Številka 17 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE . . ____________________________ ' . Ljubljana, torek 30. aprila 1974 Cena 18 dinarjev Leto XXXI 163. Na podlagi tretjega odstavka 9.b člena zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222/66 in št. 7-85/72), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o uskladitvi denarne pomoči z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1974 I Denarna pomoč, ki jo prejemajo upravičenci po 6. členu zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222/66 in 7-85/72), se uskladi z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov tako, da se poveča za 20 “/o. II Znesek povečane denarne pomoči po tem odloku se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva. % III Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 554-1/65 Ljubljana, dne 15. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 164. Na podlagi tretjega odstavka 20. člena zakona o . varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega hasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in 51-293/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1974 I Osnovna denarna pomoč, dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter dodatna denarna pomoč, ki jo prejemajo upravičenci po 5. členu zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in 51-293/71) v letu 1974 se uskladi z gibanjem povprečnih življenjskih stroškov tako, da se poveča za 20°/o. II Znesek povečane osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter-dodatne denarne pomoči po tem odloku se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva. III Ta odlok začne veljati naslednji d,an po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 554-1/65 Ljubljana, dne 15. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike'' Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 165. Na podlagi četrtega odstavka 20. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o uskladitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do denarne pomoči ' . I Cenzus po četrtem odstavku 13. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov. (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) za letni osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti znaša 400 din, za druge redne dohodke pa 255 din mesečno na družinskega člana. * . II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 554-1/65 Ljubljana, dne 15. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije 166. Na podlagi 2. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanovanja 1. Organizacije združenega dela, ki gradijo stanovanja za trg ali na podlagi gradbene pogodbe (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), morajo pridobiti pred izročitvijo stanovanja kupcu oziroma naročniku (v nadaljnjem besedilu: kupec) soglasje Zavoda SR »Slovenije za cene h končni prodajni ceni stanovanja, kolikor s tem odlokom ni drugače določeno. 2. Organizacija združenega dela predloži Zavodu SR Slovenije za cene hkrati z vlogo za pridobitev soglasja k prodajni ceni stanovanja naslednje podatke: a) kratek tehnični opis stanovanjskega objekta in stanovanja; b) datum pričetka graditve objekta in rok dogovorjen za izročitev stanovanj kupcem; c) strukturo cene za m2 neto stanovanjske površine, izračunane po JUS U. C2. 100 z naslednjo razčlenitvijo: — investitorski stroški (dokumentacija, zemljišče, komunalna ureditev, priključki itd.); . , — gradbeni stroški (gradbena, obrtniška in instalacijska dela), s posebej prikazanimi stroški za material in opremo; — ostali stroški. Vlogo in podatke iz prejšnjega odstavka predloži organizacija združenega dela Zavodu SR Slovenije za cene najkasneje 60 dni pred rokom, dogovorjenim za izročitev stanovanj kupcem. 3. Zavod SR Slovenije za cene upošteva pri dajanju soglasja raven stroškov graditve stanovanj ob pričetku gradnje ter podražitve v času graditve, vendar največ do roka, dogovorjenega za izročitev stanovanj kupcem; kot čas graditve se lahko upošteva največ 18 mesecev. Raven stroškov in podražitve iz prejšnjega odstavka se določajo na podlagi statistično ugotovljenih podatkov o gibanju cen gradbenih materialov in storitev. 4. Organizacije združenega dela so dolžne plačati kupcu stanovanja za sredstva vplačana kot predplačila (avansi), obresti, in sicer za čas od vplačila do dejanske izročitve stanovanja: te obresti ne morejo biti nižje kot veljajo za hranilne vloge na vpogled. 5. Organizacije združenega dela, ki posredujejo pri prodaji novozgrajenih stanovanj, sinejo za svoje stroške prodaje zaračunavati razliko v ceni največ v višini 0,3“/o od prodajne cene stanovanj; z razliko v ceni krijejo te organizacije tudi stroške reklame. 6. Soglasje po 1. točki tega odloka ni potrebno za končno prodajno ceno tistih stanovanj, katerih cene se oblikujejo v skladu z družbenim dogovorom, sklenjenim v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti po določilih 10. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 25/72 in 35/72) ter predpisov o načinu in postopku sklepanja družbenih dogovorov o cenah. Organizacije združenega dela, ki oblikujejo končne prodajne cene stanovanj po prejšnjem odstavku, pošljejo najkasneje 30 dni pred rokom, dogovorjenim za izročitev stanovanj kupcem. Zavodu SR Slovenije za cene podatke o tako oblikovanih cenah, da jih evidentira. 7. Določbe tega odloka ne veljajo za prodajo tistih "stanovanj, za katera je bila do uveljavitve tega odloka že določena končna cena in so bila tudi že izročena kupcem. 8. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati peta alinea prvega odstavka IV. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73 in 21/73). > 9. Ta odlOk začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-23/65 Ljubljana, dne 15. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 167. Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 25/72, 23/73 in 45/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije | ODLOK c spremembi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 1. člen V 3. členu odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 30/72, 38/72, 53/72, 54/72, 27/73, 41/73 in 14/74) se prvi odstavek spremeni in se glasi: »Preostala sredstva depozita da Narodna banka Slovenije poslovnim bankam kot poseben kredit za kratkoročno kreditiranje organizacij združenega dela s področja gospodarstva, in sicer po ključu, ki ga sporazumno določijo poslovne banke.« ' 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 403-3/71 Ljubljana, dne 15. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije 168. Na podlagi 2. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in v zvezi z II. točko odloka o ukrepih družbene kontrole- cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 72. seji dne 15. aprila 1974 sprejel O D L O K o določitvi najvišje ravni cen za električno energijo na prenosnem omrežju j,: , / — 1. Organizacije združenega dela, v katerih dejav- f nost spada prenos električne energije, smejo za prodajo električne energije na prenosnem omrežju napetosti 220 KV, 110 KV in 35 KV direktnim odjemalcem in distribucijskim podjetjem povečati ob sicer nespremenjenih prodajnih pogojih sedanje cene oziroma tarifne postavke, določene na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije z dne 20. 7. 1973 (Uradni list SRS, št. 27/73). za 30a/o.. 2. Organizacije združenega dela, v katerih dejavnost spada prenos električne energije, niso dolžne upoštevati rokov glede obveščanja kupcev oziroma odjemalcev v smislu 20. člena uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Uradni list SFRJ, št. 24/65 in 33/65). 3. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-12/63 Ljubljana, dne 15. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 169. Na podlagi drugega odstavka III. točke odloka o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje. 1971-75 (Uradni list SRS, ,št. 26-167/71) je Izvršni svet. Skupščine SR Slovenije na 72. seji, dne 15. aprila 1974 sprejel SKLEP ' o določitvi programa geodetskih.de! za It io ! '~4 .1 Z odlokom o finančnem programu za financiranje geodetskih del ha območju SR Slovenije za obdobje 1971-75 (Uradni list SRS. št 26-167/71) zagotovljena sredstva za leto 1974 v znesku 13,000.000 dinarjev se uporabijo za naslednja dela: din — za izdelavo osnovne državne karte v merilu 1 :5000 oziroma 1 :10.000 4,886.579,95 — za izdelavo topografsko-katastrskih načrtov v merilu 1 : Š00 do 1 :5000 4,640.420,05 — za bonitiranje zemljišč in obnovo katastrske klasifikacije, 300.000,00 — za regionalno geodetsko ^dokumentacijo republike in za izdelavo splošnih topografskih kart 2,420 000,00 — za študijsko Raziskovalno dejavnost 753 000.00 Skupaj 13,000.000,00 II Z republiškimi sredstvi 4,886.579,95 din, določenimi za izdelavo osnovne državne karte ter s sredstvi občin, Republiške skupnosti za ceste in Vodnega sklada SRS v znesku 3,180.046,65 din, bo izdelana osnovna državna karta v obsegu 94.598 obračunskih hektarjev in poravnane obveznosti za leto 1973.- Republiška sredstva, namenjena za participacijo izdelave osnovne državne karte, se razdelijo po obči- nah takole: Skupna površina v ha Obseg dela Višina rep. Občina 1 1 : 5000 2 1 :10.000 3 v letu 1974 v obračunskih ha 4 fin. sredstev za 1. 1974 V din 5 Ajdovščina — 3.773 768 74.935.45 Brežice 13.635 — 8.635 480.412,85 Celje 18.008 — 883 29.623,35 Cerknica 8.836 16.274 4.863 273.230,55 Dravograd 4.807 1.077 4.703 43.088,50 Grosuplje 1.169 — 1.169 60.435,35 Idrija — 38.392 5.934 271.604,95 Ilirska Bistrica — 25.214 4.809 271.710,85 Koper 26.337 — 2.000 287.048,50 Krško 6.661 — 3.518 179.535.50 Laško 3.072 — — 23.870,80 Lendava 6.152 — 6.152 314.783,20 Litija 1.215 . — 1.215 55.610,15 Ljub. Vič-Rudnik 12.424 17.019 7.842 328.994,60 Logatec 1.268 4.050 2.322 143.310,20 Mpzirje 77 — 77 3.939,90 Nova Gorica 17.677 ■— 17.599 436.592,75 Novo mesto 17.121 — 7.000 448.838,85 Postojna 3.314 4.445 1.043 101.44.6,55 Ptuj 19.350 — — 81.628,65' Radlje ob Dravi 6.685 12.446 1.100 72.828,60 Sežana 20.032 — 2.000 139.570,80 Slovenj Gradec 6.273 11.652 1.868 157.715,55 Slovenske Konjice — 1.083 200 21.509,25 Šentjur pri Celju 7.093 — — 14.658,40 Škofja Loka — 5.130 1.885 127.634,05 Šmarje pri Jelšah 34 452 — — 78.109,30 Tolmin — 2.683 544 - 53.287,95 Trebnje 1.294 — 600 89.767,75 Velenje 11.512 742 5.000 71.814,20 Vrhnika 15.131 474 139 71.079,85 Žalec 1.353 — 730 77.962,75 Skupaj 263.595 144.454 94.598 4,886.579,95 ^ Pri višini republiških sredstev po posameznih občinah so poleg finančnih sredstev za izvršitev predvidenega obsega izdelave osnovne državne karte v letu 1974 zagotovljena tudi sredstva za pokritje obveznosti za že objavljena dela v zvezi z izdelavo karte v letu 1973. III Z republiškimi sredstvi v znesku 4,640.420,05 dinarjev in ob sofinanciranju prizadetih občin v znesku 2,735.968,80 dinarjev bodo v zvezi z izdelavo topograf-sko-katastrskih načrtov v merilu 1 :1000 opravljena dela izdelave in uveljavitve načrtov ter tisk za 21 območij v obsegu 1.255 obračunskih hektarjev ter bodo poravnane obveznosti za leto 1973 in razvijanje poligonske mreže v 2 naseljih, kot osnova za izdelavo to-pografsko-katastrskih načrtov. Občina Naselje 1 Ajdovščina 2 Ajdovščina Črnomelj Črnomelj Domžale Homec Gor. Radgona Radenci 11. Bistrica H. Bistrica Izola Izola Kranj Kranj Litija Kresnice Lj. Moste-Polje Bizovik Lj. Moste-Polje Zadobrova Lj. Vič-Rudnik Vič-Rudnjk Metlika Metlika Mozirje Gornji grad M. Sobota M. Sobota . Nova Gorica Kanal Piran Portorož Radlje ob Dravi Radlje Radovljica Lesce Sežana Sežana Šent. pri Celju Šentjur Tolmin Tolmin Velenje Šoštanj Zag. ob Savi Kolovrat Skupaj Pri Višini republiških sredstev po posameznih občinah so zagotovljena poleg finančnih sredstev za izvajanje predvidenih del izdelave topografsko-katastr-skih načrtov v letu 1974 tudi potrebna sredstva za kritje za že opravljena dela v letu 1973. IV ■' , h Z republiškimi sredstvi v znesku 300.000 din bodo v Zvezi z bonitiranjem zemljišč in obnovo katastrske klasifikacije opravljena naslednja dela: * '— Dokončanje revizije vzorčnih parcel v katastrskih okrajih Celje in Kranj in začetek revizije v katastrskih okrajih Maribor in Novo mesto. — Preizkus metodologije bonitiranja tal s potrebnimi dopolnitvami metodologije. — Studija o vplivu klime na oceno bonitete rastišča š postavitvijo kriterijev za upoštevanje klime pri bonitifanju. — Določitev kategorij 'primernosti zemljišč za agrotehniko in njihovo ovrednotenje. V * Republiška sredstva v višini 2,420.000 din za regionalno geodetsko dokumentacijo in za izdelavo splošnih topografskih kart se uporabijo: — za izdelavo 105 listov topografske karte 1:25.000, in sicer za dokončanje 45 listov in začetna dela izdelave na preostalih 60 listih, — za sistematično aerosnemanje za območje 550.000 ha. Republiška sredstva, namenjena za participacijo izdelave topografsko-katastrskih načrtov, se. porabijo po občinah takole: Površina Obseg dela Višina rep. izdelave v 1. 1974 fin. sredstev načrtov v obrač. ha za 1. 1974 v ha • ali točkah v din 3 4 5 626 — 50.000,00 353 53 ha 327.669,70 132 70 ha 200.000,00 350 —’ 6.499,45 260 — 93.061,50 133 70 ha 200.000,00 171 171 ha 675.450,00 75 75 ha 156.330,00 331 300 ha 523.000,00 261 — 89.121,20 450 150 ha 263.166,20 242 34 ha 252.496,10 82 60 ha 303.121,00 polig. 226 točk 202.496,00 132 132 ha 386.628,00 100 70 ha 373,116.00 134 — 27.440,70 110 70 ha 204.416.95 polig. 57 točk 44.346,00 261 — 52.702,20 260 — ‘ 125.527,25 282 .— 42.822,15 149 ' — 41.009.65 4784 1255 ha 4,640.420,05 283 točk Za navedena dela prispevajo 1,412.450 din tudi občine ter Republiška skupnost za ceste, Vodni sklad SRS, Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, Raziskovalna skupnost Slovenije in gozdno gospodarske organizacije. VI Z republiškimi sredstvi v znesku 753.000 din za študijsko raziskovalno dejavnost bodo opravljene naslednje raziskovalne naloge: — analitično-raziskovalna dela potrebna za določitev tehničnih normativov geodetskih podzakonskih predpisov v zvezi s temeljno geodetsko izmero, zemljiškim katastrom, katastrom komunalnih naprav in geodetsko službo, — študije o uvajanju novih tehnologij v izdelavi in reprodukciji geodetskih načrtov in kart — ortofoto-grafija in tehnologija kartografske reprbdukcije. VII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 45-6/68 Ljubljana, dne 15. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc L r. 170. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 17. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72) v zvezi s 5. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) izdaja republiški sekretar za finance . > * NAVODILO o spremembah in dopolnitvah navodila o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/ 72 in 15/73) za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1973 I. Družbenopolitične skupnosti morajo sestaviti zaključne račune za leto 1973 po določbah navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov • družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 4/70 in 2/71) in navodila o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/72 in 15/73) ter ob upoštevanju naslednjih sprememb in dopolnitev tega navodila: 1. Rok za sprejetje predloga zaključnega računa in dostavo le-tega službi družbenega knjigovodstva se za zaključni račun za leto 1973 podaljša do 10. maja 1974. 2. V obrazcu ZRB-I se besedilo oddelka VI. spremeni tako, da se glasi: 1 5 6 T VI. OBRAČUN IZPLAČIL IN STANJE SREDSTEV PRESEŽKA DOHODKOV, IZLOČENIH NA POSEBNE RAČUNE 1. Obračun sredstev: Doseženi dohodki po zaključnem računu za 1973 leto Povečanje osnove (tekoča številka 154 krat0/« po republiških predpisih 155 Meja dohodkov, do katere se ne vrši izločanje na poseben račun (154 + 155) , 156 Doseženi dohodki v letu 1973, ki se ne omejujejo 157 Znesek, ki se izloča na poseben račun (157 manj 156) 158 Izločene po mesečnih obračunih na poseben račun pri SDK (133) 159 Obveznosti za vplačilo (158 manj 159) 160 Več vplačano (159 manj 158) 161 2. Uporabljena .in razporejena sredstva Uporabljeno s posebnega računa do 31/12-1973 162 Razporejeno po zaključnem računu 163 Skupaj uporabljeno in razporejeno (162 + 163) 164 Nerazporejena sredstva (158 manj 164) 165 Stanje na posebnem računu pri SDK 31/12-1973 (159 manj 162) 166 V skladu s temi spremembami se besedilo v stolp- 3. V obrazcu ZRB-I se črtajo tekoče številke 051, cu 3 za redno številko 133 spremeni tako, da se glasi: 052, 054 in 055, besedilo »7. Dopolnilna sredstva« pa »Sredstva presežka dohodkov, izločena na poseben ra- se spremeni tako, da se glasi: čun (159)«. 2 3 5 6 T Vrsta dohodkov 7. Dopolnilna sredstva 71 Splošna dopolnilna sredstva 050 72 Ramenska dopolnilna sredstva 051 Skupaj vrsta 7. Dopolnilna sredstva (050 in 051) 052 Tekoče številke 057, 058, 059 in 060 se nadomestijo 4. V obrazcu ZRB-I se za redno številko 056 doda s tekočimi številkami 053, 054, 055 in 056. oddelek II, ki se glasi: 1 2 3 ' 4 5 6 7 II. DRUGA UPORABLJENA SREDSTVA '' Sproščena sredstva rezerve 057 Vrnitev ostalih izločenih sredstev 058 Sproščeni plasmaji 059 Sredstva javnih posojil in kreditov pri narodni bank) 060 Emisija obveznic 061 Skupaj druga uporabljena sredstva (057 do 061) 062 V skladu s temi spremembami se zap. štev. 061 nadomesti z zapored, številko 063 z naslednjim besedilom v stolpcu 3 »Skupna sredstva za razporeditev (020 + 036 + 042 + 043 + «46 + 049 + 052 + 053 + 056 + 062)«. 5. Znesek obveznic, izločen v rezervni sklad, se skupno z drugimi izločanji v rezervni sklad vpisuje na zaporednih številkah 129, 130 in 131 v obrazcu ZRB-I, znesek, ki je kot del presežka dohodka vezan v obveznicah, pa se izkazuje v oddelku »IV. Razporeditev presežka dohodka« pćd zaporedno številko »149. V obveznicah«. 6. V obrazcu ZRB-I se doda nova zaporedna številka »152. Iz kredita«. Pod to zaporedno številko se izkazujejo srednjeročni in dolgoročni krediti, prejeti za kritje primanjkljaja. Kratkoročni krediti, prejeti med letom zaradi neenakomernega priliva sredstev, se izkazujejo v obrazcu ZRB-VI pod zaporedno številko 35. 7. V obrazcu ZRB-I se zaporedna številka 149 nadomesti z zaporedno številko 150, zaporedna številka 150 se nadomesti z zaporedno številko 151, zaporedna številka 151 pa se nadomesti z zaporedno številko 153. 8. Na novo se uvaja obrazec BB-DPZ — Bruto bi- lanca doseženih in uporabljenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti za 197.. leto, ki je sestavni del teh navodil. V obrazcu BB-DPZ se izkazujejo doseženi dohodki in druga uporabljena sredstva, s katerimi je razpolagala družbenopolitična skupnost in ki se razporejajo v proračun preko zbiralnih in prehodnih računov v okviru računa 840 (pri SDK). V obrazcu se izkazuje tudi del dohodkov od prebivalstva, ki se vplačujejo preko računa 846 in porazdeljujejo na zbirne račune konta 840. 9. Del dohodka iz točke 8, ki je razporejen neposredno v sklade družbenopolitičnih skupnosti ali na posebne račune, na katerih se vodijo druga sredstva, s katerimi razpolaga ista družbenopolitična skupnost ali njeni organi, se izkazujejo v stolpcu 4 obrazca BB-DPZ. Pod drugimi sredstvi se izkazujejo sredstva družbenopolitičnih skupnosti za investicije v gospodarstvu, sredstva, ki so razporejena v neproračunsko bilanco in niso predhodno razporejena preko proračuna. Razporejeni dohodki v sklade družbenopolitičnih skupnosti oziroma na posebne račune drugih sredstev družbenopolitičnih skupnosti, ki so predhodno vplačani v proračun in preneseni v sklade kot razporejena sredstva iz proračuna, se vnašajo v stolpec 3 obrazca BB-DPZ. 10. Dohodek ali del dohodka, ki se razporeja prek prehodnih računov drugih družbenopolitičnih skupnosti, se izkazuje: — pri družbenopolitični skupnosti, ki je dohodek odstopila, kot dohodek pod zaporedno številko ustrezne oblike dohodkov v stolpcu 6; — pri družbenopolitični skupnosti, ki je prejela odstopljena sredstva, pod zaporedno številko 30 v stolpcih 3, 4, 5 ali 6, glede na nadaljnjo razporeditev in način usmerjanja teh dohodkov. 11. V stolpcu 5 se izkazujejo dohodki iz točke 8, ki so odstopljeni ali razporejeni kot dopolnilna sredstva samoupravnim interesnim skupnostim, če se prenos vrši iz zbirnih in prehodnih računov osnovnega računa 840. 12. V obrazcu BB-DPZ v oddelku A pod IH se izkazujejo druga sredstva, s katerimi je razpolagala družbenopolitična skupnost. Ti dohodki se izkazujejo v ustreznem stolpcu glede na njihov namen uporabe. v Pod zaporedno številko 36 se izkazujejo sproščeni plasmaji kot odplačila izločenih sredstev bivših družbeno investicijskih skladov republike in občin, vrnjena vezana sredstva, vrnjena sredstva bank, ki so ta sredstva vodile, v komisiji in druga izredna sredstva iz preteklih let. Pod to zaporedno številko se izkazujejo tudi sredstva dohodkov, dosežena iz delitve državnega kapitala. Pod zaporedno številko 37 se izkazujejo krediti, ki jih je družbenopolitična skupnost prejela Za urav-novešenje proračuna za tekoče leto. 13. V obrazcu BB-DPZ v oddelku A se stolpec III izpolnjuje na osnovi podatkov iz evidence o izvrševanju proračuna. V stolpec 4., 5. in 6. v oddelku B se vpisujejo podatki uporabnikov, ki so prejeli sredstva iz proračuna. Pod »drugimi dohodki po posebnih predpisih« se izkazujejo dohodki iz zbirnih računov konta 840, za katere ni predviden poseben račun in so uvedeni s posebnimi predpisi (na primer prispevek za uporabo mestnega zemljišča). 14. V obrazcu BB-DPZ se v oddelku B izkazujejo doseženi dohodki, razporejeni v oddelku A na eno izmed vrst splošne in skupne porabe, za družbene intervencije ali kot dopolnilna sredstva oziroma rezerva. Doseženi dohodki iz sredstev proračuna iz stolpca III. v oddelku A se razporedijo v stolpcih 3, 4, 5 in 6, dohodki razporejeni v neproračunsko bilanco iz stolpca 4, 5 in 6 v odelku A pa se razporedijo v stolpec 7 v oddelku B. 15. Sredstva, izplačana v breme tekoče proračunske rezerve za nepredviđene proračunske potrebe, ki so evidentirana v podskupini 19 — 2 — 21, se razpo-rejujejo na osnovne namene preko stolpca 5 v oddelku B obrazca BB-DPZ, skladno z namenom, za katerega sp bila sredstva uporabljena. 16. Razporeditev sredstev dohodkov iz stolpca 4 v oddelku A se izkazuje v stolpcu 7 v oddelku B skladno z namenom, za katerega je sklad ustanovljen. Del dohodka iz stolpca 4 v oddelku A, ki je razporejen na posebne račune za investicije v gospodarstvu, se izkazuje v stolpcu 7 pod zaporedno številko 70. Če so ta sredstva namenjena za družbene intervencije v gospodarstvu, se izkazujejo pod 'zaporednimi številkami 71, 72 in 73. v stolpcu 7, če so namenjena za nepredvidene investicije, pa pod zaporednimi številkami 60 do 68. 17. V zaključnem računu za leto 1973 se ne sestavljajo obrazci ZRB-IX in ZRB-X. 18. Podatki iz obrazcev ZRB-III, ZRB-IV, ZRB-V, ZRB-VI in ZRB-VII, ki so jih sestavili upravni organi, se seštejejo v zbirnikih. Socialistična republika Slovenija Občina ...................................... 19. V 7) točki navodila o dopolnitvi navodila o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/ 72) za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 15-138/73) se številka »1972« nadomesti s številko »1973«, številka »1973« pa s številko »1974«. - • ■ II. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-10/73 Ljubljana, dne 12. aprila 1974. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. Obrazec BB-DPZ . BRUTO BILANCA DOSEŽENIH IN RAZPOREJENIH SREDSTEV ZA LETO 1973 (družbenopolitična skupnost) A. DOSEŽENI DOHODKI IN SREDSTVA Vrsta — oblika dohodka Tek. Preneseno v št. prorač.un Odstopljena in razporejena sredstva izven fejjance proračuna DPZ skladom in sredstvom iste DPZ interesnim skupnostim drugim DPZ Skupaj (3 do 8) i 2 3 5 6 1 I. DOSEŽENI LASTNI DOHODKI V TEKOČEM LETU 1. Davki na dohodek in davki (prispevki) iz osebnega do- hodka Davek na dohodek 01 Davek (prispevek) iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 02 Davek (prispevek) iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 03 Davek (prispevek) iz osebnega dohodka od drugih samostojnih dejavnosti 04 Davek iz skupnega dohodka občanov 05 Davek od tujih oseb 06 Skupaj (01 do 06) 07 2. Davek na promet, davek na imovino in dohodke od imovine Osnovni davek na prdmet proizvodov in storitev 08 Poseben republiški' oziroma pokrajinski davek na promet proizvodov in storitev 09 1 2 3*‘ 4 5 6 7 ___ -____________________________;_____________—--------- Poseben občinski davek na promet proizvodov in storitev 10 Davek na promet nepremičnin in pravic 11 Davek na imovino, davek na dohodke od imovine ir imovinskih pravic 12 Skupaj 08 do 12 13 3. Takse Administrativne takse 14 Komunalne takse 15 Sodne takse 16 Skupaj 14 do 16 17 4.. Carine in carinske pristojbine Carine in posebne pristojbine .18 Posebne takse na uvoz blaga 19 Posebne pristojbine pri uvozu kmetijskih in prehrambenih proizvodov 20 Skupaj (18 do 20) 21 5. Dohodki po posebnih predpisih Denarne kazni 22 Davek na sredstva skupne porabe 23 Drugi dohodki po posebnih : predpisih 24 Skupaj (22 do 24) 25 6. Dohodki organa in ostali dohodki Dohodki upravnih organov 26 Drugi dohodki (obresti idr.) 27 Skupaj (26 do 27) 28 Skupno doseženi lastni dohodki (7 + 13 + 17 + 21 +- 25 + 28) 29 II. DOHODKI OD DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Prispevki iz proračuna drugih družbenopolitičnih skupnosti in odstopljeni dohodki 30 Splošna dopolnilna sredstva prejeta od drugih družberio-političnih skupnosti 31 Namenska dopolnilna sredstva prejeta od drugih družbenopolitičnih skupnosti 32 SKUPAJ DOHODKI OD DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI (30 do 32) 33 III. DRUGA UPORABLJENA SREDSTVA ^Sproščena sredstva rezerve 34 Vrnitev drugih izločenih sredstev y * i 2 3 . 4 5 6 7 Sproščeni plasmani 36 • 1 Sredstva javnih posojil in zadolžitve pri narodni banki 37 ' Emisija obveznic SKUPNO DRUGA UPO- 38 RABLJENA SREDSTVA (34 do 38) 39 IV. PRENESENA SREDSTVA IZ PRETEKLEGA LETA SKUPAJ SREDSTVA ZA 40 j RAZPOREDITEV (29 + 33 + 39 + 40) 41 B. RAZPOREJENA SREDSTVA Namen razporejenih sredstev Tek. št. iz odgovarjajočega osnovnega namena Nakazano in izplačano iz proračuna kot . . , , obveznost 12 te^°ce iz preteklih Proračunske let rezerve skupaj Razporeditev direktno usmerjenih nalogov Skupaj 1 2 3 4 5 6 7 8 I. RAZPOREJENO ZA V' v SPLOŠNO IN SKUPNO PORABO ' 1 Osnovni namen 01. izobraževalna dejavnost Osnovni namen 02. Znan- 42 r »v stvena dejavnost Osnovni namen 03. Kul- 42 turno-prosvetna dejavnost Osnovni namen 04. Social- 44 ! no skrbstvo Osnovni namen 05. Zdrav- 45 stvena zaščita 46 Osnovni namen t)6. Komunalna dejavnost Osnovni namer 07. Delo 47 % državnih organov Sredstva za redno dejav- 48 - ■ i S' '' . nost Sredstva za posebne namene 49 Sredstva za splošne druž- , bene potrebe 50 Skupaj osnovni nameni 07 (48 do 50) 51 Osnovni namen 08. Narodna obramba 52 Osnovni namen 12. Dejavnost mastnih skupnosti 53 Osnovni hamen 13. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in združenj občanov 54 . Osnovni namen 14. Negospodarske investicije Sredstva razporejena v procentu od vseh posa- ' meznih dohodkov 55 Sredstva razporejena v določenem znesku za tekoča vlaganja 56 I Sredstva razporejena v določenem znesku za odplačilo anuitet 57 Sredstva razporejena v določenem znesku za plačilo obveznosti iz preteklih Skupaj osnovni nameni 14. (55 do 58 = 66 + 67) 59 Od tega: '' ' za izobraževalno dejavnost 60 za znanstveno dejavnost 61 za kulturno-prosvetno dejavnost 62 za socialno skrbstvo 63 za zdravstveno varstvo 64 za komunalno dejavnost 65 Skupaj dejavnosti skupne porabe (60 do 65) 66 za dejavnost iz splošne porabe 67 Skupaj razporejeno za splošno porabo (51 + 52 + 67) 68 Skupaj razporejeno za skupno porabo (42 do 47 + 53 + 54 + 66) 69 II. INVESTICIJE IN INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU Osnovni namen 15. Investicije v gospodarstvo 70 Osnovni namen 16. Intervencije v gospodarstvu Sredstva za vračilo pristojbin 71 Sredstva za kompenzaciji, premije, regrese in nadomestila 72 Sredstva za obveznosti iz neproračunske bilance 73 Skupaj osnovni namen 16. (71 do 73) 74 Skupaj investicije in intervencije v gospodarstvu (70 + 74) 75 III. ODSTOPLJENI DOHODKI IN DOPOLNILNA SREDSTVA Osnovni namen 09. Splošna dopolnilna sredstva drugih DZP 76 Osnovni namen 10. Namenska dopolnilna sredstva drugim družbenopolitičnim skupnostim 77 Osnovni namen 11. Prispevek drugim družbenopolitičnim skupnostim 78 V ' ' "• *• "V;'” 1 2 S 4 5 6 7 8 SKUPAJ PRENESENO DRUGIM DRUŽBENOPOLITIČNIM SKUPNOSTIM (76 do 78) 79 ( V . IV. OSNOVNI NAMEN 18. IZ- v LOČENA SREDSTVA REZERVE IN NA POSEBNE RAČUNE PO POSEBNIH j PREDPISIH Izločeno v rezervni sklad 80 Od tega: — izločeno v obveznicah 81 — izločen presežek dohod- kov na poseben račun 82 SKUPAJ RAZPOREJENA SREDSTVA • (68 + 69 + 75 + 79 + 80 + 82) 83 , / V. FINANČNI REZULTAT Nerazporejeni dohodki (41 minus 82) 83 Neporabljena sredstva za opravljanje redne dejavnosti, ki se prenaša v proračun 84 Presežek dohodka (83 + 84) 85 Ugotovljeni primanjkljaj (41 + 84 minus 82) 86 VI. RAZPOREDITEV PRESEŽKA DOHODKA Preneseno v proračun na- slednjega leta 87 Preneseno v rezervni sklad 88 Vezana sredstva 89 Sredstva v obveznicah 90 Za druge namene 91 VII. KRITJE PRIMANJKLJA JA Iz rezervnega sklada Iz kredita Iz drugih virov 92 . 93 94 vin. stanje Rezerve si. 12. TEKOČEGA LETA Stanje denarnih sredstev rezervnega sklada ' 95 od tegat ' sredstva v obveznicah 96 stanje sredstev posebne rezerve 97 . od tega: Sredstva v obveznicah, blagajniški zapisi, posoji- / la idr. , 98 5' Dne Kraj (2ig in podpis) 1974 leta 171. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 17. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72) v zvezi s 5. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) za sestavo zaključnih računov za leto 1973 1. člen Skladi in sredstva za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti iz 1. člena pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) in samoupravne interesne skupnosti sestavljajo zaključne račune za leto 1973 po določbah navedenega pravilnika, navodila o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ. št. 6/70 in 9/71) za' sestavo zaključnih računov za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 12-124/72)' in navodila o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) za sestavo zaključnih računov za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 16-141/ 73), kolikor ni s tem navodilom drugače določeno. 2. člen Potrjeni zaključni računi iz prejšnjega člena se predložijo službi družbenega knjigovodstva najpozneje do 10. maja 1974. 3. člen V 2. do 15. členu pravilnika iz 1. člena iz tega navodila se letnica »1972« na vseh mestih nadomesti z letnico »1973«, v 2., 5., 8. in 12. členu pa se letnica »1973« nadomesti k letnico »1974«. 4. člen V obrazcu ZRFDPZ-1 se v 2. stolpcu v oddelku I. Sredstva opravijo naslednje spremembe:,' — pod tekočo številko 01 se »št. 56« spremeni V »št. 53«; — pod tekočo številko 02 se »št. 57« spremeni v »št. 54«; . ' — pod tekočo številko 01 ! se v oklepaju doda: » — 04 do 08)«: — pod tekočo številko 04 se »št. 50« spremeni v »št. 47«; — pod tekočo številko 05 se »št. 51« spremeni v »št. 48«; — pod tekočo številko 06 se »št. 52« spremeni v »št. 49«; — pod tekočo številko ■ .07 se »št. 53« spremeni v »št. 50«; • — pod tekočo številko 08 se »št. 54« spremeni v »št. 51«; — pod tekočo številko 09 se besedilo »skupaj (tek. št. 04 do 08 = tek. št. 03)« nadomesti z besedilom: »Sredstva od dohodkov po posebnih predpisih«. 5. člen Zaključni račun za leto 1973 sestavljajo na obrazcu ZRFDPZ-1 tudi skladi za komunalno urejanje zemljišč, skladi za izgradnjo stanovanj borcev NOV, solidarnostni skladi za izgradnjo stanovanj; od samoupravnih interesnih skupnosti pa samoupravna interesna skupnost za ceste SR Slovenije. 6. člen 1 , V obrazcu ZROB-1 se v 2. stolpcu v oddelku I. SREDSTVA opravijo naslednje spremembe: — pod tekočo številko 03 se v oklepaju za »tek. št. 2.« doda: »= 04—08)«; — pod tekočo številko 09 se besedilo: »Skupaj (tek. št. 4. do 8 = tek. št. 3.)« nadomesti z besedilom: »Sredstva od prispevkov za izobraževanje«; — pod tekočo številko 10 se črta besedilo: »Odstopljena sredstva družbenopolitične skupnosti (davek na promet proizvodov idr.)«. ‘ 7. člen Na obrazcu ZROB-1 in ZROB-2 sestavljajo zaključne račune za leto 1973 tudi samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja. 8. člen V obrazcu ZRFDZ-1 se v 2. stolpcu v oddelku IVb črta besedilo v oklepaju »(nad 14°/o)«. Na obrazcu ZRFDZ-1 in ZRFDZ-2 sestavljajo zaključne račune za leto 1973 tudi samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo. 9. člen. Na obrazcih ZRZ-1, ZRZ-2, ZRZ-3 in ZRZ-4 sestavljajo zaključne račune za leto 1973 samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje. 10. člen V obrazcu ZRZR-1 se' v 2. stolpcu v oddelku I. SREDSTVA pod tekočo številko 10 besedilo: »vplačila od delovnih organizacij brez povračila« nadomesti z besedilom: »—> Sredstva po samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka ih osebnih dohodkov. — Druga sredstva, ki se ne vračajo«. 11. člen Zaključni računi za sredstva državnega kapitala, za leto'1973, ki se uporabljajo po posebnem računu se sestavijo po obrazcu ZRIP-1, ki je sestavni del tega navodila in je objavljen skupaj z njim. 12. člen Zaključni računi za leto 1973 za sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, ki niso navedene v prejšnjih členih, se sestavijo po obrazcu ZRIZ-1, ki je sestavni del tega navodila in je objavljen skupaj z njim. 13. člen To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-10/73 ' Ljubljana, dne 16. aprila 1974. Republiški sekretar - za finance Jože Florjančič 1. r. Socialistična republika Slovenija ZRIP-1 4 ' • s • ■ \ Občina —..................................... BILANCA SREDSTEV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI ZA INVESTICIJE V GOSPODARSTVU (naziv družbenopolitične skupnosti) NA DAN 31. DECEMBRA 197 LETA (v din , brez par) Tek. St. OPIS t . ! . Znesek 1 2 3 I.'SREDSTVA' : , 1. Prenesena sredstva 01 Prenesena sredstva iz preteklega leta 02 Od tega: ' Preneseno bankam v kreditni sklad 03 Dani krediti za 197.... leto 04 Vezana sredstva za 197... leto 05 Saldo na žiro računu dne 31. 12. 197__ leta 06 Skupaj (01—05) 2. Vplačila dohodkov v tekočem letu 07 Obresti od .......................* 08 Sredstva iz delitve prispevkov in drugi I dohodki družbenopolitične skupnosti 09 Sredstva prejeta iz proračuna družbenopolitične skupnosti 10 Obresti od danih kreditov 1’1 Dohodki od vlog v kreditne sklade \ 12 Dohodki od Narodne banke Slovenije 13 Dohodki od posojil 14 Dohodki od depozitov na negospodarske in neproizvodne investicije 15 Dohodki od zunanjih posojil 16 Drugi dohodki 17 SKUPAJ DOHODKI (tekoča številka 07—16) 3. Sproščena sredstva 18 Vnovčena doplačila po danih kreditih 19 Vnovčena odplačila od prevzetih . plasmanov iz sredstev federacije za investicije v gospodarstvu 20 Vrnjena vezana sredstva 21 Skupaj sproščena sredstva (tek. št. 18—20) 22 Skupaj razpoložljiva denarna sredstva . ‘ (tekoča številka 05 in 17 in 21) II. NEPOSREDNI IZDATKI IN UPORABA SREDSTEV 1. Neposredni izdatki 23 Prenos sredstev bankam kot vloge v kreditni sklad ' 24 Financiranje investicij* brez obveznosti vračila 25 Prenos sredstev oziroma uporaba sredstev za nerazvita področja v republiki • 26 Plačane obresti na sredstva družbenopolitične skupnosti za investicije v. gospodarstvu 1 2 3 27 Izplačila za nadomestila obresti po prevzetih obveznostih od federacije 28 Izplačila za nadomestila obresti % po republiških predpisih 29 Izplačila obveznosti za posojila * 30 Plačila obveznosti za zunanja posojila i \ 31 Drugi neposredni izdatki i 32 Skupaj izdatki (tekoča številka 23—31) 2. Uporaba sredstev 33 Dani krediti v tekočem letu 34 Prenos sredstev v banko kot depozit z odpovednim rokom 35 Skupaj (tekoča številka 33 in 34) 36 Skupno uporabljena sredstva (tek. številka 32 in 35) 37 Neporabljena sredstva (tekoča številka 22 manj 36 = saldo na žiro računu na dan 31. decembra tekočega leta) ’ ■ III. SREDSTVA NA DAN 31. DECEMBRA . 38 Stanje sredstev na žiro računu 39 Stanje danih kreditov 40 Stanje vezanih sredstev 41 Stanje danih vlog v kreditni sklad banke 42 Skupaj sredstva na dan 31. decembra tekočega. leta Od tega: '43 Tuja sredstva <*» (Kraj in datum) . • j ' ’ ■ (2ig in podpis pooblaščene osebe) Socialistična republika Slovenija • \ Obrazec ZRIZ-1 Občina .. BILANCA SREDSTEV SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI NA DAN 31. DECEMBRA 197 (naziv skupnosti) (v dinarjih brez par) Tek. St. OPIS znesek 1 2 3 I. SREDSTVA » * 1. Prenesena sredstva ' . 01 Lastna sredstva iz preteklega leta 02 Kreditna sredstva prenesena iz preteklega leta 03 Skupaj (tekoča številka 01 in 02) Od tega: ’ 04 Saldo na žiro računu 05 Stanje danih kreditov iz sredstev skupnosti 06 Stanje vezanih sredstev 07 Stanje izločenih sredstev za izplačila <- „ za investicije in garancijske pologe 1 08 Stanje izločenih sredstev depozitov pri vlaganjih v negospodarske in neproizvodne investicije 2. Vplačila dohodkov v tekočem letu 09 Sredstva od prispevkov 10 Sredstva od odstopljenih dohodkov DPZ 11 Dopolnilna sredstva iz proračuna DPZ 12 Denarna sredstva od drugih interesnih skupnosti 13 Sredstva od gospodarskih organizacij 14 Sredstva od drugih organizacij združenega dela 15 Sredstva od krajevnega prispevka občanov 16 Druga sredstva od občanov 17 Prejeta sredstva od drugih skupnosti za financiranje skupnih del 18 Namenska dopolnilna sredstva iz proračuna DPZ in drugih skupnosti 19 Sredstva od kreditov ' . 20 Sredstva od obresti od danih kreditov, vezanih jn ostalih sredstev 21 Drugi dohodki 22 Skupaj dohodki (tekoče št. 09 do 21) 3. Sproščena sredstva 23 Vnovčena odplačila od danih kreditov 24 Vrnjena vezana sredstva 25 Vrnjena izločena sredstva za plačila za investicije in garancijske pologe 26 Skupaj sproščena sredstva (tekoča št. 23 do 25) 27 SKUPNO (tekoča številka 4 in 22 in 25). 28 Rezerva interesne skupnosti — evidenčno ID NEPOSREDNI IZDATKI IN UPORABLJENA SREDSTVA 1. Neposredni izdatki 29 Funkcionalni izdatki, ki imajo značaj materialnih izdatkov neposredno iz skupnosti 30 Funkcionalni izdatki, ki imajo značaj osebnih dohodkov neposredno iz skupnosti 31 Prenos sredstev za redne izdatke (izdatki skupnosti brez obveznosti vračila) 32 Investicijski izdatki neposredno iz skupnosti 33 Prenos sredstev za investicije (skupnosti brez obveznosti vračila) 34 Odplačila za prejete kredite 35 Anuitete, ki se ne upoštevajo v bilanci sredstev skupnosti 36 Stroški strokovne službe skupnosti 37 Stroški za delo organa upravljanja skupnosti 38. Drugi izdatki 39 SKUPAJ (tekoča številka 29—38) 2. Uporabljena sredstva 40 Krediti dani iz skupnosti za funkcionalne izdatke 41 Krediti dani iz skupnosti za investicijske izdatke 42 Odplačila za prejete kredite 43 Izločena sredstva v vezane depozite 44 Izločena sredstva za izplačila za investicije 45 Izločena sredstva za energetiko po republiških predpisih 46 Izločeni depoziti pri vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicij^ 47 Izločeno za rezervo na posebno partijo po republiških predpisih 4 1 . * 2_________________________________________________ 3 ' ^ “ j T" 48 Izločen presežek dohodka na poseben račun po predpisih za tekoče leto i , 49 Skupaj uporabljena sredstva (tekoča številka ^ 40—48) . 50 Skupaj neposredni izdatki in 'uporabljena sredstva (tekoča številka 39 in 49) III. SREDSTVA NA DAN 31. DECEMBRA 197._ 51 Neporabljena sredstva (tekoča številka 27 manj 50 = saldo na žiro računu na dan 31. decembra 197______.) ,52 Stanje danih kreditov (tekoča številka 5 in 40 in 41 manj 23) 53 Stanje vezanih sredstev (tekoča številka 6 in 43 manj 24) , . ' ' . ' 54 Stanje izločenih sredstev za izplačila za investicije in garancijske pologe (tekoča številka 7 in 44 in 45 , manj 25) , 55 Stanje izločenih depozitov pri vlaganju v nove negospodarske in neproizvodne investicije (tekoča številka 8 in 46) 56 Skupaj sredstva na dan 31. decembra 197___ (tekoča številka 51 do 55) 57 Lastna sredstva (tekoča številka 56 manj 59 Od tega: , ' 58 Prosta sredstva rezerve skupnosti 59 Tuja sredstva (tekoča številka 2 in 19 manj 42) , * IV. STANJE SREDSTEV REZERVE V SKUPNdSTI 60 Stanje na začetku leta 61 Izločeno v rezervo (tekoča številka 47) 62 Uporaba v tekočem letu 63 Stanje na koncu leta (tekoča številka 60 in 61 manj 62) V. SPECIFIKACIJA STROŠKOV ZA STROKOVNO SLUŽBO (za tiste skupnosti, ki nimajo izločehega žiro računa za strokovno službo) • 64 Prenesena sredstva iz preteklega leta 65 .Izdatki za material in usluge 66 Osebni dohodki (neto) 67 Prispevki in davki iz osebnih dohodkov 68 Plačilo za investicije 69 Drugi izdatki 70 'Neporabljena sredstva (tekoča številka 36 in 64 manj 65 do 69) VI: OBRAČUN IN UPORABA IZLOČENEGA PRESEŽKA DOHODKOV PO PREDPISIH ZA -197.. LETO 71 Obračunano 72 Več izločeno (tekoča številka 48 manj 71) 73 Manj izločeno (tekoča številka 71 manj 48) 74 Uporabljeno iz posebnega računa a VII. POSEBNI PODATKI 75 Dosežena investicijska vlaganja iz kreditov ' v tekočem letu direktno iz računov banke — dajalca .kredita Stanje obveznosti 31. decembra 197......... leta ^ ; 76 Stanje investicijskih kreditov , - 77 Druge obveznosti - 78 Skupa j, obveznosti (tekoča številka 76 in 77) Dospele obveznosti 31. de.cembra 197....... leta 79 — dospele neplačane anuitete 1' ■ 80;— obveznosti Za investicije v teku' 81 — druge obveznosti 82 Skupaj dospele obveznosti (tekoča številka 79 do 81) 83 Skupaj dospele terjatve 31. decembra 197........ leta * Od tega: 84 — dospele neplačane anuitete od danih kreditov (Kraj in datum) (Žig in podpis pooblaščene osebe) 'AKTI USTAVNEGA SODIŠČA SRS f 172. Ustavno sodišče SR Slovenije je- pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica ob sodelovanju sodnikov Jožeta Borštnarja, dr. Darka Cerneja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Žatrcerja v sporu med TOZD »Tovorni promet« Ljubljana ter Prometnim podjetjem »SAP-Ljubljana« Ljubljana zaradi 15 in 19 člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, na podlagi 44. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni-register, po javni obravnavi dne 10. aprila 1974 ' odločilo: 1 : I. Določbe 15. in 19, Člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo »SAP-Ljubljana« ne kršijo pravice samoupravljanja, ki jo delovni skupnosti TOZD »Tovorni promet* zagotavlja ustava SR Slovenije, prav tako pa ne nasprotujejo določbam zakona o konstituiranju .organizacij združenega dela in njihovem vpisu, v sodni register (Uradni list SFRJ, št. 22/73). II. Predlog TOZD »Tovorni promet«, da Ustavno sodišče uredi v omenjenih členih normirane odnose tako, da tem'eljne organizacije in delovna organizacija kot celota odgovarjajo za obveznosti TOZD solidarno, in da se finančno poslovanje temeljnih organizacij ter delovne organizacije kot celote' opravlja prek skupnega žiro računa/ se zavrne. III. Ta- odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. . Obrazložitev V / ^ V podjetju »SAP-Ljubljana« je pet temeljnih organizacij, od katerih so štiri podpisale Samoupravni sporazum. o združitvi v delovno organizacijo. TOZD »Tovorni promet« pa je podpis zavrnila, in sicer zaradi določb i!5. in 19. člena sporazuma. V 15. členu je določeno, da temeljne organizacije odgovarjajo za obveznosti drugih TOZD subsidiarno z vsemi sredstyi in da za obveznosti posamezne TOZD odgovarja subsidiarno z vsemi združenimi sredstvi in s sredstvi skupnih služb tudi delovna organizacija kot celota. V 19. členu pa je določeno, da ima vsaka temeljna organizacija svoj žiro račun in lastno računovodstvo, medtem ko ima delovna organizacija skupen žiro račun Za združena sredstva in za poslovanje skupnih služb. TOZD »Tovorni promet« predlaga, da se v 15. členu namesto subsidiarne odgovornosti za obveznosti temeljnih organizacij določi solidarna odgovornost drugih TOZD, prav tako pa tudi solidarna odgovornost delovne organizacije kot celote, in da se v 19. členu predvidi samo skupen žiro račun delovne organizacije, samostojni žiro računi temeljnih organizacij pa se opustijo. Taka ureditev je namreč — razen za TOZD »Avtošpedicija« — veljala doslej, ne da bi zaradi tega prišlo do kakršnihkoli medsebojnih zapletov. Nasprotno, Solidarna odgovornost ter pritok sredstev na en žiro račun sta ugodno vplivala na likvidno in kreditno sposobnost tako delovne organizacije kot njenih delov, medtem ko bi subsidiarna odgovornost zmanjšala kreditno sposobnost posameznih temeljnih organizacij, zlasti TOZD »Tovorni promet« v njihovih odnosih do zunanjih poslovnih, partnerjev. Solidarna odgovornost in enoten žiro račun bi pomenila tudi večjo socialno varnost delavcev v vseh temeljnih organizacijah, pomenila'pa tudi prihranek pri stroških poslovanja. Ustavno sodišče ugotavlja: Ustava SR Slovenije obvezuje v 17., 34., 36.,’ 123. in 130. členu delavce v temeljnih organizacijah k vzajemni odgovornosti za družbeno in ekonomsko smotrno uporabljanje družbenih sredstev, k vzajemnosti in solidarnosti pri izboljševanju življenjskih razmer delavcev in pri dajanju gospodarske ter druge pomoči organizacijam Združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave; dalje k vzajemni odgovornosti z drugimi delavci pri uresničevanju samoupravljanja in k samoupravnemu sporazumevanju pri urejanju medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev, vštevši pri tem tudi določitev in razmejitev pravic, obveznosti in odgovornosti temeljnih organizacij v pravnem prometu. Ustava izrečno, ne nalaga temeljnim organizacijam niti solidarne niti subsidiarne odgovornosti za obveznosti drugih TOZD, marveč so ta vprašanja urejena v zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register. V tretjem odstavku 55. člena cit, zakona, ki ureja odnose, ki so predmet tega spora, je izrečno določeno, da za obveznosti neke temeljne organizacije odgovarjajo druge TOZD, če je to določeno v samoupravnem sporazumu o njihovi združitvi v delovno organizacijo in vpisano v sodni register. Drugače kot v prvem in drugem odstavku istega člena, kjer je urejena odgovornost temeljnih organizacij za obveznosti delovne organizacije kot celote, v tretjem odstavku ni predpisana dolžnost, da se je treba o medsebojnem jamstvu za 'dolgove TOZD" obvezno dogovoriti, prav tako pa tudi ne, da sicer velja neposredno na podlagi zakona solidarna odgovornost. Jamstvo neke temeljne organizacije za obveznosti druge TOZD velja torej le tedaj, če je tako dogovorjeno v samoupravnem sporazumu in sodno registrirano. . Prevzem jamstva za obveznosti TOZD pomeni na eni strani učvrstitev položaja določene, temeljne organizacije kot glavne' dolžnjce v odnosu do njenih upnikov, na drugi strani pa obremenitev tistih TOZD, ki tako jamstvo v korist drugih temeljnih organizacij prevzamejo. Pri tem iz tretjega odstavka 55 člena zakona o konstituiranju popolnoma določno izhaja, da , nobena TOZD ne more prisiliti drugih k prevzemu strožjega jamstva, kot so ga le-te pripravljene prevzeti same na podlagi svoje samoupravne odločitve. Ustava in zakon tudi ne predpisujeta neke določene vrste odgovornosti, ki naj bi jo prevzela delovna organizacija kot celota za obveznosti. posameznih TOZD. Določbe 15. člena samoupravnega sporazuma o subsidiarni odgovornosti temeljnih organizacij za obveznosti drugih TOZD ter o subsidiarni odgovornosti delovne organizacije kot celote za obveznosti vključenih TOZD so torej v skladu z ustavo in zakonom ter ne kršijo samoupravnih pravic nobene temeljne organizacije. V skladu z ustavno-pravnijn položajem TOZD ter z ustavnimi in zakonskimi določbami je tudi 19. člen istega sporazuma, ki daje vsaki temeljni organizaciji pravico do, samostojnega žiro računa. Določbe sporazuma o prevzemu subsidiarne odgovornosti in uvedbi samostojnih žiro računov tudi ne ogrožajo materialne in socialne varnosti, ki ju delavcem v temeljnih organizacijah zagotavlja 24. člen ustave SR Slovenije, saj druge TOZD prevzemajo za njene eventualno neporavnane obveznosti subsidiarno jamstvo z vsemi svojimi sredstvi. Po 423. členu ustave SR Slovenije je ta odločba obveznh in izvršljiva. U-V-5/74-10 j Ljubljana, dne 15. aprila 1674. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Vladimir Krivic 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 411. Na podlagi 1. člena zakona 6 spremembah in do- -polnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št, 27-255/72). ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25'. aprila 1974 sprejela ODLOK 0 razglasitvi .splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane 1. člen Razglasi se. splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije in gradnje na zemljiščih navedenih v 2.- členu tega odloka,- da se zagotovi smotrna izraba prostora in zavarujejo potrebne površine za bodoče avtoceste, regionalne in primarne mestne ceste na območju mesta Ljubljane ter da se omogoči izdelava projektpe dokumentacije in novelacija urbanističnega programa ih urbanističnega načrta mesta Ljubljane. 2. člen Območje oziroma potek zavarovanih tras avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest sta razvidna iz opisa tras in pregledanih kart v merilu 1 :10.000 in 1 :5000, ki so sestavni del tega odloka. .Pregledne karte z vrisanimi rezervati so stalno na vpogled pri upravnih organih ljubljanskih občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, Upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. Zavodu SRS za regionalno prostorsko planiranje, strokovni Službi 'Republiške skupnosti za ceste, ter pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. - 3. člen Rezervati za avtoceste so načeloma široki 250 m, za obvezno cesto in regionalne ceste pa ■ 160 m. Podroben potek tras in cestni prostor z odmiki za primhrne mestne ceste je definiran v posebni projektni dokumentaciji za posamezne ceste. 4. člen Nadzorstvo nad. izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. , 5. člen . Ta odlok začne veljati nsmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/70-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik “ Predsednik mestnega zbora. zbora, delovnih skupnosti dr. Majda Strob! 1. r. Andrej Levičnili, dipl. oec. 1. r. , 412. ' Na podlagi prve alinee 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/86) in odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) — za potek koridorjev priključnih daljnovodov na RTF Beričevo 1. člen Z namenom, da se zagotovi smotrna oskrba z električno energijo ter prilagodi namembnost površin nastalim potrebam, se odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) v 1. odstavku 3. člena in odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72), v 6. členu spremenita in dopolnita z naslednjim besedilom: ‘ Potek koridorjev priključnih daljnovodov na RTP Beričevo ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod šifro projekta 1979/73 v marcu 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in katera je sestavni del tega odloka. 2. člen Z uveljavitvijo tega odloka je treba upoštevati spremenjene poteke koridorjev pri novelaciji urbanističnega programa in urbanističnega načrta' mesta Ljubljane. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka, opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. 4. člen • V Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/69-74-3 Ljubljana, dne. 25 aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik, ■ mestnega zbora zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. 413. Na podlagi 87. in 88. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. '36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 11. člena odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 49/71) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dnč 25. aprila 1974 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa sklada ljubljanskih občin pri TIS Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1973 1 Skupščina mesta Ljubljane potrjuje zaključni račun sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za Jeto 1973, ki izkazuje: din sredstev 114,808.192,16 razporeditev sredstev 51,893.914,28 saldo 31. 12. 1973 ‘ 62,914.277,88 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/68-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 414. Na podlagi 87. in 88. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 ; in 43/70), 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 10. člena odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 49/71) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela SKLEP o soglasju k finančnemu načrtu sklada ljubljanskih občin pri TIS Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1974 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k finančnemu načrtu sklada ljubljanskih občin pri TIS Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1974, ki izkazuje: dohodkov (planiranih) 125.421,000 izdatkov 125.421,000 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/67-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 415. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Poklicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubljani Za ravnatelja Poklicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubljani se imenuje Karel Medja St. 10/61-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. .1. r. 416. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 m 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Doma srednješolk »Anice Černejeve« v Ljubljani Za ravnatelja Doma srednješolk »Anice Černejeve« v Ljubljani se imenuje Marta Kuret St. 10/58-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 417. Na podlagi 24. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 64. seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v samoupravne organe organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja 1 V svet II. gimnazije v Ljubljani se imenujejo Igor Makovec Leopold Radovič Kolman Z i b r i k; dipl. inž. 2 V svet Ekonomske srednje šole Janez Drašler Franc Frelih Ada Gorjup Vladimir Kočevar Mara S v e n t 3 V svet Sole za oblikovanje Milovan Kranjc 4 V svet Šolskega zdravstvenega centra Božidar Česnik Dragica Dolinšek Leopold Jezovšek Savin Jogan Milena 'Kneževič 5 V svet Doma učencev strokovnih šol Ljublja-' na Šentvid Karol Osredkar Št. 10/63-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 418. Na .podlagi 57. člena zakona o,srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. "aprila 1974 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Gostinskega šolskega centra v Ljubljani Za ravnatelja Gostinskega šolskega centra v Ljubljani se imenuje Danilo Sbrizaj Št. 10/64-74-3 Ljubljana, dne '25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 419. Na podlagi 40. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRŠ, št, 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je' skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Elektrotehniške šole, Ljubljana, Vegova 4 1 A Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka Elektrotehniške šole, Ljubljana, Vegova 4 za — dislociran oddelek elektrotehniške šole za odrasle v Postojni. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 10/66-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. - 420, Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnika občinskega sodišča II Ljubljana Tatjana Lokovšek se z dnem 30. IV. 1974 razreši dolžnosti sodnice občinskega sodišča II Ljubljana. Št. 10/60-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 421. Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane tUradni list SRS. št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane'na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela SKLEP o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca Skupščina mesta Ljubljane soglaša s postavitvijo tov. Andreja Škrka, dipl. pravnika, za namestnika pbčinskega javnega tožilca v Ljubljani. Št. 10/59-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. ' Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 422. Na podlagi 81. in 86. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 78.. 160 ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnika za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov Ljubljana Marija Aleš, dipl. pravnica se z dnem 25. IV. 1974 razreši dolžnosti sodnice za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov Ljubljana. Št. 10/62-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 423. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 32., 78. in 165. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 64. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela N- SKLEP o izvolitvi sodnika občinskega sodišča II Ljubljana Za sodnika občinskega sodišča II Ljubljana se izvoli Iztok Pečnik Št, 10/71-74-3 Ljubljana, dne 25. aprila 1974. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 424. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32-287/72), odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30-271/72) in 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS. št. 11-292/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 71. seji dne 12. aprila 1974 sprejel SKLEP , o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina I ' V skladu o soglasju k poprečnim cenam plina (Uradni list SRS, št. 37-788/72) se prva točka spremeni tako, da se glasi: »Komunalni delovni organizaciji Plinarna Ljubljana se daje zaradi povečanja cen osnovne surovine, soglasje k novim poprečnim cenam plina iz omrežja Plinarne Ljubljana, ki znašajo za: — mestni plin zgornje kalorične vrednosti 4200 kcal/m3 za 100Qkcal 0,4080 din oziroma za 1 m3 1,7138 din — mešani plin zgornje kalorične vrednosti 13.000 kcal/m3 za 1000 kcal 0,2893 din oziroma za Im3 3,74 din — propan-butan v mreži zgornje kalorične vrednosti 28.000 kcal/m3 za 1000 kcal 0,2893 din oziroma za 1 m3 8,07 din. II .K četrti točki sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina se doda nova četrta alinea, ki se glasi: »za oblikovanje sredstev za razširjeno reprodukcijo po tekoče evidentirala in izvajala v svoj poslovni Sklad namensko za programske investicije od vsakega prodanega m3 mestnega plina: a) za 1974 leto din 0.1876 b) za 1975 leto din 0,1269 III Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati »sklep o spremembi sklepa o soglasju k poprečnim Cenam plina (Uradni list SRS, št. 41-926/73). IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po Objavi v Uradnem listu SRS, - Ljubljana, dne 18. aprila 1974 Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane Roman Rojc L r. 425. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), odloka o natančnejših merilih; kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih 'storitev (Uradni list SRS, št. 30-271/72) in 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11-292/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 71. seji dne 12. aprila 1974 sprejel SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije I Prva točka sklepa o soglasju k naj višjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 41-805/72 in Uradni list SRS, št. 23-616/73) se spremeni tako, da se glasi: »Komunalni energetiki Ljubljana — podjetju za proizvajanje in prodajo toplotne energije se daje soglasje k naj višjim cenam toplote za ogrevanje prostorov in segrevanje potrošene vode, ki znašajo: — ogrevanje stanovanjskih prostorov 203,65/G cal — ogrevanje poslovnik prostorov 220,30/G cal — ogrevanje potrošene vode na 60" za gospodinjstvo 12,75 din/m3 — ogrevanje potrošene .vode na 60° C za ostale potrošnike 16,50 din/m3.« , , • ■ ' , ' 'i II K tretji točki sklepa se doda 4. alinea, ki se glasi: — iz dosežene akumulacije po cenah iz I. točke tega sklepa mora komunalna delovna organizacija vlagati v svoj poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo 10,40 din od prodane G cal. III Ž uveljavitvijo tega sklepa preneha. veljati sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 2-47/74). IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 10/65-74-3 Ljubljana, dne 26. aprila 1974. Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet , skupščine mesta Ljubljane Roman Rojc 1. r. 426. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih. vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72). odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev; (Uradni list SRS, št. 30-271/72) in 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11-292/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane ha 69. Seji dne 27. marca 1974 sprejel SKLEP o dopolnitvi sklepa o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda I Tretja točka sklepa o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda (Uradni list SRS, št. 37-786/72) se dopolni z novo četrto alineo, ki se glasi: — iz dosežene akumulacije, vlaganje v svoj poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo od osnovne cene 1,30 din, in sicer: a) v letu 1974 0,47 din b) v letu 1975 0,44 din od vsakega m3 prodane vode. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. Št. 10/72-74-3 Ljubljana, dne 26. aprila 1974. Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane Roman Rojc 1. r. 427. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30-271/72) in 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11-292/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 69. seji dne 27. marca 1974 sprejel - SKLEP o dopolnitvi sklepa k najvišji ceni ža uporabo kanalizacije v Ljubljani * 1 Četrta točka sklepa o soglasju k najvišji ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 37-787/72) se dopolni z novo četrto alineo, ki se glasi: — iz; dosežene akumulacije, vlaganje v svoj poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo od osnovne cene 1,20 din, in sicer: a) v letu 1974 0,71 din b) v letu 1975 0,60 din od vsakega m3 odvedene vode. ' II S Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu ŠRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 10/73-74-3 Ljubljana, dne 26. aprila 1974. Predsednik. sveta . za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane Roman Roje 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 428. \ POROČILO o izidu glasovanja o listi kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine „občine Celje Občinska volilna komisija v Celju obvešča, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Celje dne, 3. marca 1974 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: Na območju občine Celje je bilo vpisanih 42.126' delovnih ljudi in občanov. , Od tega jih je glasovalo skupaj 39.626 ali 94,1 °/o. — za kandidatno listo 35.775 — proti kandidatni listi 2.287 — neveljavnih glasovnic je bilo 1.564 Na listi delegatov je bilo 30 kandidatov. v Imena in priimki izvoljenih delegatov ter podatki o tem, kolikokrat je bil kateri izmed kandidatov prečrtan, so priloženi temu’poročilu. Občinska 'volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma izid glasovanja. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Ivan Mravljg \ r_ Zdenko Pavlina 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 429. Na podlagi 6., 10. in 13. člena, zakona o davkjh občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 45/ 73 in 13/74) in 94.'. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela . ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkjh občanov občine Cerknica \ i 1. člen V odloku o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS št. 12/73), se v 6. členu stopnja »1,54 °/o« nadomesti s stopnjo »0,20 'Vo«. 2. člen V 8. členu se stopnja »10 “Vi)« nadomesti s stopnjo »16%>«, stopnja »4 'Vo« pa se nadomesti s stopnjo »10 %«. 3. člen V 10. členu se stopnja »30 °/o« nadomesti s stopnjo »32 °/o«. 4. člen V 14. členu njo »0,20 %>«. se stopnja »10,90 Vo« nadomesti s stop- 5. člen V 16. členu »29,80 Vo«. se stopnja »20 Vo« nadomesti s stopnjo 6. člen V 21, členu njo »0,20 Vo«. se stopnja »10,90 Vo« nadomesti s stop- 7. člen V 23. členu »29,80 Vo«. se stopnja »20-Vo nadomesti s stopnjo 8. člen 30. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: ' ' n, . 1. tovorna cestna motorna in priklopna vozila, ter kombi vozila; 2. stroje, orodje in inventar, če s takimi sredstvi pridobivajo dohodek; „ 3. motorne čolne in druge plovne objekte na mo-tornj pogon; 4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe); 5. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih, določenih v 2. odstavku 138. člena zakona o davkih občanov.« 9. člen Za 30. členom se dodajo členi 30a, 30b, 30c in 30d, ki se glasijo: »30a člen Občinski davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila se plačuje: a) za delovna vozila, ne glede na nosilnost in težo 120 din, b) za delovne priklopnike, ne glede na nosilnost in težo 60 din, c) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — 'glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone, od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti. V enakih zneskih se plačuje davek na tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov, č) za vlečna tovorna vozila: — za traktorje do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din — za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v c) točki. d) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja nad 125 ccm do 250 ccm . 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več. e) Za kombi vozila glede na delovno prostornino motorja, in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1400 din r nad 2500 ccm do 3100 ccm 1700 din nad 3100 ccm 2.000 din 30b člen / - ■. ■ Občinski davek za stroje, orodje in inventar, se plačuje glede na vrednost, po naslednjih stopnjah: Ce znaša osnova dinarjev znaša davek do 50.000 2,0 nad 50.000 do 150.000 2,5 nad 150.000 do 350.000 3,0 n^d 350.000 3,5 30c člen Občinski davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon, se plačuje glede na moč motorja po 20 dinarjev od vsake začete konjske moči. 3 Od člen ‘ Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi meril in načina, ki jih določa odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 17/73). Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se Spremeni, ko se vrednost' točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 197-3 poveča za več kot 20 "/o. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. Davek od stavb se plačuje glede na namen uporabe stavbe po naslednjih stopnjah: •/o li od stanovanjskih stavb,' stanovanj in garaž 0,15 2. od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20 3. od počitniških stavb 0,30 Poleg oprostitev določenih po 143b členu zakona o davkih občanov, davka od stavb tudi he plačujejo zavezanci od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se he dajejo v najem pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva in da se jim odmerja prispevek za starostno zavarovanje kmetov.« 10. člen 31. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za ugotavljanje vrednosti novih, popravljenih in obnovljenih zgradb se v naprej uporabljajo določila 6. člena odloka o ugotovitvi vrednost? stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 17(73). Vrednost novih, popravil enih in obnovljenih stavb v naprej ugotavlja za stariovanjske zadeve pristojni upravni organ pbčine ter ugotovitve o vrednosti za posamezne stavbe sporoči davčnemu organu občine vsako leto do 31. januarja za preteklo leto.« - '11 člen Za 31. členom se doda Sla člen. ki se glasi: - ' »Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.« • ' 12. člen Ta odlok začne veljati, ko ga sprejme občinska skupščina in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 422.-18/72-1 Cerknica, dne 19.. aprila 1974. ’ Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE . ‘ 430. Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine. (Uradni list, SRS, št. 26/73) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/74) je svet za gospodarstvo skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 9. aprila 1974 sprejel S K L E F o soglasju k prispevku za priključitev na javni vodovod — taksa I Prispevek za priključitev na javni vodovod — taksa znaša 3.000 din v naseljih, ki jih ne ureja komunalni sklad. II Plačila so oproščeni investitorji, ki plačajo vodovodnemu odboru višji znesek, kot je cena priključka, če vodovodni odbor gradi nov vod'ali izvaja večjo rekonstrukcijo obstoječega, dokler novi ali rekonstruirani vod ni dan v upravljanje. III Ce investitor plača vodovodnemu odboru, ki gradi nov vod ali rekonstruira obstoječega manjši znesek kot je cena prispevka — taksa, doplača razliko do cene prispevka — takse upravljalcu. IV Lastniki stanovanjskih hiš, ki se priključujejo na javni vod, ki je bil zgrajen s samofinanciranjem občanov in niso dali določenega prispevka k gradnji zadevnega vodovoda, morajo pred izdajo soglasja za priključitev na ta vodovod poravnati poleg priključne takse v točki I predloženega sklepa tudi ta prispevek. V Sredstva, pridobljena s plačili prispevkov — taks se vodijo na posebnih računih upravljalcev vodovoda in se' smejo uporabiti le za razširjeno reprodukcijo vodovodnega omrežja. VI Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in od dneva objave veljajo nove cene. St. 38-6/74 Grosuplje, ,dne 9. aprila ll)74. Predsednik sveta za gospodarstvo skupščine občine Grosuplje Jože Javornik, inž. 1. r. 431. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 8. aprila 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta I Osnutek zazidalnega načrta Za gasilskim domom Šentvid pri Stični, št. projekta 17p7, izdelan od Urbanističnega zavoda Projektivni atelje Ljubljana. Kersnikova, 9 v marcu 1974. se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za. gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine .Grosuplje ih na krajevnem uradu Šentvid pri Stični*. II Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa' v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe. Št. 350-7/67 * . Grosuplje, dne 8. aprila 1974. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje ■ Andrej Šircelj 1. r. 432. Na 'podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 8. aprila 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta I Osnutek zazidalnega načrta Videm-Dobrepolje, št. projekta E.D.. izdelan od Urbanističnega zavoda Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 v marcu 1974, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje ter na krajevnem uradu Videm-Dobrepolje. II Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahkp dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe. Št. 350-7/67 Grosuplje, dne 8. aprila 1974. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje Andrej Šircelj 1. r. 433. Svet krajevne skupnosti Šmarje-Sap je na podlagi 2. člena zakbna o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73). 11. člena statuta krajevne skupnosti Šmarje-Sap in izida referenduma z dne 31. marca 1974 na svoji seji dne 14. aprila 1974 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmarje-Sap za sofinanciranje šolske telovadnice in otroškega vrtca 1. člen Za območje krajevne skupnosti Šmarje-Sap, ki obsega naselja: Šmarje-Sap, Cikava, Sela pri Šmarju, Huda polica, Paradišče, Podgorica, Zgornja Slivnica, Vel. vrh, Mali vrh. Razdrto. Tlake in Gajniče se na podlagi odločitve občanov na referendumu 31. 3. 1974 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje šolske telovadnice in otroškega vrtca. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo treh let od 1. julija 1974 dd 30. junija 1977. Samoprispevek se plačuje-v denarju. v , 3. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci po stopnji: ' — 1 °/o zaposlene osebe (osebe v delovnem razmerju) in upokojenci, — 2 % kmetijski proizvajalci in osebe, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve. Osnova za odmero krajevnega samoprispevka je: — za zaposlene osebe, izplačan neto osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade in dopolnilno delo, — za upokojence, mesečna pokojnina, ki je viSja od pokojnine z varstvenim dodatkom. Upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino pod 1.500 din, ne plačujejo samoprispevka, — za lastnike in uživalce zemljišč katastrski dohodek, — za osebe, ki'opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, osnova, od katere se odmerja davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev. 4. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku. 5. člen Z denarnimi sredstvi, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se bo sofinanciralo gradnjo šolske telovadnice in otroškega vrtca. , 6. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in'plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava SOb Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. Od občanov, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. , 7. člen Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se stekajo na poseben račun krajevne skupnosti Smarje-Sap — sredstva za gradnjo šolske telovadnice in otroškega vrtca, in so strogo namenska. 8. člen Svet krajevne skupnosti Smarje-Sap je dolžan, da vsako leto na krajevno običajen način seznani občane o višini zbranih sredstev,- njihovi porabi in o drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz 5. člena tega sklepa. 9. člen Po izteku triletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora svet krajevne skupno- sti sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predložiti zboru občanov krajevne skupnosti Smarje-Sap. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje. Predsednik sveta krajevne-skupnosti .... Smarje-Sap Anton Frbežar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA. 434. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67. 4d/68 in 43/70), 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine. Litija za leto 1974 1. člen. Proračun-občine Litija za leto 1974 obsega: 13,352.000 12,646.900 705.100 — dohodke v znesku — razporejene dohodke v znesku — .nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v znesku 2. člen , Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 pripada:1 a) skladu za gasilstvo v občini Litija 100°/o od dela vseh zavarovalnih premij, ki jih vplačajo zavarovalnice v občini, b) rezervnemu skladu občine Litija 10/o vseh proračunskih dohodkov v tem letu. Odstotek iz točke b) prejšnjega odstavka se ne obračuna od prenesenega dela dohodkov po zaključnem računu proračuna za preteklo leto in dopolnilnih sredstev republike. 3. člen Poraba sredstev proračuna se začasno omeji za 5%. če bodo do konca I. polletja ustvarjeni dohodki vsaj 45 %> se omejitev za II. polletje odpravi. O odpravi omejitve za II. polletje odloči izvršni svet občine Litija. 4. člen Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena?-za financiranje občinskega sodišča Ljubljana, občinskega javnega tožilstva, občinske inšpekcije, zavoda za zdravstveno varstvo,* zveze slepih Ljubljana, zveze gluhih Ljubljana in medobčinske stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb, se smejo uporabljati in odvajati na račune teh koristnikov le v skladu s pogodbami, ki jih z njimi sklene občina. 5. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za financiranje uprave občinske skupščine, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, se prenesejo tem koristnikom neposredno iz postavk proračuna. Vsa ostala razporejena sredstva se črpajo neposredno iz računa proračuna. . O odobritvi uporabe teh sredstev je svet dolžan naknadno poročati občinski skupščini. 9. člen 6. člen Državni organ v skladu z zakonom samostojno razpolaga s sredstvi za delo, katera so mu dodeljena. Kot sredstva za delo uporabi tudi dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. Organ ta sredstva skupno s sredstvi občinskega proračuna razporedi s svojim finančnim načrtom oziroma predračunom za redno dejavnost in opremo. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada, če proračunski dohodki dotekajo neenakomerno. i 8. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene in premalo predvidene izdatke proračuna. Izvršni svet se pooblašča, da v upravičenih primerih razporeja sredstva v okviru glavnega namena med bližnjimi nameni. 10. člen Pregled dohodkov proračuna občine Litija za leto 1974 in njegova razporeditev sta zajeti v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 197,4. St. 010-11/63 Litija, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Litija za leto 1974 Dohodki doh. Skupaj ^namena Razpored dohodkov Skupaj Saldo na žiro računu 01 ..Dejavnost organov družbeno-- na začetku leta 102.930 političnih skupnosti 6,155.000 i Davek na dohodek in 02 Narodna obramba 220.000 davek iz osebnih dohodkov 2,830.000 03 Dejavnost družbenopolit. organizacij ■715 100 2 Prometni dave davek na premoženje 04 Negospodarske investicije 654.000 in na dohodke od premoženja 1 . 4,895 000 08 Socialno skrbstvo 1,949 000 3 Takse 464.009 09 Zdravstveno varstvo 160.000 6 Dohodki upravnih organov 10 Komunalna dejavnost 1.420.300 in drugi dohodki 160.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 700.000 7 Dohodki od drugih, družbenopolitičnih 15 Gospodarske investicije 30.000 skupnosti 4,900.070 16 Gospodarski posegi 135.000 17 Tekoča proračunska rezerva 705.100 Obveznosti iz prejšnjih let 378.500 18 Vlaganja v rezervni sklad 139.000 Vsega dohodki 13,352.000 Vsega razpored dohodkov 13,352.000 435. Na podlagi 6 in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 4/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1974 (Uradni list SRS. št. 45/73) in na podlagi 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina" občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE DOLOČBE l.včlen Davki občanov se v občini Litija urejajo, predpisujejo in določajo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na podlagi zakona in tega odloka. 2. člen S tem odlokom se urejajo davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje, predpisujejo trajne in začasne oprostitve ter olajšave v skladu s pooblastili, danimi V zakonu o davkih občanov. 3. člen Določbe zakona o davkih občanov se neposredno uporabljajo ne glede na to, da so posamezne njegove določbe povzete v tem odloku. 4. člen Oprostitve in olajšave uvedene s tem odlokom, za katero izvedbo ni dano pooblastilo v zakonu o davkih občanov, veljajo samo za dohodke, ki pripadajo občini. 5. člen Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. II. VRSTE DOHODKOV 6. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine so: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavno-sti, 4. davek iz osebnega' dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek na premoženje, 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 7. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 0,20 °/o. * 8. člen Davka od osebnega dohodka so oproščene telesno-vzgojne organizacije. 9. člen Za kategorijo osebnih dohodkov, od katerih se plačuje davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja ha podlagi pavšalne osnove, se določijo pavšalne mesečne osnove: 1. od osebnega dohodka gospodinjskih pomočnic 800 din, 2. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri kra-; jevnih skupnostih 800 din, 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev: a) zaposlenih pri podjetjih zavodih in zadrugah 800 din, • b) zaposlenih pri drugih organizacijah 800 din, 4. od osebnih dohodkov oseb zaposlenih v planinskih domovih 800 din, 5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 400 din. V! primerih, da znaša zaposlitev manj kot polni delovni čas, se pavšalna mesečna osnova sorazmerno zniža. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 10. člen Za odmero davka iz kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli na štiri skupine katastrskih občin, in sicer: I. skupina: V to skupino ni uvrščena nobena katastrska občina. II. skupina: Litija, Hotič, Šmartno in Jablanica. III. skupina: Konj, Liberga, Sobrače, Vintarjevec, Sv. Anton, Selo, Mirna, Kresniški vrh, Velika vas, Tihaboj, Kresnice, Okrog, Volavlje, Vodice in Moravče. IV. skupina: Polšnik, Ježni vrh, Poljane; Gradišče, Trebeljevo, Konjščica, Dole, Šentlovrenc, Roviše in Velika goba. 11. člen Davek od kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah katastrskih občin po stopnji, določeni za posamezno Skupino katastrskih občin v katerih zemljišče leži po naslednjih stopnjah: v II. skupini 24% v III. skupini 18 % v IV. skupini 9 % 12. člen Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje v vseh katastrskih občinah po proporcionalni stopnji 22%. 13. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki j zemljišč: 1. za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, 2. zemljišča s površino nad 20 arov, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi: a) za 8 let zemljišča, na katerih se zasadijo češnje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje, b) za 10 let zemljišča, na katerih se zasadijo orehi, c) za 5 let za zemljišča, na katerih se zasadijo drugi dolgoletni nasadi, č) za 2 leti zemljišča, na katerih se zasadi ribez. 14. člen Plačila davka od kmetijstva se oproste zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od površin ne presega 4,000 din in ki prebivajo v naslednjih višinskih krajih: Veliki vrh, Zapodje, Jesenje, Bitiče, Volčja jama, Gradišče, Jablaniške laze, Bukovica, Šumnik, Ravne, Vinji vrh, Obla gorica, Vrata, Vintarjevec, Mala Štanga, Sirmanski hrib, Pečice, Brglez,. Lukovec, Goliše, Slivna, Mala sela, Gadnje — zaselek, Hude ravne, Moravska gora, Čateška gora, Križišče, Vodice, Okrog, Riharjevec. Gabrska gora, Ravne, Zagrič, Sev-no, Kamni yrh, Stara gora, Primskovo, Mihelca, Reka gozd, Konjščica, Stranski vrh, Kostanjevica, Ravne, Strmec, Podstrmec, Račiča. Koške poljane, Dragovško, Hohovica, Podpeč,. Kamni vrh, Gobnik, Nova gora, Laze, Dolga noga, Mala noga, Preska, Bbrovak, Po-droje, Ščit, Tišje, Jastrebnik, Gradišče pri Dolah, Gradišče pri Primskovem, Preska nad Kostrevnico. 15. člen Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava, če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Olajšava znaša 60% od zneska vloženih sredstev s tem, da ne' more znašati več kot znaša 4-letna odmera davka od kmetijstva. Olajšava se prizna na posebno zavezaneevo vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni program oz. »vprašalnik«, katerega potrdi strokovna služba pristojnega občinskega upravnega organa in dokazila o višini vloženih sredstev. , Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba po potrjenem ureditvenem programu oziroma »vprašalniku« izvršena ter se obračuna glede na. višino priznane olajšave v tem in naslednjih štirih letih. Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 din za vsakega otroka, s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da štipendija oziroma lastni dohodek ne presega 500 din mesečno. Prošnji za priznanje te olajšave mora biti prilbženo potrdilo o šolanju in mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. *» Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva: — v gradnjo hlevov z najmanj 25 stojišči, — v gradnjo kokošnjakov nad 500 nesnic ali 3000 broj ler jev, —. v gradnjo prašičjih hlevov z najmanj 50 stojišči, — z nabavo kmetijskih strojev z vrednostjo najmanj 45.000 (50.000) din. Ta olajšava ne sme presegati triletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI • 16. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, kateri s pravilno vodenimi poslovnimi knjigami, predpisanimi s tem odlokom, dokažejo, da v preteklem letu niso presegli - z zakonom določenega ' dohodka in ki ne zaposlujejo tuje delovne sile ter se pretežno ne ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, kakor tudi vaški gostilničarji v hribovitih in dislociranih krajih, katerim gostinstvo ni glavni vir preživljanja in tudi tisti, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Tem zavezancem se predpiše davek v pavšalnem letnem znesku za tekoče leto v višini, ki ustreza obračunanemu davku po veljavnih najnižjih stopnjah za dohodke obrtne dejavnosti od dohodka doseženega v preteklem letu. Tisti, ki je opravljal obrtno dejavnost le del leta se osnovo obračuna na celo leto. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnost v tekočem letu, za katere se utemeljeno predvideva, da ne bodo presegli z zakonom določenega dohodka; se davek v pavšalnem letnem znesku določi na podlagi cenitve dohodka v primerjavi z drugimi zavezanci enake ali podobne dejavnosti. Zavezancu, za katerega se ugotovi, da knjigo dohodkov in izdatkov ne vodi v redu. se pavšalni letni znesek določi glede na vrsto dejavnosti, kraj in obseg dela ter starost in zdravstveno stanje zavezanca. Po predpisu višine davka v pavšalnem letnem znesku se obračunani davek po drugem odstavku zni- ža za 20 %> zavezancem — moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let. Zavezancem, ki opravljajo storitveno dejavnost, lahko svet za družbeni plan in finance odmerjeni davek v pavšalnem letnem znesku zmanjša za 25 °/o. Zavezanci davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim opravljanje teh dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz 17. člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9a členu zakona o davkih občanov po stopnji 30,14 °/o, 17. člen Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje: a) od osnov ugotovljenih po 9a členu zakona o davkih, ki določajo višino dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih po stopnji 0,20 °/o b) od osnov, ki presegajo višino ugotovljeno po 9a členu zakona o davkih, po naslednjih stopnjah: znaša osnova dinarjev nad do stopnja •/. 10.000 30 10.QOO , 20.000 34 20.000 30.000 38 30.000 40.000 42 40.000 60.000 46 60.000 80.000 49 80.000 100.000 52 100.000 18. člen 55 Zavezancem davka iz prvega odstavka 16! člena se odmerja davek po točki a) 17. člena. 19. člen Pri odmeri-davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se poleg olajšav iz 81. člena in prvega odstavka 82. člena zakona o davkih občanov priznajo še tele olajšave: 1. Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem, se prizna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja, in sicer: — za prvo leto poslovanja 40°/o — za drugo leto poslovanja 20 “/o — za tretje leto poslovanja 10 % Šteje še, da je davčni zavezanec pričel z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal dejavnosti v kateri drugi občini, ali da ni kdo drug opravljal dejavnosti iste obrtne stroke v isti delavnici. Olajšava se tudi ne prizna tistim zavezancem, ki sp že opravljali obrtno dejavnost kot postranski, poklic. 2. Zavezancem davka od obrtne storitvene dejavnosti, moškim starim nad 60 let se prizna 25 Vo olajšava od odmerjenega davka. 3. Zavezancem starim nad 70 let, ki ?ami brez pomoči drugih opravljajo storitveno dejavnost, se davek ne odmerja. 20. člen Zavezancem davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se prizna posebna, olajšava v skladu z določili 81. člena zakona o davkih občanov. Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, da davčni organ poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti. Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo in sicer za leto, ko so sredstva za razširjeno reprodukcijo vložena. Vlogi je potrebno predložiti verodostojno dokumentacijo o višini vloženih sredstev (račun, pogodbo o dobavi, delovršno pogodbo ali carinsko deklaracijo). 21. člen Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani po naslednjih proporcionalnih stopnjah od naslednjih virov dohodkov: •/. 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter lotu i 20 2. zavarovalnih poverjenikov 23 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic ' 20 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno 23 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 20 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 23 7. delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 20 8. doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti: — od prevozništva in od tovorjenja lesa in drugega materiala 23 — od prevoza mleka in pluženja snega 10 9. delavcev, ki priložnostjo opravljajo sto- ritve za organizacije združenega dela, državne organe in. druge organizacije 23 10. doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke tega člena " 23 11. doseženih od prodaje izdelkov uporabnih umetnikov ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20 12. od potujočih zabavišč 23 13. doseženih po 3.. in-4. točki 76. člena zakona o davkih 11 Od dohodkov doseženih z obrtno proizvodnjo ni mogoče odmerjati davka po odbitku. VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV , 22. člen Zavezanci davka od intelektualnih storitev plačujejo davek praviloma po dejanskem dohodku. Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih delovni dohodek na leto po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile, naslednjih dejavnosti oziroma poklicev: advokati, zobozdravniki, dentisti, verske skupnosti in duhovniki, prepisovalci in razmnoževale! na pisalnih in razmnoževalnih stro- jih, prevajalci tujih jezikov ter drugi zavezanci, ki opravljajo intelektualne storitve pa jim ni to glavni poklic in ne plačujejo davka po odbitku ali po dejanskem dohodku ali davku od avtorskih pravic. Višina davka v pavšalnem letnem znesku se predpiše na isti način in po merilih iz prvega in drugega odstavka 16. člena tega odloka. 23. člen Davek od intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje od i~tih višin davčnih osnov in po istih stopnjah kot so določene v 17. členu tega odloka. 24. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani po stopnji 23 °/o od naslednjih viprv dohodkov: — od priložnostnega opravljanja storitev organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam, — od opravljanja dela organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih, — od dohodkov na podlagi pogodbe o delu sklenjene v -skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, — od dohodkov tujih strokovnjakov, za njihovo delo pri domači organizaciji združenega dela, ki opravljajo to delo po pogodbi, sklenjeni v skladu s pogodbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo organizacijo združenega dela po določbah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. 25. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerih opravljanje dejavnosti ni glavni'poklic, plačujejo poleg davka po 3. odstavku 22. člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9.a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 30,14 °/o. VII. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 26. člen Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3%> od dohodkov od avtorskih pravic iz četrtega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov pa se ta davek plačuje po stopnji 10 °/o od vsakega posameznega dohodka. Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 27. člen Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 din. Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da še niso potekla 3 leta, odkar je bila premičnina kupljena. Občinski davek na dohodke od premoženja se ne plačuje, če skupni dohodki od oddajanja opremljenih in turističnih sob nfe presegajo 2.000 din na leto, če pa dohodki od oddajanja takih sob presegajo 2.000 din se za ugotovitev davčne osnove vzame samo razlika. 28. člen Občinski davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna nad osnova do 10.000 20 10.000 20.000 22 20.000 30.000 24 30.000 40.000 26 40.000 50.000 v 28 50.000 29.. člen 30 Pri ugotavljanju davčne osnove za -odmero davka na dohodke od premoženja se od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem in podnajem ter oddajanja opremljenih sob, poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš, upošteva kot strošek enoletna amortizacija ter Stroški' vzdrževanja, upravljanja in obratovanja. Ti stroški se določijo: a) za stanovanja, ki se dajejo v najem, podnajem in oddajanja opremljenih sob 60 %> b) za garaže, počitniške hiše in poslovne prostore 40 .. i 30. člen Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij, se pri obdavčitvi priznava posebna olajšava, ki znaša .50 °/o od odmerjenega davka. IX. DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE 31. člen Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo y 1. tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila ' ^ 2. stroje, orodje in inventar, če s takimi sredstvi pridobiva dohodek 3. motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon 4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže 5. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 hektara ob pogojih, določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov. 32. člen Občinski davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila se plačuje: a) za delovna vozila, ne glede na nosilnost 120 din b) za delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo 60 din . • c) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov ,— glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad, 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako naslednjo tono nosilnosti V enakih zneskih se plačuje davek!na tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov. č) za vlečna tovorna vozila — za traktorje: . do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170, din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din — za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v točki c) tega člena. d) za kombi vozila, glede na delovno. prostornino motorja in sicer: delovna prostornina znesek davka do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1300 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm L100 din ».nad 1800 ccm do 2500 ccm 1400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1700 din nad 3100 ccm 2000 din 33. člen Občinski davek za stroje, orodje in inventar se plačuje glede na vrednost, po naslednjih stopnjah: če znaša osnova dinarjev do 50.000 nad 50.000 do 150.000 nad 150.000 do 350.000 nad 350.000 34. Člen Občinski davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon, se'f plačuje glede na moč motorja po 20 dinarjev od vsake začete konjske moči. 35. člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. 36. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajamejo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 37. člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: — vrsta in kakovost konstrukcije, — funkcionalnost » stavbe, — starost in dbrabljenost stavbe, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stavbe. davek v •/. 2,0 2.5 3,0 3.5 38. .člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja, ki ga opravi za stanovanjske zadeve pristojni občinski organ ob upoštevanju meril iz 37. člena tega odloka. 39. člen v Vrednost stavbe se izračuna tako, da se. število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s številom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. * Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. Vrednost poslovnega prbstora, izračunana po prvem odstavku tega člena) se poveča za 25 “/o ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 40. člen Vrednost točke znaša 24,00 dinarjev glede na kal-kulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972 leta. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ skupščine mora do 31/1 vsakega leta za preteklo leto sporbčiti davčnemu organu občine vrednost točke. 41. člen Davčni zavezanec je dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka. Davčna napoved je enkratna. Nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni Organ občine. 42. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se' spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za več kot 20% in je nova ugotovljena vrednost osnova, za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri revalorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973. 43. člen Občinski 'davek od stavb se plačuje od osnove po naslednjih stopnjah: stopnja — stanovanjske stavbe, stanovanja 0,15 % — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 % — počitniške hiše 1 . 0,30 % 44. člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar se spremenijo vrednost stavbe in davčni predpisi. 45. člen Občinski davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. 46. člen Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 47. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10%. * XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. čl_n , Za finance^ pristojen organ občine Litija se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa določi, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov oziroma, da se lahko davčni dolg pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, zavaruje z vknjižbo zastavljene pravice ha zavezančevi nepremičnini. 49. člen 'Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca, ki opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitv.e, če ne poravna svojih davčnih obveznosti v roku šest mesecev od njihove zapadlosti, če prisilna izterjava nfe uspe ali če zavezanec, ki • se je preselil iz druge občine še nima poravnanih družbenih obveznosti v občini, kjer je imel prej prijavljeno obrt. Poroštvo obsega pismeno poroštveno izjavo dveh porokov, za katera davčni organ ugotovi, da sta. lahko poroka, ker sta lastnika nepremičnega premoženja ali imata osebni dohodek iz delovnega razmerja. • 50. člen 4 Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga največ 1 leto, če zavezanec izkaže: — da sb realizirani, dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen — da šo zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oz. da so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot. bi bili doseženi v normalnih razmerah — da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno, preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov Odlog ali obročno odplačevanje dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji predloži ustrezne dokaze. Davčna uprava občine odloči o vlogi s sklepom. Za ta čas se ne obračunavajo obresti. Z1 Z' i 51. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu p davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta, če ni z zakonom drugače, določeno. Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po' pogojih in merilih, ki jih občinske skupščine medsebojno dogovorijo. 52. člen . Z.dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Litija (Ur. 1. SRS, št. ' 11/72) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 12/73). 53. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-3/65 Litija, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. 436. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16 aprila 1974 sprejela ODLOK o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov ceste Dušana Kvedra in Cerkovnik 1. člen S tem odlokom se sprejmejo in potrdijo spremembe in dopolnitve zazidalnih načrtov za: a) sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta Cesta Dušana Kvedra št. 347/1006 ' b) sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta Cerkovnik. 2. člen Spremenjeni deli zazidalnih načrtov iz prejšnjega člena tega odloka so stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Litija, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve in strokovni službi za urbanizem pri GOP »Komunala« Litija. 31 člen Spremembe in dopolnitve zazidalnih načrtov, ki so potrjene s tem odlokom, odobrava občinska skupščina po postopku, ki je predpisan z zakonom. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko dovoli manjše odmike od sprejetih zazidalnih načrtov glede posameznih objektov in komunalnih naprav. 4. člen Nadzor nad izvajanjem sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov, ki so potrjene s tem odlokom, izvaja urbanistična inšpekcija pri skupščini občine Litija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/67 ' Litija, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. 437. Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Litija na seji dne 12. aprila 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov ter dopolnitev zazidalnih načrtov J 1. Osnutek zazidalnega načrta Vače • 2. Osnutek Zazidalnega načrta Gabrovka 3. Osnutek zazidalnega načrta Kresnice — del 4. Osnutek dopolnitve pravilnika o izvajanju zazidalnega načrta, individualne stanovanjske izgradnje /v Šmartnem — Miška dopna 5. Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta Zazidalni otok SS — 18 Ustje — Šmartno št. 383 — 1007. 'II ' Osnutki zazidalnih načrtov ter dopolnitev zazidalnih načrtov se javno razgrnejo v prostorih Gradbeno obrtnega podjetja »Komunala« Litija, urbanistična služba, na Valvazorjevem trgu št. 4 Litija. III Osnutki zazidalnih načrtov ter dopolnitve zazidalnih načrtov so na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na osnutke zazidalnih načrtov in dopolnitve zazidalnih načrtov svoje pripombe. St. 010-13/67 Litija, dne 22. aprila 1974. Predsednik sveta za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Litija Drago Omerzu 1. r. 438. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka in pogodbenega prispevka za sofinanciranje za modernizacijo in asfaltiranje ceste na odseku Bajamik— Lupinica Na podlagi 2. odstavka in 7. odstavka sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka, pogodbenega prispevka za sofinanciranje modernizacije in asfaltiranja ceste na trasi Bajarnik—Lupinica, daje komisija za uvedbo referenduma tole poročilo: Krajevna skupnost Kostrevnica je na podlagi sklepa seje z dne 9. 3. 1974 razpisala referendum v Krajevni skupnosti Kostrevnica za naslednje vasi: Jelša, Uberga, Preska, Razbure, Višji grm, Lupinica, Vel. Kostrevnica, ter delno vas Dvor v kateri je zasel.ek Bogenšperk izvzet iz referenduma, ker ima v uporabi drugo cesto, od Bogenšperka do Šmartna. Vas Mala Kostrevnica je zajeta z referendumom od odcepa republiške ceste pri Bajarniku do Velike Ko-strevnice. Od odcepa pri Bajarniku v smeri Šmartno, Mala Kostrevnica ni zajeta v referendumu. Na osnovi sklepov, zapisnikov imajo naslednje vasi poleg referenduma tudi pogodbene obveznosti in sicer: Razbure, Višji grm — sklep sestanka z. dne 17. 3. 1974; pogodbena obveznost za zaposlene delavce in lastnike zemlje 500 din na zaposlenega; ; . Vasi iz krajevne skupnosti Primskovo, katere gravitirajo na cesto, ki bo asfaltirana so naslednje: Jež-ni vrh, Obla gorica, Vinji vrh, Stara gora, Mišji dol, Ješče. Z namenom, da bo področje Krajevne skupnosti Primskovo čimprej dobilo avtobusni promet do Ješč so / prebivalci sprejeli sklep o pogodbenem sodelovanju in sicer: lastniki gramoznic v Ješčah — 3000 din zaposleni delavci iz Ješč — 2000 din lastniki zemlje, davkoplačevalci — 800 din Na podlagi 4. točke sklepa o razpisu referenduma, je določeno, da bo referendum dne 31. 3. 1974. Prispevki po tem referendumu se bodo zbirali 5 let. Obveznosti, ki jih referendum vsebuje so naslednje: 1. občani bodo plačevali iz čistega 'osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja, ključno nagrada, dopolnilno delo in delo na domu 2% 2. osebni, invalidski družinski upokojenci, ki prejemajo nad 800 din mesečno dohodka^0/#, • 3. Zavezanci od skupnega katastrskega dohodka 6 °/o, 4. Zavezanci od osebnega dohodka iz obrti, samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti in od intelektualnih storitev 2 °/o, 5. lastniki osebnih avtomobilov 200 din letno, 6. lastniki motornih koles in traktorjev brez prikolic 100 din letno, 7. lastniki traktorjev s prikolico, prevozniki 200 din letno, lastniki traktorjev pod točko 6 in 7 plačajo .prispevek tudi v primeru kadar traktor nimajo registriran. 8. lastniki počitniških hišic 500 din letno, tudi če lastnik nima stalnega bivališča v krajevni skupnosti Kostrevnica, 9. Lastniki hiš ob nanovo asfaltirani cesti poleg prispevka, tudi pogodbeno 2500 do 3000 din v dveh obrokih v dobi petih let, 10. lastniki hiš v nižinskem predelu krajevne skupnosti kot so: Lupinica, Dvor, Vel. Kostrevnica in del Male Kostrevnice v znesku od 500 do 3000 din v petih letih. Pogodbena obveznost, ki jo je podpisala večina prebivalcev zgoraj navedenih vasi velja za vse kot obveznost. Komisija za izid referenduma je dne 31. 3. 1974 izvedla referendum za Krajevno skupnost Kostrevnica. Od skupnega števila 482 volilnih upravičencev je glasovalo 464 volilnih upravičencev. Volitev se je vzdržalo 18 volilcev. Proti je glasovalo 174 volilcev. Za referendum je glasovalo 272 volilcev. Izid volitev je enako 58,62 "/o. Na podlagi odločitev glasovalnih upravičencev, komisija za izvedbo referenduma ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka in pogodbenega prispevka sprejet. Krajevna skupnost Kostrevnica ima na podlagi 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka. Kostrevnica, dne 31., marca 1974. Komisija za izvedbo referenduma Jože Sirk — predsednik Anton Breznikar — član Anica Knez — član 439. Svet krajevne skupnosti Kostrevnica je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in izida referenduma o uvedbi samoprispevka opravljenega dne 31. marca 1974 na svojj 7. redni seji dne 3. aprila 1974 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka, pogodbenega prispevka za . območje krajevne skupnosti Kostrevnica za sofinanciranje, modernizacijo in asfaltiranje ceste na odseku Bajarnik—Lupinica, na območju krajevne skupnosti Kostrevnica 1. člen Na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 31. 3. 1974 se uvede samoprispevek za območje krajevne skupnosti Kostrevnica za sofinanciranje modernizacije in asfaltiranje, ceste Bajarnik—Lupinica. Zavezanci plačujejo prispevek na rač, št. 50150-645-68151 KS Kostrevnica. 2: člen ■ Krajevni samoprispevek še uvede za dobo petih let od 1 6. 1974 pa do 31. 5. 1979 leta. 3. člen Samoprispevek plača vsako gospodinjstvo in vsak zaposlen občan krajevne skupnosti. ( . * 4. člen Zavezanci za samoprispevek so občani v krajevni skupnosti Kostrevnica. Del vasi Dvora, zaselek Bogen-šperk ne gravitira na'bodočo asfaltirano cesto in zato niso bile v volilni imenik za referendum vštete sledeče hišne številke: 15, 14, 13, 17, in grad Bogenšperk št. 16. Prav tako niso bile v referendum zajete hišne številke, ki leže ob republiški cesti od Bajarnika v smeri Šmartno v vasi Mala Kostrevnica. Z namenom, da se v krajevni skupnosti Kostrevnica glede na uporabo ceste obremenitev s prispevkom izvede najbolj primerno, so vasi Jelša in Liberga obremenjene kot to določajo pogoji za referendum vendar brez pogodbenega sodelovanja. Za vse ostale zgoraj navedene vasi je pogodbeno sodelovanje sestavni del referenduma, ter obvezen za Slehernega občana. 5. člen Zavezanci, ki ne bodo v predpisanem roku plačali samoprispevka se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 6. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1974 dalje. Kostrevnica, dne 24. aprila 1974. Predsednik odbora za »modernizacijo in asfaltiranje ceste pri krajevni skupnosti Kostrevnica Anton Knez 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 440. Na podlagi 2. odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih CUradni list SRS, št. 26-236/73) ter 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 58. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča 1. člen Ta odlok določa prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča na območju občine Ljubljana Bežigrad, ki se plača za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti. 2. člen Kmetijska zemljišča po tem odloku so vsa obdelovalna in neobdelovalna zemljišča, ki se v smislu določil zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) štejejo kot kmetijska zemljišča. Gozdna zemljišča po tem odloku so vsi gozdovi in gozdna zemljišča v smislu predpisov o gozdovih in gozdnem zemljišču. 3. člen Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za nezazidana stavbna zemljišča (2. člen zakona o razpolaga-. nju z nezazidanim stavbnim zemljiščem — Uradni list SRS, št. 27-254/72), doklei ni izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje. 4.. člen Če na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovo-voljenja fizična ali pravna oseba spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča oziroma zemljišča iz 3. čl. tega odloka, tako da se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača kmetijski zemljiški skupnosti prispevek zaradi spremembe namembnosti zemljišča. Prispevek iz 1. odst. tega člena se ne plačuje v primerih, kadar gre za spremembo namembnosti zemljišča za potrebe JLA, za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora in kadar se na zemljišču gradijo objekti za izboljšanje vodnega režima. 5': člen Prispevek se plača v enkratnem znesku od m2 površine zemljišča, in sicer: . — po 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda. — po 6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov>111. in IV. katastrskega razreda; — po 2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda. V primeru spremembe namembnosti zemljišča v gramoznice ali peskokope je prispevek 5 (pet) kraten v primerjavi z zneski iz prvega odstavka tega člena. Prispevek v višini po 2 din se plača ne glede na katastrski razred od m2 3 zemljišča, ki niso navedene v 1. odst. tega člena. Če se na zemljiščih iz tretje alinee 1. odst. tega člena in zemljiščih iz prejšnjega odstavka gradijo bolnišnice, šole, vrtci, organizirana stanovanjska gradnja ali kmetijski proizvodni objekti (perspektivne kmetije), znaša prispevek po 0,50 din za m2 zemljišča. 6. člen Zavezanec prispevka je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe zemljišča, katerega namembnost se spremeni. 7. člen Prispevek odmeri z odločbo na zahtevo zavezanca občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. 8. člen Plačilo prispevka se izvrši pred izdajo gradbenega dovoljenja na žiro račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Bežigrad. Brez potrdila o vplačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. 9. člen Prispevek po tem odloku plača tudi investitor, ki je zgradil objekt na kmetijskem, gozdnem ali nezazidanem stavbnem zemljišču brez lokacijskega dovoljenja, pa se mu to dovoljenje izda naknadno. Prispevek po tem odloku plača tudi investitor, ki je zgradil objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču brez lokacijskega dovoljenja, za katerega je vpisana v zemljiško knjigo zaznamba, da je objekt določen za odstranitev (41.b člen zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67 . in 27-255/72). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-11/74-2 Ljubljana, dne 22. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r. 441. Na podlagi,92. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) ih 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK o financiranju gradnje objektov družbenega standarda za obdobje 1974—1976 1. člen Odlok ureja sofinanciranje gradnje doma ostarelih v stanovanjski soseski BS-7, kulturnega doma v Krajevni skupnosti STADION in adatacije zgradbe Krajevne skupnosti SAVSKO NASELJE. 2. člen Dom ostarelih se bo začel graditi v stanovanjski soseski BS-7 v letu 1974 in bo predvidoma končan v letu 1976. Investitor je občina Ljubljana Bežigrad. Predračunska vrednost objekta znaša: din a) gradbena in obrtniška dela 30,000.000 b) oprema, načrti, zunanja ureditev, zemljišče, komunalni priključki, itd. 13,150.000 Skupaj y 43,150.000 Za financiranje gradnje doma ostarelih zagotavljajo potrebna finančna sredstva: Občina Ljubljana Bežigrad — 20 % od vrednosti del pod točko a), din kar znese 6,000.000 — celotno vrednost del pod točko b), kar znese 13,150.000 Mestni sklad za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev, — 80°/o od vrednosti del pod točko a)„ din kar znese 24,000.000 vrednosti zgradbe v Staničevi ul. 17 v višini 1,200.000 din, ki je last Krajevne skupnosti Stadion in bo po adaptaciji namenjena za potrebe Postaje milice Ljubljana Bežigrad. Objekt se bo gradil etapno. Iz sredstev, ki jih zagotavlja krajevna skupnost in občina se bo gradil prvi del objekta, v katerem so prostori za krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije, knjižnico ip glasbeno šolo. Drugi del objekta bi se gradil lahko kasneje, ko bodo zagotovljena tudi sredstva s strani delovnih organizacij. 4. člen Adaptacija zgradbe Krajevne skupnosti Savsko naselje v Belokranjski ul. 6 se bo začela v letu 1974 in bo predvidoma končana leta 1975. Investitor je Krajevna skupnost Savsko naselje. Vrednost adaptacije je: a) gradbena in obrtniška dela, inštalacije elektrika, centralna kurjava 9. člen Za urbanizem in komunalne zadeve pristojna sveta občinske skupščine lahko sprejmeta dodatno tehnično dokumentacijo za urejanje naselij iz 5. člena, da se zagotovi smotrno gospodarjenje s prostorom in urbanistično urejanje. 10. člen Za graditev objektov in naprav v naseljih in območjih. za katera veljajo določbe tega odloka, mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje. 11. člen Lokacijska dokumentacija se izdela praviloma za posamezni objekt ali napravo na podlagi cit. zakona o urbanističnem planiranju in v skladu z določbami tega odloka. V primerih, če se namerava graditi stanovanjska ali počitniška hiša na zemljišču, ki se nahaja na pretežno nepozidanem širšem območju, se mora lokacijska dokumentacija izdelati za to širše območje (v nadaljnjem besedilu: skupinska lokacijska dokumentacija). Skupinsko lokacijsko dokumentacijo lahko naroči pri pooblaščeni organizaciji organizacija združenega dela, krajevna skupnost ali občan. 12. člen Skupinska lokacijska dokumentacija vsebuje: 1. geodetski načrt sedanjega in prihodnjega stanja terena, objektov in komunalnih naprav z višinskimi kotami ter s profili komunalnih naprav, 2. načrt namenske'izrabe površin z lokacijo družbeno pomembnih objektov, 3. arhitektonsko zazidalno situacijo s’ prometno ureditvijo in s poročilom o zazidavi obravnavanega zemljišča in 4. soglasja pristojnih organov in organizacij. 13. člen S skupnsko lokacijsko dokumentacijo se urejajo naslednji zazidalni otoki oziroma njihovi deli: ŠS 201/3 Tacen (del) ŠS 201/7 Šmartno (del) ŠS 202/2 Srednje Gameljne ŠS 202/7 Spodnje Gameljne ŠS 207 Skaručna (del) ŠS 208 Polje (del) ŠS 214/2 Utik ŠS 216 Bukovica (del) ŠS 218/5 Vodice (del) ŠS 222 Valburga (del) ŠW 202 Zbilje ŠS 229' Zgornja Senica (del) 14. člen Skupinsko lokacijsko dokumentacijo obravnava svet pristojne krajevne skupnosti, sprejme pa jo za urbanizem pristojni svet občinske skupščine s sklepom. 15. člen Za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred posledicami vojne se morajo na območju mesta Ljubljane graditi zaklonišča in drugi primerni objekti za zaklanjanje prebivalstva v skladu z odlokom o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 14-385/73). 16. člen Urbanistični red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih 5 let pregledati in uskladiti s temeljno urbanistično dokumentacijo, s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi razmerami in koristmi. 17. člen Ta odlok z grafičnimi prilogami v merilu 1 :10.000 in 1 :2.880 je občanom, organom in organizacijam na vpogled pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za urbanizem, pri strokovni službi za urbanizem in geodetski upravi skupščine mesta Ljubljane ter pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. ■/ f 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. • St. 4/2-020-7/74 Ljubljana, dne 19. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 446. Na podlagi drugega odstavka 5. člena ter prvih odstavkov 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovpih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 3 — del med Celovško c., Obirsko, Hotimirjevo in Aleševčevo ulico 1. člen Sprejme se v naslovu navedeni novelirani zazidalni načrt, ki ga je pod šifro projekta 1293/71 v juliju 1971 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. 2. člen Ta načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za urbanizem, strokovni službi za urbanizem skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in geodetski upravi skupščine mesta Ljubljane. 3. člen Manjše odmike od navedenega načrta dovoljuje v skladu z določili drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem skupščine občine Ljubljana Šiška. 4. člen Nadzorstvo med izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija uprave za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane. * 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 4/2-020-7/74 Ljubljana, dne 19. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 447. Na podlagi drugega odstavka 5. člena odloka skupščine mesta Ljubljane o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BO 1/1 — Gospodarsko razstavišče (Glasnik, št. 24/69) je svet za urbanizem, komunalo in stanovanjske zadeve skupščine občme Ljubljana Bežigrad na 60. seji dne 15. aprila 1974 sprejel S K L.E-P o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za prvo zazidalno etapo zazidalnega otoka BO 1/1 — Gospodarsko razstavišče s sprejeto zazidalno zasnovo 1 Svet za urbanizem, komunalo in stanovanjske zadeve ugotavlja skladnost dokumehtacije za realizacijo zazidalne zasnove za prvo zazidalno etapo zazidalnega otoka BO 1/1 — Gospodarska razstavišče, ki jo je pod št. 1832/74 marca 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, s sprejeto zazidalno zasnovo ža območje tega zazidalnega otoka. 2 Prva zazidalna etapa obsega območje ob Titovi cesti med obstoječo halo B Gospodarskega razstavišča in predvidenim hotelskim kompleksom ob Linhartovi cesti, to je izgradnja prizidka hale k severni fasadi hale B Gospodarskega razstavišča in v podaljšku izgradnja trgovskega objekta »Slovenijales«. > • 3 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-463/74-5 Ljubljana, dne 18. aprila 1974. • Predsednik sveta za urbanizem, komunalo in stanovanjske zadeve skupščine občine Ljubljana Bežigrad Lađo Škraban 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 448. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 93. ter 163. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik Za leto 1974 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1974 znašajo Razporejeni dohodki proračuna znašajo Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva 2. člen Proračuni občin in mesta Ljubljane za leto 1974 • se glede usklajevanja splošne porabe občin v SR Sloveniji štejejo kot celota. V skladu s 13. členom družbenega dogovora o programiranju nalog in o oblikovanj p sredstev za skupno in splošno porabo za leto 1974 v Ljubljani se do- 59.875.000 58.947.000 928.000 loča posebni občinski davek od prometa proizvodov V trgovini in od alkoholnih pijač v trgovini občin Ljub-Ijana-Bežigrad, Ljubljana-Center in Ljubljana-Siška, za združevanje sredstev za potrebe skupščine mesta Ljubljane in solidarnostno prelivanje. Iz sredstev za solidarnostno prelivanje prejme proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1974 znesek din 3,315.000. 3. člen Skladu za napredek turizma mesta Ljubljane se izloča 70 °/o dohodkov, zbranih od turističnih taks. 4. člen V rezervni sklad se vlaga 1 0/o od vseh tekočih dohodkov. 5. člen Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini 1. člena tega odloka, bo Izvršni svet skupščine občine, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora Izvršni svet obvestiti skupščino občine. 6. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet'skupščine prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. V upravičenih primerih odloča Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, da se prenesejo sredstva iz enega v drug glavni namen, oziroma v okviru glavnega namena med bližnjimi nameni. 7. člen O razporeditvi, oziroma porabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih izdatkov, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 8. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 9. člen Bilanca . dohodkov, splošni pregled dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled, in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SR Slovenije. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 400-8/74 Ljubljana, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik • Stane Virtič 1. r. Vrsta dohodka Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974 Dohodki Skupaj Jt*L,**K • Razpored dohodkov Tl Sl.Ul f-ril «3 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja Takse Dohodki upravnih organov in drugi dohodki . Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti ' Skupaj 31.701.000 23.988.000 294.000 577.000 3.315.000 04 08 09 10 11 16 17 Skupaj Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 12,109.600 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,737.280 Negospodarske investicije 15,482.900 Socialno skrbstvo 10,753.200 Zdravstveno varstvo 3,424.000 Komunalna dejavnost 8,600.000 Dejavnost krajevnih skupnosti 3,983.400 Intervencije v gospodarstvu 1,064.000 Tekoča proračunska rezerva in Obveznost iz prejšnjih let 1,100.620 'Krediti, vezana in izločena sredstva 620.000 Skupaj 59,875.000 SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 449. Na podlagi 41. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 40/68 in 43/70) in 75. ter 76. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15, aprila 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine Mozirje za leto 1974 / 1. člen Proračun občine Mozirje.za leto 1974 obsega:, — dohodke 11.572,912 — razporejene dohodke- 11.367 657 — nerazporejeni dohodki . 205,255 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 pripada: — rezervnemu skladu 1% vseh dohodkov, doseženih v letu 1974, po odbitku zneska, ki je namenjen samoupravnim interesnim skupnostim. 3. člen Sredstva, ki so razporejena v določenih zneskih za financiranje organov, zavodov, skladov in organizacij, se odvajajo na njihove žiro račune po njihovih finančnih načrtih. 4. člen Dohodki, ki jih organ uprave skupščine občine, Občinsko sodišče Šoštanj in Javno pravobranilstvo Celje ustvarjajo s svojo dejavnostjo,. se neposredno odvajajo v dobro njihovih finančnih načrtov. 5. 'člen Dohodki, ki jih zveza in republika odstopata za odmero in izterjavo njihovih dohodkov od prebivalstva, so dohodki organa uprave skupščine občine Mozirje za redno dejavnost. 6. člen , Izvršni svet občine je pooblaščen, da najame posojilo iz rezervnega sklada, v primeru neenakomernega priliva dohodkov do višine 300.000 din. Najeto posojilo je treba vrniti najkasneje do 30/11-1974. 7. člen . » . Izvršni svet občine je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) do zneska 20.000 din v vsakem posameznem primeru. 8. člen / Pregled dohodkov proračuna občine Mozirje in njihove razporeditve je zajet v bilanci proračuna za leto 1974 in je sestavni del tega odloka. • J .9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-8/74 Mozirje, dne 15. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Mozirje za leto 1974 Vrsta Število dohod- kov Dohodki Znesek glavnega namena Razpored dohodkov 1. Davek iz osebnega dohodka 2. Prometni davki 3. Takse 4. Dohodki organov in drugi dohodki 5. Namenska dopolnilna sredstva Skupaj dohodki 4,140.000 6,275.752 510.000 200 000 447.160 11,572.912 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 04 Socialno varstvo 05 ’ Zdravstvena zaščita 06 Komunalna dejavnost 07 Delo državnih organov. 08 Narodna obramba 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 14 Negospodarske investicije 16 Gospodai-ski posegi 17 Obveznosti po proračunu iz preteklih let 18 Odvajanje v rezervni sklad 19 Nerazporejeni dohodki Skupaj razporejeni dohodki Znesek 131.985 2,118.700 120.000 205.000 6,731.645 280.000 500.000 609.500 288.000 158.824 113.264 110.729 205.265 11,572.912 450. Skupščina občine Mozirje je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73 in 4/74) in po 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/72) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. aprila 1974 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Davki na območju občine Mozirje se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po tem odloku in predpisih, izdanih na podlagi tega zakona in tega odloka. 2. člen Zavezanci, ki niso dolžni -voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve posameznikom kot postranski poklic, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena zakona. Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let, moški oziroma nad 55 let ženske in ne zaposlujejo tuje delovne sile, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Svet za družbeni plan in finance lahko na predlog sveta za gospodarstvo oprosti od vodenja poslovne f knjige zavezanca iz prvega odstavka tega člena, če so zato kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni). 3. člen Za kritje družbenih potreb in izvrševanje nalog in opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina Mozirje ter za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji davki: 1. Davek od OD iz delovnega razmerja, 2. Davek od OD iž kmetijske dejavnosti, 3. Davek od OD iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. Davek od OD iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. Davek od OD iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. Davek na dohodke od premoženja, 7. Davek od premoženja, 8. Davek na dobitke od iger na srečo. ' 4. člen ■ Stopnje občinskih davkov so lahko progresivne ali proporcionalne in se med letom ne morejo spreminjati. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 5. člen Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plača po stopnji 0,20 °/o. 6. člen Pavšalna' osnova davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se predpiše v mesečnem znesku, ki znaša: 1. za osebne dohodke gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih, od osnove 400 2. - za osebne dohodke oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih od osnove 400 3. za osebne dohodke ribičev in lovcev, zapo- slenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in drugih organizacijah, od osnove 400 4. za osebne dohodke oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev, od osnove 400 5. za osebne dohodke gospodarskih pomočni- kov in pomočnic, zaposlenih pri kmetijskih gospodarstvih, od osnove - 200 III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 7. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od obdelovalnih zemljišč po stopnji — 31 %>. 8. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od gozdnih dohodkov po stopnji — 25 “/o. 9. člen Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni ka- tastrski dohodek na gozdnih zemljiščih ne presega 100 din. Oprostitev velja tudi za zavezance iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1000,00 din. Pod višinske .kraje spadajo naslednja naselja: Solčava, Logarska dolina, Podolševa, Robanov kot, Luče, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Podveža, Podvo-lovlek, Raduha, Savina-višinski predel, Primož-višin-ski predel, Ter-višinski predel, Radmirje-višinski predel, Planina, Gornji grad-višinski predel, Lenart-vi-šinski. predel, Florjan-višinski predel, Tirosek, Smi-klavž-višinski predel, Poljane-višinski predel, Priho-va-višinski predel, Rečica-višinski predel, Zavodice, Čreta, Rovt, Radegunda-višinski predel, Šmihel, Lepa njiva-višinski predel, Ljubija-višinski predel in Dobrovlje nad Mozirjem. 10. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. a) ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 6 let, b) na katerih je bila izvršena skupna melioracija na podlagi potrdila kmetijske inšpekcije — 2 leti; 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 20 arov: a) za srednjedebelni nasad — 8 let, b) za nizkodebelni nasad — 5 let; 3. na katerih se zasadijo novi ribezovi nasadi nad 20 arov — 2 leti. 11. člen Zavezancem, . ki uporabljajo les za domačo uporabo in sicer za preureditev stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma ter za adaptacijo ali novogradnjo gospodarskih poslopij s ciljem preusmeritve gospodarstva v živinorejo, se prizna posebna olajšava 's tem, da se jih oprosti plačila občinskega davka od dohodkov iz gozda in to za les, katerega so uporabili v ta namen. Ta olajšava se prizna na podlagi potrdila, ki ga izda« kmetijski referent. Zavezanci so za les, ki ga darujejo za javne namene, oproščeni plačila tega davka. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter so se odločili za preusmeritev v specializirano, tržno proizvodnjo na svoji kmetiji po programu, ki ga izdela strokovna .pospeševalna služba in v poslovnem sodelovanju s kmetijsko organizacijo ter vsem tistim zavezancem, ki vlagajo svoja sredstva v usposabljanju stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma po načrtu s katerim soglaša območna turistična organizacija, se priznava za leto v katerem so sredstva vložili, olajšava na davkih iz kmetijstva odvisno od višine sredstev, ki jih je vložil zavezanec davka iz kmetijstva v investicije po programu oz. načrtu in sicer: olajšava na letni Vložena sredstva davek od gozdnih in negozdnih od din do din površin »/. 5.000 20.000 20 20.000 30.000 30 30.000 40.000 40 40.000 50.000 , 50 50.000 60.000 60 nad 60,000 70 Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni glavni poklic se znesek olajšave zmanjša za 40 °/o. > Olajšava se prizna na podlagi vloge, ki jo vloži zavezanec davka iz kmetijstva najkasneje do 15. novembra tekočega leta s priloženim potrdilom kmetijske organizacije oziroma načrtom območne turistične organizacije o višini vloženih sredstev. Vlogo obravnava in reši upravni organ pristojen za davčne zadeve, ob sodelovanju kmetijskega inšpektorja oziroma referenta za turizem. 13. člen Zdvezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 500 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena', ki so na rednem šolanju izven kraj a. stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava poveča za 100 "/o. Za otroke, ki prejemajo štipendijo in pomoči, se olajšava iz prvega in drugega' odstavka tega člena zmanjša za 50 %>. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otrok. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI ' 14. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9.a člena zakona o davkih po naslednjih stopnjah: Osnova od din do din •/o 10.000 25 10.000 20.000 28 20.000 30.000 31 30.000 40.000 34 40.000 60.000 37 60.000 80.000 40 80.000 100.000 43 nad 100.000 45 15. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo osebe, ki opravljajo storitveno dejavnost, če njihov ce- lotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 30.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. Ne glede na določbe 1. odstavka tega člena lahko plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku tudi osebe, ki se ukvarj'ajo z obrtno proizvodnjo ali gostinsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov, če ne presegajo omejitev iz 1. odstavka tega člena. 16. člen Zavezanec davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 9.a člena o davkih občanov, še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti, .po stopnji 20,10% nad višino pa se uporablja progresivna lestvica iz 18. člena tega odloka. Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje, take dejavnosti ni glavni poklic, lahko plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, če njihov letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 30.000. Pavšalni znesek se tem zavezancem poveča za 50 % napram zavezancem obrtnikom, katerim je predpisan davek v pavšalnem letnem znesku. 17. člen Posebne olajšave po 81. členu zakona o davkih občanov, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznavajo v naslednjih dejavnostih: 1. obrtno predelovanje kovin, - 2. elektrotehnična obrt, 3. kemične otirti,. > 4. predelovanje kamna — stekla, 5. stavbne obrti, 6. obrtno predelovanje lesa, , 7. tekstilna stroka, 8. predelovanje usnja, 9. živilske obrti, 10. osebne storitve, 11. druge stroke: tapetništvo, avtoličarstvo, 12. izdelovanje in proizvodnja raznih izdelkov, 13. gostilne. 18. člen Pri odmeri davka v pavšalnem letnem znesku, upravni organ upošteva ^naslednje kriterije: obseg poslovanja, vrsta dejavnosti, kraj obratovanja, opremljenost delavnice, pridobitne sposobnosti zavezanca in način dela (fizični — strojni). 19. člen Davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka se prizna v višini 25 % za neserijsko proizvodnjo za naslednje uslužnostne obrti: šivilje, ki delajo po meri za neposrednega naročnika, čevljarje, steklarje, mehanike za gospodinjske stroje, radio in TV mehanike, avtoličarje, avtomehanike, avtokleparje, kleparje, vodoinštalaterje, sodarje, finomehanike, kovlče, krojače, ki delajo po meri, lončarje, orodjarje, elektro-mehanike,, tapetnike, knjigovezce,. krovce, tesarje, čistilce in mazače motornih vozil, inštalaterje za centralno kurjavo, izolaterje, kemične čistilce, mizarje, vrtnarje in cvetličarje, kolarje in urarje. 20. člen Zavezanec začetnik, ki se samostojno in trajno ukvarja z obrtno proizvodnjo, obrtnimi storitvami ali z drugo gospodarsko dejavnostjo v obliki stalnega po- klica razen avtoprevoznik, je upravičen do olajšave pri odmeri občinskega davka iz obrtne dejavnosti, če se s pogodbo zaveže, da bo proizvodno, storitveno ali drugo gospodarsko dejavnost opravljal v občini Mozirje najmanj tri leta in če začetna vrednost sredstev vloženih v osnovna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje dejavnosti znašajo več kot 20.000 din. Olajšava se prizna v višini 500/o letnega znižanja odmerjenega davka za prvo leto ter se v tem letu olajšava po 17.' členu tega odloka ne prizna. Zavezancem se ne odmeri davka iz obrtnih dejavnosti po letu ko dopolnijo 65 let, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din čistega dohodka. 21. člen Občinski davek od obrtne dejavnosti po odbitku od vsakega posameznega dohodka (davek, po odbitku) se plačuje od naslednjih virov dohodka in sicer: ' . •/. 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu 10 2. zavarovalnih poverjenikov 10 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 10 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij ipd. 15 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 15 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 15 7. dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 8. dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ” . - 20 9. dohodkov delavcev, ki priložnostno oprav- ljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije 1 . 30 10. dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega člena 30 11. od dohodkov, doseženih od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali od izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20 12. od dohodkov doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 13. od dohodkov doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov . 15 14. od dohodkov potujočih zabavišč, ki morajo pred začetkom dela javiti zabavišča davčnim organom občine, v kateri želijo imeti zabavišče 10 Davek po odbitku ne plačajo družbenopolitične organizacije, društva, krajevne skupnosti, obiralci hmelja in prevozniki od prevozov mleka do zbirališč. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA ' INTELEKTUALNIH STORITEV 22. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9. a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova od din do din ' 10.000 •/. 25 10.000 20.000 28 20.000 30.000 31 30.000 40.000 34 40.000 60.000 37. 60.000 80.009 40 80.000 100.000 43 nad 100.000 23. člen 45 Zavezanci za davek od intelektualnih storitev, določenih dejavnosti, ki ne dosegajo letnega dohodka pO Odbitku stroškov nad 30.Q00 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačajo davek v pavšalnem znesku v naslednjih dejavnostih: 1. učitelji tujih jezikov, glasbe in drugih šolskih predmetov, 2. duhovniki od dohodkov,' doseženih z opravljanjem verskih obredov. , Pristojni upravni organ za davčne zadeve upošteva pri določitvi davka v posameznem primeru naslednje kriterije: obseg poslovanja, vrsta dejavnosti, kraj obratovanja, pridobitna sposobnost zavezanca in možnost doseganja predvidenega dohodka. 24. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic; plačujejo od Osnov do višine osebnega dohodka iz 9. a člena zakona o davkih občanov še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 20,10 0/o, nad to višino pa se. uporablja progresivna lestvica iz 20. člena tega - odloka. 25. člen Davek v odstotku od vsakega posameznega dohodka plačujejo zavezanci od' tehle' dohodkov in po sledečih stopnjah: 1. od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek iz intelektualnih storitev po odbitku, razen od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov " ' > 25 Vo 2. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov 20 %> 3. od dohodkov doseženih po 4.' točki 76. člena zakona o davkih občanov 15 % VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 26. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnem besedilu, davek iz avtorskih pravic) znaša 15 “/o. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 35 °/o od dohodkov iz avtorskih pravic, ki so našteti v 3. odstavku 107. člena zakona o davkih občanov. 27. člen Zavezanci iz četrtega odstavka 104. člena zakona o davkih občanov plačujejo davek iz avtorskih pravic po stopnjah iz 24. člena tega odloka. 28. člen- ' Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetno-sti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje svet za družbeni plan in finance. VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 29. člen Davek na dohodke od premoženja Se plačuje po sledečih stopnjah: ‘ . Osnova » o/0 od din do din 5.000 30 5.000 10.000 35 10.000 20.000 40 20.000 30.000 45 30.000 50.000 50 50.000 100.000 *. ^ 60 nad 100.000 30. člen 70 .Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, oe je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din. 31. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 60°/o stroškov, od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30 6/p stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 32. člen Od do’nodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob č podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego, teh dohodkov, v višini-50 Vo. 33. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, za zavezance, ki opremljene sobe oddajajo prek turističnega društva, organizacije za gospodarjenje, s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta in občinske konference ZMS, zniža dohodek za 50 Vc. 34. člen Zavezanci, ki z oddajanjem opremljenih sob v najem ne dosežejo 1.000 din letnega dohodka, so oproščeni plačila davka na dohodke od premoženja. ‘ VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA 35. člen . I. Davek od tovornih, cestnih motornih in pri- ‘ klopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih žneskib: I. za tovorna vozila {tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna toj/orna vozila, namenjena ,za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 plin + 4.000 din za vsako na- daljno začetno tono nosilnosti. 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din, 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki, 4. za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din, 5. za vlečna vozila — traktorje: do 25 KM 120 din od 25 KM do 40 MK 170 din od 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM ' 270 din 6. za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki, 7. za tovorne tricikle z nosilnostjo dp 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 350 ccm do 500 ccm 40 din nad 500-ccm do lOOOccm 50 din nad 1000 ccm 60 din za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več, 8. za kombije — glede na delovno prostornino motorja in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din ' nad 1350 ccm do 1800 ccm 1.100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 din ' nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 din nad 3100 ccm 2.000 din II. Davek od strojev, orodja in inventarja se pla- čuje glede na vrednost, po naslednjih stopnjah: če znaša osnova znaša davek »/a do 50.000 din 2 od 50.000 din do 150.000 din 2,5 od 150.000 din do 350.000 din 3 nad 350.000 din 3,5 '• III. Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20 din od vsake začete konjske sile. IV, Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek * je vrednost stavbe. 36. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: a) po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo .opremljenosti, * . ' b) po gradbeni izvedbi stavbe, c) po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in' obsegu rekonstrukcije in po letu-dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež. stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. 37. člen Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v 40. členu in ob upoštevanju določb 36. člena, uporabi količnik: a) pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00, b) ob izvedbi, pri kateri so zidovi -opečni, stropi lesni, količnik 0,90, c) ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70, č) ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60. Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena se zmanjša: a) pri kletnih prostorih za 75% b) pri ložah za 30 % c) pri 'balkonih za 75 % č) pri mansardnih prostorih za 20% d) -pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %. Vrednost I m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljene po 1. odst. tega člena se poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 38. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Roosovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 40. člena tega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 39. 'člen J Davčni zavezanec davka na posest je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma ’ enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo ali dozidavo ali nadzidavo še obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. 1. po preteku leta. ko je bila - stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. 40. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se 'spremeni, ko se gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oziroma kasneje poveča za več kot 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski organ — upravni mora vsako leto do 31.'1. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne Stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 41. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: a) od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12% b) od poslovnih prostorov 0,20% c) od počitniških hiš 0,50% 42. člen Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 43. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10%. X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 44. člen ■ Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. Ce zvezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna .le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke zaradi katerih mu je bil odobren odlok oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev. 2. Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni, odlog plačila ali obtočno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena. , XI. OSTALE DOLOČBE 45. člen Občani so dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja na javni poziv predložiti podatke o svojem premoženju pb pogojih ih merilih, ki jih določa družbeni dogo voj: v okviru slovenskih občin. 46. člen Svet za družbeni plan in finance SO Mozirje se pooblašča, da lahko na obrazložen' predlog davčnega organa določi, da se zavezancem davčni dolg v celoti oziroma delno odpiše, če bi se z izterjave spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca irt njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja pa lahko svet za družbeni plan in finance predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. XII. POROŠTVO 47. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni. mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisftno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti za katero morajo jamčiti poroki, jp enaka letni povprečni osnovi na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz prejšnjega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 48. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti: 1. avtoprevozništvo, 2. stavbne obrti, 3. gostinstvo, 4. izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol, 5. živilska stroka. 49. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v naslednjih primerih: 1. Ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. 2. Ko obstaja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. XIII. KONČNE DOLOČBE 50. člen Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve plačujejo od osebnim dohodkov po 9. a členu zakona o davkih občanov, davke in prispevke, kqt jih plačujejo delavci od osebnega dohodka v delovnem razmerju po stopnji 0,20 "/o. 51. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Z dnem ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/73). St. 010-9/74 5' Mozirje, dne 15. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Sarb L r. 451. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-20/70) in 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69) ter Uradni list SRS, št. 16/72 in 25/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih i.skupnosti dne 15. aprila lj)J4 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah skupščine občine Mozirje 1. člen Spremeni se tar. št. 3 tarife komunalnih taks v občini Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 25/70 in Uradni list SRS, št. 22/71) tako, da se glasi: »Za začasno prebivanje na območju občine Mozirje se plača turistična taksa, ki znaša za vsako osebo na dan 2,00 din.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po'objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. 'St. 010t10/74 Mozirje, dne 15. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. 452. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 23. in 29. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21-395/70) ter 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne Ijj. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka-o cenah za geodetske storitve 1. člen V odloku o fcenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 13/71) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: " . Cene geodetskih storitev po 2. členu odloka o cenah za geodetske storitve znašajo: — za terensko in pisarniško delo 50,00 din na uro — za figurantsko delo 20,00 din na uro Stroški potrošnega materiala in potni stroški se zaračunavajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nm listu SRS. St. 010-3/74 Mozirje, dne 15. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Mazirje Franc Sarb L r. 453. Na podlagi 2. odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih .(Uradni Ust SRS, št. 26-236/73) ter V skladu s 128. členom statuta občine Mozirje je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. aprila 1974 sprejela ODLOK o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Mozirje L člen Da bi se zagotovilo varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč v skladu z določbami II. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih in zaradi zagotavljanja sredstev za izvajanje nalog kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Mozirje, se s tem odlokom predpiše prispevek od spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki se v skladu z veljavnimi predpisi ne bo več uporabljalo za kmetijsko in gozdno proizvodnjo. Zavezaneq plačila posebnega prispevka po tem odloku je fizična ali pravna oseba, ki na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega^ zemljišča. 2. člen Sredstva posebnega prispevka po 1. členu tega odloka so dohodek občinske kmetijske zemljiške skupnosti ter se vplačujejo na 'žiro račun te skupnosti. , 3. člen Poseben prispevek od mž kmetijskega ali gozdnega zemljišča znaša v okoliših, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, ter urbanističnimi redi: — 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda, , • — 6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasa- dov III. in IV, katastrskega razreda, — 2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda. Na vseh ostalih območjih, kjer se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča, se plačuje za 50 % povečan prispevek iz prvega odstavka tega člena. Ce se na kmetijskih zemljiščih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena gradijo bolnišnice, šole, vrtci ter kmetijski in gozdarski proizvodni objekti znaša prispevek 0,50 din/m2. S kmetijskimi in gozdarskimi objekti so mišljeni šemo tisti objekti, ki se gradijo po programu ali smernicah kmetijske oz-gozdarske strokovne službe. Prispevki iz prejšnjih odstavkov se ne predpišejo, kadar se spreminja namembnost kmetijskega zemljišča za potrebe gradnje objektov, ki bodo neposredno služili izboljšanju vodnega režima in preskrbi s pitno vodo., , 4. člen V primeru spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v gramoznice ali peskokope in nove kamnolome (izven vodnih zemljišč in rečnih strug) se plača petkratni prispevek predpisan v prvem odstavku 3. člena tega odloka. Za vsak m3 odvzetega kamenja, gramoza in mivke iz gramoznic, peskokopov in kamnolomov po prejšnjem odstavku se plača po 4 din. 5. člen Prispevek iz 3. in 4. člena tega odloka odmeri na zahtevo zavezanca občinski upravni organ, pristojen za urbanizem in gradbene zadeve. ; 6. člen Plačilo prispevka se izvrši pred izdajo gradbenega dovoljenja na poseben račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje. Brej potrdila o plačanem prispevku nj mogoče izdati gradbenega -dovoljenja. 7. člen Prispevke po tem odloku plača po postopku iz 5. člena tega odloka tudi investitor, ki je zgradil gradbeni objekt ali odprl gramoznico na kmetijskem oz. gozdnem zemljišču brez lokacijskega dovoljenja pa mu je to dovoljenje izdano naknadno. Kolikor investitor 'ne dobi naknadno lokacijskega dovoljenja za objekt,' izvrši pa se zaznamba v zemljiški knjigi v skladu z 41b členom zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list gRS. št. 27/72), odmeri prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča kmetijska zemljiška skupnost. * 8. člen Kot dohodek kmetijske zemljiške skupnosti se od občinskih proračunskih sredstev odstopa kmetijski zemljiški skupnosti najmanj 50 Ve sredstev davka od prometa nepremičnin in sicer iz naslova prometa s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ter objekti. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-15/74-1 Mozirje, dne 15. aprila 1974. 4 Predsednik skupščine občine Mozirje , Franc Sarb 1. r. 454. Po 4. odstavku 21. člena- zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 247. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in št. 17/69 ter Uradni list SRS, št. 16/72) je skupščina občine Mozirje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. aprila 1974 sprejela ODLOK ^ o določitvi stanovanjskega standarda 1, člen S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali Za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini. 2. člen Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi : — površina in funkcionalnost stanovanja, • — opremljenost stanovanja in objekta, — notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta, — urejenost neposredne okolice Objekta. 3. člen Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeeni v »Osnovnih elementih standardnega stanovanja«, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 m2 koristne stanovanjske površine ne presega' cene, ki jo za vsako leto predpiše skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti za svoje območje. Investitor je dolžan predložiti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom samoupravni stanovanjski skupnosti. 5. člen Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, ki so do dneva' uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, se določila tega odloka ne uporabljajo. ; 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu §RS. St. 010-16/74-1 Mozirje, dne 15. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. Osnovni elementi standardnega stanovanja IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj, i Iz družbenoekonomskih vidikov je pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih Zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov. Standardno stanovanje Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, "opremljenosti in kvaliteti zadostiti higienskotehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in ubranistično lego. Kriteriji funkcionalnosti. stanovanja Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem pomembni : — notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov, . —- zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve, funkcionalnega pohištva in ustreznih prostih površin za gibanje, — ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja' in skupnih prostorov za več stanovanj. Kriteriji za določanje števila ležišč so naslednji: — bivalna kuhinja nima ležišča, — dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča, —t spalnica do 10 m2 velikosti ima' eno ležišče, — spalnica nad 10 m2 velikosti za otroke in nad 12 m2 za starše ima dve ležišči. Ležišče za dojenčka ne šteje v število ležišč. Velikost spalnice je lahko zmanjšana do 20%, če je omara za obleke in perilo izven nje. V, garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost pbstavitve' dveh ležišč. Velikost in označevanje stanovanj Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so: 1. število ležišč 2. zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba) 3. oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna). V primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih je eno sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor. OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Prostori stanovanja Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam odnosno funkcijam stanovanja so prikazani v zbirni tabeli št. 1 in obsegajo: — prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, ali loža), — spalnice, — pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba). Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon, ali loža) v izmeri 1—2,5 m2 reducirane površine po JUS, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja. Kopalnica in WC V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj. V ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik. Bredsoba in druge komunikacije V vstopni predsobi mora biti vsaj en m proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto itd. «» Shramba Vsakemu stanovanju pripada shramba 1—2,5 m2 z ozirom na velikost stanovanja. K etažnim stanovanjem v več stanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikosti: 2—6 m2 odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50,°/o večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja. Skupni prostori v večstanovanjskih objektih Med skupne prostore v večstanovanjskih objektih spadajo: — veža z vetrolovom, — stopnišče, — dvigala, — hodniki in galerije, — kolesarnica in shramba otroških vozičkov, — prostor za smetnjake, — skupne sušilnice za perilo, — zaklonišče, — prostor za samoupravne organe hiše. Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore: — veža — vetrolov naj bo vsaj 4 m2 velika in opremljena s tipiziranimi, pisemskimi nabiralniki, — kolesarnica in shramba vozičkov: .obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je 1 kolo na stanovanje in 1 otroški voziček na 3 stanovanja. Na število koles je računati 1/4 mopedov, — skup n e; sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 m2 velik prostor za sušenje pefila, dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora, — hišniška stanovanja: v večstanovanjskih hišah, ki so opremljene z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišni-ško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgra- diti tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno, — prostori za hišne samoupravne organe: pri gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo hišnega sveta, velikosti minimum 15—20 m2 z lastnim WC. V objektih, ki imajo več kot 20 stanovanj in niso v sklopu večjega stanovanjskega naselja, naj bo prostor za delo hišnega sveta 6—10 m2. Prostori naj omogočajo večnamensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom. Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe K ureditvi najožje okolice stavbe spada: — zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm, — tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo, — parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče, če način ureditev in financiranja ni drugače določen, — čistilno mesto za iztepanje preprog. OPREMLJENOST STANOVANJA Instalacije Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Če je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave. Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij. Vodovod Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna Stanovanja nimajo lastnih vodomerov, Elektrika Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvo-tarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.). Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi šibki tok- za zvočno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene. Telefon V krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka. Plin V krajih s plinskim omrežjem se investitor lahko odloči tudi za plinsko ogrevanje in kuhanje. V stanovanja mora tedaj biti napeljan plin do kuhinje in kopalnice ter do vira toplovodnega ogrevanja. Toplovod V mestih in naseljih^ kjer imajo toplarne na daljinsko ogrevanje, naj bodo stanovanjski objekti priključeni na javno toplovodno omrežje. Oskrbeti je v soglasju z distributivnim podjetjem ustreape prostore za hišne razvodne postaje. i. Obdelava tlakov Tlaki v sobah naj bodo »topli« ter akustično izolirani od stropne konstrukcije. V predsobi in kuhinji je tlak lahko »poltopel«. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi. Obdelava sten in stropov Stene in stropi pri standardnem stanovanju morajo biti 'toplotno in akustično izolirani, po JUS predpisih. Površinska obdelava sten in stropov je lahko v apneni ali kredni barvi ali sinkolit, ali nepralne tapete (za ste;ne). Stene oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami. V standardnem stanovanju zadošča višina do 8 vrst v WC, do 10 vrst v kcjpalnicah in 4 vrste nad delovno površino v kuhinjah. Okna in vrata Okna in vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije. ' Oprema kuhinje Pri standardnem stanovanju se kuhinj ne opremlja. Obvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za: — štedilnik — delovni pult — pomivalni pult — viseče omarice — shrambno omaro in — hladilnik. 4 . ” v Kopalnica Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojler, kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če WC ih kopalnica nista ločeni. V kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj. HIGIENSKOTEHiNICNI POGOJI Med higienskotehnične pogoje spadajo: — naravna in umetna osvetlitev, — osončenje, — prezračevanje, — ogrevanje, — zaščita proti vlagi, , — toplotna zaščita, — varnost stavb, — višina prostorov. Higienskotehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili. VREDNOTENJE OBJEKTA IN STANOVANJA Dokaz uporabne vrednosti Standardno stanovanje naj hudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, koliko bo zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj oz. koliko se mu bo približalo. Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so naslednji: — funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustreznega opremljanja, — organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in slično, — možnost fleksibilne uporabe stanovanja, — osončenje, osvetlitev in prezračevanje, — lega stanovanja v objektu in lega objekta v okolju. Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana že konstruktivna zasnova pri načinu graditve pa je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu. Ekonomska presoja naj obsega: — racionalno izrabo površin stanovanj, etaže in objekta, — obseg in razčlenjenost fasade, — konstrukcijo in tehnologijo gradnje, — opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in — presoja stroškov eksploatacije. Vrsta ekonomskih parametrov — to je koeficientov razmerja med različnimi stanovanjskimi površinami nudijo strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih površin, do koristnih površin posameznih prostorov, gradbenih površin etaže in objekta, obseg in površine fasade in slično. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj odnosno stanovanjskih objektov. Dokaz optimalizacije stroškov vzdrževanja in popravil Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 150 letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri projektiranju stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdrževapja in popravil. Z vidika racionalizacije Vzdrževanja je potrebno zagotoviti: — čim večjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave, — koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pristopnost za popravila, dovoz goriva in odvoz smeti, — omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike. Tabela 1 Predlog površinskih normativov standardnega stanovanja Označba ^stan. enote G IS IS+K 2S 2S + K 3S 3S + K . 4S 4S+K Število ležišč 1—2 2 2—3 3 4 5 6 6 7 Prostori dnevnega bivanja m2 ms m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor) 18 _ 26 29 29 30 32 32 34 ■ 36 Balkon ali loža 1 1 1 1 1,5 2,5 2,5 2,5 2,5 Spalnice: starši — — — 12 12 12 12 12 12 1 otrok — — ' 7 — 7 — 7 _... , 7 2 otroka 10 10 9 v 10 X 10 2 X ^ ^ * 10 Bivalni prostori skupaj 19 27 37 42 50,5 f 56,5 63,S 68,5 77,5 Pomožni prostori — kopalnica 4 4 4 4 4 4 4 4 4 — ločeni WC — — — — (1,5*) 1,5 1,5 1,5 1,5 — predsoba r 2 3 4 4 4 4 5 5 ■ 6 — shramba , 1 1,5 1,5 1,5 2 2 2 2 2,5 Skupaj pomožni prostori 7 8,5 9,5 9,5 (10,0) 11,5 11,5 12,5 12,5 14,0 Minimalna površina 60,5 stanovanjske enote 26 35,5 46,5 ' 51,5 62 68 76 81 91,5 Maksimalna površina 68 . stanOvanja-standard 29 40 50 56 75 83 . 90 100 ^ ♦ Priporočljiva, ne obvezna ločitev stranišča in kopalnice 455. din Skupščina občine Mozirje je po 32. členu zakona — za pregled srne od kosa 55,00 o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstve- — za pregled zajcev od kosa 1,00 nem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) ter — za ; pregled divje perutnine oc 1 kosa 0,20 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Ce- — za pregled rib, rakov, žab in lje, št. 12-148/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. aprila 1974 sprejela o pristojbinah za ODLOK obvezne veterinarsko-sanitarne preglede 1. člen školjk od kg 0,010 — za pregled jajc od pregledanega kosa 0,002 — za pregled mlečnih in mesnih izdelkov od kg 0,010 — za pregled vseh vrst mesa od 800 do 1000 kg od kg 0,06 — za pregled vseh vrst mesa nad 1000 kg 50,00 Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled klavne živine pri razkladanju živali v klavnicah, za pregled živali pred zakolom in za pregled mesa se določa skupna pristojbina v znesku: din — za goveda in kopitarje 25,00 din — za male živali (prašiči, teleta, drobnica) 15,00 din — za perutnino , 0,15 din 2. člen Za obvezno veterinarsko-sanitarni pregled živil živalskega izvora na tržnicah, prodajalnah in skladiščih ob dostavi se določa pristojbina: din — za pregled zaklanih odojkov, zaklane drobnice in zaklane ali žive perutnine za kg 0,06 — za pregled jelenov in košut od kosa 10,00 — za' pregled divjih prašičev s trihino- skopskim pregledom od kosa 15,00 3. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled svežega mleka (odvzem in kontrola vzorcev mleka brez stroškov laboratorija na higiensko kakovost) se določi pristojbina od litra zbr&nega mleka po ( 0,01 Ob pregledu se plačajo tudi prevozni stroški Organa veterinarsko-sanitarne kontrole. Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled prometa živine pri nakladanju, ki se na prenosnih. sredstvih odpravlja izven občine ali goni več kot 20 km, se določijo tele pristojbine: a) za vagonske in kamionske pošiljke do 10 ton za vsako nadaljno tono po b) za kosovne pošiljke:. / za vsako veliko žival, oziroma za vsakih začetnih 10 kosov drobnice, telet ali perutnine din 50,00 5,00 10,00 din c) za živino, ki se goni: za velike živali, za vsako po 10,00 za male živali, za vsako po, 5,00 5. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju in razkladanju mesa, mesnih izdelkov, živinorejskih proizvodov, surovin in odpadkov, veljajo iste pristojbine kot za promet živine z vagoni ali kamioni, za kosovne pošiljke za vsak tovorek 10,00 6. člen Če pošiljatelj ali prejemnik ne pripravi pravočas- • no prijavljenega blaga za veterinarsko-sanitarni pregled, mora plačati za vsako uro čakanja 50,00 din zamudnine. Prav tako plača tudi prevozne stroške organa veterinarsko-sanitarne kontrole. 7. člen Pristojbine iz tega odloka se plačujejo na poseben račun Veterinarske postaje Mozirje in so namenjene za pokrivanje stroškov Sbveznih veterinarsko-sanitar-nih pregledov. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi' v Uradnem listu SRS. St. 010-14/74-1 Mozirje, dne 15. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 45G. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 121. ter 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 ter Uradni list SRS, št. 16/72) je občinska skupščina na. 42, seji občinskega zbora . in zbora delovnih' skupnosti dne 15. aprila 1974 sprejela ODLOK. o zazidalnem načrtu stanovanjske cone 2 Gornji grad 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske cone 2 Gornji grad. *• *, 2. člen i Zazidalni načrt stanovanjske cone 2 Gornji grad obsega površino 2,9 ha, ki je omejena na jugu z obstoječo regionalno cesto št. 314 Kamnik—Radmirje, na severu z obstoječo poljsko potjo, na zahodu z zaščitnim zelenim pasom ob pokopališču in na vzhodu z zdravstvenim domom. Zazidalni načrt stanovanjske cone 2 Gornji grad je v skladu z urbanističnim programom občine Mozirje. . ( 3. člen Zazidalni načrt stanovanjske cone 2 Gornji grad, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, pod št. 186/73 decembra 1973, je sestavni del tega ' odloka. 4, člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. s St. 010-12/74-1 Mozirje, dne 15. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 457. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in'121. ter 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 ter Uradni list SRS, št. 16/72) je občinska skupščina na 42. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. aprila 1974 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno. 2. člen ’ Zazidalni načrt stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno obsega površino 2,5 ha, ki se nahaja med projektirano vpadnico na vzhodu, cesto Ljubno—Atelšek na zahodu, \. inim pasom daljnovoda 20 kV na jugu in sega na severu do predvidenega rezervata. Zazidalni načrt stanovanske cone 3 in- 4 Ljubno je v skladu z urbanističnim programom občine. 3. člen Sprememba zazidalnega načrta stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 45/73 junija 1973 ter zazidalni načrt stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno brez 7., 8., 9. in 11. točke, programskega dela ter 5., 6. in 7- točke tehničnega dela, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 193/66 aprila 1966, sta sestavna dela odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/74-1 Mozirje, dne 15. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 458. Skupščina občine Mozirje je po 2. in 12. členu zakona o organizaciji davčne službe v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 27-203/66), 2., 3. in 5. člena odredbe o minimalni strokovni izobrazbi delavcev v upravnih organih davčne službe (Uradni list SRS, št. 36-257/58), 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS. št. i2-297/74), na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. aprila 1974 sprejela l O D L O K o spremembi odloka o organizaciji davčne službe in sistemizaciji delovnih mest v občini Mozirje 1. člen Dosedanja 8. in 9. točka 1. člena odloka o spremembi odloka o organizaciji davčne službe in sistemizaciji delovnih mest v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 31-761/73) postane 8. točka in še glasi: Delovno mesto 8. Davčni inšpektor I. in II. Strokovna Delovne izobrazba izkušnje visoka 2 leti višja 3 leta ali srednja 5 let ' Dosedanje 10., 11., 12., 13., 14., 15, in 16. točka postanejo 9., 10., 11., 12., 13., M. in 15. točka. > 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 040-11/74-6 Mozirje, dne 15. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 459. Na podlagi 41. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/67, 40/68 in 43/70) in 233, člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. aprila 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine Sevnica za leto 1974 r' '1. člen Proračun občine Sevnica obsega — Dohodek v znesku Od tega: — razporejene dohodke — nerazporejene dohodke 2. člen Od vseh dohodkov razen dopolnilnih sredstev pripada , občinskemu rezervnemu skladu 1 %>. 3. člen 1 Sredstva, ki so razporejena po posebnem delu proračuna v določenih zneskih za financiranje organov, zavodov in ustanov, družbenopolitičnih organizacij, se odvajajo na žiro račune uporabnikov oziroma upravičencev iz medsebojnih pogodbenih odnosov po dvanajstinah za pretekli mesec, oziroma skladno s prilivom proračunskih dohodkov. 4. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna V določenem znesku za redno dejavnost upravnih organov, se podrobno razporedijo za posamezne namene s finančnimi načrti njihovih samoupravnih organov. 5. člen Občinska uprava uporablja dohodke, ki jih Ustvarja s svojo dejavnostjo, kot sredstva za redno dejavnost. 6. člen Vse dohodke razporejene v posebnem delu proračuna po uporabnikih in natančnejših namenih, bo občina črpala neposredno iz. proračuna. , 7. člen Izvršni svet občinske skupščine Sevnica je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva). 8. člen Izvršni svet občinske skupščine Sevnica odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada, proti naknadnemu poročanju občinski skupščini v namene iz 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRŠ, št. 36/641. 9. člen Pregled dohodkov proračuna občine Sevnica za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1974, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. Št. 400-3/74-3 Sevnica, dne 11. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. din 13.845.858 13.809.636 36.222 Pregled proračunskih dohodkov občine Sevnica za leto 1974 in razporeditev dohodkov po glavnih namenih * • $t glav vrsta Dohodki Skupaj namena Razporeditev dohodkov Skupaj dohod. 1. Davki iz osebnih dohodkov 2,920.963 2. Davki 6,471.774 3. Takse 820.000 5. Dohodki po zveznih predpisih 40.000 6. Dohodki organov in drugi razni dohodki 150.000 7. Dopolnilna sredstva — splošna 3,443.111 Skupaj dohodki .(' 13,845.858 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 151.939 04 Socialno skrbstvo 2,834.000 05 Zdravstveno varstvo 299.500 06 Komunalna dejavnost 1,560.000 07 Delo državnih organov 6,237.086 08 Narodna obramba 61.500 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 450.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 614.611 14 Negospodarske investicije 1,217.000 16 Gospodarski posegi 233.000 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 31.000 18 Vlaganje v rezervni sklad 120.000 19 Tekoča proračunska rezerva 36.222 Razporejeni dohodki skupaj 13,845.858 460. Na osnovi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 26/72) in 100. člena statuta občine Sevnica je občinska skupščina Sevnica na seji obeh zborov dne 11. aprila 1974 sprejela ODLOK o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo mostu čez Savo v Sevnici s priključnimi cestami 1. člen Gradnja mostu čez Savo v Sevnici s priključnimi cestami je objekt, katerega graditev je v splošnem interesu. 2. člen S tem odlokom je ugotovljen splošni interes za zgraditev objekta iz 1. člena tega odloka na vseh zemljiščih, ki so z lokacijsko dokumentacijo IBT investicijskih birojev Trbovlje št. projekta 3222/022 iz oktobra 1972, predvidena za graditev mostu čez Savo v Sevnici. Dopustna je razlastitev vseh zemljišč iz prvega odstavka tega člena. ( . 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. $t. 464-6/72-3 Sevnica, dne 11. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič i r SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 461. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/ 67 in 40r302/68) ter 16. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1974 1 1. člen Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1974 znašajo 11.764.010 dinarjev. Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 11.564.010 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 200.000 2. člen V rezervni sklad se vlaga 1 % od tekočih dohodkov proračuna v predvidenem znesku 110.000 dinarjev. 3., člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 pripada: ■ Kmetijski zemljiški skupnosti 100 % sredstev davka od prometa nepremičnin in sicer iz naslova prometa s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ter objekti. 4. člen Od dohodkov občinskega proračuna Za leto 1974 so zagotovljena sredstva: 1. za dejavnost zavodov, družbenih služb in drugih organizacij, katerim se po predpisih ali pogodbah zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu ali ustreznem skladu; 2. za druge obveznosti, naloge in potrebe, ki imajo splošen pomen za občino Slovenske Konjice; 3. za odplačevanje posojil, 'za katera se sredstva zagotovijo v občinskem proračunu; 4. za potrebe državnih organov. 5. člen Sredstva za sofinanciranje medobčinskih zavodov, skupnih služb, ter drugih potreb po sklenjenih pogodbah in sprejetih .obveznostih,, se bodo izločala na žiro račune teh organizacij v skladu s sklenjenimi pogodbami, oziroma sprejetimi obveznostmi. 6. člen Sredstva, zagotovljena v posebnem delu proračuna, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, društev in strokovnih združenj, se bodo nakazovala neposredno iz proračuna po dvanajstinah na žiro račune teh organizacij: 7. člen Sredstva, ki jih pridobi občinsko sodišče v Slov. Konjicah iz naslova stroškov kazenskega postopka in poprečnin v kazenskem postopku, predstavljajo dohodek za funkcionalne namene sodišča. Dohodke, ki jih dosežejo državni organi za geo-đetska^ in administrativna opravila ter računsko tehnične in finančno izvršilne ter podobne storitve za občane, delovne in druge organizacije, poprečnino po zakonu o prekrških, razporedijo ti organi za redno dejavnost ali za posebne namene. Lastne dohodke, ki jih doseže medobčinsko javno pravobranilstvo s svojo dejavnostjo razporedi ta organ za svojo redno dejavnost. "8. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1974 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena, pri tem pa storiti ukrepe za racionalizacijo in znižanje stroškov ter v okviru tako prihranjenih sredstev zagotoviti boljše nagrajevanje posebno uspešnih delavcev. 9. člen Zaradi tega, da se zagotovi skladnost uporabe pro-računskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna. 10. člen Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada občine v smislu 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji ter odloča o uporabi v proračunu nerazporejenih dohodkov. 11. člen Dohodke občinskega proračuna za leto 1974 in njihov razpored po glavnih namenih določabilanca dohodkov in splošni razpored dohodkov občinskega proračuna za leto 1974, ki je sestavni del splošnega dela proračuna občine. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 422-17/74-7 Slovenske Konjice, dne 19. aprila 1974. v Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1974 VrSta —_ • -a 1 4 dohodka Dohodki Znesek Štev. glav. nam. Razpored dohodkov Znesek i Davki na dohodek in davek 01 Dejavnost org. družbenopolitičnih iz osebnih dohodkov 3,533.000 skupnosti 6,405.900 2 Prometni davek, davek na 03 Dej. družb. pol. org. in društev 566.800 premoženje in na dohodke od • 04 Negospodarske investicije 496.347 premoženja 6.946.000 07 Kulturno presvet, dejavnost 312.500 3 Takse 896.000 08 Socialno varstvo 2,509.600 5 Dohodki po posebnih predpisih 60.000 09 Zdravstvene varstvo 205.000 6 Dohodki upravnih organov in 10.759 10 Komunalna dejavnost 373.000 razni drugi dohodki 16 Intervencije v gospodarstvu 482.000 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 1'7 Prorač. obveznosti pret. det 102.863 200.000 18 Rezervni sklad 110.000 9 Presežek dohodkov po proračunu za leto 1973 118.251 19 Nerazporejeni dohodki 200.000 Skupaj: 11,764.010 * Skupaj: 11,764.010 462. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72, 3-5/73,'14-117/73 in 4-28/74) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovne skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-282/72, 27-623/72, 12-255/73 in 24-664/73 se 3. člen spremeni in se glasi: Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 0,20 %. 2. člen 6. člen se spremeni tako. da se glasi: Stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so proporcionalne in znašajo: v I. skupini 36 % > v II, skupini 30 o/o v III. skupini 21.% 3. člen V 8. členu se stopnja davka 20% nadomesti s stopnjo 22 %. 4. člen V -8.d členu se stopnja 31,88 % nadopiesti- s stopnjo 31,51%. 5. člen V 19. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi: Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem lednem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz 1. odstavka 19. člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega' dohodka iz obrtnih dejavnosti do višine ugotovljene po 9.a členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz l. odstavka 19. člena, poveča za enkrat. 11. člen Za 38. členom se vstavi naslov »Davek od premoženja« in členi 38a, 38b, 38c, 38d, 38e, 38f, 38g, 38h, 38i, 38j, 38k, 381, 38m in 38n, ki se glasijo: 6. člen 38.a člen 20. člen se spremeni in se glasi: Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: ' Osnova din Stopnja Vo do 10.000 • 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000, do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 6d 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 od 100.000 45 7. člen 20.a člen se spremeni in se glasi: Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 9.a člena po stopnji 31,51 %, nad višino osebnega dohodka iz 9.a člena zakona o davkih občanov pa se uporablja progresivna lestvica iz 20. člena tega odloka povečana za stopnjo 10 %. 8. člen 29. člen se spremeni in se glasi: I. Davek od tovornih, cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti. 2. za delovna vozila: — ne glede na nosilnost in težo: 120 din 3. za tovorne priklopne in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevajanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki; 4. za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in' težo 60 din; 5. za vlečna vozila: a) za traktorje do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega Opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem be-.sedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din 1 Stopnja */o do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do S0.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 nad 100.000 45 9, člen 29.a člen se spremeni in se glasi: Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka do višine pp 9.a členu po stopnji 31,51 %, nad višino osebnega dohodka iz 9.a člena zakona o davkih občanov pa se uporablja progresivna lestvica iz 29. člena tega odloka povečana za stopnjo 10 %. 10. člen 37.d člen in 27.e člen se črtata. A b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccrp 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 7. za kombije — glede na delovno prostornino motorja in sicer: ' do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1.100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 din y nad 3100 ccm 2.000 din II. Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: Ki če znaša osnova do 50.000 din znaša davek ./, 2 nad 50.000 do 150.000 din 2,5 nad 150.000 do 350.000 din 3 nad 350.000 3,50 III. Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja 20 din od vsake začetne konjske sile. IV. Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. uživalec sam, ali pa jo daje v najem. 38.b člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se po morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 38.c člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: — vrsto in kakovost konstrukcije zgradbe — funkcionalnost stanovanja — starost in obrabljenost stanovanja — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 38.d člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 38.c člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 8/73J. Iz priročnika navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24 ter ter točke 27, 28, 29 in 30. 38.e člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število Kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se štejejo tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča,, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 38.f člen Vrednost točke znaša 25 dinarjev glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972 leta. Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu vrednost točke. 38.g člen ■J Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 % glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 38.h člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dol-' žan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov. Davčna napoved je enkratna,, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednost stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčna uprava občine. 38.1 člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo, iz leta 1972, poveča za več kot 20 % in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973. 38.j člen Občinski davek od stavb se plačuje osnove po naslednjih stopnjah: — stanovanjskih stavb, stanovanj . in garaž po stopnji — poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji — počitniških hiš po stopnji 38.k člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 38.1 člen Davka na posest stavb so oproščeni kmetje, ki plačujejo prispevek za starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov in lastniki stanovanjskih hiš v naslednjih višinskih in odročnih naseljih: St. Slemene, zaselek Zaburk in Mala gora v naselju Stranice, Ljubnica, Sp. Dolič, Sojek, Crešnova, Gorenje, Boharina, zaselek Burg v naselju Zg. Zreče, Paka, Stenica, Hudinja, Skomarje, Resnik, Padeški vrh, Kamna gora, Bezovje, Koroška vas. Planina, Brezen, Ostrožno pri Ločah, Kraberk, Suhadol, Klokočovnik, Lipoglav, Zbelovska gora, zaselek Čretvež v naselju Bukovlje in Loška gora, razen dvestometerskega pasu ob Dravinji. Olajšave po tem členu se ne priznajo lastnikom stavb, ki te stavbe dajejo v najem in lastnikom stavb (weekendov) garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami. 38.m člen Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti davčno napoved do 30. junija 1974. Davčne napovedi ni treba vložiti občanom, pri katerih so vrednost stanovanjskih stavb in poslovnih stavb na podlagi točkovanja že ugotovili od upravnega organa SO določeni popisovalci. od davčne Stopnja */• 0,12 • 0,20 0,30 Davčni organ bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavb za leto 1974 bo določilih iz 38.d člena tega odloka. 38.n člen Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973, se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 38.d člena tega odloka. 12. člen V. Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. 13. člen f . _ . . V 46.a členu se stopnja 11,79 0/(1 nadomesti s stopnjo 0,20 %. 14. člen 46.b člen se črta. 15. člen Svet za proračun in finance se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo odloka. 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 422-17/74-7 Slovenske Konjice, dne 19. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 463. Skupščina občine Slovenske Konjice je po drugem odstavku 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Slovenske Konjice 1. člen V'odloku c plačevanju5 posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5-146/74) se 5. člen spremeni in se glasi: »Poseben prispevek od m2 kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča se plača tudi, če se namembnost zemljišča spremeni zaradi posegov v zemljišče, na katerem se na novo odprejo kamnolomi, peskokopi in gramoznice. Prispevek znaša 10 dinarjev od m2. Prispevek iz tega člena je dohodek kmetijske zemljiške skupnosti.« 2. člen Za 5. členom se doda nov 6. člen, ki se glasi: »Ne glede na določila 3., 4. in 5. člena tega odloka, se poseben prispevek ne plača od kmetijskih in gozdnih zemljišč, na katerih se gradijo proizvodni objekti za potrebe kmetijstva, gozdarstva, kmečke stanovanjske hiše in objekti, namenjeni kmečkemu turizmu.« 3. člen Dosedanji 6. in 7. člen postaneta 7 in 8. člen. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-35/74-1 Slovenske Konjice, dne 19. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 464. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela SKLEP o obravnavi zaključnega računa in letnega poročila solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1974 I Zaključni račun solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1973 izkazuje: dohodke 3,240.117,18 din izdatke 1,167.525,04 din presežek dohodkov nad izdatki 2,072.592,14 din Presežek dohodkov nad izdatki v višini 2,072.592,14 din se/prenese kot dohodek sklada za leto 1974. , II Skupščina občine na zaključni račun sklada, kakor tudi na letno poročilo sklada nima pripomb. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-18/74-1 Slovenske Konjice, dne 19. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 465. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela SKLEP o obravnavi finančnega programa solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1974 I Finančni program solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1974 izkazuje: dohodke 5,720.578,90 din izdatke 5,720.578,90 din.1 II Skupščina občine na finančni načrt sklada nima pripomb. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-18/74-1 , Slovenske Konjice, dne 19. aprila 1974. Predsednik skupščine občine > - Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 466. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 54. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela SKLEP o obravnavi zaključnega računa Temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice v letu 1973 1 Zaključni račun Temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice za leto 1973 izkazuje: — dohodke 12,725.018,45 din — izdatke 12,551.052,05 din — ostanek dohodka 173.966,40 din 2 Ostanek dohodka v znesku 173.966,40 din se razporedi za pokritje obveznosti po zaključnem računu za leto 1973. 3 - Skupščina občine na zaključni račun nima pripomb. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 052-12/74-3 Slovenske Konjice, dne 19. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjiče Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 407. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 27. členu "ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-45/74) na predlog temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 izdala ODLOČBO o imenovanju iniciativnega odbora za konstituiranje temeljne vzgojnoizobraževalne interesne skupnosti občine Slovenske Konjice I , Za izvedbo konstituiranja temeljne vzgojnoizobraževalne skupnosti za občino Slovenske Konjice se imenuje iniciativni odbor v sestavi: predsednik: , 1. Bogomil Vogelsang, ravnatelj šole Zreče za člane: 2. Vera Marošek-Kravarič, upokojena učiteljica, Vitanje 3. Franci Marguč, dipl. pravnik, sodnik občinskega sodišča Slovenske Konjice 4. Rozika S o d i n , višja upravna delavka. Stranice 5. Franc Taks, predmetni učitelj, Slov. Konjice. II Naloga iniciativnega odbora je, da pripravi samoupravni sporazum o ustanovitvi vzgojnoizobraževalne skupnosti in začasni statut skupnosti ter poslovnik o delu ustanovne skupščine in opravi druga potrebna opravila za sklic ustanovne skupščine temeljne vzgoj-noizobraževalne interesne skupnosti za občino Slovenske Konjice.^ m Ustanovna skupščina temeljne vzgojnoizobraže-valne skupnosti se mora sestati najpozneje do 31. decembra 1974. Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 321-2/74-1 * Slovenske Konjice, dne 19. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 468. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64. 43/67. 40/68 in 43'70) in 128. členu statuta občine .Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje. št. 20/64. 18/67 in 4'69 in Uradni list SRS. št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. aprila 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1974 1. člen * din z ' . ' % Skupni dohodki proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1974 znašajo 13,651.760 odetega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 12,989.838 — za razporeditev v tekočo - proračunsko rezervo 161.922 — sklad za urejanje mestnih zemljišč 500.000 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1974, razporejenih v posebnem delu proračuna, pripadli a) skladu za požarno varnost pri občini Šentjur pri Celju 100 %> od dela vseh zavarovalnih premij, katere plačuje zavarovalnica v občini; b) skladu za pospeševanje kmetijstva pripada 160.000 din; c) rezervnemu skladu pripada 1 % od vseh proračunskih dohodkov, doseženih v letu 1974. 3. člen Razporejena sredstva za delovanje medobčinskih, ustanov, občinskega sodišča, javnega pravobranilstva, občinskega javnega tožilstva in medobčinske geodetske uprave, se bodo izdvajala na njih račune po enakih mesečnih delih, kolikor ni dinamika financiranja po pogodbah drugače določena. Vse ostale dejavnosti organizacije, zavodi in drugi potrošniki proračunskih sredstev bodo prejemali razporejena sredstva v skladu z izvrševanjem delovnih programov in dohodkov proračuna. 4. člen Sredstva, ki jih organi, zavodi in organizacije ustvarijo s svojo dejavnostjo, uporabljajo kot sredstva za svojo redno dejavnost. 5. člen Izvršni svet občine Šentjur pri- Celju je pooblaščen, da odloča o porabi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) in razdelitvi sredstev iz postavke »ostala 'komunalna dejavnost«. 6. člen Izvršni svet občine Šentjur pri Celju se pooblašča, da v primeru neenakomernega pritekanja dohodkov omeji proračunske izdatke po posameznih glavnih postavkah do 5 %. 7. člen Doseženi dohodki in realizirani izdatki v obdobju začasnega financiranja (januar—april 1974) so’ v celoti sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1974. 8. člen Pregled dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1974 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati' naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. V* St. 400-24/74-4 Šentjur pri Celju, dne 18. aprila 1974. j Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1934 Vrsta dohodkov Dohodki 2 Davki 3 Takse 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 7 Namenska dopolnilna sredstva Skupaj din 7,951.000 690.000 90.000 600.000 St. glavn. nam. 03 04 05 06 07 12 13 14 17 Razpored dohodkov Kulturna dejavnost Socialno varstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Dejavnost krajev, skup. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Proračunske pbveznpsti Skupaj din 29.500 2.735.000 666.400 515.000 6,163.990 461.900. 748.048 1.300.000 120.000 Izvirni dohodki: 9,331.000 16 18 Gospodarski posegi Rezervni sklad Tekoča rezerva 160.000 - 90.000 161.922 Solidarnostna sredstva 3,820.760 19 Skupaj 13,151.760 Neto izdatki 13,151.760 Nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča 500.000 Sklad za urejanje mestnega zemljišča Šentjur pri Celju i i 500.000 Skupaj dohodki 13,651.760 Vsi razporejeni dohodki 13,651.760 469. , 5. člen Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73. 14/73 in 4/74) ter 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/ 67. 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73). na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen * V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14/72, 55112, 13/72) se 3. člen spremeni in glasi: »Stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 0,20 %.« 2. člen , V 4. člen se črta. 3. člen V 6. členu se stopnja davka «-18 %<• nadomesti s stopnjo »-20 %>«. 4. člen V 8. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi: »Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijstva so proporcionalne in znašajo za posamezne skupine katastrskih občin: — v II. skupini 29 %> v III/l skupini 24 % — v III/2 skupini 18 °/o. V 12. členu se dosedanji 3. odstavek črta, dodata pa se nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancu, kateremu je opravljanje obrtne dejavnosti glavni poklic, poleg kriterijev in meril iz 1. odstavka tega člena upošteva tudi seštevek stopenj davka in prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim, ki jih plačuje do višine, ugotovljene po 9.a členu zakona o davkih občanov tisti zavezanec, kateremu se obveznosti odmerjajo po dejanskem dohodku. Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se odmerjeni znesek davka, izračunan po merilih iz prvega in tretjega odstavka tega člena poveča po 100 °/o.« 6. člen Besedilo 13. člena se spremeni in glasi: »Davek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 9.a členu zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: , osnova din stopnja v °/« do 10.000 25 nad 10.000 do 20.000 28 nad 20.0(10 do 30.000 31 nad 30.000 do 40.000 34 nad 40.000 do 60.000 37 nad 60.000 do 80.000 40 nad 80.000 do 100.000 43 nad 100.000 45 Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim se odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek od osnov iz 9.a člena zakona o davkih občanov po stopnji 0,20 %>. Zavezanci datrka na dohodek iz kmetijstva, katerim se odmerja davek po dejanskem dohodku in od tega dohodka ne plačujejo prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim, plačajo davek po stopnji 10,10 “/o od ugotovljene davčne osnove. Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od odnosov 9.a člena zakona o davkih občanov po stopnji 29,85 °/o, nad višino po omenjenem členu pa se uporablja progresivna lestvica iz 1. odstavka tega člena, povečana za 10 stopenj.« 7. člen Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »■Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku, se plačuje od osebnega dohodka po 9.a členu zakona o davkih občanov po stopnji 0,20%, od osnov, ki presegajo osebni dohodek po omenjenem členu pa po naslednjih stopnjah: osnova din stopnja v "/o do 10.000 25 nad 10.000 do 20.000 28 nad 20.000 do 30.000 31 nad 30.000 do 40.000 34 nad 40.000 do 60.000 ■ 37 nad 60.000 do 80.000 40 nad 80.000 do 100.000 43 nad 100.000 45 Zavezanci davka iz dohodka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka do višine po 9.a členu zakona o davkih občanov po stopnji 29,85%, nad višino osebnega dohodka po omenjenem členu pa po lestvici iz 1. odstavka tega člena, povečani za 10 stopenj.« 8. člen V 19. členu se za drugim odstavkom doda tretji odstavek, ki se glasi: »Pri določitvi pavšalnega letnega zneska davka od opravljanja intelektualnih storitev se smiselno upoštevajo določila 12. člena tega odloka.« 9. člen Za 27. členom se vstavijo členi 27a,. 27b, 27c, 27č, 27d, 27e, 27f in 27 g, ki se glasijo: »27.a člen I. Davek od tovornih^ cestnih, motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: , do 3 tone 1.000 din od vsake začete tone od 3 tone do 4- tone 5.000 din od vsake začete tone od 4 tone do 5 ton 8.000 din od vsake začete tone nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začeto tono nosilnosti. 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din; 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost, kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki; 4. za delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo '60 din; 5. za vlečna vozila: a) traktorji do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm SO.din nad 1000 ccm 60 din Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg se davek poveča za 40 din; 7. za kombije — glede na delovno prostornino mo- torja in sicer; do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1.350 ccm 800 din nad 1.350 ccm do 1.800 ccm 1.100 din nad 1.800 ccm do 2.500 ccm 1.400 din nad 2.500 ccm do 3.100 ccm 1.700 din nad 3.100 ccm 2.000 din II. Davek na posest gozdnih zemljišč se plača v ' višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. 28.b člen Davek od stavb se plača od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo'uporablja lastnik oziroma uživalec sam aH pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: — po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevaje normalno stopnjo opremljenosti; — po gradbeni izvedbi stavbe; — po letu gradnje, letu in obsegu rekonstrukcije oziroma po letu in obsegu dozidave ali nadzidave. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lož, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. 28.c člen Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost enega m2 koristne površine, določene v 28.e členu in upoštevaje določil prejšnjega člena uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski z masivnimi stropi — količnik 1,00; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni —.količnik 0,90; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni — količnik 0,70; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni — količnik 0,60; ' — ob izvedbi, pri kateri so stene in stropi iz lesa, količnik 0,50; Montažne zgradbe se uvrstijo v ustrezno skupino, upoštevaje način izvedbe in vrsto gradbenih elementov. Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75 % — pri ložah za 30 °/o — pri balkonih za 75 »/o —; pri mansardnih prostorih pa 20 "/o — pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50 °/o. Vrednost 1 m2 površine poslovnih' prostorov, ugotovljeno po določbah prvega in tretjega odstavka tega člena se poveča za 25 % ne glede na to ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 28.Č člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), izračunana po Rossovi formuli in je tako ugotovljena vrednost osnova za odmero davka na posest stavb. Ta osnova se .ne spreminja, razen v primerih iz 28.a člena tega odloka. Odločba o odmeri davka se spremeni le, če pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 28 .d člen Zavezanec davka na posest stavb je dolžna vložiti napoved za odmero davka na premoženje praviloma le enkrat. Zavezanci, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo, dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko so ta dejanja opravljena, oziroma, ko so pričeli stavbo uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. 28.e člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka na premoženje se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 ali kasneje povečala za več kot 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe ter je na. novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v naslednjih letih. Nov izračun vrednosti se opravi tudi po izvršenih rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah. Za gradbene zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni po m* koristne stanovanjske površine brez vrednosti oziroma stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 28.f člen' Davek od premoženja na posest.stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 °/o — od poslovnih prostorov 0,20 °/o — od počitniških hiš 0,50 °/o« 10. člen . * V poglavju »Prehodne in končne določbe« se za 35. členom doda nov 35.a člen in glasi: »Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljena za leto 1973 znaša 2.000 din in je ta cena podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974. Davčno napoved na odmero davka na posest stavb za leto 1974 morajo davčni, zavezanci vložiti davčni upravi do 30. junija 1974«. 11. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 422-270/74-3 Šentjur pri Celju, dne 18. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. * 470. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi 7. člena zakona o izmeritvi zemljišč in' zemljiškem katastru (Uradni list SFRJ, št. 15/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. aprila 1974 sprejela ODLOK o razdelitvi katastrske občine Šentjur pri Celju Zaradi nove izmere katastrske občine Šentjur se ta razdeli v katastrsko občino Šentjur pri Celju in katastrsko občino Bezovje. Razdelitev sedanje katastrske občine je izvršena zato, ker je za novo katrstrsko občino Šentjur pri Celju izdelan nov operat zemljiškega katastra, novi načrti v merilu 1:1000 ter nova zemljiška knjiga, za katastrsko občino Bezovje pa veljajo sedanji podatki zemljiškega katastra in načrti v merilu 1:2880. 2. člen * Obseg in meje novo razdeljenih katastrskih občin so razvidne 'iz katastrskega operata na Medobčinski geodetski upravi Celje. 3. člen' Z dnem uveljavitve tega odloka bo Mr ^občinska geodetska uprava poslovala z novim stanjem. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-6/74-4 Šentjur pri Celju, dne 18. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. , 471. POROČILO o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Šentjur pri Celju Občinska volilna konfisija v Šentjurju pri Celju obvešča skupščino občine Šentjur pri Celju, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Šentjur pri Celju dne 31. marca 1974 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: Na območju občine Šentjur pri Celju je bilo vpisanih 11.532 delovnih ljudi in občanov. Od tega jih je glasovalo skupaj 11.308 ali 97,8 %. — za kandidatno listo 10.323 — proti kandidatni listi 650 — neveljavnih glasovnic je bilo 335 Na listi delegatov je bilo 25 kandidatov. Izvoljeni so bili tile delegati:' glasov 1. Ivan Arzenšek 10.272 2. Stanko Arzenšek 10.265 3. Albina A v ž n e r 10.275 4. Avgust Božič 10.268 5. Rudi Drame- 10.270 6. Angelca Ferlež 10.270 7. Ivan Jager ^ 10.269 8. Bogdan ing. Knez 10.267 9. Božo Krumpak 10.264 10. Rudi Lesnika 10.264 11. Sinajka Leber 10.256 12. Ivan Magdalene 10.261 13. Jože Mastnak 10.264 14. Martin M e 11 i č a r 10.266 15. Branko Oset 10.262 16/ Karel Pajk 10.266 17. Vinko Petelinšek 10.265 18. Cvetko Potrata 10.265 19. Janez R a u t e r , 10.264 20. Ivan S a 1 o b i r 10.267 21. Milena Slejko 10.256 22. Alojz Tepež 10.260 23. Francka Vidovič « 10.260 24. Marjan Vrečko 10.251 25. Zoran Žagar 10.263 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih •spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Norbert Kincl L r. Marjan Bele L r. SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 7. člen 472. , Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73 in 4/74) in 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 18. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohod-' ku se plačuje do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, po stopnji 0,20 °/o. Od osnov, ki presegajo osebni dohodek za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, se plačuje davek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku po naslednjih progresivnih stopnjah: 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12-272/73) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: »Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: davek iz delovnega razmerja) znaša 0,20 °/o.« 2. člen Tretji odstavek 5. člena se črta. 3. člen V 7. členu se stopnja 15°/o nadomesti s stopnjo 17%. 4. člen V prvem odstavku 11. člena se stopnja 11 % nadomesti s stopnjo 0,20%. 5. člen Osnova din “/o do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od ,60.000 do 80.000 40 od 80:000 do 100.000 43 nad 100.000 45« 8. člen 19. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 9.a člena zakona o davkih občanov po stopnji 30 % nad- višino osebnega dohodka iz 9.a člena se uporablja progresivna, lestvica iz 18. člena tega odloka, povečana za 10 stopenj.« • 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova din «/• do 2.900 19 nad 2.000 do 4.000 20 nad 4.000 do 7.000 22 • nad 7.000 24« 6. člen V 17. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz 1. odstavka 17. člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke samoupravne interesne skupnosti in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti do višine ugotovljene po 9.a členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz 1. odstavka 17. člena poveča za enkrat.« 9. člen 24. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo po stopnji 0,20. Od osnov, ki presegajo osebni dohodek za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja-za delo, se plačuje davek iz intelektualnih storitev pp dejanskem dohodku po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova din Stopnja do 10.000 25 od 10.000 do 20:000 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.003 43 nad 100.000 45« 10. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osebnega dohodka do višine po 9.a členu po stopnji 30%; nad višino osebnega dohodka iz 9.a člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz 24'. člena tega odloka povečana za 10 stopenj.« 11. člen 34. in 35. člen se črtata. Za 33. členom se vstavi naslov »Davek od premoženja« in členi 34a, 34b, 34c, 34č, 34d,'34e, 34f in 34g, ki se glasijo: za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 7. Za kombije — glede na delovno prostornino motorja, in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 cčm ' 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1700 din nad 3100 ccm 2000 din II. Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: »34.a člen če znaša osnova znaša davek •/. do 50.000 din 2 • I. Davek od tovornih, cestnih, motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. Za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: ■do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone od 50.000 do 150.000 din 2,5 od 150.000 do 350,000 din 3 nad 350.000 3,5 III. Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. od'3 do 4 tone 5.000 din 34b člen od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako na- daljnjo začetno tono nosilnosti. 2. Za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din; 3. Za tovorne priklopnike in specialne jovorne priklopnike, ki niso namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 4. Za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din; 5. Za vlečna vozila: a) za traktorje do 25 KM nad 25 KM do 40 KM nad 40 KM do 63 KM nad 63 KM 120 din 170 din 220 din 270 din b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot_ za tovorna' vozila, navedena v 1, točki; 6. Za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm , 50 din nad 1000 ccm 60 din Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: — po povprečni gradbeni ceni za ms koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremlj enosti, — po gradbeni, izvedbi stavbe, — po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. > , , 34c člen Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določeno v 34e členu in ob upoštevanju določb 34b člena, uporabi količnik: — od izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60; Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75% — pri balkonih za 75% — pri ložah za 30% — pri mansardnih prostorih za 20 Vo — pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %>. Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena se poveča za 25 °/o, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 34č člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli, in tako ugotovljena vrednost je obnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 34e člena tega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 34d člen Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. 34e člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, v primerjavi z vrednostjo leta 1973 oziroma kasneje povečala za več kot 20°/o. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za Im2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 34f člen Davčni zavezanci na posest stavb v naseljih Babna brda, Babna gora, Babna reka, Beli potok, Bezgo-vica, Bistrica, Bodrež, Brecljevo, Brestovec, Brezje pri Lekmarju, Brezje pri Podplatu, Brezovec pri Polju, Buče, Bukovje v Babni gori, Cerovec pod Bočem, Cerovec pri Šmarju, Ceste, Cmereška gorca. Čača vas, Črešmjevec pri Bistrici, Dekmanca, Dobležiče, Dobovec pri Rogatcu, Dol pri Pristavi, Dol pri Šmarju, Donačka gora, Dragomilo, Drensko rebro, Drevenik, Ga-berce, Gabrovec pri Kostrivnici, Gaj, Globoko pri Šmarju, Gorjane, Gostinca, Gradišče, Gradiški dol, Grobelce. Gubno, Hanjsko. Hrastje ob Bistrici. Imenska gorca, Irje, Jazbine, Jerčin. Jerovska vas. Ješovec pri Kozjem, Ješovec pri Šmarju, Kačji dol, Kamence, Kamenik, Kamna gorca, Klake, Konuško, Koretno, Križan vrh, Krtince, Lastnič, Lekmarje, Lemberg pri Šmarju, Lipovec, Log, Male Rodne, Močle, Nezbiše, Nimno, Nova vas pri Šmarju, Orehovec, Ortnice, Osredek, Pecelj, Pečica, Pij ovci, Pilštanj, Plat, Platinovec, Ples, Podturn, Poklek pri Podsredi, Polžanska gorca, Polžanska vas, Predel, Predenca, Pristava pri Lesičnem, Pristavica, Pernek, Pustike, Rajnkovec, Rakovec, Roginska gorca, Rudnica, Sela, Sladka gora, Slake, So-pote, Sotensko pri Šmarju, Spodnja, Ponkvica, Sp. Negonje, Sp. Sečovo, Sp. Selce, Sp. Tinsko, Sp. Ga-bernik, Srebrnik, Stojno selo, Strmec pri Rogatcu, Strtenica, Sv. Ema, Sv. Jurij, Serovo, Škofija, Tlake, Topole, Topolovec, Topolovo. Trebče, Trlicno, Tunco-vec, Velike Rodne, Verače,' Veternik, Vidoviča, Vinec, Vinski vrh pri Slivnici, Vinski vrh pri Šmarju, Vir-štajn, Vodenovo, Vojsko, Vonarje, Vrenska gorca. Vrh, Vršna vas, Žagaj pod Bočem. Zagorje. Zastranje. Završe pri Grobelnefn, Zdole, Zeče pri Bučah. Zg. Kostrivnica, Zg. Negonje, Zg. Sečovo, Zg. Tinsko. Zg. Gabernik, Zibika, Zibiška vas in Zahenberc ne plačujejo davka od stavb. Olajšave priznane po tem členu, se ne priznajo lastnikom počitniških stavb (vikendov) In garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami. 34g člen Davek od premoženja na posest stavb davčne osnove po naslednjih stopnjah: se plačuje — od stanovanjskih stavb, stanovanj , in' garaž 0.12 Vo — od poslovnih prostorov 0,20 »/o — od počitniških hiš 0,50 °/o 34h člen V. Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka od zemljišč.« 12. člen 41. člen se črta in doda novi 41. člen, ki se glasi: »Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine ugotovljena za leto 1973 znaša 2.200 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974.« • __ Davčna napoved za odmero davka na posest stavb za letp 197* morajo davčni zavezanci vložiti davčnemu organu do 30. junija 1974. ' 13. člen Ta odlok začne veljati, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. 14. člen Svet za finance se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo odloka. ■ Št. 010-32/74-1 ' Šmarje pri Jčlšah, dne 17. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 473. SkupSčina občine Šmarje pri Jelšah je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1973 1. člen V odloku 0 proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 21/73) se spremeni 1. člen in se glasi: Proračun občine Šmarje pri Jelšah za leto 1973 obsega: din -- lastne dohodke v znesku 18,547.765 — dopolnilna sredstva v znesku 1,676.400 — razporejene dohodke v znesku 20,224.156 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja se za leto ,1973. St. 010-33/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 474. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 32. členu zakona 6 financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne. 17. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Šmarje pri Jelšah za leto 1974 1. ^len V odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 1/74) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Začasno financiranje proračunskih .potreb občine Šmarje pri Jelšah v letu 1974 se podaljša do 30. aprila' 1974 in se sme trošiti največ do višine 33,3 °/o sredstev porabljenih za leto 1973.« , 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-29/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1974. Predsednik skupščine občine , ~ ' Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. A V. 475. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni iist SRS, št. 29-301765, 5-20/70 in'7-78/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1974 sprejela ODLOK , o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen ' . V odloku o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 35-310/70 in Uradni list SRS,-št. 15-389/72) se tar. št. 3 spremeni tako, da se glasi: Za začasno prebivanje v turističnih krajih se plača dnevno: — v turističnih krajih I. kategorije . v sezoni 4,00 din izven sezone 3,00 din — v ostalih krajih 2,50 din 2. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 010-22/74-1 Šmarje pri Jelšah dne 17. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. r^Wrr . . 476. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 43. členu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Šmarje pri Jelšah • 4 . 1. člen V odloku o povprečni gradbeni, ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 42/72) ge spremeni 3. člen in se glasi: »Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske hiše na območju občine Šmarje pri Jelšah znaša za leto 1974 3.200 din.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi1 v Uradnem listu SRS. Št. 010-28/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 477. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72 in 24-218/73) in 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1974 sprejela ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanja ali nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini. 2. člen Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi: — površina in funkcionalnost stanovanja, — opremljenost stanovanja in objekta, — notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta. • V '' 3. člen Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v »Osnovnih elementih standardnega stanovanja«, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v ihejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda določenih s tem odlokom in če' cena 1 m2 koristne .stanovanjske površine presega cene. ki jo za vsako leto predpiše skupščina občine oziroma samoupravni organ, ki ga skupščina občine pooblasti. Investitor je dolžan predložiti samoupravni stanovanjski skupnosti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom. 5. člen Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, ki so do dneva uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, se odločila tega odloka ne uporabljajo. / 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-30/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1974. Predsednik . skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 478. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 2. členu zakona -o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni li^t SRS, št. 20/71) upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) ih po 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v. občini Šmarje pri Jelšah 1. člen • V odloku o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 42/72) se spremeni 2. člen in se glasi: »Povprečna gradbena cena na m2 koristne stanovanjske površine znaša za leto 1974 3.200 din.« 2. člen Spremeni se 6. člen in se glasi: »Povprečna gradbena cena v letu 1973 za m2 koristne stanovanjske površine je cena, določena s 1. členom tega odloka zmanjšana za 15,5 %>.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-34/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 479. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 14. členu Obrtnega zakona (Uradni list SRS. št. 26-235/73) in 142. členu statuta občine'Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317'70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ugotavljanju družbenega interesa za opravljanje določenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti na območju občine Šmarje pri Jelšah 1. člen V odloku o ugotavljanju družbenega' interesa za opravljanje določenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 38-885/73) se 1. člen dopolni tako, da se na koncu doda nova alinea z naslednjim besedilom: »— gostinska dejavnost v bifejih in nočnih barih.« 2. člen Spremeni se 2. člen in se glasi: »Poseben družbeni interes ni podan ža opravljanje dimnikarske dejavnosti.« 3. člen 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 0X0-167/73-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1974. Predsednik skupščine občine , • Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 'v ' ’ / 480. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 92. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o opravljanju obrti kot postranski poklic 1. člen V odloku o opravljanju obrti kot postranski poklic (Uradni list SRS, št. 38-886/73) se spremeni 1. člen in se glasi: , S tem odlokom se določi, da smejo delovni ljudje opravljati nekatere obrtne dejavnosti kot postranski poklic ha območju občine Šmarje pri Jelšah, če izpolnjujejo po obrtnem zakonu predpisane pogoje. Delovni ljudje ne morejo opravljati kot postranski poklic tistih obrtnih dejavnosti, za katere je s posebnim odlokom občinske skupščine izdanim na podlagi 14. člena obrtnega zakona, določeno, da-je zanje podetn družbeni interes. 2. člen Črta se drugi odstavek 2. člena. 3. člen Črta se 3. člen. 4. člen Spremeni se četrti člen in se glasi: Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, se smejo pri opravljanju obrtne dejavnosti kot postranskega poklica ukvarjati samo z obrtnimi storitvami in samo za posameznike. Črta se 3. člen. / 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-162/73-1 Šmarje pri Jelšafi, dne 17. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. «- 481. Skupščina občihe Šmarje pri Jelšah je po 115. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 142. člena statuta ..občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št! 26/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne117. aprila 1974 sprejela , ODLOK o načinu oddajanja sob občanov za prenočevanje 1. člen Občani smejo v svojih gospodinjstvih oddajati sobe za prenočevanje samo prek organizacij združenega dela s področja, gostinstva ali turizma oziroma prek turističnih društev. 2. člen * J Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-20/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 482, Na podlagi 32. do 46. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) .te Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. aprila 1974 sprejela ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini Šmarje' pri Jelšah, ki so do dneva fluorografi-ranja dopolnili 24 let starosti. 2. člen Fluorografiranje je brezplačno. Stroški fluorogra-firanja gredo v breme občinskega proračuna in skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Celju. 1 3. člen " *1 Cas fluorografiranja določi svet za zaravstveno . in socialno varstvo skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 4. člen Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv pristojnega zdravstvenega« organa za zdravstvo ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda odzvati na kontrolni pregled pozvane osebe. 5. člen Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine, Šmarje pri Jelšah je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka natačnejše predpise in druge ukrepe. 6. člen Z denarno kaznijo se kaznuje, kdor .se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda ali ki sicer ovira izvršitev t«|ga odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-31/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1974. Predsednik . skupščine občine • Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. skupSCina občine žaleč 483. - - Skupščina občine Žalec je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72, 3-5/73, 14-117/73 in 4-23/74) in 117. členu statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov' 1. člen V odloku o-davkih občanov (Uradni list SRS. št. 13-301/72, 42-883/72 in 12-268/73) se 3. člen spremeni in se glasi: .' »Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: davek iz delovnega razmerja) znaša 0,20 %.« 2. člen V 6. členu se stopnja davka »15 %« nadomesti s Stopnjo »17°/o«. 3. člen Prvi Odstavek 8. člena se spremeni in se glasi: »Stopnje občinskega davka od kmetijstva so: v I. skupini 45 Vo v II. skupini 34 % v III. skupini 21 % v IV. Skupini 12 6/o« 4. člen V prvem odstavku 14. člena se doda 7. točka, ki se glasi: »7. predvideni dohodek.« Doda se drugi odstavek, ki se glasi: »Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancu, ki mu opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačuje' prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek Od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti do višine ugotovljene po 9a členu zakona 0 davkih občanov zavezanec, ki mu je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako. da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka ‘poveča za enkrat.« 5. člen 15. člen se spremeni in se glasi: »Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačuje Od OsnOv, ki presegajo Osebni dohodek po 9a členu zakona o davkih občanov, znašajo: osnova din do 18.000 od 10.000 do 20.000 od 20.000 do 30.000 od 30.000 do 40.000 od 40.000 do 60.000 od 60.000 do 80.000 od nad 80.000 100.000 do 100.000 stopnja % 25 28 31 34 37 40 43 45« 6. člen 15a člen se spremeni ip se glasi: »Zavezanec davka iz obrtnih dejavnosti, ki mu opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačuje davek od osnove do zneska določenega po 9a členu zakona o davkih občanov davek po stopnji 30.86 Vo. Nad to višino se uporabljajo stopnje iz 15. člena tega Odlo.ka, povečane za 10 poenov.« 7. člen 19. člen-se spremeni in se glasi: »Stopnje davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev), ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 9a členu zakona o davkih občanov, znašajo: do osnova 10.000 • . stopnja 25 od 10.000 do 20.000 4 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60,000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 nad 100.000 45« 8. člen 19a člen se spremeni in se glasi: »Zavezanec davka iz intelektualnih storit6Y, ki mu opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic,'plačuje davek od osnove do zneska določenega po 9a členu zakona o davkih občanov davek, po Stopnji 30,86 %ft Nad to višino se uporabljajo stopnje iz 19. člena tega odloka, povečane za 10 poenov.« 9. člen 27e in 27f člen se črtata. 10. člen Za 27d členom se vstavi naslov »Davek od premoženja« in členi 28, 28a, 28b, 28c, 28č, 28d, 28e in 28f, ki se glasijo: »28. člen Davek od premoženja se plačuje: I. od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone nad 3 do 4 tone 5.000 dip / nad 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako na- daljnjo začetno tono nosilnosti 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din; 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 4. za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din; : • 5. za vlečna vozila a) za traktorje *> do 25 KM 120 din nad 25 do 40 KM 170 din nad 40 do 63 KM 220 din nad 63 I£M 270 din b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; '6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 7. za kombije glede na delovno prostornino motorja, in sicer: do 900 ccm nad 900 ccm do 1350 ccm nad 1350 ccm do 1800 ccm nad 1800 ccm do 2500 ccm nad 2500 ccm do 3100 ccm nad 3100 ccm 500 din 800 din 1100 din 1400 din 1700 din 2.000 din Davek za kmetijske traktorje se zmanjša za 50%; kmetijski priklopniki so oproščeni davka. Traktor oziroma priklopnik je kmetijski, če ga uporablja občan, ki z osebnim delom opravlja kmetijsko dejavnost in ga uporablja kot delovno sredstvo za kmetijsko proizvodnjo. Olajšava se prizna po enakih pogojih kot za cestnino. Davek se plača ob registraciji. II. od strojev orodja in inventarja glede na vrednost po naslednjih stopnjah — po gradbeni izvedbi stavbe, — po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. • 2a koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lož, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. Za določitev vrednosti stavbe na način iz prvega odstavka se lahko uporabljajo tudi merila na osnovi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 9-151/73 in 35-839/73). Iz tabele, navedene v prejšnjem odstavku tega člena se uporabljajo določbe 1, 2, 3, 4 in 7 točke A tabele, B in C tabele. 28.b člen Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 m* koristne stanovanjske površine, določene v 28.d členu in ob upoštevanju določil 28.a člena, uporablja količnik takole: gradbena izvedba količnik — zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi 1,00 — zidovi opečni, stropi leseni 0,90 — zidov; . /ečni, delno iz kamna, stropi leseni 0,70 — predalčno zidovje, stropi leseni 0,60 Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene, po prvem odstavku tega člena, se zmanjša: — pri'kletnih prostorih,za 75% — pri ložah za 30 % . — pri balkonih za 75 % — pri mansardnih prostorih za 20 % — pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50 % vrednost din stopnja Vo do 50X)00 2 nad 50.000 do 150.000 2,5 nad 150.000 do 350.000 3 nad 350.000 3,5 Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljena po. prvem odstavku tega člena, se poveča za 25 % ne glede na to ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa sc zgrajeni kot samostojen gradbeni objekt. 'Površine, nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. III. od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon, glede na moč motorja po 20 din od vsake začete konjske sile; IV. od gozdnih zemljišč v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč; V. od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje) v najem, od vrednosti stavbe. 28.a člen ' Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih: — po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti, 28.c člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija); ki se izračuna po Rossovi formuli. Tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka od premoženja in se ne spreminja razert v primerih iz 28.d člena tega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe, vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. , Ž8.Č člen Zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanec, ki med le- tom pridobi stavbo, opravi rekonstrukcijo ali dozidave ali nadzidave, je dolžan vložiti napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, v katerem je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija, oziroma ko je stavbo začel uporabljati. Obrazec napovedi predpiše davčna. uprava. 28.d člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se gradbena vrednost za 1 m-’ koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oziroma kasneje poveča za več kot 20 °/o. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je na novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke b povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 28.e člen Stavbe v višinskih krajih so oproščene davka.. Oprostitev ne' velja za 'počitniške stavbe (vikende) in garaže, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami. V višinskih krajih so Stavbe znotraj katastrskih mej četrtega proizvodnega okoliša, ki so določene v prilogi odloka o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 10-147 65) v naslednjih naseljih in-zaselkih: . Andraž, Creta, Crni vrh, Dobrič, Dobrovlje, HraiV še, Janškovo selo, Jeronim, Liboje, Limovce, Liplje, Ločica pri Vranskem. Loke. Lopatnik. Marija . Reka, Matke, Miklavž, Pernovo, Podgorje; Pongrac. Prapre-če, Prekopa, Prelska. Selo. Stopnjk, Tešova. Velika Pirešica, Vinska gora, Zahomec, Zajasovnik, Zaplani-na, Zavrh. 28.f člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje po naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 6,12 »/o — od poslovnih prostorov 0,20 °/o — od počitniških hiš 0,50 %>« \ 11. člen V 36.a členu se stopnja 10,66 o/o nadomesti s stopnjo 0,20%. Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi: »Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljena za leto 1973 znaša 2.500 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974. , Davčna napoved za odmero davka na posest stavb ■ za leto 1974 mora davčni zavezanec vložiti pri davčnemu organu do 30. junija 1974. Davčne napovedi ni treba vložiti občanu, ki odda pred 30. 6. 1974 popisni list o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih, počitniških in poslovnih prostorov zasebnim lastnikom, za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu »organu v letu 1974.« 13. člen. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 422-13/74-4/3 Žalec, dne 16. aprila 1974. , Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 484. “> Skupščina občine Žalec je na podlagi 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) ter 1. in 4 člena zakona' o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301'65 in 7-20/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Žalec 1. Hen V odloku o komunalnih taksah v občini Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 19-226/70) še v tarifni številki 4 tarife komunalnih taks namesto din »1,60« vstavi din »4,00«. , 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1975. St. 423-3/74-4/3 Žalec, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 485. 5. člen Skupščina občine Žalec je na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine Žalec za leto 1974 1. člen din Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1974 znašajo skupaj 24.445.000 2. člen Od skupnih dohodkov občine se razporedi: 1. za namene socialnega skrbstva a) republiška dopolnilna sredstva za priznavalnine borcem 232.000 b) republiška dopolnilna sredstva za izplačilo socialnih podpor 490.000 722.000 2. za kritje proračunskih potreb (čisti proračun) 23.723.000 3. člen S proračunom občine Žalec so razporejeni dohodki za kritje proračunskih potreb, 21.156.279 nerazporejeni 'del občinskih dohodkov znaša 3.288.721 4. člen Dohodki proračuna občine Žalec za leto 1974 se glede na namen razporedijo na: din — socialno skrbstvo 5.324.634 — zdravstveno varstvo 853.550 'V ■. — delo državnih organov 10.587.594 — dejavnost krajevnih skupnosti 800.000 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 920.965 —: negospodarske investicije 1.538.536 ‘ — gospodarske posege 351.000 — proračunske obveznosti iz preteklega leta 580.000 — izločanje v rezervni sklad 200.000 — nerazporejene dohodke 3.288.721 Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohod-k’ov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini 1, člena tega odloka, bo izvršni svet občinske skupščine Žalec, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal znesek sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti skupščino občine Žalec in ji predlagati -ustrezno spremembo proračuna. 6. člen Izvršni svet skupščine občine Žalec lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene posameznih občinskih organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi jim pripadala. 7. člen Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v občinskih in drugih organih z gibanjem osebnih dohodkov na ostalih področjih v posameznem trimesečju leta 1974, zagotavlja izvršni svet skupščine občine Žalec iz sredstev proračuna. V primeru, da uskladitve osebnih dohodkov delavcev v občinskih organih ne bo mogoče izvesti bo izvršni svet skupščine občine Žalec predlagal ustrezno spremembo proračuna. 8. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1974 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. 9. člen Upravni organ in drugi organi uporabljajo dohodke. ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo, kot sredstva za redno dejavnost. Izvršni svet skupščine občine Žalec lahko predpiše, da organi iz prvega odstavka tega člena uporabijo del sredstev za posebne namene (investicije). 10. člen Od proračunskih dohodkov pripada rezervnemu skladu občine Žalec 1 °/o dohodkov, ki bodo doseženi v letu 1974 po odbitku dohodkov iz 1. točke 2. člena tega odloka. 11. člen '■.4 ' ’ * . Izvršni svet skupščine občine Žalec je pooblaščen, da odloča: — o uporabi rezervnega sklada občine — o uporabi sredstev za nove namestitve med letom — o uporabi sredstev za valorizacijo osebnih dohodkov koristnikov proračuna — o uporabi redne proračunske rezerve za premalo predvidene oziroma nepredvidene izdatke proračuna. 12. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za.leto 1974, ki je sestavni del tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 402-16/73-8 Žalec, dne 16: aprila 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. „ 486. Skupščina občine Žalec je na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70), zakona o začasnem financiranju družbenopolitičnih skupnosti v letu 1974 (Uradni list SRS. št. 13/74) in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9'74) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 16. aprila 1974 'sprejela ODLOK o spremembi odloka o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1974 1. člen t V naslovu odloka o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1974 (Uradni list SRS,' št. 1-32/74) se besedilo »?a I. trimesečje 1974« na domesti z besedilom »v času od 1. januarja 1974 do 30. aprila 1974«. - 2. člen 1. člen se spremeni tako, da se glasi: »Dokler ne bo sprejet proračun občine- Žalec za leto 1974 se bodo v času od 1 januarja 1974 do 30, aprila 1974 potrebe občjnskih . organov in zavodov financirale na podlagi začasnega plana o razporeditvi dohodkov,« • , 3. člen 2. člen se spremeni tako, da se glasi: ’ »Za začasno financiranje v času od 1. januarja 1974 do 30. aprila 1974 se. sme uporabiti največ 4/12 vseh dohodkov, ki so bili5 razporejeni po proračunu za leto 1973.« 4. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: . »Sredstva za redno dejavnost organov: upravnega organa in drugih organov skupščine občine, občinskega sodišča sodnika za prekrške, postaje milice, občinskega javnega tožilstva ter javnega pravobranilstva se v planu o začasnem financiranju določijo v enem samem znesku, v mejah določb 2. člena.« > , . , 5. člen 4. člen se spremeni tako, da s§ glasi: »Za potrebe skladov,, ki se financirajo iz proračuna, se določijo sredstva v času od 1. januarja 1974 do 30. aprila 1974 v enem samem znesku, v mejah določb 2. člena.« - ‘ 6. člen 6. člen se črta. 7. člen . • . Dosedanji 7. člen postane 6. člen. - - ' - ' . V 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-16/73-8 Žalec, dne 16. aprila 1974. , . Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 487. Skupščina občine Žalec je na podlagi 27., 28., 30. in 35. člena zakona o izobraževalnih skupnosti in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 (Uradni list SRS, št. 13/74) ter 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16, aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o začasnem financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Žalec za I. trimesečje 1974 1. člen V naslovu odloka o začasnem financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Žalec za I. trimesečje 1974 (Uradni list- SRS, št. 1-35/74) se besedilo »v prvem trimesečju- 1974« nadomesti z besedilom »v času od 1. januarja 1974 do 30. aprila 1974«. 2. člen 2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Temeljna izobraževalna skupnost 2alec sme za financiranje svoje dejavnosti v času od 1. januarja 1974 do 30. aprila 1974 porabiti dohodke iz prejšnjega člena največ do višine 4/12 pd celotne porabe v letu 1973.« 3. člen Drugi odstavek 3. člena se spremeni tako, da si glasi: »Proračun iz prejšnjega odstavka mora biti opravljen najpozneje do 31. 5. 1974.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-17/73-8 Žalec, dne 16. aprila 1974. Predsednik -skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 488. Skupščina občine Žalec je na podlagi 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK o občinskih upravnih organih 1. člen Občinski upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo/V njihovo pristojnost i* za katere so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo občinsko skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih in o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave. 2. člen Občinski upravni organi so' samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o debi. 3. člen Občinski upravni organi v okviru svojih pooblastil: — izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko; — odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte; — spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izva-janu zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij; — pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in delovnih teles skupščine; — opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov. I 4. člen Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki kot temeljni upravni organi in drugi upravni organi, službe in organizacije. Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti. 5. člen Delo upravnega organa organizira in vodi predstojnik upravnega organa in je za svoje delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi osebno odgovoren. Predstojnik upravnega organa mora poročati Občinski skupščini in izvršnemu ‘svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Odgovor je dolžan dajati tudi na vprašanja delegatov v občinski skupščini, v njenem zboru in v njihovih delovnih telesih. 6. člen Predstojnike upravnih organov imenuje občinska skupščina za dobo štirih lot. Izjemoma so lahko posamezni predstojniki zaporedoma imenovani v isto funkcijo še za naslednja štiri leta, če so za to utemeljeni razlogi. Štiriletna doba začne teči z dnem, ko je izdan akt o imenovanju. \ 7. člen Delovni ljudje, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa. Njihove pravice se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona. 8. člen Občinski upravni organi so: — oddelek za splošne zadeve in družbene službe — oddelek za gospodarstvo in finance - — davčna uprava — oddelek za notranje zadeve ' \ — oddelek za gradbene in komunalne zadeve — geodetska uprava in — oddelek za ljudsko obrambo. 9. člen Oddelek za splošne zadeve in družbene službe opravlja upravne in ostale zadeve, ki imajo skupen pomen za vse upravne organe občinske skupščine, opravlja upravne zadeve s področja družbenih služb, proučuje razvoj družbenih dejavnosti ter pripravlja analize in poročila s področja družbenih služb, opravlja zadeve sanitarne .inšpekcije, skrbi za opravljanje službe pravne pomoči, spremlja delo krajevnih skupnosti, jim nudi strokovno pomoč, spremlja delo zborov delovnih ljudi in občanov ter o tem obvešča izvršni svet oziroma občinsko skupščino, opravlja vse druge upravne zadeve, ki spadajo v delovno področje kakega drugega upravnega organa. 10. člen Oddelek za gospodarstvo in finance opravlja upravne in inšpekcijske zadeve na področju industrir je, rudarstva, kmetijstva, vodnega gospodarstva, gozdarstva, veterine, prometa obrtništva, trgovine, gostinstva, turizma, lova, ribolova, delovnih razmerij in proračuna občine; skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine na teh področjih; proučuje- razvoj gospodarskih dejavnosti in pripravlja o tem poročila, analize in drugo gradivo v zvezi z uresničevanjem družbenoekonomskega razvoja; spremlja in analizira izpolnjevanje družbenoekonomskega razvoja v občini, predlaga ustrezne ukrepe za njihovo izpolnitev; zbira in urejuje statistične podatke za potrebe družbenopolitičnih skupnosti; izdeluje analize in poročila o izvrševanju občinskega proračuna, sestavlja zaključni račun proračuna, finančne načrte in zaključne račune skladov, izvršuje proračunsko kontrolo ter kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja organov, skladov in organizacij, za katere se sredstva zagotavljajo iz občinskega proračuna. 11. -,člen Davčna uprava opravlja zadeve s področja odmere, evidentiranja in izterjave prispevkov, davkov in taks; zbira in analizira podatke o odmeri in izterjavi po posameznih virih in zavezancih, opravlja davčno inšpekcijsko službo, vodi upravnokazenski po- stopek za davčne prekrške; opravlja ostale zadeve iz občinske pristojnosti s področja davkov in taks. 12. člen Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve, za katere je tako določeno z zakonom in drugimi predpisi, zlasti pa zadeve, ki se nanašajo na izdajanje potnih listin za prehod čez državno mejo, varnost prometa na javnih cestah, inšpekcijo požarne varnosti, posest in nošenje orožja ter streliva, izvajanje predpisov o državljanstvu, društvih, zborovanjih ter drdgih javnih shodih, o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebni izkaznici in predpisov o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča. 13. člen Oddelek za gradbene in komunalne zadeve opravlja upravne in inšpekcijske zadeve iz občinske pristojnosti gradbeništva, urbanizma, komunale, stanovanjskih zadev, premoženjskopravnih zadev in zadev v zvezi s prometom nepremičnin, skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine na teh področjih; pripravlja poročila, analize in drugo gradivo s tega področja. 14. člen . Geodetska uprava opravlja naloge geodetske službe; skrbi za izdelavo "načrtov, katastrov, in evidenc; vzdržuje načrte, mrežo geodetskih točk. karte, katastre in evidence, vodi in vzdržuje regionalno geodetsko dokumentacijo za območje občine; izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila na podlagi predpisov; opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega organa. 15. člen Oddelek za ljudsko obrambo pripravlja v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi predloge za razvojni in vojni načrt občine; daje strokovno pOmoč pri izdelav teh načrtov; opravlja zadeve vojaške obveznosti in mobilizacije; skrbi za organizacije in izvajanje nalog službe za opazovanje, obveščanje in alarmiranje; opravlja razppred prebivalstva v enote JLA in teritorialne obrambe, enote civilne zaščite in na delovne dolžnosti v vojni; vodi ustrezne evidence v skladu s posebnimi predpisi; skrbi za obrambne priprave v državhih organih, samoupravnih organizacijah ih skupnostih; skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva; opravlja druge zadeve s področja ljudske obrambe. 16. člen Strokovne in druge zadeve za občinsko skupščino, njena delovna telesa in za delegate občinske skpuščine opravlja sekretariat skupščine. Sekretariat skupščine, vodi sekretar sekretariata skupščine. Sekretariat skupščine opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravljanje in organiziranje sej občinske skupščine in njenih teles, zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj v zvezi z delom skupščinskih teles, pripravljanje delovnih programov skupščinskih teles in njihovo izvrševanje, zagotavljanje in pripravljanje dokumentacijskega in drugega gradiva ter podatkov, informiranje o delu občinske skupščine in njenih teles. izvrševanje sklepov skupščinskih teles in pripravljanje predlogov aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, kadar tako določi pristojno telo občinske skupščine ter na zagotavljanje drugih pogojev, potrebnih za delo občinske skupščine, njenih teles in delegatov občinske skupščine. . . 17. člen ' Strokovne in druge zadeve za izvršni svet občinske skupščine in njegova delovna telesa opravlja sekretariat izvršnega sveta. Sekretariat izvršnega sveta vodi sekretar sekretariata izvršnega sveta. Sekretariat izvršnega sveta opravlja zadeve v zvezi s pripravljanjem sej izvršnega sveta, skrbi, da se pripravi gradivo, ki je potrebno za delo izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter opravlja druge zadeve v zvezi z deblom izvršnega sveta, ki jih določi svet ali mu jih poveri predsednik sveta. 18. člen Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest občinskih organov, delovnih mest sekretariata skupščine ter' delovnih mest sekretariata izvršnega sveta občinske skupščine se določijo z aktom o sistemizaciji delovnih mest upravnih organov občinske skupščine. Vodilna delovna mesta v upravnih organih, sekretariatu skupščine in sekretariatu izvršnega sveta se zasedajo praviloma na podlagi razpisa. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih (Uradni vestnik Celje, št. 6/70 in Uradni list SRS, št. 55/72). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-3/74-1 Žalec, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. jf. v 489. Skupščina občine Žalec je na podlagi 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) ih tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS. št. 51-288/71) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK o oprostitvi plačevanja cestnine za nekatera cestna motorna vozila 1. člen , Cestnina.se ne,plačuje za kmetijske traktorje do 35 KM, gasilne avtomobile in specialna vozila komu-nalnfh delovnih organizacij. , Cestnina se, zmanjša za kmetijske traktorje nad 35 KM za 50% in priklopnike kmetijskih traktorjev za 80 %. Traktor oziroma priklopnik je kmetijski, če ga uporablja organizacija združenega dela kot delovno sredstvo za kmetijsko proizvodnjo ali občan, ki z osebnim delom opravlja kmetijsko dejavnost (kmet). 2. člen Občan ima pravico do oprostitve oziroma olajšave, če izjavi, da z osebnim delom opravlja kmetijsko dejavnost in da traktor oziroma priklopnik uporablja samo kot delovno sredstvo za kmetijsko proizvodnjo. 3. člen Cestnina, pobrana za kmetijske traktorje in priklopnike je dohodek krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti ga lahko uporabijo samo za ceste. \ 4. člen Ta odlok Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. \Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oprostitvi plačevanja cestnine za gasilne avtomobile in specialna motorna vozila komunalnih delovnih organizacij (Uradni list SRS, št. 25-529/72). St. 423-6/72-4/3 Žalec, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 490/ Skupščina občine Žalec je na podlagi 26. člena zakona o programiranju in 'financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-17/72) in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji občinskega, zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela v ODLOK O načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence narodnoosvobodilne vojne 1. člen S tem odlokom se ureja način upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje občine Žalec, zbranih na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne in anuitet iz posojil odobrenih iz teh sredstev ter določajo kriteriji in merila za njihovo uporabo, kjer se ločeno evidentirajo in dodeljujejo na predlog komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV. 2. člen » Sredstva posebnega računa solidarnostnega stanovanjskega sklada za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne so: — anuitete iz posojil odobrenih iz teh sredstev; — sredstva amortizacije, ki se stekajo iz naslova najemnih stanovanj, zgrajenih iz teh sredstev; — sredstva, ki jih na podlagi samoupravnega spo- razuma ali neposredno prispevajo organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti; - — dodatna sredstva, ki jih prispeva solidarnostni stanovanjski sklad za območje občine 2alec za uresničitev letnega programa, katerega pre'dloži komisija za stanovanjske zadeve borcev NOV pri solidarnostnem stanovanjskem skladu; — vsa sredstva od odpravljenih stanovanjskih skladov, ki so bila namenjena za udeležence NOV. 3. člen Sredstva iz solidarnostnega stanovanjskega sklada se za udeležence NOV dodeljujejo po veljavnih merilih ki jih je določila občinska skupščina s svojim odlokom o določitvi meril za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV. 4. člen Sredstva se uporabijo za: — kreditiranje gradnje ali nakup najemnih stanovanj ; — dodeljevanje posojil za gradnjo ali nakup stanovanj ali stanovanjske hiše; • — za dograditev in adaptacijo lastnih in družbenih stanovanj; — teh sredstev ni mogoče uporabiti za dodeljevanje posojil tistim upravičencem, ki so že iz kakršnih koli sredstev rešili stanovanjski problem. ' 5. člen S sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence NOV po tem odloku upravlja upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Žalec. 6. člen Prosilci za stanovanja iz posojil vlagajo prošnje preko krajevnih organizacij ZB NOV na občinski odbor ZZB NOV. ki o njih razpravlja in posreduje predlog komisiji solidarnostnega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. 7. člen Komisija solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Žalec za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencem NOV odloča: — p predlogih občinskega odbora ZZB NOV; — sestavlja prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev stanovanj in posojil upoštevajoč pogoje iz odloka o merilih za uporabo sredstev, zbranih s pri- spevkom za zgraditev stanovanj za udeležence NOV in posreduje predlog upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki dokončno odloča s sklepom o predlogih komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija mora sodelovati s krajevnimi organizacijami ZB NOV in jih o sklepih sproti obveščati. . 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-5/74-6 Žalec, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 491. Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Žalec 1. člen V odloku o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Žalec (Uradni list SRS, št. 55/72) se v 9. členu črta točka d.' 2. člen Prvi odstavek 10. člena se spremeni in se glasi: »Merila za uporabo sredstev iz b) točke 9. člena tega odloka predpiše skupščina občine s posebnim odlokom.« 3. člen 13. člen se spremeni in se glasi: »Administrativna, finančna in upravnotehnična opravila opravlja sekretariat samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-6/74-6 Žalec, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 492. Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega in tretjega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73), družbenega dogovora o enotnih merilih za določanje prispevka od spremembe namembnosti' kmetijskega zemljišča in 157. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK o prispevku, ki se plača v primeru, ko se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča 1. člen V primeru, ko se spremeni namembnost kmetijskega, ali gozdnega - zemljišča tako, da se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo se plača prispevek po tem* odloku. 2. člen Kot kmetijska zemljišča se štejejo kmetijska zemljišča po 2. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, nezazidana stavbna zemljišča po 2. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list 'SRS, št. 27/72) in gozdfia zemljišča dokler ni izdano lokacijsko dovoljenje. 3. člen ' Prispevek se določi v znesku za kvadratni meter, zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča in znaša: — 10 din o njiv, travnikov, in trajnih nasadov I. in II, bonitetnega razreda. — 6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. bonitetnega razreda. — 2 din 6d njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. bonitetnega razreda, kakor tudi od vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda. — 0,50 din za zemljišča iz tretje alinee tega člena,, če gre za gradnjo bolnišnic, šol, vrtcev, gasilskih domov in stanovanjske blokovne, gradnje. 4. člen Prispevek po 3. členu tega odloka se ne plača, če gre za gradnjo kmetijskih proizvodnih objektov in v primeru če lastnik ali uporabnik kmetijskega zemlji,-šča podari zemljišče Za izgradnjo družbeno pomembnega objekta. 5. člen Od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov ter od pridobljenega kamna v kamnolomih se plača prispevek v znesku 1,50 din od 1 ms. Tega prispevka so na predlog izvršnega sveta skupščine občine oproščene delovne organizacije v času preusmeritve. 6. člen Skupščina občine Žalec bo iz svojih proračunskih dohodkov odstopila kmetijski zemljiški skupnosti ves davek od prometa s kmetijskimi zemljišči. 7. člen Prispevek, ki se plača po tem odloku in sredstva zbrana po tem odloku se uporabijo za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti, se vplačujejo na žiro račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec pri službi družbenega knjigovodstva — ekspozituri Žalec. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-4/74-1 Žalec, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 493. Skupščina občine Žalec je na podlagi 73. člena zakona o’ osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 12/68 in 14/68) in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOČBO o poimenovanju Osnovne šole Vransko I Osnovna šola Vransko se poimenuje v osnovno šolo »Ivana Farčnika — Buča« Vransko I * II Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-1/74-2/6 Žalec, dne 16. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 494, POROČILO o izidu glasovanja na vdlitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Zalee r ■ ' Na podlagi 138. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) daje občinska volilna komisija poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Žalec dne 31. marca 1974. Na območju občine 2alec je bilo vpisanih 23.406 delovnih ljudi in občanov. Od tega jih je glasovalo 22.859 ali 97,6 “/o — za kandidatno listo 20.281 — proti kandidatni listi 1.326 — neveljavnih glasovnic je bilo Na listi delegatov je bilo 30 kandidatov. 1.252 Izvoljeni so "bili tile delegati: glasov 1. Vikica Avsec 20.199 2. Marija C e h n e r 20.190 3. Tatjana Debič 20.188 4. Karel Deželak 20.233 5. Avgust D o b r i h a 20.198 6. Vlado Gorišek . 20.160 7. Danica G r a b n e r 20.216 8. Rudi Janežič 20.229 9. Jože Jeram * 20.204 10. Nada Jež 20.210 11. Alenka Kladnik 20.216 12. Dušan Kočevar 20.237 13. Albin Laznik 20.210 14. Drago Lubej 20.202 15. Anica Mirnik 20.220 16. Dolfe Naraks 20.136 17. Kerta Naraks 20.216 18. Leon P a d e r 20.215 19. Jože Ribič 20.218 20. Ludvik Semprimožnik 20.208 21. Pavlika Serdoher 20?220 22. Franc Speglič ' 20.217 23. Franc Šustfer 20.219 24. Vili Ulaga 20.203 25. Breda Verstovšek 20.212 26. Martin Zakonjšek 20.219 27. Martin Zemljak 20.221 28. Štefka Žuraj , 20.212 29. Marjan Zuža 20.203 30. Franc Zužej 20.222 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kan- didatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bi Jo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature na izid glasovanja. St. 013-3/74 Žalec, dne 4. aprila 1974. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Ivanka Kragl 1. r. Jože Cerjak 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA KOPER A ‘ 495. Na podlagi 5. točke 122. člena in 170. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in 5. točke 77. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72) in 3. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju programskih nalog in o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974, je skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 26. aprila 1974 sprejela ' y SKLEP o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper za leto 1974 1 S finančnim načrtom se zagotavljajo sredstva za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja skladno z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, statutoma skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov ter samoupravnim sporazumom o uresničevanju programskih nalog in o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974. •; 2 Zbrana sredstva se morajo uporabljati namensko in racionalno. 3 Finančni načrt izkazuje: skupnih dohodkov skupnih izdatkov od tega za: — zdravstveno varstvo (A program) — prednostne nologe*- (B program) — denarne in druge dajatve — obvezno rezervo — investicije v zdravstvu (dosedanji obseg 0.5 «/o) — sofinanciranje skupnih in solidarnostnih potreb v SRS 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 420-7/1974-5 Koper, dne 26. aprila 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. i( ' bruto osebni dohodek ne vsebuje 8,27 % in od osnov bruto osebnih dohodkov upokojencev s polno pokojninsko dobo. 2 V stopnji prispevka 1,48 °/o je vključena tudi stopnja 0,5 % za investicije v zdravstvu. Za investicije zbrana sredstva v občini Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran in Sežana se v celoti naka-. žejo Skladu za gradnjo Splošne bolnišnice Koper. Zbrana sredstva za investicije v zdravstvu v občini Postojna se razdelijo: a) za izgradnjo zdravstvenega, doma v Ppstojni 70 odstotkov b) za izgradnjo Splošne bolnišnice Koper 30°/o. 3 Razglašena prispevna stopnja velja za obračunavanje in plačevanje prispevkov od 1. januarja 1974 dalje. St. 420-8/1974-5 v Koper, dne 26. aprila 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. din 233,256.714 233,256.714 165,160.214 7.727.000 39.922.000 2,710.500 10.702.000 7.035.000 496. 497. Na podlagi IV. in VIII. točke samoupravnega .sporazuma o ustanovitvi Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS, št. 45/73) ter v skladu z družbenim dogovorom o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v .SR Sloveniji v letu 1974 ter na podlagi določb samoupravnega sporazuma o uresničevanju programskih nalog in o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 in posebej še 5., 9. in 12. člena samoupravnega sporazuma, skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 26. aprila 1974 * V > razglaša stopnjo prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev v letu* 1974 1 Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev v letu 1974 znaša: a) iz bruto osebnih dohodkov 8,27 % b) iz dohodka temeljnih organizacij združenega dd-la in drugih delovnih organizacij ter zasebnih obrtnikov na osnovo bruto osebnih dohodkov 1,48 %> Prispevek po 1. točki pod b) se plačuje od vseh psnov in oblik izplačil osebnih dohodkov tudi tedaj, ko Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 144. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72 in 26/73), 55. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper (Uradni Ust SRS, št. 43/70, 51/71 in 43/72), IV. in VIII. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni Ust SRS, št. 45/73) in 5. in 9. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju nalog in o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974, je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 26. aprila 1974 SKLEP o določitvi stopenj prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov, upokojencev, oseb, ki opravljajo obrtno,- gostinsko ali drugo samostojno poklicno dejavnost, oseb. ki so začasno izven delovnega razmerja ter zaposlenih delavcev'za čas, ko se nahajajo na brezplačnem dopustu - . 1 Prispevki za zdravstveno varstvo kmetov. Stopnja prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov znaša: a) pavšalni prispevek 120 din za vsako zavarovano osebo, b) 30 % od katastrskega dohodka iz kmetijstva, gozda in drugih dohodkov. Dohodki iz gozda ter drugi dohodki iz drugih dejavnosti se pri odmeri prispevka prištevajo katastrskemu dohodku iz kmetijstva; če tega ni, pa se prispevek samostojno odmeri po stopnji 300/o. Prispevek od zaslužkov za občasna dela kmečkih zavarovancev plačujejo iz svojih sredstev organizacije združenega dela in zasebni delodajalci. Stopnja prispevka znaša 1 Vo od kosmatega zaslužka, ki ga prejema zavarovanec za delo, ki ga opravlja sam ali s svojimi delovnimi sredstvi pri organizaciji združenega dela ali tretji osebi. 2 Prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev. Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja znaša 9,60 Vo od izplačanih pokojnin, oskrbnin in invalidnin. Po isti stopnji plačujejo prispevek jugoslovanski državljani, ki dobivajo pokojnino od tujega nosilca zavarovanja in sicer od čistih zneskov invalidskih, starostnih in družinskih pokojnin. 3 Prispevki za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo obrtno, gostinsko ali drugo samostojno poklicno dejavnost. Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje, oseb, ki opravljajo obrtno, gostinsko ali druge samostojno poklicne dejavnost ter za druge zavezance ta prispevek znaša 9.75 0/o od mesečne osnove preračunano na čisti osebni dohodek. 4 Prispevek za zdravstveno varstvo oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja. Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja, znaša 9,60 °./o od poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za. odmero denarnega nadomestila na območju skupnosti za zaposlovanje Koper. , * 5 „ i Prispevek za zdravstveno zavarovanje za delavce, ki se nahajajo na brezplačnem dopustu. Delovne organizacije in zasebni delodajalci so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim so odobrili koriščenje neplačanega dopusta ali ki opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila. prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 8,27 °/o od osnove bruto osebnih dohodkov oziroma po preračunani stopnji na čisti osebni dohodek. Osnova za obračun je poprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel zadnje tri mesece pred mesecem, ko je nastopil oziroma izkoristil neplačani dopust ali je nastopila druga okolnost iz te točke. 6 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se . za vsa izplačila od 1. januarja 1974. dalje. St. 420-11/74-5 Koper, dne 26. aprila 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper 1 Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 498. Na podlagi 97. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71,.43/72 in 26/73), IV. in VIII. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS, št. 45/73) in 5. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju nalog in o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1964 je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 26. aprila 1974 SKLEP o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo obrtno, gostinsko ali drugo samostojno poklicno dejavnost 1 S tem sklepom se določijo osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. 2 Osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, prevozniško in gostinsko dejavnost, se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje: Mesečna osnova Ce znaša letna za obračun davčna osnova din prispevkov , dinarjev do 15.000 1.200 nad 15.001 do 20.000 1.500 nad 20.001 do 26.000 1.800 nad 26.0,01 do 32.000 2.100 nad 32.001 do 40.000 2.400- nad 40.001 do 50.000 . , 2.800 nad 50.001 do 60.000 3.250 nad 60.001 do 70.000 3.700 nad 70.001 do 80.000 4.200 nad 80.001 5.000 Odvetniki se razvrščajo v osnove zavarovanja za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje glede na letne osnove osebnega dohodka od intelektualnih storitev in sicer: Ce znaža letna osnova, ki Mesečna osnovi'za služi za odmero občinskega plačevanje prispevka za prispevka od Intelektualnih zdravstveno zavarovanje A. r—. rti 4- r i r, H i *3 r-i 7 storitev din dinarjev do 48.000 2.800 nad 48.001 do 58.000 3.300 nad 58.001 do 68.000 * 3.800 nad 68.001 do 78.000 * 4.300 nad 78.001 do 86.000 4.800 nad 86.001 5.500 4 Osebe, navedene v 2. in 3. točke tega sklepa se razvrščajo v zavarovalne osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje na podlagi odločbe o davčni osnovi za preteklo leto, ki so jo te osebe dolžne predložiti skupnosti najpozneje do 30. junija tekočega leta. Nove osnove se uporabljajo od 1. julija v letu. Ob prvi prijavi v zavarovanje, ki jo mora predložiti zavarovanec v osmih dneh po vpisu v register oziroma evidenco, se razvrsti v najnižjo osnovo iz 2. oziroma 3. točke tega sklepa. ' ' 5 Druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojno poklicno dejavnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v naslednje mesečne osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje: din 1. književniki, skladatelji, umetniki in prevajalci 2.000 2. duhovniki v 1.500 3. zdravniki in zobozdravniki 3.000 4. dentisti 2.800 5. novinarji in tolmači 2.500 6. izvajalci zabavne glasbe in ‘artisti 2.300 7. športniki — štipendisti 1.400 8. športniki — profesionalci 2.500 9. kolporterji tiska, prtljažni nosači, rejniki po zakonu o rejništvu, verski učitelji — laiki 1.200 10. ostale osebe, ki niso zajete od 2. do 5. točke tega sklepa, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v mesečne osnove: — z nižjo in srednjo izobrazbo 1.500 — z višjo in visoko izobrazbo 2.500 Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v točkah 2., 3., 4. in 5. tega sklepa so neto prispevne stopnje. 7 Z dnem, ko se začne Uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v osnove za Mačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS št. 10-175/72 in 12-293/73). 8 I Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 420-12/74-5 Koper, dne 26. aprila 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 499. Na podlagi 3. odstavka 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni Ust SRŠ. št. 26/70 in 51/71), 145. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72 in 26/73), IV. in Vlil. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS št. 45/73) in 5. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju nalog in o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 26. aprila 1974 SKLEP o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovanih oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja 1 Za zavarovane osebe iz 6. in 7. točke 14. člena in 15. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju In obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS. št. 26/70 in 51/71 — v nadaljnjem besedilu’ zakon) se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih zneskih: Za za obvezne nesreče oblike in pri delu druge in za pravice poklicne po statutu bolezni din din 1. za učence v gospodarstvu in učen- 33 5 ce poklicnih šol 2. za osebe na prostovoljni praksi, ki ne dobivajo osebnega dohodka in delajo poln delovni čas 100 10 3. za ožje družinske člane jugoslovanskih državljanov, ki So j delovnem razmerju v tujini, ki živijo na območju skupnosti in jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo od tujega nosilca zavarovanja 110 Zavezanci za prispevek za osebe iz prejšnjega odstavka so: 1. za osebe pod 1 — šola, organizacija ali zasebni delodajalec, ki izplačuje vajencu oziroma učencu nagrado oziroma štipendijo, če vajenec oziroma učenec ne prejema nagrade in štipendije, plačuje zanj prispevek šola, 2. za osebe pod 2 — organizacija, pri kateri taka oseba dela, 3. za osebe pod 3 — v tujini zaposleni delavec. 2 Za osebe, ki jim je po 29. členu zakona zagotovljeno zdravstveno varstvo v primeru bolezni in nesreče izven dela, znaša mesečni prispevek: ' din 1. za uživalce stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene ‘pomoči, ki. jim jih ; dodeli . družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih 100 2. za osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa 60 3. za učence strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev — delavcev 25 4. za otroke ki jih je zavezanec vzel k sebi in jih preživlja (vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci) 50 5. za osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta y' 100 6. za osebe, ki jih pošlje organizacija pred . sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo 100 din 7. za osebe,-ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij, organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj 6 ur na dan 30 8. za osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo 30 9. za osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo 30 10. za osebe, ki so na predvojaškem pouku — taborjenju 20 11. za uživalce invalidnine po predpisih o in- validskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zavarovani po zakonu za vse zavarovane primere, so pa zavarovani za primer, če jim je potrebno zdravljenje v zvezi s poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, zaradi katere imajo pravico do invalidnine 35 Zavezanci za prispevek za osebe iz prejšnjega odstavka so: 1. za osebe pod 1 in 4 — družbenopolitične skupnosti, 2. za osebe pod 2, 5 ih 6 — organizacije, pri kate- rih sp te osebe zaposlehe oziroma na praksi ali jih štipendirajo, ' ^ 3. za osebe pod 3 — šola 4. za osebe pod 7 do 10 — organizator akcij?, 5. za osebe pod 11 — sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Kadar so osebe iz (te točke sklepa zavarovane po 13. členu statuta oziroma so njihovi družinski člani, se za take osebe ne plačuje prispevek za zdravstveno varstvo po tem sklepu. 3 Za osebe, ki jim je po 30. členu zakona zagotovljeno zdravstveno varstvo v primeru nesreče pri delu in za poklicno obolenje, znaša mesečni prispevek: dta 1. za osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje 50 2. za učence strokovnih šol ali'gimnazij ter štu- denti višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar, opravljajo praktično delo v zvezi s poukom 5 3. za pripadnike teritorialnih enot in civilne za- ščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite 10 4. za osebe, ki so na pouku v oddelkih predvo- jašk? vzgoje 6 din 500. 5. za osebe, ki se udeležujejo organiziranih jav- nih del, ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi 10 6. za osebe, ki pretrpijo poškodbo na določenih javnih delih ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri delu 10 Zavezanci za prispevek za osebe iz prejšnjega odstavka so 1. za osebe pod 1 — zavodi za zaposlovanje, « 2. za osebe pod 2 — organizacija oziroma šola, pri kateri te osebe opravljajo praktično delo, 3. za osebe pod 3 do 6 — organizator akcije. Prispevek po tem sklepu se plačuje za osebe, ki jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno kot zavarovancem — delavcem. 4 Prispevek zapade v plačilo zadnji dan v mesecu. 5 Z dnem, ko/se začne uporabljati ta sklep, prenehajo veljati sklepi o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 14.. 29. in 30. člena zakona (Uradni list SRS, št. 46/70, 10/72 in'12/73). 6 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od I. januarja 1974. V St. 420-10/74-5 Koper, dne 26. aprila 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznihi oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 144. člena statuta skupnosti, zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72 in 26/73), sklepa o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev,' ki’delajo ali so na strokovn'm izpopolnjevanju v tujini in o stopnji prispevka (Uradni list SRS, št. 30/72 in'12/73), IV. in VIII. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS, št. 45/73) in 5. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju nalog in o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974, je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 26. aprila 1974 SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki so stopile v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bile zavarovane ’ 1 Osebe, ki so stopile v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bile zaposlene, se razvrstijo v naslednje osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje: din za osebe z visoko strokovno izobrazbo 4.800 za osebe z višjo strokovno izobrazbo in visoko kvalificirani delavci 3.400 za osebe s srednjo strokovno izobrazbo in kvalificirani delavci 2.700 za osebe z nižjo strokovno izobrazbo in priučeni delavci ■ 2.200 za osebe brez strokovne izobrazbe in nekvalificirani delavci 1.800 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 420r9/74-5 ' . Koper, dne 26. aprila 1974. dr. Vida Vadnov 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper ™ Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 501. r ' Da se omogoči izvršitev določb drugega odstavka 5. točke sklepa o ustanovitvi strokovne službe skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS, št. 45-1095/1973) je skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 26. aprila 1974 sprejela STATUTARNI SKLEP o postopku za razpis in za imenovanje vodilnih delavcev 1 Direktorja službe imenuje skupščina skupnosti na predlog izvršilnega odbora skupščine in po predhodnem mnenju sveta delovne skupnosti službe. Izvršilni odbor predlaga skupščini kandidata za imenovanje direktorja na podlagi razpisa, ki ga sam Opravi. V postopku za predlaganje direktorja službe sodeluje predstavnik službe, ki ga imenuje najvišji organ upravljanja službe. 2 Direktor se imenuje za dobo štirih let. Na podlagi razpisa se lahko ponovno imenuje. 3 Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki ima končano visoko šole pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj ter ustrezne moralno-politične lastnosti. 4 Vodilna delovna mesta v strokovni službi so: načelnik oddelka za zdravstveno zavarovanje, načelnik oddelka za splošne zadeve in načelnik finančnega oddelka. 5 Vodilne delavce imenuje izvršilni odbor skupščine na predlog razpisne komisije. Razpisno komisijo sestavljajo: predsednik in dva' člana, ki jih imenuje izvršilni odbor, en član, ki ga imenuje najvišji organ upravljanja službe in direktor službe. 6 Vodilni delavci se imepujejo za dobo štirih let in se na podlagi razpisa lahko ponovno imenujejo. Delovno področje in naloge, strokovna izobrazba in delovne izkušnje vodilnih delavcev se določijo s samoupravnim sporazumom b medsebojnih razmerjih delavcev službe. 7 Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 111-1/74-2 Koper, dne 26. aprila 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 502. Zaradi uresničevanja skupnih interesov in združevanja sredstev v zdravstvenem zavarovanju ter za uresničitev ustavnega načela svobodne menjave dela pri zadovoljevanju potreb v zdravstvenem varstvu in zavarovanju predlaga Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper delavcem združenim v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter drugim delovnim ljudem združenim v svojih asociacijah, kot uporabnikom zdravstvenega varstva ter — delavcem zdravstvene dejavnosti združenim v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti kot izvajalcem zdravstvenega varstva; da po načelih vzajemnosti in solidarnosti v okviru Samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper sklenejo po določilih 11., 12., 13. in 14. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v SR Sloveniji v letu 1974 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o uresničevanju programskih nalog in o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in . zavarovanja v letu 1974 1. člen Delovni ljudje z območja občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, ki so v Samoupravni interesni skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost) združili svoje interese do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, si zagotavljajo s tem sporazumom: — splošno ambulantno varstvo in zdravljenje, — specialistično zdravljenje in pomoč, — porabo zdravil in injekcij, — bolnično zdravljenje in njegovo nadaljevanje v zdraviliščih, — zobozdravljenje s protetiko, — ortopedska in ortotična pomagala, — pr,evoze z rešilnimi avtomobili in povračilom potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, — delavci in drugi z njimi izenačeni zavarovanci pa tudi denarna nadomestila in druge denarne dajatve iz zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveno varstvo si delovni ljudje zagotavljajo v okviru svobodne menjave dela z delavci v organizacijah zdravstvene dejavnosti po programu, ki je bil v javni razpravi potrjen. Zdravstveno varstvo se zagotavlja na enaki ravni, v enakem obsegu in vsaj enaki kvaliteti kot v letu 1973, povečano zaradi porasta prebivalstva in večje intenzitete pri koriščenju zdravstvenega varstva kmetov zaradi izenačitve pravic z delavci (program A). Sestavni del letošnjega programa so tudi najnujnejše prednostne naloge zdravstvenega varstva (program B). A in B program zdravstvenega varstva za leto 1974 sta sestavni del tega sporazuma. 2. člen V okviru programa mora biti zagotovljeno zlasti ustreznejše zdravstveno varstvo aktivnih zavarovancev pri delu in v zvezi z delom, sistematski pregledi otrok, uresničene odločitve, sprejete na referendumu o izenačitvi zdravstvenega varstva delavcev in kmetov ter omiljevanje razlik glede ravni zdravstvenega varstva na posameznih območjih v skupnosti. V okviru A programa je predviden tudi dosedanji obseg oziroma stopnja (0,5 °/o) zbiranja sredstev za investicije v zdravstvu (za gradnjo nove bolnišnice v Izoli in zdravstvenega doma v Postojni); v okviru B programa pa financiranje oziroma sofinanciranje še nekaterih najnujnejših investicijskih in funkcionalnih potreb zdravstvenega varstva oz. zdravstvene službe. Zaradi prenosa obveznosti SR Slovenije na samoupravne interesne skupnosti mora skupnost poleg sprejetih in ovrednotenih lastnih programskih nalog v letu 1974 zagotoviti še sorazmeren del sredstev po stopnji 0,34 od bruto osebnih dohodkov za financiranje skupnih potreb zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, kakor tudi sorazmerni delež za solidarnostni sklad za pospeševanje razvoja zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih v Sloveniji. 3. člen A program (dosedanji obseg Znesek zdravstvenega varstva) din — za zdravstveno varstvo 165,160.214 — za denarne dajatve 31,508.000 — za ostale izdatke 8,414.000 — za obvezno rezervo 2,710.500 — za investicije (dosedanji obseg zbiranja t. j. 0,5 »/o) 10,702.000 Skupaj A program 218,494.714 B program (prednostne naloge) 7,727.000 , Skupaj A + B program 216,221.714 Za sofinanciranje skupnih in solidarnostnih potreb v SRS 7,035.000 Skupno 233,256.714 4. člen Sredstva za uresničevanje nalog iz 2. in 3. člena tega sporazuma se zagotavljajo: din — iz prispevkov za osebne dohodke delavcev 165,736.430 — iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnostih 30,493.560 — iz prispevka za zdravstveno varstvo upok. 20,886.200 — iz prispevkov kmetov 4,461.000 — iz prispevkov zasebnih obrtnikov, gostincev in drugih samostojnih poklicev 5,610.300 — iz dohodkov družbenopolitičnih skupnosti 2,853.620 — iz dohodkov po mednarodnih sporazumih 1,434.800 — iz drugih dohodkov 1,780.804 Skupaj 233,256.714 V teh zneskih so zajeta tudi sredstva za prene- šene obveznosti družbenopolitičnih skupnosti za zdravstveno varstvo kmetov. 5. člen Iz potrebnih sredstev za uresničevanje nalog skupnosti iz 2., 3. in 4. člena tega sporazuma sledijo naslednje stopnje oziroma višina bruto prispevka: I. za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev •/. — iz bruto osebnih dohodkov 8,27 — iz dohodka temeljnih organizacij- združenega dela ter zasebnih delodajalcev na osnovo bruto OD > 1,48 Vrednotenje sprejetega programa za leto 1974 ob upoštevanju načel iz resolucije o družbenoekonomski politiki SRS ter neposrednih nalog v letu 1974 (Ur. list SRS, št. 45/73) pokaže, da skupnost potrebuje naslednja sredstva: Skupno 9,75 od tega: — za izenačitev zdravstvenega varstva kmetov z delavci * 0,30 11. člen — za prenesene obveznosti občin za zdravstveno varstvo kmetov 0,15 i— za sofinanciranje skupnih in solidarnostnih potreb v SR Sloveniji 0,34 — za financiranje prednostnih nalog (B programa) 0,37 2. za zdravstveno varstvo kmetov — prispevek od katastrskega dohdka 30 — pavšalni prispevek na družinskega člana 120 din Prispevke za druge kategorije zavarovancev (upokojence, vajence itd.) bo določila skupnost s posebnim sklepom v razmerju z gornjimi prispevki. Skupnost v letu 1974 ne bo predpisala posebnega prispevka za kritje po zaključnem računu za leto 1973 ugotovljenega primanjkljaja, temveč bo tega pokrivala iz svoje- rezerve. Podpisniki tega sporazuma sprejemajo z njegovim podpisom družbenopolitično in pravno odgovornost, ki izhajata iz medsebojne in svobodne menjave dela v okviru skupnosti. 12. člen Ta sporazum velja, ko ga sprejme večina njegovih udeležencev in ga v imenu teh podpišejo njihovi pooblaščeni organi oziroma delegati. St. 02-11/1974-2 Koper, dne 12. aprila 1974. Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik skupščine dr. Vida Vadnov 1. r. 6. člen Ce bodo gibanja v letu 1974 odstopala od predvidevanj v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1974 in bo v zvezi s tem odstopal tudi dotok sredstev od predvidevanj po tem sporazumu, se vrednotenje programa uskladi s temi gibanji. Ta uskladitev se opravi po izteku drugega in tretjega trimesečja. Predsedhik zbora delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva mr. ph. Igor Kraut 1. r. Predsednik zbora delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva Martin Jelačin 1. r. 7. člen V okviru skupnosti bosta zbor uporabnikov kot reprezentant delovnih ljudi — uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor. izvajalcev kot reprezentant delavcev zdravstvene dejavnosti spremljala uresničevanje sprejetega programa in ob vsakem trimesečju o tem obveščala podpisnike sporazuma. 8. člen Podpisniki tega sporazuma pooblaščajo organe skupnosti, da spremljajo izvajanje programa ter organizirajo strokovno in finančno nadzorstvo nad kvaliteto in kvantiteto zdravstvenih storitev, nad zdravljenjem zavarovanih oseb in sploh nad izvajanjem programa. Strokovno in finančno nadzorstvo lahko opravljajo ustrezni organi skupnosti oziroma druge strokovne komisije ali osebe, ki jih pooblastijo samoupravni organi skupnosti. 9. člen • ‘ I Za uresničitev tega sporazuma potrebne akte bodo organi skupnosti sprejeli’do 30. 4. 1974. 10. člen Neskladja, ki bi izvirala iz tega sporazuma, bosta sporazumno usklajevala oba zbora skupnosti in sicer zbor uporabnikov kot reprezentant delovnih ljudi — uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor izvajalcev kot reprezentant zdravstvenih delavcev — izvajalcev; po potrebi lahko imenujeta tudi posebno arbitražo. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA MARIBOR 503. Po 1. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70, 46/70 ih 42-889/72), 12. točki prvega odstavka 79. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70 in 46/70), 10. členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 35-1234/72) in prvem odstavku 5. točke v zvezi z 9. točko samoupravnega sporazuma o uštanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Ufadni list SRS, št. 44-1025/73) je sprejela skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Miaribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 SKLEP o višini pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju ■. i I Pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (dnevnica) znaša: — 35 din, če traja odsotnost nad 8 do 12 ur; .— 70 din, če traja odsotnost nad 12 do 24 ur; — 100 din, če mora zavarovana oseba med odsotnostjo prenočiti. Zavarovani osebi do sedem let starosti gre polovica dnevnice prvega odstavka. II Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o višini pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (Uradni list SRS, št. 12-320/73). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1974 dalje. St. 022-101/1973 Maribor, dne 26. aprila 1974. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor II Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi zneska pogrebnine (Uradni list SRS, št; 20-560/73). in Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za zavarovane primere od 1. maja 1974 dalje. St. 022-129/1974 Maribor, dne 26. aprila 1974. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor ' Predsednik Leo Cepič 1. r. Predsednik Leo Čepič 1. r. 504. Po 1. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70, 46/70 in 42-889/72), 10. členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št 55-1234/72) ih prvem odstavku 5. točke v zvezi s prvim odstavkom 9. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 44-1025/73) je sprejela skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 SKLEP o določitvi zneska pogrebnine I Znesek pogrebnine se določa na: — 1.500 din, če je umrla oseba starejša' od 14 let; — 1.200 din, če je umrla oseba starejša od enega in mlajša od 14 let; — 900 din, če. je umrla oseba mlajša od enega leta. POPRAVEK zakona o graditvi objektov V peti ih šesti vrsti tretjega odstavka 86. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 4*2-338/ 73 in 13/74-707) je pred številkama -Sl- in »83- izpadlo besedilo, ki se glasi: »prvega odstavka ter drugi odstavek.«. POPRAVEK V drugi vrsti, prvega odstavka, 144. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je napaka »in devet članov«. Pravilno se besede glasijo: »in enajst članov«. St. 020-22/73-1 Žalec, dne 16, aprila 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. VSEBINA Stran 163. Odlok o uskladitvi denarne pomoči z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1974 ' 899 164. Odlok o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1974 899 165. Odlok o uskladitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do denarne pomoči 899 166. Odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen . za stanovanja J. 900 167. Odlok o spremembi odloka o uporabi sredstev, vpla- čanih kot depozit pri Investicijskih vlaganjih v. nove negospodarske in neproizvodne investicije 900 188. Odlok o določitvi naj višje ravni cen za električno * energijo na prenosnem omrežju 901 169. Sklep o določitvi programa geodetskih del za leto 1974 901 170. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/72 in 15 73) za 'sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1973 903 171. Navodilo o uporabi pravilnika o sestavljanju za- ključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ. št 6/70 in 9/71) za sestavo zaključnih računov za leto 1973 910 AKTI USTAVNEGA SODISCA SRS 172. Odločba o zavrnitvi predloga TOZD -»Tovorni pro-met<* in ugotovitvi, da samoupravni sporazum o zdru-, žitvi v delovno organizacijo »SAP-LJUBLJANA«- ne krši pravic samoupravljanja PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 411. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasa?' predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljub- , Ijane . . 916 .412. Odlok o spremembi in dopolnim odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega'razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) in odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 28/72) — za potek koridorjev priključnih daljnovodov na RTP Beričevo (Ljubljana) 917 413. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada ljub- ljanskih občin pri TIS Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1973 (Ljubljana) 917 414. Sklep o soglasju k finančnemu načrtu sklada ljub- ljanskih občin pri TIS Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1974 (Ljubljana) w 917 415. Sklep o imenovanju ravnatelja Poklicne gradbene šole -»Ivana Kavčiča- v Ljubljani 918 416. Sklep o imenovanju ravnatelja Doma srednješolk »ČAnice Černejeve-«- v Ljubljani 4 918 417. Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v samoupravne organe organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja (Ljubljana) 918 418 Sklep o imenovanju ravnatelja Gostinskega šolskega centra v, Ljubljani 918 419. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Elektrotehniške šole, Ljubljana, Vegova 4 (Ljubljana) 918 Stran 428. Poročilo o izidu glasovanja o listi kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine občine Celje 921 429. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica 921 430. Sklep o soglasju k prispevku za priključitev na javni vodovod — taksa (Grosuplje) 922 431. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta (Grosuplje) 923 432. Sklep o Javni razgrnitvi zazidalnega načrta (Grosuplje) 923 433. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju Krajevne skupnosti Smarje-S^p za sofinanciranje gradnje šolske telovadnice in otroškega vrtca (Grosuplje) 923 434. Odlok o proračunu občine Litija za leto 1974 924 435. Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Litija) 925 436. Odlok o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidal- nih načrtov ceste Dušana Kvedra in Cerkovnik (Litija) \ 931 437. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov ter dopolnitev zazidalnih načrtov (Litija) . 931 438. Poročilo o Izidu referenduma za uvedbo samopri- spevka in pogodbenega prispevka za sofinanciranje za modernizacijo m asfaltiranje ceste na odseku Ba-jarnik—Lupinica (Litija) 931 439. Sklep o uvedbi samoprispevka, pogodbenega prispev- ka za območje Krajevne skupnosti Kostrevnica za sofinanciranje, modernizacijo in asfaltiranje ceste na odseku Bajarnik—Lupinica, na območju Krajevne skupnosti Kostrevnica (Litija) 932 440. Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kme- 915 tijskega in gozdnega zemljišča (Ljubljana Bežigrad)- 933 441. Odlok o financiranju gradnje objektov družbenega standarda za obdobje 1974—1976 (Ljubljana Bežigrad)) 933 442. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo za- zidalne zasnove južnega dela zazidalnega otoka MS-ll Zalog (Ljubljana Moste-Polje) 934 443. Sklep o skladnosti izvedbene dokumentacije sever- nega dela soseske MS-6 Slape-Polje, s sprejeto zazidalno osnovo za območje zazidalnega otoka MS-6 Slape-Polje (Ljubljana Moste-Polje) 935 444. Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ljubljana Šiška) 935 445. Odlok o urbanističnem redu na naselja in območja v občini Ljubljana Šiška X 936 446. Odlok o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje' zazidalnega otoka SS 3 — del med Celovško c., Obirsko, Hotimirjev© in Aleševčevo ulico (Ljubljana Šiška) c 939 447. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo za- zidalne zasnove za prvo zazidalno etapo zazidalnega otoka BO l/l — Gospodarsko razstavišče s sprejeto zazidalno zasnovo (Ljubljana Bežigrad) 939 448. Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974 939 449. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1974 940 450. Odlok o davkih občanov (Mozirje*) 941 451. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah skupščine občine Mozirje 947 452. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Mozirje) ^ 947 453 Odlok o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Mozirje 948 420. Sklep o razrešitvi sodnika občinskega sodišča II Ljubljana . 919 421 Sklep o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca (Ljubljana) 919 422. Sklep o razrešitvi sodnika za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov Ljubljana 919 423. Sklep o izvolitvi sodnika občinskega sodišča H Ljubljana j 919 424. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k poprečnim cenam nlina .(Ljubljana) 919 k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Ljubljana) 920 426. Sklep o dopolnitvi sklepa o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda (Ljubljana) 920 427. Sklep o dopolnitvi sklepa k najvišji ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani 921 454. Odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Mozirje) v ^ 948 455. Odlok o pristojbinah za obvezne veterinarskosanitar- ne preglede (Mozirje) 952 456. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske cone 2'Gornji grad (Mozirje) 953 457. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno (Mozirje) 953 458. Odlok o spremembi odloka o organizaciji davčne službe in sistemizaciji delovnih mest v občini Mozirje 953 459. Odlok o proračunu občine Sevnica za leto 1974 954 460. Odlok o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo mostu čez SaVo v Sevnici s* priključnimi cestami (Sevnica) 955 461 Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1974 955 462. Odlok o spremebah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 463. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Slovenske Konjice 464. Sklep o obravnavi zaključnega računa in letnega poročila solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1973 465. Sklep o obravnavi finančnega programa solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1974 466. Sklep o obravnavi zaključnega računa Temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice v letu 1973 467. Odločba o imenovanju iniciativnega odbora za konstituiranje temeljne vzgojnoizobraževalne interesne skupnosti občine Slovenske Konjice 468. Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1974 469. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šentjur pri Celju) 470. Odlok o razdelitvi katastrske občine Šentjur pri Celju 471 Poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Šentjur pri Celju 472. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šentjur pri Celju) 473. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1973 474. Odlok o spremembi odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Šmarje pri Jelšah za leto 1974 475. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah 476. Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Šmarje pri Jelšah # . . 477. Odlok o določitvi stanovanjskega standarda v občini Šmarje pri Jelšah 478. Odlok o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Šmarje pri Jelšah 479. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o. ugotavljanju družbenega interesa za opravljanje določenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti na območju občine Šmarje pri Jelšah 480. Odlok o spremembi odloka o opravljanju obrti kot postranski poklic (Šmarje pri Jelšah) * 481. Odlok o načinu oddajanja sob občanov za prenočevanje (Šmarje pri Jelšah) 482. Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Šmarje pri Jelšah 843. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občapov (Žalec) 484. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Žalec Stran 960 961 962 965 965 969 970 970 971 972 Stran 485. Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1974 • 976 486. Odlok o spremembi odloka o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1974 977 487. Odlok o spremembi odloka o začasnem financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Žalec za I. trimesečje 1974 977 488. Odlok o občinskih upravnih organih (Žalec) 978 489. Odlok o oprostitvi plačevanja cestnine za nekatera cestna motorna vozila (Žalec) 980 490. Odlok o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence narodnoosvobodilne vojne (Žalec) 980 491. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Žalec 981 492. Odlok o prispevku, ki se plača, v primeru, ko se spre- meni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča (Žalec) 982 493. Odločba o poimenovanju Osnovne šole Vransko (Žalec) • 982 494. Poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Žalec 982 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 495. Sklep o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega , varstva in zavarovanja Koper za leto 1974 983 496. Razglas o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev v letu 1974 (Koper) 984 497. Sklep o določitvi stopenj prispevkov za zdravstveno varstvo’ in zavarovanje kmetov, upokojencev, oseb, ki opravljajo obrtno, gostinsko ali drugo samostojno poklicno dejavnost, oseb, ki so začasno izven delov- { nega razmerja ter zaposlenih delavcev za čas, ko se nahajajo na brezplačnem dopustu (Koper) 984 498. Sklep o merilih -za razvrščanje v osnove za plače- vanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo obrtno, gostinsko ali drugo samostojno poklicno dejavnost (Koper) 985 499. Sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdrav- stveno zavarovanje za določene kategorije zavarovanih oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja (£oper) 986 500. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki so stopile v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bile zavarovane (Koper) 988 501. Statutarni sklep o postopku za razpis in za imenovanje vodilnih delavcev (Koper) 989 502. Samoupravni sporazum o uresničevanju program* skih nalog »n o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 (Koper) 989 503. Sklep o višini pavšalnega povračila za stroške pre-. hrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (Maribor) 504. Sklep o določitvi zneska pogrebnine (Maribor) — Popravek zakona o graditvi objektov -F- Popravek statuta občine Žalec 992 992 992 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din.'inozemstvo 200 din — Reklamacije še upoštevajo ie mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova il. poštni predal 379A7I1 Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323. — Oproščeno prometnega davka do mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenile.^ št. 421-1/72