Z1Z. ttrvllta. fEjvlrtnl fnMiko v drtsvl SNS* Ljttljul, i pefik 12. septembra »19. HI. lito. Uhaja vsak dan ivaear, tmrmaaaal aadal|a ln praznika. arati i Prostor 1 mi m X 54 m/m za navadne ta male oglase 40 vto., uradne razglase 60 vin^ za poslano In reklame 1 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. DpivvniJtvo „Slor. Naroda" In „Narodna TIskarn*" nlica at 5, pritlično. — Telefon it 90. Enaflora ▼alja »Slovanski Narod1 v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 84*— polletno . 3 mesečno 1 42 — 21 — V— v Llaallaai in pt ¥ lBOMBUtlOI celoletno......K 95 — polletno ........ 50*— 3 mesečno ...... w 26'— m •••••••.9 Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno M" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati Uredništvo „ILov. DopUe apraf Naroda4' Bnailora nUoa it 5, L Taltlon it ar. 14. lo podpisana ta Rokopisov na vrača. Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Frivolna igra se nadaljuje. Mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo nismo podpisali. Jadransko vprašanje je tik pred rešitvijo. V nevarnosti smo, da nam odvzamejo mnogo več, nego zahteva londonska pogodba, in da se na naš račun sporazumejo Anglija, Francija in Italija. Amerika je brez moči. Diktirati nam hočejo mednarodno nadzrostvo in postaviti nam Laha za upravitelja in skrbnika. Laški tisk neprestano dokazuje da nam lahko An-tanta vzame kar hoče, ker nima naša narodna država pogojev za obstanek in ker nimamo enotnega naziranja o Jugoslaviji. V zadnjem času so poleg izmišljenih vesti našli v dokaz teh svojih trditev in kot najjačji argument sramotno podobo, ki jo tvori naš prvi začasni parlament, Ta najvažnejši instrument države je vsled frivolne igre opozicije danes karikatura. Izgleda, da je opozicija izgubila zadnjo trohico čuta za dolžnost in da je obdržala samo še smisel za spletkarjenje in za strankarsko izigravanje celega naroda. Kaj drugega bi bilo, če bi si opozicija upala sama sestaviti vlado. Toda ona dobro ve da ji to nimo-g o č e. Ona nima večine. Še manj pa razpolaga s kvorumom, vlade zato sploh ne more sestaviti. Navzlic temu nadaljuje svoje pregrešno dela ker je v nekakšnem čudnem prepričanju, da se bo vlada izročila tej opoziciji, saj vedo, da bi v tem slučaju demokratska stranka v resnici bila bolj patriotska, nego so oni, in da bi v tem slučaju nikdar ne odklanjala državnih potrebščin in sabotirala parlamentarnega dela. Še manj pa v tako napetem zunanjepolitičnem položaju, kakor se v njem nahajamo danes. Opozicija je pripravila ves aparat, da parlament razbije ln onemogoči vsako delo. To je značilno. Oni se ne upajo proglasiti abstinenco, ne upajo si pred javnostjo. priznati svoje hudodelstvo. Razdelili so si delo. Radikalci so na videz stavljali svoje pogoje in ko se jim je v vseh osebnih vprašanjih popustilo, so se izjavili za sporazum, potem so pa besedo sned 1 i. Opozicija do danes ni imela poguma, da izjavi da zapusti zbornico, razun Narodnega kluba, ki hoče na ta način dokumentirati svoje nezanimanje na konsolidaciji države. Na drugi strani se pa opozicija poslužuje metod, da onemogoča vsako delovanje. Dokaz, da je to postopanje sabotiram a parlamenta ▼ slabem namenu in dobro premišljeno, je danes podan. Avtentično vemo, da so se voditelji opozicije na skupni seji izrekli proti predlogu za abstinenco, toda z utemeljevanjem, da se onemogočanje ne sklepa, pač pa izvršuje! Tako se lahko dr. Korošec in njegova stranka hvali, da je hotela omogočiti kvorum s tem, da je prisotna. V resnici je pa stvar ravno nasprotna. Zavedli so najpoprej vso javnost s svojim postopanjem in s trditvijo, da je sporazum že dosežen, na napačno mnenje. Vsled tega je približno 20 poslancev Demokratske zajednice ostalo na političnem delu doma. Opozicija prihaja v zbornico, prešteje navzoče in se potem po večjem delu odstrani, tako da manjka za kvorum vedno okrog pet glasov, do-čim ostali njeni člani pohajajo po hodnikih ali se pa ne sramujejo gledati na sejo !z diplomatske lože. Od tam opazujejo, kako funkcijonira Koroščeva in Prottčeva režfja ln kakšni bodo uspehi njunega razdiralnega delovanja. V e s e n j a k, al Je stavil včeraj svoj demagoški predlog o monopolih, se danes ni sramoval glasovati proti ljudskim zahtevam. Simrak in Morili j e c sta čisto mirno pomagala, da se onemogoči odobrenje carinskih olajšav, ki bi sicer stopile v veljavo že septembra. Lavrenčič iz zasedene Goriške smatra, da je združljivo z njegovim poslanstvom, da onemogoči sprejetje proračuna, v katerem se nahaja postavka o podporah za begunce in za očuvanje našega ogro-ženega narodnega življa v okupiranem ozemlju. Korošec je imel žalostni pogum, da glasuje Drori proračunu v trenutku, ko preživljamo morda zadnji vrhunec najhujše mednarodne krize in ko je dolžnost vsakega državljana, da da državi, kar je njenega. Smodej in Grafenauer sta najbrž hotela izkazati svojo zahvalnost za osvoboditev Koroške na ta način, da sta glasovala proti postavki, ki bi omogočila nadalino vzdrževanje naše armade. Bivši voditelj naroda in zaveznik v naši borbi za svobodo, dr. Korošec, se vsak dan bolj pogreza v cinizem in pada na nivo najzagrizenejšega strankarja ~" in fanatika, kj hladnokrvno zapostavlja najvišje državne in narodne interese svojim strankarskim. Za p lego v naraščajoči cinizem je značilna sličica: Ko je bil v zbornici tekom glasovanja vprašan, zakaj ni drugih kolegov njegovega Kluba v zbornici navzočih, je na videz začudeno vprašal: Kai jih n! tu?« Jasno je. da je ravno on tistj. ki vodi organizacijo parlamenta. KAJ NAJ STORI VLADA? Res je. da vlada nima v?eh svojih ooslancev skupaj, marveč samo nekaj čez 90%, to vsled vesti, da je sporazum dosežen.. Treba je torej, da vlada prisili opozicijo, da javno dokaže na nedvomen način, da hoče za vsako ceno onemogočiti parlament. Vlada mora prisiliti te ljudi, d a javno in pred celim narodom dokažejo, da nočejo države, da jo hočejo raz biti na ljubo svojim strankarskim interesom, da se ne strašijo pred nobeno začasno ali trajno politično a 1 i g os p o d a r s k o š k o d o, ki jo prizadenejo celemu narodu, samo da rešijo svojo stranko pogina in obdrže ostanke nekdanje svoje politične moči. Vlada mora te ljudi p r i s 1 i t i. da odkrijejo svoje karte in da rriznajo pred celim narodom svojo frivolno igro z ljudrvimi interes?. Postaviti hoče in p o s t a v i 1 a bo opozicijo pred odločitev. Vlada ostane, dokler ima večino parlamenta za seboj. Brez kvoruma je delo parlamenta samega sicer onemogočeno. Toda parlament sam mora dokazati, da je telo. ki je zmožno življenja in sposobno za delovanje. Proti poslancem, ki zanemarjajo prvo svojo dolžnost, je treba v okvirju poslovnika nastopiti tudi prisilno, z odtegnjenjem di-jet, ker morajo izvrševati svojo dolžnost. Če del parlamenta svoje dolžnosti noče izvrševati in če je tako ves zastop obsojen na nerodovitnost. je to njegova stvar, ne pa stvar vlade. Carinske olajšave, državne plače, podpore in druge neizogibne stvari morajo veljati takoj še ta mesec in ostati brez presledka vkljub temu, da nastopajo opozicijonal. stranke proti ljudstvu, proti narodu, proti državi V ponedeljek se vrši zopet seja Narodnega predstavništva. Takrat se bo videlo, ali imajo nasprotniki žalostni pogum onemogočati še nadalje kvorum ob polnoštevilni prisotnosti vladnega bloka, sklenjenega za neobhodne državne potrebščine. Takrat se bo tudi odločilo, ali naj naša država poleg Lahov, Nemcev, Antante, Bolgarov in boljševikov res trpi tudi še domače neprijatelje, ki polagajo pod njene temelje mine in bi državo hladnokrvno pognali v zrak, samo da bi med ruševinami nakradli strankarskih koristi za sebe. Ali naj se takšni samopašni manjšini, ki govori za koncentracijo, pa razbija njo in vse, kar smo doslej dosegli, izroči uprava v roke, da bodo s korupcijo in štipendijami na Pašičev, šusteršičev in Ninčičev način še naprej uničevali Srbe, Hrvate in Slovence? Ali pa naj odloči ljudstvo?! Ves troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov obsoja z gnusom frivolno igro teh strankarskih z a -slepljencev, in jo bo znal obsoditi v kjatkem. Edini izhod iz takšne igre je SODBA NARODA. Jugoslovanski demokrati jo pričakujejo mirnim srcem, ker vedo, da bodo splošne volitve odnesle vse te stare avstriiske in srbsko - radikalne ostanke in da se s to narodno sodbo še le prične v Jugoslaviji pravo čiščenje. Dr. V. Kukovec: Samostojni kmetijski stranki za Slovenijo. V št. 7. in S. »Kmetijskega lista« se razpravlja o tem, da nasprotniki očitajo samostojni kmetijski stranki, da ima v svoji stranki nekako na tihem odvetnike akoravno se bori zoper upliv odvetnikov v lastni stranki. Tudi ponovno povdarja imenovani list, da ni res. da bi bila kmetijska stranka od katerekoli strani dobila ponudbo, da se ji odstopi kako poslansko mesto v Beogradu. I« vsega tega sklepam, da se s katerekoli strani agitira zoper kmetijsko stranko, kakor da ne bi bila odkritosrčna in kakor če bi iskala utrditve svoje moči s pomočjo kake obstoječe stranke, morebiti demokratske stran-I ke. V kolikor pride v poštev zbor zaupnikov demokratske stranke v Celju 27. julija t. L, na katerem sem jaz razpravljal naše razmerje nasproti, drugim strankam in tudi nasproti kmetijski stranki, moram po-vdariati, da se je na tem sestanku o kmetijski stranki le resno govorilo in ni bilo namena v katerem koli oziru kovati nasproti ti stranki kake spletke. Naša organizacija je govorila le simpatično o prizadevanju našega kmetijstva ter poudarjala z zadoščenjem, da se kmet organizira, brez ozira na različne nositelje kmečkih organizacij. Povdarjali smo tudi, da bomo s preosnovo naših krajevnih odborov kmetijstvu zagotovili oni vpliv, kolikor ga sploh s svojim udejstvovanjem v stranki imeti hoče, in bode se kmalu pokazalo, da se je nreustroj naše stranke tudi res izvršil v tem smislu. Na našem zborovanju dne 27. julija 1.1. se je pa računalo tudi s tem, da se je izven dose-daj obstoječih strank pojavila nova samostojna kmetijska stranka. Res se je povdarjalo, da so menda tudi pri ustanovitvi te stranke vplivali nekteri činitelji iz meščanske družbe morebiti celo kaki odvetniki, kar bi nikakor ne bilo za kmetijsko stranko kaj nedopustnega, saj vodijo tudi delavsko stranko celo sloviti doktorji svetovnega slovesa. Kolikor ima pa samostojna kmetijska stranka v svojem boju kake težkoče zaradi teh iz-vajnj na našem sestanku, ji prav lahko zagotovim.. da ji radi verujemo, da naše domneve niso bile utemeljene in da so delovali na ustanovitvi kmetijske stranke le kmetijski činitelji zlasti absolventi kmetijskih šol. Kar se tiče ponudbe, da bi se odstopilo kmetijski stranki v Beogradu od drugih strank kako poslansko mesto, kakor ga sedaj kmetijska stranka odločno odklanja, ni se se prav razumevalo tozadevne resolucije, katera je bila v Celju sprejeta tudi od kmetovalcev, ki so se zbora zaupnikov udeležili. Razpravljalo se je le o dejstvu, da se je nova stranka pojavila in se iz lastnega na^'ba brez kake ponudbe iz katere koli strani od naše organizacije razmotrivalo vprašanje, na kateri način se v danih razmerah more omogočiti novi kmetijski stranki, da s prevzetjem primernega števila poslanskih mest prevzame primeren del odgovornosti za našo politiko v teh resnih časih. Se-dajno zastopstvo jugoslovanskega naroda v Beogradu je osnovano na sporazumu strank, ki so obstajale ob ustanovitvi tega državnega zbora in katere so po sporazumu sprejele ključ razdelitve formelne politične moči in odgovornosti nasproti narodu, ker se je zdelo, da bi se volitve v takratnih razmerah ne dale izvršiti. Ta sporazum bi bilo mogoče sedaj v prid kmetijski stranki spremeniti le z novim sporazumom, da bi obstoječe slovenske stranke v gotovem razmerju izmed 32 poslanskih mest odstopile primerno število samostojni kmetijski stranki, ker po obstoječem poslovniku ni videti druge poti. po kateri bi mogla kaka nova stranka v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu do zastopstva priti. Če se ta naš načrt, kateremu mora vsak resen politik priznati dobro voljo nasproti kmetijski stranki, imenuje ponudba, moram reči. da se meni zdi pravilnejše imenovati to Izjavo poziv, katerega kmetijska stranka lahko sprejme ali odkloni, vendar pa tozadevna odločitev za vodstvo kmetijske stranke ne bode brez pomena. Nasproti onim strankam, katere z novo kmetijsko stranko ne bi hotele računiti ter bi ji ne hotele sporazumno odstopiti števila poslanskih mest, ki ti stranki po njeni moči pripadajo, imela bi kmetijska stranka po mojem mnenju opravičeno pritožiti se, da se ji ni dala priložnost, da prevzame del odgovornosti za politiko države v uso-depolnem trenutku njene utrditve. Nasproti demokratski stranki po mojem mnenju ta pritožba ne velja, ako se kmetijska stranka ne želi poslužiti priložnosti, da sodeluje ampak rajši kritizira. Smatram pa. da nobena stranka tega danes ne bi smela storiti. Začasno narodno predstavništvo sicer menda ne bode imelo dolgega obstanka in r a v n o demokratska stranka želi, da bi bilo mogoče priti do volilnega reda in razpisa volitev kar n a j p re j e, kar pa ovirajo one stranke, ki delajo obstrukcijo, med njimi tudi slovenska ljudska stranka ali kmečka zveza. Po mojem mnenju bode se še pred volitvami moralo sklepati trgovinske dogovore s soednimi državami, ki bodo za naše kmetijstvo morebiti za desetletja srečnega ali usodnega pomena. Jemljemo na znanje, da samostojna kmetijska stranka pri tem važnem delu z drugimi strankami noče sodelovati, ne moremo ji pa zagotoviti ali jo bode ljudstvo oprostilo odgovornosti za to opuščenje. Ker sedanjih zastopnikov našega tudi kmetijskega naroda vodilni krogi kmetijske stranke ne želijo upoštevati, na drugi strani pa tudi ne želijo namesto njih na merodajnem mestu zastopati kmetijskih interes6v, storila bode to naša stranka po svoji moči. Ne da se nič izpremeniti na dejstvu, da je ogromna večina jugoslovanskega kmetijstva in sicer Iz Bosne, Srbije in Hrvatske v taboru demokratske stranke in da je demokratska stranka po svojem bistvu kmetijska stranka. Pri rešitvi težkoč v osrednji vladi v Beogradu se je zopet pokazalo, da je demokratska stranka zaščitnica malega posestnika, ki neizprosno zahteva, da velika zemljiška posest brezpogojno, naj bode cerkvena ali grofovska, pride v roke poljedelca, ki jo bode sam obdeloval. Akoravno je bil obstanek naše stranke zadnje dni odvisen od popuščanja od tega načela zaščite kmetijstva, je demokratska zajednica soglasno sklenila v s t r a-jati na tozadevnem svojem stališču. V tem smislu bodemo prijatelji slovenskega kmeta postopali tudi v prihodnjih mescih in sicer tudi brez sodelovanja samostojne kmetijske stranke, če sc ona so-dogovornosti odteguje. Ne bode pa smela nikdar reči, da se ji ni dala priložnost sedaj sodelovati ko gre za boljše ali slabše življenje našega kmeta za dolgo bodočnost. Polititne vesti. — Protičeva zavijanja. Beograd, 9. septembra. Vaš dopisnik se je iniormiral pri merodajnih krogih Demokratske zajednice o trditvah v Protiče-vem pismu. Celo to pismo, reklo se mu je, je deplasirano. V času, ko so bila pogajanja z največjim samozatajeva-njem demokratov dovršena, pride to pismo, ki se poslužuje očitnih neresnic, da zakrije Protlčevo tendenco, onemogočiti po vsaki ceni sporazum. Gospod Protič je takoj ob početku teh poslednjih pogajanj izjavil, da ni vezan z ostalimi opozicijonalnimi frakcijami na kako pozitivno delo. Ministrski predsednik ga je razen tega vedno obveščal o poteku pogajanj z Narodnim klubom. Nič se torej ni delalo furtim. V nedeljo predpoldne so bjla pogajanja z Narodnim klubom prekinjena, ker je trdovratno vstrajal na zahtevi da dobi bana in osem poverjeništev v Zagrebu, ki zastopajo politiko, da se tako v obče dvigne bansko dostojanstvo v njih rokah, da se iz tega morejo roditi neprestani državnopravni spori o kompetenej. — Oospod Protič je najbrže čakal, aH bo Demokratska zajednica pristala na te zahteve, da jo more potem napasti. Karakteristično je pri tem tudi še to, da je Narodni klub menjal svoje mnenje. Najprej je bil zelo pristopen, zahteval je podbana in neke poverjenike, pozneje pa je zahteval vse več. Ni nikakega dvoma, da je tako manevrirala v dogovoru s Proričem ona struja v Narodnem klubu, ki se druži z njim v mržnji do demokratov, da tako onemogočuje razborit sporazum z D. Z. — Sedaj se Prodč zavzema za male skupine. On bi rad, da skupina trojice dobi en portfelj, da tako formira večno v kabinetu proti demokratom, a to večino naj bi vodil on. Ko tega ne more doseči, skuša z opozicijo-nalnim blokom prisiliti viado do demisije, da mu bode potem poverjena sestava kabineta, nadejajoč se, da bodo potem demokrati popustljrvejši. — Korošcev klub je počel itaviti čisto kleri-kame zahteve, da se naj namreč država ne peča več z imenovanjem škofov. Cerkev naj jih samostojno postavi, a država naj jim — naravno — vse daje, jim služi in pomaga kot dosedaj. Hoče, da «e vse te frakcije na katerikoli način ločijo od naše države, Protič jim pa iz samega strankarstva pomaga. — Demokratska zajednica ie ostala verna svojim načelom. Ona ni hotela trgovati z edinstvom in suvereniteto države ter tudf ne s programom temelj tih socijalnih reform. Da se pa ni trgala za portfelje, temu je 'dokaz, da je pristala na to, da ima samo osem resor o v v koaliciji z radikalci, dajajoč svoja dva resorja socijalistom, ki bi sicer dobili samo en resor — Česa starčevičanci vse ne vedo. Zagreb, 10. septembra. Starčevičanci hočejo biti zelo dobro informirani o slovenskih razmerah. Zato že vedo, kakor Piše danes njihovo glasilo, da Je došlo v demokratski stranki za Stovenijo do razkola, ker je žpuan dr. Tavčar in še par strankinih članov izstopilo iz politične stranke. Nova skupina drja Tavčarja se namerava pridružiti ali staitv radikalcem ali pa skupim drla Medako- Stran 8. .SLOVENSKI NAROD", dne 12. septembra 1919. 2i7 štev. vftfe tU njegovih tovarišev, Ir4 so, kakor znana izstopili iz bivše hrvatsko - srbske koalicije. »Ostanki« slovenske demokratične stranke se bodo združili s sJovensto socijalno strank o, — »Hrvat« proti dr. Kramarju Zagreb, 10. septembra. Današnji »Hrvat« zopet napada ministra drja Kramerja, češ da kar naprej presedava z enega portfelja na drugega. — Hrvatski opordcijonalni listi o krizi. Zagreb, 10. septembra. Listi opozicijonaicev, zlasti »Hrvat« in »Obzor«, kažejo očitno zadovoljstvo, da ni prišlo do sporazuma med radikalci in demokrati. »Hrvat« navaja med drugim tudi, da so vesti o dozdevnem paktu med starčevičancl m radikalci o federalističnem vsrroju države popolnoma izmišljene. — Primera denuncijanta, V nekem i kraju kamniškega okraja je posestnik | in trgovec. O bizbruhu vojne je kakor blazen kričal in glasno prebiral ljudem članke »Slovenca« proti Srbom. Ima močan glas, zato se je njegovo hujska-joče branje slišalo po okolici, kakor glas kakega pridigarja. Že tekom prvih dni je ovadil nekega gimnazijskega maturanta, ki je bil takoj na podlagi te cvadbe aretiran, odveden v Trst in v znanem sprevodu na ljubljanski grad, kjer :e prebil več mesecev. Ovadil je petem še njegovega očeta, sodnega uradnika, katerega je orožnik potem s poizvedbami mučil cele tedne. V zvezi z župnikom in nekim kovačem je ta denuncijant povzročil še tri druge aretacije. Dotični so sedeli na gradu. Ko je videl ta človek, da ne gre tako, kakor se je pričakovalo zmage Avstrije — se je potuhnil. Slutil je, da tudi zanj ne bode dobro. Ker ga pa nobena kazen ni doletela, je začel zopet hujskati kmete proti plačevanju osebne dohodnine, proti Šoli in drugim državnim odredbam. V njegovi hiši se zbirajo vsi nezadovoljni elementi. In tak človek naj ima tudi volilno pravico v Jugoslaviji?! Ali imajo Susteršičevci še vedno privilegije? Bivši župan v Mostah, Jožef Oražem je znan kot eden najzagri-zenejših Susteršičevih pristašev, ki je pod zaščito dr. Šusteršiča in dr. Lam-peta svoječasno gospodaril v Mostah, kakor pravi turški paša. Zanj takrat zakoni sploh niso obstojali. Po prevratu se mu je stališče toliko omajalo, da je bil prisiljen se odpovedati županski časti. Toda to je bilo samo navidezno, ker je še danes faktičen župan v Mostah in zdi se, da uživa še sedaj na me-rodajnem mestu tako zaslombo, da lahko uganja, karkoli se mu zljubi. Znano je, da obstoje zelo strogi predpisi glede otvoritve novih gostiln. Toda ti predpisi očividno ne veljajo za gospoda Oražma, ker drugače bi bilo pač nemogoče, da bi oblast mimo trpela, da je mož brez vsake koncesije otvoril svojo gostilno. Kakšne pred-pravice pa ima ta Oražem, ali je Šu-steršičevi kliki še danes dovoljeno vse, kar je drugim zabranjeno? — Izključili so iz socijalno - demokratske stronke ing. Gustinčič in Nina Furlana, ker sta se pregrešila proti strankarski disciplini. ZaupniŠka konferenca socijalno - demokratske stranke, ki se je vršila v nedeljo in ponedeljek v Ljubljani, je to izključitev vzela odo-bruje na znanje. — O naselitvi Gorica nov v Makedoniji. Gospod Štrekelj priporoča na£im zavednim in delavnim Goričanom, naj bi se naselili v Makedoniji. Je to sicer naša zemlja in naši Goricam* bi jo znali dobro obdelati, ali tam doli nam ne preti nobena nevarnost v narodnem oziru. Naše zavedno goriško ljudstvo mora na štaiersko mejo. mora v Prek-murje, kjer so krasna polja madžarskih grofov. Grofa Brathianvja pač ne potrebujemo pri nas in njegovo obširno posestvo se naj razdeli med Goričane. Ti bodo prinesli med sicer zavedne Prek-murce novega, svežega duha, s svojo delavnostjo in vztrajnostjo bodo pokazali, kaj se more pridobiti iz naše zemlje. Tudi v Slovenskih goricah je Še mnogo prostora za naše Goričane, bo vsaj »Domoljub« imel več prilike hujskati proti Goričanom. kakor sedaj obdeluje Mermoljo. Narodni Čut je v naših Primorcih vse drugače razvit, kakor je med štajerskimi Slovenci in Nemci, ki ne bodo imeli niti najmanjšega uspeha. Primorec ni tako suženjsko ponižen, kot je naš Štajerski Slovenec. To priznava tudi »Slovenski Gospodar« v Mariboru, kar seveda njemu ni prav, noče takih samozavestnih ljudi v svojem pašaliku. — F. Z. Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev« »Zagrebški dogodki«.* LDU. R e-ka, 10. septembra. Italijanski tržaški listi prinašajo dolga poročila o dozdevnih dogodkih v'Zagrebu, pri katerih je baje padlo več Francozov. Listi zahtevajo, da se naj odpošlje v Zagreb misija 4 generalov, ki naj razpusti zagrebško policijo, postavi jugoslovansko vlado pod nadzorstvo in izroči varnostno službo Angležem fn Američanom, ker ni nikake razlike med dogodki v Zagrebu in na Reki. (Samoobsebi umevno je, da so ta poročila italijanskih listov izmišljena in da se jih ne izplača demantirati. Generalni vikarijat za Jugoslovansko Koroško. Da se ustvari za jugoslovansko Koroško tudi cerkveno središče in se izpolnijo davne Že- 4e stovare** Mias^kssL m slo«, i ljudstva po slovenskem uradovanju bi poslovanju v matrikah, se je za jugoslovanski del Koroške ustanovil začasen slovenski generalni vikarijat v Dobriivasi. Za generalnega vikarja je imenovan prost Matija Randl, za kancelarja profesor bogoslovja dr. Gregor Rozman is Celovca, za tajnika pa župnik Prane Las-ser iz Brnce pri Beljaku. , Orijent-Ezpress. Zastopniki deveterih držav: Francije, Belgije, Grčije, Angleške, Nizozemske, Švice, Italije, Romunije in Jugoslavije so podpisali 22. avgusta t 1. v Parizu pogodbo, ki ugotavlja definitivno ureditev prometa Simplon-Orient-express (S. O. E.). Glavna vsebina te pogodbe obstoja v tem, da se imenovane države obvezujejo, da ne bodo vzdrževale na lastno roko nikakega železniškega prometa z luksuriozni-ini ali spalnimi vozovi na tej progi in bi se delala tako konkurenca S. O. Cxprcssu. Nobeden izmed teh vlakov ne bo smel prekoračiti črte Dunaj. Glede te točke je bila diskusija zelo živahna. Belgija in Anglija sta hoteli obnoviti progo Ostende-Du-naj-Budimpešta, kakor je obstojala pred vojno. Francoski odposlanci pa so vztrajali na tem, da se današnja proga ohrani in podpira ter so s svojo zahtevo prodrli. Francosko javno mnenje je že delj časa zahtevalo, da se ustanovi ta proga, ki se vsled svoje zemljepisne lege imenuje proga 49 stopinje zemljepisne širine. Profesorja ilenri Lorin in g. Begouen jo toplo branita. Proga, ki bo vezala odslej Evropo z Orientom in ki bo nadomestovala Orient - Express prejšnjih časov, ne bo šla več preko Nemčije, temveč skozi Jugoslavijo. Ljubljana, Zagreb in Beograd se bodo nahajali na cesti, ki pelje potnike iz Pariza ali Londona v Carigrad, Suoln in Atene. Reodreftna Odhajajo. LDU. Reka, 10. septembra. Danes dopoldne je odšel z Reke zadnji del italijanskega pomorskega polka »San Marco«, do-čim odide jutri zjutraj vse poljsko topništvo. Bojni ladji »Dante Alighfe-ri« in »Emanuele Filiberto« se pripravljati od odhod. Danes zjutraj je došla na Reko ameriška križarka štev. 137. Radi bi pa še prei zaprli vrata. LDU. Reka, 10. septembra. »Con-siglio Nazionale« se čudi, da bi pred svojim razpustom ne smel uveljaviti novi volilni red za mestni svet. Tozadevni zakonski načrt je že izdelan in določa, da ima volilno pravico vsak reški podanik, kije dovršil 20. leto brez razlike spola? Teh reških podanikov se je nahajalo 1. januarja v mestu samo 17.097. Reka bi imela tore kljub temu, da ima trikrat toliko prebivalcev', samo teh 17.000 volil-cev. Ako postane ta volilni zakon pravomočen,. je Jugoslovan na Reki ne nameravajo udeležiti volilnega boja. Govemator Ciufelli v Tolminu. Pretekli teden je posetil Tolmin go-vernator Julijske Benečije Ciufelli. »La Voce delF Isonzo« poroča o tem: »Bivši deželni poslanec in tolminski dekan Rojic je governatorja pozdravili v imenu duhovščine in prebivalstva. Izrazujoč želje vsega prebivalstva, je prosil, naj bi vlada dovolila rabo slovenskega jezika v uradih in šolah. Kar se tiče šol, je izrazil željo, da bi se otvorile vse one slovenske šole, ki so obstojale pred vojno. Zaključuje svoj govor je dekan naglašal, da bo slovensko ljudstvo zvesto novi domovini, ako mu le - ta ne bo kratila njegovih pravic. Ciufelli se je zahvalil za presrčen pozdrav in za odkrite besede ter izjavil, da bo vlada po možnosti vpo-števala želje prebivalstva. Končno je spregovoril še podžupan Brežan, ki je v preprostih besedah izrazil — veselje slovenskega prebivalstva, da je združeno z Italijo, in nado. da bo Italija tudi v bodoče s SlovencLpo-stopala tako — pravično in velikodušno, kakor doslej. Svoj govor je zaključil s trikratnim živio - klicem na governatorja.« • Volitve v Julijski Benečiji v italijanski parlament se bodo baje vršile že v doglednem času, in sicer na podlagi proporcionalnega sistema, kakor ga je nedavno tega sprejela italijanska zbornica. Z ozirom na te volitve je »II Lavoratore« z dne 4. septembra priobčil članek, v katerem podaje statistične podatke o državnozborskih volitvah 1. 1911 in izvaja; da bi bilo razmerje po-Utičnih strank na okupiranem ozemlju, ako bi se volitve izvršile sicer pod enakimi pogoji, toda na temelju proporca, tako - le: Italijani bi dobili 7 mandatov, Slovenci ln Hrvati 7, socijalisti pa 3. Prt tem pa nista vzeta v poštev volilna okraja Postojna in Logatec. Ako bi torej tudi ta okraja pripadla Italiji, čemur pa ne moremo verjeti, bi bilo vseh mandatov 19, od katerih bi jih imeli Jugoslovani 9, Italijani 7, socijalisti pa 3. Ker pa po italijanskem volilnem redu odpade na 65.000 prebivalcev 1 mandat, se bo število mandatov seveda znižalo. Prf tom ho peteadot zlasti Trst, kateremu bodo mesto 5 pri* padli samo 4 mandati. V Lokavcu je koncem avgusta umrl ondotni mnogoletni župan Anton Huma r, Id Je bil širom Primorskega dobro znan. Slovanski svet. —Areticaje v Pragi. Listi poročajo, da so se pri godile v petek sveče r velike demonstracije v Pragi. Kakšen namen so imele te demonstracije, iz teh listov nI razvidno. V soboto so nato aretirali več uglednih oseb, ki so na sumu, da so povzročile one demonstracije, med njimi oba princa Bedfiha in Er. Lobkowitz, prof. M. Maixnerja, upravitelja klerikalne Bonifacijeve tiskarne, Miroslava Hajeka in Josipa Doležala, uradnike vojnega ministrstva, ritmoj-stra Micko, Vaclava Berana, tajnika demobilizacijskega odbora v Žižkovu, in publicista Oskarja Schlegla, pri katerem so našli pri hišni preiskavi letake s kompromitujočo vsebino. Mirovna konferenca. Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo podpisana. Brez Jugoslavije! LDU. St. Germain, 10. septembra. (DKU.) V St. Germainskem gradu se je danes nredpoldne podpisala mirovna pogodba med avstrijsko republiko in skoro vsemi državami en-tente. Kratko pred 11. uro je došlo v avstrijski stan telefonsko sporočilo, da je vse pripravljeno in da so delegati entente zavzeli svoje prostore. Državni kancelar dr. Renner se je v avtomobilu peljal v grad v spremstvu sekcijskega šefa Eichhoffa in 'veh uradnikov zunanjega ministrstva ter šefa francoske vojaške misije majorja Bourgeoisa in italijanskega kapitana Della Rocca. Pred gradom se je zbralo mnogo gledalcev. Državni kancelar in njegovo spremstvo so došli v dvorano ne po postranskih stopnicah, kakor 2. junija, temveč skozi glavni vhod, kjer so francoski vojaki z nasajenim bajonetom zasedli vsako dnuJo stopnico in izkazali čast. Ko je državni kancelar dr. Renner sedel na svoje mesto, na ozki strani mize v polkrogu na kraju, kjer je 2. junija sedel Clemen-ceau. je vstal Clemenceau, ki je sedel na sredi podolžne strani s hrbtom proti terasi med Balfourjem in Polkom in govoril sledeče: Gospod državni kancelar avstrijske republike! Pogajanja so dokončana in so dovedla do sporazuma o določbah pogodbe med zaveznimi in pridruženimi državami in med avstrijsko republiko. Te določbe se nahajajo v predloženem tekstu. Podpisal sem pismo, v katerem potrjujem, da se tu predloženi tekst natančno ujema z onim, ki Vam je poznan. V imenu zaveznih in pridruženih držav Vas torej prosim, da podpišete. V spremstvu uradnika francoskega ministrstva za zunanje stvari je stopil državni kancelar dr. Renner k mali srednji mizi, kjer je sedel in podpisal pogodbo ter predložene protokole. Za njim je podpisala ameriška delegacija s Polkom na čelu, potem Angleška, in sicer kot njen prvi delegat Balfour, nato so podpisali Francozi s Clemenceau-jem, Italijani s Tittonijem in kot zadnja velesila Japonska. Za njimi so podpisovale manjše države po alfa-betičnem redu. Pri tem se Je izkazalo, da niti Romuni, niti Jugoslovani niso prišli v St. Germain k podpisu. Oficijelno se ta odsotnost ni vzela v vednost. Kot vodja poljske delegacije je prišel Paderewski. Za čeho-slovaško republiko sta podpisala Kramar in Beneš. Ob 11 15 je podpisal zadnji delegat, nakar je Clemenceau nakratko ugotavljajoč, da so sedaj podpisi izmenjani, zaključil sejo. Mir v St. Germainu je podpisan. LDU. St. Germain, 10. septembra. (DKU.) Protokol mirovne po-eodbe z avstrijsko republiko ostane za Romunijo in Jugoslavijo razgrnjen za podpis do sobote._ Sokolstvo. Sokolski zlet v Celje. V nedeljo 14. t. m. se vrši sokolski zlet v Celje. Ta zlet nas spominja na prvi zlet slovenskega Sokolstva v Celje, ko Sokol v kroju ni smel vstopiti v mesto in se je moralo vse Sokolstvo voziti daleč na okoli, da smo ostali lahko v predmestju Celja. Se tam je bilo nabito polno avstrijskih bajonetov In ob povratku domov Je okoliško nemškutarstvo napadalo in blatilo Sokolstvo. Takrat si smo obljubljali, da pridemo enkrat kot zmagovalci m prišel je ta čas". Prvi nastop v svobodnem Celju naj bo impozantna manifestacija Sokolstva. Na vseh železnicah Je dovoljena polovična vožnja. Vožnja Iz LJubljane v Celje in nazaj stane 17 kron. Bratje in sestre, ki odhajajo iz LJubljane dobe potrebne legitimacije v Narodnem domu v sobi Slovenske ftnlrnI*W» Zveza. ^ .y*Tminu. O. Veno Pilon nas prosi, naj konstatiramo, da ni on avtor notice v včerajšnjem listu »Za ljubitelje« in da tudi ni nikogar naprosil za takšno priobčenje. (Uredništvo je bilo mistificirano. Zato se bodo odslej priob-čevale slične notice samo v inserat-nem oddelku.) Gospod kapetan Stjepan pl. Ba-nekovič, ki je bival meseca marca v Zagrebu, se pozivlje, da se čimpreje zglasi pri komandi mesta Ljubljana. Iz GoriJ pri Bledu. Na željo g. Vinko Jana st., lesnega trgovca v Sp. Gorjah, radi potrjujemo, da ni on v nikaki zvezi z dopisom iz Gorij, objavljenim v našem listu v Št. 19j5 z dne 23. avgusta 1919. — Uredništvo. Pokrajinski odbor za zaščito dece v LJubljani. Z dnem 9. septembra 1919 Je pričel poslovati v Ljubljani urad 09 štev. 212. .SLOVENSfvT NAROD*, dne IZ. septembra 1319. ,tran »Pokrajinskega odbora za zaščito dece v Ljubljani c, ki je podrejen državnemu oddeljenju za zaščito dece v Beogradu. Delokrog »Pokrajinskega odbora« se ra. leza na vso Slovenijo, njegov urad je pa razdeljen na štiri oddelke, ki upravljajo sledeče posle: I. oddelek: Vodstvo urada; pravni sveti v varuštvenih zadevah; pravna pomoč nezakonskim otrokom in materam; skrb za gluhoneme in slepo deco: skrb za duševno zaostalo deco: otroške bolnišnice. — II. oddelek: Skrb za do-jence in porodnice, oskrba otrok v predšolski dobi (oskrbovalnice za dojenčke in posvetovalnice za matere, domovi za otroke do 6. leta, otroški vrtci). — 111. oddelek: a) vzgoja zanemarjene mladine —- deželno vzgojeva-HšČe za dečke in dekliško vzgojevali-šče; vajeniški domovi, poklicne posvetovalnice za mladino obojega spola, ki je zadostila Ijudskošolski obveznosti; b) vzgoja ogrožene mladine (Rakovnik), sirotišnice in oskrba sirot. — IV. oddelek: Organizacija, dnevno zavetišče, statistika, publicistika. — Mladinski oddelek poverjeništva za socijalno skrb preneha z dnem ustanovitve urada »Pokrajinskega odbora«. Vse vloge, ki se tičejo varstva otrok in mladinske oskrbe, je odslej nasloviti na »Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani«, deželni dvorec, II. nadstropje. Uradne ure za stranke novega urada so vsak delavnik od 10. do 12. dopoldne, svoje uradne prostore ima »Pokrajinski odbor« v deželnem dvorcu, II. nadstropje, soba 131 in 132. — Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani. Vsem visokošolcem ?n abituri-jentom. Pri g. ministru za trgovino in obrt je interveniral kot zastopnik interesiranega diiaštva g. ŠkerI Vladimir, ki je bil od g. ministra prijazno sprejet. G. minister se je jako zanimal za želje slovenskega dijaštva. ter je obljubil, da bode podelil po možnosti podpore onim visokošolcem, ki se hočejo posvetiti trgovskim študijam in sicer v izdatni meri. Ostale prošnje pa priporoča najtop-leje g. ministru prosvete. Ker švicarska vlada že aprijori ne dovoli več mest, kakor je bilo začetkom določeno, se na tamošnjih univerzah ne bo moglo študirati. Razpis ustanov. Absolvirani eksportni akademiki in absolventi drugih visokih trgovskih šol, ki bi se hoteli usposobiti za docenturi za trgovske znanosti, odnosno absolventi drugih strok, na pr. profesorji geografije in zgodovine ter tujih jezikov in pravniki, dijaki višjih trgovskih in obrtnih šol izven Slovenije, dalje absolventi gimnazij in realk, ki se hočejo posvetiti študijam na visokih šolah in absolventi višjih obrtnih šol .oziroma tudi obrtniki, ki se hočejo v inozemskih obratih izpopolniti v svoji stroki, naj vlože do 19. septembra t. 1. tozadevne prošnje s potrebnimi izpričevali na deželno vlado, oddelek za trgovino in obrt v Ljubljani. — Predsednik upravne komisije: Dr. Žerjav. Štdijske podpore. Upravna komisija tehniško - visokošolskih študijskih fondov v Ljubljani. Turjaški trg št. 1, I. nadstropje, obvešča vse one abituri-jente in slušatelje domaČih in inozemskih tehniških visokih šol, ki žele državne podpore v namen svojih študij, da do 15. septembra vpošliejo nekolko-vane prošnje, katerim je priložiti Sttt-đfisfca spričevala, krstni in domovinski list ter uradno potrjen izkaz o premoženjskih razmerah, v katerem je posebej navesti ali prosilec uživa že kako ustanovo. Na tozadevne že vložene prošnje se bo istotako oziralo. Abituri-jentom, katerim se nudi nrilika, obiskovati tehniško visoko šolo v Ljubljani, se za inozemske tehniške visoke šole ne bodo podeljevale podpore: obenem bodi javljeno, da se na tehniki v Ljubljani še letos otvori kemični oddelek. Pričetek šolskega leta 1919 20 na javnfh mestnih ljudskih šolah v Ljubljani. Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih prične se šolsko leto 1919/20 v sredo, dne 24. septembra 1919 s priporočanjem sv. Duha in v četrtek dne 25. septembra 1919 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v ponedeljek dne 22. fn v torek dne 23. septembra 1919 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne in sjcer: Za I. mestno deško šolo v šolskem poslopju v Ko-menskega ulici št. 19; za II. mestno deško ljudsko Šolo v šolskem poslopju na Cojzovj cesti št. 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 21, vil. nadstrp.: za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Prulah Št. 13: za V. mestno deško ljudsko Šolo v Šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v I. nadstropju; za I. mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakobu trgu št. 1; za III. mestno dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 pri tleh; za šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40. — Otroci, Id ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo. Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva pri vpisovanju. Začetek šolskega leta 1919/20. Po odredbi gospoda poverjenika za uk in bogočastje se začne šolsko leto 1919/20 z vpisovanjem dne 22. septembra 1919. Ta začetek velja za vse javne in zasebne srednje šole in za vse ijudsfee Sofo W so na kraju srednjih, oziroma meščanskih šol. Ostale ljudske šole začno šol-^ku letu v normalnem terminu. Na drž. višji realki v Ljubljani prične šolsko leto 1919/20 radi popravil v poslopju nekoliko pozneje kot na drugih srednjih šolah. Začetek se pravočasno naznani v ljubljanskih dnevnikih. — Ravnateljstvo. S kočevske gimnazije. Vsled pomanjkanja primernih dijaških stanovanj v Kočevju se je ustanovil v poslopju ondotne realne gimnazije začasni Dijaški dom. ki ga bodo oskrbovale usmiljene sestre iz Marijinega doma. Sprejme se do 20 dijakov - pr-vošolcev in stane vsa oskrba mesečno po 150 kron. Prijave sprejema prof. iv. Polovic. Vpisovanje v prvi gimnazijski razred je letos izjemoma dne 22. in 23. septembra. Na državni realni gimnaziji z nemškim uč>im jezikom v Ljubljani se prične šolsko leto 22. septembra. Vpisovanje v I. razred bo 23., sprejemni izpit za I. razred 24., vpisovanje v II.—VIII. razred 26., ponavljal-ni in dopolnilni izpiti 25. in 26., sv. maša 27., redni pouk pa 29. septembra. Ravnateljstvo. Na državni gimnaziji v Kranju se prične šolsko leto l°io 20 dne 22. septembra t. 1. z v^s^vanjem novih učencev v I. razred od 8. do 10. ure in sledečimi sprejemnimi izpiti. 24. septembra se vrše ponavljalni, dodatni in sprejemni izpiti v II. do VIII. razred, vpisov ali pa se bodo učenci v te razrede dne 25. septembra. Otvoritvena sv. maša bo 26. ser: nbra ob 8. uri v gimnazijski kapeli. Vojaška realka v Mariboru. V prihodnjem šolskem letu ostaneta na tej realki samo VI. in VII. razred za gojence, ki so do sedaj obiskovali V. in VI. razred. Vsi ostali gojenci so odpuščeni iz vojaške šole In morajo zavodu takoj vrniti vso erarično obleko in opremo. Novi gojenci se ne bodo sprejemali. Več pove razglas, nabit na mestni deski. Deška meščanska šola v Mariboru. Natančnejših podatkov o novem ustroju deške meščanske Šole v Mariboru še nimamo, :>ola bo imela skoraj gotovo temeljne slovenske razrede z nemškimi vzporednicami. Naval zunanjih učencev bo, kakor vse kaže. izredno velik. Vzprejeti bodo v kolikor bo dopuščal prostor s pripombo, da plačajo učenci, ki ni^b pristojni v mesto, prispevek 50 K za učila. Prispevek je pred vpisom plačati pri mestnem šol. svetu, ki ga pa na utemeljeno prošnjo lahko odpusti. Vpisovanje i. dne 16. in 17., po potrebi tudi 18. kimavca. Radi natančnega vpisovanja je potrebno, da prinese vsak učenec seboj zadnje izpričevalo, krstni list, domovnico in izpričevalo o cepljenih kozah. Pričetek šole je v ponedeljek dne 22. kimavca t. 1. Vodstvo dekliškega zavoda »Vesna« v Mariboru naznanja, da ne more nobene učenke več sprejeti v internat, ker so vsa mesta že oddana. Pač pa še sprejema zunanje učenke v sledeče Šole, ki se nahajajo v omenjenem zavodu: 1. višja dekliška šola s posebnim ozirom na go-sr^dimske poklice, 2. ženska obrtna šola (1. letnik), 3. knliarsko-Škratje«. Izven abonement. 14. septembra nedelja zvečer »Favn«. Izven abonement. 15. septembra ponedeljek zaprto. Nove Šolske knjtee. Višji šolski svet je odobril učne knjige: Trgovsko računstvo za trg. nadaljevalne Šole in pripravljalne razrede na dvo-razrednih trg. šolah, I. in II. del. ter Trgovsko računstvo za dvorazredne trg. šole, T. del, ki jih je spisal prof. Albert Sič. Vest. Si H izpraša vsak dober pevec in pevka vsak dan vest, je li kaj storil za osvobojeno domovino? Na polju kulturnega dela, pevka in pevec, lahko veliko storiš, ako po-mapaš dvigati zaklad naše slovenske pesmi, zato vstopi v zbor »Glasbene Matice«. Jug in sever hočemo seznaniti z našo pesmijo. Priglasitve osebno ali pa dopisnici na pevski odbor »Glasbene Matice' do 15. septembra. Odbor. Padanje krone. LDU Beograd, 9. septembra. Današnja »Politika« se v posebnem članku bavi z vorašanjem padanja kurza avstrijske krone in trdi, da je zadnji mesec kurz avstro-ogr-ske krone v Ženevjujfnašal 13 potem 10 centimov. ParkratTS kurz krone padel tudi nod 10 centimov. Na naši borzi so se gibale cene od .30 do 32 dinarjev za 100 kron, kar odgovarja razmerju med fankom in dinarjem v Ženevi. Se pred tremi meseci, ko je kurz avstro - ogrske krone padal, so listi izjavljali, da preti Avstriji denarni polom. To stanie se do sedaj ni Izboljšalo. Zavezniki se trudijo, da Izboljšajo pridobitno stanje Nemške Avstrije. Tudi londonski borzni listi se bavijo z vprašanjem kurza valute in pravijo, da to stanje škodi ostali Evropi. Rešitve za Nemško Avstrijo je treba iskati v Ameriki. Kot jamstva za posojila se morajo uporabiti rudniki, obdelana zemlja itd. Up* niki Nemške Avstriie nimajo Interesov, da se ta izključi Iz mednarodnega gospodarskega življenja. Izvoz lesa. Vse prošnje za dovolj en le izvoza lesa se morajo nasloviti na Šumsko centralo x Beogradu in vlo- žiti pri podružnici Centralne Uprave v Ljubljani prošnji mora biti natančno navedeno: naslov pošiljatelja, nakladalna in namembna postaja, naslov prejemnika, množina, vrsta, kakovost in vrednost lesa in zadnja Železniška postaja v Jugoslaviji. Lanene tropine. Dolgotrajna vojna Je povzročila, da so povsod zmanjkala močna krmila in Še dandanes Jih primanjkuje povsod v veliki meri. Posledica tega je pomanjkanje mleka, ki ga dandanes ne moremo pridobiti niti toliko, da bi zalagali Ž njim naša mesta. Druga posledica leži v slabem stanju naše mlade živine, ki je ne moremo vzrejevati tako umno, kakor bi bilo potrebno za izboljšanje živinoreje. Posebno veliko potrebo občutimo na oljnatih tropinah, in glede teh posebno lanenih, ki so za vzrejevanje telet in za krave molznice posebno velike važnosti. Dobre lanene tropine imajo povprečno 2 in polkrat toliko beljakovin jn tolščobe v sebi kkolikor jo imata oves in koruza, dvakrat toliko kakor pšenični in rženi otrobi, trikrat toliko kakor dobro seno. Rabijo se najbolje na ta način, da se najprej ovlaži rezanica, nanjo se potrosijo lanene tropine in morebiti nekaj otrobov ter se vse skupaj dobro pomeša. Z ozirom na starost in velikost telet se poklada na glavo po Četrt do pol kg, enoletni pol do 1 kg lanenih tropin na dan. Kravam dajemo po 1 kg do 1 in pol kg. Posebno hvaležne za to krmo so molzne krave, če ih dobivajo v pijači 14 dni pred otelitvijo in 14 dni po nji. Ta zelo okusna in lehko prebavna pijača tako okrepi živali, da navadno lehko prestanejo otelitev, pa tudi pozneje ne obole tako. Krave molznice pa se sploh izkažejo hvaležne za vsak dodatek lanenih tropin s povečano množino mleka, ki se ga od njih namolzc. Slovenski kmetijski družbi se je posrečil dobiti nekaj vagonov lanenih tropin, ki jih bo oddajala v prvi vrsti svojim udom po K 170 za 100 kg franko, Ljubljana. Vreče se mora plačati posebej, ako jih ne prinese odjemalec sam s seboj. Svarilo In poziv. Zvedeli smo, da neki slovenski denarni zavod v Ameriki kupuje od v Jugoslavijo vračajočih se izseljencev dolarje in sicer dolar po K 24. Za znesek v kronah da ček na r enega zagrebških denarnih zavodov. Dolar pa stane mnogo več, danes n. pr. celo K 49. Na to se vpozarjajo vsi oni, ki imajo svojce v Ameriki, kateri se nameravajo vrniti. Opozorite jih takoj Pismeno na to razliko v ceni ter jim pojasnite, da koristijo sebi in svoji domovini, če prinesejo dolarje seboj. Ce pa nočejo ali ne morejo vzeti gotovine, pa naj založe denar v kakem popolnoma zanesljivem denarnem zavodu v Ameriki in prinesejo seboj čeke, ki se glase na dolarje in tu se jim bo izplačal znesek v kronali. U Neretvanskoj 1 Poljičkoj krajini loza ie dobro ponijela, te će berba biti bogata. Stavlja se do znanja interesi-ranim trgovcima, neka se za vrijeme obrate »težačkim Slogama« u Opuzenu, Pcdgradie, .Komin, Krvavac Blaca, Slivno - Ravno, Rogotin. Plina - Donia, Plina Gornja i Gata, gdje če moči najbolje da se informiraju za cijene. Berba počinje već oko 15. o. m. Izterjevanje kreditov v Severni Ameriki. V trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je interesentom na vpogled naslov neke tvrdke v New Yorku, Vi se peča z izterjevanjem kreditov in zastopanjem pred sodišči v Zedinjenih državah in v Kanadi. Adresna pisarna v Zagrebu. Interesentom je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled prospekt neke adresne pisarne, ki se bavi z razpoši-liavancm raznih naslovov tvrdk v naši državi po strokah. Društvene vesti in prireditve. Football - tekma »Maribor« : »Ilirija« rez. Danes ob 17. uri se vrši na športnem prostoru pred drž. kolodvorom tekma med I. slov. športnim klubom »Maribor« iz Maribora in rezervnim moštvom S. K. »Ilirije«. »Maribor« sestoji iz večjidel starejših, prav dobrih moči. Prvo tekmo proti »Iliriji« je zgubil z 1 :4, torej je na revanehe gotovo dobro pripravljen. Tudi rezerva »Ilirije« je sestavljena iz dobrih, izvežbanih Igralcev. — Vstopnina: sedeži a 4 K, stojišča a 2 K. Blagajna se otvori ob 16. uri. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes moški zbor, v soboto vsi! Petkova vaja ženskega zbora odpade. — Odbor. Društvo zasebnega »radništva Slovenije v Ljubljani, strokovna ska-plna denarnih zavodov vabi svoje člane tem potom na izredni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 25. septembra ob 17. uri v Mestnem domu. Odbor društva orožniških vpo-kojencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani vabi svoje somišljenike na sejo, ki se vrši v nedeljo, dne 14. septembra t 1. ob 9. v restavraciji »Novi svet« v Ljubljani. Dnevni red: Draginjska doklada. Zveza poštnih organizacij naznanja, da je došla naredba poštnega ministrstva o draginjskih dokladah vsem onim uslužbencem, ki jih dose-daj še niso prejeli. Doklade bodo iz- dobrodelno društvo »Previdnost« (Vorsicht) v Karlovih varih, da osta-; nejo vsem članom v vseh novih drŽavah njih pravice zajamčene. Vsled prekinjenega denarnega prometa s tujimi državami in vsled različne valute posameznih novih držav se v smrtnih slučajih članom Izven Čeho-slovaske ne izplačuje zavarovalnine. Zaostale doneske bodo morali člani naknadno poravnati, ko se denarni, promet In valuta med državami uredi. Če bi društvo pristopilo v posameznih drŽavah k čekovnemu prometu bi bilo oškodovano vsled neugodne valute. Tako n. pr. je naka-' zal nek član na južnem Tirolskem 80 kron potom banke, za kateri znesek se je društvu izplačalo le 48 čehoslo-vaških kron. Ko bodo razmere urejene, bo društvo člane pravočasno obvestilo. Učlteljiščniki! Učitel jiščnlce! Abstinenčni izlet ljubljanskega učiteljišča v Krško se ne vrši, kakor je bilo objavljeno 14. t. m., ampak je preložen na 21. septembra. Tisti, ki se ga udeleže, naj izroče 20 K gdč. Merzelj ali g. Razingerju najkasneje do 18. t. m. Vabljeni so tudi neabsti-nenti in neabstinentinje! Jugoslovansko akademsko podporno društvo v Zagrebu. Slovenski akademiki niso prejeli nabiralnih pol gornjega društva. Poživljamo tem potoni vse. da se nemudoma zglase za isto na naslov: Jugosl. akad. društvo Zagreb, univerza, ako žele v bodočem Šolskem letu uživati ugodnosti tega društva. Kot ustanovna članica je pristopila1 h Krakovsko - trnovskemu pevskemu društvu« gospa dr. Bretlova z zneskom 100 kron. Iskrena hvala! Naj bi bilo ve«-j liko posnemovalcev! 1 I I I ■lil.......lil—— Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze14. Najnovejša oml\\z. VLADA NE, ODSTOPI. LDU. Beograd. 10. septembra. Vesti nekaterih beograjskih listov, da namerava vk.Ja demisionlrati, so neutemeljene. Vlada dogodkov v zbornici ne smatra za nezaupnico, temveč vidi v njih s.tbotažo parlamenta. FINANČNA UPRAVA. LDU. Beograd, 10. septembra. Finančni minister je odredil, da se po vsej kraljevini osnujejo okrožne finančne uprave. OBOLEL! FINANĆN! MINISTER. LDU. Beograd, 10. septembra. ' Finančni minister dr. Veljkovič je nevarno zbolel. NAM PRIJAZNI TUJCI. LDU. Beograd. 10. septembra. Vojno ministrstvo zbira podatke o delovanju onih tujcev, ki so se med I vojno odlikovali za našo jugoslovan-sko stvar. Dotični naši prijatelji bodo predloženi regentu v odlikovanje. INCIDENTI PRI VČERAJŠNJI SEJI. LDU. Beograd, 10. septembra. Tudi za današnjo sejo Narodnega predstavništva je vladalo zelo veliko zanimanje. Galerije so bile nabito polne. Pred zaključkom seje so poslanci opazili, da se nahaja večje število opozicionalnih poslancev, zlasti članov Narodnega in Jugoslovanskega kluba v diplomatskih ložah. Med poslanci v zbornici je nastal vsled trga nemir. Demokratski poslanci so) klicali: »Sede v diplomatskih ložah, mesto da bi glasovali! Sramota!' Seidlerjevi vladi so izražali zaupanje, svoji *ra nočejo. Hočejo svoje hrvatsko domobranstvo, ne smatrajo pa za svojo dolžnost, da bi glasovali!« Med poslancema dr. Ribarjem in Pcršlčem je prišlo do ostrega sprv pada.___j Poizvedbe* Dne 9. t. m. je med vožnjo ia voza od Brezja na Bled, zginila ženska volnena črna jopa, vredna 6001 kron. Pošten najditelj jo naj pošlje proti dobri nagradi na naslov Micf ! Presker. Ljubljana, Sodna ulica št. 4/1. Listnica uredništva. G. S. S„ Zelena iama 53. — VaS dopis je predolg. Skrajšajte! Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tlak »Narodne tiskarno«. Stran" 4. .SLOVENSKI NAKOLT, onc 12 septembra 2 i 2 Jtcv. Km mesta ht HMa.»i! »»Slovenskega Naroda". piavništv 8949 >|nn podučuje begunec iz Istre J!1U Naslov pove upravn!5tvo ^Slovenskega Naroda". 894& Sprejme se učenka Bika ulica št 12 za šivanje peiila pri L. Habbe, Kopa- 8947 »kompletne nove tudi rabljene sifonske stekL xh lit. — 0*6 lit. JL P a ar, JeecmJce, e oren jako. 8946 Vnni fin stara železna ograja in vrata. KUPI SB Ponudbe na *t. 163. postni predal 8943 rlllllJjMl trično razsvetljavo. Ponudbe pod jElekh iks 8958' na npravntirvo »Slovenskega Naroda«. 8958 M voziček, modem, se proda. Po- teve se gostilna Petan. Sp. Šiška 66. 8959 JprelnKselaloir:3^"^^';: Iran Perdanu, trgovina vLfnblpi \ Spretna frizerka Petra cesta se spreime Podkrajsek, 32. takoj. M brivec sv 88 PO Trebam kntiarlco i sodaricu. K plaću I naknadu putnih troškova. Dr. Božidar Vnčinič Irig (Srem). 8878 Proda se radi pomanjkanja prostora skoraj nov godbeni avtomat m 2 gosli (Stradivari) Kriiemiška ul. 4. 8952 zaradi preselitve iz Ljubljane uou Ki dvonadstropna hiša s teraso in dvoriščem. Poizve se Ulica na grad št 5. I. »99 se n posestva Kupim. »Slov. Naroda« pod: .Vodna moč ali gazd 8968' 8968 Mlarfa inteligentna beogradska Slovenka UflUu, želi dopisovanja z inteligentnim gospodom. Siika se želi. Anonimno v koš. Pod „Dagmar 8944" na upravo lista. Velika salonska garnitura, pristna konjska žima, staromodna miza Se ceno prodajo. Naslov pove upr. 8939 Proda se 3 zaboje kotli za juho v škatljah a lOCO komadov, pove uprav. ,Slov. Naroda* Naslov 8973 «mjesto za 2 učenca pri klučav, nifarskom mojstru. Kdo pove- uprav. .Slov. Naroda." 8838 Onih M sPalna oprava, še v zelo rilli K dobrem stanju, kuhinjska Muraslo draltvo kredenca ter otročja postelja se Bimeke enU 19 1. v Le skovcu pri Krškem kupi bisernico in il .buganjo. Ponudbe na zgor- ||¥9 fljjaka ix D0,J§e hiše sprejme nji naslov. 88731 ™J™i hrano in stanovanje \ Poizve 8918 na uči- WandBrer motorna kolo 4 H. P. 2 Cylindra dobro ohranjeno se proda. A. Goreč Ljubljana, Marile Teretile e. 14. 8870 teljska obitelj. Ponudbe pod „Đitak" ••II na upravn. .Slov Naroda*. 8921 Postila žepnih ur, zlatnine in sre brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne poŠte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Proda se: čgjias* schine, stroj za žaganje (Gattersage) stroj za Stemanje ( Stemmaschine) stružnik (Hobelbank), 2 vozička (Bahn \vagerl), parni stroj in staro lito železo Poizve se: Karlovška cesta 8 8931 Tesarji kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jera-nova ulica s t. 13 4844 ndnm voliSifl i'nrinn nriiir p^p^v03 UuUlil icliftU lUUIIU lilUl za tovarno 2 minuti od železniške postaje, okolica bogata na lešu. Cena črez 200,030 .|i proda. Vprašati je pri g. Lenart Pod-hostnik, Lusečka v? s it. 8. Pol! Cane. 8942 Pristno črno »e dobi pri Ivanu Buzzolini, delikatesna trgovina, Lingarjeva ulica. 8783 ) se dobi v vsaki množini. JE Jeranova ulica it 11. 8388 Več spretnih prodajalcev Slovenskega JfaroJa starih nad 14 sprejme uprava Slovenskega Naroda. X □ □ kurjavo, izol -.cijo, steljivo in druge vrhe uporablji o, dobavlja v vagonih in na drobno :. & A. U h e rf Ljubljana. Telegr.: Uhersred. Inter. Telefon 117 Lepo črno letodnfe i oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jela lin, LJubljana Em&n-ska cesta 2. 8955 Posojilnica v Radovljici P« z« z o. p« naznanja, da se vrši njen redni letni VI 1 zoor ▼ četrtek, dne 18. septembra 1919, ob 3. uri popoldne v plsaralšrr'h prostorih. DNE^I RED: 1. Potrjenje letnega rščuna za leto 1918 in sklepanje o razdelitvi č stega dobička. 2. Volitev ravnateljstva. 3. Volitev nadzorstva 8977 4. Slučajnosti. Ravnateljstvo. 9t Gospodinja ki rabi ff štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji a 4Vj kg vsebine. IGNAC FOCK, tvornica mila in sode, Kranj. Nudim znamka „Solo" za mesec september po 36 vinarjev škatljica. Kedor na te vžigalice reflektira, prosi obratnega naročila Ivan Perdan v Liubliani. 8808 is legirn imi iii v Mariboru se prično 1. oktobra 1910 novi tečaji za stenografijo, strojepls. pravopis in pos ovni sestavki, računstvo v zve2i z temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nentSkl jezik. Vpisuie se in daje rojasnila Tsak dan od 11 do 12. ure dopoldne, Zasebno ućlliiće Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17,1, nadatro ie. Prospekti brezplačno. 8861 K::p«m ICO do 209 vagonov zdravega brez Izvoznice. Samo resne ponudbe naj se pošiljajo na Branka Tomac, Bcš'an) pri Sevnici ob Savi. 8954 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da otvorim 12. t m. novo v Novem mesta, Eacdlfa št. 28. in jemljem v popravilo vsa v to stroko spadajoča dela Izdelujem Postrežba točna, cene solidne. Alojzij Grilc, Kandija št. 28, Novo mesto. 8951 Zelo dobro ohranjena „antika11 Disernicami) kompletna oprava za temnorudeča (vložena z se proda. Pojasnila daje Anončna ekspedicija Al. Matellč, Liubliana, Kongresni trg 3. 8960 xra«xxxxxxx ix x kxkxxkxxkkx x Dcšlo je zopet fino namizno olje in Sunlighf milo Vedno velika zaloga vsakovrstnega žganja. Oddaja samo na debelo. "!• v w • a v o Julij Šetina poštar Lota Setina roj. Binder ĆmorVielj poročena Podnart Ljubljana. x x x x x x x x x x x x x x x x B3S£rJ['3f3 3 B K H BEBBBBS x x x x x x x x v, x x x x x x x xi ----~ ■■!¥ xxxxxxxxaxx x x xxxxxxxxxxx @!3l3[č0l5]n3IšlilGD Uvozna tvrdka želi nakupiti pri prvovrstnih tvrdkah živila. Prosi za obširne ponudbe če možno z vzorci. A. Halpern, Dnna] III. Scbwarzonbergplatz 6. Izvaža vse vrste poljedeljskih strojev, železnino, stavbne predmete le en gros. Sve vrsti živežnih nas^mica rudja uz dnevne cijene Trgovačko komisionalni posao F. J. Ambrošić Virovitica Slavosiiia. 8S76 sprejme vetja špecerijska trgovina v djiabUsni. _ Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod imenom „Oetailist". 8866 - Baterije žarnice vseh tipov elektrotehn- predmeti benfepia kraljestvo . SHS "JankoPogačar Ljubljana Mesmi jreii M Eksport & Import. @ Iš1|5|[SIIč1l51[a1lall5irDl Dražba plemenskih bikov. Na pristavi V Oorlčanlb p. Medvode se bo v torek dne 16. septembra vršila dražba t. 1. v povprečni starosti 1 in pol leta, par volov in 2 konj. ob 9. dopoldne. — Dražba se pričn Gablonška bižuterija. Pristao in ,__BOpristBO kot krose, koUrolo, ukane, lasao la tančice upenke, imenico, ovretmo uponke, kfi»wji lBlo, koUiolo, verlUce. torbico nippee itd. kupite neikolUe pri Rudolf Peukert, Gablonz aH i Wienerstrasse 38. Vzorčae pošiljatte od IW K eaprej po pofzetja. QO Samo neka] dni! Q Pristne n perzijske preproge Dragoceni, lepi kosi v krasnih barvah ia raznih velikostih 8967 D □o io prodajo. Ogleda se od 10—12 in od 3—5 v hotelu Union, soba 49* Edina priložnosti □□□□ 063906 R^J 0 178991 544515 158502 3856 06^339 56 30 1X 0629 553919