proletarec je delavski list za mislece Čitatelje PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice official organ of j. s. f. and its educational bureau ST. — NO. 2028. £ater*4 m »m^-cUm mmt+m. D*. C, IM7, «1 Um pmm* mtl** mt CklMN, UM, tk. JU* ml CM|tw rf M«rvk v Im. CHICAGO 23, ILL., 7. AVGUSTA Pri nas Naši kongresniki in senatni državniki so se odločili za počitnice. To je seveda prav in pošteno. A če pogledajo nazaj na svoje delo v zadnjem letu in pol — ni nič takega na kar bi bili lahko ponosni. Vsi večji odloki so bili v prid monopolske-mu velekapitalu. Ni potrebno naštevati v podrobnem, že samo uničenje vladne kontrole nad živili zadostuje. Razni škandali, kateri prihajajo dnevno na površje, jim tudi ne delajo časti. Seve, to so le posamezniki, ali kot obetajo, bo še precej razkritja. Po vsaki večji vojni slede škandali, kajti kjer so milijoni, in v tem slučaju — bilijoni — je gotovo korupcija in nepoštenje. Zato ni nič čudnega, kadar odpreš časopis in čitaš, kako se je zapravljal ljudski denar Ni čudno, da si gotovi ljudje žele nazaj take "dobre čase". Kaj so človeška življenja, ko so tukaj milijoni $$. Ali nekaj je: Mogoče bo ob takih razkritjih vseeno saj nekaj ljudi spregledalo? KATKA ZUPANČIČ: Prav gotovo je, da si odgovorni državniki ne žele nove vojne še preden se je minula komaj da ohladila, ampak vzroki zanjo so vendarle tu. Kaj s kolonijami? Čemu še sploh vzdrževati ta najbolj krvoločen, izkoriščevalni sistem — kolonije? A vse se tako zdi, da tudi najbolj demokratične dežele, ki posedujejo največje kolonijalno carstvo po svetu — Anglija, Francija, Nizozemska — niso za rešitev tega vprašanja tako, da bi bilo ljudstvom v prizadetih kolonijah v korist. Zed. države se ne obnašajo nič boljše v tem oziru. čeprav trdimo, da mi nimamo kolonij. A jih vendar imamo, dasi pod drugimi označbami, ki se glase bolj demokratično. A pomenijo isto, kar še danes trdi ljudstvo na otoku Porto Rico. In prej na Filipinskem otočju. In še marsikje. Državni tajnik Byrnes se je zavzel napraviti sebi zgodovinsko ime s tem, da bi konferenci v Parizu, ki se naziva za prvi mirovni koncil po minuli vojni, ustvaril res mirovni značaj. Ampak naj se še tako trudi, ako se diplomati ne sprijaznijo z resnico, da je najprvo treba odpraviti vzroke, bo uspeh sila težaven in mir, ki ga bodo sklenili, morda ne bo drugega kot le premirje, dokler dečki, sedaj recimo deset iet stari, ne dorastejo. Ali pa, ker imamo atomsko bombo, nam tega niti čakati ne bo treba. Na konferenci v Versaillesu po prvi svetovni vojni je prevladovala protidelavska,* protisocialna politika in pa posebno še nagon, da se zajezi Sovjetsko unijo. To so storili. A kolikšna sprememba po 26. letih! Namesto Nikola Pašiča, ki sicer sam na sebi ni bil reakcio-nar (ustvaril si jih je šele za svoje naslednike), so se oglasili na tej mirovni konferenci Moša Pijade, Edvard Kardelj in drugi taki, ki ne zastopajo reda prošlosti in ne gledajo nazaj v noč temveč v dan, ki je pred njimi. IVEHI Dolgotrajne pravde... "To je laž!" "Niste bili vprašani! Zato molčite' Ce ne — boste kaznovani!" "Gospod sodnik! Ona laže!" "Štiri in dvajset ur zapora za vas, ker ne znate držati jezika" Tako nekako je bilo na sklepni obravnavi po dolgi pravdi. niči poloti — pesimizem. Da so taki izleti predragi in dali Seveda, po vsaki večji vojni jo hočejo — namreč sosedo — traja konfuzija, nered ter tista čisto na nič spraviti? negotovost, katero more rešiti Matere pa. ki je sosedo bolje1 le Pravičen mir- Ali to je tisto poTnatar^rje polaščal vse dru-1 vprašanje: Kaj je pravičen mir? znala je mazati na desno in levo. A kar je še največ: znala je svoje vdovstvo dobro izkoristiti. "Jaz. vdova uboga ... Mene, vdovo ubogo..." ti in tem podobni vneski- so ji služili, kakor barki bela jadra. Poleg tega je pa še skoro vsak božji dan veslala v Črnomelj — s polnim ce-karjem na roki. Kolikor se ni direktno, se je pa indirektno gačen strah. "Boj se ti zase. ne zanjo! Njeni piščanci so jim prišli na mizo ... In po njeni hoji in obnašanju zadnje čase bi sodila, da niso bili zastonj..." Ne le drugič, še tretjič je prišla komisija in oče, kakor mati sta strmela, kako se je "vdova Poglejmo židovsko vprašanje. Milijoni pobitih in tista edini-ca, katera je še ostala na Poljskem in v drugih evropskih deželah. je prežeta s fanatičnim nacionalizmom o svoji obljubljeni deželi, iz katere so jih izti-rali Rimljani pred dva tisoč leti. Moja mati je bila obupana Vi-»to je, skozi želodce — privrtala deč, kako se razsodba nagiba na v srca krivično stran, se ni mogla pre- Tu se jo treba spomniti, da je magati, zaman ji je oče dajat Bela krajina sltoz do 1 1914 bi- znamenja. naj molči, zaman ia skoro dobesedno odrezana od sodnikov ukor in kazen. "Sodba zunanjega sveta. Velika, črna ne bo pravična, ako verjamete poštna škatla na štirih kolesih njeni prisegi.. .! ' jc tvorila edino redno prometno "Osem in štirideset ur! Bi ZVCzo med Črnomljem in Met- raai se vec. liko prek Gorjancev z Novim Zaradi mej o je *ln Moj oče;mCstom po eni strani, po drugi je bil prisiljen vložiti tožbo pro- strani pa prek kočevskega hri- ti sosedi, ki si je svojala dobr- bovja s Kočevjem. uboga" vse manj in manj razu- Ali ta dežela ni več njihova, čemela na meje in mejnike, ki so prav jim je bila obljubljena. Ta bili skrb le njenega "milega po- dežela spada drugemu semitske-kojnega moža — Bog mu daj mu plemenu, kateri se imenu-dobro! —, ne pa njena. On bi jejo Arabci, ali tudi tem ne spa-vedej, kje toče prava meja, ali Ha. čeprav žive tam že tisočletja. Anglija si lasti Palestino — Hitler je sicer padel, ne pa nacizem Poslanska zbornica v Illinoisu je dne 31. julija apelirala na zakonodajo države Georgije, da naj sprejme postavo proti lin čanjam. In pa da naj prepove organizacije, kakršna je KKK. Ta se sedaj, ko smo zmagali v Evropi in Aziji na celi črti za demokracijo, nagloma širi. Naciji sicer niso nosili halj in zakrinkanih obrazov, a tudi bahali se niso, da so za demokracijo in druge take "dekadentne' reči, torej saj hinavščine niso igrali. Slučaj v Georgiji, ko ti linčarji šiloma iztrgajo iz avta štiri črnce — moške in ženske, dokazuje, da smo dobili zmago v Nemčiji, ne pa v Zed. državah. , In poglejmo v Palestino! Zidje, ki so bili sicer vsled svoje vere ter trgovskih usiljivosti vHno obsovraženi, so sedaj na slab šem kot še kdaj. Oziroma v čezdalje večji negotovosti — bodisi v Palestini, v Evropi in tudi v Zed. državah, kjer imajo seda največ zaslombe, podpore in vpliva. Svet je v plemenskem vretju, prežet z verskim fanatizmom in ako se bo klal med sabo še bolj kakor se je, bo to le pomenilo, da ga kapitalistična in krščanska, mohamedanska, protestantska ter budistična ideologija ni prignala drugam kot v pogubo. Kari Marks je potisnjen v ozadje, govori se le še zoper komunizem, ponekod izvajajo poskuse za socialno revolucijo, a pri nas pa se najbolj zanimamo kako čimboljše izpopolniti atomsko bombo. In pa kako z našo ekonomsko silo otevati kapitalistični red po svetu, čeprav je že povsod bankrotiral, razen pri nas'. Kongresne volitve in unije v politiki "V jeseni bodo volitve," poudarja neki unijski list, ki je raz-pošiljan med okrog pol milijona članov. In dodaja: "Nadomestite sedanj reakcionarni kongres z resnično ljudskim zastopstvom." A isto unijsko glasilo je v zadnjih predsedniških volitvah delovalo prav za ta isti kongres, oziroma za kandidate vanj, in ko so bili izvoljeni, se je bahalo, da je volilni izid "velika delavska zmaga". Voditelj unije Progressive Miners v Illinoisu je koncem julija apeliral na voditelje drugih unij, da naj si ustanove nekako delavsko zbornico, kot jo imajo n. pr. zase veletrgovski krogi fChamber of Commerce), industrialci (Association of Manfactur-ers), dalje magnati, ki kontrolirajo živilski trg itd. Predsednik unije Progressive Miners je v glavnem mislil, šen pas naše zemlje in je v ta namen — ali sama prestavila mejnik, — ali pa si je koga za to najela. Za kmeta pa ga skoro ni večjega greha od prestavljanja mejnikov! Pripeljala se je komisija na "lice mesta". Soseda je hitela trditi, da je mejnik na svojem In je ta odrezanost Bele krajine oblastem izborno služila' Oblasti so imele na rokah zmerom nekaj takega uradniškega materijala. ki je bil dvomljive on Vezi v grobu . . ." Solze. "Ta pa." je pokazala na očeta, "bi me najrajši vtopil v žlici vode! Rad bi spravil mene in moje nedolžne sirote odtod, da bi pograbil vse sam. Zato in samo zato je začel s to tožbo. . ." A na poslednji obravnavi v sodniji se je drznila še dalje. Kakor Sibila je dvignila sebe in svoj glas, rekoč: "Naj pekel pogoltne tistega, ki je mejnik prestavil . . ." in se pri tem s pogledom zapičila v mojega očeta vrednosti. Bodisi, da se je ta ali!,er P°™mbno kimaje z glavo n *t »> n r« i I tt 4 I* .. m U . U . 1 « __J ... _ oni v svoji službi kaj pregrešil, ali se je na pristojnem mestu zameril, ali je bilo s kalibrom nje- pravem mestu. Pokazal da ji ga govih zmožnosti, če ne značaja, je že njen stari oče. "Tod teče kaj narobe — kam z njim" meja. Marinka, in to, vidiš, je Kam ... I no, v "štrafkolonijo" mejnik ..." A moj oče je poka-!ga pošljimo, kakopak. In za eno naznačila to, kar bi bila rada položila v besede. Oče je tožbo zgubil in kolikor je njega potrlo, je pa njej zra-stel greben, tako da na mirno sožitje skoro ni bilo več misliti. Rastla sem v senci tega sovra- žni mesto, kjer je mejnik prej takih "štrafkolonij" jim je slu- štva in pa dolga, ki se je z iz tičal. Na podlagi parcelnega čr-teža se je izkazalo, da je bil moj oče v pravem. In ker ni bil prav-daški, ne škodoželjen, mu je bilo v uteho, da bo pravde hitro konec, in broški zategadelj ne bodo prehudi za sosedo. "Se zdaj se njenih rok rado kaj prime, če bi ovrevnila, bi bilo še toliko slabše ..." Toda vračunal se je strašno. Laž ima sicer kratke noge, a dajte ji potuho, pa ji kaj kmalu zraste rep, ki je tem daljši, čim dalj in več je potuhe. Soseda se je znala lisičiti in sliniti in žila Bela krajina Bele vrane pa so bile prered-ke, da bi mogle etiko in moralo teh nesrečnih "kulturonoscev" kaj prida dvigniti. Moj oče ni vedel o etiki prav nič, o morali prav nič. Vedel pa je, da ima vsak človek vest ter da je treba njen glas poslušati in ubogati. Kje da je tem "štu-com" vest. se je vpraševal, ko je silno začuden in vznemirjen prebral pozivnico, naj pride ta in ta dan, to in to uro na sporno parcelo, kjer se bo sodna komisija znova sešla. Cesa še iščejo! gubljeno pravdo zvrnil na našo hišo, kajti stroški so bili kanski. in obljubila jo je kot dedščino obema tema semitskima plemenoma — Zidom in Arabcem. — Rezultat vidimo danes. Ali ti Zidje niso več tako pohlevni kot so bili nekdaj — in danes je Palestina v ognju. Kaj pa Kitajska? Skoro bilijon dolarjev je dala naša vladp Kajškovemu režimu. Dolgo, dolgo se ni slišalo drugega kot hvalo o tej nedemokratični tiranski vladi, dokler se ni dalo več prikriti, da je ena najbolj ko-ruptnih na svetu. Seve, kot je vedno "red herring" pri rokah se isto sredstvo rabi tudi dane? za izgovor. Nedavno sem imel priliko slišati po radiu Fridc Utley. katera je precej poznan? tudi našim ljudem iz knjig( "The Dreams We Lost". O nji se je pred leti v našem časopi ™-|sju razpravljalo. Leta 1941 je 11 ženska apelirala da ako so lahko veletrgovci, ki si konkurirajo drug z drugim, v skupni zvezi, in enako industrialci, čemu bi sj delavci zmerom stali v nasprotstvu? Predlagal je, da naj bi vse unije, neglede h kateri zvezi spadajo, tvorile za politično akcijo nekako skupno -delavsko komoro (zbornico), ki se bi pečala samo s stvarmi, ki so vsemu delavstvu skupnega značaja. Kajpada, govoril je gluhim ušesom. Kje in kdaj pa so ameriški unijski voditelji bili še «1ožnl v politični akciji, v kateri "skebajo" drug proti drugemu, če pa niti na industrialnem polju ne morejo biti? V nedavnih primarnih volitvah v Montani so sc unije železničarjev — vseh deset razen par voditeljev izmed ostalih dveh. potegovale za ponovno nominiranje senatorja Wheelerja. Tudi predsednik Truman mu je pomagal v kampanji. Ampak drugo unijsko delavstvo v Montani je bilo proti Wheelerju. Nominacijo je izgubil. Kako je mogoče v taki situaciji ustvariti slogo, ko pa so unije v politiki izrabljane in člani največkrat niti ne vedo, če glasujejo za "svoje" prijatelje ali proti "svojim" sovražnikom. Seveda, v jeseni bodo volitve. Vsi poslanci spodnje zbornice bodo izvoljeni v njih ter polovica senata. A kai4 se trgovske komore tiče, pa zveze industrialcev, se jim unij v delavski politični akciji tudi letos ni treba šc prav nič batf. Moja mati je morala takrat iti za dva dni v zapor. Z njo vred sva morali v zapor tudi jaz in moja tedaj še živeča dvojčica. Bilo je nama komaj nekaj mesecev — saj sva se za te pravde rodili — in odvisni od materinih prs sva dihali jetniški zrak, še preden sva se življenja zavedali.... Ni čuda, da mrzim spore in pravde, zlasti take pravde, ki se vlečejo kakor polžje sline. Prepričana sem, da so predolgo trajajoči sodni procesi pravični stvari najčešče v golo škodo. Na primer r.uerenberški proces ... Prav nič ne bi osupnila, če bi danes ali jutri Goering vstal in dejal: "Naj pekel po goltne tistega, ki je prestavljal evropske mejnike!" pa bi pri tem zaplčil svoj pogled v Jaek-sona, to je, v Ameriko. Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letoSnjf Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.(15, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in Vsoto, drugo izvršimo ml. Pišite po novo knjigo "Slo-vcnsko-nmerKka kuharica" v Proletarčevo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si jo še danes. na angleške vlado za kompromisni mir Hitlerjem. Kongresnik Lacy kateri se je tudi udeležil te de bate. je dokazal brezupnost še nadalje podpirati Kajšekov reakcionarni režim, dočim je Fri-da že takoj v začetku obdolžila Rusijo kot tisto silo, katera ho če pohrustati Kitajsko, kot je pohrustala^ Evropo. Kajpada, ves njen govor je bil po nacij skem načinu. Klicala je Ameriko na križarsko vojno proti Rusiji, katera je — kot je menila indirektno — neizogibna. Čudno; kako so gotovi angleški re akcionarji navdušeni za to sveto vojno, seve, če je bi bila Amerika ... V Indokini tudi še ni miru Na Filipinskih otokih se vrše gerilski boji, katerega ozadje je agrarno vprašanje. To se reče boj je med veleposestniki in pe-oni. Samo politična svoboda ne zadostuje. Isto ozadje je v Kitajski — ter podobno po celi Južni Ameriki. Dokler ne bodo lastovali zemljo tisti, ki jo obdelujejo. ne bo miru po svetu. Nekaj podobnega je tudi na industrialnem polju. To so ABC socializma. V Nuerenbergu — saj tako pravijo — se po dolgem času zaključuje sodna drama nad skupino nacijskih obtožencev. Zavezniški obtožitelji so zaht«s vali v svojih zaključnih govorih zanje smrtno kazen, katero so, Naše gibanje Naše podružnice SANSa v Chicagu so na delu v zbiranju prispevkov za otroško bolnico v starem kraju. Upati je, da pri komurkoli se oglasijo naši zastopniki, bodo požrtvovalno sprejeti. Vsak dar pomeni reše-vanje življenj. Danes ve vsak o potrebi take institucije kot je tuberkulozna otroška bolnica, katero naš narod v domovini krvavo potrebuje. • • • Kot je razvidno, je že precej izvodov našega Družinskega koledarja odšlo v staro domovino. Ali nekaj ga je še na rokah. Po-sežite po njemu! Tudi Proletarca bodo v starem kraju z zanimanjem čitali. Naročnina ni visoka. Pošljite ga jim. Kupčije z nemškimi investicijami ) Nacijski trgovski krogi in nacijski magnati so si na Švedskem nagromadili ali pa investirali okrog $100,000,000 imovine. Zavezniki zahtevajo, da se jo mora njim izročiti. Švedska je pristala, da se od omenjene vsote zavezniki upravičeni le do kakih $50,000,000. Toliko jim je Švedska pripravljena dati, pogojno, da Zed. države "odtajajo" vseh 400 milijonov dolarjev švedskih investicij, ki so jih ji med vojno "zamrznile". Sporazum v tem smislu je bil dosežen in Švedska X) baje kmalu povabljena tudi v organizacijo združenih naro-lov, čeprav je med vojno v glavnem le Nemčijo zalagala s svojim materijalom. Moj način zbijati šale je govoriti resnico. To je najsmešnejša šala na svetu. — Bernard Shaw. Tole mi ne gre v glav o? Kako to. da ako je bil fetoftnji zvezni kongres res toliko zoper inflacijo in proti dobičkom, da I* tako zastavljal hoj proti draginji, to mi nikakor ne gre v Rlavo! Morda pa so farti dragi kongresniki dobivali podkupnine od špekulantov in vojnih kontraktorjev, ne samo dv«. ki Ma bila v nedavnih preiskavah e je začela kregati. Surovo so ji odgovorili. Sedaj se bo zaslišal veseli Grišin glas in vsa publika se bo zasmejala in spor obeh razdraženih ljudi se bo razblinil v smehu in šalah. A Griše ni bilo. Tu jo je Vo-roneov čuval pred pritiskom ljudi, ki so rinili k izhodu. Griše ni bilo. Nekje drugje — kdo ve kje? — se razlega sedaj njegov veseli glas. Kje neki je v tem deževnem, mrzlem, tem-Morda nem jutru. gre po ne- ja. Ni se ji ljubilo govoriti. Počivati, počivati! Vesela je bila obiska V njegovi prisotnosti se je počutila nekako bolj mirno in brez nevarnosti. Samo mati je. kakor navadno, smatrala za potrebno, pokazati svojo sovražnost do gosta. Varuhinja Griši-nih pravic... Res, Grišinim pravicam je pa res potrebno va-ruštvo! "Zakaj se smeješ?" "Smejem?" se je začudila. "Ah. saj res. Spomnila sem se. da mama igra pri nas menda vlogo tašče." Voroncov se je mučil z vži-i galnikom. Silni plamenček se je vžigal in takoj spet ugašal. "Tam na mizi so vžigalice." Ni jih mogel najti. S težavo je vstala in odprla predalček. Njen pogled je padel na fotografijo. To je bil Griša. Griša. kot živ. z veselim bleskom oči, s smelo dvignjeno glavo. Griša.. . "Ali si danes operiral?" "Da. veš . . ." Priprla je oči. Videti je bilo. kakor da pozorno posluša, slišala pa ni nobene besedice. Objel jo je polspanec, dremanje pri zavesti. Od daleč je prihajal glas Voroncova. toda ni razumela smisla njegovih besed Bila je daleč, pri Griši. Pripovedovala mu je o Vasji, o njegovem globokem obupu, o pismu njegovega dekleta, o tem. kako ji je pomagal on, Griša. Kajti on ji je pomagal, on ji je Ali je Sovjetska unija upravičena do reparacij, ki jih zahteva ? Naš državni tajnik Byrnes vesti plačanja reparacij brez zelo ugovarja Molotovu, ker za- globoke gospodarske depresije, hteva vojne odškodnine. Ampak bi bilo seveda bolje, da se na-Rusija je ogromno trpela, veli- nje pozabi. Toda zahteve zavez-ko njenega teritorija je bilo u- nikov po prvi vojni so bile za ničenega in zato je razumljivo, plačilo v zlatu. Rusko gospodar-da ima Molotov glede vojnih stvo pa je tako urejeno, da za-odškodnin drugačno mnenje ka- more absorbirati poljubne ko-kor pa Byrnes. Na našo deželo ličine blaga in industrijskih iz-namreč ni padla nobena bomba delkov, ne da bi prišle; v nered, in niti en naš kraj ni bil opu- Ruski trg zamore povrh tega stošen od sovražnika. tudi požreti poljubne količine V Moskvi pa računajo škodo, najrazličnejšega blaga, ne da ki je bila storjena USSR in za- bi to vplivalo na svetovni trg. htevajo, da jo tisti, ki so jo po- Celo to lahko rečemo, da bo vzročili, tudi plačajo. Rusija rade volje kupovala na O tem spornem vprašanju je svetovnem trgu — tudi če dobi napisal za časniško agencijo vse reparacije, katere zahteva ONA Donald Bell sledeči čla-' — ako ji bo le uspelo, preskr-nck: beti si potrebna finančna sred- Ko je bilo pred približno stva< osemnajstimi meseci objavlje- Problem je torej, dali zamo-no, da nameravajo Rusi zahte- reJ° Nemci proizvajati toliko vati od Nemčije reparacije v blaga ga zahtevajo Rusi. približnem znesku 10,000 mili- Odgovor na to vprašanje je eno-jonov dolarjev, se nikdo ni za- staven —- ako bodo delali, bodo čudil in še manj zgražal. Na- sposobni. Ako ne bodo delali, I! sprotno — splošno je svet ce- ne b°do mogli. Pred prihodom | nil, da je zahteva zmerna. Ni- Hitlerja je bila na Nemškem 6 kdo ni očital predsedniku F. D ! do 7 milijonov nezaposlenih. Roosevelt u, da je sprejel pre- Ako bi bili vsi delali, bi bili več. ko je odobril ta znesek kot proizvajali na leto najmanj za bazo tozadevnih razprav. 12.000 do • 14.000 milijonov Ob zaključku konference zu- mark< l° je Za 3 000 miliionov nanjih ministrov v Parizu je dolariev bla^a Nemčija po je takrat raje oblačila in hranila te nezaposlence kot da bi plačevala 2.500 milijonov dolarjev znani poti, morda se plazi po blatu, morda spi v okopu? Kje je Griša? In zopet kot davi ob postelji ranjenega rdeče-armejca: čeprav slep. čeprav brez rok, brez nog*. . . , "Izstopiti morava!" Zdrznila se je. Ni se mogla takoj spomniti , kje se nahaja. Ah. da. tramvaj, tu je postaja Spet sta bredla po blatu. Na mračnem nebu so se jasno ri-;ali obrisi hiš. Temni* nepotrebni svetilniki sd bili kot mrtva drevesa brez vej. V stanovanjih so še gorele luči, ki so medlo svetile skozi razpoke v zastorih iz temnega papirja. To je njen dom. Upehala se )e, ko je šla po stopnicah navzgor. Mrtvaško so se svetile električne svetilke, zastrte z modrim papirjem. Ob njihovi svetlobi je obraz Voroncova nenadoma izgledal star in izžet. Mati je nevoljno dala gostu roko in ne da bi odgovorila na pozdrav, odšla v kuhinjo, "Mama čaja, samo zelo vro- i - §»» cega! "Se vročega ... Ni te dočakati. Gori, gori, zavre i se spet ohladi, tebe pa ni in ni." Marija se je z vzdihom olajšanja zleknila v star. oguljen naslonjač. Iztegnila je noge. Roki sta ji brez moči omahnili. "Trudna si," je tiho rekel Voroncov. pozorno motreč sence, ki so ji legle okrog oči in okrog ust. "Strašno," je pritrdila Mari- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO narekoval besede, ki jih je treba povedati, odvzel ji je težo utrujenosti, odraz njegovega nasmeha na njenih ustnicah je morda prepričal bolj kakor besede. Griša . . . 'Ali ne?" je priplavalo do nje in ljubeznivo je pritrdila: "Seveda, -seveda . . ." Voroncov je nadaljeval s svojim pripovedovanjem Besede so šumele kakor potoček. Griša je imel drugačen glas. Nenadoma je zaslišala ta glas v resnici. Jasen, kipeč od radosti, ki je zvenela v vsakem njegovem tonu. celo tedaj, kadar je govoril o najbolj navadnih, nepomembnih rečeh. Po hodniku je šel nekdo v copatah. Tatjana Petrovna je prinesla na podstavku čajnik in dve skodelici. "Kaj pa vi, mama, ne boste pili z nama1" "Jaz sem že pila." je neprijazno odgovorila in zmignila z rameni. f Ne. njej niso ugajali ti obiski. Nekam preveč pogosto ^e pojavlja pri njih doktor. In čeprav se Marija na videz ne briga zanj, vendar . .. Čudni obiski ob osmih zjutraj . .. Ce bi sedela in skupaj z njima pila čaj, bl to pomenilo, kakor da odobrava, kar ji ni všeč. kar smatra za nedostojno. Storklja-je s pohojenimi opetniki svojih copat je odšla v drugo sobo in trdo zaprla vrata za seboj. "Sladkorja ni," je rekla Marija. kakor da bi bilo potrebno o tem govoriti, ko je bilo že prej znano, da sladkorja ni. Vse. kar so dobivali na karte, je Tatjana Petrovna skrbno hranila za črni dan, ki bi utegnil priti. "Kakšne svetle lase imaš, Marija," je nepričakovano rekel Voroncov. Zasmejala se je. "Doktor je šele sedaj blagovolil to opaziti? Kakšna pozornost. Ko sem bila majhna, so me dečki dražili z belko. Strašno sem bila huda in mislila sem, da bodo lasje vedno tako Molotov zopet navedel to številko — a tu ga je minister Byrnes ostro zavrnil, češ. da je "DEKLIŠKA GLAVA" — posledica eksploiije atomske bombe. Ko znesek ogromen, previsok, da roParaclJ-m> nedavno v Bikinu Atollu eksperimentirali i drugo atomsko bombo, bo nemško narodno gospodar-1 Slično je danes. Ako bo Nem- katero so sproiili pod nior»ko gladino, je voda brizgnila kvišku v stvo uničil in da bo to usode- čija dobro organizirana, bo v ogromnih količinah, in fotografski aparati so zabeležili to sliko. Atom p^no za vso Evropo kratkih par letih najmanj tako ska bomba ima strahovito moč — silnejšo kot se katerakoli dosedaj . xraAgjtu močna kot je bila industrija znana iznajdba, dasi izgleda gornja slika povsem nedolžna. ^kako og^ "eimarske republike. Resnični nje Nemčije, ni veljaven. Ko so Problem ali bodo beli. Pozneje so nekoliko poru- bi. Samo če bi ne bilo treba go meneli." SP veliki trne črtali v Talti N«?mci pjačali. temveč ali hoče-voriti. Tako malo se ji je lju- j * bYl v e I i k do f uničen a v Nem i mo P°dkrepiti rusko industrijo Ne. že zdavnaj je vedel, kak- bilo govoriti. Težko je bilo pre-jj izveden Res ie da ie z zneskom teh reparacij. sne, krasne svetle lase ima Am- mikati ustnice, a na drugi stra- i ' ' ' nJe.!-'- pak sedaj, k« nalivala čaj. se nevljudno je, kazati zanima- £ je tako sklonila, da je luč na- nje samo z nasmehi in prikima- J I mizne svetilke osvetlila kodre, j vanjem ki so se ji vsul i na čelo in jih spremenila v venec prozorne, boljši način. Poslušati godbo, skoraj srebrne m«fgle. Gledal je C* ti ni všeč. lahko tudi ne pota sijaj, priprte, temne trepal- slušaš. ampak govoriti ni treba niče, ravno črto nosu in v srcu Priplavala je pesem. Nekoč ga je zabolelo. Nekaj veselega Pred mnogo leti jo je rodila več poškodb, toda sporni- PIKNIK DRUŠTVA njajmo se, da so bili zavezniki. "PIONEER" BIL VELIK __, .____,• t-v . . i ko so zasedli Nemčijo manj za- Odprla je radio. Da, to je naj- ... , J . , \ I icpcu J J čudeni nad razvalinami, katere varen so tam našli, kot presenečeni j Chicago. IU.—V soboto 3. av-nad velikim številom tovarn, ki gusta se je vršil v Pilsen parku so bile še vedno sposobne obra- piknik društva Pioneer št. 559 tovati. SNPJ v počast vrnivšim se vo- Te bilo v vsak. nični kretnji V daljna stepa, v njej je šumel Kar danes obnovitev nemške jakom ki se ga je udeležilo ."'hil. veter nad brezkončnimi travni- '"dustrije najbolj ovira, niso okrog 2.500 ljud.. To društvo je razrušene tovarne temveč po- mielo v armadi in mornarici manjkanje premoga, ki obstoja 137 svojih članov. Življenje so povsod v Evropi in obupni po- izgubili trije izmed njih. ^o je sr^aval^Vh^nTu v'bol-1 ka no morje. MoUv se je utele- ^ nemškega transportnega Eden je bi i ubit v aeroplan J J i -i m • i sictnma I ruiulr» K/, lotu nrnnnn etri nA7anni Hira na 10 vninn ivt vsakem njenem koraku je bila neka večno živa sila, prihajajoča iz najglobljih virov. Celo kadar je bila zelo utrujena, kadar ki. žuborela je reka. ki je valila svoje vode v neskončno daljavo, v ogromno razbur- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina ta Združene države (livtemil Chicaga) In Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol leta; $1.50 ta četrt leta; sa Chicago in Cicero $7.50 sa celo leto; $3.75 sa pol leta; sa Inosemstvo $9.00. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS * ' nišnici po štiriindvajseturnem'v pesem, v človeški glas, v dežurstvu, ko so modrikaste! zvonek. žalosten spev. Besed ni sence legle pod njene oči. celo treba poslušati. Piove pesem o tedaj je bila v njenem obrazu j Oriši, o njegovem veselem na-radostna mladost smehu, o dnevih srečne mlado- To privlačno mladost je pri- sti' 0 jablanah, o vejah jablane. našala v bolniške sobo in pre- v ka,fr'h so, cv,e,1ele zve,zde Y magovala z njo mrak in vročic- junijskih^ juhjsk.h nočeh. O ne prikazni in obup odhajajo- Povitih stezah v smrekovem {čega življenja in sonce dviga- Kozdu. O grm,h malin, pokritih joče se smrti bolje in laže kot 1 rdeckaatim. jagodami O be- starejše. bolj ocenjeno in izku- sedah' kl sta J,h sePe,a'a ,z ust šene sestre. Kaj ji je dajalo to v usta/ ,z src» v srco" ° soncnl moč, kaj je prebujalo v njej ta s smehljaj, ki je komaj izpremi- Pesem je obmolknila in ne- njal obr.se ust. a vendar osvet- nado"la se Je srce skr" ljeval ves obraz z neko notra- cilo. Marija se je obvladala. Ne, u '> ne. Gnsa živi. blizu je, v zraku njo svetlobo. . J . . . , . , se ze razlega njegov smeh, zve- N. to vprašanje ni hotel od- njjo nj besede. Se čuti govoriti. Saj ni prvič opazil nje- k |d stisk nj e zagorele nega mnogo pomembnega po- n)ko z be|o brazgotino na pr. gleda, ki ga je vrgla na lotogra- stu Cuj gosli so ujele zvok Gri- fijo. Njen nasmeh je bil skoraj odraz drugega, moškega nasmeha , Gregorjevega nasmeha. Mož, ki ga ni videla že skoraj leto dni, je bil tu, ni je zapustil niti za minuto. Živela je od nje- šinega glasu, zapele v slavčevi pesmi, razpršile se v srebrnem slapu zvokov. Griša, Griša, je šepetalo srce. V njem je bila nemirna. neumna radost, brezmejna sreča, da Griša živi. Mor govega nasmeha, iz njega je Čr-K sc potikfl po daljnih p^eh, Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 fcifocycfes. Vodi jo Oeorge Marchan. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem # prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost nagram listu. pala svojo moč. Voroncov je počasi mešal z . žličko po skodelici. Zasmejala se je. "Ni treba mešati, saj ni sladkorja," je rekla s takim tonom. s kakršnim je razlagala nekaj popolnoma samo ob sebi umetnega trmastemu, razvajenemu ranjencu. "Ne. kar tako sem," se je zmedel, "da bi se čaj prej ohladil, zelo je vroč," je pojasnil, a odložil je žličko. Marija jc pila v majhnih po-žirkih in držala skodelico v obeh rokah. Ah, kako prijetno je počivati, piti vroč čaj, čutiti, kako se toplota, ki prihaja iz železne peči, razliva po vsej so- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SITRGEON 3724 WEST 2fith STREET Tel. Crauford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Exccpt Wod , Sat and Sun.) fl:.1ft to ft:30 P. M. (Except Wed , Sat. and Sun.) Ren. 2219 So. Rid«eway Ave. Tel. Crawford 8440 If na an*uer — Call Austln 5700 morda leži v strelskem jarku, morda se pripravlja za napad, živi pa le. Griša. njen Griša . . . KONVENCIJA SNPJ BO ŠTELA 300 ČLANOV Trinajsta redna konvencija SNPJ, ki se prične 12. avgusta na Evelethu, bo štela 300 članov. Izmed njih je 269 delegatov in 31 gl. odbornikov. Na Proletarca je naročenih 81 delegatov in pa vsi glavni odborniki. Torej bodo imeli naši agitatorji za pridobivanje novih naročnikov v tednu z dne 12 avgusta na Evelethu veliko priložnosti. Prva In najfrša Izmed vneh go IJufij Je varati samega sebe. — Bailejr. BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tal. 20-JG1 424 Bread Street JOHNSTOWN, PA. sistema. Trajalo bo leta predno ski nezgodi, dva pa je vojno po- bo nemška industrija obnovlje- veljstvo označilo za pogrešana na. toda vzroki so le v splošnih v akciji. razmerah. Popraviti mesta, ki Govor v pozdrav vrnivšim vo- so trpela, bo vzelo mnogo več jakom je imel tajnik društva D. časa kot obnovitev bistvenega j. Lotrich. dela nemške industrije. igral je Jankovichev orkester Vprašanje, ki se postavlja je iz Clevelanda. Člani društva so pred vsem to, ali hočemo, da imeli s to priredbo veliko dela, Nemčija dela za reparacije ali a z uspehom svojega truda so ne. Ali hočemo, da pomagajo lahko vsi zadovoljni. pozidati in obnoviti ono, kar so -- sami razrušili, ali ne Člani jugoslovanske Nihče ne more trditi, da ru- , . ske reparacijske zahteve niso delegaci/e na mirovni upravičene in moralno uteme- konferenci ljene. Za to niti ni treba natan- j Načelnik jugoslovanske dele-čneje pogledati na sezname ru- gacije na mirovni konferenci, ki skih krajev, ki so bili porušeni se je pričela koncem meseca ju-— dovolj bo. če si ogledamo re- iija v parizu, je podpredsednik paracijske zahteve iz zadnje viade, Slovenec Edvard Kar-voJne- delj. Njegov glavni asistant je Takratni zavezniki so zahte- minister vnanjih zadev, Srb vali od Nemčije 240,000 milijo- Stanoje Simič. Drugi člani so nov zlatih mark. To bi odgovar-! Moše Pijade, ki je pod jugoslo-jalo danes vsoti 56,000 milijo- vansko monarhijo preživel prenov dolarjev. Minister Byrnes cej let v ječi; Dimitar Vlahov, pa tega primerjanja noče in Boris Kidrič (Slovenec), Sava pravi, da je Rusija že prejela N. Kosanovič (Srb, ki je sedaj nemške pokrajine, katerih vred- jugoslovanski ambasador pri nost cenijo na 14.000 milijonov ameriški vladi), Vladimir Misič, dolarjev. Drugič, da se je izkazalo nemogoče, izvesti plačanje reparacij po prvi sVetovni vojni. Tretjič, da je današnja Nemčija mnogo slabotnejša in go- Sinisa Stankovič, Vladimir Ba-karič, Miloš Rasovič, Avdo Hu-mo, dr. Svetozar Ritiz. dr. Zla-tan Sremee. Srečko Manola, dr. Ljubo Leontič (ki je v prvi sve- spodarsko bolj prizadeta kot! tovni vojni deloval v Ameriki weimarska republika. pod okriljem londonskega odbo- Prvi argument ne drži. V ra za Pašičevo krfsko deklara-Jalti nam je bilo že prav dobro cijo), Harko Ristič, Aleš Bebler znano, katere pokrajine Nemčije bo zasedla Rusija. Takrat nismo niti z besedo namignili, da in dr. Jožef Vilfan. Slovenci so torej v nji dobro zastopani, kar je potrebno, kaj- bo treba odšteti šležko indu- ti gre se zaradi Trsta in Primor- strijo od reparacijskih zahtev, ja. To je za slovenski narod in Drugi in tretji vzrok sta ne- tudi za vso Jugoslavijo na tej koliko bolj tehtna. Ako bi se prvi mirovni konferenci najbolj izkazalo, da res ni mogoče iz* važno vprašanje. . .................................. %ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO.; Tol. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Bodočnost Nemčije sedaj v veliki četvorici najspornejše vprašanje Ko se je končala v juliju konferenca vnanjih ministrov velike četvorice, je ostalo vprašanje bodočnosti Nemčije nerešeno. Ka.iti vsaka izmed prizadetih vfL-:il si jo hoče urediti po svoje. Spor glede njene nove vloge je kajpada med Rusijo in pa med zapadnimi silami. O tem piše Donald Bell sledeče: Ruska politika v Nemčiji, katero je objasnil vnanji minister Molotov v Parizu, je vzbudila najhujše sumnje v vsem zahodnem svetu, posebno pa v Zed. državah. Politični krogi in mnogi časnikarji dolže Rusijo, da namerava sovjetizirati Nemčijo in jo napraviti vojaško močno. Nekateri so celo zaceli namiga-vati, da ima Rusija v mislih novo delitev Poljske, ter bi hoteli vrniti neki novi "prijateljski" Nemčiji izgubljena ozemlja v Sleziji, v Pomorju in vzhodni Prusiji. Trenotno je mnogo govorjenja in pisanja o tej zadnji tezi, katero pa je po mojem mnenju jako težko spraviti v sklad s politiko, katero so Rusi dozdaj zasledovali v Nemčiji; Saj je Stalin sam v Potsdamu zahteval, da mora zmanjšani rajh • prevzeti 10 do 12 milijonov Nemcev iz vzhodnih predelov nekdanje Nemčije. Poleg tega pa unija tudi preselila velike mno- je druga najboljša rešitev nemškega vprašanja z ruskega stališča. Rusi bodo na vsak način skušali preprečiti, da bi zahodni del Nemčije, pred vsem pa industrijsko Porurje, prišlo pod trajno dominacijo zahodnih velesil in tako ojačilo vojaški in industrijski potencial zahodnega sveta. Rusom je brez dvoma videti prav posebno sumljiv načrt fe-deralizacije Nemčije. Ta sistem bi utegnil, po njihovem nazira-nju, osigurati Angležem odločilno besedo in nadvlado v Po-rurju in Porenju, ki sta industrijsko^ najbolj razvita okraja Nemčije. A čemu potem zahtevajo Rusi, da je treba najprej ustvariti v Nemčiji politično centralizacijo? Zakaj nočejo, da bi rajh postal takoj gospodarska celota, i kot zahtevajo zahodne velesile? Razlog je jako enostaven. Ako; bi jutri prenehale meje posameznih zon v Nemčiji, bi meščanski in posestniški krogi v ruski zoni brez odloga začeli j prevažati svoja imetja v ameriško in britansko zono — ruska zona pa bi se izpraznila vsega, kar ima nekaj vrednosti. Vsi stroji, tehnična oprema in surovine bi nemudoma odroma-le na zapad. Vsled tega predlagajo Rusi, je Sovjetska <|a n«J ^mezne zone kot individualne celote kupcujejo med seboj, pri čemer bi vzhod- leže na vzhodu Curzonove iii£j "a Nemčija oddajala svoje poje, ki se bodo naselili na zemlji, 11Jedelske P"delke m prejemala INTRIGE "ZAMEJN1H" I POLJAKOV Casniška agencija ONA poroča iz Rima (datum 24. julija) o delovanju poljskega poveljnika j generala Andersa, ki se trudi, da se ne bi niti otroci poljskih j staršev, rojeni med minulo vojno in po vojni, ne vrnili na j Poljsko. Iztihotapili so iz Nemčije preko 1200 poljskih nedoletnih otrok in jih privedli v Italijo. Andersova armada v svrho pro ti-ruske indoktrinacije. Dodati velja, da vzdržuje civilna taborišča te vrste na it a lijanskem ozemlju druga poljska armadna skupina, ki s svoje strani črpa denarna sredstva iz britanskih fondov. Toda britanski uradi tukaj zanikujejo, da bi jim bilo znano, da se nahajajo v teh taboriščih otroci, ki so bili po nelegalnem potu spravljeni v Italijo. To tihotapljenje se je vršilo vse Df Stampar na ielu odbora te zadnje mesece v cilju, da se1 r žice Poljakov iz predelov, ki • , - dišinci. štiri dni so razdeljevali _ ______zemljo, da bi jo pravično raz- katero bodo ali so že izpraznili zanJe industrijske izdelke. Cim delili med tiste, ki so imeli naj- I k-v K i W i I a • • • • n »\ooffresoiki io seoatorji. generali io člaoi kabineta ,n so IX)tem Drevedeni Jnrok ' Id«o iioied vladoik uradoikov, ki je imel besedo pri kontroli, je dejal A ♦ P°. prevedeni preko do Jo bU čeprav jo vedel, da se vlado" - to jTajLri£o! ^ i® ^ ^ " ^ Ijodstvo — goljufa sa «U4io« milijonov dolarjev. Na gornji sliki je Stotnik Stahl Je Predal vase-dr. Ileorv Govaooo, ki je Ml pred seoatoo komisijo, satoaeo. da jo vojoa mu P°rocevalcU' da skrbe 7a ta naročila zlorabljal v prid sebe io svojih Ijodi. Znašala so nad 75 mili J Prevoz podtalni agenti, ki so jooov dolarjev, lo dalja se njegove kompanije dolii, da so armadi po siljalo pokvarjeno oroajo, ki jo offroialo iivljenja — namreč ne so v ru trnkov a šivljonja temveč naših vojakov. V casopisjo j« o tem veliko vpitja, deaja po no bo rada tega, le nekaj grmenja. Kajti satočenci lahko poteča« jo sa sabo t odi s« marw koga. pa s« rajše vsi skupaj skupno, is-mažejo, na podlagi pravila, da vrana vrani oči ne iskljujc. MED VOJNO im za svetovno zdravstvo V področju združenih narodov se snuje organizacija za pospeševanje zdravstva, ki je bila sicer že prej ustanovljena, a svojega dela ni še razvila toliko kolikor si ga je zamislila. Na-čeljeval ji je ruski zdravnik dr. Fodor G. Krotkov, ki je na nedavni konferenci te ustanove, ki se je vršila v New Yorku, oznanil, da se bo vrnil v Moskvo. Na njegovo mesto je bil izvoljen Jugoslovan dr. Andrija Stampar, sloviti zdravnik in navdušen za nalogo, ki jo je prevzel. pod komando armade generala Andersa. "Včasih imamo dovoljenje, včasih pa tudi ne, in moramo prekoračiti mejo brez dovoljenja", je dejal. V Italiji pridejo v taborišča, katera ima Ander- Seznam članov ameriške delegacije na mirovni konferenci Ameriška delegacija, ki je bila koncem julija poslana na mirovno konferenco v Pariz, je štela osem vodilnih članov in par sto pomočnikov. Vodilni v nji so državni tajnik Bvrnes, general VValter Bedeli Smith, ki je poslanik pri sovjetski vladi, dalje naš poslanik pri angleški zadev llaroldom Ickesom (šlo se je glede pravic do oljnih polj ob naših morskih obalah) in poleg teh je oddeljenih delegaciji tudi par senatorjev in kongresnikov. . Njihova naloga je velika, ker si Zed. države vsled Roosevel-tove vnanje politike laste sedaj vodilno vlogo na svetu. Kako bomo iz nje izšli, je drugo vprašanje. Bržkone ne prav dobro. ZOJSA ima na razpolago mnogo literature Združeni odbor južno-slovan-skih Amerikancev (ZOJSA) ima v zalogi mnogo literature, ki jo je onim, kateri se zanimajo zanje, pripravljen brezplačno poslati. • To so predvsem brošure v angleščini glede primorskega in raznih drugih vprašanj ki se tičejo Jugoslavije. Med njimi so "Yugoslavia's Foreign Policy", spisal Josip Broz Tito; Yugo-slavias New Constitution"; "The Čase of Drazha Mihailo-vich" by Vaso Trivanovich; Amerika and Trieste, God and the Russians" by L. Adamič; "Report on Yugoslavia by Ele-ven Members of British Parlia-ment"; "Liberation", zgodovina borbe jugoslovanskega ljudstva v slikah. Naročila pošljite na naslov United Committee of South Slavic Americans, 465 Lexing-ton Ave., New York 17, N. Y. Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški dru- bili tisti, ki so že leta in leta sova armada na razpolago v bli-1 vladi W Averell Harriman, po- žinski koledar! Stane letošnji plačevali Hartnerju visoke na- žini Barij«, ali pa so poslani na- možni državni tajnik Wm. L. $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam jtmnine zanjo. Zdaj so dočakali PreJ v Palestino ali Egipt, kjer Clay ton ^njegov pomočnik Wil- naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. Preselitve prebivalstva v takem obsegu so zadeva, katere se ne bi nikdo lotil, ako ne bi imel .namena, da mora biti nova ureditev končno veljavna. Kar se dogaja v tem delu Evrope, je preobrat zgodovinske- , A , ga dogajanja, kateremu so dali Ilo tezJe in dolgotrajno.po- Nemci ime Drang nach Osten\ pa bi bila uvedena enotna poli- več pravice do nje. Sklenili so, I dan, ko je zemlja, "ki so jo vse Je organizirala armada svoje lard L. Thorpe, pomožni držav- tična uprava za vso Nemčijo, bi da bo dobil najprej zemljo tisti, življenje s svojim znojem pojili, lastne osnovne in vojaške šole. ni tajnik James C. Dunn, ki je ki je bil doslej brez nje in je postala njihova. 30 novih agrar- Približno 450 teh otrok se tre- sedaj ameriški poslanik pri ita- kot najemnik delal na grofovski nih interesentov je ta dan osre- notno nahaja v Italiji v osnov- lijanski vladi v Rimu, Edvvin W. zemlji. Vsak je dobil 4 orale čila ljudska oblast. Istega dne šolah, katere je organizirala Pauley, ki se je "proslavil" v zemlje,-tisti pa. ki so imeli že j so delili zemljo v Tvrdkovi, ki svojem nedavnem sporu z od- tajnikom notranjih ta nevarnost odpadla, ker bi enotni zakoni vladali sirom dežele. Nadal j ni razlog za sedanjo rusko politiko je velika potre- nekaj zemlje, so dobili toliko, j je bila prav tako last veleposest- leposestnice Hermine Anders stoPlim ba reparacij, brez katerih bi bi- da bodo imeli skupno prav tako nika Hartnerja. V Matjaševcih 22 agrarnih interesentov, je do- Slavo velikih treba presojati, sredstvi so si jo Rochefoncauld. mož je vedno s kakšnimi pridobili. — praviti opustošenje, katero je* vojna prin^fcla v Rusijo. Ker niso uspeli dobiti zadostnih kreditov, morajo Rusi zahtevati visoke reparacije. murje je doživelo preobrat Mtm težnja ali prodiranje na vzhod. Dolga stoletja je tega, kar so Nemci začeli izvajati ta svoj 'Drang' — kolonizirali in osvo- _____ jili so vse predele zemlje od Odre *pa do Baltskega morja in TiirJi clm/pnclfn Prot-skozi stoletja potiskali Slovane' 1 UUI TI C* vedno dalje proti vzhodu. Zdaj pa so Rusi zavrnili ta stoletni naval. Z velikim zamahom so porinili mejo slovanskega sveta zopet nazaj na zahod, do reke Odre. Nobenega dvoma ne more biti o tem. da so odločeni, da bo ta meja ostala, kamor so jo prestavili. Kar se pa tiče ostale Nemčije, zasleduje sovjetska politika dvoje ciljev, katere je najlažje izraziti v naslednjih dveh besedah: Varnost in reparacije. Jasno je seveda, da bi dosegla Rusija s svojega stališča največjo stopnjo varnosti, ako bi ji uspelo sovjetizirati vso Nemčijo. Toda Stalin in Molotov dobro vesta, da tega ne moreta doseči brez vojne z Anglijo in Ameriko — a taka vojna bi bila prav zadnja stvar na svetu, katero bi hotela izzvati. Treba je torej, da si prizade-.vata doseči varnost na drug način. Nemčija mora postati krotka, temeljito denacificirana in vse zone postavljene pod skup- Prekmurje, ki je bilo po prvi svetovni vojni pridruženo Jugoslaviji in v drugi pa ga jejski oblasti in Jugoslovanski ar- 4 orale. Ko so se tako agrarni interesenti že vnaprej o vsem natančno dogovorili, je predsednik okrajne agrarne komisije začel z delitvijo. Ko je predsednik agrarne komisije ob prvem zabitem mejnem kolu govoril o Osvobodilni fronti, ki je tudi prekmurskim kočarjem in dninarjem s štiriletnim bojem priborila pravico do te zemlje, ki jim jo danes deli ljudska oblast, je vsa množica navdušeno vzklikala Osvobodilni fronti, ljud- Madžarska dobila nazaj, se je dogodil preobrat, ki bo imel za ljudstvo v njemu najboljše posledice. Deželica je revna, ljudstvo je bilo nešolano in primitivno, a v sedanji Sloveniji pa se je vse to spremenilo z razdelitvijo velikih posestev med one, ki so zemljo drugim obdelovali, ustanovljene so nove šo- madi. Z enominutnim molkom so počastili spomin padlih borcev. "Slava padlim borcem!" je trikrat zadonelo iz grl vsega ljudstva. "Živel naš vodja v borbi in obnovi, ljubljeni maršal Tito!" so odmevali vzkliki preko grofovskih njiv in travnikov. Najprej so razdelili travnike, so 1. februarja delili zemljo ve- bilo Zemljo. HELP W ANTE P VVork in Your Ovvn Neighborhood WE HAVE IMMEDIATE NEED FOR 50- GIRLS and Women -50 FOR GENERAL FACTORY WORK STEADY POSITION — PIECE VVORK CAN EARN UP TO $1.00 PER HOUR - APPLV AT ONCE! MACKIE-LOVEJOY MFG. CO. 1701 WE9T 13TH STREET HELP WANTED le in oblast skrbi, da se dvigne ki jih je bilo okrog 15 ha. Do-življenski standard, ki je bil do- bili so jih taki, ki doslej niso sedaj jako nizek. imeli svojih travnikov, pa so Prvič so v Prekmurju delili imeli živino. Nato so začeli de-zemljo veleposest niče Olge Mi- j liti njive po vrsti, kakor stoje loš na Petanjcih. 63 agrarnih vasi, da bi vsak agrarni intere-interesentov je dobilo 67 ha ob- sent dobil zemljo čim bliže svo-delovalne zemlje in travnikov, je domačije. Razdelili so 70 ha Potem pa so razdelili velepose-stvo grofice Batiani v Skakov-cih. Z vseh strani so prišli na ta dan agrarni interesenti, da so- no upravo, ki naj bo kompro- delujejo pri tem zgodovinskem mis med ruskimi potrebami in! prazniku prebivalstva vasi Ska-zahtevami zahodnih velesil. To kovci, Gederovci, Krajina in So- NAROČITE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU * Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. PROLETAREC, 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL. njiv, ki so bile deloma že obdelane in posejane jeseni, ponekod pa še čakajo pridnih rok novih lastnikov. Prvič bodo v svojem življenju orali in sejali na svoji grudi. Po delitvi njiv so začeli deliti stavbišča. 24 agrarnih interesentov si bo tu postavilo svoje domove. Stavbni material si bodo navozili od starega in napol porušenega ma-rofa. Sklenili so, da določijo posebno zemljišče tudi za mladinski dom. Štiri dni so delili zemljo kos za kosom. 71 agrarnih intersen-tov je zabilo na grofovsko zemljo svoje mejne količe. Ko je tovariš zabil zadnji kol, je dejal: "Ta zemlja je od danes naprej naša. Obdelujmo jo, da bo dala vse od sebe in da bo dovolj kruha za vse naše delovno ljudstvo, za naše delavce, ki delajo po tovarnah in rudnikih, Ce bodo imeli dovolj kruha, bodo lahko še bolj povečali proizvodnjo in nam dali več obleke, strojev in drugega. Mi, kmetje bomo šli z roko v roki z našimi delavci, mi na polju, a oni v tovarnah in rudnikih. Sledimo besedam našega tovariša Tita, M jih je govoril železničarjem: "Bodimo složni in delajmo za obnovo naše domovine'" Prav v severnem delu Prek-murja, v Doliču, so razdelili zemljo veleposestnika Ferdinanda Hartnerja. Zemljo so do- ,GIRLS-WOMEN % NEEDED for GENERAL FACTORY VVORK STEADY — GOOD WAGES CHOICE OF SHIFTS APPLY READY TO WORK TELETYPE CORPORATION 2600 Southport Avenue VVOMEN Betvveen 25 and 35 years of age FOR LIGHT FACTORY VVORK Exccllent VVorking Conditions (Employes' Hospital Plan) APPLY TEXTILE MILLS 820 South Tripp BINDERY GIRLS GOOD SALARY FINE WORKING CONDITIONS SEE mr. mnn, supt. THE VAN CLIEF LITOGRAPHING CO. 270» south wabash CAL. 4707 VVOMEN - GIRLS HAND SEVVERS } Slip Stitching Men'« Neckwcar idy VVork (iood P«y Pleasant Surroundlngs Apply At Once CARTER & HOLMES .185 N. Wrt,!,S STRRET f 6th Floor • GIRLS - VVOMEN NEEDED AT ONCE Steody — Good Pay NEISNERS 4058 VVest Madison CABINET MAKERS — and — Furniture Finishers THOROUGHIJ EXPERIENCED MEN FOR FURNITURE VVORK ROOM 5 DAY VVEEK — 40 HOURS LIBERAL VACATION PLAN PAY FOR HOLIDAYS SICKNESS BENEFITS LIBERAL DISCOCNTS ON PURCHASES AFTER 30 DAYS EMPLOYMENT PERMANENT EMPLOYMENT FOR THOSE VVHO QUALIFY VVRITE, GIVING FULL PARTICULARS EMPLOTMENT OFFICE—4th FLOOR The J. L. HUDSON COMPANY DETROIT, MICH. SEVV1NG MACHINE OPERATORS "Earn $35 A VVeek & Up" No Experience Necesary Soboroff-Rosenwald Co. 1500 n. ogden avenue (4th floor, near North Ave. and Larabee klliot fisi1er operator Good Steady Job for a Young Girl. Pleasant Group of Associates and Fine VVorking Conditions . — Days VVeek. 40 Hs. Paid Vacation Consolidated I fair Goods Co. 14 North Michigan stknographer DICTATION and TYPING VVILL CONSIDER BEGINNER 40 HOUR VVEEK iians jensrn & sons Ber. 7800 PREIGHT HANDLERS STEADV NIGHT VVORK DECATUR CARTAGE CO. 1934 South Wentworth Avenue General Factory Workers Day Shift - Good Wages - Steady VVork Apply rcady to work G. S. Blokeslee & Co. . 1844 — 52nd AVENUE Lawndale 6710 AUTO MECHANICS (2) VVanted — Experienced ali around Also BODY MAN (1) Good VVages — Steady Job. Apply LINDEN AVE. GARAGE 015 Linden Avenue VVINNKTKA, ILLINOIS Tel,: VVINNETKA 4680 men and vvomen Age from 18 to 60. Full or part time. Plače vvith Circulating Air. Pleasant vvork. cond. Good Trans-portaion. Tvvo meals a day. Good pay. — Apply to Mr. Richardson, VVhitehall 4200 Paviavant Hospital, 303 S. Superior w o r k e r s Steady employment for right kind of men — Pension plan. Paid vacation standXrd x-ray co. 1932 n. Hurling MEN Secure Your Future Novv CABINET MAKERS and ALL AROUND VVOODVVORKERS Lumbcr Scaler — One experienced Dry Kilms.—Stead.v vvork._Pav according to expcrlence — Apply in Person or VVrite We help you vvith housing problem grand ledge CHAIR CO. GRAND LEDGE. MiCH. GENERAL factory vvork for small metal tube bendlng & fahricating 'mg. co. No exp. necessary; 85c per hour to start; rest periods; excel. vvorking cond ; perm. job vvith rap-id grovving co.; good trans . H bik east of Halsted "L" sta , betvv Con- Rnd V,ln Buren. FISlil.R pr<>< i ss MFC, co., 750 W.m£a Socrates s»id that a knovvledge of our own ignorance is the first step tovvard true knovvledge. Stolen kisses are alwayS svvcet-est.—Leigh Hunt. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. "Večerja v Beli hiši" Dne 13. januarja 1942 sta Louis in Stella Adamič večerjala v Beli hiši s predsednikom Rooseveltom in njegovo soprogo ter premierjem Churchillom. Bela hiša je bila tedaj osrednja točka največje krize sveta, na katero so se opirale najboljše težnje stotine milijonov ljudi. Rooseveltove je zanimala Adamičeva knjiga "Two-Way Pasage", ki je izšla oktobra leta 1941. Zahtevala sta, da jo čita i Churchill, a sta ga že naprej opozorila, da mu gotovi deli ne bodo všeč. "Odpira pogled." je dejal FDR. ures odpira pogled" — na povojni svet, na mir. Da zabije v Churchillovo trdovratno torijsko bučo .točko ali dve o Ameriki, je FDR zaključil porabiti Adamiča in njegovo knjigo. Posledica je bil posebno izreden večer, poln veselih šaljivih trenutkov ter skrajno resnih nadglasov. katerih važnost se šele sedaj lahko polno ocenja. Vojaški položaj v Evropi, Severni Afriki ter na Pacifiku je bil brez vsakega pretiranja skrajno nevaren, toda zdelo se je, da sedi FDR vrh sveta. Besede polne hudomušnosti so, mu drdrale miljo na minuto in šči-pale Churchilla, ki je v slabem humorju vračal milo za drago. Ozračje je pokalo od napetosti, od samo po sebi umljivih mednarodnih potežkoč. Louis Adamič in njegova soproga sta bila uverjena, da zna "prijateljstvo" z Rooseveltom in Churchillom postati glavne zgodovinske važnosti, in sta napravila skrbne zapiske vsake Rooseveltove in Churchillove besede, izraza in kretnje; ravno tako glede drugih gostov, obed--iega sporeda, o Fali, — — o tankočutnosti ozračja Bele hiše. izvirajoče iz Rooseveltove telesne nesposobnosti in vojne — o mnogih rečeh, o katerih se ni moglo govoriti med vojno ali v Rooseveltovi življenski dobi. Sedaj pa je Louis Adamič napisal "Dinner at the VVhite House", morda svojo najboljšo, najvažnejšo knjigo. Prvih osem poglavij bo povzročilo precej rahljanja in smeha; zadnjih šest pa vključuje kratki pregled do sedaj še malo razumevanih razvojev, katere pisatelj deloma pripisuje nesrečnemu odnosa ju med Rooseveltom in Churchillom in ki se je raztegnil v povojno dobo in so del sedanjega nagibanja v tretjo svetovno vojno. Večerja v Beli hiši predstavlja dramatičen pogled od blizu na personalno in suprapersonalno med igro med Rooseveltom in Churchillom. Vključuje izklesano sliko obeh mož in Eleanore Rooseveltove, koje zgodovinska vloga ne zna biti manjša od so-progove. Podaja tragi-komičen pogled na izvor ideje Združenih narodov. Razpravlja o takih vprašanjih kot: Ali je FDR kedaj imel priliko preprečiti Churchillove trdo-glavne imperialistične namene in razviti tako ameriško zunanjo politiko, koje glavni cilj bi bil svetovni mir in ne ohranitev britanskega imperija s tveganjem vojne z Rusijo? Ali je Churchill preslepil Roosevelta, izkoriščajoč predsednikovo pe-šanje? Ali je neuspeh Rooseveltove mednarodne politike (kot izgleda 1946» deloma zakrivila ožja kolaboracija in nasveti Hopkin-sa. Barucha, Leahyja? Napačno mišljenje, da je Amerika anglosaksonska dežela? Pomanjkanje v ameriškem ljudstvu politične izkristalizacije, na katero je Churchill računal že od početka in katero je še nadalje izkoriščal po smrti svojega "prijatelja"? Kakšno vlogo je pri vsem tem igrala Eleanor Roosevelt? Cor-dell HulI? VVendel VVillkie? Je bil FDR velik mož? Ali je bil res pravi demokratični vodja ali le "plemič" iz Hyde Parka? Žrtev svojega lastnega nestalnega značaja? Ali žrtev Churchillovega argumenta: Ali to, ali pa —- da je namreč na svetu v splošnem srednja pot nemogoča, vsled tega je Amerika morala ali podpirati brit-ski imperij ali pa tvegati razgi-banje komunizma? Kedaj je pričelo Roosevelto-vo zdravje pešati? Zakaj je bil prisiljen kandidirati za četrti termin? Ali se naj njegova odobritev Trumana za podpredsednika pripisuje temu hiranju? Ali je FDR zložil vsa jajca v košarico Združenih narodov z namenom, da porazi Churchillove imperialistične namene s tem, da ustanovi močno mednarodno organizacijo? Če bi živel še nekaj časa, bi se li Združeni narodi že od začetka bolje razgibali? V enem poglavju že proti koncu knjige Adamič prvikrat razodene pripoved o svoji borbi, ki jo je vodil v Washingto-nu v letih 1942-44 proti silam, ki jih je zastopal Churchill in njegovih 26,000 britskih agentov, ki poslujejo v Ameriki; ki jih je zastopal Fotič in drugi reakcionarji. Tukaj L. Adamič predloži korespondenco, ki jo je imel z Rooseveltom. Zadnje poglavje "Večerje v Beli hiši" je grafična slika tekočih domačih in mednarodnih zadreg ter naštevanje korakov, ki jih mi Amerikanci, vključivši jugoslovanske Amerikance, moramo podvzeti, da se svet s tretjo svetovno vojno ne uniči. Adamič priporoča program, ki bi ga vsak treznomisleč Ameri-kanec moral razmotrivati, skušal z boljšati, pomagati ga spraviti v akcijo. S svojo ponavadi globoko odkritosrčnostjo je Adamič spisal času primerno, znamenito knjigo, ki bo sigurno vplivala na naše politično mišljenje v tež- kih letih, ki so pred nemi. Knjiga izide 28. avgusta v izdaji Harper & Brothers in bo naprodaj v vseh knjigarnah v Ameriki. ($2.50.) Avtografirani iztisi se dobe naravnost od pisatelja (L. Adamič, Milford, N. J.) Tajništvo SANSa knjigo zelo priporoča, kajti imajoč v ozadju zgodovinsko važne epizode, ki jih naš častni predsednik javno razodeva, je bilo prikrojeno vse važno SANSovo delo v dotični dobi. SANS. Upor malih dežel proti nadvladi velike četvorice (Nadaljevanje's 1. strani.) vem vojnem vzhičenju bila prva poražena in pod jarmi jena, pa bi sedaj rada eno italijansko kolonijo ob svoji meji. ker le tako bi prišla do morja, ki ji pripada, če ji bi imperialisti prejšnjih dob ne odrezali obrežja. Tržaško vprašanje Dasi je velika četvorica glede Trsta že izvršila svoj sklep, je ta izmed vseh sprejetih njenih predlogov še najbolj omajan. Vzrok je silen pritisk Italije na j Anglijo in Ameriko, naj ga spremenita, ker drugače zna baš od-rek Trsta Italiji povzročiti vla-! dno krizo v nji. Dalje je v Zed. državah organizirana silna kam- I panja ameriških Italijanov, ki bombardirajo državni department, senatni odsek za vnanje aadeve in druge merodajne faktorje z apeli, da naj Trst in sploh vso Julijsko Benečijo "rešijo pred "Titovim in ruskim komunizmom". V tem ščuvanju veliko pomaga tudi katoliška cerkev. Ampak tudi Jugoslavija ne drži rok križem. Načelnik jugoslovanske delegacije Bdvard Kardelj se živo zanima za potek razprav in njegova odločna za-hteva je, da ne samo Trst temveč tudi Gorica s svojo okolico mora pod Jugoslavijo. In ves ta teritorij naj bo avtonomna republika v federativni republikanski Jugoslaviji. Manuilskijev načrt Glede tržaškega vprašanja se je na konferenci oglasil ukrajinski delegat Dimitri Manuil-ski, ki je dejal, da se Ukrajina strinja z ukrepom velike četvorice, to je. da postane Trst svobodna luka pod pokroviteljstvom združenih narodov, ampak je k temu navedel tudi pogoje, ki so ugodni Jugoslaviji. Dejal je, da naj spada neodvisen Trst z zaledjem v jugoslovansko carinsko unijo, da naj bo v njemu veljavna jugoslovanska valuta, in da naj Trst zastopa v mednarodnih odnošajih jugoslovansko vnanje ministrstvo. To bi torej pomenilo isto, kot če se bi Trst Jugoslaviji kar naravnost pridružilo . Ampak ameriški in angleški delegati so prvi teden mirovne konference "neuradno" rekli, da je sklep glede Trsta že narejen in se tega vprašanja "ne bo več nrJelo". Vendar pa bo o nje- SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET Leto IV. — štev 54 RAČUN ZA MAJ IN JUNIJ 1946 Bilanca dne 30 aprila 1946 Politični sklad SANSa .................... . $ 11,086 34 Sklad mladinske bolnice ...... 40,178 47 Račun relifne akcije ............................................2100 II Nova "KUHARICA ZA AMERIŠKE SLOVENKE — "SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA" — Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJAEK KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IME*!! Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska jedila. — V njej je tudi ANGLEAKI ODDELEK, kler »o v angleSčinl podana pojasnila in recepti za take naše Jedilne posebnosti kot POTICE. ŠARKLJI, KRAPI, BUHTELJ-NI CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam telo dobrodošlo in se Jim ne bo teiko navaditi pripraviti "speclail-tete", kl so Jih vedno tako rade Imela doma. Ker ameriSke Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJTGE. BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naSIh gospodinj in kuharic zelo dobrodošla. Nova knjiga ima velikost 8x5*4 Inče, obsega skoro 500 strani. (40 poglavij), ter Je vezana v trde In močna platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 t poštnino NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 sa LAlfM>ALE AVE. CHICAGO 23, ILL. DOHODKI sa politično akcijo Podr. št. 6—Fly, Minn. .. .................................. J 7—Little Falls, N Y. 8—VVest Newton. Pa.............. 12—VVest Aliquippa, Pa 15—Springfield. 111 20—Cleveland, Ohio 22—Midvvav, Pa.................................................... 23—St. Louis. Mo 24—Virden, Illinois 33—Bridgeport, Ohio .................... 36—VVaukegan. Illinois ...................................... 41—Fontana. California ............................... 54—So. Chicago. Illinois ............. ........... 67—Los Angeles, California .......... 78—Bridgcvilic, Ohio ........................................ 91—Chisholm. Minnesota ........................... 97—Newark, N J.......................... 101—Greensburg, Pa. ............................. 108—VVitt, Illinois .................................................... 104—Braddock, Pa............................. 108—Detroit. Michigan ....................... Zveza Kanadskih Slovencev, St. Catharines. Ont. Društvo št. 707 SNPJ. Summit, 111., delež od prireditve 26 maja 1946 ..... ...... Delež od predvajanja filmov, Luzerne, Pa. Razni manjši prispevki .......................................... A DOHODKI sa relifno akcijo: Glas Naroda. New York (poslali naročniki) Progresivne Slovenke. Cleveland, Ohio .. Joe Kaluža, Rixford, Pa........................................ $ 51,285 81 20.00 12 60 14 85 11 75 14 00 2 00 20 00 171 25 4 29 15.00 42 00 35 00 15.f> 11 00 4.00 6 00 10 00 9 25 25.50 150 00 300 00 13 58 80 65 52 00 1.50 mu padla še marsikaka beseda, tudi ako velika četvorica glede Julijske Benečije vztraja pri tvoji odločitvi Ktiinenliirji— (Nadaljevanje s 1. strani.) jah, nima niti enega dnevnika, z izjemo dveh komunističnih, ki pa imata le majhno naklado. Albanija je majhna dežela. Ker je na važni zemljepisni točki, so jo velike sile vedno zlorabljale za žogo, posebno še med in po prvi svetovni vojni. Nato si jo je Italija vzela Nova Albanija želi osamosvojitve in pa čimtesnejše ekonomsko sodelovanje z Jugoslavijo. Vprašala je za pristop v organizacijo Združenih narodov. Ampak Grčiia protestira, prvič, ker hoče velik del Albanije zase, in pa ker je sedanja vlada v Tirani "komunistična", Grška vlada, seveda, je rojalistična in levičarji so ji trn v peti ne samo v Grčiji temveč tudi v Albaniji, Bolgariji in povsod. Svet je pač čuden, napet in ga bo težko urediti. Irski predsednik de Valera se je tudi odločil vprašati organizacijo Združenih narodov za pristop vanjo. Dasi je bila Irska med vojno nevtralna na tak način, da je bilo posebno Hitlerju v korist, in četudi sta jo radi tega zelo grajala Roosevelt in Churchill, je Anglija sedaj vendar zato, da se jo sprejme. Poteza je pravilna. Izolirane dežele bi pomenile le nevarnost za mir. V Genevi v Švici je bila palača pokojnega društva naradov mlnutr teden uradno prepisana na ime nove lige, ki ji sedaj pravimo uradno Združeni naro- j di. Ceremonija ni bila sijajna, kajti vsi, ki so pri prepisovanju sodelovali, so se zavedali kakšne upe je človeštvo gojilo v društvo narodov, in kako razočarano je bilo, ker so se vojne zdržema nadaljevale in potem še poplava fašizma po Evropi in za tem pa vojna.; ki je bila hujša od vseh doseda- njih. Sedanji tajnik Združenih narodov je ob tej priliki prene-sitve lastninskih pravic priznal, da človeštvo tudi v to novo tvorbo svetovne organizacije nima vere, ker ga je liga narodov razočarala. Ampak če so se današnji državniki iz skušenj svojih prednikov kaj naučili, in iz zgodovine, morda pa bo nova liga (Z. N.) le izpolnila naloge, ki so ji bile dane v Rooseveltovih proglasih in na ustanovni konferenci v San Franciscu. V Franciji se bavijo z vprašanjem, če ne bi bilo umestno nastopiti za odpravo črne borze s smrtno kaznijo. Kajti živeža ni zadosti za vse, pa ga gre veliko na skrivaj .tistim, ki plačajo zanj neglede na ceno. Delavci so vtled tega najbolj prizadeti, bogataši pa, ki lahko plačajo, nič, ker jim niti delati ni treba. V Sovjetski uniji so se smrtne kazni proti črnotržnikom že poslužili. V začetku avgusta pa je bilo v Moskvi obsojenih nekaj oseb, ker so vzeli podkupnine. zato da so preskrbeli ljudem stanovanja, ki jih je sedaj tudi v ruskih mestih silno težko dobiti. Sedem moških in dve ženski, ki so imeli opravka pri oddajanju stanovanj in se dali podkupiti, je prejelo skupno 62 let zapora. Take kazni v deželah zapadne demokracije sicer niso znane, ampak bi zalegle. Kongresne preiskave proti vojnim goljufom napolnjujejo mnogo kolon v časopisju, ne pa ječ. A bilo bi bolje slednje kot prvo. Katoliška cerkev uči, da le vzgajanje mladine v katoliških šolah je jamstvo* da ostane nepokvarjena. Resnica je, da takega jamstva ni, kar dokazuje statistika, ki pa je buržvazni tisk ne publicira. Veliko mladoletnih zločincev je iz katoliških šol, čeprav se otroke v njih uči, kakor se jih v javnih šolah, da nai nikar ne krenejo na kriva pota. V Londonu se vrši kongres protestantskih cerkva, na katerem so veliko razpravljali o mi- ru, in pa o židovskem vprašanju, čeprav se Žide po veri ne smatra za kristjane. Mnogi konservativni pastorji in lajiki so se znašali nad boljševizmom in Rusijo, češ, da preti krščanstvu največja nevarnost iz Moskve. Ampak kje prazaprav je kaj krščanstva? Naravno, da kadar so protestanti skupaj, se radi ukvarjajo tudi s katoliško cerkvijo, od katere so se ločili in bili čestokrat tudi v krvavem boju z njo. Na konferenci v Londonu so bili glede delovanja Vatikana zelo pesimistični. Mir bo mogoč le, če bodo delale protestantske in katoliška cerkev skupaj, so rekli, a sveta stolica vodi glede miru samostojno akcijo in svojo politiko. Morda so protestantski svečeniki foislili pri tem tudi na podporo. ki jo je Vatikan dajal Mussolini ju, Francu, Dolfussu in drugim takim, ki jim je bilo kaj malo za mir. švedska za trgovsko zvezo z Rusijo Dasi so odnošaji med Švedsko in Sovjetsko unijo jako hladni, sta vendarle obe deželi v zavesti, da je bila Švedska med vojno v Hitlerjevih šapah, čeprav je hotela biti strogo nevtralna, Sedaj pa lahko Švedska usmeri veliko svojega trgovskega prometa v Sovjetsko unijo in iz Stockholma je bilo poročano, da je švedska vlada pripravljena dati v ta namen Rusiji 250 milijonov dolarjev kredita za dobo pet let. Vsekakor sta si ti dve deželi tako blizu skupaj, in si lahko ustvarita vzajemnost—posebno v trgovskih odnošajih toliko, da bo obema v veliko korist. . V prirodi so snovi in sile, katerih se človek lahko posluži. Denarja ni v prirodi. O tem je vredno razmišljati. — Etbin Kristan. Najcenejše blago na svetu sta danes: človeško meso in človeška kri.—Eugene V. Debs. 1.041 77 16 00 81.00 10 00 Prejeto za sklad mladinske bolnice (seznam št, 5, 6, 7).................................................. Skupaj IZDATKI: Najemnina urada .....................................................% Razsvetljava ............................. čiščenje oken .................................................... Uradne potrebičine .................................................. Plača tajnika (9 tednov)...................................... Plača pomotnika (9 tednov)............. .................... Poštnina ...................................................................... Telefon in telegrami ................................................ BroSure ...................................................................... Tiskovine :................................................................... T & T buletin ........................................... StfoSki delegacije v VVashington, D) C................. Seja Združenega odbora in ACYR .................... Shodi .................................................................. Subvencija ................................................................ časopisi, revije in knjige ........................................ Ekspres ..................................................................... Izredna pomoč .......................................................... Naročnina .................................................................. Skupaj izdatki iz političnega sklada....... Bilanca v banki 6-30 '46 (političnega fonda ........$ Bilanca ročne blagajne ............................................ Bilanca relifnega računa ........................................ Sklad mladinske bolnice ............. 107.00 41.911 10 $94.345 68 100 00 2 00 6 50 29 87 267 30 290.25 3.00 37.00 285 00 12.75 47.00 327.43 79 27 20.00 2,000 00 12.73 1.00 3 50 1000 8,582.13 11.38 $ 3,534 60 8,593 51 . 128 00 82.089.57 $ 94.345 68 PREGLED: Skupni dohodki za oolttično akcijo SANSa od 6. decembra 1942 do 30. Junija 1946 ..........$ 80,247.54 Skupna izplačila v isti dobi................................... 71.654.03 Preostanek ................................................................$ 8,593.51 Skupni dohodki za pomožno akcijo od 1. oktobra 1944 do 30 junija 1946 .............. Izplačano pomožni akciji.............................. Preostane* 6-30 1946 ................................... $ 80,247 54 i $119.628 25 119,500 25 128.00 Mirko G. Kuhel, tajnik Chicago, 111., 26. Julija 1946. $119.628 25 Vincent Cainkar, blagajnik. /# Našo Avtomatična ELEKTRIČNA PEČ začne kuhati med našo odsotnostjo! ti Privezana h kuhinji? Ne jaz! Pred desetimi minutami se je začela večerja kuhati... kljub temu pa sem vse popoldne na soncu. Ni čuda, da sem tako navdušena o moji avtomatični električni peči!" * Da. lahko je imeti "proste popoldneve" kadar kuhate z elektriko. Z avtomatično električno pečjo lahko postavite pečenko ali vse kosilo v peč ... nastavite kontrolo, in pozabite. Pa se greste lahko kopat, naku-povat ali igrati karte. Med vašo odsotnostjo peč avtomatično začne kuhati vAš obed ob natančnem času. ki ste ga določili, in se sama ustavi! • Ste lahko gotovi, da boste imeli izvrstno hrano, kadar kuhate z elektriko. Avtomatična kontrola meri gorkoto tako natančno, da sc bo hrana skuhala perfektno — vsakokrat. Vselej boste imeli natančno "brzino gorkote", ki jo želite. Ugibanje je izključeno. Vse prednosti tega čistega, hladnega in brezskrbnega načina kuhanja so vaše—in vse samo za $2 na mesec.* Oglejte si moderne električne peči pri vašem trgovcu ali v bližnji Edisonovi trgovini. Vprašajte za načrt brezplačne instalacije in brezplačne postrežbe za električne peči v Chicagu. •za povprečne 5ikaško družino. COM MOJI WEA L T H EDISON COM P AN T A Vugoslav Weekly Devoted te tha Interest of tha Worker« • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Buroau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P I R A T I V i COMMON WEAlTH NO. 2028. Publi.h.d W««klf »t 2301 s«. L«wod«U Av«. Chicago, 111., August 7, 194G. VOL XXXX1. THE SHAME OF THE NATION The investigation vvhich has linked the name of Congressman Andrew J. May and other ' great" men and vvar-time "patriots" with u mushroom munition firm that seized upon the war as ar. opportunity to profit upon the people smells bad. Certainly if it is proved that members of the nation s lawmaking body eonnived with racketeers to mulct the people while the soldiers vvere dying across the oceans the nation will be shamcd. But vve submit for the thoughtful consideration of working people Ihat there are stili greater shames which seldom get public consideration. VVhile it s bad enough if lawmakers rob the people illegally. we contend that it s stili vvorse to make lavvs vvhich permit the people to be the victims of legalized robbery. The crovvning shame of this era of potential abundance is that thc Covernment sanctions the institution of private profit in the produetion and distribution of people's needs. It is disKraceful that a small class of people should be able to wax wealthy by ovvning the nation's jobs vvhile millions of people vvho vvork ali their lives finally die as poor as they vvere on the day they vvere born—and that vvith the sanetion of lavv and the mantle of conventional respectability. Americans have a good reason to object to illegal racketeering, But they have more resaon to resent the legalized robbery of private profit vvhich is a normal result of our capitalist economy. For it is to the legal exploiters that the people pay the much larger toll. Figure what dishonest congressmen may have taken for themselves, reekon the cost of the Prendergasts, the Hagues and the Kelleys, and then compure the total to vvhat is taken every year bv the "res-pectable" private ovvners of the nation. It vvill be found that the cost of the latter, as deseribed by the vvords. ♦'dividends" and "interests," is vastly greater. And bear in mind. too, that back of every scoundrel in public Oifice is a privite individual vvho is seeking to make a short cut to vvealth by avoiding some of the rules of the private-profit game. Crooked politicians are one of the by-products of the capitalist racket. There vvill be fevver of them vvhen the legalized dishonesty of private profit is ended.—Reading Labor Advocate. THE MARCH Or LABOR OLOEST OJiOJ M TKE U.S. T?he Cbu^ekA iVfoaBAPH €AL ^UNiON lOl MARKtO ITS I3I»T AH*JiVERSARV JAM 7, THE c^OM »9 PRusrTERS UC.( IN i8i5, ANV TVtElR FiRST wA£E 9CAkt OAll^O FOR A vVAGE OF $ 9 FoR AN QA ^%iž3onso<0 relief in 93s «9 3L AVERAGE D 17 l*YS OF ILIN69B A ttAfc, ThOSJE WiTVl FAMILV iNfCO« UKTOEd $ lOOO AVUZAGeV AlMOST UOAVS.tHO&fi %\SoQ-2000Gft)U? AVSKAGTO SEs/GN t3AYS; AKJV THOSE nATH itiCOrt5 I OVSR $ SflOO ArtGAGtD 51* Afi/DA HALF | EAVS oF .-■if :€-war avefc*3£ AfJMUAk vv^E PERSON itJ "TVlE V6€P South was f 317. More War Contracts Scandals 334' IN THE WIND France stili live«! Cognizant of this vvas a Nevv York Herald Tribune correspondent vvho c a b 1 e d this story: As the Paris-Nice ex-press gathered speed and prepared to vvhirl through the whistle»8tcy) tovvn of Frejus, one of the passen-gers could restrain himself no longer. He pulled the emergency-alarm chain. The train ground to a halt before the Frejus station and out stepped Henri Giraud, Mayor of Frejus Admiring tovvnsmen, vvho had long fought off the im-pulse to do vvhat their mayor had dared to do, hoisted Giraud to their shoulders and paraded him tri-umphantly into tovvn. Oecupational adjustment. Judg-ing from the juxtaposition of tvvo recent books reported in the Labor Departmenfs current Monthly Labor Revievv, the golden age of com-l>etition yet to come (sans OPA) should consist mainly of captains of industry—a book by Michael Gore lists "101 Ways to be Your Ovvn Boss." but Paul W. Boynton can offer on!y a modest "Six Ways to Get a Job " Ali through the vvar. flagrant a buses vvere apparent tn the povver rA dollar-a-year civilian produetion officials to throvv favors to companies from vvhich they vvere "on leave." Comptroller General Warren novv charges that Army officers, stili in uniform, have handled contract termination negotiations vvith companies from vvhich they later accepted civilian employment. The Treasury, apparently. is taken for a ride both coming and going Short cuts to produetion were justified in the emergency of 1941. But there is no justification for vvhat Mr. VVarren calls a "terrific lobby" of Army officers vvhich broke dovvn enforcement of an 1872 statute barring government officials from handling claims i.gainst the Treasury for two years after leaving federal service. There is no justification for the "rider" to the novv-pending terminal leave pay bili. vvhich in effect vvould sanctify the destruction of the sound 1872 lavv. It is the business of Congress to strengthen the statutes. not vveaken them. in the face of developing scandals of vvar profiteering.— The Chicago Sun. Sale of War Plants The War Assets Administration has sold 52 of the vvar plants financed by the Government to 16 big corporations. This represents 57 percent of the total government investment of $17.000.000,000. The latest sale vvas that of the $200,000,000 steel plant at Geneva, Utah, to the U. S. Steel Corp. for $47,000,000. Whaiever llie AUorney General says, this sale of "our" plants to big business has strengthened monopol. It has also strengthened the hold of Eastern industrialists over the VVest. for many of these plants vvere in the West and are novv ovvned by VVall Street-centered corporations. Steel vvill continue to cost more to VVestern consumers than to Eastern, even if it conjes from Utah smelters. This is vvhat the NAM means by free enterprise— monopoly control of our economy. • • • The net national income in the United States dropped from $80 billion in 1929 to $40 billion in 1932, and rose to $80 billion in 1937, j and to $160 billion in 1944, as shown in a Tvventieth Century Fund report. HIGH PAT ESSENTIAL TO PROSPERITT For years business observers and commentators have been earnest-ly talking about some $100,000,000,000 in savings vvhich people had laid by in war bonds and bank accounts. A large part of this immense ium vvas suppossed to be in the hands of vvorkers vvho had saved it from their "high vvartime vvages" and vvould spend it for automobiles. uew homes. refrigerators and many other products vvhen the vvar vvas over Business men vvere counting on a nevv era of prosperity vvhen this money came to market to buy goods, The aetual facts. published reeently in a Federal Reserve Board study, shovv hovv little these observers knew about the vvartime incomes of vvorkers and the heavy expense they had to meet vvartime hving conditions and the huge hidden increase in living costs. The study shovvs that only a small portion of these savings are in the hands of vvorkers. The top 20 per cent of Americas savers hold 77 per cent of the savings, or $62,300,000,000. These are the faniily groups vvho have $1.800 or more in savings. The middle 50 per cent hold the remaining 23 per cent of savings ($18,600,000.000), vvith family holdings varying from $50 to $1.800 In the bottom 30 per cent of American families. 24 per cent or 13,800,000 families had no savings at aH and the rest had so little as to be negligible. The study further shovvs that those vvho hold the major part of these savings do not expect to use them for current spending. nor oven for such lasting things as automobiles, refrigerators and homes. Current spending vvill be financed out of their weekly incomes So it is clear, as labor has pointe*' out for years, that business must depend on vvorkers' week-by-week income to finance the sales of goods vvhich keep business alivc. Once more it is clear that high vvorkers' income, vvhich means high spending for industry's products, is essential to keep our free enterprise economy in balance. The. Human Side: Business VVeek reports Frank VV Abrams, president of Standard Oil C o m p a n y (Nevv Jersey), is gifted vvith talents that include on understanding of men. His first official act, vvhile conducting a meeting of its manufacturing committee on a hot sum-mer day, vvas to order ali present " Naturally! A sign on a display of vvooden blocks vvith bored cen-ters in a Nevv York surplus-goods store: VVe don't knovv vvhat in the hell they are, but you're sure to find a use for 'em, at 7 cents ea." Why didn t vve think of that? The • VVashington Calling" column of Scripps - Hovvard nevvspapers re-printed the follovving gem of economic reasoning vvhich they credit to a business journal: "If milk prices go up several cents a quart, families in lovv-income brackets vvill use less Surplus vvould go into other dairy products—butter, cheese, ice cream — eliminating shortages in these lines. If auto prices go high enough. fevver people vvill be able to buy cars (even on time pajments), and there won't lw »nv mnr#» w«rrv atv>ut steel." VVILLIAM GREEN IS HALF RIGHT VVhile CIO'« Philip Murray is exerting pressure for further vvage inereases to offset recent advances in living costs, President VVilliam Green finds more hope in a high level of produetion by the nation's economy. « 4 Produetion alone can save us," Mr. Green told Maintenance of Way delegates at a convention in Detroit. Moreover, he made his meaning clear by adding that strikes in retaliation against removel of priče controls are "unvvise at this time." If Mr. Green had said that produetion is the FIRST step tovvard the general vvelfare vved be agreeing vvith him vvithout reservation. Hovvever vve cannot concur in his appraisal of the value of "produetion alone." VVe stili recall that the economy of the nation "dropped dead" back in 1929 after a decade of the greatest produetion in the history of the capitalist system. And so vve knovv that, even though no generation can have the good things of life until they first produce them, something more than produetion is needed to make the people prosperous and secure. VVhat must be added is that vvorkers must produce for the purpose of using the things that are produced. Othervvise surpluses are created vvhich, in the future as in the past, vvill clog.the economy and produce a depression of gigantic proportions. Of course the present economy is not geared lo the purpose of producing for use. Profit is the mainspring of human activity; the profit of ovvners. And that's vvhere the trouble lies. Unless the ovvners can seli the products of industry profitably, then they stop producing VVe always have contended that the only sane purpose for producing anything vvas to consume vvhat vvas produced. But vvorkers are not prevented from using the product of their toil by ovvners vvho pay them less than the value of their product. Wc say that Mr. Green is half right vvhen he advocates produetion. But he vvill have to accept the Socialist program of produetion for use instead of for profit before he can come through vvitb a coinplete program for the econorfnic security and political freedom of the American people.—Reading Labor Advocate. CHURCHILL TWISTS AN ISSUE Mr. Churchill charges that the Labor government'« proposal to investigate ovvnership of British nevvspapers is a threat to "freedom The aceusation is reminiacent of the one-time eomplaint of too many American nevvspapers that requiring them to observe the VVagner Act and the Fair Labor Practices Act vvas an invasion of freedom of the press. The Labor goveroment's project, as vve understand it, is to dra-matize the fact that press ovvnership in Britain is concentrated in the liands of a fevv men vvho are also closely allied vvith banks, shipping, mining, transportation and other great industries. Does such dramatiza-tion interfere vvith the right of these men to publish as they please. to express their editorial beliefs, to print vvithout licensing or censorship? Not a( ali. It simply tells the people that, vvhen the majority of nevvspapers continually rail at Labor'« socialization and social insurance plans. they are expressing the vievvs of a particular economic group vvhich vvas out voted in a free eleetion. Federal lavv in this country alreadv requires nevvspaper owners to print the facts of ovvnership. That does not infringe freedom of the press. It protects an equal right of the public to knovv vvho is speak-ing through nevvspaper columns. Press freedom is too precious a right to be misdefined, and those vvho benefit constantly by the great guaran-tees of both British and American constitutions should be especially lealous not to let any misuse of the term go uncorrected.—The Chicago Sun. // BILLY" BULLITT IS L00SE AGAIN Congress Betrays the People on Oilfields By KENESAVV M. LANDIS, II in The Chicago Sun VVell, one bili got through Congress by a vvhopping majority. The OPA vvas butehered. The FEPC vvas filibustered. The 65-cent minimum vvage bili vvas killed. So vvas the health insurance bili. And the bili to appropriate money to fight cancer. In the closing hours of the session, the long-range housing bili vvas allovved to languish in committee. But one bili passed easily. By an overvvhelming majority, Congress voted to renounce the claim of the United States to tide-vvater oil fields off the coasts of California and Tcxas. These tidevvater fielck contain the greatest stores of oil n o vv knovvn to exist vvithin the juris-dietion of the government. In the opinion of geologists, they may constitute in another decade the only source of fucl for the U. S. Navy. Doubt About the Legal Right They are novv being exploited by private oil interests, vvho have se-cured extrcTnely profitable leases by arrangement vvith complaisant officials of California and Texas. But there is considerable doubt vvhether these tvvo states had any legal right to dispose of these oil renerves. In 1937, the Senate passed a resolution declaring submerged lands along our coasts '.'to be the proper of the United States" and dl-reeting the Attorney General to "assert, maintain and establish the title and possession of the United Stat« In the cxercise of his duty, the » Attorney General filed suit to gain possession of the tidevvater fields, and the čase is novv pending in the Supreme Court of the United States. There is a good chance that the Supreme Court vvould decide that these oil reserves legally belong to aH the American people. At least the oil companies think so, for they have not hesitated to use ali kinds of pressure to get the government to drop the suit. Do you remember the great scan-dal that broke vvhen President Truman appointed Ed Pauley to be un-dersecretary of the Navy? It vvas over this very thing. Pau-ley vvas a millionaire oil operator, vvhose company vvas financialy interes t ed in the tidevvater fields. Voted to By-Pass the Supreme Court In the hearing before the Senate naval affairs committee, Secre-tary Ickes testified that Pauley had offered to raise several hundred thousand dollars in campaign con-tributions if the government vvould drop its suit. "It vvas the ravvcst proposition ever made to me," said Ickes. Altohugh Pauley d e n i e d the -charge, it vvas felt he had no business being in the Navy Department, vvhere his private interests might conflict vvith his public trust He vvas forced to withdraw his name. But here s the funny thing VVhat it vvas sutpected—perhaps unjust-ly—that Pauley might Uo, Congress has done itself. VVith brazen effrontery, Congress has voted to by-pass the Supreme Court and hand the tidevvater fields over to the oil promoteri, confirm-ing their doubtful title. . The so-called representatives of the American people. Whom do they represent, anyhow? Disturbing Nevvs From Foreign Fronts By DONALD RAMSF.V "The fat is in the fire" in China. Madame Sun - Yat - sen, vvidovv of the "George VVashington of China," says Generalissimo Chiang is en-deavoring to involve the United States in a vvar vvith Russia and she suggests vve cut off military supplies from the generalissimo. The lady probably has more in-fluence in China than any other individual. She is one of the Soon sisters. Therefore. Chiang is her brother-in-lavv. She has never trusted him since he murdered a lot of his "Red" comrades years ago, after making a deal vvith the Chinese bankers of Shanghai. Undoubtedly, she leans heavilv tovvard Moscovv, and her deciaration vvhich must have created a tremendous sensation in China. probably means that General Mar-shalfs peace efforts have failed. Russia vvill back the Chinese "Reds." VVill vve start another vvorld vvar by going to Chiang's assistance? Saluatlng a Gallant Lady A revolution in Bol i vla: the president of Paraguay prepares to "reorganize the governmen t;" storm signals are flying in half a dozen other Latin-American countries. The Bollvian revolt vvas a bloody al fair. It remained for a vvoman to do the decent, courageous thing Maria Tereta Solari, chairman of thc Women's Civic Union, had opposed the dead dietator, Villarroel, from the start, but she faced the mob and demanded that the bodies of the victims be cut dovvn and "buried like Chrlstians." No coun-try is lo»t vvhile it produces such vvomen. The situation throughout Latin America demonstrates that our pol-icy if a "flop." Apparently, there is no one in our State Department vvho can handle affairs south of the Rio Grande. VVe commit one blunder after another, and. although vve spent billions in South America during the vvar, vve prob-ably have more enemies in that area than ever before. More Terror in Palestine Jevvish terrorists in Palestine continue to blast everything that earries the British label. Undoubt-edly London is on the hottest kind of a hot spot and vvould like to share it vvith Uncle Sam. VVe ll bc crazy if vve get mixed up in the controversy. Britain made the original proposal for a "Jevvish homeland." At the same time, Lavv^nce of Arabia vvas assuring the Arahs that after the first VVorld VVar they d control ali that area. For 25 years the Jevvs have been ask ing the British to make good Undoubtedly the British vvould like to do so, but the Arabs are tough and there are plenty of them. It s hard to see hovv a Jevvish homeland can be put over unless some great' povver is prepared to fight a first-class vvar. WHY VVE HAVE HIGH TAXES Secretary of Commerce Henry VVallace said a very sensible thing. He vvas discussing taxes and pointed out that the American people are paying the highest taxes in his-tory because of the vvars vve have engaged' in during tho last half centu ry. Apparently, authentic figures shovv that 94 cents out of every dollar Uncle Sam expends goes to pay for past vvars, to care for the victims and to prepare for the next vvar. That vvill continue until vve find the way to reduce armaments. The highest genius Is vvillingness and ability to do hard vvork.—R. S MacArthur. Kvorv year burn« account for from 5,000 to 6,000 home fatalities. Optimism imbounded A Rcoter dispatch in the Tientsin, China. Evening Journal, for June 29: "The construction of 85 fortresses (blockhouses and p i I 1 b o x e s) at vantage points in the former foreign concessions of Tientsin has necc-ssitated the expenditures of C. N. $300.000,000 (U. S. $150,-000). This vvas revealed by Mayor Chang Ting-ngao vvho stated the expenditures vvould be refunded by the Central Government later. . . . Mayor Chang vvas inclined tovvards optimism regarding the prospects of settling China s intemal differ-ences " CLAGUE AGAINST DRIVING IDLE VVORKERS INTO LOVV-PAID JOBS If unemplo.ved vv o r k e r s are forced into sub-standard Jobs. the nation as a vvhole vvill suffer. That vvarning vvas voiced recently by Edvvin CIague, director of the Buri ju of Employment Security Administration. CIague criticized the attitude of some state authorities that jobless vvorkers should be compelled to "take any job," regardless of pay or conditions. He insisted that, on the contrary, jobs«ekcrs should be given a reasonable time to look around for satisfactory employ-ment before being denied unem-ployment insurance. "If they cannot obtain jobs at their highest skills, they should have a chance to look around for jobs at their next related skills," CIague declared. "Many vvorkers vvill surely be able to maintain their vvartime skills and earning povver if given sufficient time to explore Job op-portunities. "It is to the economic interest of the country as a vvhole, as vvell as the individual worker's interest. that shifts in jobs take plače vvith the least possible vvaste of skills or loss of earning povver." COAL MINE FATALITIES In the first five months of 1946, 360 miners vvere killed in coal mine« in America. Of them 27 vvere killed in tvvo major disas-ters. In bituminous mining 270 vvere killed, in anthracite fields 20. VVilliam Bullitt, born in vvealth and social position, *.s a sort of ' Peck s bad boy." In the first VVorld VVar he vvas close to Woodrow VVilson. Franklin Roosevelt gave him many distinguished posts, including Ambassador to France and Ambassador to Russia. Bullitt is a brilliant fellovv, but utterly vvithout balance, and that makes him a very dangerous gentleman. His latest outburst is a nevv book In it he makes the mild sugges-tion that the United States "should not hesitate to use the atomic bomb to stop nevv erimes of Soviet imperialism. It happens that this paper has never preached Communism It stuck to trade unionism and old-fashioned democracy vvhen "Billy" Bullitt vvas quite "pink." Hovvever. LABOR is convinced that one way to destroy democracy here and elsevvhere is to listen to the hysierical outeries of men like Bullitt, vvho are "radical" one minute and, heaven only knovvs vvhat, the next. Povverful forces are endeavoring to push us into a vvar vvith Russia. As a lover of democracy, LABOR hopes vve can avoid such a conflict. Hovvever. the outpourings of men like "Billy" Bullitt make the task cxtremely difficult. — Labor A SHORT STORY ABOUT A MINER— ONE AMONG MANY From thc "culm bank" comes this short s t o r y, author anony-mous. about a coal miner and vvhat 30 years in the mineš did to him. My father coughed again. cursed and fumbled in the dark for the light. It tingled as he gave it a Jcrk. Povvder and f u n n e 1 — a mateh struck and I could hear him breathing the pale yellow smoke into his lungs. He had made everything handy for himself since mother had gone, ali things vvithin a r m ' s length. Since she had gone his bedding vvas not so clean and the floor not svvept so often. His vvooden leg handicapped him. But he vvas proud In his ovvn way. He coughed again. It vvas the mine asthma, ali right. He spit, cursing the rejeetion. Thirty years in the mineš had done this to him. Except vvhen they vvere out on strike against the heartless coal operators. No vvonder they could pay huge bonuses to the men high in position. Soulless they vvere. Hovv many of them vvould be suffering as my father vvas suffering? Sure, the only time they entered the mineš vvas on an ex-cursion vvith friends. It wasn't too bad. they had remarked. Coal dust —hah! Hc coughed again Unable to sleep properly. unable to hreathe properly. Cut the vvops dovvn like dogs, hovv dare they let us freeze in our homes, eried the heartless public. That is ali they are good for anyhow. Let them breathe the coal dust. Let them die like rats vvhen the explosions occur because the Jelly-fish back-boned mine operators fear to do their duty. Nevvsprint — stir up resentment against them. The idea, holding up the economy of the Nation by not vvantlng to vvork in those dastardly pits! They are just foreign seum. Why, sure, vve burn the coal. VVe have to keep vvarm. My father coughed again. But this time it vvas not in his home. It vvas in the hospital. "Not long," vvhispered the doetor. VVe filed in. He vvas breathing heavily novv. I kidded him. "Oh, get up, Pa, you are not sick" "Don t make me laugh. It hurts me to." But he did. He did not go that night, but lingered into the next day. He passed away from worry, strained breathing, fumbling in the nifht for light and povvder. He vvas free. So vvere the operator«. But not of conscienc*. $100 MILLIONS The contract the United States ha« signed vvith Cuban sugar grow-ers call« for a priče boost of 10 centa a hundred pounds. VVhen the increase reache« the consumer. it vvill be 1 cent a pound, That mean« about $100,000,000 a year more to gratify the nation'« «weet tooth or about $90.000,000 for rt-finers and distributors.