TRST, sreda 17. julija 1957 Leto XIII . SL 169 (3704) PMHdRSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: ul. MONTECCHl St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Fošt ni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it 2» — Tel. «..37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: viSine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov t st. a* — Tei. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 Ur. - FLRJ: Izvod 10 ^mje" : Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, urzavna r.voz.Trai asov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunah«! banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdaia Založništvo rž s ____ IHinlhiin ko vlada ZI)/\ /.avlaiaija razorn/.iti/Kiia pogajanja Duiles napoveduje za svoje zaveznike «atomska skladišča v atlantskem paktu «Christian Science Monitor»dolži Dullesa odgovornosti za morebitni neuspeh pogajanj v Londonu -«Atomskih skiadišč»se bodo pozneje posluževale lahko tudi druge države - t/lada ZDA gleda ugodno na zadnje spremembe v Moskvi, kljub temu pa je Dulles ponovno izrazil svoje nezaupanje v vlado SZ je je dodal, da bi se ta načrt lahko razširil tudi druge države izven NA- — WASHINGTON, 16. —, Državni tajnik Foster Dulles 1 ha današnji redni tiskovni konferenci izjavil, da ski ^ Proučuje možnost ustvarjanja »posebnega znv ■a atomske§a orožja, ki bi bilo na razpolago vznikom v atlantskem paktu pod nadzorstvom lesn°ynega poveljstva NATO v primeru ftapada*. Dul- ha «Vsekakor pa nismo Phsli še do nobenega dokončnega sklepa glede teh Proučevanj, katerih podlaga j® načelo, da zavezniške dr-ave ne smejo biti povsem ovisne od ZDA v pogledu ■■omske oborožitve v pri-meru napada ali vojne.» Nato je Dulles izjavil, da zahtevalo tako nabavlja-Jj.?.atomskega orožja ame-nskim zaveznikom odobri-ev posebne spremembe v “toeriški zakonodaji. Dejal ■*< da je «na podlagi znan- lerv,n'^ Proučevanj v zadnjih nemogoče zajamčiti, da gu ° obstoječa skladišča jedr-*ega orožja v celoti uniče-«. «Prav tako je nemogoče, -. neprepričljivo “0lles. da bi nadaljeval aa di mogli biti go-ijj1. da ne bodo obstoječe . wske surovine vsaj deloma razlog, zaradi katerega ZDA °Ucujejo možnost ustvarja-Na atomskih skladišč za svo-2aveznike.» Je državni tajnik de-- > da bodo ta skladišča pod za izdelavo jedr-orožja. In prav to je . dzorstvom NATO, zlasti žarim bi se izognili nekate. m težavam to, ju “Mvam pri razdeljeva-žav oro^a med zavezniške dr-v ,e', Pri proučevanju, ki je Se , - ’ so precejšnje tehnič-lit težave glede načina dode-g e or°žja zaveznikom, ki da v0; “Potrebujejo v primeru Sui« *’ Prav tako pa glede - ihosti a o 0 tem odloča Pt-,1:°sti, da S edsednik Eisenhower. Vsota odo ta proučeva-nekai tednov zaklju-W“ ■ in e(ien izmed rezultati Pa ,n, bo seveda «utrditev at-tske skupnosti)). -Nato »Je Je Dulles omenil zad- čei 1rnosk°vske dogodke, in 9iu ^a so po nieSovem mne-ju ((rezultat borbe mnenj v fa ethlju glede posameznih ki bi bile najbolj priklad-čj, 2a zadovoljitev naraščajočo 2abtev sovjetskega ljudstva Va Večji svobodi m osebn; a.rQosti.» Dejal je, da so čla-bj odstranjene skupine po tov Vem mnenju hoteli po-- vno zavladati s Stalinovimi t- °dami in poudaril, da je-av zadnji dogodki dokazu-J.°j. kako je nemogoče pre-V^ti spremembe v ZSSR.» eka'kor pa po Dulesovem "'in mnenju ne bo prišlo do spremembe sovjetske zunanje politike. kajti direktive te. politike so bile v zadnjih dveh letih iste, ki jih je dajal Hru-ščev s svojo skupino, ki je zdaj na oblasti. Sedanji razvoj v ZSSR dokazuje tudi «kakšen vpliv ima javno mnenje na sovjetske voditelje.)) Dulles je izjavil, da gre ameriška politika do ZSSR za tem. da takšen razvoj podpira, čeprav se izogiba odkrite intervencije.)) Državni tajnik ZDA je nato govoril o Srednjem Vzhodu. Rekel je, da bo «mogoče potrebno najti nova sredstva za odstranitev spora med Izraelom in arabskimi državami.)) Po njegovem mnenju tako i-menovana ((ameriška doktrina« za Srednji Vzhod, nima namena proučevati tega vprašanja, temveč ((omogočiti državam Srednjega Vzhoda, da bi se mogle bolje upirati »naporom komunistov proti njihovi neodvisnosti«. Glede možnosti uspeha sedanjih londonskih pogajanj o razorožitvi. Dulles ni hotel povedati, kaj o tem predvideva. Dejal pa je. da bi po objavi ameriških predlogov na londonski konferenci »ugodno deloval odmor, ki bi ga napravili strokovnjaki, ki pa ne bi smel pesimistično vplivati na potek razgovorov.« V zvezi s pesimizmom, ki naj bi zavladal v Londonu in Parizu glede pogajanj c razorožitvi je Dulles dejal, da je vprašanje «prav posebno obširno in skrajno komplicirano, kajti nekatere načelne sporazume je zelo težko prevesti v konkretne izraze.« V teh pogojih bi bilo prezgodaj že sedaj sklepati o tem. «?li je bil v Londonu dosežen uspeh ali pa je prišlo do neuspeha.« Dodal je še, da če so ZDA s svojim predlogom zakasnile, je bilo temu vzrok dejstvo, da so se morale posvetovati s svojimi zavezniki, kar Sovjetski zvezi ni potrebno. ker njena vlada_ lahko u-veljavi svoje stališče in re mora vprašati za nasvet svojih zaveznikov v Vzhodni Evropi. Dulles je ponovno pouda. ril, da njegova vlada ne more pristati na inšpekcijsko področje v Evropi, ki bi imelo za posledico trajno razdelitev Nemčije. Nato je Dulles povedal, da ameriški predlogi v pododboru OZN za razorožitev vsebujejo datum, od katerega dalje, naj bi bila izdelava atomskega orožja prepovedana m jedrske surovine izkoriščane v miroljubne namene. «Toda vlada ZSSR, je nadaljeval Dulles, ni povedala ali pristaja nata načela in na ta datum.« Dulles je še ‘dodal, da v primeru sklenitve sporazuma o prvi fazi razorožitve, ZDA ne bi uničile svojega potenciala v jedrskem orožju, ker da «ne bi imele nobenega jamstva, da tudi SZ ne Di storila prav tako.« V zvezi z zadnjimi izjavami sovjetskega delegata Valerij ana Zorina v Londonu piše danes «Christian Science Monitor«, da prav v trenutku ko je Zorin pokazal, da je pripravljen upoštevati ameriški predlog za prepoved atomskih poizkusov za dobo desetih mesecev, namesto za dve ali tri leta, je ameriški delegat Stassen odgovoril z enostavnim : «Deset mesecev ali nič!« »Poudaril je — kot pravijo — da se glede trajanja prepovedi o ameriškem predlogu ne more pogajati! Potrebno je jasno povedati — piše ameriški list — tistim funkcionarjem v Wa-shingtonu, ki dajejo takšna navodila, da je to najslabši način vodenja pogajanj, kajti prav ta način jemlje Zorinu odgovornost zaradi ovir za druge več obetajoče perspektive začetka zmanjševanja oborožitve in posledica je, da pade odgovornost pred vsem svetom na Ameriko. Ljudstva mnogih držav so vlagala vse svoje upe v prekinitev ali vsaj v zmanjšanje oboroževalne atomske tekme. Če bo ta manever imel za rezultat razbitje pogajanj o razorožitvi in bodo za to razbitje krive ZDA, bodo morali odgovorni ameriški funkcionarji dati pojasnila ne samo Rusom in nevtralnim državam, temveč tudi ameriškim državljanom!« zaključuje list svoj oster opomin vladi ZDA. Tudi Hammarskjoeld je danes govoril v Ženevi o raz-orožitveni konferenci v Londonu. Dejal je, da je konferenca doslej ((izvršila precej resnega dela«. «V teh zadnjih letih smo dosegli določen napredek in bil bi zelo vesel, če bi zasedanje dalo rezultate.« Nato je tajnik OZN Izjavil, da nadaljuje z nabiranjem odgovorov raznih držav na vprašanja glede sedeža ln načina, kako naj bi generalna skupščina OZN razpravljala o znanem poročilu glede madžarskega položaja. Dejal je, da bo prišlo verjetno do posebnega zasedanja skupščine. Za redno zasedanje, ki bo prihodnje leto pa je rekel, da bo po njegovem prepričanju v New Yorku. Rri tem je izrazil mnenje, da je vedno manj verjetno, da bo skupščina zasedala izven svojega stalnega sedeža. Makarios pojde v ZDA ATENE, 16. — .V ciprskih krogih v Atenah se govori, da bo v zvezi z grško zahtevo, da se vprašanje Cipra postavi na dnevni red zasedanja glavne skupščine OZN, nadškof Makarios v kratkem odpotoval v ZDA, kjer bo a-meriškemu javnemu mnenju predočil ciprsko vprašanje, preden se začne omenjeno zasedanje. V intervjuju nekemu atenskemu tedniku je Makarios med drugim izjavil: ((Pripisujemo posebno važnost dejstvu, da se ameriško javno mnenje popolnoma informira o našem vprašanju z različnih pogledov. Prepričani smo namreč, da bo tako prišlo do bolj objektivnega in bolj liberalnega stališča ameriške diplomacije«. Neki 18-letni ciprski Grk je bil v času šestih mesecev že drugič obsojen na smrt zaradi obtožbe, da je v preteklem novembru ubil nekega ciprskega odvetnika v Lima-solu. Mladenič je bil obsojen na smrt že februarja meseca, toda proces se je moral ponoviti, ker sodni akti niso bili prevedeni v grščino. —— «»—— Micunovic pri Vorošilovu MOSKVA, 16, — Tass poroča, da je maršal Vorošilov, predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR, sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi Mičunoviča. Odnosi med socialističnimi državami Pred važnim sestan Hruščev-Kardelj-Gomulka-Kadar Razpravljali bodo tudi o nedavnem govoru Hruščeva v Pragi glede politike vlade FLRJ - Navzočnost Kardelja in Rankoviča v Moskvi bo vplivala tudi na gospodarska pogajanja, ki jih bo vodil Hasan Brkič o izvajanju lani podpisanega investicijskega sporazuma (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Kakor smo že včeraj poročali je odpotovala pod vodstvom predsednika odbora za zunanjo trgovino Hasana Brkiča v Moskvo jugoslovanska delegacija, kjer bo imela z zastopniki SZ razgovore o izvajanju že sklenjenega investicijskega sporazuma. Na podlagi sporazuma, ki je bil objavljen 3. avgusta 1956 se je vlada SZ obvezala, da bo odobrila Jugoslaviji dolgoročni kredit v znesku 175 milijonov dolarjev za zgradnjo, med drugim, aluminijskega kombinata in električne centrale v črni gori, tovarne dušičnih gnojil v Pančevu in ene hidrocentrale. Pri realizaciji tega sporazuma pa so nastopile težave, ki so bile dejansko političnega značaja. Zaradi Jugoslavija do madžarskih dogodkov in ker so se izjalovili upi nekaterih sovjetskih voditeljev, da bo Jugoslavija pristopila k vzhodnemu bloku, je vlada SZ začela zavlačevati izvajanje sporazuma. Zaradi spremenjene situacije je Jugoslavija pričela proučevati možnosti podobnih aranžmajev z zahodnimi državami zlasti še, ker je bila izgradnja omenjenih objektov povezana s perspektivnim ' načr- stališča, ki ga je zavzela imiiiiiiiiHHiimiiiiiiiiiiimmiiimHiiiiHiiimiinimMiMHHMimmMmmmHiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiimiiiBiiiiiiiiimiiiiitiniiiiiinimimiiiinimiiiiiHiMmmmimnnMmMHH Fanfanijevo poročilo še vedno aktualno Kaj bo povedal na zasedanju centralnega komiteja PSI Ustavil se bo pri nedavnih dogodkih v Moskvi kot pri zadnjem poročilu Togliattija in še zlasti Fanfanija - Demonstracija žena odpuščenih delavcev v senatu Občinski svet v Castellammare rekviriral oddelek tovarne Poročilo o razgovorih v Pragi Zvestoba varšavskemu paktu in nujnost kolektivne varnosti Hruščev je zopet govoril pred odhodom iz Prage in ob vrnitvi v Moskvo ter ponovil vsebino svojih dosedanjih govorov med obiskom v CSR fj NAGA, 16. — Hrusčev in l3,*janin sta odpotovala ob l(k ? posebnim letalom «TU-dj?1’ iz Prage v Moskvo, ka-v sta prispela na letališče Mh, Nukovo čez nekaj ur. Pred °doxn v Moskvo je dopoi- slu ®ov°ril Hrusčev na občin-ldA111 trgu v Pragi, pred od-tio 0rn je bilo objavljeno skup-jrj. Poročilo o razgovorih, po Sov .u v Moskvo pa je zopet tjj °ril Hruščev na moskov-jjh stadionu ((Lenin«. Client ko je Hruščev po-dj.plal vsebino svojih prejš-govoj-ov, je v javnem du^hju zbudila veliko zanima-ij Vsebina skupnega poroči-ta'.ki sta ga podpisala sekre- obeh partij Hruščev tn V poročilu se ugo- 0|)‘‘J«, da so se odnosi med državama razvijali u-na podlagi letošnje ja-Jbjtske skupne izjave, ker je dtj.aga oanosov medsebojno djjateljstvo, ki izvira iz skup-loy ‘hteresov in skupnih idea-ij *a gradnjo socializma in (j, dosego svetovnega miru iC0!' tudi iz vzajemnega spo-K ahja. V poročilu se zlasti rja, da so se delegati K.Sovarjali o zelo važnih ležanjih koordinacije indu-'Ccli e proizvodnje in o go-tj.aarski politiki obeh držav tu3 tehničnem in znanstva N: S1 delovanju, k {to poudarja poročilo, da olNp CSR povsem strinja z 4, °6bo protipartijske skupijo Molotova in da sta obe LeSaciji ugotovili istovetnost :hj glede mednarodnega tj'°žaja: zmanjšanje medna- napetosti, znižanje obo-V tve, prepoved atomskega k^odikovega orožja ter prelive atomskih poskusov. O-a načela mednarodnih ij. “sov morajo biti: mir pri-dj.vjstvo, sožitje ne glede na Laičen in gospodarski ustroj *-ahleznih držav. Delegati so obvestili sovjetske de- legate o naporih za izvajanje sklepov XX. kongresa, sovjetski delegati pa so izjavili, da te napore pozitivno ocenjujjo. Poročilo ^pravi dalje, da je bilo med obema državama podpisanih več gospodarskih sporazumov, podpis drugih pa se pripravlja med katerimi bo najvažnejši dolgoročni trgovinski sporazum za leta 1958-1960. Poročilo obsoja politiko voditeljev Zahodne Nemčije, ki ne prispeva k odstranitvi nevarnosti vojne v Evropi in v svetu. Zahodno nemški militaristi delujejo ob podpori britanskih, ameriških in francoskih voditeljev ter širijo šovinistično propagando, večajo vojni potencial in vežbajo vojake Bundesvvehra za uporabo atomskega orožja. Qbe državi ne bosta nikdar dovolili, da bi nemško ozemlje postalo o-rožarna za novo napadalno vojno. Zato obe državi podpirata vzhodnonemško Demokratično republiko in njene napore, lci so v prid miru in zmanjšanju napetosti v Evropi. Spričo dejstva, da zahodne sile prispevajo k povečanju mednarodne napetosti, ((imata obe državi za potrebno, da še enkrat poudarita zvestobo varšavskemu paktu in izjavljata svojo odločnost, da bosta vztrajali pri naporih za dosego sistema kolektivne varnosti v Evropi«. Končno poročilo poudarja, da sta obe delegaciji za odločno borbo revizionizmu, t. j. proti vnašanju v partije delavskega razreda sovražne buržuazne ideologije V svojem govoru pred odhodom je Hruščev med drugim izjavil, da so nujni širši stiki s komunističnimi partijami v kapitalističnih državah kakor tudi okrepitev povezave z Jugoslavijo na podlagi marksizma-leninizma. Dejal je da podpisano skupno poročilo ugotavlja istovetnost pogle- dov na notranja in zunanjepolitična vprašanja. »Pripravljeni smo takoj podpisati sporazum o prepovedi jedrskega orožja, kar bi predstavljajo prvo etapo za splošno razorožitev«, je rekel Hruščev. Končno je pohvalil ((razumnost KP CSR, ki je bila vedno in tudi ostane tesno povezana s KP ZSSR«. (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Tisk in politični opazovalci se še vedno ukvarjajo s Fanfanijevim poročilom na z asedanju glavnega odbora KD. Pričakuje pa se, kakšno bo uradno stališče socialistov, ki se bo izkristaliziralo na zasedanju centralnega komiteja, ki se prične jutri. Zaradi priprave zasedanja se je danes sestalo vodstvo PSI in Nenni je prečita! poročilo, ki ga bo imel jutri na tem zasedanju. Poročilo se ukvarja z glavnimi vprašanji sedanjega trenutka in s perspektivami stranke v sedanjem položaju. Del poročila je posvečen nedavnim dogodkom v SZ, o katerih so razni predstavniki stranke že izrekli svoje mišljenje. Nenni se bo ustavil tudi ob Togliattijevem poročilu na zasedanju CK KPI in posebno obširno bo pretresal rezultate zasedanja glavnega odbora KD v Val-lombrosi. Nenni bo Fanfanijevo poročilo presodili s pozitivnega kot negativnega stališča. Na vsak način smatra Nenni Fanfanijevo poročilo za zelo zanimivo, ker vsebuje popolnoma nov politični koncept. V političnih krogih prevladuje vtis, da bo PSI zavzela položaj ene stranke v dialogu, zavrnila pa bo negativne strani Fanfanijevih pobud. Te so naletele na slab sprejem v socialdemokratskih krogih blizu Saragata in prav tako sta jih slabo sprejela Pacciardi in Malagodi. Notranje težave v KD so se pokazale pri sestavljanju volilne komisije, ki bo po sklepih v Valiombrosi imela nalogo, da sestavi strankin volilni program. Pokrajinski odbori, ki so bili povabljeni, da imenujejo svoje člane v to komisijo, so izrazili nezadovoljstvo proti postopku, ki ga smatrajo za škodljivega za krajevne interese, ki jih oni predstavljajo. Odbori bi raje bolj direktno sodelovali pri formulaciji programa in tako je prišlo do precej napetega ozračja med organi vodstva in organi periferije. Ministrski predsednik Zoli se je danes sestal z voditeljem parlamentarne skupine KD Piccionijem ter z njim razpravljal o sporedu dela v poslanski zbornici, o čemer bi se moralo odločiti na zasedanju v četrtek, če ne bo prišlo zopet do odložitve. Zoli se je sestal tudi z La Malfo m Maorellijem. Baje je Zoli nagovarjal republikanska parlamentarca, naj opustita podpiranje zahteve za prednost a-grarnih pogodb. Ta zahteva namreč lahko povzroči vladi še precejšnje težave ne samo pri monarhofašistih, ampak celo pri sami demokrščanski stranki. Med debato v poslanski zbornici je Villabruna podčrtal tragično zaostalost Italije na področju izkoriščanja jedrske energije. Predložil je zakon-ški načrt za proizvodnjo in izkoriščanje jedrskih goriv. Pod. tajnik Sulio. ki mu je odgovarjal, ni nasprotoval, da se vzame predlog Villabrune v poštev, toda spomnil je, da je vlada že predložila tak zakonski osnutek, ki pa ga bo treba vskladiti z nekaterimi določbami Evi atoma. Pri nadaljevanju 'ebate o proračunu ministrstva za delo je bil danes naiDolj važen govor Di Vittoria. Tajnik CGIL je poudari! naraščajoče neravnovesje med povečanjem dobičkov in povečanjem plač. Delovna storilnost se je od 1948 povečala za 89 odstotkov, povprečni porast dobičkov pa znaša 200 odstotkov, medtem ko so se plače povišale le za 10 do 15 od- •iiilliiiimiiiiiiiMiimiMiiMinHiuuHmumunomHCHnmHmuiimmiiHmtnmiimiimmuimnimiuiHiiiiiiiiiiiiiiiittiinitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii Cankov, Trebčev in Panov izključeni iz CK KP Bolgarije Cankov je bil prvi podpredsednik vlade, Trebčev pa bivši minister in podpredsednik - Obtoženi so frakcionaškega delovanja - Pričakuje se preosnova vlade SOFIJA. 16. — Centralni komite Komunistične partije Bolgarije je objavil danes poročilo o svojem plenarnem zasedanju, med katerim je bil soglasno izključen iz političnega urada in iz centralnega komiteja Georgi Cankov, prvi podpredsednik bolgarske vlače ker je »s svojim frakcio— naški-m delovanjem sistematično miniral enotnost in kolektivnost dela političnega urada iu centralnega komiteja in zastopal linijo, ki je nasprotovala politiki partije«. Razen njega je CK soglasno izključil tudi Dobri Trebče-va, bivšega ministra in podpredsednika bolgarske vlade in Janka Panova, ker sta »kljub strogim opominom nadaljevala s svojim delovanjem proti centralnemu komiteju, proti liniji in enotnosti partije«. (Georgi Cankov je bu član vlade od leta 1947 in je bil med drugim tudi minister za notranje začeve. Pričakuje se, da bo' izključen tudi iz vlade. Po izključitvi omenjenih treh članov je CK sklenil razširiti politični urad od 9 na 11 članov, namestniki pa bodo štirje namesto dosedanjih dveh. Trije sekretarji partije in sicer Dimitar Ganev. predsednik patriotične fronte, Boris Taskov in Bojan Balgara-nov, so bili izvoljeni za polnopravne člane, medtem ko sta bila imenovana za namestnike članov političnega urada Dimitar Dimov, ki je znan kot organizator odporniškega gibanja med vojno, in Mlačen Stojanov. Za polnopravne člane CK so bil; še izvoljeni veleposlanik v Moskvi Ljuben Gerasi-mov, minister za težko industrijo Tano Colov in akade- mik Todor Pavlov. Za sekretarja je bil imenoavn Stanko Todorov sedanji kmetijsk.-minister. Glasilo KP «Rabotničesko delo« poroča, da bo v kratkem spremenjen tudi sestav vlade. V enem izmed člankov poudarja list besede pokojnega Georgija Dimitrova, da v partiji «ne sme biti frakcij, ki- jih j treba brez usmiljenja odstraniti in če je potrebno poseči vmes tudi s partijskim operacijskim nožem«. Nekateri opazovalci trčijo, da je z izključitvijo frakcio-našev okrepljen vpliv Todora Živkova, prvega sekretarja partije, ki mu pravijo tudi ((bolgarski Hruščev«. Poudarja se tudi, da je izključitev v tesni zvezi z Izključitvijo stalinske skupine Molotova in Malenkova iz Partij« SZ, stotkov. Pritoževal se je tuči zaradi pomanjkljive delovne zaščite in rekel je, da so v veliki meri za sindikalni razkol krivi delodajalci, ki so ta razkol povzročili. Po teh besedah je prišlo do nekaterih medklicev, med katerimi so se slišale tudi besede o splošni stavki 15. julija 1948 po atentatu na Togliattija. Pritisk in zastraševanje delodajalskega razreda, je nadaljeval Di Vittorio, je prišel tako daleč, da je postal potreben zakon, ki naj uredi vprašanje odpustov', ki se sedaj izvajajo po nazadnjaških načelih, ki niso v veljavi v nobeni drugi državi Zahodne Evrope. Odpusti bi morali biti na podlagi zakona, ki ga predlaga Di Vittorio, opravičeni s tehnično-ekonomskimi vzroki ali pa zaradi hučih prekrškov delavcev, potem se je govornik zavzel za združitev zdravstvene pomoči ter grajal zmanjšanje državnih fondov na škodo upokojencev socialnega skrbstva. Ob tem argumentu se je ustavil tudi poslanec Berlin-guer, ki je dejal, da se pokojnine socialnega skrbstva še danes gibljejo med 3 do 5000 lir, medtem ko le redko-številne presegajo 10.000. Socialisti so svoj čas predložili zakon za ureditev pokojnin, na katerega pa je vlada odgovorila s tem, da je zmanjšala državni fond za ureditev pokojnin. Izjavil je, da smatra vladni postopek v tem pogledu za zmoten in ilegalen. Poslanska zbornica je danes odoDrda dekret ministr skega sveta za odkup telefonskih koncesij. Minister Mat-tarella se je formalno obvezal za odkup do 31. decembra 1957. Zbornica je sprejela predlog poslanca Nator.ja, po katerem je IRl pooblaščen, da dobi potrebna sredstva za e-misijo obligacijskega poso- jila. V senatu so razpravljali o proračunu industrijskega ministrstva. Debati je prisostvovalo tudi 23 Žen odpuščenih delavcev v Falkovih tovarnah v Castellamare di Stabbia. (Vseh nedavno odpuščenih delavcev v teh tovarnah je 350.) Omenjene žene so zmetale v senatno dvorano precejšnje količine letakov, s katerimi pozivajo senatorje, naj posvetijo svojo pozornost položaju v Castellamare, kjer je že 8000 brezposelnih. Seveda so nastopili uslužbenci senata, ki so demonstrirajoče žene odstranili s tribun za občinstvo. 2e prej pa je o tej stvari govoril komunistični poslanec Palermo, Minister Gui je odgovoril na interpelacije zaradi nedavnih odpustov v podjetjih Faik v Castellammare ui Stabbia. Podjetje je navedlo za vzrok odpusta dejstvo, da ni moglo dobiti potrebne surovine za delo v enem izmed oddelkov. Med sindikalnimi pogajanji se je doseglo, da so bili odpusti, ki so bili določeni za 1. junij, odloženi na 15. julij. Nekatera posredovanja ministrstva za delo pa so bila brezuspešna, ker sta stranki vztrajali na svojih stališčih. Prišlo je torej do izročitve odpustnih pisem in do zasedbe tovarne po delavstvu. Ministrstvo ostaja še nadalje na razpolago strankama za obnovitev pogajanj, Pogoj pa je, da delavci prej izpraznijo tovarno. Poslanec Šansone (PSI) je ministrstvu priznal dobro voljo, medtem ko je Colasanto podjetjih Falk po vsej Italij*. Maglietta (KPI) pa je poudaril, da predstavlja zadeva Falk v Castellammare načelno vprašanje, ki ga je treba rešiti zaradi prestiža same vlade in italijanske države. Iz Castellammare pa je prišla vest, da so ravnatelja tovarne ing. Liga Sbrano delavci, ki imajo zaseden oddelek tovarne, napadli in nabili, tako da je moral v bolnišnico. Po tem dogodku je ravnateljstvo dalo razobesiti objavo, v kateri sporoča, da je prisiljeno zapustiti vodstvo tovarne, ker v takih razmerah ne more 0-pravljati svoje naloge. Pozno zvečer pa se je sestal občinski svet. ki je izglasoval resolucijo, da se oddelek tovarne, katerega delavci so odpuščeni. rekvirira, in obenem poziva ministrstvo za delo, naj v tem oddelku organizira kvalifikacijski tečaj. Jutri bo župan podpisal ukrep, ki bo tako postal izvršen. a. P. tom gospodarskega razvoja ’ Jugoslavije. Nedavno pa je SZ dala pobudo za nadaljevanje razgovorov, kar upravičuje upanje, da bo končno prišlo do realizacije lani sklenjenih gospodarskih sporazumov. Na potek gospodarskih pogajanj v Moskvi bo vplivala tudi prisotnost Kardelja in Rankoviča v SZ, ki sta danes s Krima prispela v Moskvo, kamor se je vrnila tudi sovjetska delegacija pod vodstvom Hruščeva, ki je obiskala ČSR. Čeprav sta Kardelj in Ran-kovič po uradnem sporočilu odpotovala na «oddih» v SZ, politični opazovalci sodijo, da bodo te počitnice precej utrudljive. Zlasti še zaradi nedavnega govora Hruščeva v Pragi in nekaterih vesti, da sta v SZ odpotovala «na počitnice« tudi predsednik madžarske vlade Kadar in generalni tajnik Poljske združene delavske partije Vladislav Go-mulka. Vse kaže, da smo pred začetkom zelo važnih razgovorov v Moskvi, katerih rezultat bo presegal okvir jugoslovansko-sovjetskih odnosov. V Pragi pa se je začelo red, no zasedanje mešane jugoslo-vansko-češkoslovaške komisije za blagovne izmenjavo, na katerem bodo razpravljali o rezultatih dosedanje medsebojne izmenjave in o vprašanjih, katerih rešitev bi te izmenjave povečala. Beograjski gospodarski krogi sodijo, da bodo razgovori v Pragi v korist obeh držav, kajti dosedanja izmenjava ni odgovarjala stvarnim potrebam in možnostim obeh gospodarstev. Jugoslavija namreč razpolaga z nekaterimi kmečkimi presežki, za katere se zanima ČSR. Poleg tega nudi Jugoslavija ČSR lahko večje usluge pri tranzitu za blago, ki ga ČSR pošilja v Azijo in Afriko. Povečanje izvoza kmetijskih pridelkov v ČSR, tranzitnih uslug in turizma bi omogočilo Jugoslaviji nakup večjih količin industrijskega blaga v CSR. Poleg s Češkosloslovaško se predvideva povečanje trgovinske izmenjave tudi z Romunijo. V tej zvezi je prispel danes v Beograd direktor romunskega ministrstva za zunanjo trgovino Pavel Do,nat, vodja romunske gospodarske delegacije, ki bo skupno z jugoslovanskimi zastopniki proučila možnosti medsebojne raz- iiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiimiimmiiiiimiiiiitniiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiMiiiiitiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiii Vprašanje Alžirije pred OZN? Prekinjena seja zbornice med govorom Duclosa Med osmimi Alžirci, obsojenimi na smrt, sta tudi dve mladenki 20 in 22 let - Lacoste obljublja ukrepe, «katerih učinek se bo pravočasno čutil» NEW YORK, 16. — Predsednik afroazijske skupine v OZN je danes dopoldne sporočil, da bo okrog dvajset držav, ki pripadajo tej skupini, zahtevalo jutri od generalnega tajnika QZN, da se vprašanje Alžira vpiše na dnevni red zasedanja glavne skupščine OZN, ki bo pričela delo 17. septembra. Francoska skupščina je danes popoldne pričela svoje delo. Na dnevnem redu je razprava o posebni oblasti v Alžiriji. Debata lahko traja tudi vso noč do jutri in je za vlado velike važnosti. Ministrski predsednik Bourges -Maunoury je dobil od ostalih ministrov pooblastilo, da postavi, če bo potrebno, vprašanje zaupnice v zvezi z zakonskim načrtom, ki potrjuje in povečuje izredno oblast vladi za borbo proti upornikom v Alžiriji in proti tajnemu delovanju muslimanskih nacionalistov v Franciji sami. Današnja seja ni prav dolgo trajala in se je zaključila med govorom komunističnega poslanca Duclosa. Ta je obširno razvijal tezo komunistične partije o Alžiriji ter je trdil, da pomeni razširitev nekaterih zakonskih ukrepov na metropolitansko ozemlje toliko kot vzpostavitev «lettre de cachet«. Po mnenju govornika bo samo priznanje pravice alžirskega ljudstva do neodvisnosti pripomoglo k vzpostavitvi novih odnosov, ki naj izključijo vsak kolonialističen duh. Predsedujoči je pozval Duclosa, naj zaključi svoj govor. Ker pa je ta kar nadaljeval, je zaključil sejo. Komunistični poslanci so bučno pro-zlasti ko so videli testirali, zlasti ko so __________ _ .predsednika vlade in Rober- (KD) predlagal stavko v vaeh ta Lacosta, ko sta skupaj za- puščala zbornico «Vi ne boste jutri govorili«, so kričali. Seja se bo nadaljevala jutri popoldne. V neki okrožnici, ki jo je Robert Lacoste poslal civilnim in vojaškim oblastem Alžirije, trdi, da je treba pričakovati do pričetka zasedanja glavne skupščine OZN povečano delovanje upornikov. Zaradi tega, dostavlja Lacoste, je treba priporočiti vsem kar največjo budnost ter o-pozoriti na obveznost borbe brez prestanka proti nasprotniku, ki se ne ustavlja pred ničemer. Nato pravi, da je vlada že pripravila ukrepe, katerih učinek se bo pravočasno čutil. Zlasti bo izboljšana straža na mejah z Marokom in Tunizijo, okrepljena bo policija itd. Nazadnje izjavlja Lacoste, da bo zelo kmalu pripravljen «okvirni zakon«, ki bo določil začasni režim Alžirije. Vojaška sodišča v Alžiru in Constantini so obsodila na smrt 8 Alžircev. Med temi sta tudi dve mladi ženski, stari 20 in 22 let, ki ju dolžijo, da sta pomagali pri eksploziji bomb v dveh kavarnah v Alžiru januarja meseca, pri čemer je bilo deset oseb ubitih in 60 ranjenih. Med procesom, ki se je končal včeraj pozno zvečer, je prišlo do hudih incidentov med odvetniki obeh mladenk in občinstvom v sodni dvorani. Odvetniki, ki so vsi iz Pariza, so govorili o obeh obtoženkah kot o mučenicah za narodno stvar, kar je povzročilo proteste pri občinstvu. Pri izhodu s sodišča je morala odvetnike zaščititi policija, da so lahko prišli do svojih hotelov. širitve gospodarskega sodelovanja. B. BOŽIC MOSKVA, 16. — Kardelja, Rankoviča. Veselinova in gen. Kolačiča so na letališču v Moskvi sprejeli Leonid Bre-injev, član prezidija CK KP SZ, Nina Popova, namestnik člana CK in jugoslovanski veleposlanik Mičunovič. «»------- Tudi CP KP Avstrije odobrava moskovske ukrepe DUNAJ, 16. — Tudi avstrijska KP je v celoti in soglasno odobrila resolucijo o obsodbi sovjetskih stalinistov. V posebni resoluciji se ugotavlja, da je obžalovanja vredno, ker se Molotov in tovariši niso zavzeli za koeksistenco, ki je mogočila podpis avstrijske državne pogodbe CK KP Avstrije odobrava vse ukrepe proti protipartijski skupini. Upor v jetnišnici ob stavki paznikov v Parizu PARIZ, 16. — Z velikim hrupom — najprej s požarom in nato s številnimi poskusi pobega iz pariških zaporov Sante — se je danes začela stavka jetniških paznikov. Pazniki so zapustili svoja delovna mesta ter začeli 48-urno stavko, ker zahtevajo izboljšanje plače. V sindikatu, ki je proglasil stavko, je včlanjenih okrog sedem tisoč paznikov iz 175 francoskih jetnišnic. Nemiri so se pričeli v pariški jetnišnici Sante zgodaj zjutraj, ko zaporniki niso prejeli običajnega.zajtrka. Paznike so za silo nadomestili oddelki drugih straž, medtem ko so zaporniki protestirali, kričali ter tolkli po vratih celic. Okrog pol enajstih so nekateri zaporniki uspeli razbiti vrata ter priti na hodnike. Odprli so vrata še drugim zapornikom, tako da se jih je okrog 200 zbralo v veliki dvorani v pritličju, ki se uporablja za delavnico in začeli so metati proti stražnikom razne predmete. Stražniki so pa začeli metati proti njim solzilne bombe. Razburjenost je dosegla višek, ko se je s strehe jetnišnice začel dvigati gost steber dima. Zaporniki so namreč zažgali kupe slame in plamen se je že lotil lesenih vrat mnogih celic. Prišli so gasilci, ki so prevzeli vod- stvo vseh operacij in še prej kot v eni uri je bil požar po-gašen. Medtem so mnogi zaporniki uspeli povzpeti se na streho in skušali pobegniti. Toda jetnišnica je bila obkoljena po policiji. Okrog 13. u-re je bil red zopet vzpostavljen. Zdi se, da se pobeg nikomur ni posrečil. Težko pa je to dognati, ker so uničeni tudi seznami jetnikov. V jetnišnici Sante je med zaporniki tudi Ben Bella, e-den izmed voditeljev alžirske fronte za nacionalno osvobo; ditev. Zaporniki so osvobodili tudi njega, vendar jih je ta pozival k miru. Zaradi stavke so bili v mnogih mestih preloženi tudi procesi, ker obtožencev ni nihče privedel na sodišče. Vendar s podeželja ni bilo vesti o neredih. Grozne posledice tajfuna in poplav MANILA, 16. ~ Silno deževje in pa tajfun «Wendy» sta povzročila v pokrajini, Pangasinan v severnem delu filipinskega otoka Luzona strašno razdejanje. Po zadnjih vesteh so že našli 230 trupel, bojijo pa se, da je število mrtvih še znatno večje. — 57 mrtvih pri letalski nesreči HAAG, 16. — Letalo holandske družbe KLM, ki je včeraj treščilo v morje južno od Biaka na Novi Gvineji, je vozilo 59 potnikov poleg 9 članov posadke, ki pa niso, kot se je prvotno mislilo, vsi mrtvi. Iz morja so namreč rešili 11 preživelih oseb, med katerimi pa so mnoge hudo ranjene in torej ni izključeno, da se število smrtnih žrtev, ki znaša do sedaj 57, se ne bo povečalo. ««------- KAIRO, 16. — Egiptovski finančni minister je danes preklical odločbe, po katerih je bilo letalom britanskih letalskih družb prepovedano leteti čez Egipt in pristajati na e-giptovskem ozemlju. «»------- RIM. 16. — Pod vodstvom Luigija Longa je danes z letalom odpotovala delegacija KPI v Moskvo. Delegacija bo ostala na obisku v ŠZ nekaj tednov. Vreme včeraj- Naj višja temperatura 26,9, na}niija 15,8, zračni tlaik 1012,3 pada, vlaga 45 odst., 8 mm padavin, morje razgibano, temperatura morja 24,6. Vreme danes: Spremenljdvo s pooblačit vami. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 17. julija Aleš, Leksej Sonce vzide ob 4,31 in zatone ob 19.50. Dolžina dneva 15.19. Luna vzide ob 22.05 in zatone ob 10,04. Jutri, ČETRTEK, 18. julija Friderik, Miroslav Z včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta v Zupan in odbor se razpravi o nujnih mestnih vprašanjih Številna vprašanja svetovalcev o grljanski obali, o resoluciji proti jedrskim poskusom, Seladu in izplačevanju pokojnin - Nadaljevanje poročil o proračunu Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je začela z običajnim. vprašanji svetovalcev. Dr. Agneletto (SDZ) je opozoril odbor na potrebo zgraditve javnega kopališča v Grljanu. Poudaril je, da kopalci s Kontovela in Proseka ter tudi iz mesta nimajo drugega kraja za kopanje kot področje novega grljanskega portiča. poleg tega pa je predlagal očboru naj poskrbi za postavitev nekaterih vodnih pip na obal. pod Križem, kjer je ob delavnikih in zlasti ob nedeljah na tisoče kopalcev. Nato je dr. Agneletto predlagal, naj bi prenehali z razširitvijo barkovljanskega obrežja, ker bodo z nadaljevanjem odlaganja materiala zakrili razgled s ceste na morje. 2upan Bartoli mu je odgovoril, da je najbolje, ča ae grljansko področje pusti za gradnjo zasebnih kopališč, da se omogoči razvoj turizma in da bo zato občina v najkrajšem času začela graditi novo kopališče pri Cedasu. Za ureditev grljanske in kriške obale pa je treba vložiti mnogo denarja, ki ga občina nima na razpolago. Zato bo treba poskrbeti za izredna državna nakazila, če se hoče omogočiti resničen turistični razvoj na tem obalnem področju . Gleče barkovljanske obale pa je dejal, da je že določeno, da se obrežje razširi do prvega javnega kopališča. Na razširjenem prostoru bodo uredili poseben prostor za parkiranje avtomobilov, da ne bodo več ovirali prometa na glavni cesti, na ostalem področju pa bodo u-redili nov park. Za vse to so že pripravljeni osnovni načrti. Delo počasi napreduje, ker se tuči pri teh delih občuti pomanjkanje denarja. Pri ureditvi tega obalnega področja sodelujejo poleg občine še turistična ustanova in civilni tehnični urad. Svetovalka Gruber-Bencova je opozorila na primer nekega kmeta, ki ima v najemu nekaj zemlje ob Istrski ulici. To zemljišče bodo sedaj razlastili za razširitev ceste. Odškodnino pa bodo plačal' lastniku zemljišča, tako da bo kmet ostal brez sredstev za življenje. Zupan je zagotovil, da se za takšne primere vedno zanimajo, da pa bo podrobneje o tem oc govori' inž. Visintin, k. odgovarja za javna dela in ki ga ni bilo še na sejo. Nato je Bencova zahtevala od odbora, naj predloži občinskemu svetu v odobritev resolucijo proti nadaljevanju jedrskih poizkusov in proti uporabi jedrskega o-rožja, kar je župan že obljubil, da bo storil. Bartoli je zagotovil, da bo čimprej sklical sestanek načelnikov skupin za sestavo enotne resolucije, ki naj izraža o tem vprašanju mnenje celotnega občinskega sveta. Komunistični svetovalec Ca-labria je obvestil občinski svet. da se število zaposlenih pri ustanovi SKLAD, ki je bila ustanovljena, ca začasno zaposluje določeno število brezposelnih delavcev, staTno zmanjšuje. Zato je predlagal, naj bi občina zahtevala od nadzornih oblasti zaposlitev delavcev SELAD za razna nujna občinska dela. Nato je zaprosil za posredovanje župana pri ravnateljstvu INPS glede premestitve uradov za izplačevanje pokojn n INPS upokojencem, ki stanujejo pri Sv. Jakobu, povedal je, da je vodstvo INPS sklenilo, da bočo od sedaj naprej pokojnine 4000 upokojencem Sv. Jakoba izplačevali na glavni pošti ali pa pri «Banca del Lavoroii. To pomeni, da nizacij. «Te naše predloge, je dejal prof. Lonza, je neki tržaški časnik povezal z zagotovili, ki naj bi jih dal predsednik vlade županu Bartoli-ju». Zato je profesor zaprosil Bartolija, naj pove občinskemu svetu, o čem je govoril s poslali v odobritev v Rim. Nova telovadnica bo stala o-krog 5Q milijonov lir. Za ureditev te telovadnice se je pri omenjenem odborniku zanimal svetovalec dr. Dekleva. Odbornik Gasparo pa jo podrobno govoril o delovanju svojega resora. Se posebno se vprašanju in pri vprašanju stanovanjskih izgonov, o čemer bo obširneje poročal na eni od prihodnjih sej. Drevi ob 18.30 uri. se bo občinski odbor ponovno sestal. Pogajanja z vodstvom podjetja FASEF predsednikom vlade Zolijem. (je zadržal pri stanovanjskem Kljub temu pa je prof. Lonza zahteval čimprejšnji začetek delovanja komisije za prosto cono in komisije za deželno avtonomijo, kar so svetovalci leve opozicije že mnogokrat zahtevali, Nato je poudaril, da mora občinski svet čimprej sestaviti svoje zahteve o vseh omenjenih vprašanjih. Poleg tega pa je prof. Lonza zahteval naj bi v občinskem svetu tudi čimprej obravnaavi vprašanje stanovanjskih izgonov. O stanovanjskih izgonih je Bartoli zagotovil, da bodo razpravljali prihodnji torek. Glede delovanja občinskih komisij pa je prvič nekaj odgovoril. Kot je znano, je Bartoli do sedaj na podobna vprašanja vedno odklanjal neposredni odgovor. Sicer pa se je tudi sinoči skušal izgovoriti, da je sedaj občinski svet preobremenjen z upravnim delom in zlasti z razpravo o proračunu. Kljub temu pa je uejal, da sta komisija za pomorstvo m za Vanonijev načrt pripravili že mnogo gra--diva, ki ga bodo v bližnji prihodnosti dokončno uredili. Glede komisije za prosto cono pa je dejal, da se bo odbornik zanimal za to vprašanje, komaj bo imel dovolj časa na razpolago. Za deželno avtonomijo pa je ponovil staro pesem, da se za to sedaj ukvarja zlasti pokrajinska, komisija, ki je dejansko pri4 stojna, da obravnava to vprašanje, saj je to najvišji izvoljeni upravni organ na področju. Obenem se za gospo-darsko-finančna vprašanja avtonomne dežele zanima posebna komisija predstavnikov trgovinskih zbornic tržaške, goriške in videmske pokrajine. Nato je o deželni avtonomiji govoril tudi odbornik Franzil, ki načeluje občinski komisiji za deželno avtonomijo. Po njegovem mnenju je treba sedaj samo počakati na osnutek st, tuta, ki ga bo pripravila pokrajin ika komisija. Sele nato se bo občinska komisija lahko sestala in proučila osnutek. Po končanih vprašanjih sta govorila o proračunu odbornika Sciolis za šolstvo in socialno skrbstvo m Gasparo za statistiko in delo. Prvi je govoril o položaju v šolstvu in zlasti o pomanjkanju učilnic. Poudaril pa je, ca predvidevajo, da bodo v nekaj letih sezidali toliko novih šol. da bodo krili vse potrebe. Glede telovadnice v šolskem poslopju slovenskih nižjih in višjih srednjih šol pri Sv. Ivanu pa je dejal, da so pripravili že ustrezne načrte in j h n.ateljstvom livarne FASEF v zvezi z njegovim sklepom, da zapre tovarno. Pogajanja so trajala dolgo v noč in zato še niso znani uspehi. V četrtek ob 9,30 bo pri Dacju skupščina delavcev omenjene tovarne. «»------- Delavci avtoparka zahtevajo volitve notranje komisije Delavci v avtoparku vladnega generalnega komisariata so že pred nedavnim prosili, da bi lahko tudi v tej ustanovi izvolili notranje komisije. Dobili pa niso nobenega odgovora. Vladni generalni komisariat se bo moral o tem kmalu izreči m želeti bi bilo, da bi sprejel delavske zahteve. Zopet izseljevanje v Avstralijo Danes odpotuje s«Flaminio» 180 tržaških izseljencev To je še en dokaz resnega gospodarskega položaja, ki sili ljudi iskat zaslužek v tujino Danes popoldne bo odplula) ve, države Južne Amerike itd. ep 1 M š,, TP1 b ior c rt n inlo r Kritike in poročila .J Lep uspeh tržaških pevcev na V. ljubljanskem festivalu Včeraj popoldne so se začela pogajanja na sedežu Zveze industrijcev med sindikalnimi predstavniki in rav- intllillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIlilllKKItllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllffllllllllfllllllUlllltlllfllMIIIItlltl iz Trsta potniška ladja «Fla-minia», na katero se bo vkrcalo 180 tržaških izseljencev. S tem odhodom se je ponovno pričelo izseljevanje V Avstralijo, ki je v letošnjem letu prenehalo. Sedaj so določili v okviru organizacije CIME nov večji kontingent za izseljevanje. Skupno se bo na Flaminlo Vkrcalo 990 izseljencev, med katerimi bo 268 italijanskih državljanov iz Trsta, Vidma, Gorice, Trbiža in drugih pokrajin. Veliko število tržaških izseljencev priča o še vedno kritičnem gospodarskem položaju našega mesta, saj ne gre za neki osamljeni odhod temveč za prvi letošnji v vrsti številnih drugih. Poleg tega se moramo tudi zavedati, da se je v preteklem letu sicer v resnici prekinilo izseljevanje v Avstralijo, s čimer pa se iz-seljevalni val ni prekinil, temveč se le samo preusmeril v Juž.no Afriko, evropske drža- Izpred porotnega sodišča Fantastične izmišljotine o zvezi ropa v družbi ltalia z bivšo KP JK Zakaj ni bil Uršič soočen z obtoženci kljub svoji zahtevi? - Beden poskus blatenja delovanja KP Zasliševanje manjših obtožencev, kot jih imenuje predsednik porotnega sodišča, ki se je včeraj drugič sestalo, da sodi Brainija in druge Miljča-ne, je potekalo brez presenečenj in tudi razmeroma monotono. Sodišče je namreč sklenilo razpravljati najprej o posesti lovskih pušk, česar je obtožen 46-letni Carlo Novel z Rta Ronco v Miljah, in nato o ropu, ki je bil izvršen 26. oktobra 1945. leta v palači Tržaškega Lloyda na Trgu U-nita. Obtožnica omenja kot izvršitelja ropa Daria Brainija, ki se je izselil v Švico, Sergia Fontanota, Luciana Mercande-la iz begunskega taborišča pri Orehu, Giannina Chermaza iz Boljurfca ter odsotnega Maria Toffanina, znanega tudi z imenom Giacca, medtem ko obtožuje Rudija Uršiča in Bruna Brainija, da sta rop ukazala. Omeniti moramo, da je bil rop izvršen v popoldanskih urah, in sicer med razdeljevanjem plač ‘ uslužbencem plovne družbe «Italia« in da je s tem utrpela družba okoli milijon in pol škode. O Tof-faninu ni nobenih vesti, kakor tudi se ne ve, ali priznava sodelovanje pri ropu, kot so to storili materialni storilci dejanja: Dario Braini. katerega so na zahtevo tržaške- mi>iItnlmi m.m m m i n m i n 11111> i ■> m m n MiiiMimiiiiimmiimiiimiMiimMiiiMiim 24-urna stavka delavcev ladjedelnice Sv. Justa Sestanek tajništev obeh sindikatov kovinarjev Včeraj opolnoči se je za-čela 24-urna stavka v ladjedelnici Sv. Justa. Stavko, ki je uspela stoodstotno so delavci napovedali zato, ker ravnateljstvo ladjedelnice noče sprejeti njihovih zahtev. Stavko sta oklicali obe sindikalni organizaciji in tudi bo moralo na tisoče starč- tu je prišla c o izraza solidar-kov, ki stanujejo pri Sv. Ja- kobu, hod.ti v središče mesta, da dobe borno pokojnino, in trošiti denar za tramvajski prevoz. Do sedaj so sicer plačevali te pokojnine v nekaterih javnih in državnih uradih pri Sv. Jakobu. Podžupan inž. Visintin se je pridružil zahtevi svetovalca Ca-labrie glece zaposlitve delavcev SEl.AD pri občinskih javnih delih. Dodal pa je še, da s tem ne bi samo zaposlili vg£je število brezposelnih, ampak bi tudi lahko napravili mnogo nujnih javnih del, ki jih občinska uprava zaradi pomanjkanja denarja ne more sama opraviti. Zaradi tega je občinski tehnični urad pripravil že vse načrte za številna javna dela, pri katerih naj bi zaposlili delavce SELAD, in Jih poslal vladnemu kamisariatu, Na žalost pa vladni komisariat to sedaj ten del ni še odobril, čeprav so zelo nujna, saj se nanašajo na popravilo pločnikov, kanalizacije, cest in podobno. O izplačilu pokojnin upokojenem IN RS Sv. Jakoba pa je župan obljubil, da bodo posredovali. Nato Je socialdemokratski svetovalec prof, Lonza ponovno načel vprašanje delovanja občinskih komisij. Opozoril je občinski odbor in obč.nski svet, da je pred nekaj dnevi tržaška federacija njegove stranke poslala predsedniku vlade spomenico, s katero hoče tržaška PSDl vedeti za mnenje vlade glede osnovnih gospodarskih in upravnih vprašani mesta, in sicer proste cone, deželne avtonomije, pomorskih prog, pobud na področju industrije itd. Obenem pa je tržaška PS»Dl predlagala predsedniku vlade, naj bi povabil v Rim predstavnike občinske in pokrajinske uprave, trgovinske zbornice in sindikalnih orga- nost in enotnost vseh delavcev. Pričakuje se, da bodo delodajalci v kratkem času sprejeli zahteve delavcev, ker se bodo pogajanja začela, kot je predvideno, že v tem tednu. Zborovanja, ki sta ga organizirali obe sindikalni organizaciji. se je udeležilo veliko število delavcev, ki so poze ravili enotnost nastopa obeh sindikatov z velikim zadovoljstvom. Kljub temu da je bila v ponedeljek v vseh obratih CRDA stavka delavcev, še vedno ravnateljstvo noče popustiti in kategorično odbija delavske zahteve. Včeraj sta se sestali tajništvi krajevnih sindikatov metalurških delavcev. Na sestanku so razpravljali o možnosti nadaljnjega enotnega nastopa in akcij, ki bodo sledile, če ravnateljstvo ne bo popustilo. Pričakuje se poostritev položaja met delavstvom in delodajalci ter bo verjetno v najkrajšem času nova stavka. Kot smo že pisali je v železarni ILVA še mnogo nerešenih problemov. Kljub temu da je Confindustria pristala na pogajanja s sindikati, vodstvo še vedno vztraja pri svoji zahtevi, da od 1. avgusta dalje člani notranje komisije ne bodo več oproščeni dela. Tako ostaja položaj še vedno nejasen in pričakuje se, ča se bo kmalu začela enotna akcija, da bi pogajanja, ki se bodo začela v kratkem, privedla do zaželenih uspehov. Tudi v Tržaškem arzenalu je položaj nespremenjen. Ravnateljstvo še vedno noče sprejeti zahtev delavcev in začeti pogajanj s sindikati. V podjetju Sartori se je včeraj ves can nadaljevala stavka, ker ravnateljstvo še vedno noče podpisati listine o zahtevah, ki so bile sprejete 29. junija. V podjetju ATLAS je ravnateljstvo odbilo zahteve notranje komisije po povišanju mezd. Ravnateljstvo je sprejelo samo zahtevo o zavarovanju delavcev na delu. «»------ Spremembe pri semaforih Doslej so bile nameščene pri semaforih zelene luči v zgornjem krogu, rdeče pa v spodnjem. Sedaj pa so barve zamenjali, tako da je rdeča zgoraj, zelena pa spodaj, in sicer v skladu s konvencijo, sklenjeno v Ženevi. ga sodišča zaslišali v Nemčiji, kjer je bil lani zaposlen, je dejanje priznal in omenil, da je Toffaninu Rudi Uršič kot tajnik odbora Komunistične partije ukazal, naj z ropom preskrbi denar za strankino blagajno. Po izvršenem ropu naj bi vsi odšli v Toffa-ninovo stanovanje, kjer so denar prešteli in dobili kot nagrado 20.000 lir. Tudi Luciano Mercandel je dejanje priznal, sklicujoč se, da se ni uprl načrtu, ker je Dario Braini zagrozil Cher-mazu, ki ni bil voljan sodelovati. Mercandel je celo izjavil ,da so denar potrebovali nič manj kot za gradnjo tiskarne našega dnevnika in «Lavoratora». Kje je to zvedel, pa Mercandel ni znal povedati, in brez dvoma, je to sad njegove bujne fantazije, kot bo to prikazal kasneje o-sebno Rudi Uršič. Več ali manj podobne izjave je dal tudi Chermaz, le s to razliko, da je pojasnil, da ni bilo govora, za kaj bodo porabili denar. On ve samo to, da mu je neznana oseba, ki je bila v Toffaninovem stanovanju, dala za nagrado 40.000 lir, od katerih ni dal niti lire, v nasprotju z Mer-candelom in Fontanotom, za gradnjo ljudskega doma v Camporah. Da Komunistična partija ni imela nobene potrebe z ropom pridobljenega denarja, je jasno in razločno izpovedal Rudi Uršič, ki se je prostovoljno prijavil k zaslišanju pri preiskovalnem sodniku brž ko je izvedel, česa ga obtožujejo. O tem ropu Uršič ni ničesar vedel in da bi dokazal svojo nedolžnost, je od preiskovalnega sodnika zahteval soočenje s svojimi obtoževalci, do katerega pa iz njemu nerazumljivih razlogov ni prišlo. «Zakaj to?» se je Uršič obrnil do predsednika, a njegovo vprašanje je ostalo brez odgovora. V tisti dobi je bil on tajnik mestnega odbora partije, ki je imela za svoje delovanje dovolj sredstev. Je absurdno, da bi partija tedaj, ki je finansirala kar sedem časopisov, potrebovala oropani denar, tudi- ker bi bila to zanjo negativna propaganda. Vrhu tega je bilo več trgovskih družb, ki jih je organizirala partija in kot primer je navedel, da je celo uprava sodne palače kupovala od takega podjetja za segrevanje IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllltlltMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIItlllllllllMIIIIIIIlllllllllHIIIIIIM Po skupščini PRI Desničarska skupina oporeka zmago opoziciji? Obnovili so šlelje glasov za izvolitev novega vodstva Preteklo soboto, nedeljo inlmo in Fabrlzzi; od stare sku-ponedeljek so jmeli tržaški re-1 pine pa Geppi, Cumbat, Vida-publikanci skupščino za obno- ^«-<- ° vo pokrajinskega vodstva. V zadnjih mesecih se je v tržaški sekciji PRI močno ojačila opozicija proti dosedanji skupini Vidal; . Cumbat - Geppi ki je bila na vodstvu, zaradi njene kompromisne politike z demokristjani. Opozicijo sta vodila zlasti odvetnika Ulc,-graj In Volli, ki sta na skupščini odločno nastopila preti omenjeni skupini in zahtevala novo politično usmeritev, zlasti tesnejše stike z »demokratično levico«, vključno * PSI. Pri volitvah novega vodstva je po prvih vesteh zmagala opozicijska skupina, ki je dobila šest od enajstih članov pokrajinskega vodstva. Od c-pozicije so bili izvoljeni odv. Volli (miajši), odv. UlcigrHj, Fennestre, Rovatti, Fiagiaco- povsod, kjer so obstajale možnosti. da se najde boljša zaposlitev in za mnoge brezposelne, da cploh najdejo možnost za preživljanje. Poleg italijanskih državljanov se bo na «Flaminio» vkrcalo tudi 54 Avstrijcev, 104 jugoslovanski in 559 madžarskih beguncev. Izseljenci se bodo pričeli vkrcati danes dopoldne ob 8. uri. V Melbourne bo «Flami-nia» priplula 18. avgusta. li, Greatti in Egle Bais. Sinoči pa smo zvedeli, da so na zahtevo premagane desničarske struje obnovili štetje gla sov, ki se pozno v noči še ni končalo. ... -_ V krogih »demokratične le- ka njegovih izjav pred poli- prostorov raški premog, »Večina ljudi se je za nakup premoga tedaj posluževala naših podjetij«, je nadaljeval Uršič, «tako za nakup premoga kakor tudi za nakup mesa.« S tem so indirektno podpirali delovanje partije. Na vprašanje predsednika, kaj misli o obtožbi Mercan-dela in drugih proti njemu, je Uršič omenil, da so se verjetno kriminalci in roparji hoteli skriti za partijo in Rudijem Uršičem. »Tudi Toffanin, katerega sem smatral in ga še sedaj smatram za provokatorja na račun policije, ki je organiziral kriminalna dejanja in nato zvračal krivdo na partijo, je vedno rinil v partijo, a so ga vedno pognali. Možno je, da se je Toffanin, ki se je hvalil, da je major jugoslovanskih partizanskih e-not, kar pa ni res, izgovarjal, da izvršuje moje in Babičeve ukaze, venčar to ni bilo res, ker sva ga z Babičem smatrala za nepoštenega človeka« je dejal Uršič. Tož.: #Tudi Rapotez vas obtožuje, da ste bili organizator kriminalnih dejanj za o-skrbovanje partije z denarjem«. Uršič: »Ni res, ker tudi v času ropa v škodo «Italie» nisem bil v Trstu, kar je razvidno iz tedanjih časopisov kakor tudi iz dokumentov, ki jih bom predložil kasneje«. Nesmiselno bi bilo torej trditi, ča bi oropani milijon služil za gradnjo tiskarne »Primorskega dnevnika« in «Lavoratora», ko je vendar stavba vredna stotine milijonov. Tudi Bruno Braini je odločno zanikal, da bi sploh kaj vedel o ropu in da bi prejel del denarja kot prispevek za gradnjo ljudskega doma. Zanikal je tudi, da bi pred policijskimi agenti izjavil, kar je zapisano v zapisniku, da sta Babič in Uršič dajala razne ukaze in da je Toffanin zavajal mlade komuniste na kriminalno pot. Zapisnik je podpisal, je nadalje izjavil Braini, ne da bi poznal vsebino in ne da bi ga prej pre-čital, ker n- imel naočnikov. Ta zapisnik je lažniv in sploh ni vedel, ča obstaja. Q njem je izvedel Jele 14 mesecev po aretaciji. Tudi Sergio Fontanot je priznal sodelovanje pri ropu, ki ga je organiziral Toffanin, katerega je Dario Braini srečal v notranjosti Doma pristaniških delavcev. Zanimivo je, da je med zasliševanjem pred drugimi organi priznal tudi sodelovanje pr, ropu v škočo podjetja «Farsura», zaradi katerega so bili že obsojeni Luciano Mercandel, Vito Giacomini in Mario A-pollonio, medtem ko njega niso nikoli odkrili. Tedaj bi morali celotno oropano vsoto izročiti Toffaninu, a so mu dali samo 40.000 lir, medtem ko so si 100.000 lir pridržali zase- ,. .. - Fontanot je tudi odločno zanikal, da bi tedaj obstajala kot je razvicno iz zapis-nika njegovih izjav pred policijskimi organi, organizirana skupina tatov motornih vozil, katere naj bi pošiljali v Jugoslavijo. Fontanot je tudi odločno zanikal, da bi tedaj obstaja-la, fcot je razvidno iz zapisni- Pogajanja o v Trž. farm. zavodu Včeraj je bil na sedežu Zveze industrijcev sestanek v zvezi z odpusti v Tržaškem farmacevtskem zavodu. Ravnateljstvo omenjenega zavoda je pred nedavnim obvestilo sindikate, da namerava odpustiti 12 uslužbencev. To svojo zahtevo utemeljuje s tem, da je v podjetju nastal primanjkljaj. Predstavniki delavcev pa so zahtevali, naj ravnateljstvo najde kaiko drugo pot. da bi obdržalo dosedanje število delavcev. Predlagali so tudi, da bi znižali delovni urnik in tako bi lahko vsi delavci, ki so sedaj zaposleni, še nadalje ostali na delu. Ravnateljstvo je odgovorilo, da za sedaj ne more sprejeti nobene zahteve. Odgovor na to zahtevo delavcev pa bo dalo v petek, ko bo zopet sestanek s predstavniki delavcev na Zvezi industrijcev. ----«»---- Od 15. julija 1957 dalje bodo prodajali v vseh poštnih u-radih spominske znamke po 25, 60 in 80 lir v proslavo 200-letnice rojstva kiparja Antonia Canove. Znamke bodo v prometu do 31. decembra 1958, zamenjavali pa jih bodo do 30. junija 1959. Umrl je Andrej Bahun Iz Maribora smo zvedeli, da se je 7. julija smrtno ponesrečil upokojenec Andrej Bahun, ki so ga pokopali na mariborskem pokopališču. Andrej Bahun je živel dolga leta pred svetovna vojno in med njo v Trstu, kjer je bil v službi pri Južni železnici. Bil je razredno in narodno zaveden, že zgodaj se je udejstvoval v socialistični stranki in bil zlasti aktiven v železničarskem sindikalnem gibanju. Po svetovni vojni se je izselil v Maribor, Trsta pa ni nikoli pozabil. Spomine na delavske boje v Trstu je opisal tudi v našem listu in njegov zadnji prispevek smo objavili ob letošnjem prvem maju. Zem, otrokom in vsem sorodnikom izrekamo ob hudi izgubi iskreno sožalje. ,m,imoiiii,um,mn,m,m,n,mu,um,liiii„«n,iiniii,inuiiiiii,m,,«„ii,iiiMi,»«ii»ninn,i,„ Nova proga z velikimi jezeri ZDA Ugoden razvoj prometa med Trstom in Turčijo Obseg nemškega pomorskega prometa skozi Trst je tudi nekoliko narasel Uprava V. ljubljanskega festivala je postregla Ljubljančanom in številnim drugim obiskovalcem v okviru festivalnih kulturnih prireditev tudi z zanimivim koncertom koroških in tržaških pevskih zbonv, ki so zapeli v nedeljo zvečer v izrečno lepem okolju preddverja Križank. Prvi je nastopil pevski zbor ((Valentin Vodnik« iz Doline, katerega vodi Qto Ignac. Zbor je zapel 6 pesmi in takoj vžgal, dobil stik z občinstvom ter ustvaril izredno prijetno domače ozračje. Za številne prisotne Tržačane Pa je predstavljal pomembno presenečenje nastopajoči koroški pevski zbor iz Podjune, katerega je vodil Folti Hartman. Ta zbor je zapel prav tako 6 tipično koroških, večinoma prisrčnih ljudsko šegavih in veselih pesmi. Po očmoru se je predstavil občinstvu moški pevski zbor s Proseka-Kontovela, katerega je odlično vodil Oskar Kjuder, ki je moral uskočiti, ker je pevovodja Milan per-tot resno bolan. Kljub temu da pevci niso imeli »svojega« pevovodje, pa se jim pozna glasbena kultura in vztrajno, resno delo, tako da so navdušili občinstvo in morali celo ponavljati. Program je zaključil združeni mešani koroški pevski zbor, katerega je vodil Pavle Kernjak. Tudi ta zbor je zelo lepo zapel več veselih in o-tožnih koroških pesmi. Po zaključku dobro obiskanega koncerta je prirečil predsednik delavskih kulturnih društev «Svobod» Ivan Regent na Čast tržaških in koroških gostov prisrčen sprejem v prostorih kluba poslancev. ««------ Operetne predstave na gradu Sv. Justa V petek ob 21. uri prva predstava operete «Rose-Ma-rie« Rudolfa Frimla in Herberta Stotharta. Dirigira Mario Bugamelli, zbor vodi A-dolfo Fanfani, koreografija Carlo Faraboni, režija Vito Molinari. Zasedba: Luciana Se-rafini, Antonio Annalore, En-rico Desan, Renata Negri, Tom Fellegi, Anna Campori. Cesare Bottari, Ellen Umlauf. Ivan Cecchini in Franz Stein-berg. Vsak dan ena «11 Piccolo« poroča o zločinu v Umagu, kjer je 27-letni Marij Krbavčič umoril svojo 25-letno ženo Gildo Krbavčič in pokril njeno truplo s kamenjem na obali. Do tu popolnoma normalno. Toda list zaključuje vest s temle komentarjem: «Nagib, ki je privedel do tega skoraj neverjetnega zločina nam predočuje nekate- re plati socialnega življenja v Istri v zadnjih letih. Hladna premišljenost, s katero je Krbavčič, mož in oče, opravil grozni umor žene, predstavlja nevaren znak popolne zrahlja-nosti moralnih norm. Odgovornost splošnega pojava te vrste, bi nujno padla na tiste, ki imajo v rokah oblast nad javnim mnenjem in nad ljudsko moralo, zlasti če bi se takšni pojavi ponavljali. Ce se torej v Jugoslaviji pripeti, da nekdo umori ljubosumno ženo, je po duševnem omejencu, ki je napisal omenjeni članek, tega najbrž kriva socialistična ureditev. Toda kaj bi z njim polemizirali: v isti številki poroča list na 2. strani, da je neki Vir-gilio Bottaro pri Genovi umoril svojega svakg Efrena Pat-tarozzija, ker je zapustil svojo ženo, to je morilčevo sestro. Predvčerajšnji ePiccolo Sera» pa poroča, kako je neki kmet pri Cosenzi umoril s sekiro svojega 19-letnega sina! Kateri socialni sistem pa je odgovoren za ta dva zločina? Mi vsekakor ne pripisujemo teh dveh umorov ezahodni demokraciji*, kajti ljubosumnost, strasti in zločinska nagnjenja so splošno človeški pojavi. «»----------------- Podpisan dekret za gradnjo tobačne manufakture v Trstu Predsednik republike Gron-chi je podpisal dekret, s katerim se dovoljuje gradnja tobačne manufakture v Trstu. Glavno ravnateljstvo državnega tobačnega monopola bo napovedalo licitacijo za gradbena dela. Kulturne prireditve vice« »o z zadovoljstvom spre jeli vest o novem vodstvu tržaške PRI. Saj se že sedaj govori, da oo PRI proučila skupno s PSDI vprašanje nadaljnjega sodelovanja s Krščansko demokracijo v pokrajinski u-pravl in drugih upravnih u-stanovah. Zdi se, da so republikanci ir. socialdemokrati pripravljeni stopiti v opozicijo tudi v pokrajinskem svetu, kar bi povzročilo, da bi KD na pokraiim vladala z manjšinskim odborom če ne bo hotela sprejeti odkrite podpore fašistov in monarnistov, kot je to storila v občinskem svetu. cijskimi organi, organizirana skupina tatov motornih vo-tornih vozil, katere naj bi pošiljali v Jugoslaviio. S tem je predsednik zaključil razpavo in jo odložil na jutri zjutraj, ko se bo začelo govoriti o glavni ,n najvažnejši obtožbi, to je o pokolu Trevisana, njegove ljubice Ravasini in njune gospodinjske pomočnice Odoncini. Preds.; Rossi, tož.: De Franco, zapisn.: Magliacca, ocv. zas. stranke; M. Ferluga, o-bramba; odv. P. Sardos, Ke-zich, Stradella, Amodeo, Mor-gera in Presti, Promet med Turčijo in jadranskimi pristanišči se v zadnjem razdobju ugodno razvija. kar je neposredno odvisno od ustanovitve petnajstdnevne redne pomorske zveze. ki jo vzdržuje turška po-morsfka družba «Denizcilik Bankasi TAO«. Ta proga je ustanovljena za poizkušnjo z namero, da se decembra dokončno o njej odloči na osnovi praktičnih rezultatov. Dosedanje izkušnje so ugodni, čeprav Je sedaj za promet s Turčijo neugodna sezona. Na ladjah te proge uvažajo sedaj v Trst nekatere partije suhega sadja, zmrznjenih rib in bombaž. Vso to blago je namenjeno za zaledne države, v prvi vrsti Avstrijo in ČSR. Pomembnejši je izvoz, ki se sestoji v veliki večini iz strojev, jekla, železa, industrijskih naprav in podobnega blaga. Iz Avstrije pošnjajo po-memonejse pošiljke papirja ir. magnezita. Značilno Je, da se ie posrečilo pritegniti tudi del nemškega izvoza v Turčijo, med katerim predvem izdelke precizne mehanike, industrijski blago in podobno. V tej zvezi je tudj zanimivo stališče hamburškega tehničnega lista »Deutsche Verkehrs - Zeitung« glede nemškega prometa skozi tržaško pristanišče na splošno. List ugotavlja, da je v preteklem letu izvoz nemškega blaga skozi tržaško pristanišče dosegel 48.091 ton in presegel predvojno stanje, ko je znašal 41 940 ton. Uvoz pa Je lani dosegel 89.243 ton, medtem ko je znašal leta 1938 le 55.213 ton. Perspektive za letošnji obseg nemškega prometa skozi Trst so po mnenju zgoraj i-memene tehničnega lista zelo ugodne, kljub temu da tržaško pristanišče ne raz,polaga z zadostnimi pomorskimi zvezami in se glede tega vprašanja sploh ne more primerjati s severnimi pristanišči. V zvezi z rednimi pomorskimi zvezami poroča tržaška gospodarska agencija ASTRA, da namerava francoska pomorska družb,-i «Cyprien Fa-bre« sredi prihodnjega meseca poslati v Trst neko od svojih 2.800—3.000 tonskih ladij, ki vozijo med Evropo m pri- stanišči velikih ameriških jezer. To bi bila prva neposredna tržaška pomorska zveza s tem izredno obsežnim in pomembnim gospodarskim področjem. Proga bo seveda samo poizkusna in bo njena dokončna ustanovitev odvisna izključno od količine tovora, katerega bodo naložili v Trstu. Opozorilo trgovcem Županstvo opozarja lastnike trgovin in javnih lokalov na člen 19 občinskega pravilnika, ki predpisuje, da morajo biti senčniki vsaj dva metra nad pločniki ter da mora biti njihov rob oddaljen vsaj 30 cm od domnevne črte, ki bi jo navpično potegnili od roba pločnika. Na vsak način je prepovedano pritrditi senčnike na pločnike z vrvmi ali s palicami in podobnim. Razen tega ne smejo senčniki pokrivati napisov ulic, raznih puščic, cestnih tabel, semaforov, tablic s hišnimi številkami itd. Kršilci teh predpisov bodo kaznovani z globo od 1000 do 800o lir. ----«»---- Finančna intendanca sporoča, da so odprli dve novi poslovalnici za loterijo, in sicer poslovalnico št. 298 na Opčinah V, Proseš.ki ulici št. 49 ter poslovalnico št. 299 na Elizejskih poljanah v Ulici Schiapparelli št. 58. — — «»---- Nezgoda na delu 39-letni delavec Mar.o Ap pOlonio od Sv. M.M. Sp. je včeraj zjutraj med delom pri podjetju Taurus v Ul. Flavia začutil boleč udarec v glavo, ki ga je spravil na tla, kjer je nezavesten obležal. Drugi delavci so mu priskočili na pomoč in ga z rešilnim avtom Rdečega križa poslali v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi globoke rane na glnvi sprejeti na kirurškem oddelku. Mož. ki bo verjetno okreval v 10 dneh, je šele kasneje izvedel, da mu je med razkladanjem težkih železnih drogov s tovornika, padel eden od teh na glavo in ga podrl na tla. lijanske književnosti in umetnost 1; 22.15 Mozart: Klavirski koncert v d-molu; 22.48 Večerni melodije; 23.30 Polnočna glasba. ■ uši ,. 14.30 Tržaška kulturna kronika! 17.15 Guglielmo Giannini: ((Ponoreli suženj«, komedija v 3 deti 19.00 Beethovnovi kvarteti; 19.20 Reportaža s kolesarske dirke P« Franciji; 19.25 Igrata Gianni Zafred in Franco Vallisneri; 20.00 Glasovi in kitare; 24.00 K. M. von Weber: iiCarostrelec«, opera v 3 dejanjih. KOPER Poročila v ltaUjanščhnl: 6.30, 12.3U. 16.30, 17.30. 19 15, 23.00. Poročila v slovenščini: 630, 13.30, 15.00. 7.15 Glasba za dobro jutr«! 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14.00 Od melodije melodije: 14.30 Kulturna kronika! 14.40 Pojeta ženski in mešani zbor učiteljišča iz Tolmina; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 «Ena ptička priletela...« (venček slovenskih narodnih); 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi 9] popevke; 17.25 Glasbeni mozaik! 18.15 Lahka glasba; 19.00 plesna glasba; 19.25 Lahka glasba; 19.39- 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.19 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 282.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.UU, 17.00, 19.30. 22.00 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Pisana paleta; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Slovensk* narodne pesmi; 10.10 Glasba d zabavnih filmov; 11.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 11.45 Mladinska povest * nadaljevanjih — Anto Staniči«! Mali morski ropar - XIV.; 12.00 Zaigrajmo in zapojmo; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Bolezni nageljna; 12.40 Tenorist Benjamiino Gigli polj arije mojstrov predklasike; 13.'5 Od Triglava do Vardarja; (spored narodnih pesmi); 14.00 Veseli intermezzo; 14.20 Turistična oddaja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Humoreska tega tedna — Ugo Moretti: Anito je bilo treba plačati; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.20 Marcel Mule igra skladbe za saksofon; 18.40 Poje zbor Jože Moškrič; 19.00 Za; bavna glasba: 20.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana; 20-30 Odlomki iz oper Richarda W*t-nerja; 22.15 Jazz cocktail. '-E1.EVIZIJA 17.30 Oddaja za otroke; 20.0® Reportaža s kolesarske dirke P° Franciji; 21.00 «Polnoč», fM®' 23.10 Vesti. »PRIMORbKE PRIREDITVE« PETEK v Piranu: Koncert orkestra Slovenske lilharmo-nije; solist Igor Ozim. SOBOTA v Kopru: Nastop češke telovadne skupine, xi sodeluje na gymnaestradi v Zagrebu. NEDELJA v Piranu: Nastop češke telovadne skupine. PONEDELJEK v Kopru: Koncert Slovenskega vokalnega okteta. KINO J JI) LJUDSKA PKOSVKT Prosvetno društvo Lonjer-Kati-nara uprizori v nedeljo 21. t. m. ob 20.30 na dvorišču «Pri Zupanovih« veselo vaško igro v treh dejanjih «Ploha». Narodna in studijska knjižnica v Trstu bo zaprta od 15. julija do 15. avgusta zaradi dopustov in urejevanja zbirk. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. julija 1957 se je v Trstu rodilo 9 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 7 oseb, poroki pa sta bili 2. POROČILI SO SE: uradnik Lu-eto Gagliardi in učiteljica Virginia Petri,glia, davkar Vineenzo Vaccaro in učiteljica Jolanda Sehiavuzzi. UMRLI SO: 83-letna Caterina Chersicla vd, Gladlch, 87-letnl Giovanni Nassiguerra, 52-letna Maria Dusman por. Quarantotto, 74-letni Francesco Mazzorti, 64-letna Tereza Skupin por. Beltram, 56-letni Giovanni Desario, 68-letna Valeria Veronese vd, De-vescovi. NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju 1NAM, Al Cammello, Drevo, red XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernan, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nlcoli v Skednju. H A D I O SREDA, 17. julija 1957 1’HSl POSTAJA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Izvor in gojenje okrasnih rastlin; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Priljubljene melodije; 13.30 Bizet: Otroške Igre — baletna suiita op. 22; 13,48 Orkester Andre Kostelanetz; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Kvartet v C-duru op. 59; 18.30 Lahke melodije; 18.55 Zenski kvartet »Večernica«; 19.15 Kako so živeli otroci v starem Rimu — ilustrirano mladinsko preda, vanje; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Glasba za štiri klavirje; 21.35 Lahka glasba; 22.00 Iz Ita- Excelsior. 16.00: ((Zaupljiv umor*, A. Sim, G. Gole, T. Thoma*- ! Velik uspeh. Fenice. 16.00: »Dvojica iz Tex>-sa», W. Holden, G. Ford. Nazionale. 16.30: «Ni mesta z* zverine«. Dokumentarni film 0 živalskem življenju v Afriki. Filodrammatico, 16.00: »Mož z Z>-pada«, Gary Cooper, W. Brett-nan. Grattacielo. 16.00: «Najlepši trenutek«, Giovanna Ralli, Man-sa Merilni, M. Mastroianni I" E. Calindri. Mladoletnim pr*" povedano. Supercinema. 16.00: «Zadnje dogodivščine Papertna in tovarišev«. j Arcobaleno. 16.00: «Vrata v Kitajsko«, Gene Barry |n N*' «King» Cole. , Astra Rojan. 17.00: »Tako govon srce«, C. Charisse, J. Ferref, M. Oberon, technicolor. Capitol. 16.30: »Slutnja«, Rosarj« Borellt, Gino Latilla, C»rl<> Giuffre. Cristallo. 16.30: «L}ubezert je čudovita stvar«, VVilllam Holde"1 J. Jones. Alabarda. 16.00: »Tujec med geli«. Cinemascope. Ann Blyt'1' Arlston. Glej Kino na prostem' Aurora. 17.00: «Davy Crockett i*1 pirati«, techrvicolor, F. ParkeJ' Armnnia Glej kino na prostem-Ideale. Zaprto za počitnice. Impero. 16.30: »Zena in volovi*' F. Ranchi in W. Chiari. Italia. 16.30: ((Ljubimec La: 1. Nenciui (It.) 6.37’31’ (z odbitkom 6.36’31”) povprečna h. 33.706 km; 2. Gay (S.O.) (z odbitkom S.37’01”); 3. Janssens (Bel.), 4. Lorono, 5. Dotto, vsi s časom zmagovalca; 6. A-driaenssens (Bel.) 6.37’36”; 7. Anglade (S.E.) 6.40’09”; 8. Pa-dovan (It.), 9. Anquetil (Fr.), 10. Christian (Šv.), 11. Rohrbach (NEC), 12. Da Silva (S. O.), vsi s časom Anglada; 13. Keteleer (Bel.) 6.44’05”; 14 Cerami (Bel.), 15. Ferraz (Šp.) 6.49’08”; 16. Morales (Sp.), 17. J. Bobet lile), 18. Defilippis (It.) 6.49’43”; 19. Forestier (Fr.) 6.49’57”; 20. Darrigade (Fr.) isti čas. Odstopila sta Walkowia’k in Bertolo. Splošni vrstni red po 18. etapi: 1. Anquetil (Fr.) 112.36’34"; 2. lanissens (Bel.) z zaostankom 9T4”; 3. Christian (Šv.) 10T7”; 4. Forestier (Fr.) 12’59”; 5. Lorono tšp.) 16’03”; 6. Nencini (It.) 18’43”; 7. W. Van Est (Hal.) 24T4”; 8. Defilipp’s (It.) 25T6”; 9. Adraenssens (Bel.) 26’18'’; 10. Dotto (S.E.) 28’30”; 11. Mahe (Fr.) 33’36”; 12. Rohrbach (NEC) 34'20”; 13. Picot (Zap.) 38’13”; 14. J. Bobet (Ile) 43’53”; 15. Bauvin (Fr.) 44’21”; 16. Planckaert (Bel.) 53’45”; 17. Hoorelbeke (Ile) 1.06’04”; 18. Thomin (Zap.) I.06’46”; 19. Keteleer (Bel.) 1.03’58”; 20. Schellem-berg (v.) 1.11’09”. KOLESARSTVO FLORENCA, 16. — Najboljši italijanski specialisti v hitrostni in zasledovalni vožnji: svetovna prvaka Maspes in Messina, olimpijski prvak Bal-dini, Sacchi, Morettini, Pesen-ti, Pinarelio, Faggin in drugi bodo nastopili v dneh od 17. do 19. julija na cementnem dirkališču v Cascinah v hitrostni in zasledovalni vožnji za državno prvenstvo. KOŠARKA V MILJAH Slovan (Praga)-C.M.M. 72:25 (39:11) V Miljah je bilo sinoči košarkarsko srečanje ženskih e-kip Slovana iz Prage in domače C.M.M. Pred nabito potno dvorano so gostinje po odlični igri pregazile domače s 72:25 (39:11) čeprav je mla- da ekipa C.M.M. zaigrala zelo požrtvovalno. Pri Čehinjah sta se še posebej odlikovali Hubalkova in Kokandrlova, pri domačih pa Baitzeva in komaj 16-letna Lacchinijeva. Ekipa Slovana, ki se vrača kot zmagovalec mednarodnega turnirja v Porto San Gior-gio, bo nastopila nocoj ob 21.30 na igrišču krožka Ferro-viario proti ekipi Ginnastica, ki bo pojačena s tremi članicami C.M.M. Silvo. Nencini, Christian in Rohrbach pa so se vključili v Anquetilovo skupinico, ki je medtem ujela Anglada, Pado-vana, Bobeta in Ceramija. Tu se je začel Nencinijev podvig z napadom, ki je bil odločilen. Na vrh L'Aubisqua je privozi sicer prvi Dotto pred Loronom in Adriaenssen-som, toda Nencini je bil že četrti z zaostankom 3’18”, med tem ko je Anquetilov zaostanek znašal 4’37”. V spustu sta vodila Dotto in Lorono katerima je sled i . tovno prvenstvo v malem ro-Nencini z Gayem, n ens- ^rrvrnf,t1, 7a žpnsfrp s kvalifika-sensom in Janssensom, ki Svetovno prvenstvo v malem rokometu (ženske) BEOGRAD, 16. — V Beogradu se je v soboto začelo sve- imeli 32 km pred ciljem okrog 2’ .irednosti pred Anquetilom, Padovanom, Da Silvo in Christianom. 20 km pred ciljem je Neneinijeva skupina ujela Dottoja in Lorona in tako je v zaključnem sprintu sodelovalo 6 kolesarjev vse do 150 m pred belo črto, ko se je vprašanje prvega omejilo dejansko le na Nencinija m Gaya. Toda Nencini je bil hitrejši in Gay se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Anquetil, ki se je v spustu že nekoliko popravil, je zno- kometu za ženske s kvalifika cijskimi tekmami v treh skupinah: Rezultati I. kola:Madžarska-švedska 9:2 (5:0), Jugoslavija-Poljska 11:3 (5:0), Avstrija -Romunija 3:1 (1:1). Rezultati II. kola. Nemčija-Poljska 7:4, CSR - Madžarska 8:4, Danska - Romunija 6:1. Rezultati III. kola: Jugoslavija - Nemčija 7:6, CSR-Švedska 5:4, Danska - Avstrija 9:4. Končno stanje v kvalifikacijskih skupinah je naslednje: 1. skup.: Danska, Avstrija, Romunija. GSR, Madžarska, 2. skup.: Švedska. 3. skup.: Jugoslavija, Nemčija, Poljska. V finalu za uvrstitev od 1. do 6. mesta bodo ekipe igrale v dveh skupinah in sicer v prvi skupini zmagovalci Danska, CSR in Jugoslavija, v drugi skupini pa drugopla-sirani Madžarska, Avstrija in Nemčija. Za uvrstitev od 7. do 9. mesta se boiao borile Romunija, švedska in Poljska. SREDNJEEVROPSKI POKAL Rapid- Vojvodina 3:0 DUNAJ, 16. — V prvi polfinalni tekmi za srednjeevropski pokal je danes dunajski Rapid premagal novosadsko Vojvodino z rezultatom 3:0. Zaključen šahovski dvoboj v Leningradu SZ - Jugoslavija 42:22 Jugoslovani so izgubili v vseh kolih Zadovoljil je samo Gligorič LENINGRAD, 15. — Osmo kolo šahovskega dvoboja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo se je končalo z rezultatom 2,5:1,5 (4). Izidi posameznih partij: Tajmanov . Karaklajič 0:1, Matanovič - Toluš 1:0, Pe-trosjan - Ivkov remi, Geler -Milič 1:0. Prekinjene so bile partije: Bertok - Holmov z iz-gledi na remi, Nedeljkovič -Bronstein z izgledi Bronstei-na na zmago, Gligorič - Furman z dobrimi izgledi za Gli-goriča, Korčnoj . Pirc z izgledi Korčnoja na zmago. Stanje po 8. kolu 39,5 proti 20,5 (4). Prekinjene partije 7. kola so se končale takole: Milič -Tajmanov remi brez nadaljevanja, Bronstein - Matanovič remi, Boleslavski - Nedeljko-LENINGRAD, 16. — V nadaljevanju preikinjenih partij iz 8. kola so bili doseženi naslednji izidi: Bertok - Holmov remi, Bronstein - Nedeljkovič 1:0, Korčnoj . Pirc 1:0, Gligorič - Furma* 1:0. Končni izid t. kola: 5:3 za SZ. Dvoboj se je tako zaključil lllliiiiiiiillliilliifiiiliiiiiillfiMMtlililiiliiinuiiiininiHniiiiiiitiiliilliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na svetovnem prvenstvu posameznikov in ekip na Dunaju Kegljaška ekipa osrojih^ svetova Med posamezniki je postal svetovni prvak Romun Mikoroiu, med posameznicami Avstrijka Schmidka, med ženskimi ekipami Avstrija DUNAJ, 16. — Na svetovnem ] vaškem. _ Sprejet je bil tudi prvenstvu v Ikeglanju so jugo-1 predlog Sovjetske zveze za or-■..................... ganizacijo svetovnega prven- stva za juniorje izpod 21 let. slovanski kegljači zasedli, v moštveni klasifikaciji prvo mesto in s tem naslov svetovnih prvakov. Moštveni vrstni red je bil naslednji: 1. Jugoslavija 5045 podrtih kegljev. 2. Madžarska 5000, 3. Vzh. Nemčija 4831. 4. CSR 4824, 5. Avstrija 4767, 6. Romunija 4617, 7. Zah. Nemčija 4470, 8. Francija 4446, 9. Švica 4112. Med posameznimi člani jugoslovanske reprezentance sta bila najboljša Starc s 867 in Pogeljšek s 859 keglji. Manj uspešni so bili Jugoslovani v tekmovanju posameznikov, kjer se je povsem zatajil tudi dosedanji svetovni prvak Nemec Luther. Vrstni red posameznikov: I. Mikoroiu (Rom.) 877, 2. Pressler (CSR) 868, 3. Šimu-nek (CSR) 866, 4. Smoljano-vič (Jug.) 861, 5. Heldvogel (Avstr.) 852, 6. Rump (V. Nem-ija) 847, 7. Gyebrovski (Madž.) 840, 8. Kučera (CSR) 836, 9. Steržaj (Jug.) 834, 10. Kuba (Avstr.) 834, 17. Martelanc, 20. Starc, 25. Likovnik, 26. Pogeljšek (vsi Jug.). V tekmovanju žensk, so jugoslovanske predstavnice, ki so veljale za favorite, precej razočarale. V konkurenci posameznic je bila Pipiničeva druga za zmagovalko Schmid--ko (Avstrija) dosedanja svetovna prvakinja Jugoslovanka Novakova pa je bila šele deveta. V ekipni konkurenci _ pa so zasedle Jugoslovanke šele 4. mesto za Avstrijkami, Vzhodnimi Nemkami in Madžarka-mi. Vrstni red posameznic: Schmidka (A) 395, pipinič (J) 381, Biedermann (A) 380, Brandfellner (A) 380, Bulič (J) 378, Schulze (VN) 376, O-lah (M) 375, Schmoranzer (A) 373, Novak (J) 372, Herchert (VN) 368, 13. Smraic 364, 14. Čadež 361, 20. Erjavec 339 Arsič 329. Ekipni vrstni red: Avstrija 2333, Vzh. Nemčija 2206, Madžarska 2198, Jugoslavija 2095 (Novak 366, Pipinič 309, Smrajc 349, Čadež 326, Erjavec 338, Bulič 371). HOKEJ NA LEDU DUNAJ, 16. — Kongres mednarodne zveze za hokej na ledu je sklenil, da bo svetovno prvenstvo 1. 1958 na Ceškoslo- ATLETIKA ZDA vodijo v Atenah na vojaškem prvenstvu ATENE, 16. — V nadaljevanju mednarodnega vojaškega atletskega prvenstva v Atenah so bili doseženi nasled-nj boljši rezultati: Daljina: 1. Bravi (It.) 7.33, 2. Duckett (ZDA) 7.33, 3. Ber-nal (Fr.) 7.07 . 400 m: 1. Rog-gers (ZDA) 48”7, 2. Ragsdale (ZDA) 49”, 3. Degats (Fr.) 49”3. Palica: 1. Ballota (It.) 4.10, 2. Ccppejans iBel.) 4. Vrstni red po drugem dnevu: 1. ZDA 68 točk, 2. Francija 54, 3. Italija 41, 4. Grčija 24, 5. Pakistan 21, 6. Belgija 14, 7. Holandska 11, 8. Egipt 7. RIO DE JANEIRO, 16. — Svetovni prvak v troskoku Brazilijanec Da Silva je dobil od svoje vlade dovoljenje za nastop v Pragi in v Moskvi v okviru mladinskih športnih iger. z velikim porazom jugoslovanskih šahistov, ki so zbrali ie 22 točk proti 42 kolikor so jih zbrali sovjetski mojstri šaha. Posamezna kola so se končala takole: 5:3, 5:3, 6:2, 6:2, 5:3, 5:3, 5:3, 5:3. Šah in ping-pong med «ŠkamperIovci» Pretekle dni je bil v okviru prosvetnega društva S. Škamperle drugi notranji namiznoteniški in šahovski hrzo-potezni turnir. V ping-pongu so bili igralci zelo izenačeni. Z 10 točkami je zmagal Kovačič L. Vrstni red ostalih: Grbec 8 točk, Jurkič 7, Posega 5, Kovačič J. 2, Rupel 1 V šahu je premočno zasedel prvo mesto Kovačič J. s štirimi točkami pred Kovačičem L. 3, Jurkičem 2, Ruplom 1 in Posego 0 točk. TENIS Troboj za pokal «De Galca» SANREMO, 16. — Od 23. do 28. julija bo v Sanremu izločilno tekmovanje mladih te-nisarjev za pokal «De Galea«. Program srečanj je naslednji: 23. do 24.: Avstrija - Italija; 25. do 26.: Madžarska - Avstrija; 27. do 28.: Italija - Madžarska. Italijansko moštvo bodo verjetno sestavljali Bonetti, Ca-sini i.n Morelli, v poštev pa prideta še Enrico Maggi in Lepri. MELBOURNE, 16. — Avstralska teniška zvezo bo še to poletje povabila v Avstralijo Italijana Pietrangelija in Sirolo ter Šveda Davidsona Schmidta. oozovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Ttskarsk* zavod ZTT • Trst KINOPROSEK-KONTOVEL Zaprt zaradi letnih počitnic KINO SKEDENJ predvaja danes 17. t. m. ob 20.30 barvni film: Bela Indijanka ornev/mmiih predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 20. uri NA PROSTEM technlcolor film: «Ko je ljubezen poezija» Igrajo: JANETTE SCOTT in VERNON GRAY KRAIGHER KONTROLOR] , ŠKR0BAR Bil sem že adjunlkt v Celju, vendar sem se zelo pogosto vozil domov. Deloma me je mikala veseljaška družba, s katero sem preživel toliko lepih časov; deloma me je vleklo k Fani, katere sem se bil že tako privadil, da sem včasih hrepenel po njej. Ko sem postal adjunk;t, sem jo strašno razočaral, ker še pomislil nisem na ženitev. In takrat ji je prišla tista smešna ideja, da me morda z otrokom resneje priveže nase. Pa se je zmotila! Pustil sem jo na cedilu in še domov me ni več bilo tisto leto. In šele sedaj, ko sem postal kontrolor, se ji je zopet vzbudilo nekaj upov, ki so jih po neumnosti menda celo moji domači ljudje podžigali... Resnično je stala tam. Izluščila se je iz žive meje na istem mestu, kjer me je nekdaj tolikokrat presenetila z nenadnim skokom na moje prsi. In glej pretkanosti, kako se je bila oblekla! Naravnost koketno se je bila napravila. Pod mehko svileno bluzo se ji je vzpenjalo napeto oprsje — ker raščena je lepo, kar je res, je res Njen tilnik je naravnost zapeljiv. In tudi obočje — ni, da bi kaj prirekal. — Dasi ni bilo ne rose ne blata, si je bila vzdignila krilo visoko in tesno k nogam, da so se svetili rjavi čeveljci v travi in luknjičave nogavice nad njimi — svilene nogavice, strela, saj sem jih nalašč potipal. In preudarite junaštvo žensko brez solz, z zapeljivim smehljajem mi stopi naproti in iztegne roko, rafinirano jo iztegne, tako, da sem morai zaslutiti belo meso njene rame v ohlapnem rokavcu in celo tisto pikantno senčico njene pazduhe. «In mene še pozdravit ne prideš, Ernesto?»' V svetli mesečini se zabliskajo njene zlate plombe in grebenasta dlesna prevelike gorenje čeljusti tekmujejo z njimi v mastnem lesketu. Mesnate ustnice se ji napno in vzbočijo v širokem loku... Niso lepa taka usta, pa imajo vendar nekaj zapeljivega na sebi — kakor velikomestni greh v ponočni ulici. In pa: — «Ernesto!» Kako mična afektiranost! «Lepo si se napravila, Fanika! Na ta način si nazadnje še morda uloviš moža.» cin ti, Amošt? Ali si popolnoma pozabil name?« «Ah, jaz! Kaj bi pozabil... mnogokrat mislim nate. In res mi je žal, da nisi že prej nosila luknjičavih nogavic.« Oči se ji zasolzijo in glas ji zadrhti: «Vzemi me s seboj, Emesto!« In čez nekaj časa, na občutno porogi j ivost mojega molka: «Saj me ni treba poročiti — tako grem ...» Oj, oj, ta šmentana prefriganost! Seveda — kot priležnica! In tu bi se začele zanke spletati in pasti motati, dokler bi se Amoštek resnično ne zapletel in ne zamotal, da bi se nekega lepega ponedeljka — ravno ponedeljek bi moral biti, če mogoče celo plav! — nenadoma ne zavedel s štolo krog roke in v roki njene drobne mehke prst.iče... In ah — ti prstiči, ki bi potem Amošta za nos vodili in maščevali na njegovih ušesih njegovo zabavno preteklost, ker prihodnost bi ne bila zabavna, prav gotovo ne, prijatelj Ernesto! Stopim čisto k njej in jo pobožam po oteklih in zardelih vekah: cNe smeš jokati, Fanika! Kdo te bo jemal s temi rdeče obrobijeniipi očmi? Solze škodijo lepoti!« cCe se ti jaz ne smilim, kaj ti je storila Tinka?... Enkrat - enkrat samkrat si jo videl... Komaj jo poznaš — svojega otroka...» cAh, kaj Tinka! Tinka - tonka — tinka — saj imam še sinka.« In okrenem se, da grem. Ona pa plane začudena, s široko odprtimi očmi; «Sinka?» «No, seveda! Tam v Celju nekje sem ga iztaknil... Srečno torej, pa nič ne zameri!« Stisnem ji naglo roko in se odpravim. «Za otroke mi ni sila, kakor vidiš! Zbogom!« Obstala je kot ukopana v zemljo. Solze so se ji v hipu posušile in njen pogled je bil vse prej ko ljubeč. «Le čakaj ...» še slišim sikajočo grožnjo. Potem si oddahnem ... Sestri sta čakali name. «No, kaj je? Kje imaš Fani?« «Ali te ne spremi na kolodvor?« «Ali sta se pobotala?« «Saj jo vzameš, Amošt? Oh?« «Kako! — če me pa ne mara! Tako — bi še šla z mano, pravi; za moža me pa ne mara.« «Ali ga slišiš? Kaj sem rekla?« «Brezverec!» «Brezsrčnež!» In tako dalje. K sreči je bil vlak že tu in sem se moral požuriti. Poljubil sem ju obe prav prisrčno, Zofko celo dvakrat... In ko se je vlak odmikal, sta bili še vseeno tako prijazni, da sta me pozdravljali z robci. Zbogom, dekletci dragi! Upam, da vaju — vrag vedi — ne premami nekdaj tudi kak — «Ernesto» ,.. A kaV se Fanike tiče — nič! Rajši bodi z njo surov, še zgrda se je ne otreseš lahko, kaj pa šele zlepa. — In povedal sem ji resnico, nič se nisem zlagal: — sinka imam v Celju. Celo Ernest mu je ime ... Kaj sem mogel storiti? Vsa zgodba je taka, da me je nekoliko sram govoriti o njej... Ostuden ptič si, Arnošt, prav zares! Moj domači, rojstni trg na jugu je bil daleč naokoli znan po svoji zelo razvratni veseljaški družbi. Krokarjenju in ponočevanju ni bilo nikdar konca. Nekaj trških mladeničev je študiralo na visokih šolah, pa so študirali več doma kakor v Gradcu iri na Dunaju, študirali so v krčmah, po veseljaških hišah bogatcev in razsipnikov, pri natakaricah in pri drugih lahkih ženskah, ki so bile kar precej celo odlične dame v družbi, študirali so preko mere in preko svojih let = a tedaj so bile «stare hiše« med našimi visokošolci v modi. In to so bili naši vzori, nas majhnih trških poganjačev vzori, ki smo jih posnemali na vse pretege in tekmovali z njimi. — In to je bila tvoja «visoka šola«, Amošt, kaj? ... Tako sem hodil s temi zoprnimi spomini, ki so mi mučno in nelepo težili vest, proti Sv. Jedrti. A poti ni hotelo biti konca. Strašno dolgo se je vlekla po ovinkih krog goric in čez bregove in po dolih — in skoraj mi je bilo žal, da sem se bil odpravil peš. Dan je že bil, nekoliko oblačen, vendar prijazen in ugoden potovanju. Eno samo večjo vas sem šele imel za seboj. Cerkev, župnišče, šola, gostilnica in trgovina. Saj bi je skoraj ne mogel imenovati vas. Zapazil sem, da ljudstvo tu sploh ne prebiva rado v selih. Kmetiške hiše so raztresene po goricah in bregovih, samo tu in tam stoji katera ob cesti. Zato je vsa pokrajina tako idilična. Nizko gričevje, na severno stran obra-ščeno z gozdovi, na južno pokrito z vinogradi, travniki in poljem. Obilica sadovnjakov in popolno pomanjkanje obširnih pašnikov in puščav, ki smo jih tako navajeni južni Slovenci. Mesto tega pa prostrane, kakor miza gladke senožeti po ravnicah, tu in tam močvirne, vendar rodovitne in bohotne. Majhna vodica med holmi; neznaten potoček, ki teče leno in nemarno, skoraj brez padca, pa mora vseeno gnati na vsake tri, štiri streljajo miniaturen mlin. Vsaka ped zemlje je obdelana in izkoriščena. Kmet jo ljubi in jo neguje; zida si dom sredi posestva, da mu Je prikladnejše in priročnejše delo in spravljanje. In postavlja sl gospodarska poslopja, ki so mogočnejša in imenitnejša kakor je njegov lastni pritlikavi stan. Živina naj ima primemo in ugodno, človek se že stisne za silo. Kot paradiž se ti zdi ta košček naše zemlje, ko so travniki tako pestro in živo posejani z zvončki in marjeticami in trobenticami — ko se šopiri drevje s svojim bogatim, blestečim cvetjem — in se smejejo lesovi v svojem čilem in veselem zelenju. Rodovitnost te obdaja krog in krog in ti priča o blagostanju in zadovoljnosti. - - /Nadaljevanje sledil