oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku V OHIO ★ izvršujemo vsakovrstne tiskovine — LETO XXXI. "Oinače vesti ^ Miami. Fla. Fla., smo prejeli veseli dnd-tno ' j^cičevih, se spominja-»sobja prijateljev in Sow Enakopravnosti. Tf- John m Tončka ENAKOPRAVNOST v EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 9, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 48 Siiričič m Budan, Joe line Birk.' Vile 'ojenice le popoldne so se zglasi-in ''^^ice pri družini Mr. ''"»i« 4o " ■^ienkn 1 hčerkico — prvo-% < dekliško detespj^L Savchuk, in Sta , . ° počutita in se na-ini ^^acDonald House bol-so postali "grand-Srandma" Mr. in Mrs. i z Grovewood ^Per Mr. in Mrs. -v. Ave Bashel na 18913 Che- knicg nK- f^^^^arja so vile ro-V T;,j ^kale družino Mr. in "lin Kenik na 1161 m pustile v spo-knca. fantka - prvoro- stari ° ^ tretjič posta-^aiia stara mati po- Mrs. Frank Vi-^ofwood Rd. Cei N, OftSk, OVo a številka %ine Tomsic Dry ?•' katero je rojat f 15^^^ včeraj otvoril na sedaj novo — Ke 6680. '®ko u pridejo iskati % cistQ jo pripeljejo ^6 zlikano kot novo. A. * «Voi„ ■ Ane St. 4 SDZ lo mesečno sejo I St ^ Slov. nar. do-&^.^^etek soba št. 1.V ce t;„ ob osmih zvečer, v veiJ^^^Gne, da se ude- , številu. vrača češka social demokratska stranka se utegne združiti s komunistično v Leitmericu je stranka že imenovala odbor za tesno sodelovanje s komunistično stranko PRAGA, 8. marca—V mestu Leitmeric se je začelo gibanje za združitev sdcial-demokratske stranke s komunistično, pravijo poročila, ki prihajajo v Prago. Leitmerički odbor social-de-* mokratske stranke je že sprejel resolucijo glede ustanovitve koordinacijskega odbora za tesno sodelovanje s komunistično stranko tega okrožja in priporočil izvršnemu odboru, da stori to isto. "Ako bi pozneje položaj zahteval, bi osrednji odbor moral stopiti v pogajanja za združitev stranke s komunistično," je rečeno v resoluciji. Praški radio je najavil nove politične dogodke, ki utegnejo v kratkem slediti. Že je bilo naznanjeno, da se je premier Gottwald sestal s predsednikom Benešem na njegovem domu v Sezimove Usti. Toda detajli pogovorov še niso znani. Vlada bo legalizirala mere akcijskih odborov Komunistični justični minister Aleksej Capicka je naznanil, da bo vlada predložila v parlamentu na odobritev novi zakon, s katerim bodo legalizirane vse mere, ki jih bodo pod-vzeli akcijski odbori. Akcijski odbor Ljudske stranke je naznanil, da je izobčil osmorico članov in da se raz-motriva o izobčitvi nadaljnih članov. Nekateri člani, ki so bili izključeni, so že pobegnili čez mejo. Finska pristala na pogajanja s Sovjetsko zvezo ITALIJANSKA SODNIJA OSVOBODILA FAŠISTIČNEGA ZLOČINCA ROATTA RIM, 8, marca. — V soboto je najvišja apelacijska sodnija Italije razveljavila zaporne kazni proti leut. gen. Mario Koatti, bivšemu šefu Mussolinijeve špijona-že in znanemu vojnemu zločincu ter proti Fulvio Su-vichu, ki je bil fašistični državni podtajnik za zunanje zadeve. Najvišja italijanska sod-nija je s tem odlokom razrešila vsake krivde dvojico najbolj znanih fašistov. Roatta in Suvich sta bila obsojena na zaporno ka-zen zaradi umora anti-fa-šističnih bratov Rosselijev, ki sta bila umoi jena v Parizu leta 1936. V Moskvo bo poslala delegacijo na pogovore glede vojaške pomoči Mac Arthur pravi, da bi kandidiral za predsednika Sam Iso Brekich Snoči je preminil v Warrens-ville sanatoriju Sam Iso Brekich, samski, star 67 let. Sta- ^ _________ noval je pri družini Steve Man- se iskreno za- dich na 14993 Hale Ave. Doma So Mary Vinšek iz se iskreno za-00 ®^®vilnim prija-' je bil iz sela Vehovine, kotar jo prišli obiskat za | Otočac na Hrvatskem, odkoder poslali karte je prišel v Ameriko pred 40 le-in N se nahaja na ti. Bil je član društva Sava št- vje se ji polagoma 1 SPSJedinstvo. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod. ^ ^''ski vojni zločinec Horthy prisostvo-Sost svatbi ameriš. konzula Woodsa HELSINKI, 8. marca — Finska je danes odločila, da sprejme Stalinovo ponudbo za sklenitev prijateljskega in vojaškega pakta s Sovjetsko zvezo. 'Do odločitve je prišlo po dveh tednih pozornega proučevanja Stalinove ponudbe. Vladna izjava pravi; "Predsednik republike je danes v državnem svetu odločil, da odgovori potrdilno na predlog sovjetske vlade, da se začne s pogajanji za zaključitev sporazuma o prijateljstvu, in medsebojni pomoči in predlagal, da se takšna pogajanja vršijo v Moskvi." Jutri se bo vlada sestala, da imenuje finske delegate, ki bodo odpotovali v Moskvo na pogajanja. * PARIZ, 8. marca—Finska ni odgovorila na povabilo Anglije in Francije, da se udeleži konference glede Marshallovega načrta, ki se bo začela prihodnji teden. Sedemnajst-letna mladenka ubila mater in očeta marca. — U.^sanov-v ^^basador Sava v >»>eri5w k' JO GpI državnemu 1(5 Marshallu: ^ ^^^^'^ativne Ijud- \ p Jugoslavije izro- \ spoštovane- "i ga in ima f na sledeče: ie z dne m. L. J>oi teko je z čega leta ob-"Ka ^^9-, ei" ^ Monakovega, \ poroke ameriš Woodsa, ka- % \ ^oi^sv tor ameriškega S. 5' vlade za Bavar ot D. Van Wago- Poroč •a Associatec ' ^ y. ostalimi go-biv^^'^'^^^vovali svatbi, , ">,,1 'Madžarski regent K Mrs. Kroeger so v soboto obvestili cestno pa-trolo, da niso zakonske dvojice videli že štiri dneve. Ko so na domu in trgovini odkrili trupli, je policija postavila zasedo in čakala na mlado morilko, ki se je danes vrnila iz St. Louisa in takoj, ko je bila aretirana, priznala dvojni umor. JERUZALEM, 8. marca—Židovski voditelji so danes pozdravili sporazum glede združitve uradne židovske armade Ha-gana in podtalne organizacije Irgun Zvai Leumi, kot "najboljšo novico, odkar je vojna končala." Z združitvijo obeh židovskih sil bo sedaj židovska armada štela 40,000 mož, ki se bodo zo-perstavili Arabcem. Neki židovski voditelj je izjavil, da sporazum med dvema organizacijama pomeni konec bratomornim borbam, ki so ne samo povzročile razsipanje sil, ampak tudi rak v srcu naselbini Židov. Kot se poroča, bo bivša podtalna organizacija Irgun sestavila svojo avtonomno brigado, ki pa bo nastopala samo po odobritvi najvišje komande. * Arabci se pripravljajo na napad SEVERNA PALESTINA, 8. marca—Arabski vojaški povelj- Sovjetska nota razkriva načrte Zedinjenih držav V protestni noti je Sovjetska zveza obtožila zapadne sile, da so paralizirale Zavezniški kontrolni svet v Nemčiji in da so Angleži in Američani združili svoji okupacijski zoni, tako da ne bi trebali izvesti demilitarizacije teh predelov in likvidirati svoje vojaške ustanove v Nemčiji. Sovjetska nota pravi, da so Zediiijene države odločile; Razklati Evropo v dva tabora. Vključiti razklano zapadno Nemčijo v zapadni blok z namenom, da se zgradi vojaški potencial v Porurju. Ustvariti iz zapadne Evrope strategično bazo za ameriški imperializem v Evropi z namenom, da se napade Sovjetsko zvezo. Rokoborba Kot običajno vsak torek večer, se bo tudi nocoj vršila rokoborba v Centralni orožarni. Promoter Jack Ganson jamči $500 rokoborcu Whipper Billy Watson, ki se bo spoprijel z neznanim rokoborcem Mr. X., ki še ni bil premagan v njegovih 11 nastopih v Clevelandu. Če bo ... ta neznani rokoborec nocoj pre- "ik Fawzi Bey Al Kaukji je da,-magal Watsona, bo imel prili-P®® izvršil inšpekcijo svojih sil ko, da se pomeri z Bili Long-^n izjavil: son-om za čampijonstvo. Poleg; "Vse je pripravljeno. Borbe tega nastopa, se bodo spopri- se bodo pričele, ko bom dal po-jeli tudi Doc Ed Meske iz Akro- vel je." na in Indian Bob "Strangler" RUS TEŽKO RANIL AMERIŠKEGA VOJAKA DUNAJ, 8. marca—Ameriške vojaške oblasti poročajo, da je neki ruski vojak težko ranil ameriškega vojaka Jack Grun-dena, ki ni hotel ubogati njegovega povelja, da stopi s pločnika. Ameriške oblasti so označile ta slučaj za najbolj drzno dejanje, ki je bilo storjeno proti članu okupacijskih sil. Ruski vojak je s strelom prebil levo roko ameriškega vojaka in kot pravijo zdravniki, mu bodo verjetno morali roko odre-, zati. WASHINGTON, 8. marca — Predsednik Truman je danes naznanil, da bo sprejel kandidaturo za predsednika Zedinjenih držav na tiketu demokratske stranke, ako se ga bo nomini-ralo. Svojo izjavo je podal z očitnim namenom, da razprši vse dvome, ki so se pojavili v zvezi z govoricami, da bi načelniki demokratske stranke nekih severnih velikih mest in razkačeni demokrati z juga rajši našli kakšnega drugega kandidata, na Trumana p^ pritisnili, da se umakne. Naznanilo, da bo Truman sprejel kandidaturo v slučaju, ako bo nominiran, je objavil senator J. Howard McGrath, predsednik državnega odbora demokratske stranke, po konferenci, ki jo je imel s Trumanom v Beli hiši. Baje bo Truman uporno vztrajal pri svojih priporočilih glede civilnih pravic, ki so raz-kačile demokrate na jugu. Kongresnik iz Južne Caroline L. Mendel Rivers je izjavil, da bo Truman, ako bo zagovarjal program za civilne pravice, stal osamljen. "Ako bo hodil, bo hodil sam. Ako bo kandidiral, bo, kar se mene tiče, kandidiral sam. Mi na jugu ga ne želimo. Ne želimo, da se nas dvakrat izda. Povedal nam je, da nas ne mara in mi ne maramo njega," je rekel Rivers. Podobne izjave so podali tudi drugi demokratje z juga. Tudi stališča napram Wal-laceu, ki je za sabo potegnil levo krilo demokratske stranke, ne bo Truman menjal. V teku tedna bo Turman prevzel aktivno vodstvo demokratske stranke in sicer pri zakuski, na katero so povabljeni člani izvršnega odbora demokratske stranke in demokratski voditelji v kongresu in senatu. Al Kaukji je povedal, da je Wagner; Kay Boll, ki se je prišel v Palestino pred dvema pravkar vrnil iz ture po Novi dnevoma in da se bo boril za Zealandiji in Avstrj^liji, in Tom- združeno arabsko deželo. 0'Toole; "Crybaby" Rai-' nes in Don Mclntyre ter Tom Collins in Jim Gotch. Naročajte, širite 'Enakopravnost I" in čitajte $60 DNEVNICE ZA ČLANE PALESTINSKE KOMISIJE ZN LAKE SUCCESS, N. Y., 7. marca — Uradniki organizacije Združenih narodov so danes naznanili, da bo vsak član Palestinske komisije prejemal dnevnico v znesku $60. Letno bo vsak član dobil $21,900 plače, kar pomeni isto plačo kot jo imajo pomožni tajniki Združenih narodov. ČEŠKA SLAVI OBLETNICO ROJSTVA TOM. MASARYKA PRAGA, 6. marca—Praga je danes bila okinčana s prapori in velikimi portreti pokojnega ustanovitelja in prvega predsednika Češkoslovaške republike Tomajža Masaryka. Jutri bo 98-letnica rojstva tega- velikega češkoslovaškega humanista in državnika. Seja čitalnice Jutri večer ob 7:30 uri se vrši seja Slov. nar. čitalnice v Slov. del domu na Waterloo Rd. Vabi se vse čitalničarje ter delavce na zadnji priredbi, da se gotovo udeleže. Podani bodo računi priredbe in ukrepalo se bo o drugih važnih zadevah. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. marca ii ENAKOPRAVNOST ff Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Ore Year—(Za eno leto)-- FOi Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) --$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 8.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. "KINA NI ZRELA ZA DEMOKRACIJO.." Kongresni odbor za zunanje posle vodi zasliševanja glede vojaške pomoči Ciang Kajšeku. Zaslišanih je bilo večje število prič, med njimi ameriški vojaški governer Japonske, gen. MacArthur in gen. Wedemeyer, ki je junija meseca lanskega leta "proučeval" splošni položaj v Kini. Oba generala sta močno zagovarjala pomoč kitajskemu diktatorju Ciang Kajšeku. Državni oddelek je cenzuriral poročilo, ki ga je podal gen. Wedemeyer po svoji vrnitvi iz Kine, češ, da bi 'to poročilo škodovalo tako Ameriki kot Kini. Ameriško ljudstvo nima pravega vpogleda v splošni položaj v Kini, posebno v korupcijo najožjih sodelovalcev Ciang Kajšeka. Toda že iz pričanja gen. Wedemeyer se lahko domneva, da vsa dosedanja vojaška in "ekonomska" pomoč Ciang Kajšeku ni popolnoma nič zalegla in da je končni resultat vse ameriške pomoči, da se Ciang Kajšek nahaja v hujšem položaju sedaj kot pa je bil takrat, ko je Wedemeyer v Kini "proučeval" položaj. V tem je položaj v Kini podoben položaju v Grčiji, za katerega je sam Truman priznal, da je v vojaškem in ekonomska položaju hujši, kot pa je bil preden je objavil svojo doktrino za pobijanje "komunistične nevarnosti." Značilno je, da gen. Wedemeyer ne veruje v demokracijo v Kini. Ob priliki zasliševanja je izjavil, da nima nobenega smisla izboljševati v ekonomskem pogledu posamezna kitajska področja, katera bi potem zavzele nasprotne sile-kitajska lju Iska rJ^mada. Dejal je tudi, da osebno "zelo spoštuje" diktatorja Ciang Kajšeka, da pa "Kina ni pripravljena za deiiibkracijo." ^o pomeni, da kitajsko ljudstvo ni "zre'; ' za sistem, po katerem bi samo odločalo o gvoji usodi in da je najboljše, da ima na svojemu tilniku kliko kitajskih bogatinov, ki skrbijo zgolj za svojo osebno prosperiteto, za svoje dobičke in svoje korupcije. Kaj ljudstvo! Saj itak ni zrelo za demokracijo! Na tej osnovi sloni večina akcij naše zunanje politike pri podpiranju nedemokratičnih in reakcionarnih režimov širom sveta. Ko pa ti reakcionarni in nedemokratični režimi doživijo poraz, kot se to dogaja danes v Grčiji in Kini, potem se pa vpije, da je "ogrožana demokracija!" Kakšna demokracija je ogrožana v Kini vojaškega diktatorja Ciang Kajšeka? Kakšna demokracija je ogrožana v Grčiji monar-ho-fašistične diktature, kjer obglavljajo proti-monarhisti-čne borce, njihove glave pa razkazujejo grškemu ljudstvu po ulicah Aten in« Soluna? Takšne izjave kot je poslednja izjava gen. Wede-meyerja, da "Kina ni pripravljena za demokracijo," nas spominjajo na tiste znane pretveze, pod katerimi se je in se še vedno cele narode drži pod kolonijalnim suženjstvom, češ, da še niso "zreli za nacionalno samostojnost" in da je boljše, da se nahajajo pod suženjstvom tujih impe-rijalistov. Toda posamezni kolonijalni narodi so dokazali svojo zrelost, ko so prijeli za orožje in se začeli boriti za iste pravice, kot jih imajo njihovi angleški, nizozemski in francoski zasužnjevalci. V Indokini, Indoneziji, Burmi, na Madagaskaru, v Indiji in neštetih drugih kolonijah je začelo vreti — nekoč izkoriščani in teptani narodi so se začeli dvigati za svojo popolno osvoboditev, za svojo nacionalno in ekonomsko samostojnost. V Kini ne trpijo nobenih tujih mešetarjev, pa naj jim prinašajo naprodaj "5 and 10 cents" izdelke ali pa "demokracijo" po našem vzoru. Vsega tega so se že naveličali. V Kini so že izbruhnile demonstracije proti tujcem, proti Angležem in Američanom. Ameriški časopisi so že večkrat objavljali takšna poročila, ki najbolj prepričevalno potrjujejo dejstvo, da se s prevarami in praznimi besedami ne bo nič storilo. Kako bo kitajsko ljudstvo sprejelo to Wedemeyerovo trditev, da ni še zrelo za demokracijo? Ali ne bo to sprejelo kot neki dokaz, da se ameriška zunanja politika ne ukvarja z izboljšavo njihovih ekonomskih razmer in za uveljavljenje resnične in prave demokracije, ampak zgolj s pobijanjem "komunistične nevarnosti," ki je danes, žal, toliko razvpita pretveza za najbolj nedemokratsko vmešavanje v notranje zadeve drugih narodov? Ko se neka vlada kljub vsej vojaški in "ekonomski" pomoči ne more boriti proti "komunistični" nevarnosti, pomeni, Ma je s to vlado nekaj popolnoma narobe in da nikakor ne odraža želje in volje večine prebivalstva. V Kini je Ciang Kajšek uvedel strahovlado, zatrl vso opozicijo in vrgel v ječe na tisoče resnično demokratičnih Kitajcev, UREDNIKOVA POSTA Iz urada tajnika Čitalnice SND Pred kratkim smo prejeli precejšnje število novih knjig iz Jugoslavije. Slovenska publika v St. clairskem okrožju se lahko posluži teh knjig. Tudi zunanjih ne bomo odganjali. Naša čitalnica je odprta ob nedeljah med 10. in 12. uro do-p'oldne, ob četrtkih pa med 7. in 9. uro zvečer. Tu je seznam le nekaterih naših novih knjig: Koroški Zbornik, Zbrano delo Srečka Kosovela, Edvard Kardelj: Pot nove Jugoslavije, Nikolaj Ostrov-ski: Kako se je kalilo jeklo, V. Kaverin: Dva kapitana. Tone Seliškar; Tovariš, France Bevk: Ljudje pod Osojnikom, Ciril Kosmač: Sreča in kruh, Preži-hovVoranc: Požganica, Maksim Gorkij: Sovražniki, Oton Župančič: Zimzelen, Peter Leveč: Koraki v svobodo, A. Kanohov: Zgodbe o Leninu, Erna Mauser: Vstal bo vihar. Josip Sircel, tajnik. rej se obeta res lep in bogat program, zato ne zamudite te prilike! Duševnega razvedrila bo za vse dovolj. Na svidenje 21. marca v SDD na Waterloo Rd.! J. F. Durn, tajnik podružnice SANSa št. 48. Razni prispevki pri podružnici SANSa št. 48 ' V fabruarju mesecu smo prejeli sledeče prispevke: Za obrambo našega tiska so darovali: Slovenske pevski zbor "Jadran" $50, društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ $25, J. S. neimenovan $5, Carl Dekleva (izročil Stebla j) $5, Steve Cer-nigoj 15, Jos. Udovich, $3, Andrew Ipavec $2 in Mrs. Zugovic po $2 (te prispevke je izročil A. Jankovič), Andrew Srnel $2 in Frank Delavec $1. Skupno $105. Članarina za februar in drugi prispevki za SANS Slovenski pevski zbor "Jadran" $50, Jos. in Mary Durn članarina $4, Anna Brencic $2, John Gorjanc (E 172 St.) $2, Andrew Božič (k) članarina $2, Anton Srebot članarina $2, društvo št. 312 SNPJ članarina za februar in marc $6, društvo "Mir" članarina za februar in marc $12. Društvo "Vipavski raj" štev. 312 SNPJ za otroško bolnišnico $6. Naj bo nadalje popravljeno, da sta prispevala Anton in Mary Peterlin $5, kar spada, v mesečno poročilo za januar, da-siravno je to vsoto priobčil glavni blagajnik J. Pollock. Vso-1 ta je bila priobčena v "E.", ni pa bila v "P.", kjer je bil le vprašaj namesto vsote. To se je verjetno zgodilo, ker je bila kopija slabo tiskana. Torej toliko v blagohotno obvestilo prizadetim darovalcem. # Ponovno obveščam vso slovensko javnost, da bo 21. marca naša podružnica SANSa priredila veliko prireditev in sicer popoldne ob 4. uri 'program, zvečer pa ples v obeh dvoranah. Zgoraj bodo igrali Vadnalovi v spodnji pa Krištof bratje. Po programu se bo serviralo okusno večerjo. Kot je že bilo poro-čano, bo program vseboval pevske točke, umetne plese, solo točke, glasbene točke itd. To- Važno sporočilo pevskega zbora "Triglav" Citat elje "Enakopravnosti" obveščam, da so nastale neke spremembe glede koncerta pevskega zbora Triglav. Sporočeno je bilo, da bo prvi koncert 4. aprila. Zaradi prostorov moramo za nekaj tednov koncert preložiti in sicer do 9. maja. Tu na zapadni strani imamo svoj dom, zelo prijazen za piknike in veselice. Nimamo pa gledališkega odra. Naš namen je, da čez nekaj časa zidamo novi dom. Zato smo se odločili, da priredimo koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. (ki je nasproti domu). To bo dovolj udobno za pevce in posetnike. Po koncertu pa bomo vsi šli v našo dvorano na domačo zabavo. Več o tem pozneje. A. J., poročevalka. IIja Ehrenhurg: MI IN ONI Prestavil JOHN V. KAUČIČ Koncert Združenega odbora Jugoslovanov Združeni odbor Jugoslovanov prireja 14. marca koncert s sodelovanjem slovenskih pevskih zborov in srbskim, hrvaškim in makedonskim kolo plesalcem. Kazale se bodo premične slike iz vseh delov Jugoslavije, navzoč pa bo tudi zastopnik jugoslovanske ambasade. Nastopil bo priljubljeni zbor "Zarja" in nam gotovo zapel lepo partizansko pesem, poznani pevski zbor Jadran pa klasične ali narodne pesmi. Hrvati, Srbi in Makedonci prav gotovo ne bodo hoteli zaostati s svojim lepim narodnim plesom kolfc. To je samo del programa in naj ne manjka nikogar, da mu ne bo žal, ker na koncertu bo nekaj ur resničnega užitka in vse to za malo vstopnino. Vabljeni ste ne samo iz Clevelanda, j^jač pa iz vseh bližnjih naselbin, tako, da bo Slovenski narodni dom napolnjen do zadnjega kotička. • Kot pri vseh prireditvah, ki jih prireja Združeni odbor, bo del čistega preostanka šel odboru za svobodo tiska. V nedeljo 14. marca popoldan naj vas pot vodi v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer vam se bo nudilo: koncert — kolo ples — premične slike iz Jugoslavije — domačo družbo — govore. Za odbor vas vabi John Pollock, član odbora. Willard, Wis.—Vsled kapi je naglo umrl Anton Merkun, ki je pred 38 leti prišel semkaj z Elyja, Minn., in si razvil lepo farmo. Star je bil 71 let, doma z Iba pri Ljubljani, član ABZ. Tukaj zapušča družino, v starem kraju pa brata. — V bolnišnico je bil odpeljan Joe Pe-kol, enako tudi Mrs. Tolani, ki se je morala podvreči operaciji. ki se z njegovo diktaturo niso. strinjali. Enak teror vlada v monarho-fašistični Grčiji. "Komunistična nevarnost" se ne pojavlja v deželah, kjer vlada resnična demokracija in kjer so ljudstvu zagotovljeni najbolj osnovni pogoji za njegov življenski obstoj, ampak se ta "nevarnost" pojavlja kot posledica vsake odsotnosti demokracije in vsled brezdušnega izkoriščanja ljudstva s strani domačih in tujih izžemalcev. Mi smo stopili v vek ljudstva. Danes so stare metode vladanja s silo, pa naj bo to s silo križa ali pa meča, povsem neuspešne. Žalostno je, da nekateri tega dejstva nikakor nečejo pripoznati in se soočiti s stvarnostjo tega veka ljudskih množic, ampak še vedno polagajo vse zaupanje v diktatorje kova Ciang Kajšeka, ki naj bi reševali "demokracijo," ali pa v fašistične diktatorje kot je Franco, ki naj bi nas rešili pred "komunistično nevarnostjo." (Konec jutri) "Novo leto nam grozi z rdečo nevarnostjo," je pisal "Figaro" dne 28. decembra 1847. In res je bilo leto 1848, strašno za nekatere ljudi. Padali so cesarski troni, ljudstva so se upirala, glavna evropska mesta so se pokrila z barikadami in prvič v zgodovini je nad njimi zavihrala rdeča zastava. Takrat so prole-tarci culi glas—ne glas kakšnih pesimistov, filantropov ali pa metafizikov—pač pa glas prvih komunistov, ko je bil objavljen "Komunistični manifest." V trpljenju, v borbi in ognju, se je rodila prva komunistična stranka na svetu. Toda kapitalizem je bil takrat še močan, organiziral je koalicijo: car Nikolaj in cesar Franc Jožef, pesnik la Martin in general Coueniac, papež Pij IX. in bankir Rotschild. Kolonialna mrzlica je stresla tudi Novi svet. Amerikanci so orali ledino in pošiljali v Stari svet zlato. Kapitalizem, nasilnost in laž se je za enkrat rešila s strašenjem. Danes "Figaro" piše: "Tudi v Švici, ki ni bila prizadeta od vojne, je opažati nemirnost . . ." Francozi pravijo: "Vse gre rakovo pot, katastrofa je neizogibna . . .," dočim se njihovi srečnejši sosedje pritožujejo: "Vse je prelepo, tako ne more iti naprej." Strah pred lakoto prinaša lakoto, strah pred inflacijo vodi v inflacijo. Najvidnejši znak današnjega časa je strah pred revščino, pred bankrot-stvom in ponovno vojno. Mi radi verjamemo, da spomini na leto 1848, niso prijetni za nekatere čitatelje "Figara," ker jih spominjajo na melanholične reminiscence, vzbujajoč tragične slutnje. Odločilni dvoboj, ki se je začel junija leta 1848, se naglo bliža koncu. Razumljivo je, da je kapitalizem pripravljen ponovno preliti potoke tuje krvi, ker njegova lastna kri je že čisto obubožana in brez življenjske sil^. Ona doživlja svoj vek. In kakor je pred sto leti strah pred ljudstvi rodil "koalicijo," tako tudi danes isti strah navdaja papeža Pija XII., in gospoda Harrimana, generala Franca in Leon Bluma, pisatelja Andre Gida in falota Schumaherja. Je to "koalicija" podivjanih bankrotinistov. Za-strašiti hočejo ljudstva z lakoto, z zlatom, z atomskimi eksplozijami na Bikini in diplomatskimi intrigami. Ampak vsi dobro vedo, da čim bolj strašijo druge, tem bolj se boje svojega lastnega strahu. Lahko si mislimo, kako so se počutili francoski industrijci ob nastopu novega leta 1948, ko so razganjali stavkarje z bombami in strojnicami. Pritožujejo se, da nimajo premoga, ne jekla. A med tem jih njihovi darežljivi "dobrotniki" iz Wall Streeta duše s svojimi izdelki in komaj uspevajo preštevati mastne dobičke. Zakaj tudi francoski industrijci niso tako srečni? Ameriško časopisje zelo rado prinaša slike smeječega se gospoda Harrimana in John Wi-nanta, bivšega poslanika v Angliji. Gospod Winant je bil na seji, kjer je bilo podano poročilo od 805 korporacij za prvih devet mesecev leta 1947. Dohodki v prvih devetih mesecih so narasli za 22 odstotkov. Človek bi mislil, da je bilo to razveseljivo za gospoda Winanta. Toda, ko ga je poročevalec od ''New York Tribune" vprašal za njegovo mnenje, je gospod Winant pesimistično odgovoril: "Nezaslišani dobički, ki so zvezani z naraščanjem cen, so velika nevarnost za nas," nakar ji odšel domov ter se ustrelil. Ce se je gospod Harriman tudi takrat nasmehnil, ko je zvedel za Winantov samomor, nam ni znano. Ni še dolgo tega, ko se je Amerika vrtela v veseljačenju; njeno ošabno veseljačenje je odmevalo z vseh radijskih postaj —dolgih in kratkovalovnih. Toda danes se med dvema "boogy-woogy" že razločno sliši neko pritajeno zdihovanje. Ne vem zakaj se pritožujejo ljudje, katerim je vojna prinesla tako malo trpljenja in toliko denarja? Videti je, da jim vojni dobički ne hodijo prav v račun: zlata mrzlica se je končala s papirnato drisko, a za socialno družbo, ki je apoteoz kapitalistične anarhije, ni nobenih zdravil. "Predloge, ki se nahajajo pred kongresnim odborom, niso zadostne, da bi zajezile inflacijo... Niti en politikar ne prizna javno, da Washington ljubosumno pogleduje na Moskvo..." Kdo je izrekel te besede? Sovjetski politikar ali pisatelj? Kaj še! Tako zdihujejo po radiju ameriški komentatorji. Strah pred inflacijo in vedno naraščajoča draginja, pa ne tare samo ameriške ekonomiste; tudi povprečen Amerikanec se nikakor ne more iznebiti vsiljivih misli o bližajoči se depresiji. Vremenski preroki se res včasih zmotijo, ko napovedujejo brzlo ali toplo vreme; še nikdar pa ce ni nihče zmotil, če je v jeseni napovedal zimo. Povprečen Amerikanec ne ve, kdaj bo prišla katastrofa, toda o tem, da bo prišla, o tem ne dvomi več. Ko John ali Jack pogleduje na velikanski most, si gotovo misli: "Hm, mogoče se bom kmalu spet valjal v tvoji senci." Strah se šeta tudi po raskošni Fifth Avenue, se natihoma vti-hotapljal v državni Capitol in je radi tega postal že popolnoma domača stvar v Ameriki. Politični trabanti eden drugega straše s stavkami in komunizmom. Ali si je mogoče izmisliti še kakšno bolj tragično farso kot je "Komisija za proti-ame-riško delovanje?" Iz Holly-wooda so privlekli na dan filmske igralce, muzikante in pisatelje ter jih obtožili "rdeče zarote." Od navadnih državnih urad-I nikov zahtevajo pismeno izjavo, I da ne pripadajo nobeni marksi-I stični organizaciji. Pismonoše j vprašujejo, če morebiti ne sim-Ipatizirajo z Maršalom Titom, i Cenzurirajo programe "Društva 1 prijateljev" v Alabami, denun-cirajo eden drugega, sestavljajo sezname o "nezanesljivih osebah," a pri tem se vedno in po-i vsod sklicujejo na svobodo, čeravno so svojih 48 držav izpre-menili v ten sam vohunski tabor. Pred nedavnim je sodišče v Aberdeenu, Miss., oprostilo vsake krivde črnca John Lloyda. Da se kaj takega zgodi v državi Mississippi, ni dovolj, da je človek popolnoma nedolžen, ampak mora biti naravnost svetnik. Toda že deset minut potem, ko je sodišče oprostilo John Lloyda, je bil slodnji linčan od podivjane cesliK druhali. Mestno časopisje je potem dogodku po ameriško filozofiralo: "Takšni primeri so posledice razzuzda-nih črncev, ki so se vrnili iz Evrope . . ." Lastniki sužnjev se boje sužnjev in od strahu postajajo še divjejši. Pisatelj Malartic pripoveduje v "Figaro," kako je neki Amerikanec razburjen od črnske predrznosti, porinil gorečo cigaro v oči nekemu črnemu otroku. ( Dalje prihodnjič) škrat Počakajte vendar Učitelj pograja učenca, tako črn in umazan. : odgovori na kratko: % danes še ni nedelja!" # Vaja v čitaiiju Jurče čita jecljaje: spod, t-tu je do do-dobr" Če ho-češ, si bo-bomo W ko-koči-ce posta-postavili'^ ^ Učitelj: Jurče, p^^i, dobiš zaušnico!" w Jurče čita ,dalje: Mojzesu eno in Eliji eno. * Trije glavni časi A K o učitelj učencem tri glavne glagolove "Mihec, povej nai še koliko glavnih časov i® ^ Mihec: "Imamo tri se. Učitelj: "Imenuj ji^-Mihec: "Dobro jutr"' dan in dober večer I" lisal Strela V šoli se je učenec Strelo. Učitelj \'praša ^ "No, Zdravko, včeraj 9« ^ razlagal, kaj je trika; povej mi zdaj, strela?" Zdravko: "Strela j®, j^j Matijček z belimi di tukaj za mano!' Zdravko. vpd#" Zakaj vzhaja solnce na eni strani ,^1 Učitelj; "Kako je to-ce vsak dan na eni ja in na drugi zopet ^ Učenec: "Solnce zopet nazaj, pa ker spimo!" * Kdo je bil Kolumb Učitelj: "Kdo je Učenec: "Kolumb je Ko se poleže učitelj učenca, kje f . , — "Saj sem bral lumbovo jajce," se ček. # Kako koristi voda? V šoli so dobili z 1 'Končno je voda tudi popisali, kako koristi nec konča svoj spis 2 ristna, ker bi brez gli do otokov." # ■ Uganka nje !)( • t fCd" Učitelj: "Otroci! ^ cF, to uganko? Dokk"^ mlad, si je želi, koP& ra, si je ne želi vec. . , Janez: "Jaz vem Učitelj: "No, P* nez!" Janez: "ženo!" jgl" Učitelj: "Kdo pa vedal?" „ Janez: "Oče jei",,. Učitelj: "No ni P gg pačno, res je; pa 3 gj ))ravzaprav 1 e sta slih!" N A Z N A V "Enakopravnosti" dobite vedno svcse dnevne novice o do-(jedkih po avclu in doma! ' rorvi^ Ker nas je že vec prosilo za naslove ,,0 skill oblastev v Zedi'' j* C vah, naj tu navcdei^^^ggj^ jugoslovanske . glasi: Yugoslav 1520-I6t|' y Wasbi«9'^^,o/ Naslov urada j; ^ ga konzula pa se ^ Yugoslav Pišete lahko ^ ^j)^' srbohrvatskcm aU jeziku. 9. marca 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 domovina ni več mačeha Pred vojno mi je neki tuji: pravica do dela, da bi se država sportovnik, ki se je mudil v Ju-''zavezala vsakomur preskrbeti goslaviji, dejal, da ne pozna dr-kjer bi življenje teklo po-Gasnejše, kot v Jugoslaviji. Lju-so se mu zdeli komodni, v S' ih leni, tehnike pri nas ni toliko, kot v - Zato si je usl °®ovini takšno sliko. Priznal S^Gde prirodnih kra-z Jugoslavijo nobena druga jzava ne more kosati in primerjati. sem se spomnil na G tega tujca in na njegovo oc^no naše domovine, ših vojno je pač po na- brezposelne, sena delavce, ki so čakali gg in kolodvorih, da bi ponudila kakšna prilika priložnostni zaslužek. Videl J®', kako delo, se sedaj toliko bolj zaveda, da je delo v svobodni domovini vedno vir napredka, blagostanja in prave svobode delovnega človeka. Iz bivšega sužnja opazil toliko, kot v drugih dr- je naš delovni človek postal svo-^avah. Zato si je ustvaril o naši bodni ustvarjalec, zato se je temeljito spremenil njegov" odnos do dela. Delo ni več ne breme, ne sramota, ne nujno zlo in napor brez perspektive in priznanja, temveč stvar časti. Vsak delovni človek v Jugoslaviji dela danes z veseljem, zato v delu ustvarja mnogo več kot kdajkoli prej, v delu je vztrajen in požrtvovalen. Vse to je vidno v tovarnah vseh proizvodnih panog, v rudnikih in premogovnikih, na poljih in gozdovih in vsepovsod, saj se dan za dnem ustvarja vedno več novega. In vse se dela in ustvarja po načrtu! Po načrtu je razmeščena delavna sila in po načrtu se izobražujejo novi kadri. Zato v Jugoslaviji brezposelnosti ne bo nikdar več, nikdar več ne bo ekonomskih kriz in vedno bolj bodo rasle proiizvajalne si-i le. Že ob prehodu od vojne k so si izčrpani delavci reumatične ude greli na IjQj kako so v svoja tuber-pljuča vdihavali zrak, ''i da ^ in počasi kreta-'zčrn gibanjem prehitro maloštevilnih vi-bii yoda ta tujec, ki je svoje Soncu kolo2 ^ako miru, ko je nevarnost množične nezaposlenosti izredno velika, je bilo takoj zaposleno vse delovno ljudstvo. Gospodarski načrt, strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev, ki v prejšnjih delovnih pogojih in v prejšnjih časih niso imeli dovolj prilike izobraziti in usposobiti se ter delovni heroizem jugoslovanskih delavcev neprestano dvigujejo storilnost, večajo proizvajalne sile in s tem materialno in duhovno blagostanje vsega prebivalstva. Č6 je prej kdorkoli dobil vtis, da so ljudje v Jugoslaviji leni in da je življenje prepočasno, da je tam beda in da je gospodarstvo slabo razvito, bo danes presenečen. Dela je na vseh koncih in krajih, zaslužka dovolj za vse in vsakega, ki je voljan delati. Jugoslovanski delavci v kapitalističnem svetu, ki vidijo na obzorju kapitalističnih držav prihajajoče krize, se vračajo domov, ker jim domovina ni več mačeha. Domovina je prebolela težko bolezen, pomladila in spremenila se je in izvedena mehanizacija dela ki so danes v prvih vrstah v borbi za petletni plan. Zunaj na dvorišču pa stojita v lopi prva dva izgotovljena kamiona, s katerimi so se delavci peljali na poskusno vožnjo v Ljubljano. Hidrocentral^ "Mariborski otok" je dograjena! V miniaturi je razstavljena sredi dvorane, Trije turbinski stebri, ki so v enega od svojih zazidali $1,000 m betona, štiri pretočna polja z ogromnimi zatvornicami, žerjavi, razdelilna postaja za električno energijo, vse je tu, vse je prikazano v majhnem tako, kakor so v velikem zgradile žuljave roke naših delavcev. In okoli po stenah so slike od prvega dneva gradnje, ko je bilo treba zajeziti vodo, minirati dno in kopati 14 metrov v globino na vsak turbinski steber, ko so se pričeli vzdigovati odri za mostove in oboke in so žerjavi pričeli dvigati kvadre za mogočno granitno oblogo. Do skrajnosti je bi- všem svojim otrokom je postala najboljša mati. A. Lenard. (SANS—Chicago). gospodarsko I čejjj človek, ni pomislil v pri na^s z^ei^p^č^nV'"^ Gospodarska razstava v Mariboru manifestacija delovnih uspehov Zein državi kapitali- ' ^ ^^pram proletariatu okrut- kot !°lieno ^ kjerkoli, da je bilo do- cloveijy '^^''iščanje človeka po Gospodarska razstava v Mariboru je v dveh letih po osvo-iiiiD dorn"^' maiostevii- boditvi prvi večji pregled de- T) n tujim kapita-, uspehov ljudskih mno- i.t: P O ustavi omogočeno i polnili plan odkupnih kladiv, da so v avgustu 100"j/r izpolnili plan jamskih ventilatorjev in končno, da je 15. avgusta delovni kolektiv 33 dni pred ro- - Sadove dela mnogošte-1 severu Slovenije. Ta raz- j izdelal prvi kamion. ^^®2pravnih dplnvppv tn : stava se od predvojnih tradici- i ^ aeiavcev, ko- f ■> , Na drugi strani dvori : A ;_____j______♦ j_l . /-w*r»lvnl-* v»or7ci4-otT tt Lrin r*i i iV/l A — i _ iz T'"'" uciavucv, KU- ^ " I Na drugi Strani dvorane raz- ''%odS n ustvarjati I onalnih razstav v okviru industrijska kovinarska Pečine li ^®iovni napor velike; riborskega tedna" razlikuje y tovarni avtomobilov so ftialQ kovnih ljudi je uživalo! predvsem po svojem značaju, boli parasitov. Vedno J saj ni več njen namen kapitali- 3 «« Večl^Q^ j® večal kapital in I stično trgovski, temveč je miš-Va želpostajala njiho-' Ijena kot manifestacija dvelet-Vedjjo h ^"^Pičenju bogastva, i nih delovnih naporov pri indu-neusmiljeno so izko-1 strializaciji in elektrifikaciji, kot """orov silq in vedno več prikaz novatorstva in udarniš- ko zahtevali od svojih : tva, kot podoba velikih naporov 'kapi^^l- ^^lavcev. Ker pa se v borbi s pomanjkanjem mate- •stičnem gospodarskem riala, delovne sile in časovno •>- dogaj- . , . i...... iti tiso^^ primerih tiso-1 kuje nagli tempo industrijske- vržp^^^ delavcev svoje služ-; ga razvoja. Nekaterim oddel-iz produkcije in v kom na razstavi se je posrečilo % otiijj večajo šte-1 y polni meri prikazati resnično neodpornih in' sliko delovnega poleta i n iz-, najdljivosti. Oddelek tovarne avtomobilov Nameščen je v veliki telovadnici Cankarjeve šole. V sredini dvorane stoji tovorni avtomobil brez karoserije. To je četrti kamion serijske izdelave. Ob stenah so razporejene skupine različnih izdelkov tovarne. Tu so ventilatorji za rudnike, tu so odkopna fcladiva in vrtalni stroji, tu je menjalnik za avtomobil, vse predmete, ki smo jih svojčas drago plačevali v inozemstvu in brez katerih bi naši rudniki vsa naša indu- ajo pogosto kri- utesnjenostjo, ki nam jo nare- ki tiHjjj. nezavednih delavcev, >1- o svoje delovne sile za tie naprodaj, ki se prav °^^jajo, temveč pristaja' V delovne pogo-^ Jugoslaviji so bi-V ^''ske krize pogoste, j e^^ ^^'^^"Osvobodilni borbi ^y^oslovansko delovno okupatorje in kapitalistični ki pravi ustvarilo , le družbeni red, brezmejnega i?- nekaterih in brez-' hini. ^Satenja drugih, kjer za nastanek raz-Mi g ^^P'^otstev in kjer je j strija ne mogli delati. Doma iz-°^''*e2i^il^°'^®dnega razvoja po-1 delujemo sedaj zobata kolesa omogočen svoboden I za cestne železnice, konice za Ker si ie delovno j tkalske čolničke in najprecizne j-_ . . ^>io je človek nepre-j ti povedc^ da so pri izdelavi v prejšnjih tež-] ša merila. Diagrami na steni posvetili vso paznjo vzgoji novih kadrov. Tu vidimo uspehe študija; precizni izdelki mladih delavcev pričajo o njihovi temeljiti strokovni izobrazbi. Parna maširia v miniaturi je kaj umetno delo, človek se ne more dovolj načuditi pravemu majhnemu lavionskemu motorju. Albanci so izdelali krasen grb, v majhno stružnico bi bilo treba samo spustiti električni tok. Na steni so učni uspehi v številkah, beremo, da je bila šola popravljena v 64,000 večinoma prostovoljnih urah, da so učence poleg rednega študija izvršili še 1199 industrijskih naročil. Krasen je projekt industrijske šole, ki je sedaj v gradnji. Slika kolonije Tovarne avtomobilov,, ki je prav tako v gradnji, nam pokaže svetle in prostorne delavske domove, ki si o njih delavec pod starimi režimi še sanjati ni upal. Na galeriji pa so razsvetljene slike udarnikov. "Udarniki-ju-naki socialističnega dela", tako pove napis, pod katerim se vrste slike. Smrke Celestin, udarnik in novator je s svojo iznajdbo dvignil proizvodnjo na stroju za precizna dela za 75%, Haložan Alojz, udarnik in novator, je z izboljšanjem dela h bo izgubil de- pneumatsltega orodja 15. juni^ \ J ill kruh, zaman že- ja dosegli 160'',; proizvodnega bila zajamčena plana, da so v juliju 100% iz- ^^'ation Cadets Learn Instrument' Flying in visoke so številke, ki nam povedo, kako je stroj nadomestil človeka. Žerjavi so prenesli 80,000 ton materiala in nadomestili dnevno 320 delavcev. Bager je izkopal 105,000 kub. m materiala in nadomestil dnevno 125 delavcev; lokomotive so prevozile 246,000 ton materiala in nadomestil dnevno 285 delavcev. Trda je bila ta borba skozi dve leti, zima in visoke vode so ogražale delo, delovno silo si je bilo treba sredi delovnega procesa vzgojiti, danes pa je še samo vrsta slik, mimo katerih gredo obiskovalci razstave in se ne morejo načuditi delavcem na odrih v vrtoglavi višini — in danes je tam v ozki dravski dolini mogočna stavba, iz katere bo čez nekaj mesecev že odhajala električna energija v naše tovarne in ven do zadnje vasi. Sindikalna podružnica Gradi-sa je med gradnjo presegla plan za 7%. V istem oddelku razstavljajo Drž. elektrarne Slovenije. Tu modeli ponazorujejo daljnovode, prikazujejo v sliki in modelih uporabo elektrike in na zemljevidih je naznačen razvoj elektrifikacije na teritoriju DES, Maribor. Mnogo truda je veljala tehnike izdelava miniaturne prostozračne visokonapetostne i*5zdelilne postaje. Na dravskem polju nastajal" novo mesto. V petletki bo do-j j grajena tovarna aluminija v j j Strnišču. Model tovarne, veli-1 [ kanskega bloka delavnic, uprav- j 1 nih poslopij, garaž, parkov in stanovanjskih hiš je razstavljen v posebnem oddelku. Projektivni zavod LR Slovenije in projektbiro "Strnišče" sta ga 'izdelala. Ob steni je razdelek, kjer je na kratko naznačena predelava boksita in glinice v aluminij. Delo v mariborskih tekstilnih tovarnah Bogati so oddelki mariborskih tekstilnih tovarn. Statve, njem vso stavbo. Sto in sto sličnih strojev- grmi dan za dnem po naših tovarnah in proizvaja vse to, kar je tam razstavljeno. Združene tovarne svile in Predilnica in tkanilnica imata skupno svoj oddelek. Vrstijo se slike udarnikov: Lipovec Julka, Žid Adolf, Jesenko Adela, Prosen Jožefa, Lobnik Ivan, Tenko Slavica. Vsi presegajo 20 do 30% dnevno normo in ob tem še vzgajajo naraščaj. V tekstilni tovarni v Majšper-ku so z uvedbo norm povečali uspeh poedinega delavca n a 135% v primeri z letom 1939. V tovarni volnenih izdelkov v Mariboru je v prvem polletju 1947 predilnica dosegla 135 odstotkov plana, tkalnica pa 118 odstotkov. Oddelek MTT (Mariborske tekstilne tovarne) je okusno, okrašen z lepimi slikami ljudskega umetnika Čadeža, dolga je vrsta uradnikov, katerih slike so razobešene. Lozar Viktor, ki vodi barvarno, presega dnevno normo za 40%, prav tako Štelcl Srečko in Baltič Marija. Svile, volna, tisk, sukanec, klot, v obdobju petletke bo zadoščeno vsem našim potrebam. Uspehi kovinarjev Železarna Guštanj ima tukaj svoj oddelek. Slike martinarne, kladivarne in valjarne nam prikažejo delo guštanjskih jeklarjev. Grafikon s porastjo produkcije od 1939—1947 leta nam pove, da so v livarni letos presegali produkcijo tudi do 250%. Med izdelki tovarne vzbujajo posebno pozornost težki kolesni iiiiiiMiiHiiiiii Zastopniki Enakopravnosti yy Za st, claiisko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 Za newbursko okrožje: FRANK RENKO J1101 Revere Ave. Diamond 8029 poenostavil način obdelave in: ki so razstavljene in ki jih tkal-ga skrajšal za 150^ /. Tako scika do časa do časa požene v vrsti slika za sliko, podobe teh,' tek, pretresajo s svojim grme- MEDICAL SUPPLIES FROM AMERICA r'j'-'Ctor explain: fho intricate details of instrument flying to Dow " Link trainer class. This new Cadet Training P'ogram «4'/. *0 mentally and physically qualified single men between 20 >eori of eg*. TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik naliaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini pra^ticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd Six vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 Two Austrian Red Cross nurses smile happily as medical supplies from America reach barren shelves in their big central first aid station. Material assistance to other Red Cross societies is part of the international program of the American Red Cross. stavki za industrijske vagone in velika sidra. Tovarna splošnih metalnih konstrukcij in vijakov Manto-Tezno razstavlja velik model novega jeklenega cestnega mostu čez reko Moračo pri Bioču. Z grafikona zveš, da dosega produkcijo v razmerju z letom 1939 letos 149%. In končno je tudi velika slika heroja dela zakovičarja Husa 'Jožeta, ki se je posebno odlikoval na Panče-vačkom mostu. Vpogled v delo drugih tovarn in podjetij Industrija kovinskih polizdel-, kov Slovenska Bistrica nam' daje bakreno žico za elektrifikacijo: Tovarna dušika v Rušah je v letošnjem letu proizvodnjo ferokroma dvignila na 900%. Tovarna nožev, tovarna pohištva. Dravsko gozdno gospodarstvo, tovarna mila "Zla-torog", vse te tovarne nam z grafikoni, razstave svojih izdelkov in razlago delovnih procesov prikazujejo svoje delo, Tudi mestna komunalna podjetja i so zastopana, po slikah je mo-| goče zasledovati obnovo mest- i ne. klavnice, novotarstvo v' meseni plinarni, uspehe uprave! cest, težave mestnega vodovoda; in novogradnje mestnega pogrebnega zavoda. Grafikovi mestne hranilnice kažejo nagel: porast vlog in kreditov. Mestno trgovsko podjetje Živila, Napro-za dajejo vpogled v mariborsko distribucijo. Mariborčani se radi ustavja-jo pred grafikoni prostovoljnega dela, ki povedo, da je dal Maribor v treh mesecih tekmovanja 296.101 prostovoljnih ur pri čiščenju ruševin in delu na cestah. 13. avgusta je v enem dnevu delalo 3,200 ljudi. Uspeh razstave je nedvomen. S tihim zadovoljstvom v srcu odhaja delovni človek z razstave #iaza j k svojemu delu, ko vidi, da njegovi napori niso zaman. Naivnežem pa, ki*so mislili doslej, da svojega plana, ki smo si ga zadali, ne bomo mogli izpolniti, se odpirajo oči. Zakaj razstava, ki so jo tako lepo imenovali "Naše delo", jih prepričuje, da bomo plan lahko celo presegli! (SANS—Chicago) Barberton, O. — Zadnje dni je umrl Mike Kopač, član SNPJ in naprednega mišljenja. Star je bil 79 let, doma iz Črnega vrha pri Polhovem Gradcu. Zadnje leto ga je mučil revmati-zera, nedavno pa je dobil še pljučnico, kateri je podlegel. Bil je civilno pokopan. — Dalje je umrla tudi Josephine Žagar, stara 72 let, doma iz Iške Loke. — John Rupnik, ki je bil 18. decembra pobit od avta, se je vrnil iz bolnišnice. ZAVAROVALNINO proti ognju, ta+vini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri; ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 2730 Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 9. marca MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA , (Nadaljevanje) Kot srebrni dež so pršile nad vodno gladino drobne ribice. Na drugem bregu, za belino peščenega grebena, so se slovesno in resno pripogibali v vetru vrhovi starih topolov. Aksinja je potopila vedro in zajela vode. Z levo roko je privzdignila krilo in zabredla do kolena. Voda ji je poščegetala meča, stisnjena s podvezo, in Aksinja se je prvič po Stepanovi vrnitvi zasme-jala, potiho in boječe. Pogledala je za Griškom. Kot prej je mahal 9 šibo, kakor bi podil obade in se počasi vzpenjal po pobočju. Aksinja je ljubkovala z motnim, od solz zameglenim pogledom njegove močne noge, ki so se zanesljivo in varno opirale ob tla. Na Grigorijevih širokih, v bele pletene nogavice zatlače-nih hlačah sta žarela rdeča na-šiva. Na hrbtu, zraven lopatice, mu je mahljal košček strgane, umazane srajce, skozi luknjo pa je kukala rumengasto zagorela zaplata kože. Aksinja je z očmi poljubovala ta mali, nekoč njej pripadajoči del ljubljenega telesa; na smehljajoče se pobledele ustnice pa so ji kapljale solze. Postavila je vedra na pesek Nad vasjo je, zastrto z rahlo meglico, stalo sonce. Nekje med kodrasto čredo belih oblakov je bleščal globok, hladen pašnik modrine, a nad vasjo, nad razgretimi pločevinastimi strehami, nad praznimi prašnimi ulicami, nad dvorišči z rumenimi, uvelimi šopi trave je visela mrtva soparica. Aksinja je pljusnila iz vedra vodo na razpokano zemljo in zi-baje se odšla proti vhodu. Ste-pan v širokokrajnem slamniku je zapregal konje v kosilni stroj. Popravil je komat na dremajoči kobili in pogledal Aksinjo. —- Nalij vode v "sodček. Aksinja je zlila vedro vode v posodo in si skoraj roke opekla na vročih železnih obročih. — Ledu je bilo treba. Voda se bo segrela, — je dejala, gledajoč na potni možev hrbet. — Pojdi ga iskat k Meleho-vim . . . Ne, ne hodi! ... — je zavpil Stepan, ko se je spomnil. Aksinja je šla zapirat na ste-žaj odprta vrtna vratca. Stepan je priprl oči in pograbil bič. — Kam?... — Vrata zapirat. — Nazaj, ničvrednica ... re- in zagledala na tleh sled pod-1 kel sem — ne hodi! kovanih Griškovih škornjev.| Aksinja je naglo odšla pred Skrivoma se je ozrla naokrog | hišo in hotela zadeti vedra na nikjer žive duše, le tam na rame. Toda trepetajoče roke oddaljenem pristajališču se kopljejo otroci. Počepnila je in pokrila z dlanjo sled, nato pa si oprtala jarem z vedri na rame in, smehljajoča se sama sebi, pohitela domov. so ji odpovedale i n jarem j e zaropotal po stopnicah. Stepan je vrgel na sedež dežni plašč, skočil na voz in prijel za vajeti. — Odpri leso! g cme titm^ L EVERY MAN! BECAUSE THEY'RE INSULATED Above test shows how Airfilm protects against temperature extremes. Right foot on hot plate— thermometer registers 40" cooler than plate surface. Left foot on ice cake — thermometer registers 40* warmer than ice. AIRFILM SHOES A layer of sealed air cells protect# you from Summer's scorching pavements (or from Winter's icy streets) . . . And you walk on air — a real comfort thrill. Airfilm, fully pneumatic, actually 61% air, lies between insole and outsole, heel to toe—supports your entire body, weight — a cushion against shocks—protection against moisture . .. Enjoy the cushioned comfort of popular Airfilm Shoes. Come in now. I (WBSwin fnnnMi MANDEL'S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. NEXT TO GRDINA SHOPPE Ko mu je odprla, se je opogumila in vprašala: — Kdaj se vrneš? — Zvečer. Z Anikuškom bova skupaj kosila. Odnesi mu ju-žino. Ko se vrne iz kovačnice, bo šel kar na njivo. Mala kolesa kosilnega stroja so zaškripala, se zarezala v sivi žamet prahu in odropotala po cesti. Aksinja je odšla v hišo, za trenutek obstala in si pritisnila roke na srce, nato pa se pokrila z ruto in stekla k Donu. "In če se vrne? Kaj potem?" — ji je butnilo v glavo. Obstala je, zazrla prav pod nogami globok prepad, pogledala nazaj in — stekla vzdolž Dona na pašnik. Plotovi. Vrtovi. Rumeno pobočje sončnic, obrnjenih v sonce. Zelena krompirjevka z bledimi cvetovi. Zapoznale šami-Ijeve ženske okopavajo krompir; nizko sklonjeni hrbti v ro-žastih bluzah, počasni zamahi motik, padajočih na sive grude. Aksinja je brez sape prišla do Melehovlje ogradi. Ozrla se je naokrog, snela leseni zatik s podboja in odprla vratca. Po steptani stezi je prišla med zeleno steblovje sončnic. Sklonila se je in rinila prav v goščavo, namazana po licih z zlatim cvetnim prahom. Pridvignila je krilo in sedla na krtinasta tla. Prisluhnila je: tišina, da je kar zvenela v ušesih. Nekje nad njo je brenčal osamljen čmrlj. Polje, s stršečim kopjem sončničnih stebel, je sipalo ti-hoto po zemlji. Sedela je kake pol ure in se mučila z ugibanjem, ali bo prišel ali ne. Že je hotela oditi. Vstala je, si popravila lase pod ruto — v tem trenutku pa so počasi zaškripala vratca. Koraki. — Aksjutka! — Sem pojdi . . . — Torej si prišla. šušteč z listi je šel Grigorij k nji in sedel. Molčala sta. — Kaj pa imaš na licih? Aksinja si je z rokavom raz- mazala dišeči, rumeni prah. — Menda je od sončnic. — Vidiš, še tude, zraven oči. Obrisala se je. Njuna pogleda sta se srečala. In, odgovarjajoč na nemo Grigorjevo vprašanje, je zajokala. — Ne morem več . . . Na koncu sem, Griška. — In kaj počne on? Aksinja si je divje razpela bluzo pod vratom. Na razgaljenih, dekliško jedrih rožnatih prsih so modrele široke pod-plute. — Ne veš, kaj počne? . . . . Pretepa me dan za dnem! . . . Kri mi pije! ... In ti, ti si tudi lep junak . . . Napadel si, potem pa pot pod noge, kot pes ... Vsi ste ... Z drhtečimi prsti si je zapenjala gumbe in preplašeno — če ni morda užaljen — gledala Grigorija, ki se je obrnil vstran. — Krivca iščeš? — je vprašal zateglo in požvečil bilko. Njegov mirni glas je razvnel Aksinjo. — Kaj ti nisi kriv? — je za-vpila razdraženo. — Če psica noče, jo pes zaman naskakuje. Aksinja si je skrila obraz v dlani. Z močnim, topim udarcem jo je zadela žalitev. Grigorij je mrščil obraz in od strani pogledoval nanjo. V reži med palcem in sredincem so ji polzele soke. Poševen, z listov sončnic padajoč žarek je proseval kapljico solze in sušil na koži njeno vlažno sled. ^ Grigorij ni maral solz. Nemirno je podrsal po tleh, jezno zbezal z nogavico črnega mravljinca in znova kradoma pogledal Aksinjo. Ta je sedela kot prej, le po zunanji strani dlani so ji namesto ene solze polzele tri, druga za drugo. — Kaj vpiješ? Sem te užalil? Ksjuša! Počakaj . . . Rad bi ti nekaj povedal. Aksinja je dvignila roke z objokanega obraza. — Jaz sem prišla po svet ... BRINGS CHEERING^HOME NEWS An American Red Cross field director comes aboard to tell this sailor that his hometown Red Cross chapter hw made arrangements to care for his 2-year-old daughter while his wife undergoes an appendectomy. Red Cross communications follow American servicemen to d^tant ports and overseas installations. Zakaj pa ti?'. . bridko ... ti pa Tako mi je — Glej ga, čudaka. Počakaj, da povem! — Pazi, Petro; se bova udarila! — je zagrozil Grigorij in zaostal. Petro je pomežiknil, pokazal konjem hrbet in sedel tako, da je gledal Grigorija, ki je kora-čil zadaj. — "Pogledala sem, tako ti povem, skozi plot, a ona dva, ljubček, sta ležala objeta." — "Kdo?" — sem vprašal, pa mi pravi: — "I, Astahovlja Aksjutka pa tvoj brat." Rekel sem. Grigorij je pograbil kratke senene vile, ki so ležale zadaj na kosilnici, in skočil k Petru. Ta je odvrgel vajeti, vstal in zavpil na konje. — Fuj, hudič prekleti! . . Znorel je; . . . Fuj, Fuj! Kar poglej ga . . . ( (Dalje prihodnjič) Oglašajte v Enakopravnosti Dela za moške VOZNIKI Z traktorji za P važanje novega pohištva v jih. Na podlagi milj. zglasite. — CRESTON TRAN&f CO., Grand Rapids, Mich. FITTERS & CUTTEBS MORAJO BITI IZURJE^,, "PLATE fabricating Placa od ure MARBOLT WELD CO. 4389 Martin Ave., od - "Sedaj pa imam ..." — Grigorij je zardel kot rak. — Ksjuša! ... — je zategnil besedo, ali ne užaljeno. — Nisem se prišla ponujat . . Ne boj se! Ta! trenutek je sama povero-vala, da se ni prišla ponujat Grigoriju; toda ko je hitela ob Donu na pašnik, je tuhtala, ne da bi bila docela uver jena: "Odsvetujem mu! Nikdar naj se ne oženi! S kom naj potem živim!?" Spomnila se je takrat Stepana in odločno zmajala z glavo, podeč misel, ki je prišla ob nepravem času. — Torej je konec najine ljubezni? — je vprašal Grigorij, legel na trebuh, se oprl na komolce in izpljunil rožnate listke ptičje grašice, ki jo je žvečil med pogovorom. — Zakaj konec? — se je ustrašila Aksinja. — Kako to meniš ? ■ in ujela hladen, begajoč blišč njegovih oči. — ... takole sem spremi-slil, da končam ... Aksinja se je zdrznila. Sključeni prsti so stisnili cvet ptičje grašice. Razširila je nosnice in čakala konca stavka. Plamen strahu in nestrpnosti ji je pohlepno lizal lice in sušil slino v ustih. Grigorij bo dejal, je mislila: "končam Stepana", toda on je zdolgočaseno oblizoval suhe ustnice in dejal: — ... da končam to zgodbo s teboj. A? Aksinja je vstala, se zadela s prsmi ob kimajoče glavice sončnic in odšla proti vratom. — Aksinja! — je zamolklo zaklical Grigorij. V odgovor so tožeče zaškripale vrtne duri. 17 Za ržjo—niso je še niti utegnili zvoziti na gumno — je prišla na vrsto pšenica. Na ilna-tih krajih, na prisojah je ru- ga je poprosila in; menelo in se zvijalo v trobljo ložfe lo od stebla. mu hotela pogledati v oči. i ožgano listje, venelo in odpada Grigorij je obračal modre, izbuljene oči in skrenil pogled v stran. Dobro je obrodilo, — so hvalili ljudje. — Klasje' je pol- Izsušena, iztrožena zemlja je težko, zrna jedra, nabre dišala po trohnobi in soncu. Sa-1 ^^a pa je šumela in obračala zeleno listje sončnic. Za trenutek je potemnelo sonce, pokrito z nakodranim oblakom, in na stepo, na vas, na sklonjeno Aksinjino glavo, na rožnato čašo cveta je pala, se razpotegnila in zbežala somračna senčna lisa. Grigorij je vzdihnil hripavo in zasoplo kot konj, legel na hrbet in pritisnil ramena na razbeljeno zemljo. — Poslušaj, Aksinja, — je dejal počasi, presekano, — hudo je .. . Grize nekje tu v prsih .. . Sklenil sem . . . Nad vrtom so zaškripala kolesa voza. — Hi, sivko! Hi! Hijo! . . . Krik se je zdel Aksinji tako močan in blizek, da je plosko-ma padla na tla. Grigorij je sklonil'glavo in šepnil; — Ruto vzemi z glave. Beli se. Opazili bodo. Aksinja se je odkrila. Topla sapa, ki je vela med sončnicami, ji je razpihala zlate kodre las na vratu. Stišavalo se je ropo-tanje oddal ju jočega se voza. — Veš kaj sem spremislil, — je začel Grigorij in oživel: — kar je bilo, tega ni moči popraviti. Kaj bi torej iskala krivca? Nekako bo treba živeti naprej. Aksinja je napeto prisluhnila, čakala in lomila mravlji odvzeto bilko. Pogledala je Grigoriju v obraz Pantelej Prokof jevič se je posvetoval z Iljinično iri sklenil, če se pogodijo s Koršiihovljimi, da bodo odložili svatbo do Velike maše. Po odgovor še niso šli; prišla je bila žetev, potem so pa praznikov čakali. Žet so šli v petek. V kosilnico so zapregli tri konje. Pantelej Prokof jevič je stesal novo ročico, popravil platišča 'in nabil obroče na lestvenicah. Na njivo sta odpeljala Petro in Grigorij. Grigorij, mrk in jezen, je stopal ob vozu, držeč se za prednji sedež, na katerem je sedel brat. Čeljusti so mu živčno migale. Petro je poznal to reč — prvo znamenje, da v Grigoriju vre in da je sposoben kakršnega koli nepremišljenega dejanja, toda smejal se je v svoje pšenične brke in drezal brata: — Mojduš, kaj mi je povedala! — Že prav. Molči, — je zagodel Grigorij in si grizel predeno brk. — "Grem, — je pravila, — iz zeljnika, pa zaslišim v Melehov-Ijih sončnicah človeške glasove ... " — Petro, nehaj! — Daaa . . . glasove. "Pogledala sem, seveda, skozi plot. . Grigorij je poblisnil z očmi. — Boš nehal? Ali ne? DIEMAKER za kovati ji ' ^ "dies;" prednost ima zmožnosti e nadzorovanja. . jiy in komercijalni plinski bra bodočnost; majhna ca v severo-vzhodni P®"/- COB^' Pišite na CAMERON MFC»- ^ Emporium, Pa. ______— Power Brake Zmožen vzpostaviti si delo; stalno; plača od ure- BUD RADIO INC- 2118 E. 55 ST. Dela za moške Ali se zanimate za gotovo delo in stalno, prijetno delo na prostem brez sezonske odslovitve? NAŠ BIZNES JE IZDELOVANJE PECIVA NENAVADNE KAKOVOSTI in prodajanje istega direktno na domovih gospodinj. Izurjeni moški v naši organizaciji, ki šteje nad 100 prodajalcev, zaslužijo nad povprečno $90 tedensko, ko si enkrat ustanovijo svoje okrožje. Ce ste poročeni in stari med 25-35 letom ter se zanimate za delo v prodajanju, ki nudi zanesljivo bodočnost, zglasite se v našemu uradu ob dnevnikih med 9. zj. in 5. pop. ali ob sobotah med 9. in 1. pop. Plača ko se učite. STAR BAKERY 2000 CLARK AVE. Mr. Smith Dela za ženske TIPKARICA — KLERKINJA za splošno delo v uradu. 5 dni tedensko. Mr. Clark. — DAIRYPAK INC., 5250 Brookpark Rd. STENOGRAFKA JR.; downtown urad; 5 dni tedensko; skupinska zavarovalnina in penzijon. Dobra plača. Room 900. — UNION COMMERCE BLDG. Tipkarica—Jr. Slenografka Za delo v zavarovalninskem uradu; 51/2 dni tedensko. Dobra plača. MA 3042 Tajnica za majhno družbo 40 ur tecfensko — 5 dni. Raznovrstno delo. Dobra plača. CLEVELAND METAL STAMPING CO, 3110 Payne Ave., PR 5100 MIZARJI za razstavna dela. vici in nadurno delo. Sta Izvrstne delovne razmer^ DeVorn Display % JENNINGS RD. & Dt" —' M AR I NARJ' Za delo na velikih s lathes; outside shipfitterji. Plača od ure. american shipbuilding 400 colorado Lorain, O* Razno Grocer i jsko ^ v bližini Euclid da. Pokličite po 7- uri z KE 8179 hotel opremljen z trgovski"^ P" gK v slovenski naselbini woodu, se proda ker .j iHj pokoj. Zelo prometen *^ .130' broidoč prostor. Nudilo uj,-dobre pogoje pravi os Poizve se n^ 402 E. 156 St' Išče slano Mlada dvojica, — . . želi dobiti v najem v slovenski naselbini-oddati, naj sporoči na HE 5311 LOTA NAPBl Proda se loto 50x100 ^gt, Ave., od E. 1° Q Cena Pokličite PO 7682^ FRIGIDAIRE LEI^« 8 kubičnih čevljev, brem stanju, se pro«^ $120. Vpraša se na 819 E. 185 St STENOGRAFKA izurjena; prijetne delovne razmere. Dobra plača. V bližini Harvard in E. 116 St. GIBSON-STEWART CO. WA 8808 STENOGRAFKA za polni čas. Stalno delo majhnem uradu. Izvrstna plača. American Textile Co., 5608 EUCLID — HE 7877 Dohodninski davek mora biti plačan do 15. marca Za točno in zanesljivo postrežbo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek za leto 1947 pojdite k JOHN ROŽANCE 15216 LUCKNOW AVE.. bUlu Memorial iol« Uradne ure: od 10. zj. do 9. zv., ob nedeljah od 1. do 7. zvečer KEnmore 3662 STENOGRAFKA ZA PRODAJNI ODDELEK 5 dni tedensko. Plačane počitnice. Stalno delo—dobra plača. THE OHIO CHEMICAL CO. 1177 Marquette St. HE 4000 TIPKARICA in za splošno pisarniško delo. (Majhen urad). Dobra prilika za ambiciozno dekle. 5 dni — 40 ur tedensko. Prednost ima stanovalka na zapadni strani. MA 4247 Čedno se odda v poštenemu Vpraša se 719 E. 162 St MAX'S AUTO 1109 E. 61st ST. Max Želodec, Popravljamo ogroo)^ avtov vseh j Nasa posebnost je J da so kot Nove avl«, ki lo po*'"', )(»'>/ n»o, da lopat "ZASLUŽITE KO SE UČITE" Na ta način se to dela — vi si zaslužite navadno mesečno plačo; vi se učite dela, ki vas kvalificirajo za boljše službe; vi prejmete popolno vzdržavo. Naš program za I učenje na delu za phsiatrične pomočnice je investicija, ki se izplača. Miss Blevins Cleveland State Hospital VAŠI BODO ZGLEDAU ako jih oddaste v sljivemu čevljarju, prvovrstno delo. «»M Frank 16131 ST. JOHN ZULICH ^ 1 AGENCy Frances 18115 N«ff Bd" . Se priporočamo naklonjenost za vs«* varovalnino. jugoslova% POŠTNE ZNA*"^ dobite AUGUST 6419 St. Cleveland 3' OGLAŠAJTE V "ENAKOPR^I/ Vil lil Isat 'ilj kol; fevj V h $ Si s s ^0 A' % S K > N %