Stev. 46. V Trstu« v petek, dnt ti marca 115, Letnik 11. Izhaja vsak da.:, Izvzemši nedelje in ponedeljka oc 5 popoldne. ■tvo: Vli. a Sv. FrantfJI-a A&iškega 5t. 20, L nadstr. — Vsi i raj $e fc?i!jajo trećri'tvi lista. Nefrankirana pism« se nt =• i reje.r a »o ia rckcpisi se ne vračajo. _ \>\ In ©d crri urednik Steian Godina. Lastnik konsorc»J J dinostl"."— Tisk lekarne .EdinosUV vTisanc zadnje z rr:ni rcrcštvotn v Trstu, ulica Sv. f rančiSka Asiškega 5t 20. 1 c le fon lucdnlilva in oprave Stev. 11-57. Naročnina znaJa: Za celo leto.......K ?tll za pol leta............... • . za trt irescce. • ......... ? — 2* redeljsko izdajo za celo leto........ t» |oi leta -........ Lrct ccpi UĆi\ Usta cire VEČERNA Posamezne Številke se prod • Številke ra 10 zastarel« pj 5 vinarjev, rjev. Op I ari se računajo m milimetre v širokosti ene kolo.i* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm pa 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v teksta lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje besed.i, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t ni oddelek .Edinosti*. Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu, (.'prava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Hoštnohranilnični račun it. 841.652. Ruski napad na maloazilsko obal. - PoaaSinj liet po sili spustilo na zemljo. Vzletelo Je zjutraj v Ypernu in je v meglenem vremenu prišlo Iz kurza. Oba v letalu nahajajoča se častnika sta bila internirana. Protest proti zaplenjenjo parami „Doda." LYON, 11. (Kor.) „Le Progres" poroča iz Pariza; Posestnik parnika „Dacia", v Ameriki na-tulizirani Nemec Breitung, je poslal francoski vladi protest proti zaplenjenju parnika. Stvar se preiskuje istočasno sodno in diploma-tično. Svojim pravnim zastopnikom je Breitung izvolil predstdnika družbe „Assaciation francai^e des droits maritimes," odvetnika pri apelacijskem sodišču, Govare. Poostritev rostopanjo z inoiemd v Franciji. PARIZ, 11. (Kor.) „Petit Journal" poroča, da so odrejene poojstrene odredbe nasproti inozemcem na Francoskem. Od 20 marca dalje morajo biti inozemetm dovoljena potrdila o bivališčih opremljena s fotografijo imetnika in jih morata potrditi policij ki komisar in župan občine bivanja. Vsak pregre-šek se bo zasledoval kot špijonega. KRAKOV, 11. (Cenz.) K sedanjemu vojnemu položaju piše krakovska »No-wa Reforma c: Na črti Grodno-Avgu- stow-Lomža-Prasnysz. ki je pri Avgusto-wem močno zavita proti severu, se vrše ljuti boji. Rusi so poizkusili dva trdo- Angieika zdolnja zbornici. LONDON, l •. (K). V zdolnji zbornici ie vratna'protinapada/iiaibrž'v namenu. daUtavil Jowett vprašanje o sedanjih o.jnošajh bi ob boku obšli nemške črte. Ker je so- med angleško vlado in vladami Bolgarske vražnik zastavil svoje napade južno od | Holandske, Španske, Danske in K.taja. Grey Chorzel in Myszynca, ki ležita severno je odgovorih Veseli me, da morem jtp da od črte Przasnysz-Lomža, torej vzpored- smo v prijateljskih odnosih do Via?T ime-no s prejšnjo, je razvidno, da so ruske kolone napredovale v tem odseku skoraj do južne meje Vzhodne Pruske. Nemci so brez izjeme odbili vse te napade ob velikih ruskih izgubah. Izstočasno so Rusi zopet obnovili svoje napade tudi ob poljski zapadni fronti Pfock-Skierniewice-Piotrkow, ki pa so jih vse zlomile zavezniške nemkšo-av-strijske čete. Od Plocka proti jugu se raztezajoča bojna črta je zasigurana in prav tako je bil sovražnik občutno pobit v o-kolici Rawe in Nowega Miasta. Pozicije avstro-ogrskih čet pred Kielcami so izborne, iz česar je razvidno, da upada ruska ofenziva. Podajanja z Italijo. FRANKFURT, U. (Cenz.) „Frankfurter Zeitunp* poroča cčividno po insD raciji iz Bero na: V posameznih listih sreča varno k olj ali manj previdna namigavanja o ia!i-ansko-av-t'i skih odnošajih. Zadostovati more, če ptavimo, da se, kolikor mi vemo, ti odnoš^ji niso, ki kor bi moglo bhajati iz po samtrznih italijanskih listov, morda poostrili, temveč da se vrše posvetovanja, ki bi znala dovesti do sporazuma, sicer ne v 24 urah, ker ne gre za enostavni „da- ali „ne*\ tem-vtč za posvetovanje o določenih predlogih. Ne da bi zahajali v pretiran op! mi em. se sme pr č ako vati v poteku pogajanj v n deji, da pride do nadaljnega sporazuma. novanih dežel. ROTTERDAM, 11. (Kor.) Glasom neke vesti v „Rotterdamschen Cturantu" iz Londona ^e iziavil državni podtajnik Hamara zdo ni brnci, da admiral teta ne potajuje izgub trgovskih ladij. Kir.čevalnost Anglije nad nemškimi u]e*niki. STOCKHOLM, II. (Kor.) Liberalni stock-h Imski lisr „I?a;ens Nyheter" graja s pnv-dartom izjavo ang ežke admiral t^te radi p -re miti odredb v ma^čev; nje nad vjeim m živi nemških podmorskih čol o v. L»st o znava kot kruio novost v zgodo v ni vojevanja. ak » se h čejo radi pr"giašar-la vojnega območja po nemški vladi maščevati na ,n(^!vu, ker ne morejo doseči odgovornih mest. Zavezniki n j ne pozabijo, da ie 8*><*.'00 nj hovih vojakov v nemškem vjet-ništvu, doči u n majo » ni sami niti 100.000 mm-kih vje n ko . Će b se hotele porabljati maščevalne our dbe, potem bi mogla Nemci a zadali najhuji udarec. Nagrada za potapljanje nemskiH podvodili čolnov. ROTTERDAM 11. (Kor.) Kakor poroča „R< »tterdam :he C.urant iz Londona, je lis ,Syr^n and Shi* ping* oddonil več pro-š nj a .g -šk;h kapitanov z izplačilo razpisane nagride a pretvezno poškodovanje in potopljene nem kih podvodnih čolnov. Vcjao z lelalL PARIZ 11. (Ko .) Angle Vi vojaški l talec ^he h d, ki je včeraj vzete! v Ypcrnu, je st ino^vil i i višne 250 me-rov. ROTTERDAM l.«Knr) »Rotrerdamschen Cournntu p»roćajo i: Oesterburg i : Nt ko angleško letalo se je sinoči v občini Bierv- Rjski napad na ma!razijsko otaL CARIGRAD, 11. (Cenz.) Rusko bro-dovje, sestoječe iz petih linijskih ladij, treh križark, 10 torpedovk in več parni-kov, se ie 7. marca pojavilo pred premogovnimi pristanišči eregiijske okolice ob južni obali Črnega morja in je obstreljevalo pristanišča Zunguldak, Koslu, Eregli in Alabli. Na Zunguldak ie bilo oddanih nad 1000 strelov. En parnik se je potopil. V Koslu se Je užgalo nekaj hiš. V Eregliju, kamor je bilo izstreljenih nad 500 strelov, so se potopili štirje parnik" in ena jadrnica, med njimi en italijanski in en perzijski parnik. Dva druga parnika sta poškodovana. Po neki vesti iz Petrograda je turška granata zadela rusko jahto »Almas« in povzročila ogenj, ki pa so ga hitro poga- V Carigradu ie obstreljevanje turških pristanišč ob južni obali Ornega morja povzročilo silo razburjenje in ogorčenje, ker so bila obstreljevana samo odprta in nebranjena mesta. Storjena škoda ni neznatna. Izgube na ljudeh so majhne in se tičejo skoraj izključno civilnih oseb. se često slabše postopa, nego * vojnimi ujetniki. Posebno slab da je njihov položaj v Rusiji. V olajšanje njihovega položaja so se stavili amerikanskemu veleposlaništvu v Petrogradu in drugim amerikanskim zastopstvom v sovražnih deždah neomejeni krediti na razpolago. S posebnim ogorčenjem se je razpravljalo o usmrtitvi dveh Nemcev v Ca-sablanca. Glede odredb v povračilo se pridržuje državna vlada svoje sklepe za tedaj, ko pride izreč na obsodba. Radi postopanja z vjetimi moštvi nem kih podvodnih čolnov se je stavilo angleški vladi tozadevno vprašan e. Pri tem se ni dopuščal nikak dv* m, da se poseže po najstrožjih odredbćh v povračilo, ako se podatki potrde. V podrobni razpravi se je komisija bavila z brutalnim, mednarodnemu pravu nasprotujočim vojevanjem Anglje. Spl'šno seje priznavalo. da so odredbe, ukrenjene radi tega potrebne. Odlikovanje vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika. SCHWERINf 11. (Kor.) Veliki vojvoda je podelil vrhovnemu armadnemu poveljniku feld-maršalu Frideriku meklenburški zaslužni križec I. in 11. razreda. Cesar pristna k nrsU JUslirlfiri družbi". BUDIMPEŠTA, 11. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je vstopil s 4000 kronami ~ vrsto vstanovnih Članov ogrske * Historične druž e-. Tudi kralj Ludovik Bavarski je pristopil kot ustanoven dan. Odlikovanji. DUNAJ, 12. (Kor.) Cesar je podelil p-eja-snemu gospodu generalu kavalerije, nadvojvodi Evgenu, poveljniku pete armade, opro-stivši ga taks, zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo in je podelil knezu velikemu prijorju za Češko in Avstrijo suverenega maltežkega v:tcž«sJega reda Bailii Fra Iv nu grofa p. Hardeggu iz G'atza in Machlandu, oprostiv>i ga taks, zaslužno zvezdo „Rdečega križa* z vojno dekoracijo. Kovinska centrala na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 11. (Ogrska brzoiavna kor p s rna.) Danes se je vršila v minist stvu za irg vino ustanovna seja delniške družbe „Kovinska centrala". Name« jej je naba ljanje kovin n zlitin, njihovega razde je anj zagotovitev potrebščin za vi jsno in mornarico Burska vstaja. KAPSTADT, 11. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Polkovnik Devender poroča uradno, da je v nedeljo osvojil neko taborišče sovražnika v Nabasu. Angleži niso imeli nobenih izgub, od sovražnika je bil eden ranjen. Tudi 10 milj dalje južno ležeči Uka-mas je zaseden. Nov romunski zakonski načrt slede carine za izvoz. BUKAREST, 10. (Kor.) Parlament je sprejel zakonski načrt, glasom katerega se določa naslednja carina za izvoz: 500 frankov za vagon koruze, 700 frankov za koruzno moko, 3000 (?) frankov za fižoL ____ Kemiki državni zim. BEROLIN, 11. (Kor.) Proračunska komisija državnega zbora je začela danes z razpravo o proračunu za zunanje stvari z razgovorom o pol tičnem položaju. Državt i tainik pl. Jagow je opisoval od-nnš*je do nevtralnih vlasi in je govo*il o pologa u civilnih vMnikov v sovražnih deželah. V mnogih s'učajih n so sovražne vi dč zadostile sv ii dolžnosti g'ede po topanja z v«»J n mi vjetnik«. S pridržanimi cL iln;mi osebami Centra a za usnjarsko industrijo na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 11. (Ogrska brzojavna p i sarna.) Vče aj se ie vršila tu utanovna seja centrale za usnjarsko industrijo. Namen te centrali je nabavljanje, razdeljevanje in izrab |j. nje materijalij, ki so potrebne za i dela vanje usnjarskega blaga, v prvi vrsti za opremljanje vojske. Ogrski državni poslanec grof Miha Karolyi odide prostovoljno V vojake. BUDIMPEŠTA, 11. (Kor.) Kakor poročajo listi, se je državni poslanec grof Miha Karo!yi prostovoljno prijavil za vojno službovanje in nastopi dne 15. t. m službo. Gledališče v Soboticl pogorelo. SOBOTICA, 11. (Kor.) Tukajšno mestno gledališče, najstarejše na Ogrskem, je danes zjutraj popolnoma pogorelo. Smrtna kosa. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Bivši budimpeštanski nadžupan, državni poslanec Josip Markus, je danes ponoči umrl v starosti 62 let. MONAKOVO, 10. (Kor.) Bivši naučni minister, vitez Wehner, je danes popoldne umrl. Avstrijska razredna loterija. DUNAJ. 11. (Kor.) Po 10.000 kron so zadele srečke štev. 57863, 91579, 120634 in 145366. Žitni trg. DUNAJ, 11. (Kor.) Po činkvantinu je bilo danes precej povpraševanja in ker skoraj ni bilo dovolj ponudb, so morali kupci bistveno doplačevati. Vsi drugi pridelki so imeli ob mirni tendenci le malo odjemalcev. Vreme: lepo a mrzlo. stavljajo iz lesa napravljene topove. Seveda pridemo mi tam kmalu na sled in opazujemo le konje, ki so kakor pri pogrebih pokriti z dolgimi plašči, da jih je v terenu težko najti. Tu je treba sedeti po cele ure in gledati neprestano skozi daljnogled. Pogosto smo videli, kako so se iz kake kotline vračali nazaj. Cesto sme iksirali baterije tako točno, da smo našli pri streljanju tudi lahke robne pojave, vratko telefonično naznanilo našemu polkovniku in kma/j smo videli na mestu tate baterije le oblake dima. Včeraj je bil za nas vse praznik. Iskali smo cela dva dneva neko težko ruske baterijo, ki nam je postajala že zelo neprijetna. Končno smo jo zasačili in drutf; strel je padel naravnost v sredo ruskih topov. Videli smo bežati del moštva in par konjev, vse drugo je bilo najbrže popolnoma uničeno. Brigadno poveljstvo nam je kmalu telefonično čestitalo k temu uspehu. Podoficir, ki je napravil ta strel, je dobil za nagrado deset kron. Na pustni torek je bil dopoldne prizor, kakršnega še nisein videl nikdar. Prišli smo v gozdu do infanterijafce linije in prodirali počasi ž njo naprej, ko zapazimo koncem gozda nenadoma celo crsto sovražnih utrjenih jarkov na poldrugi kilometer daljave. Kmalu so pričeli grmeti topovi. Neko markantno drevo ob neki cesti, ki je vodila med sovražnimi strelskimi jarki, je služilo kot cilj. Prvi strel je padel 50 metrov pred drevesom, dru^i 50 korakov za njim. Tretji je zac'cl naravnost v sredino nekega sovražnega strelskega jarka. Tajna tišina ; nas je mrzilo, ko smo videli skozi daljnogled grozno sliko pekla. Sovražnik je takoj izpraznil vs«. jarke ob pobočju. Infanterija je bila takoj na mestu in v kratkem se je naha jala neka važna višina v naši posesti. Včeraj je hotel slučaj, da je ravno po grandijoziretn uničenj sovražne te-Zker baterije dobil naš stotnik obvestilo, da k odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem na traku kolajne za hrabrost. Mi smo čisto pozabili na utrujenost in smo se radovali z našim mojstrom. Tako gre dan z a dnevom. Da v velikem blatu delo ni lahno, to si laliko misli vsakdo. Kako zviti so postavljeni naši topovi, kaže dejstva da nas še nikdar niso pozdravile sovražne krogi je. Ko se stemni, ne streljamo več in se vrnemo domov v naš vlak. Od H zvečerdo 4 zjutraj počivamo ; imamo torej več kakor dovolj časa, da si spočijem« naše trudne ude in kosti. 0 D^rdanelah. Itn poizvedovalne« prostom (Iz pisma nekega avstrijskega vojaka). Moja opravila od pusta naprej so sledeča: Ob 4 zjutraj me zbude in sem ob četrt na pet že na potu s poizvedovalnim oficirjem in telefonsto patruljo. V žepu i-mam kruh, kos sira in slanine kot dnevni provijant Zajtrkujemo ob 7 zjutraj v strelskem jarku, kier stajamo pri peči sneg in si napravimo potem čaj. Sedaj i-mamo čez dan opravilo z optičnimi instrumenti, da opazujemo sovražne pozicije, da jih narišemo potem na karte in napravimo eventualno tudi kake slike. — Rusi grade naravnost neverjetne dozdevne stavbe, da bi nas premotili. Oni po- Ko parnik na poti v Carigrad dospe do severnega dela Egejskega morja, začne polagoma zmanjševati svojo hitrost. Med otokoma Imbrosoin in Sandžak Bilige, kjer se nahaja mnogo obiskovana trojanska ravnina, se namreč prvikrat začuti močnejši morski tok, ki prihaja skozi morsko ožino iz Marmarskega morja Kapitani parnikov z ozirom na svoje potnike vedno zelo pazijo nato in zato skrčujejo hitrost svojih parnikov. Toda ta pas je hitro prevožen in nahajamo se že pri vhodu v Dardanelsko morsko ožino. Takoj na desno opažamo enega naj-glasovitejših dardaneh>kih gradov. To je utrdba Kum Kaleh z Orhanijo aH Jenišeh-rom. Stara a precej moderno opremljena utrdba leži severno od rta Top Tašia, na katerega južni strani se izteka v morje reka Mundre, Homerjev Skamander. i rd-njavo Kum Kaleh je dal leta 1658. zgraditi na nasvet velikega vezirja Mehme-da Koprilija sultan Mohamed IV. Ta pametni vladar je že zgodaj spoznal važnost nekaterih točk za obrambo Dardanel in je sezidal trdnjavo Kuin Kaleh na azijski, njej nasproti pa še eno trdnjavo na evropski strani. To je imenoval Sedd il Bahr Kalessi. to je grad na morski sipini. Te dva trdnjavi ste oddaljeni druga od druge komaj nekaj nad štiri kilometre. Neposredno poleg trdnjave, ki jo Evropejci kratko imenujejo Seddil Bahr, leži utrjeni svetilnik Etrogul. Za svetilnikom se vzpenja po griču majhno mestece z velikanskim pokopališčem. Na zapadni strani utrdeb se nahaja tu grob Protesilaja, ki je v trojanski vojni prvi skočil na suho proti severu. Pot se nam vedno bolj zožuje. Naš pogled se ustavlja na azijski obali ki kaže tu lepše in bujnejše slike nego evropska. Na azijskih tleh kmalu zopet pokaže trdnjava Dardanos, po kateri je morska ožina dobila svoje ime, potem pa mala trdnjava Keppes Kalessi. Takoj na isti črti ste potem utrdbi Sultanije Kalessi in Canak Kalessi. To je utrjeno mesto ki je znano po svoji industriji prstenih vrčev. Trdnjava Sultanije, ki se imenuje tudi Boghos Hissar, leži na ustju homer-ske reke Rhodiosa. To je ena najmočnejših dardanelskih trdnjav. Z lepo okolico obdani Canak Kalessi imenujejo Evropej- ci naravnost Dardanele. Morda zato, ker leži na sredi morske ožine in more najstrožje kontrolirati vse parnike, ki vozijo tamkaj mimo. Vsaka ladja, ki plove v Carigrad, mora tu pokazati svoje listine. Na evropski strani straži na tem mestu vodne ceste trdnjava Kiliel Balir, kar po-menja »ključ morja«. To ime jej je dal njen zgraditelj sultan Mohamed II., ki jo je kmalu po zavzetju Carigrada, 1. 1402., dal opremiti z nasprotno trdnjavo Kale Sulta-nijo. 2e samo ime pravi, kdo je bil v tem gradu. Te dve trdnjavi — evropska z modernimi utrdbami in starim stolpom — ob-vladujete vso Dardanelsko ožino na sever in na jug. Po izjavi angleškega admirala lorda Fisherja, ni sovražne ladje, ki bi mogla priti tu mimo. To je najmočnejša o-brambna točka v vsej morski ožini. To je vsakomur znano dejstvo. K dardaiielskhn utrdbam pripada tudi še trdnjava Nagara na azijski strani. Istoimenski rt suhe zemlje se tu žariva v Hel-lespont in tvori tako najožjo točko morske ožine, na takoimenovanem hepta-stadionu, kakor so imenovali to mesto stari Grki. Teh sedem stadijev odgovarja današnji meri 1530 metrov. Nagara leži na kraju, kjer se je nahajalo starogrško mesto Abydos. Na nasprotni strani pa je bil Sestos. Tu je perzijski kralj Kserkses eta 380. napravil most čez Helespont, Ko je s svojo armado hotel napasti Gr-\ko. Iz Abydosa v Sestos je vsako noč ?laval Leander v posete k Meri. Tudi lord jyron je tu preplaval ožino. Sicer ga ni zadela enaka usoda kakor Leandra, da bi >il namreč utonil v viharnem morju, pač >a je dobil, kakor je sam priznal, močno nrzlico. Na evropski strani je potem še nesto Galipoli, na azijski pa Lapsaki in Čardak, nakar parnik zapušča Dardanele n zdrsi v Al ar m ar sk o morje. Po tem kratkem opisu Dardanel in na-e t ju njihovih utrdeb se samo po sebi pojavlja vprašanje, kako so oborožene in ipremljene j>osameztic utrdbe. Z ozirom ia sedanji vojni položaj je pač točen idgovor na to vprašanje popolnoma iz-ri Boghaliju. Na evropski strani so baterije pri Kum Kalessiju, potem v zalivu Sar Siplilar ter med Kale Sultanije in Na-garo nameščene baterije Medžidije in Kose Kale. Poudarjati je treba, kar se že vidi iz povedanega, da so utrdbe nameščene ie samo po dve nasproti druga drugi, temveč tudi druga \v leg druge. Namen 'eli utrdeb je, da morejo vsako ladjo obstreljevati z navzkrižnim ognjeni in jo ta-pale skupno. Sedaj pa prihajajo tudi iz laških vrst taki glasovi. Neodvisni laški list »Gaz-zettino Popolarea je prinesel že več člankov o popolni spravi med laškimi strankami. Ti članki so povzročili med Furla-ni veliko pozornost. Te dni je izšel v »Gazzettinu* nov članek, v katerem pravi člankar: Članek, ki smo ga pred časom priobčili radi sporazumi jenja med ljudstvo in liberalno stranko, so splošno odobravali. Mesti Tržič in Cervinjan, kjer vlada liberalna večina, prva pozdravljata z živim navdušenjem oni dan. ko se doseže Strsa Kt .VEUERNA EDINOST* it 48. V Trstu, dsf 12. macm MALI OGLASI:: □□ oa □□ sc računajo po -4 stot. besedo. Mastno tiskaue besede se računajo enkrat Teč. — Najmanjša : pristojbina sna^a 40 stotink. : □□ □□ aji m, mu naklonjeni in že vi- janom nič kaj ne diši vojna v stre.ss n su prc^™«™ pa ««u ua mm^vr^i ližanjc oseb ki sc pred krat-l^a ki h. V Rimuje napravil razpust legije zelo j prenos kužnih boleznih, predvsem pegastega, :iedaič niso, aii pa so občevale ; mučen vtis. Ricciotti Garibaldi je izjavil, da; legarja • /** . —1 ~__I cn /> rifnnctii lanriiu nnunriti tekom nie- ' 7a navilinnp na v^#rn mnike Službo sporazum. Ne samo dve mesti, skoro vsi furlanski kraji vo mu naklonjeni in že vi-j dimo lod bliž ni" MT^aoSSie^ OohciVdaia! so o razpustu legije govorili že tekom nje-; Za paviljone na čaje ve m večeru moške dober in mi mu moramo slediti, i govega bivanja v Parizu. Dosedaj Se mina j podružnice CMD so nadalje darovali: g.ca Fup.ini«a i'* sporazuma potrebna; mno-: nobenih direktnih poročil, vendar pa je j Stojkovičeva sladkorja, g.ce Vatovčeve 4 *r 'k'»ionov se "b volitvah nahaia v te- mnenja, da se je razpust, če je faktično ikuglufe, buffet Dekleva 6 steklenic terara, L' nem roložaiu ker ^e njih čustva ne > prišlo do njega, izvršil le na željo njegovega j g.ca Saksida kug!uf, g.a Gromova pecivo,»Edinost. " » * * - » - ■» i. > i ' ■■'"■« i— **—t'., - ---- — t—••-1'— pecivo,' Cokova Primozičeva 4 Gradiška in Gradeč kier doslej ni bil nariem gotovo zdelo zeio mučno. iuu^u., steKiemce belega istrskega vina in stekle-*roraz-ni morata imeti -erent-! Garibaldi je za petek povabil k seji vse njC0 ruma, g.a Coslaperarijeva pecivo, g.a Stvo iii i • ♦ i ■ »Medice teza < — Članek svoje prijatelje, da jim sporoči namen m re-1 Devova belega kruha, družina Pertotova 20 kon trn* Pridi pridi oni dan. in niš Far-| zultat svojega potovan a v Pariz m London j k, g.ca Mankočeva 3 torte, g.ca Anica -; Santin h-mjl Si ič in Rudo|{ žižmund. vedane. Ali, kar jc neizogibno potrebno 0c|puščeni so pa bUi iz te pomožne bol-za - življenje, t^ba govorit! J" j njšnjce Josip Fink od 3. pešpolka, Anton zopet in glasno, da bodo morali 1?(?s't' j Lang od 53. pešpolka, Anton Petrozalck potem odgovornost izključno le oni ki so pešpolka, Gabor Busz od 51. oeš- si mašili ušesa pred govorom jasnih dei- .. ..........— stev. Sličice iz vojne. polka. Vladimir Ouliri od 80. pešpolka, _iEmerih Berenszky od 101. pešpolka. Jo- i sip Haidas od 90. pešpolka. lmbre Hat-Ivani od 38. pešpolka, Josip Valjek od 12. J . A . t pešpolka. Josip Hajda od 20. honvedske-Pariz čita... Paru ima sedaj trko malo ga pe§p,ilka^ lvan Antonac od 20. lovske-zaha da jc hote ali nehote no al postči ga bataljona? josip Sandrin od 5. domo-po skromni zabav — čitanja M'R- bta 1 • branskega pešpolka, Anton Rizzan od 5. stika mestnih pariških knjižnic kazuje j domobranskega pešpolka, Josin Godina zna-n zvišarj- števila izposojenih knjig v: od 5 domobranskega pešpolka. Emil pr ih mesecih v jne, * mesecu avgustu in ; Evo od 5 domobranskega pešpoika, Mi-sep embru je bn Pariz zuo razburj-n in haeJ vitanović ^ 25. domobranskega čitala so se sam dn vna voina powc U : § |k Adam Heinrich, od 52. pešpol-iitaniH kniiiT nnilio ted:n na : ^. ? ___ i -to__Fran od 40. pešpolka, od 4. Buriš od 0. Fabbro pešpolka. Rudolf Miani od 5. domobranske- -..... - u • ;ga pešpolka, Just l^ak od 97. pešpolka, preganjati d Učas s y n m ,Na ec knjig! Gvidon Rigonatti od 97. pešpolka ter čr-je b 1 > i p s jenih v knj^n.o.h v 20. ok.aju,, n(>v& M Matevž Sumej, Fran Kosjak, k.er stanujejo večinoma sami deiavcT, c o j Stopinšek. Ljudevit Ehrman, An-či-i pa prvi ovra% v katerem prevlacu e |JaiI lyan Scnustcr. ivan Maretič in akaJemiki in druj;i izobraženci, ,zka ule \eneeslav l3ova povpra?tvi, j po kni^ah^ V mestno bolnišnico so bili sprejeti ' " Anton Baje od 7. pešpolka, Nikolaj Go- vinel od 5. pešpolka, Dominik Cuzzit od Podpornemu društvu za slov. visoko-J šolce na Dunaju) so v č:.su od 12. febr.; do 3. marca 1915 darovali: po 100 K: i Matija Kolar, inf. stolni dekan v Ljubljani u >t.) in „Posojilnica v Mariboru ; po 20 K: j Dr. Gregorij Pečjak, gimn. katehet v Lin-: bljani (del. ust.), Posojilnica v Gornji Rad- j goni in Josip Dobida, dvor. svet. v p. v j Ljubljani; po 15: Peter Zink, okr. sod. v Trstu in Ivan baron Roscher-Rath, polkovnik v p. v Celovcu; po 10 K: Dr. Valentin Kri-sper, odv. v Ljubljani, Artur Lokar, notar v Ajdovščini, Ivan M; nkoč, Franjo Žagar, oba v Trstu, Anton R< ich, ravnatelj Gradcu. Dr. P. Turner v Mariboru, Kari Šavnik, ces. sv. v Kranju, Eksc. Dr. Mihael Napotnik, knezoškof i. t. d. v Mariboru, Županstvo Št. \ Peter na Krasu, Dr. D. Treo, odv. v Gorici, j UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE' ZOS@V„ IZDELUJE ZOSOV ne~ca l 13. m 1914 Ud m seca £■ topničarskega polka, Peter Buriš c nuarja dal a to Mririto S- rasic. Ker 1Pa- j d(>mobranskega pešpo!ka. Alojzij Fa rižar.O!! na jrn'jb in l r.TiuRUtih ur. od 4 kron dnlje. uhtui. pretani, t. r Ž c«5 iz a^erikniekejia doub 6 f.IbU L-kijuCno ® f $ ^ jo priložnostnih ceu »h. Prodaja, kupuje in meiijuje e'fclo »rebio in dr a »TO c. Ivrdka 11 UDA ra-re prod j&ti po neverjetno nizkih cenah ker ne in'iijH veiiknn^kih bto*. za ■uiaunjoiue proftore. razsretljuvo iti itd., k-r mora ko-ično ve plpč' rat' fcn nt- W UUCA CASERMA, 13 11. nad. HEN^SK PSIEUEi* Trst, ulica S. Lazzaro 20. D^Milan" k^rij,"min"\ainik? sjedaj "v Tjub- j Tovarna pohiStva In bambusa, in- se da to dejstvo pojasniti s tem, da imajo i.-.ohražtnci sami kn ige in jih jim ni treba Izposo evati v javn h knjižnicah. Ražu? politične m\i 2(i. lovskega bataljona in Črnovojnik Josip Pelos. Odpuščeni so pa bili iz mestne I bolnišnice črnovojnik! Ivan Kolenc, Jo-. ! sip Kavčič, Andrej Brajnik in Ivan Vato-„Koncesfje" nemadjarskim naroenostim yac ter orožnik Tomaž Stare, na Odrskem m že rmen.li tudi mi. M. poinožno in kontumačno bolnišnico v sn-r, rekii, da je to , k) skromen začet, k pabio Severo so bili sprejeti Edvard izv ^a^a p incipa ravnopravnost, na Ogrs em. prestel in Avgust Lonzar od 5. domo-D n s do lajamo še in Povd rja-no, da ta k pe§polka, Peter Dali' Oglio od skr mna mera ni v nidžel^niškes Ijuc'skih in m ?eri*'Cm vini v tisr. en tutiijtrzik Matej Bri-straže, poročnik 20. Karel Pullo, Peter ,. u , . u . * „ Turmo°od 22. "topničarskega polka, Mar-ponavlja nih šol h pouču e v M ™ oU >22 topničarskega polka, :e ku 1« pa da sme biti na ^acn^ pešpolka, Anton Baz- teh šolan prle2 m.djaršcne 22 topni5arskega polka, Matej Marchežič od 97. pešpolka, Ivan Mohor- Ijani, Jos p To nše plem. Savski dol, gen major v p. na Dunaju; 8 K: Mar]a Mladič, uč. predstojnica na Dunaju; po 5 K: Josip Sitter, sodn. svet. in predst. v Brežicah, A. šarabon v Ljubljani, Dr. F. Muller, odv. v Celovcu, Avgust Jenko v Ljubljani, Ivan Hut-ter, okr. sod. v Litiji, Josip Meihar v Dole-njivasi p. R., J. Rutter, uč. veronauka u Celovcu, Dr. Fran Žižek, polk. zdr. v p. v Gradcu, Dr. Leonidas Ritamic, min. koncipist i a Dunaju, Dr. Ivan Svetina, prof. v p. v Ljubljani in Dr. Matija Lavrenčič, okr. sod. v Podgndu, Istra; 4 K: Štefan Rojnik, rać. revident v Gradcu; po 3 K: Dr. Anton Fur-lan, sod. sv. v Novemmestu, Dr Ferdo Lašič, odv. v Ormožu, Fran Tiller, sod. v Gor. Gradu, Evg. plem. Terbuhovič, graščak v Vel. Loki, Dr. Silvin Hrašovec, okr. sod. v Novemmestu in Fr. Ks. Petek, trgovec na Ljubnem ; po 2 K: Kari Planinšek v Ljubljani, Jož. Krž išnik, gin. p of. v Št. Vidu nad Lj., Jelena Bavdek, h. pose-tn. v Ljubljani, Ivan Kruleč, vad. uč. v Ljubljani, Ivan En-gelsberger v Tržiču, Rudolf Pevec v Možicu, Fran Abulner, nadofic. m. hr. v Ljub ja-ni, Jurij M. Trunk, m. župnik v Beljiku in Dr. Frančišek Kogoj, zdravnik na Jesenicah. Vsega 525 K.— Društveni odbor se v imena podpiranih vlsokošolcev vsem plemenitim darovalcem najtoplejše zahvaljuje. Za odb. r prvi blagajnik: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju I. Bržunerstr. 10. dijskega trsja in protja. Praktični in koristni d stoti za vsako priložnost. Dr. PECNSK Dr. PETSCHNiGG TRST. tflA S. CATERlilA $TEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) boiezni 8— 9 in 2 — 9 in specijalist za kožne in vodne (soofne) bof^"-- —1 in 7—7Va DHBERTU COHICI zaloga stBubinsKsjn mcterllalo. Tovorna cementnih plošč In cevi. TRST, Campo S. Giacsrao 11 in V. Concorfia 1 «ZadaJ corkvo Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. pr leg macjar< lotićne nar dnorti. psilp.l-gčnrga raz!oga to ^ol^nega mnd- pešpolka. Ivan Fedcrici od 97. j skega g spo !stv : nn cm, in tclKO eme, » Cernac (xl 26 pešpoIka. ra dne m pobu* ne absolutne brezpravnosti *n9nft hft,n;§niCe v nrostorih A .. . C. t Iz pomožne bolnišnice v prostorih ra dru:-i stran., unu^m-i tudi, če Slov., d . p »Austria« so bili odpuščeni Al- D^nnik* z oz rom n one „konces piše riU ti-k l .Za sg ve kakovo Str ni « poz rjamo S1..V3KC na, 5. pr.^uc-, ^ 9? pešpoikat Rudolf Facchini vao. da to drobu .0, k. je 11 o se da j! ^ 5 d^1(>branskega pešpolka, Marij n«I paoirju. 'F^rrant od 47. pešpolka in Florijan Ma- Sd % pešpolka. tudi sirote n r diiusu! f . ^irt * v i r-n i.-nu. S zona 1915! Grozna nesreča na blejskem jezeru. - fred Dra\l od matroške šole vojne mor- 'narice, Adam pl. Orlovski od mladinskih Jernej Mišigoj od mladinskih hiipw a 7 riru^e, strelccv, Ivan Grego od 8. topničarskega Li ti rri^ te rolka. Simon Car od 30. pešpolka, Peter naj SI prizade- I i..* . Q7 nP?nn|L-o Pndnlf Farrhini Prva tržaška torama brusnih kamnov, smlrkn in McorundumM G. Pilotli-Trst Pisana: Biva Pescatert 14, Tel. 15-25 ^ 1 n >■ rr, .. u - ■ w »in y m etaaaniimBji Točne yre prodala P ] mit. 11-57 UJT T(le|- ul. sv. Frančiška As. 20 s 5i najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v * Trstu, ulica S. Antonio ■ (vogal ulice S. Nicolo) » Velika izbera i verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur « vsake vrste i. t. d. a Ustanovljena i. 1S3.9, J Wll» —II — "T D mM „Edinost" u Trstu je izrevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. HiUAUAC flMCOn zaloga vina na Preseku štev. 131 priporoča p. n. občinstvu iu gostilničarjem svojo nujizbornejšo i3trs*o vina domačega pridelka iz Vrfiara (Or^era). Cena po dogovoru izveu vsake konkurence. Produ je se od V* hektolitra naprej. Dr. H0RVATH r Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vlzit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. p. n. naročnikom ugoJi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: II GviitkovaLlii čevljarski mejater ^ t Viktor Schenk I salafBtelJ •bat»l» o. kr. Aei. K •roitJSif pa f Jiljct** :x priporoča svojo z&logo raznr»-vr&inegft obuvala za go&pe, gospode kako? tudi za otroke. Prodaje na]poiii«g« voftčilfr Fredirs. Glo- McU>dovo mazilo. «ft Trst 32 SpecU tr bne formuiitete in funkeje dvora se izvajajo 4 ač čisto nornia!n«»t vendar pa so vse zabave pod vtisom resnih čezdnevnh a usi presto! k e. In to se v dcgie.inem! posestnik Peter Dolar z Bleda. Vračujoc a u še Ve bo godilo. Od izbruha vojne; se iz hotela »Triglava« sta krenila po < ie kraljeva dvojica le za kratek čas po-1 ledu proti Mlincmu, v bhzini jezerskega rauli la zun j palače Buekingh«m. Enkrat 1 otoka, sta v teini zgrešila pravo smer m S' ie podala za rekaj časa v Sandringham, se zasukala proti JaKi, k]er se zavija nato oa ^e ie kralj Jurij za teden dni po- I pot na Bohinjsko Belo. Ob kraju se jima m-di' pri svojih č tah na flandrijskem bo- je udri led, in namesto proti bregu sta za- S Trdi mornarici je kralj napravil kra-! čela v strahu in tem. plavati proti Jezeru \ek ob "k Toda o kaki londonski sezoni vi (otoku). Klicala sta na pomoč, vojaška T vem pomnu besede se kljab navz>č- straža je slišala vpitje, toda, ko je pn- Pno.ti krajeve dvo.ee ne more W Po- dopoldne so ju s trnki izvlekli iz jezerske- MUđVc w vu>u.» » ga dna, ju prepeljali na dom ter ju v sredo opravil. Odpadle so vse družabne p ireditve. j na Bledu pokopali. Bog bodi milostljiv Ni več veslarsk h tekem, ne ► onjskih dirk, ] njiiu dušama«, ne v< jaških turnirjev. Li sempatu se vrš kaka korjska tekma, ki pa se nikakor ne dajo primerjat z bleskom stavnih in kra nih priredb v mir času. Kralj se, kako. zatrjuje neki list, dokler bo trajala vojnar ne mis i udeležiti niti ene športne prireditve, Razpust garibaldinske legije. Garibal-dtjeva legija v Franciii je bila na ukaz francoskega vojnega ministra Milleranda raz-Duščena. Oni legijorarji, ki bi ne hoteli ito-oiti v tujsko legijo, bodo odposlani nazaj v Dolgi lasje prepovedan«. Iz Zadra poro-ItaliiD Vzroki razpusta niso zn^ni, vendar čaj.»: Dalmatinske Jolske oblasti so odrerti'e, pa obstojajo nedvomno m čna aasprotstva da smejo učenci prihaiati v iole le z na kra- TRST, CO8SO ST. 17 KOŽNE in SPOLNE BOLZNC NCRVOZHOST « NOOAN IH SKUPIH, ti -1 pop. In 4.« svečar tO - 1. llliaHBHIIII n^^H IIBBB^H JHESESSS^ I0A1I SIHOlflč Trst. t limfni > ^eh vrst, fcrnih in barva-uih ter nadplatov s izde-lovaL&ico /.gornjihčevljev. Velika - izbera potrebščin ca čevljarje in *e tr-j 1 po izjemno nizkih cen^h. ■ Prodaja se tndl mo'itvsniki v slov. Inlho. ^gisBge^sRs^^^^^n^MtBl hran Kržo Trst, Piassm S. Glovanni 1 Zaloga l^j^e ▼reat, čebroT is kad, FođčekOT, Iop** "t » beakoTrvtnik ko4ev, jvbas^T te metel ter mao*o Priporoma •velo nemao e lUi^abo poeotfo rmmam Trate bodi od porcelana, icaUe enaila. koeitaq« ali etaka aadalie pneaManto^a, kletke itd. Za forfilniftarge pipe, kroflj«, In etokiono po—d > «a vino. iziioljiaiti! unid v svoji mM z Izvrstnim cenim plzenskim pivom iz češke delniške pivovarne v Čeških Bvdjdievicah. Najveća slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem i SaJđrn'-EBl • vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Ciradežu. I Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd.