DRŽAVNO TOŽILSTVO Došlo 2A\lio.% Leto Udi!«, šL 74 V Ljubljani, torek 1. aprila iqjo. Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseraini davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani zagotovljena Gradbeni stroški so proračunatu na 7.$ milijona — S stavbnimi deli se bo pričelo še letos — Generalni načrt je izdelala banska uprava Glede na vest, da je v novi državni budžet sprejeta postavka za zidavo univerzitetne biblioteke v Ljubljani, smo prejeli od rektorata ljubljanske univerze naslednje informacije: Velika, moderno urejena in javnosti dostopna knjižnica je za Ljubljano nuj« no potrebna. Ljubljana je danes univerzitetno mesto. Univerza je last javnosti in ima do nje svoje dolžnosti. Najintimnejša vez med široko javnostjo in univerzo je povsod univerzitetna biblioteka, ki daje na razpolago svoj materijal ne le akademski, ampak splošni občini. Da se bo ta ideja že lahko v kratkem realizirala, je seveda v veliki meri zasluga mestne občine ljubljanske same, ki je odstopila za univerzitetno biblioteko stavbišče — »Knežjn dvorec«. — Zahvala pa jrre tudi odločujočim krogom, ki so to misel z največjim umeva-njem sprejeli in se zanjo z vso vnemo zavzeli. Zakonito potrebni generalni načrt za stavbo s kalkulacijo je izdelal po nalogu kr. banske uprave g. ing. Črnivec. Včerajšnje poročilo, da je bil odklonjen Plečnikov načrt, češ da bi bil predrag. ni točno, kajti g. Plečnik sploh ni predložil načrta, ki je bil potreben zato, da se ta akcija budžetamo omogoči. Za definitivno in racionalno konstruktivno realizacijo univerzitetne biblioteke bo postavljena posebna komi-sija. ki bo seveda mojstra Plečnika zaprosila za njegovo veščo pomoč. Stavbni stroški so preračunani na kakih 7 in pol milijona dinarjev, ki se bodo vzeli na posodo pri državni hipotekami banki in vračali z budžetarnimi letnimi anuitetami. Triumf jugoslovanske pesmi v Pragi Sinoćnji koncert je bil pravo zmagoslavje jugoslovenske pesmi — Pevce in dirigenta je publika obsula z venci in darili — Odhod v Itradec Kralfevi Praga, 1. apri&a. Koncert pevskega zbora UJU, ki se je vršil snooi v reprezentančni gvoraiM, je nadvse lepo uspel. Bila je to ne samo visoko umetniška prrreditev, temveč tudi manifestacija bratstva č ešT\o slovaške -ga in JMgoslo venskega, naroda. More se reči, kakor trd/ik> Pražani sami, da je bil po-set številnejši kakor pa sličnih domačih prireditev. Koncertna dvorana je bila nabito polna pulblike iz vseh slojev, zlasti pa Jusoslovenov. ki žive v Pragi. Novzoče je bilo polnoštevilno osobje jugoslovenske^a poslaništva» zastopano je bilo sokolstvo, češkoslovaško - jugoslovenska Liga, v prvi vrsti pa člani jugoslovanske kolonije in ju-goslovenski d»jaki, ki študirajo na praški univerzi, finančni uspeh koncerta je nadvse zadovoljiv. Pevski zbor je žel za svoja izvajanja navdušene ovacije in je cnoral mnogo pesmi ponoviti. Dirigentu pevskega zJbora prof. K u m r u je bila Poklonjena cela vrsta vencev in šepkov od različnih organizacij, kakor tudi od posameznikov. Di-regentu so čestitale najodličnejše osebnosti k uspehu ter so mu brila poklonjena tudi dragocena darila. Posebnih ovacjj ie bvla deležna solistka gdč. Alezetova, ki je s svx>jim gilasom očarala vso publiko. Ljubljanski pevci so v resnici i'zpolniili, kakor jim je dejal ob prihodu prof. Murko, veliko kulturno delo. Koncert je uspel v vsakem oziru» k uspehu pa so zlasti pripomogle jugoslovenske narodne pesnu. Po koncertu je bila prirejena večerja v Tvršovem do-anu. Danes ob 7.50 so odpotovali pevci v Hradec Kraljevi, kjer so bild prav tako, kakor povsod drugod po Češkoslovaškem, prisrčno in navdušeno sprejeti. Pred sporazumom na pariški konferenci Na včerajšnji seji je bilo sklenjeno, da se mora čim prej sestaviti besedilo končnega sporazuma za jutrišnjo plenarno sejo — Pariz, 1. aprila. AA_ »Havas* poroča: Grof BethJen, dr. Voda Marinković, dr. Be-neš in H-tuliscu so včeraj prisostvovali seji odbora za vzhodne reparacije. Seja je bila formalnega značaja in je trajala kaki-h 20 minut Pri tej priritSki je predsednik odbora g. Loucheur opozoril na potrebo, da se sestavi končno besedilo spora-zuma, ker je bilo bistvo vprašanja vzhodnih reparacij že rešeno v Haagu. Predsednik je nadalje vstrajal na tem, da se čimprej likvidirajo vsi preostali posli. Odbor je pozval predsednika, naj se pogaja s posacneznimd delegati, da se s tem pripravi mirna razprava plenarne seje odbora, ki bo 2. aprila ob 16. uri. V merodajnih krogih opozarjajo na dejstvo, da dela naivečje težkoče vprašanje optantov. Poglobitev odnošajev med Jugoslavijo in Španijo Po trgovinski pogodbi je bila sedaj sklenjena še razsodišena pogodba — Vprašanje direktnega pomorskega prometa Beograd, 1. aprila. V nedeljo dopoldne sta v zunanjem ministrstvu podpisala zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi in španski poslanik Don Fernando Alkala grof de Torihos pogodbo o poravnavi, sodnem reševanju sporov in arbitraži med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Španijo. Beograjska >Politika« objavlja zanimavo izjavo španskega poslanika, ki jo je dal ob tej priliki o svojem nabiranju glede na odno-šaje naše države s Španijo. Poslanik De Torihos je izjavil: ^ Zame ae posebna čast, ker sem poslanik Španije v Jugoslaviji prav v času, ko se priiatelistvo naših dveh narodov postavlja tudi na pravo podlago. Sicer so bili naši odnošaii tudi prej brez pisanih pogodb vedno prijateljski, toda treba ahn je bilo dati sankcijo mednarodnega značaja. S to pogodbo smo šli celo tako daleč. da smo predvidevali tudi take slučaje arbitraže, ki se morda ne^ bodo niti pripetili med Ju-goslaviio in Španijo. Prav s tem pa smo dokazali, kako svobodno in brez obotavljanja gledamo v bodočnost in koliko so nam pri srcu pravi, iskreni ter doslei z ničemer skaljeni odnošaji med našima dvema državama. Z drugimi besedami, čeprav je ta pogodba bolj manifestacija prijateljstva, ie njen značaj predvsem moralen, 'to našo vzajemno zaupanje in prijateljstvo smo si s to pogodbo posvetili za 10 prihodnjih let. S posebno klavtzulo ie določeno, da se ta pogodba obnavlja vsako deseto leto. O razvoju gospodarskih razmer med našo državo in Španijo je izjavil: Trgovinska pogodba je v veljavi že tri mesece in rezultati nas morejo razmeroma zadovo'jiti. Za naše izvoznike in uvoznike je bila do zakijučitve te pogodbe vaša država skoro neznana. Odkar pa ije zaključena ta trgovinska pogodba, se je zanimanje za vaše •proizvode tako probudilo v Španiji, da mo- I remo skupno obžalovati, ker že mnogo prej nismo ustvarili takega položaja. Ali, žal, vedno je kak »ali« — še vedno smo v stanju pripravljanja direktnega prometa med Španijo dn Jugoslavijo, brez katerega ne more biti nobena praktična vrednost trgovinske pogodbe velika. Brez zagotovljenega transporta in sicer našega, ne tujega, bi prihajali naši proizvodi k vam in vaši k nam še dalje s tujo etiketo. Zato smo sedaj zastavili največji trud. da se uvoznikom in izvoznikom postavijo čim prej na razpolago direktna pomorska prometna sredstva. Vaše ministrstvo trgovine in industrije je popolnoma soglasno z menoj, da moramo v ta namen ostvariti direktno prekomorsko linijo Dalmacija-Špa-nija, ali tocnege Sušak-Barcelona-Valencia, kar bo z neznatno državno subvencijo predstavljalo ogromno stvar za naše bodoče trgovinske odnošaje. Glede na dosedanji položaj pogajani upam. da bomo že meseca aprila ustvarili to nujno potrebno direktno trgovsko linijo. Izgubili smo tri mesece najboljše izvozne sezone za vaše in naše proizvode, gotovo pa ie, da bomo vse to nadomestili v najkrajšem času, čim dobimo stalno linijo Dalmacija-španija, ker se več ne bomo posluževali posrednikov in njihovih ladij. _ Azijska izvozna družba Angora, 1. aprila. Bivši kralj Amanullah •je osnoval v Angori ob sodelovanju italijanskega kapitala in veKkih nemških izvoznih tvrdk azajsek i'zvozno društvo, ki hoče raztegniti svoje delovanje ped vsem na centralino-aaijske sovjetske repubidke Afganistan in Turčiijo. Agrarni izvozni kartel Budimpešta, 1. aprila. Tukorsnji ;'s;i poročajo, d*a je spo -dol'Sotrajnih 'P-ogaij^unj'ih koi>ono vendar 'e prišlo do osnovala a-zvozncisa kartela za acrarne produkt« med Madžarsko, Rumuniio in Jugoslavijo. V vsak: izmed teh držav bo osnovano posebno fcgvronb društvo s -it^čna država. Družba bo prevzemala od domaćih pToduccmov blago v Jtonusi.\> v svrho dzfvozj in dosege povo^Jn-ejših cen. Pospeševanje zunanje trgovine Beograd, 1. aprila. Minister trgovine in industrije je podpisal pravilnik o dopisnikih za Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Inozemske dopisnike bo imenoval minisfer trgovine na predlog šefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Funkcija dopisnikov je častna ter se bodo povraćali samo efektivni izdatki. Glavna naloga teh dopisnikov je motriti tržne razmere, zlasti glede na ane predmete, ki jih že izvaža naša država na dotična tržišča ali za katerih Izv.^z imamo vse pogoje. Nadalje imajo pazfti dopisniki konkurenčna delovanja posameznih držav za vsak predmet posebej ter javiti našim mero-dajnim krogom vsako izpremembo okusa inozemskega konzumiranja naših predmetov ter referirati o vseh zakonskih in nared-benih določbah držav, v katerih prebivajo, ter o razpisih nabav, da bi se mogli udeležiti teh nabav eventuelno tudi naši dobavitelji. Aretacije makedonstvujuščih Beograd. 1. aprila. Bolgarski listi poročajo, da se aretacije makedonstvujuščih v zapadnih pokrajinah Bolgarije nadaljujejo. Veliko število aretirancev so pripeljali v Sofijo in ker so policijski zapori prenapolnjeni, so jih nastanili tudi v hotelu >Rim^ v ulici Iskar. Vrše se obširne preiskave, katerih rezultat pa se drži še v tajnosti. Preiskave se nadaljujejo po vsej državi- V pe-triškem srezu so oblasti pustile po svojih organih blokirati več vasi ter vrše stalno preiskave. Po vseh cestah je postavila policija straže, ki ustavljajo vsakega pasanta in ga preiščejo. Bolgarski list >Pravdac piše, da angleški poslanik v Sofiji Waterlow vsak dan poseča predsednika vlade Ljapčeva in zunanjega ministra Burova zaradi informacij o poteku preiskav. List naglasa, da ie angleški poslanik zelo kategoričen in trdovraten. Isto dela tudi francoski poslanik baron Do-chen. Patrijarh Dimitrije obolel Beograd, 1. aprila. Pravoslavni patrijarh Dimitrije je danes v Svoji vili na Dedinji! težje obolel. Izpopolnitev Lokruma za letovišče Beograd. 1. aprila. O priliki kongresa Zveze mest kraljevine Jugoslavije ie pod-vz<*l dubrovnlški mestni načelnik dr. Mieič* obširno akcijo, da se naša najvišja oblastva zainteresirajo za tujsko prometna vprašanja dubrovniške občine. Gre predvsem za otok Lokrum, ki se naj bi opremil z različnimi napravami za ugodno bivanje tujcev. Na Lokrumu se bo najbrže zgradil tudi velik hotel z 200 sobami. Ponesrečen nemški parnik Berlin, 1. aprila. Glasom pcTOoil iz Kod-a-nja se je med vožnjo v Oslo ponesrečS nemški -tovorni iparnik »Konigstein*. V eheeJi ie severno od VVarberga zadel na pečino in nasedel. Na parniku je bik) nato-varjenih med drugim 150 novih avtomobilov. V bližini se nahajajoče ladje so takoj priskočile na pomoč in rešile posadko. Zaenkrat ni nevarnosti, da bi se ponesrečeni parnik potopil Nesiguren položaj v Nemčiji Danes se bo nova vlada predstavila parlamentu — Socialisti in nacionalisti bodo glasovali proti vladi in zahtevali razpust parlamenta in razpis novih volitev Berlin, 1. aprila. Novi nemški kabinet je imel včeraj popoldne svojo prvo sejo, na kateri je razpravljal v glavnem o vladni deklaraciji. Kakor poročajo, se bo posvetila nova nemška vlada večinoma finančnim in poiSeddlskim vprašanjem. Položaj nove vlade ni ravno trden. Proti vladi bodo najbrže glasovali socialisti, komunisti in narodni socialisti. Odločali bodo nemški nacionalisti, ki pa svojega stališča doslej še niso opredelili. Nekateri nemški nacionalistični krogi skušajo doseči razpust parlamenta in pritiskajo na nemškonacio-nalne poslance, naj povzročijo splošno krizo in nove volitve. Na vsak način je usoda nove vlade zelo negotova in Nemčija je zopet stopila V nevarno razdobje političnega razvoja. Na eni strani je imela močna agitacija nemško -nacionalnih krogov, ki ne morejo pozabiti podpisa Voungovega načrta in nemško - poljske pogodbe je imela M posledico ojačenje komunistične stranke, ki razvija nenavadno živahno propagando. Skoraj gotovo je, da sedanja vlada ne bo imela dolgega življenja, ker jc opozicija v državi proti njej zelo močna in ne uživa niti zaupanja inozemstva. Zmerni krogi zelo obžalujejo polom dosedanje koalicije, ki je rešila za Nemčijo marsikatero bistveno vprašanje >n mnogo doprinesla k stabilizaciji evropskega miru. Vzroki protižidovskih nemirov v Palestini Poročilo angleške parlamentarne preiskovalne komisije čutijo zatirane in ogrožene po Židih Arabci se London, 1. aprila. AA. Danes je bilo predloženo pa>r!amenru 'poročilo kopi sije o palestimskih nemirih meseca avgus:a. Komisarji so prišli do zakijučka, da ti- možno opravičita arabskih napadov na žide. Nekaj židovskih napadov na Ara-bce je sice-r bilo, a ti so biLi večinoma repre-SČvaeca zna-ča-ja. Na s:i strani «.i dokazov, da bi veliki miriti ali pa palestinski arabski izvrš™ odtbor orgaaueuai nemire. Tudi niso irpoT.n:jkbraivia a-kcijo pa les t i ruske vlade in je mnenja, da je vlada povsod napravil svojo dolžnost :n ohrojnćia ipopolno napristranost do obeh it-arodov. Komisija je nadalje mm-en-jo, da je židovsko ntaseljevatnje tkorhsrilo v gospodarsike-rn oz-Lru Pa-Jesrrni in da so bili ttsdi Arabci deležni iesa Kijuib temu meni komisija, da se židovske oblasti ni?so držale smernic u leta 1922 .in da je židovska politika povzročila med Arabci bojazen, da bo arabski narod zatiran in izgubi! živ Metliške imožnosti. Nadale opozarja komisija, da je ostalo ajahsiko prebival sivo v več pniimerih brez odgo-varjarjooih ko.rrnperczacij. V več primeTih so židovske (poljedelske zadruge plačale zemljo v gotovini m ravnale v sporazumu z vlado. Kl-jab te- mu je osfcaio mnogo Arabcev brez zemlje, kar je poslabšalo političnu položaj. Komisija za k'iju-čuje, da v f^lestirti nd ip»rosiora za večje mboAm poljedelskega pfebdva'ksitva, ako sc radikahio nt spremeni sedamiii naora poljedelstrva. Komisija ic mnenja, da je vlada preveč zjiižala vojaške posadk« v Palestina m T^ainsjordamji. Komisija mena nadalje, da je bil glavni varok neimirov sovraštvo Arabcefv do žndo«v, ki so s svojimi potirtiiičn.i-mri in narodnimi aspffacii)>ainia raeburila arabsko prebivalstvo. Nemire je povzročal spor zaradi zidu vzdihovanja. Komisija priporoča v>ad;i. »a j cojavi takoj poročilo o svoji politrrfoi v Palestini, da pomiri araibsko pcefecva-Lstvo m da zavanik interese necž^oviskih občan. Nadoije bo morala v+aida rxxiati zagotovila slede kocUro+e žkiovske-ga naseljevanja in glede omejitve rijtiaj 796.59 —79939 (798.09). — Newj-ork 56.51. — Pa-r,iz 22132. — Praga 16739 — 168.09 (167.79). — Trst 295.73 — 297.73 (296.73). INOZEMSKE BORZE* C « r i h : Beograd 9.1275, Pariz London 25.131875, Newyork 516 62 Fruseli 72.08. Milan 27.07, Madrid 64.25, Berlin 123.36. Dunaj 72.825, Sofija ^745. Prsgi 15.31, Varšava 57.90, Budimpešta 90.225, Hu-arešta 3.075. > Sirarj 2 ♦SLOVENSKI NAROD,, dne 1. a.pri!a T930. Ljubljansko občinsko gospodarstvo Poročilo načelnika finančnega odseka I. Tavčarja na proračunski seji Ljubljana, t aprila. Socialno skrbstvo Občitaaki proradu h odloča m sorijaHto skrbstvo potrebščin za Din .4865.400.—. Ako prištejemo k tej evoti še potrebdčaae iz poglavja >Zdr»Vfctvot: ki so uporabijo pretežno v eocijelne skrtotveje namene in ki znašajo okroglo Din 3SO.0OQ.~- ter končno U primajkljaj, ki iabaja iz potrebščine ia stanovanjske nipe, zgfojene v povojni dobi, ko emo upoštevali plačila a* račun giavaieo Dm 1,485.664-^ dobimo akypno »vato Din 6^714*4™ & jo troft mestna oheiaa za socijalno skrbstvo. Pogrešna je trditev, da je eocijilno skrbstvo neproduktivno in da je v sled tega treba njegove izdatke omejiti do skrajne mere. Taki nazori temeljijo na nerazumevanju sodi jalno-politifnega delovanja in njegovega pomena. Socialna politika je upravljanje organskega kapitala človeške drui&e in izdatki za to upravljanje so brez dvoma produktivni, ker ustvarjajo nadvrednote, ki ne koristijo samo posamezniku, ampak sploanosti. Naloga predstavnikov splošnosti pa je, da to upravljanje uredijo kar najboli skrbno in sistematično in 6 skupnimi silami ter delom ohranijo splešnosti zdravoga, delamožnega in koristnega člana. Dolžnost občine je, da okrani mladina pred tuberkulozo in demoralizacijo, ker je kapital, izdan za mladinsko skrbstvo, najbolj racijonelno in dobičkanosno naložen. Ta kapital ustvarja dobrine, ki so za čloye|ko družbo neprecenljive vrednosti. Otroci, zdravi na duši in telesu, so svetla bodočnost vsakega naroda. Nezdravi in demoralizirani otroei so znak propadanja in demoralizacije naroda. Skrb za brezposelne nam nalaga splošna gospodarska kriza. Delavoljni in sposobni, ki niso po svoji lastni krivdi zašli v brezposelnost, naj dobe pri mestni pečini prvo in izdatno pomoč, da preskrbe Svoje rodbine vsaj začasno. V težki zimi, ko 6o potrebe veliko večje, dohodki pa veliko manjši, je taka pomoč od strani občine ne samo po-irebna, ampak obvezna. Zakaj, ohraniti rodbini očeta, ki bo sposoben nadalje skrbeli in delati zanjo, je najboljši način izvrševanja socijalne pomoči. S tem, da ga ohranimo produktivnega, gospodarsko sposobnega, onemogočimo vse težke posledice, ki iz/vl-rajo iz trajne brezposelnosti zanf. za ženo in njegove otroke. Starostna preskrba sloni ga uboznem in domovinskem zakonu, je torej po zakonu predpisana, v kolikor ni prostovoljna in ne temelji na modernih zahtevah sedanjega časa. L boži] i in domovinski zakon določa obvezno podporo domovnih občin v^eip. ki pridejo ne po svoji krivdi v potrebo, da se obračajo za pomoč na občino. V naši državi starostno zavarovanje še ni zakonito uvedeno, vsied česar pada ogromno število ostarelih služkinj, delavk in delavcev v breme občini. Za te mora občina preskrbeti v zavodih ali na kak drug način. Tekom letošnjega leta se je izvedla reorganizacija iocijalno-političnega urada mestne občine in ustvaril se je sistem, ki omogoča pri zadostnih sredstvih hitro in uspešno poseganje v vsa socijalna zla. Socijatno-politični urad vrši pri danih sredstvih ogromno delo, posebno v času te splošne gospodarske in socijalne krize. Že proračun socijalnega skrbstva sani kaze v kakšni meri se giblje občinska socijalna politika in na rešitev katerih vprašanj se polaga največja pozornost Izrekamo le odkritosrčno priznanje, ako pravimo, da g socijalno pplifičnim delom nismo popolnoma zadovoljni. Marsikaj in marsikje se mestna občina Se sploh Qi pričela socijalno-politično udejstvovati in tudi že započete akcije bi bilo treba izpopolniti in razširiti. Vee nove socijalne^politične akcije pa zahtevajo denarnih sredstev. Teh pa ni. Zaenkrat ni mogoče od občine več zahtevati, kakor da osmi del svojega proračuna izda za socijalno skrbstvo. Xujna postaja potreba, da se razširi me-siao zavetišče za onemogle. Te se bo v letošnjem letu tudi zgodilo, ker so sredstva do malega že preskrbljena. Nadalje ne. smemo odlašati, da se bivša ubožnica na Karlov-sjki cesti vrne svojemu namenu in rapreme-ni iz dotedanjo stanovanjska hiše v djruiin-sfco zavetišče. Pritisk v Ljubljano pristojnih brezposelnih delavcev, nameščencev in obrtnikov na mestno blagajno je vedno več$. Upamo, da se bodo tudi v tem pogledu razmere zbolj-šale, ako bodo izvedena že sklenjena občinska gradbena dela. Zgraditev carinarnice, tramvaja in regulacija Ljubljanice bo dala 15 milijonov dinarjev na mezdah zasluživa-tako. da bi bil prihodnja leta problem brezposelnosti rešen in e&veda g tem tudi občinski proračun razbremenjen. Hvalevredna je bila odločitev mesene občine, da je brezstanovanjeem preskrbela ocrrevalnico, ki posluje že dejansko kot azil za vse one, katerih sredstva ne dopuščajo da si dobe plačana prenočišča. Najvažnejši problem socijalnega skrbeti a je mladinsko skrbstvo. Polog denarnih podpor preskrbuje občina mladino tudi v dnevnih zavetiščih, ki jih je treba ae raaainti in opremiti glede na vzgojo in higijena Neodložljiva je reforma ortjaniaacije serija ln o-peb' lične uprave na magistratu, katar« cilj bedi združitev oocrjalsega in zdravstvenega resora. Zdravstvo Izdatki sa ndravstvo se gibljejo v mejah proračuna za 1. 1929. Vendar so se v proračunu za L 1930 zvišale nekatere postavke?, ker se je znižal kredit za kopališča v Mednem od Din 206.000.— na Din 50.000.—* Kredit aa ljudsko kopel oe je zvišal sa Din 50.000.—, b Česar se bodo krih predvsem troski za obnovo ig popravo poslopja. Za zdravljenje bolnikov % nalezljivimi bo-leaauwi je po naredN so zatiranju nalezlja-vfh aoleapfc vneee« nov kredit Dan 50.800.— in prav tolik kredit za desialekiajo stanovanj maaj premožni© slojev. Akcijo meatae občine za zgradbo kopališč na prostem je smatrati za enkrat kot zaključeno. Tudi tu je doprinesla mestna občana v korist širokih slojev znatne grtve. Aktualno pa je postalo vprašanje zgradba infekcijske bolnice z najmanj 60 posteljami, ki jo bo morala ob&na postaviti do L 1982 po zakonu z dne 4. oktobra 1927. Na anket), ki s« je vršila o tem vprašanju, fe je sklenilo, da se postavi v območju ljubljanske splošne bolnice velika skupna infekcijska bolnica. K stroškom bo morala ljubljanska občina prispevati primeren znesek. Prav tako je aktualno vprašanje ustanovitve tuberkuloznega dispanzerja, ki se bo ustanovil skupno z Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev, in pa zgradba nove mrtvašnice oziroma mrtvaške v država nhaoie, jc 2lrovu£k, 40 tet Pekoma j» bikf^odom iz vaai Goričaoa pr* Preacrju. Zep^ na je moža. 5 sinov ki tii hčerke. V iwnoa< mu Adnan. država Mjchigan. je po ksatki m močni po^ssjj preminula JUftss OUra Geoovsia Maver, hčerka slo-venakc rodbine. — V Sv. Lovrencu pri CUvrhnrki je preminula Frančiška Mcr-vsr. Pokojna je bila rojena L 1886 v Minski vasi, fara Toplica pri Novem mestu. Zapustila je moža in 11 otrok, od katerih js najmlajši šele tri tedne ^ar. — 23. februarja ja v istem kraju umrl Fran Ferko. Pokojni je bii rojen 0 januarja l&7o na Kaki. V Sv. LovTeneu je Kil ugleden |fg -ven. Zapustil je ženo, tri sinove in di e hčeiki. — 17. februarja jc ' psjjiijju, Co-io^ado, umrla Lucija Pape/. roj. Hočev.i-Pokojna je bila dama iz vasi Paker... V Ameriki je bivala že 35 let. Zapustila jc moža, 5 hčerk in 2 sina. — V La Sallu je umrla V. Novaku žena. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v n. četrtletju 1930 L Družbeni davek. Podjetja, ki javno polagajo račune, predlože prijave za i. 199TI. do konca meseca maja t. 1-» a najkasneje v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem bili odobreni računi. IL Uslusbeneki davek. lHlodaialri. ki se zaposlujejo preko 20 utluibeiiLuv plačujejo davek v davčnih znamkah, katere oalepljaj.* v davčne knjižice ob vsakem izplačilu. Gospodarji, ki nimajo pravice plačevati lec^ davka z davčnimi znamkami, od prem i jo od uslužbenca pobrane zneske najkasneje 1"). dan po preteku vsakega meseca, HL Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci- ki vodijo knjigo opravijo-iejya premeta, *5 doižni odpremiti davek z,i L c»tri-letje t L do 90. aprila t L IV. Dospelost neposrednih davki>T. Heps> gredsi davki za IL četrtletje 1930 Jv|>.. v plačilo L aprila t 1., rjlaeati pa .»e morajo aajk&neje do 15. maja t. 1. Dokler se icvrš nova odmera za 1. ltfif). plačuf-davek po pradpiau iz leta 1930. V. Taksa na knpene, dividende in tacti-jeme (pripombe o. k tar. post. 10) v izzivu 1 % je plačati v 15 dneh po odobritvi bi-lanee. VL Drogi obrok dopolnilna prea^^ae takse za 1. 1330l je plačati od L do 15. aprr!ri 1980. KOLEDAR, Torak, 1. apriki 1930; katoSCasu. fttt-Z&m vtwoskBfwAz 10. mucea. Hrie i Dar. DANJLSKJC reiREDTTVE. Drama« Vđiar, D. Opera: Gtamoč:, Gsamn Sciacil':. KJoo Matica: AHanrtc. Kfeso Ideal. Zakonske zmoŠAJa^c. Kase LloMtaeBSi Dvor: Oteiro sjsE DEŽURNI! LEKARNE. Daaoffc PfeooM, Dooa«Efea cesta, F-**.■ w. Sv, Jakoba Unz. Iz gledališke pisarne Drama £tw4 mškeea Narodoeea drvadla 50^:^-fe$o v sredo 2. t m v Ifi^iaeski dranv. Vpr-ko^f SteindbprBov »Smrtni pkv. L det. Z^čdhj. > cikuecat EdsaT, kapitan psi udoia.v-dc«re sspai« štrvm — z- Vvdra, Afisa, o tegova žene, Mesa ":sra?Va — s a. Dostalova. Kant, kafamtenski mov stor — z. Vošta, Jeonj, 2to£kii^a — sdč. CrJtirr-felćščrva, Stadta — sdc. ftakarteva, SctJža — g. Zorio. Zace.-t«Jt predstave je točno ob 20. uri, kooec ob 33. -ari. — Dct*eo acvsrfovaoie sl- vdH v čevtsk 3- L ii. Vprinm se sLjebejca ni verc , kolero je ttar&aii gdč. Scbeainflnrova, ki prd vprozoritrvi tudi narsazočd. L)abfiaae4a drama vpirczori itocoč p«arejeA*o pravlJKoo Lomedoo >Vdu*i»« r 6bič.*lf!r. zasedbi ra abonma reda D. Opera Izprememee fepertoarla. Sada sepcedvidc« niš teđccč m boiesn p Vičatsa in 2- Gosoic. potrebna v že onjav^eneni repertoarju »'e-Ji--spremembax Danes se poje LeoncavaHova opera >Qlotiiaef< z so. Ma^dičevo ter MaTČectni, PrmxyžxčcaTV Grbo, MoboršČejn v &arrmh. psrtć- jak. Sledi odviham Pncctaišev »Glanni Scbichi« l f. PfiraožJČefn t rwskATO partij. Sodelujoč1: aa. »^Jccvo, ga. fVihceva, sCfcč. Španova, 7^. Beu-ao. Kovač, Orha. MobociČ, SehdLa. m irirsn Dirigent s. Neffa^. IVedsfeMSi se vrši za ao. E. V četrtek se poje Jok. Straossova opereta lffetnpir«. Mesto oboletesa s. Gosteča nasvopi r parrni Aftroda %, Karač. Osufta za?eSokolski Giasnikc w je po prv^i š*ie-v)tkajh sodec, ki so doslej «sk, v iadnje:n ca s« preeci razmannil m ]e dosedania n|e* sova bilanca, razrnerotna povoljna. Zato je Tzrvršjfefc odbor Saveza ^ svo-i zadt*i sej« na pred!o5; brata Oansfe skic-nfl- da bo od 1. aiPTiia. letošnje«! leta lizbalal »Soivol-sk4 Glasnik* po t?n*krat na mesec Hkrati ic bdo tudi slrtenšeno. da se sme savezne^a tefin»čne©a gasila, kš je doslej bito •Pred-nfaik*, feipremeni v >Soko4«. Narašca's'ki Irvt ^^ScVkoftčc ostane kakršen ie b^ obroka »N-a-še radosti«, lista m sr>ko!A.» deco, pa se nc*o*br> poveča. NadetnHtna kuharica. —Ta gos ie sijajno pečena. — Da, Že verjamem. Kbr jo je kuharica pekla za svojega farrta, pa sta se včeraj sprta. Stražnic in šofer. — Stojte! K?j De poznate cestno -rx$cuskeffa reda? ■— Ho. kaj te t» radi vedeti? Stev. 74 ♦SLOVENSKI NAROD-, dne 1. aprila 1930. Stran S Dnevne vesti — Kralj Kr&tm t>9#r devetemu sinu. V se*u IXi!brava prš Movi Topoli v Hercegovini se je te dni vršilo redko slavje. V hiši seiiaka Gmera Kovačevima se je vršil muslimanski »krst novorojenčka (ak*ki). Mj. Vel. kralia kot botra je zas+opal polkovnik Dre-novac iz Banja Luke. Slavje se je razvilo v pravcato narodno svečanost, kjgfti h krstu je prišlo okoli 5000 serij ako v iz okolice. Polko vni'k ue v fcra&evem imenu izročil za no-vorojciicka damtk in zla-to uro z cnono-sramom. — Proračun dravske banovine. ^Uradni list kr. bonske uprave dravske banovine^ šr. 44 z dne 29. marca objavlja uredbo gtede banovin, proračuna za 1. 1930-31. — Nove legitimacije trgovskih potnikov. Zbornica za TOI v L>uniiam ie izdaja od 20. noveinbra 1929 do 19. iefcruarja 1930 nove legtomacpje tngovski-h potnikov in sicer do konca lanskega leta od št 1427 do 1492, v letošnjem let« ipa od št. 1 do 145. — Diplome madžarskih vseučilišč. Pro fesorski svet subotiške pravne fakultete je odobril pravimrk, po katerem se bodo nostrificirale diplome oiadžarskiih univerz. Nostrifikacija diplom, pridobljenih na mad-ža/skih univerzah, je urejena, kakor znano % z^kono-m o nosirifakaciji diplom inozemskih univenz. — Švicarji v Zagrebu. V Zagreb je prispela večja skupina Švicarjev pod vodstvom predsednika jirgos4ovensko - švicarske Lige dr. WetteTa - Ardenza. Na kolodvoru so sprei-e-Ti goste 2astor>n4'ki mestne občine, veterinarske iakuHtfie. khifea vete-rmariev. trgovsko - obrtne zbornice itd. Včeraj so si ogledali Švicarji mesto, zvečer ic pa predaval vodja ekskurzije v ljudskem vseučilišču o lepotah Švice. — Ovire tujskega prometa v Dubrovniku. Sezona se je komaj pričela^ a v Dubrovniku ;c že zck> mnogo tujcev. Te dni prispe še več rujcev. ki so že napovedani. Utice so oživele in tudi v kopališčih vlada pomladno živijenje Poseb2 itd. Tudi ošpice so bile inoČHO razširjene. Xovih primerov je bfio v januarju 1043. Od tega odpade na ►-jvsko banovine 263, na dravsko "J-ks. na \ rhd.-ko 207, na zeteko 16jj i ki. Na Lree Lofcrjana ftorodUa dečka. V strahu, da bi vsa vas ne govorila, da je ;mel>a razirnerje s sorodnikom, sta hčerJra in ima tli sklenili odkrpžati se otroka. Vrgli sta ga svinjam, W so ga požrle. Morda 5i ostal z+oč5n nepojasnjen, da m začel dc-nuači hiar>ec po vasi gK>vt»iti. da je Lok*-jana nenadoma shujšala. To so zvedeti rn-di ofwn*B m ovc* preiskavo. 24o*i m bfi kinalu odkrit. Orožijiki so hčerko m mater areturah in izročili sodišču. — Draga ljubezen. Pred sodiščem v Su-botici se je te dni vrš>ila zanimiva razprava. Zagovanjai se je star Don Juan, vele-poiš-estnik iz Sen te, ki ie zapeljal in okužil ljetno dekle. Dekletova mati >e tožila in zahtevala pol miK'iona dinarjev odškodnine. Sodišče ie na podlagi mnenja sodnih zdravnikov, Češ, da je dekle neozdravljivo okn-ženo, obsodilo starega ppbotneža na 300.00» i dinarjev gjobe, -plačatii bo pa moral tudi v>se stroške procesa. t— Teika jaesrer|i. V bokiico so pripeljali davi težko poškodovanega $41einega pose-stnika Jan'"za Čemažarja iz Sorice. Staroe.k je šel efioci sam domov, v temi pa je zgrešil pot in strmoglavil v približno i0 metrov globok prepad, kjer je nezavesten obležal. Piibil se je močno po glavi in zadobil težke notranje poškodbe tako, da je njegovo stanje biezupno. Čentaaar ie oženjen in ima 7 otrok. Iz Ljubljane —Ij Velik naval na ljubljansko bolnic«. Lani je bil rekorden naval na ljubljansko bolnico, zdi se pa, da bo letos še večji. I>o včeraj je namreč bolnica sprejeda 4380 bolnikov, torej 60 več. kakor lani v i©tem času. —4i Opozorilo. V zadnjem časoi ponujajo 'krošnjarji v našem mestu po hišah in na trgih vrtnice pod različnimi označbami. Na zahtevo nekaterih kupcev so člani vrtnarske zadruge pregledali tc vrtnice in ugotovil, da ne odgovarjajo pravim, žlahtnim vrtnicam, za kakoršne so bile prodane. Občinstvo se opozarja, naj bo pri nakupu vrtnic previdno in naj ne nasede takim prodajalcem vrtnic. Ni &2kltje za časa svojega delovanja med Slovenci napisal vrsto prekrasnih samospevov na slo-\ep5flfo besedilo. Gospa ino je njegov Nar-cisov cvet. Vihem Petržefka, redek av-tor naših ikoncertnih programov, da, sfleoro ne-postnan pr.i nas, je prispeval s samospevom Mesečna noč, ki ie papomoma moderno zasnovan. Kot poslednji avtor prvega nastopa je Trunk. Ima dve pesmici Nesrečo in Žetveno pesem, ki ie krepak slavospev naravi, deiu m mladosti. Koncert bo v petek dne 4. L m. v Fiiharmonični dvorani. Cene od 30 Din navzdol v Matični knjigarni. =-tj Olike v prid Kola jugoslovenskm sester. Prišlo je že v navado, da prodajajo Kolašice v Ljubljani in tpo podružnicah v Sfovemii ves cvetni teden oHke za cvetno nedehio. Našemu občinstvu- k; ve. kai pomeni >*Kohv~ za humanitarno deio, bi se gotove oudno zdelo, ko bi v tem času ne bilo na navadniii mestih požrt\ovain-ih sester -prodajalk. Kofašace tografrie brdo spremftale njegovo f^edavanif. Začetek ob 3k. w*. —lj Orjem — Lit^iioiia (pevski od^kL Pevska \aja i>e vrš; v prostorja Glj^b«-ac matiee. soba št 17, vhod z Gosposke ulice, v sredo ob 8. zve£er. — p e y o v p d j a. —ij X)rjem — Ljubljana. Društveni sestanek v četrtek ob 8. zvečer v »Preporodu^. _lj Deveta interna vaja gojencev državnega konzervatorija v L:ubliani bo v četrtek 3. t. m ob pol 18. uri popolAic v dvorani Filharmoiiične družbe. Nastopijo gojenci oddeTka za solopetje in violinskega oa-detka. Vstop prost. —ij Moške obleke, damske kostume, plašče 90 mori najmoderneje izdeluje Pariški modni salon. Stari trx 19. Ljubljana. Fazona od 350 do 400 Din. >46n —lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani naznanja, da se ne bo vtšH občni j£t>Qi' H. aprite, ampak dne 16. aprila ob 18. uri. _]j Radi deloiacije >e je batel obesiti. Davi je rešilni avlo prepeljal v bolmeo čevljarskega mojstra Martina >1„ stanujočega aa Mestnem trau. Mož »e je v svoji delavnici ekoK 9. obesil. K sreči so t?a našli domači ir. naglo prerezali vrv. G. je bil že nezavesten. Vzrok obupnega dejanja Je baje odpoved lokala. Kakor poročajo iz holmce, bo čevljar najbrž okreval* H Celja —c Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 5. t. m. z začetkom ob pol 9. pri dopoldne v Mestnem kinu v Celju. Predaval bo s. prof. S. Brodar -O prazgodovinskih najdbah na Olševi«. Velezanimi-vo predavanje bodo spremljale skreptične slike. Na dnevnean redu so tudi aktualne stanovske in šolske zadeve. —c V. redna seja uprave Celjske sokolske župe bo v petek 4, aprila ob 20. uri v župni sobi v Narodnem domu. Glavna točka dnevnega reda bo razprava o letošnjem župnem zletu v CeKhi. —c Sokolska mladinska akademija v Ca-Hu. Kakor smo že poročali, bo priredilo agilno celjsko Sokolsko društvo kot nekak uvod v svečanost-; rfetoifi dni 1. jugostovan-skesa zleta v Beograd v sc£>oto 5. aprila ob 2U. uri in v nedeljo 6. aprila ob 16. uri v celjskem mestnem :4edališčru veliki mladinski akadetrm-ji z izbranim zara-mivim sporedom, ki se -pri vsak-i akademici menja. Nastopili bodo sa*no mladinski oddelki. —C Redna javna seja mestnega občinskega sveta bo v petek M. aprila ob 18. uri na celjskem mestnem magistratu z običajnim dnevnim redom. Mož, ki izgubila spomin Med vojnimi invalidi ie ninoso takih, ki so popolnoma izgipbili spomin. Edinstven ie pa menda primer moža, ki so ga morali vtakniti v neko italijansko umobolnicu, rizično ie mož zdrav in krepak, bil je med vojno skoro ves čas na boirsču. pa nj bil nobenkrat ranjen. Že kot dečc'k je bil lunatiik in domače naloge ie pisal msd nočnimi iz-prehodih. o katerih zjutraj na ime-I pojma. Kot mladenič je mnogo potoval in zapravil skoro vse svoje premoženje. Ko se .ic pa vrnil domov, ni imel pojma, kje je bil. Nekega dne je pa sploh izgirf>ii vso zavest, proglasili so ga za mrtvega m samo srečnemu naključju se ie imel zahvaliti, da ga niso pokopali. Tik pred pogrebom se ie namreč zopet zavedel. V Messini se je oženil in v zakonu ic bil zelo srečen. Nekega dne se je pa brez vsakega razlloga napotil po svetu in šele Čez nekaj let se •ie vrnil v svoje rojstno mesto Neapelj. Pozabil je bil. da je oženjen in oženil se je vdrugič. Iz drugega zakona je imel Štiri obroke. Pri vojakih ni nihče opazil, da ni normalen. Po vojni je odšel v Rim, kier je taval brez cilja, dokler ga ni prijda policija, ker ni imel potrebnih listin. Šele na policiji se je spomnil da ima v Messini ženo in ko se je začela policija zanimati za njegovo preteklost, je ugotovila, da je zakrivil dvoženstvo. Bil je obtožen in smatrali so ga za simulanta, ker je trdil, da o svojem drugem zakonu ničesar ne ve in da sploh ni bil vojak. Poslali so ga na opazovalnico, od koder je bil izpuščen kot ozdravljen. Kmalu se je v Rimu tretjič oženil m konec tretjega zakona ie bil zopet ta. da je nekega dne odšel no svetu in se vrnil v Rim šele čez več mesecev. Zopet ga ie prijela poJicija in ttrdi tretjega zakona se ni spominjal. Vtaknili so ga zopet v opazovalnico, kjer se je zanimal zanj znani psihijater prof. Bon-fliglio. Cez ndkai mesecev so ga izpustili, toda brez jamstva, da zopet ne fzgu'bi sponrtTia. V normalnem stanju napravi vtis zelo izobraženega in bistroumnega moža. Kriza inteligence Skoro vse kulturne države preživT liaio krizo inteligence, ki ie v prvi vrsti posledica prevelikega števila inteligentnih ljudi. O tem. kako bi se dala kriza irrte+igence omiliti ki odstraniti, razpravlja v vestniku francoske »Lige socijalne higijene« zdravnik dr. Foveau de Courmefle. On zah-teva. naj se šole preosnuj»ek> tako, da pride mladina iz njih telesno bolj utrjena in izvježbana in z večjim smislom za vse i>raktično. Slavni francoski kirurg se je učil ze kpt štirileten deček oblati, ža§ati m sekati. Posledica je bfla, da je želo gibčen in spreten, čeprav je debel in ima izredno debele prste. Po njegovem mnenju mora brti vs?k inteiigenten človek izšolan tako. da zna v sili prijet! tudi za ročno ^elo. Da bi imela od tega ve&ko korist tudi obrt tefi na jt^gi. f £: *W ravi zobje SARGOV J KALODONT Pismo Slovenca z Dunaja Nekaj dunajskih zanimivosti in zna nje na Wien, oO. :nai\v. Kerite kar hočeto, Dunaj je prijetno 1 u -»to. Po vseui videzu meščansko in konseiva-tivnu, a Duuajčan je prijazen; vesel. «iO«sto-ljuben. In to daje Dunaju neko domačno-t. Danes šteje glavno mes-tj avstrijske repui)li-ke nekaj nad 1 in tričelrt milijona f>rtHbival-cev in je po svoji prostorne-fi ilru^o \' 1 -mesto v Evropi. Po številu prebivalcev č< -trto. Mesto >\Z(etja določalo njen značaj. Tu jo tudi znana Štefanova cerkev, ska sslavba. kateri so dala različna desetletja njeao današnjo obliko. Ravno tako >• tudi dvor konglomerat različnih slogov in oblik; ta Oiiromni kompleks paku-, nekdanja reii-denea Habsburžauov, bi se dal primerjali rimskemu Vatikanu. Temu nasprotno j-* :io-vi dvor sijajna moderna baročna stavba. Sest kilometrov doljzi ftinj. ki zaključuj*' prvi okraj, je ena najlepših, v ob.- uu morda celo največja ulica, katere odlikuje velikopotezna in enotna arhitektura, katero lahko nazovemo Rinjz-stil. Tu kraljuje veličastna opira, zgrajena v slogu francoske zgodnje renesanco. Na asirske oblike spominja Secesija, razstavno poslopje z okroglo kupolo iz pozlačenih lo\ 0-rovih listov. V italijan&keni pozno renesančnem slogru zLdano dvorno gledališč d je i na zunaj i na znotraj veličastno. V tem okrariu, dunajskem centru, eo zbrane najboljše knjižnice, najzanimivejši muzeji, najlepše jialerije in najveličastnfši spomeniki. Tu je tudi akademija oblikujoč:n umetnosti z ogroinao galerijo in knjižnico, tu je zgodovinski umetniški muzej s ču-vito zbirko italijanskih, španskih in nemških šol. v Albertini je pa najzanimivejša zbirka slik vseh mojstrov in v.-eh šol od pt^tnaj-stejia stoletja do današnjega dne Tu je tudi svetovno znana zbirka del Albrechta Durer-ja, grafična dela Rembrandta. Gova, Callota, Menzla. Druoi okraj, katerega obkr .žata Dunava in dunavski kanal, je najboLj irc^sto naseljen. Največja zanimivost jt» tu brez Koma Prater, posebno takozvani Wurstt lprater. >abaviščr. Će ima Pariz svoj Eiffl iv stolp, ima Dunaj tu svoj Riesenrad, 64 metrov visoko vrteče se kolo, ki nudi nalepši razgled preko vseija Dunaja. Zabavišče na 1 jubljanskeni velesej-mu nam lahko nudi le malo sliko |oga ogrvnnneiia kompleksa zabavišč, kjer o>e vrst.' domače gostilne, vrtiljaki. zit)alke, električne železnice, ki preizkušajo tvoj dobri želodec, lutkova gledališča, kinematografi, strelišča in komedije. Komedije, kjer nastopajo >živi skeleti< in vnajdebelejši ljudje sveta . kj**r pojejo : artisti -tare prijetne dunajske pesmi, in kjer itrrajo avtomati prijazne dunajske valčke, kjer ti idela avtomat H slik za 1 šiling in SO urošev. Tu se producira sedaj tudi ljubijančanoui znani palček Frančišek. Vendar je pa Prater prrporočljiv le enim, ki imajo poln mošojicefe, ker so komedije le mikavne in če jih prebredeš vse — zapraviš tu svojo mesečno plaćo. V tretjem okraju je najzanimivejši iiel-vedere, z baročnim muzejem slik in plastik, s krasnim parkom, baročnimi spomeniki, galerijo devetnajstega stoletja z zbirko slik in plastik avstrijske umetnosti, kateri se pridružujejo dela nemškega in francoskega razvoja. Zanimivost zase je univerzitetni botanični vrt. Ostale okraje, ki so že bolj izletne točke, si oglejmo lc na kratko. Schonbrunn, nekdanje letovišče avstrijskih cesarjev je ogromna baročna palača 5 krasnim parkom, zoologijskim in botaničn«m vrtom. Ce imajo ljubljanski penzijonisti svoje zbirališče pred vremensko hišico, kjer obujajo svoje spomine na ^tare dobre čase . če objeu^uje^j nemški -rcesarju in kralju vla-ni/ v Potsdamu polomi nemške monarhije, se In zbirajo cesarju vdani verni 'rabaiitje starih časov in molijo za obnovitev avstrijskega cesarstva. Na zapdni dunajski strani se razprostira dunajski gozd z lepimi izlefnimi točkami Hermannskojiel in Kahlenberg. Grinzjng, ki tvori nekako dunajsko predmestj". je nedeljsko izletišce veselih dimaičanov. saj do-mujpta tu mu»ka in liles. Med lepimi vilami se razprostira tu ogromni kompleks Wirak v katerem doma jejo emijgrunti iz vse-h delov sveta. Dunajsko gledališko življenje je *f>estro in umetniško zanimivo. Dvorno gledališče igra sedaj imenoma Mettemkma z Johann-senom, Marrom in Aslanom, in -Fiesc;^ dr- j žav-n 1 opera »Samsona in Dalilo. in vPlcs j v maskah • pnprav^s pa ^Elektro^- pod tak- « meni tosti — Kakšno je zdaj življe-Dunaju tirko liicharda StraitSia. Akad« jih theatrr kjer nastopajo BOLJOJ gojenci _aka leniije /a muzi ko in igravsko umetnost: Igra \ rej dr. Boen ^1'rinct'io in plesavea > 11 KI prideš zopetV V nemškem liu^kem ^eda-liscu iiira sedaj Janningi glavno v\qb > v >KopČija je kupčijii . Gledališče v Jooofrta-o!tu, kateremu je prodal Keinhardt 6yo|e lUlfl pa vpnzarja sedaj izmenoma izborna konia-tla i-Grdo dekle z Wessely, ThtniiL; m S\-ti plameni . V renesančnem gledah-,u iriuinfij'a Hansi Nieae v go>pej Kav.u , medtem ko vprizarja 'Jheater au (ter \\ \ ■.- io opereto : Reklame z Mari.-<-likoiti. Da triumiira tu tudi Haas Meser, nu ni keba povdarjati. V Ivaimundtheatru gostuje »eda; Ijubljančanoiu znaj»a lixl-druzina 1 MH^jaka igro ,V zla'i i>oročni jiočidelom plod »\ ,-tega Julija Pohla, ki oskrbuje ta oder i >\e-.i*nj i iieli. Na-lvse zanimiva pcodalova :<• pa bila Hatiptmannova tatinska kon\ediut Li brov kožuh z Janniimsom in llanri Nm \ lo predstavo bi priporočal, da si ogli a » oni ilovenoki kritiki, ki so poli slavo Bork« lnauuovi gledališki družbi, ki je I Bobrovim kožuhom gostovala \ Ljubljani. iXx so tuda na iHinaju velike mode kw> filmi , jc znano. Saj ie sedaj cela vrata ktno :^icdi>č tpreurejena /a govoreče KI ik. Tako iahko slišiš sedaj Gicto Qafbo v ^Tropski noči. . Komuna Novara. ki po c •v I-c seru južne.na morja-, nanečja senzacija sta pa nemško ^ovorc^a filma -Aikuniv. Kortnerjem in Ledererjom, dve:na prom -nctnmia nCMtthni i:cakrama. in >2ensk nt verujem več* z l\1urdo;ii Tanbericm. w V jplnfflortn jc ikmujsku z-ivJjenk; ipri»ci.io in za velemvsto n,t: ne predra.c:i). Polec dobriii avtoniatnenih tr^ov-in z btfleti, k'er ti a\tomac za ceno ud 10 do 30 croftev postreže v pijačami ovl soda vode d\) \n\i\ vi«na, likerjev u obtoženimi krulnki, Irre-RŠvCoacnfl in podobivini. V veUkili ka\arnah i^ra'o prvovr.sini orkestri, v manjših na imaš poies muzike še nastope njevcev, Žon^plerjev, plesalee\', iakozvaTi'!: firertl-Ktinsikr . Pole.^ gledališč so tu stame koncertne prireditve, od katerih so na-pomembneiS večeri Ftlharanonioiih koncertov«, »Orušt-va onjaieliev t;lasbc<£ in »Koncertnega društva . ki se vrše v velikia dvoranah •OunatjBkessi glađbeiieca doma*, v »pala*: Drušitva prijateljev glasbe , v svečani dvorani in v :akozvane;n Zeremonien-Saain«. * Komur je za veselo umetnost, ima zabavne večere v odličnih kabaretii -Fe-inina in »SiiiBplicrissinius« in varPjefih ■Rnnacher.. Capna« in ^Zinkus Renz.. I>unajsk') nočno življenje pa izpopolni r je;o »M a .vi m *> Tabarin ' in "Moulm Roncre . Prk. A* V dobi zvočnega filma. — Moj prijatelj se je poročil s filmsko igralko. — Njegova zakonska sreča bo odvisna ikI tega, kakšno filrrrsk(> igralko je dobil za ženo — nemo uh eovore^ ■ Težka bolezen. — Slikal sem. da si bil teđfcti bolan. — Da. b\i sem takq težko lxjhiu, da sem dan za -dnem iskal v noviTtali pod -smrtno k^ao« svoje ime. EHieta. — Ce hočete ozdraveli, se. nu,;a . zelo strogo dnžati di}ete - nekaj pe-reščkov salaie in čašico pomarančnega seka, to ie vse, kar smete za v/ — 2e prav, gospod doktor, toda kdaj smem to zavzeti, pred iedio. 00 jedi? Moderno stanovanje. — Tako. zdaj na pojdite domov in dobro si odpočijte. — Zeio rad, gospod dok«or, pa ne morem. — Zakaj pa ne? — K«F hnanTo moderno opremije-no Stran 4 >SL O VENSKI N ARO D«, dne 1. aprila 1930. Stev.'74 Kako nastanejo potresi Po najnovejših raziskovanjih prof. dr. Gutenberga iz Frankfurta Edgar \Vallace: 28 Vrata izdajalcev Roman — Tu, — je odgovorila in ko jc Gras ham odprl uta hotcč ugovarjati, je za* mahnila z roko, češ, naj drži jezik za zobmi. Kmalu so se vrata odprla in Ollor* bvjeva se je primajala v sobo. Zados voljno se j g smehljala, ko jc zaprla vrata za seboj. — Dobro jutro, človečka. — Njen glas je bil napadalno vesel. Ni bila ta* ko vsiljiva in sladka, kakor pri prvem srečanju z Diano. Nasprotno, zdaj jc govorila kot enaka z enakim. — Kako krasna stvar je solnce in rože. Bože moj, kadar slišim šumeti drevje, sc mi zdi, da sem zopet mlado dekle. Nekateri ljubijo morje, jaz pa obožavam polja in travnike. Tudi po= rušene dimnike rada gledam. Tudi lads je imajo dimnike, grde, zakajene cevi, toda na njih ni ne drevja, nc krasnih vrtov. iMar ni tako, gospodična Mar? tvnova? Diana ni odgovorila. — Na ladji je najvažnejše ime. — Ollorbvjeva je nadaljevala, ne da bi jo kdo prosil. — Ime navadno nič ne pomeni. Postavim »Prcttv Annc«. Mar je ta ladja lepa? Ali pa njen kapitan? Raje bi stanovala v tejle vili z navad* no blagajno, nego da bi plula po At~ lantskem oceanu na tej ladji s prvo* vrstno blagajno. Posebno čc bi bila gentleman, ki jc nekoč žc imel nekak* sne sitnosti. Kaj nc, da je res, gospo* dična Martvnova? Vrtnar je še vedno stal na pragu in strmci nad tem nepričakovanim pose* tom. Diana je pa za silo premagala presenečenje in dejala smeje: —■ Niti pojma nimam ... Toda Ollorbvjeva jo jc prekinila. — Nc razumete, čemu sem vdrla v vašo lepo vilo? — jc dejala in sc na ves glas zasmejala. — Veste, gospodič* na Martvnova, ta hip sem razmišljala, kako neki začnete. Ali porečete »saj sploh nc razumem«, ali »izvolite mi pojasniti« ali celo »kako si drznete!« Ozrla sc jc po obitih stenah jedilni* ce, po sinjem porcelanu, po blesteči mizici, na kateri jc stala vaza z roža* mi, in po temnih zastorih, valovečih na lahnem jutranjem vetriču pred od* prtim i okni. — Lepo domovanje imate tu, jc de* jala in pokimala z glavo. — Tu sem nekoč žc bila. Tiger Travne jc najel to vilo za Johnv Delbourna — saj men* da veste, da jc vila Traynova. To jc bilo še pred Johnvjevim vlomom v banko. Gospod Hallovvell, vi ste se go* tovo seznanili z njim v Dartmooru. ^Večkrat si mislim, zakaj Tiger nc opu* sti Mousetrap Cluba in sc nc preseli na stara leta sem. Morda v Londonu ni več »miši«, katere bi bilo VTcdno loviti. Obrnila sc jc, njene oči so sc srečale z vrtnarjevimi in bodro mu je poki* mala. — Ah, gospod Mawsey, mar ni res? Nekoč ste se pisali Cotter, pozneje pa Wilson — izgubila sem sledove vseh vaših imen, pač pa se dobro sporni* njam, da ste sedeli v ječi. Kako se po* čuti vaša predraga soproga? Ozrla se je na zelen predpasnik in pokimala z glavo. — Vrtnaritc — to je vaš stari po* klic, je*li? A morda gojite perutnino. To gotovo nese gospe Mawscyjevi ali Wilsonovi — saj sploh ne vem, kako se zdaj piše — več nego reja otrok ... Ozrla se je smeje na Diano, ki jc vsa presenečena opazila, da je Mawsey ti* ho smuknil skozi vrata in izginil. Ol* lorbyjeva je pričakovala, da sc bo nje* na neprostovoljna gostiteljica spozabi* la, toda Diana je bila preveč pametna, da bi spregovorila. — To jc diven kotiček, — jc dejala Ollorbvjeva in oči so sc ji zaiskrile od navdušenja. — Čc bi bila vila z vrtom moja, bi najbrž redila kokoši. Vedno sem imela svojega konjička. Že kot mlado dekle sem si omislila album in materi v grozo sem strigla iz vseh ne* deljskih listov članke o zločinih ter jih spravljala v poseben zvezek. Imela sem jih zelo mnogo — takle kup. — Z roko jc pokazala, kako velik jc bil kup. — Vedno sem mislila, da bi sc morala poročiti s policistom, toda n'u koli mi ni prišlo na misel, da bom kdaj delala za Scotland Yard. Hektor — moj sin — je najboljši dečko pod solnccm. Žal je nekoliko kratkoviden. Večkrat mi pravi: »Mamica, čemu pa hraniš ta zvezek, saj nosiš v glavi vse, kar jc v njem?« In fantič ima prav. Zdi sc mi, kakor bi bilo včeraj, ko sem stala v Old Bailey in videla Mawscya. Mavvscv jc bil eden najboljših vlomil* cev pod solncem, strokovnjak za bla* gajne. Pravijo, da je vlomil v jekle* no blagajno, s katero so si zaman bc* lili glave ameriški vlomilci. Ali niste ponosni na svojega rojaka, gospodič* na Martvnova? — Čemu sc imava zahvaliti za vaš poset? — je vprašala Diana, ki si je bila ta čas žc docela opomogla od pre* senečenja? — Svež zrak mi jc bil potreben — jc odgovorila Ollorbvjeva. — Po pravici vam povem, da sem spala že dve noči v umazani zakotni ulici. Celo družba kapitana Eli Bossa mc ni mogla pre* motiti, da bi nc pogrešala svežega zra* ka v sobi. Zato sem rekla Hcktorju: »Odpeljem sc v Cobham in posetim gospodično Martynovo ali gospoda Hallowella.« In pomislila sem, da ubi* jem dve muhi z enim udarcem in da prihranim gospodični Diani, pa tudi gospodu Hallowellu mnogo neprijet* nosti. Smejala se jc Grahamu v obraz. — Česa sta se tako ustrašila, člove* čka? — je vprašala in zmajala z glavo. — To, da ne vesta toliko, kakor jaz? Nikoli nc moreta točno vedeti, kaj sa* mo slutim in kaj vem. To jc približno tako, kakor da čitam iz knjige. — Saj sva že slišala nekaj o vas, gospa, — jc dejal Graham. — Slavna postajam, — se jc posmc= ho vala Ollorbvjeva. — A to je dokaj čudno, ker hodim zelo redko na sodi* šče za pričo. Prepričana sem, da bi mc nc poznali, da vas ni opozoril name Tiger. Videla sem vas vse skozi okno in takoj sem vedela, kam pes taco mo? li. Se ne čudite, da znam tako dobro uganiti? — Priznam, da niste preveč skrom = ni, — je dejal Graham Hallowell, ki je bil že prišel k sapi. — Priznati mo* ram tudi, da se človek v vaši družbi ne more zabavati. Vsaj mene niste s svojim pripovedovanjem prav nič krat* kočasili. Najbolje storite, če nama kar naravnost poveste, čemu ste prišli. Saj bi se nc jezila na vas, čc bi naju pose* tili z gotovim namenom. — Vedno ste postrcžljivi, — jc ren* tačila Ollorbvjeva. — Vi ste kakor princ iz Kishlastana, ki sc vedno od* krije, predno umori mlado žrtev svoje razuzdanosti. Gospod Hallovvell, ste namenjeni na dolgo pot? Graham je vstal od mize, odprl vra* ta in pokazal na stezo, vodečo čez vrt. — Ali naj že grem? Obžalujem, da sem vas dolgočasila. Navadno mislim, da govorim dokaj zanimivo. Hektor pravi, da bi me poslušal cele ure. Sc* veda, on je moj sin. Zbogom, gospod Hallovvell. Diana ni odgovorila na njen po* zdrav. — Z bogom, gospod Graham Hallo* vvell. Graham je zaprl vrata in Ollorbvje* va jc odhajala po stezici čez vrt. Spo= toma jc prepevala in sc zadovoljno smehljala. Kdor bi jo bil srečal v tem trenutku, bi bil mislil, da sc vrača od dobrih znancev, pri katerih se jc imenitno za* bavala. Diana in Graham sta gledala za njo skozi okno, dokler ni zavila za plot, potem sta sc pa molče spogledala. — Kaj ve? — j c vprašala Diana pr* va. — Ne vem. Najbrž nc mnogo, sicer bi gotovo govorila razločneje, — je dejal Graham zamišljeno. — Bilo ji jc naročeno posvariti, nc pa aretirati mc. Diana jc pritrdila. — Našla jc nekaj sledov brez vsake zveze, pa bi naju rada spravila v zve* zo z njimi, — jc dejala. Kapitan Boss jc lastnik one ladje, je*li? Torej si src* čal to žensko v East Endu in nedvom* no ti jc telefonirala ona. Prepričana pa sem, da samo domneva in zbira doka* ze. Kaj nisi opazil, da jc ves čas ča* kala, da zblekneva kaj neprevidnega, kar bi ji pripomoglo spojiti raztresene členke verige domnev? Zopet jc nekdo tiho potrkal, v sobo jc stopil vrtnar in vprašal plaho: — Je že odšla? — Kaj jo poznate? — sc je začudi* la Diana. — Poznam. Mawsey sc ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi ga spravila Diana v za* drego. Kdor oglašuje, ta napreduje! Človeštvo je razmeroma kmalu spoznalo, da ima potres različne oblike in posledice. V prvi vrsti je bilo očividno premikanje zemlje, ka pokajo skale in ko sc rušijo poslopji Take » tresne katastrofe so razmeroma redke. Pri tem gre navadno za nenadne vulka-mčfie erupcije, združene s premikanjem plasti vu'lkamćne zertrlje. Tretja oiv ka potresa so tako zvani tektonični tresljaji, pri katerih se cele plasti zen.e-j-ske skorje naglo izbočijo ali usedejo. Tektonični potrebi so najbolj pogosti, kajti teh je med vsemi potresi 90?o. Vezami so na vtiikanična tla. V splošnem lahko rečemo, da je največ ognjisj potresa, to se pravi vulkanov, v dveh razmeroma ozkih pasovih sveta. Prvi se vleče skozi Tihi ocean, drugi pa okrog južnega dela evropsko - azijske celine. V prvem pasu so vulkani na zapadni obali južne in severne Amerike, na Aljaski. Aleutih. Kamčatki, na Japonskem, na Filipinih, v Novi Gvineji, na otočju Tonga in na Novi Zelandiji. Drugi pas vnlkanične zemlje obsega Holandsko Indij'), Kitajsko, vzhodno Indijo, Perzijo, Malo Azijo in obalo Sredozemskega morja. Vse kaže, da sc vleče pas podmorskih vulkanov skozi Atlantski ocean da:ljc do vuikaničnega pasu zapadne ameriške obale. Pa ne samo v horicontalni, temveč tudi v vertikalni smeri so na naši zemlji plasti, v katerih nastajajo pogosto potresi. Te plasti segajo do 30 km globoko. 50 do 300 km globoko se še ni nosrečilo ugotoviti ognjišča potresa, izvzemši Japonsko in Holandsko Indijo, kjer so ognjišča potresov celo 350 km globoko. V takih primerih se čuti potres zelo daleč od epicentra, ni pa nikoli posebno močan. Katastrofalni potresi nastanejo kot rečeno samo tam, kjer so delujoči ali ugasli vulkani. V nekaterih delih zemeljske skorje so dani vsi pogoji, da nastanejo vulkani. Taki deli zemeljske skorje podpirajo tudi one činitelje, ki povzročajo potrese. Znano ie namreč, da je zemeljska skorja v bližini vulkanov najtanjša, kar odgovarja ne le pasu vulkanov na kop-tnem. temveč tudi izpremembam dna raznih morij in oceanov. Med takimi vulkaničnimi pasovi na kodnem in v morju vlada izvestna napetost, ki se stopnjuje do maksima. Drugačne so razmere v Pacifiku, drugačne v pasu pogorij ob obali in drugačne v drugih morjih, toda povsod vidimo naravno težnjo, da se doseže hidrostatično ravnovesje. Včasih se pa pripeti, da doseže ta napetost zelo visoko stopnjo in da poči baš tam, kjer naleti na zemlji na neznaten odpor. In to ie baš v krajih, kjer je največ vulkanov, ki zelo pogosto delujejo. Isti princip velja za vulkaniena ognjišča v globini. Na dinu Pacifika seveda niso mogli točno ugotoviti lege in prožnosti zemeljskih plasti, pač so pa učenjaki ugotovili na kopnem dve meji zemelj- skih plast':, eno 10 km globoko v se-verai Nemčiji, drugo pa 35 km globo-k > v Alpah. S tema dvema globinama je torej izražen taniši pas %mie skorje v vertikalni smeri in v tej smeri moramo zasledovati tudi vulkanično napetost. Tako nekako bi se dala* 'rh»ja>n:,i geografična pozicija in globočina vuikaničnega delovanja. Nastane šc vprašanje, kako pride do potresov na Z< vih krajih. Splošno lahko rečemo, da se stopnjuje napetost v zgornjih plasteh zemeljske skorje zelo počasi in da se včasih izravnava v valoveeem al: tekočem gibanju. Tektonična. napet« 51 ie odvisna od raznih krajevnih činite-Ijev, tako od zračnega pritiska, stanja morja na obali in polarnega očki. na zemeljske osi, • Napoleonova mladost Napoleon je bil rojen v AjaccHl na Kor>iki v malem trgu, k: se imenuje sedaj Letizia. Ta.ko je bilo ime Napoleonovi materi. Francoski učenjak dr. Dagnet je prišel sicer do zanimivega zaključka, da Napoleon ni bil rojen Korziki, temveč v Penanversu bi Morlaixa v Bretanii. toda ta trditev |e zaenkrat šc sporna. Napoleonova rojstna hiša jc še dobro ohranjena. Tujcem radi pokažejo izbo, v kateri c bil veliki Korz:ean rojen. Krstno ime Na-polione v Franciji ni bilo znano. Ko ic bil Napoleon pozneje v Parizu pri Ivr-mi, se jc nadškof spodtaknil nad njegovim krsntim imenom, mladi plemič je pa odgovoril, da je v nebesih ogromno število svetnikov, dočim jih pozna katoliški koledar samo 365. Cesar jc opozarjal na otoku Sv. Helene Las Ga-sesa na tajno moč svojega imena. Samo on je nosil v Francijo to lepo, poetično ime. Vladarski značaj in temperament se je kazal v Napoleonu že v zgodnji mladosti. Nobena stvar mu ni inrponTa'a, nikogar se ni bal, pač pa so se njega vsi bali. Svojega brata Jožefa ie pogosto pretepel in ogrizel. Jožef in N.i-poleon sta hodila v šolo abbeja Recca. Učenci te šole so se razdelili v dva tabora, eni so bili Rimljani, drugi pa Kar-taginci. Napoleon je pregovoril svojega starejšega brata, da mu je odstopil mesto pod rimskim praporom in ga nadomestili v kartagenski armadi. Mali Napoleoni je poslušal učitelja odprtih ust in izbuljenih oči, ni pa trpel njegovega ponavijanja. Večkrat ga je opozoril, da to ali ono stvar že ve. Oče ;e izbral starejšemu sinu duhovniški, mlajšemu Napoleonu pa vojaški poklic. Na priporočilo grofa de Marbcuf je iz-posloval mlajšemu sinu štipendijo n Napoleon je postal »kraljevski dijaka na kraljevski vojaški šoli v Brienne, v 'katero se je vpisal v maju 1779. Za pomlad Čevlji za šetnjo z visoko peto iz mehkega boksa v svetlih barvah sunburn (blesk) ali samum s temnejšo kombinacijo. Ti čevlji, izdelani iz prima boksa, na rom šivani, z usnjenim podplatom in gumasto peto in s svojo zmerno ceno bodo vzrado-stili tako otroke kot roditelje. Enostaven eleganten šoln moderne zaokrožene fazone iz najboljšega boksa v rjav ali črni barvi. "2 Objava S tem vljudno obveščam vse upravičene maloprodajalce soii v mestu Ljubljana in srezu Ljubljana, da bom od 1. aprila 1930 dalje oddajal sol v svojem skladišču v Ljubljani, Emonska cesta 2, proti vsakokratni predložitvi kontrolne knrisžice in takojšnjemu plačilu odpadajoče kupne vrednosti. Velikoprodaja monopolske soli Ivan Jelačin Ljubljana, Emonska cesta 2. 5171 DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ na«ilažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. O tropski vozički od najpreprostejšega do ' naitfimejšega modela. Izdekijejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni strogi, motorji, pnevmatika, posamezni dete. VeHka iz bera, najnižje cene. Prodaja na obroke franko. »TRIBUNA^ F. B. L., tovarna dvokoles in otroških v Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. • Ceofki ozlčkov. Klavirje io piamkie prodaja, jzposojuje, po-pra»vl>a in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev V/ARBJiNBK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska c. 2. Ii204 ~OLLA~ GUM NAJBOLJA! Dofeađsaoo inajpopoioe&a! l?TFTFIFTFTFTFTiriFTin Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana« >*Ađa1i o£fast< Vsaka beseda 50 par. Plača so lahko tudi w znamkah. Za odgovor znamko l - Na vprašanja brez znamko w i i ■ ndoavariama. - Najmanjši oglas IM» 5-—. —— Sladoledarji, kavarne in1 bari! Najfinejše in najcenejše sladokdno pecivo v Jngoskavii:'! razpošilja Alojzij Bratoš, trvomica sladolednega peciva na Sušaiku. — Cemk in vzorce pošlje brezplačno. 1259 Klavirji! Svarim pred naJcupom navideznega blaga, centih klavirjev I Kupujte na obroke od Din 400-— prve svetovne fabrikate: Bo sen-dorfer, Steinway, Fdrster Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši J (lahka, precinza mehanika). Prodaja jih lzkjačoo le sod. izvedenec in biv. očrt. Glasbene Matace Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša posoievatnJca. 1 Na obroke kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova ulica 1. Posredne hitro in diskretmo. 34/T Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr. G. Piecolija v Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnian osebam. 87-L Likanje moške ali damske obleke 18 Din Moško, daimsko garderobo najhitreje zMka, kemično čisti, te-me-Ijitto posije, na želčo naipravi novo Podlogo, tudi obrne WALLET EXPRESS, LJUBLJANA Stari trg 19. Po ohleko se pošlje na dom. 1262 Kompleks gozda aild večje posestvo z gozdom, tepi legi na Gorenjskem kupim. — Pormđbc na naslov: S. Knaielc — Beograd, Miloša Velrkeg ul. 17/HI. 1260 Hjuhljatia, SosposGa ulica priporoča svoje izborne izdelke Cene kar mogoče moških oblačil nizke! UVlakutatutnl paph &i a (Din 4*— upzapa f&Covens&ega fla\odaf Uneinae Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za opravo in faseraani del tista: Oton Christoi. — Vsi v LjobJjaoi.