unaja v san oac po pot ona, izvzema. oeOaije is prmzm*e — uuarmu ao Ml peui rrat a lat a, do ux> rrat A um 440, oo iuu m aoo vrat a uis a, vecu maermti peui mta OtD C—v Popust po dogovoru, ——jI daven poaebaj — >SJoveaa«u Narod« ««lja meaećno ▼ Jupo*i*vtp Oir> L2__. za tnoaatnatvo Din 25.—. Rokophri a* oa vmftajo. UKEUM8TV0 UM UrKAVMSTVO LJUBLJANA, Knar»)i»va ulica »tet. 6 Telefon: ti-22. 81-23. 81-14, 81-25 ta 81-26 Podružnic«: MARIBOR, Stroaamaverjeva 8b — NOVO MESTO, LJublJanaka C, talefon *t 26 - CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjava ulica 1, telefon it. M; podružnica uprava: Kocenova ul. 2. talefon it. 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poatna hranilnica v Ljubljani it. 10.351 Jubilejno zasedanje sveta Društva narodov: Problem malih narodov in držav v ospredju Boj dveh blokov velesil za naklonjenost analih držav prihaja vedno bolj do izraza — Nemčija in Italija jih skušata odvrniti od Društva narodov, Francija in Anglija pa še tesnejše pove-z ženevsko ustanovo Lo^on. 26- jan. br. Svet DN se sestane «iarea k svojemu stotemu zasedanju Čeravno na dnevnem rodu. k: bo na prvi seji prcdloJen n; kakih posebnih problemov. fMTpTSUjeio ▼ mednarodnih političnih kro-jfiii temu usedanju veliko važnost. To pa zarad? diplomatskih razgovorov, ki ;ih bodo imeli v 2enevi zbrani državniki o perečih mednarodnih problemih. V ospredju teh rrcii.:o Evropo in deloma tudi se nekatere južnejše kraje je snoči med 20 in 22. uro razburil nenavaden nebesni pojav. Povsod je za žare Jo nebo v čudni luči. ponekod krvavo rdeče, drugod vijoličasto ii *emno višnjevo. Iz prekrasnega loka. ki Bt e vedno bolj širit so se širili beli, žolti in zeleni prameni in nebo je trepetalo v čudnem siju Tega izredneg« nojeva, ki ca je opazovala vsa Srednja Evropa, si ljudje sprva niso znali razlagat; in zato ni čuda. iriU v polkrogu s čudovito naglico na vse strani in iz nje so izžarevali Široki barvasti prameni. Bil je čudovit pojav, ki so ga opazovali ne samo v Mariboru, temveč po vsej Štajerski. Čudni nebesni pojav je močno razburil prebivalce in širiti so se že začele fantastične govorice. Ko pa je svetloba kma1'' po 21.30 začela pojemati, so se rudi ljudje pom'rili. V Avstriji Izredno močan je severni sij zlasti v Avstriji. Iako poročajo Iz Gradca, da je tanr. začelo nebo žareti te kmalu po 20 Cez neveni; in zapadni del obzorja se je v loku sirila tomnordeča. nemirno trepetajoča svetloba, iz katere so Izžarevali plam teč i barvast i prameni. Svetloba je začela okrog 20-30 pojemati, nato je pa znova zazareLa in bil je čudovit pog-led na prekrasno ožarjeno škrlatno nebo. Ob 21. je bil konec izrednega nebesnega pojava. V Gradcu, pa tudi v nekaterih drugih krajih Štajerske so ljudje večkrat pozvali gasilce in tudi obveočali orožnike, češ. da gori Ponekod, zlasti v zapadni, srednji in vzhodni štajerski, so tulile gasilske sirene in gasilci v polni opremi so drveli proti dozdevnemu kraju požara. Tudi na Dunaju so opazovali polarni sij in na cestah je bilo na tisočo ljudi, ki so strme opazovali čuden nebesni pojav. Nekateri .«50 tudi obvestiti gasilce, da gori. Tudi v Angliji, Švici London. 26. jar>. A A F-> i'er: Sn»yi fuy lahko v velikem dolu Angrli f*\ p^^hni pa na jugu in okoli Londona opazovan edinstven primer nolarn^Pa v neštetih iz-preminjajnčih 50 barvan. Ogromno mno-cc ljudi so !=e zbirale po ulicah in opazovale ta nenavadni prizor. Ljudjo »o nnj-prej mislili, da js to odsev ogromnega požara. Kakor poroča Reuterjev dopisnik, so videli ta nenavadnj prizor v vseh delih Srednje Evrop«. Reuterjev dopisnik v Švici javlja, da se je ponoći dvignila ogromna zavesa rde- pga plamena nad švicarskimi gorskimi grebeni in jih vse obsijala. in Nemčiji Berlin, 26. ;»n*iar-a AA. 1DNF) Na Bavarskem in v Slezrji so snoči med 20. \r, do 21.30 opazovali redek primer polarnega si^v Kaj je severni sij s > sr°fiziKal:cn^ raziskovanja novej--r:i i*^«;a po nam pojasmila bistvo severnega sija. Poproj je namreč prevladovalo mnenje, da je severni sij lastna svetloba zemljo pozneje so pa nastale razne hipoteze o električnem svojstvu teh naravnih pojavov. Sele zdai «0 nord:j?k: učenjaki Birkoland. Ptfirmer in Vergard ugotovili, da je spvemi sij pojav, ki ga povzroča izžarevanje solnca m soinčnih peg. a magnetična sila zemlje odkloni te Žarke k tečaju. ki*»r v viiinah nad 100 km nalete na molekulo zračnega oklopa. Ti absorbirajo žarke, da zažare in tako nastane severni sij. Ta atmoaferični svetlobni pojav je. v po- nosti malih držav. V interesu teh držav iščejo sedaj formulo, ki naj reši vse te probleme, a obenem čvrsteje poveže vse iskrene pristaše Društva narodov. Tudi v Londonu posvečajo tem vprašanjem največjo pozornost. Pred odhodom zunanjega ministra Edetia v Ženevo je bila izredna seja ministrskega sveta, na kateri so sprejeli točna navodila, po katerih te ima ravnati Angleški zunanji minister pri obravnavi teh problemov v Ženevi. V angleških krogih opozarjajo na to, da stremi sedaj vsa diplomatska akcija Italije in Nemčije za tem, da bi čim več manjših držav odvrnili od Društva narodov in jih pridobili za svoje cilje, ki so naperjeni naravnost proti ideji Društva narodov. V zvezi s tem opozarjajo manjše narode na nevarnosti, katerim sc izpostavljajo, če zapuste Društvo narodov. Veliki narodi so sami dovolj močni, da branijo svujo neodvisnost, dočim je položaj malih narodov mnogo težavnejši in kaj lahko postanejo plen velikih. Male države morejo najti najvarnejšo zaščito le v okriliu Društva narodov. Ruski naklepi Rim. 26. jan. O. »Giornale d' Italia- je objavil daljšo vest iz Pariza, da namerava ruski komisar za zuna.ri? zadpve Litvinov na zasedanju 6veta D rušiva narodov obvestiti ajcleske in francoske del02ato. da bo ruska vlada v kratkem prekinila no 1p trgovinske, n?co tudi diplomatsko sveze z Italijo. Nemčijo in .lapoisko. Kazen toga bo ojarila svojo akrijo v Španiji. larnih krajih nekaj vsakdanjega in skoraj je ni noći, brez njega. Nebo je običajno blesteče belo. kadar je pa sij izredno močan, tudi škrlatno ali krvavo rdeče. V srednjih širinah je severni aij že redek nebesni pojav. Južno od 40. vzporednika ga ne opazujejo več. na 50. vzporedniku je pa že prav redek. Tak izreden svetlobni pojav so opazovali tudi v noči P januarja 1831. bil je viden od Madrida do Sibirije. Nebo je bilo ožarjeno daleč naokrog. Močan severni sij so v Srednji Evropi opazovali tudi v letih 1788 do 1790. Japonci groze na vse strani Senzacionalne izjave zunanjega ministra Hirate v gornji zbornici 7'o/cio, 2o. jan. g. Zunanji minister Hiro-ta je podal med debato v gornji zbornici senzacionalno izjavo, češ, da pride morda vendarle do oficichic napovedi Kitajski, čc bodo okoliščine zahtevale. Istočasno je svaril druge države, naj se ne vmešavajo v japonsko kitajski konflikt. Za sedaj sicer ne veruje, da bi bila taka nevarnost, toda vsak tak korak bi bre/ dvoma dovedel do najbolj obžalovanja vrednih po«iedic ne samo za vso Azijo, nego za ves svet. V tej iziavi vidijo prikrito grožnjo Angliii. Ameriki in Rusiji. Napadi na Anglijo v japonskem senatu Tokio, 26. jan. \v V gornj- zbornici je prišlo do zelo ostrih napadov proti Angliji, ki so ji posamezni govorniki očitali, da hujska Kitajce proti Japonski. Baron Sonoda je vprašal vlado, kaj namerava ukreniti, da se preprečijo nadaljnje dobave orožja in municije ter drugih vojnih potrebščin Kitajski po nevtralnih državah, zlasti pa Angliji, katere cilji so očitno naperjeni proti Japonski. Ce Angleži ne bodo prenehali podpirati Kitajcev, potem tudi Japonci ne bodo več ščitili njihovih interesov in njihove imovine na Kitajskem ter bodo postopali z njo kakor z imovino japonskih sovražnikov. Zunanji minister Hirota je skušal ublažiti to izjavo, naglasajoč. da noben zakon ne zabranjuje drugim državam uvoza orožja in municije na Kitajsko. Municija, ki jo dobivajo Kitajci od Anglije preko Hongkonga. predstavlja le neznaten del dobav, ki prihajajo od drugod na Kitajsko. Represalije proti Angležem Tokio, 2o. jan. v,. V Na goji so oblasti aretirale kapitana in spdem mornarjev angleškega pa mika >Severn Leighi, čes, da so žalili Japonsko in mikada. Obdolžili so iih. da so raztrgali japonsko zastavo in na njo celo streljali. Na intervencijo angleškega poslanika so kapitana in pet mornarjev po dolgotrajnem zasliševanju izpustili, dva mornarja pa so obdržali v zaporu. Laburisti zahtevajo sankcije proti Japonski London, 26. januarja. Vsi v Londonu se nahajajoči poslanci laburistične stranke so se danes podali k ministrskemu predsedniku Chnrnberlainu, kateremu »o predložili resolucijo stranke za izvedbo gospodarskega pritiska na Japonsko v obliki gospodarskih sankcij. Rooseveltov poziv za pomoč Kitajcem \Y'ashington, 2b. ian. AA. Roosevelt je poslal Rdečemu križu pismo, v katerem poziva ameriški narod, naj zbere milijon dolarjev kot pomoč Kitajcem ki žive v silni bedi. Poostren politi* Strogi ukrepi vlade Bukarp.sta. 26. jaguarja 1 . Poučeni kroeri j 73trjujojn. da *e bh'73, znatna poostritev se-dan;o.;ra desničarskega kurza v Rumuniji. j ^'ogov soielaver C u za zahteva hitrejši j !rmpo v izvajanju potrebnih reform, ker j 2-,\ liajV nasanjajo k te.mii voliki, zla&fi v | Mold^vii; in BesacaMp- Na drusri strani me 1 doznava, da Ezvajaja ponekod lokalne oblasti vladne ukrepe na neprimerno strožji način kakor M to zahtevala wma črka novih odredb. Kjer «=e wra i te:a pojavlja nezadovoljstvo, eknša o-veinja vlada omiliti kurz. na- rotno pa ne p«*e:ia v ukrepe lokalnih - M I njimi vnlhVi zadovoljni. kf>- iii Hocova v !«da v prvi vrsti pri-zadeva. -ia ustvari ugodno razpoloženje za-*e med narodom. Pri t^m pričakuje, da ji bo i>oo-tren notranjepo'itični kurz o!aj*l Sni kurz v Rumuniji za bližnje volitve tudi 7ajnanjepol!itien)e t.aporp za pri loUitev nekatorin prijateljstev, za katere :>c nova vla}"« zelo opreva. Vlada je na svoji snoonji seji sprejela sledeče sklepe: Volitve in volilna borba bodo svobodne za vse stranke v okviru obstoječih zakonov pod pogojem strogega spoštovanja policijskih odredb. Tujci se ne morejo vmešavati v politično agitacijo. Uradniki se ne smejo udeleževati političnih demonstracij, sicer bodo takoj odpuščeni. Poluradne organizacije bodo lahko samo sodelovale pri vzdrževanju javnega reda in miru. Orožništvo bo izvajalo vse odredbe zakona, ki se nanaša na volitve. Ce bi se pokazalo, da so orožniski oddelki premajhni, jih bodo še izpopolnili. Priprave za odločilno ofenzivo Boji »krog Teruela pojemalo Barcelona, 25- jan. g. S teruciske fronte poročajo, da boji zadnjih 24 ur na vsej črti pojemajo Ofenziva frankovcev se je popolnoma ustavila, ker so imeli v zadnjih borbah silne izgube. Edino letalstvo je še vedno zelo aktivno in nadaljuje t bombardiranjem zaledja, na obeh straneh pa se na drugi strani opažajo živahne priprave za veliko pomladansko ofenzivo, ki bi utegnila prinesti odločitev. Ojačeno bombardiranje mest v zaledju naj demoralizira prebivalstvo, tako da bi bil njegov odpor »trt, še preden se bo pričela odločilna ofenziva. Malto, 26. jan. hr. Mornarsko poveljstvo na Malti je prejelo poročilo, da je bil dopoldne v zapadnem delu Sredozemskega morja napaden od neznane podmornice angleški parnik >Lake Geneva« Podmornica je izstrelila proti parniku torpedo, ki pa k sreči ni zadel. Takoj za tem se je podmornica pokazala na površini, ko pa je videla, da je strel zgrešil svoj cilj. se je takoj zopet potopila v globino in izginili. O napadu so bile obveščene vse angleS.ie ladje, ki so v kontrolni službi, zasledovanje podmornice pa je ostalo brez uspeha pvtlticnl eeSe%ni£ Obletnica prijateljskega pakta z Bolgarijo Poteklo je leto. odkar je bila v Beogradu podpisana pogodba o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo in s tem izpolnjena srčna želja dveh bratskih narodov, da za vedno pokopljeta vse medsebojne spore, izravnata vsa nesoglasja in živita odslej v nerazrusnem prijateljstvu in bratski slogi, služeč s tem onim velikim idealom, za katere so se borili in se se bore najboljši sinovi jugoslovenskega in bolgarskega naroda. Pakt o večnem prijateljstvu je na daljevanje one politike, ki ima svoj začetek v balkanski zvezi leta 1912. in ki je dala tako dtven plod v zmagoviti vojni proti Turčiji. Temne sile so to politiko prekinile v veliko nesrečo obeh narodov. Bridke izkušnje zadnjih desetletij so i Bolgare i Jugoslo\wene poučile, da so složni oni mogočni faktor, ki lahko kroji usodo vsemu Balkanu* razdruženi in med sabo sprti pa ne pomenijo v mednarodnem življenju nič in so le orodje v rokah tujcev, ki bi danes raje nego jutri zasužnjiti in sebi pokorili tako Jugoslovene, kakor Bolgare. To spoznanje, ki se jc uveljavilo na merodajnth in odločujočih mestih v Beogradu in Sofiji, je rodilo pogodbo o večnem prijateljstvu, ki mora ostati temelj in os zunanje, pa tudi notranje politike obeh bratskih drža\\ Lani srečno započeto delo je treba nadaljevati in storiti vse, da ideja bratstva in sloge prešine vse sloje Jugoslovenskega in bolgarskega naroda in za vedno onemogoči, da bi se se kdaj ponovili oni nesrečni dogodki, ki so v preteklosti pahniti matodane v propis t najprvo ju gosi oven ski, nato pe tudi bot'j.iirski narod. Samo v bratstvu m slogi je Jugoslovenom in Bolgarom zagotovljena srečna in boljša bodočnost, zato na delo vsi, ki ste dobre volje, za vrviieni ideal zbližanja in bratske sloge jugoslovenskega in bolgarskega naroda. V tem pogledu se vsem odpira Široko polje v »Jugoslo-vensko-bolgarski ligi*, ki naj postane fOH-.^e deta vseh onih, ki žele lepe in srečne dneve Jugoslaviji in Bolgarijil Ob 20-letnlct XV ilson o v Ih mirovnih pogojev D\-ajset let Je poteklo dne 8. t. m., odkar je prezident Wilson objavil svoje znamenite mirovne pogoje, obsegajoče 14 točk, ki so učinkovali kot strela z jasnega na vo-jujoče centralne sile, na podjarmljene evropske narode pa kakor glas in blagovest z neba. Samo »Slovenski narod« se je v nati dtža\'i spomnil tega velikega zgodovinskega dogodka, vse ostalo časopisje /■ s molkom prešlo preko njega. Šele nova re\'ija »Krug«, ki je izšla s .vi-o/o prvo šteinlko 22. t. m., posveča temu dogodku, ki pomen ja mejnik v zgodovini človeitva. svojo }>ozornost in izvaja: »Zdelo se Je, da je to neke \nrste »magna carta*. obja^jena za vse narode, na čije temeljih se bo zgradit nov svet, in da bo ta »magna carta*c s svojim pomenom in s svojo daJekoscžnostio celo nadkrilila tudi glasovito deklaracijo o pravicah čloK'eka iz francoske revolucije. In vendar.. . prav te dni je poteklo 20 let od pojava tega znamenitega akta, a da se tako rekoč nihče ni tega spomnil in sicer ne samo ljudje in režimi, ki so že od vsega začetka zrli v 14 Wilsonovih točkah grob svojih imperialističnih teženj, ali oni, ki so vse storili, da izbrišejo s s\*eta tudi najmanjšo sled tega idealnega razpoloženja, marveč celo oni, ki še cenijo demokracijo in pravičnost na svetu, da. celo narodi, katerim so ta načela — ne v neznatni meri — pripomogla, da so dosegli neodvisnost m svobodo... A danes kakor da se vse to ne tiče ne Evrope, ne ntes v Jugoslaviji . .. Ako bi to bilo za to, ker je svet obtežen s težkimi skrbmi in napori, bi to še razumeli, ali bojimo se, da je za to, ker je krik in vik protidemokratskih elementov tako uspel, da se je vsilil celo demokratskim krogom, ki so se vedno v ogromni večini, da se že nemara tudi njim zdi, da »ni aktualno* se spominjati akta, čigar dejanski in neposredni uspehi so vendarle konkretnejši nego vse, kar je nasprotna stran s takim pompom napo\>edov8la. Zakaj med te rezultate spada tudi sedanja ureditev E\Tope, kakor tudi svoboda narodov bivše Avstro-Ogrske, torej nekaj, kar ostaja za vse Čase, a kar bi nasprotna stran tako rada spra\'ila v carstvo utopij... In zato naj sen dobrega in idealističnega, pa četudi utopističnega profesorja z onstran oceana, k čigar idejam se danes tudi njego\-i rojaki vedno bolj vračajo, sprejme znak našega spominjanja in hvaležnosti, četudi samo od nas, ki se zavedamo, da bi se ne bila nas svof>oda nikdar zgradila, ako bi ne bilo onih, ki so radi, četudi z največjimi žrtvami, pretvarjali utopije v — realna dejstva;« _k_ Borzna poročila. Čarih, 26. januarja. Beograd 10. Pariz 14.20, London 21.6375, New York 488, Bruselj 73.10, Mila© 22-775, Asnartardaca. 241.175, Berite 174.80, Dunaj 81.80, Pra-ga 16U0, Varita* 88t Butaroita 3.26 Stran J »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 26. januarja 1938. otev. JO dan Ne PREDVAJANJA d šE VEDNO NABITO POLNE ie dolgo al dootgtl noben fibn t . iCirchleldaki iapnik pripovedujeJa» H . H — - • pa nna ta asso vtfeu: — " . " ; M ' •e vi t^ajav sporeda, kaj* njfJ"11—tra ~~ WV>OCT ^Va3^«rpr<" "NO UNION — T«L _ J _P rtdstavi ob 1«, 19.15 in 21.15 ari Ljubljanski mestni svet Na rvofl ▼eerajšnfl sef 1 fe —glaiti« izvolil r^-!h> Zupančiča za častnega ljubljanskega meščana LJubljana, 26. januarja Na snočnjl seji mestnega sveta je tupan dr. Adlesič po otvori t vi počastil spomin nedavno umrlega primatorja Prage dr. Karla Baxe, ter ljubljanskih meščanov, zdravnika dr. Ivana Hogleria in učitelja Ivana Beleta. pokojnega učitelja in pisatelja Frana Jakliča, bivšega univ rektorja dr. Alfreda Borka in sodnega svetnika v p. dr. Ivana Modica ki je ve* let sodeloval v ljubljanskem mestnem svetu. Proslava 66-let^Ice Otona Župančiča Ob eakltučku svojih nastanil 1e župan dr. Adlestf proslavil 60-1etnico pesnika Otona £upanč;ča. Med drugim \e dejal: Sivljeuska pot in uaoda velikih mol 1e tesno apolena z zemljo iz katere so izšli, s časom in niesrovim okoljem. Pod to perspektivo jih e;}ertarrc <1nig1 zemliani r>reso jamo njihovo delo jih vrednotimo in skušamo njihove zamisli in njihovo Cvljensko pot aoHeiratl nase. Oton lamaOt fe po kipe^ih rrladih letih, po >€a§i ooojnosti < globile prisluhnil biti m fcitju našega naroda pr^bl^Žal Fe je slovenski zemt«l domače-*-«: v^ku tn le v zbirkah fittB p^sr* k '-^moeovnr!* -^.5^,1 Hss eeastssiBi človeka tn na*e mate ^o-no\-»ne V • T>imf/ le izrazil svoV v^ nsd usodr. n«^rn človeka ki *š*e v Amei-kl In vVest^sHf4, «vetn -?rneo domovino. Tudi na*e mwto se na ariMMI mestih zrcali iz njegove blesteče poezije: Ob Oradu se vile T^tuhUana vsa s meeeeem postlana — da. ona mala LfubUana oh koncu «toVt4a. ki se 1e s> vsa nebogljena stiskala med Na5e mesto m n*erova ler*a okolica «ta mu nrl njegovem peT*' *V°m ■sfvarknHl nUfTf^s T!»Vr^^ t»n*«vov fn -*^*J-<'#»tH V m^*t-ni smfhf v kateto*»n J;,—.^^^^r, ^ r^e»wr^<, fn k AO MMri nVmn z da bi le nadalV —----—'— •» K~r o - T^-Hih- ■^-i a o - -- ----- 7«*«4I ir^^nn« TMin* ra trn 1- 1»i#iiiiU aa—aai 1«^«-»h p jlmiuii- T t rV*,*%X- « -»T^t* * % slovenske*« književnika, za častnega eJaaa mestne okrae I Jati tja n ilir Sledilo je splošno dolgotrajno ploskanje na vseh klopeh. Finančne zadeve Nato je mestni svet na predlog načelnika finančnega odbora prof Dermastje dovolil več manjših naknadnih kreditov, tako prispevek mestne občine k proračam kraje »nega šolskega odbora Sv Peter za L1938 in 1939 v zneskih 3300 in 3.140 Din. 20.000 D:n sa popravo stranišč v bežigrajski soli 15 000 Din za nabavo orodja, cementa, plohov itd za regulacije L; rjanskega gradu 12.000 Dts za popravite ▼ stari tramvajski remizi 20 000 Din za nabavo Inventara mastnih uradov. 8.889 Dtn za t^hrničar^k«* imite 10OO0 T>*n za sta hal vo^hi! trn en'k Prosnj! rs smttanje stasaosatflv — finmmt t - nam!ce al Mo u«od*»r Jamstvo za Mestno hranilnico je prevzela poroštvo za kredit eMstne hranilnice Ijub-pri Narodni banki - ri kateri bo rar o tovljen krr nov. ki s« bodo porabili t potrebi, ker se namerava Mestna hr. odreči zaščit: in začeti izplačevati vse vToge Poroštvo mestne občine, ki pod-piSe aa Jamstvo menico v zce?ku 42 milijonov po>c *ra& h nnenic v znesku 42 milijonov ki t^h Iz srolera portfeMa zaloS! v —^r-stvo Mustra hrar'ln'fa. Je zgc'^ for-madnega zn«»ča*a. ker Itak iarr^ ^stna 7- • . Mcgtni u--- n Razne zadeve Na preVog poročevalca obrtno-tedustr.4-skesa odbora m. s. Mlrcs'ava Z-pana je mestni svet re«?i 12 presen4- za go^ti^ne boffete ksvarne in restavracije Izdano je bfio dovoljenje za obrt avtotzvosčka Ivanu Čolnarju Na pornči* r* na Če mika i^nesra odbora dr Steleta ie bilo rešenih več prošenj za percelaci*«. Za k-:' -mi odbor je pr^d'ožil njegov na^'n^k —of Kmnr oravllnik o občin «k; snom mslr! kn^ci ki b* fo vodil r>o«eh*»n kmrist P^s^-^ezni oddelki mestnega, magistrata bodo no tem pravttn4ku do'žni da vsak mesce predi ote tajništvu mestnega predsedstva podatke o vseh važnejših dogodkih v ljubljanski mestni občini, ki naj bi se zabeležili v to spominsko knjigo. Pravilnik je bil soglasno odobren. Odobrena so bile tudi nekatera preimenovanja ulic na periferiji mesta, Na premog na^lnika trosarinskega odbora prof Dermastie ie bila zavrnjena pritožba tvrdke Dukič proti nalocn trosarln-skega urada za plačilo zneska 26.058.80 Din. uvoznlne za o^simi material. Na predlog nače'-v'ka person a In ©-pravnega odbora m. s Novaka Je bilo rešenih ve<* r>rn$eTii sa snrelem v domovinsko zvezo Vadalle so bil« '4n«!ko ?t«vfiSč^ TT stornle kot člana dr Kamu*ič m dr Až-man kot name«tn*ka na dr Trorun ln 0«a-na Za^^i odstpr>a r*»ktr»r1a univerze dr P^-*^. Ku«*»1a ie bil ;zvoHen kot «*^n razsodišča mes+Tie delavske zavarovalnice m. s. dr. Josip Atman Predlogi M s Rralf In 1 »Var sta vložka nreolog v katerem onozarinta da Iz^ehtV r»o«*»nnn v<---:wida v nrorr et'nATr« m'n'strstvu novo tarifo na nrevoz blara Po pred^eru te tarfe nai h* b*le rtr^-ri-rn^r znižan«* zs kraiso od<*sH»no«t no\h^n# ^ 7t9 daMiri tn sirer nsd ?*oo km p tem hi hiii ohčnmo PS*hss#sjl krati v ?Po^nlH na eni strani '-^-*tH4a ki hI ne h«1» TT~n*n„ ^onVorl-rati r dniflh krstih države, do kamor 1ma ru*a in^ustr4^<» «rrvr^r>^ te^f« fn^^H-flaki In oreh ran i eva Ini inte- -r*** IVsaaanHa. Nnmoat tpe-a m^^o«^ 1e hHa *r*roii>tp ^o ^-s-^ip tmm-ve Te me-«to T.*Tlht<«>t>n r»e V^:Vwpwi f »-o-ij V,Vnr tnd< a* -----> r»«r*/■\T»->n« ^flv^a imenes S na **'<»«to TlnV^on« Q<» pf rr\ nH ■■> tv^^o*-1 oo«1'">■'-*>♦ 4 V*-r *■ -»^- -;i 1e f>-r-m»^a a^I M M SS«ll«^^r>. r»*ti inH ^"hj^^^lo^T^jf,^ ^„ .>1>P.j. V T.*»,vt''^*Tl< T*orn —: nne' <^-i r. -rn r l|» -»a t 'l'v,^«T|» V«Vnr fnrf4 ▼a stasaPiia Bjnesvvv 1 -hi vi -Jo n nVn'^* v* Itw" e<^al nomsnlktifve prostore v •»ustični n»T«*I. "o Mtatf rm>f SMat*T**SS ^Vc»-. ^»-»Tr><»rfh oosredoT-M pt-f odls4!f9n*a ftđUmu M r^r^onnV,**, ^edev m^stnfh Svetosavska proslava v Ljubljani Ljubljana. 26 januarja Jutri bo svetosavska proslava srbeke pravoslavne cerkvene oočine po sledečem reda: Ob 10 sv. Uturgija v pravoslavni cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda; ob 11. •veto*a\*ka proslava za aol»ko mladino v dvorani ljubljanskega Sokola, Blerivvei-sova c 28; ofc 20 30 "veto*»avska beseda s plesom v dvorani >Kazinec, Kongresni trg 1 Na besedi sodelujejo gdč. Linjana Ko-runovie tn Vida Rudolf mešani zbor ter DBOaki zbor »Sloge« pod vodstvom g Mirka Premelča. Izvajale se bodo skladbe Mokran;ca. Alabije-va. B&nčkega, Pavči-ča. Deva, Manojloviča in MiloJeviČa. Za šolsko proslavo ni vstopnine, Za sn*e-t rasa rak u besedo je vstopnina 20 din za o^ebo. dijaki 10 din Vstopnice se prodajajo v pisarni srbske pravoslavne cerkvene občine v Igriški ul 2 (nasproti dram-sfcega gledaJisča » med u radinim' urami • tel št. 43-93). ter na dan prireditve ave-čer pri blagajni Vabila so že "azposlana Reklamacije sprejema pisarna Vstop na >rosiavo le orot vabilu Cenjene naprošajo, da bi se proslave po udeležile v narodnih nošah. Letošnja svetoeavslia proslava se priredi v korist socialno karitativnoga »Foc-8pj sv Save« ki služi v pomoč bednim sirotam in revnim dijakom ter fondu za notranjo ureditev pravoslavne cerkve ▼ Ljubljani. Večer Jadranske straže Ljubi lana. 26 januarja Odgovornost jamstva m garancije so z'asti predpusat^am naravne zadeve, toda ljubljanski krajevni odbo"- Jadranske straže nitj najmani ne dvomi, da bo rodi njegov letošnji večer 5 februarja na Taboru s: lajna in tud2 zares zabavna prireditev. Izkušnje dolge vrste let. sloves jadranskih večerov in njih zveste prijateljice ter zanesivvi p-tstasi iadranskih Mej v vseh p-aiH«—a'stva -o Jamstvo, da bo Ja-i*^ns*ka straža 5. februarja Tabor napolnila do zadnjega kotička z najzadovolj-- "m oV^stvom Iz meata tn okoMce. Kil naj morda pričnemo s pompozno dekora-c'jo* Čemu* Kaj se po more kosati z lepoto m mikavnostjo narodnih not. ki na jadranski večer pribite z vseh strani slovenskega sveta! Z eleganco toalet, ble-UDiform — čemu, saj Ja tudi t Uh izobilju na vseh jadranskih večerih! Plea in anamiranost? Zakaj, saj so jadranski večeri r Mnenja južnega somca — temperamenta! Kar se »aUsuih dobrot tiče. je pa posebna koaniatja zapiiseacnm Irvedanoev in »P«cialiatOT po dclenjafklh In itajeraklh aU oanicah ter tam ob stajern Jadranti iz tak-nila pri anaaaj veletvrdki Pk> Rado nič tako sladko presenečenja, da Je zajarrjceoa tudi Zidaam volja. Pester spored, plesno točke. — Javolitev Kraljice Jadrana« v narodni nosi itd pa bo pripona ogel k najboljšemu rMpoloženju. Dame, ki žele pn izvolitvi kraljice konkurirati, naj si omislijo pravočasno narodno noso. ki jtm naj. bolje prtatoja. kajti kraljica bo deležna poleg 1 rlsnaaja občinstva tudi nagrade. Opozarjamo, da se vstoreiice za člane že dobe po 15 din na legitimacijo v pisarni Jadranske straže, Tvrseva c. la,TV. Francoski poslanik ▼ Ljubljani Ljubljana. 26. ianuarla S simplon ekspresom se je snoč; iz Pariza pripellal v Ljubljano francoski poslanik na našem dvoru in minister g Rav-mond Brugere v spremstvu svoie sonroge in hčerke. Gospod poslanik ie prenočil v LiubHani dopoldne pa 1e posetil bansko upravo d1\dz1onar1a eenerala Toniča. Škofa dr. Rozmana in zbornico z* TOI a onol-'itif ie odftel v spremstvu tuk»^*nip*ra fran-coskera konzula r Pempm.nda pred spomenik "Pirile na Napoleonov tr» in noločil k vmof^u krasen v^nec Ono*dne 4e bp s oo^lan^k na kosihi ori z benu ob 17. bo nrlreiena nVmii na če it v orostorih Avto-mohiiskecTi khiha čainnka. a zv7ečer bo e'oet e konzula Remet^nde ki rrm rt^red' inHmen din«^ Pf>«'«n iii+f* BSkSelle na Rled notem na v Zapreh Visokemu francoskemii eo«tn in T>^e^«stH\T><1n2 Hratike zavezn1«Ve dr*o\-e žet'mo v Slo-^«ml1i k*r na^^-i^tneise hivanle. V nedeljo pa na KoScr Ljubljana 26. januarja Zveza za tujski promet prireja že mesec dm* vsako nedeljo turni tn za^etrJski smuSki tečaj. Pravilna kontrola vremenskih poročil omogoča da gredo tečajniki vedno na kraje s sigurnimi snežnimi prilikami. Tečaji so zanimivi se zaradi tega. ker je tečaj vsako nedeljo na drugem mestu. Toliko lepih srcusMh predelov ims. Slovenija da nudi preko cele zime zadosti izpremembe Treba je le dobre volje in iznajdljivosti. Lepi so bil; tudi izleti prejšnjih nedelj, koristni in polni veselja. Tudi za to nedeljo pripravlja Zveza za tujski promet pr»;etno turo: na solnčne Kofce Zarana zjutraj ob 6.15 bo potegnil posebej naročeni avtobus tečajnike, pa tudi nekatere druee izletnike, ki bo v prostem avtobusu -. i je se mosta, po gald-ki go renjski cesti do Ankeleta pod Ljubeljem. Potem pa desno v hrib: sneg in solnce! Tudi povratek v Ljubljano (okrog 20. bomo doma), je z avtobusom. Cena prevoza je propagandna — kot sploh namen tečajev, ustvarjati dobre smučarje in seznanjati jih z vsemi predeli Slovenije ter znaša le 29 dtn tja in nazaj. Kdor se prijavi za Se preostale dnevne tečaje — se sest jih bo — plača 180 din. kdor se pa misli udeležiti tečaja le enkrat, plača 35 din. V obeh cenah je vračunano kosilo in pristojbina za tečaj. Vožnjo plača vsak udeleženec posebej. Prijave sprejema do petka opoldan bi-Ij p tarna Putnik, informacije daje ista tudi na tel. 24-72 in Zveza za tujslci promet na tel 41-31. Zanimivosti Delavskega doma Ljubljana, 26- januarja Uprava Delavskega doma v Ljnibljani nas naproša, da objavimo na članek. Id smo ga priobčil* ood gornfim naslovom 18. t. m v Številki 13 nagega Usta, sledeče oo'aamilo: Sln*bene razmere v T>e!ava*k«m domu. kako- delavni red. plače, prehrana, sta-nova.nle. nmieti čas 1td.. sr> bile do zad-r*ec-a ^a^n nrajv teke kakor so se uvedle ob ^vor^tvf H/^rna TCar s>e r*č*» volitev orfbratnfh zairrmfkov in s+rokovne^a zdn^zefvHj usmi^enrev. more '.mmva nič štor4ti. ker »a ie ta stvar ne fče ln T>m"njfi^n vsakemu uelužb**o<-«j na proeto >eink. ampak -fe to storža le or-gsnlzacifa Tod! ni us»h?Sbenstvo nikdar zahtevalo pri ureditvi kakega spora po-^»van 1a mestnem n«"^" varsf va am-o^k le dala HlcfafJsa tndl v ted stvari orr-ar^zac* ■'a žlviislch delavev. T^n^hen-ke n*eo nikdar zav.ten-sle po«i4ani zaradi kolektivne rv^fiT^Tbe ker mno«re izmM n4ih o teh stva^h «*ploh niso dosti Informirane. Že pred več mesed le nova unra.va iTvedla 10 urn' deV»vni čas Zato Ima k? uslngbeeke za poč:*ek in sprehod dovot-f prosteea časa. Glede hrane Iziavliajo ushižbenke same. da je zdaj dosti bo!j«a, kakor je bila pre^Sn^a l0fea In se zaradi nlene množine In kakon'^sti do danes *e ni pr!to*f!a na ^mravn ali na nnravni odbor nobena uslužbenka niti pL«eneno. niti ustno Tudi stanovvri\eki pogoji so za ushižbenke zelo 7 orodni. Parketi rana spalna dvorana je zračna in prostorna. Uslužbenke im^lo na mznoKc^ moderno umivalnico z fcorko ir. mrzlo vodo. kopalnico ali prho. velfk bafkon. električno raz^nr^t-l-*avo. centralno kurisjvo Itd. Plače uslužbenk se gibi je f> med 300 in 600 din" mesečno, poleg tega pa imajo v domu še prosto hrano s Štirimi obroki na dan tn prosto stanovanje. Vse socialne daiatve nosi uprava. Sedanja upras/a ni ualužben-stvu vnela nobenih ugodnosti, ki tih je imelo prej. nasprotno dala jim je se razne izboljšave, uredila delovni čas na 10 ur dnevno, nudila nekaterim moAk^m poročenim uslužbencen cenena družinska stanovanja v domu. uvedla priboliSke v hrani, mnogim pa tud! zvišala prejemke. Glede na vse to ni čuda, da prejema uprava vedno nove prošnje aa sprejem v shatbo, a Jkn seveda na žalost a« more vselej ugoditi. Delavsko zborovanfe Trbovlje, 25. januarja V nedeljo popoldne je trlo v dvorani gostilne Fo-te na Vodah zborovanje njdarske-era delavstva, ki ga is sklicala tukajšnja Narodno strokovna 7.veza. Namestu zadrianesa e. dr. Boninjca je nastopil kot ■jovoroik g. Rupnik iz Ljubljane, ki je v svojih izvajanjih ncdvTgeJ kritiki novi pravilnik bratovskib »kladnic, zlasti določbe Čl. 50 iD 82, ki eo f ■škodo zavarovanee-v in sic?r glede nezgodnih rent in pridobi/enih pn-avic Nasprotno pa pomenijo nekatere določbe zboliSanie, tako se je n. pr. starostna doba za kopače znižala od dosedanjih 60 let na 55 let. prav Iako romani ivilanie rent zlasti za nitje kategori-e znatno zboljšanje. Govornik vidi krivdo v ooslabsanju socialne zakonodaje v deietvu. da je delavstvo za socialne probleme brez-Nrižno in se ne združi v strokovnih organizacijah, ki se bore za zboljšanje socialnega položaja rlelavstva. Oniemil je Čehosdova-5ko delavetvo ki si ie znalo priboriti zavidljive socialne uspehe ter ga primerjal z našimi ielavri na jugu držav?, ki žrve mar-:k h razmerah. Go- vnom ik je opozoril na dejstvo, da nase delavstvo ne bo resila ne Moskva, ne Kim ati Berlin niti nasilna dejanja, marveč sila lastnica razuma in izobrazbe ter močne strokovne organizacije, ki bodo imele oa •nerodainih mestih v Beogradu vpliva io-volj. da bodo izde^stvovale ugodno socialno zakonodaj. K besedi se je oelasil tudi g. Salomon, ki je dejal, da i? nujno nolrebno, da se vse delavstvo združi aaalosno kot delavstvo bratske Francije, ki ie zdr-ženo doseglo »n-ajne socialne uspehe. Glede pravilnika bi sa pa morali podvzPtj koraki že pred uveljavljen jem, ker je po toči zvoniti prepozno Salomona ie zavrnil predeovomik. ceA, da ie ljudska fronta v Franciji delala težke po-xre*5ke. ker i? delala preveč po diktatu iz Moskve zato ie vlada ljudeke fronte padla. Zato mora na'emu delavstvu odločno odsvetovati, da bi se strokovni pokreti m^-sali v oolitiko. ker običajno s politiko pada tudi strokovni pokret in z njim socialne pridobitve Zborovanje je bilo nato mirno zaključeno. 15-letniea ll^iblianske ženske bolnice Ljubi iana. 26. januarja V nedeljo 23. t. m. je poteklo 15 let. odkar se je otvorila samostojna ženska bolnica v Ljubljani. V tem času je bilo v ta zavod sprejetih skunno 4$$81 žm in <»icer 21.5*26 Ta ginekološki oddelek in 23 736 na porod-niskl odielek Nad poloviro \*seh na ginekološki oddelek sprejetih žen je bilo tra?>a operirati. 7-iravn:ki so :zvnšili 12.?>3^ operacij, med 'pmi 2.614 lapa^otomii (prereze* tr^brvha). V poroi.ni^nici je rodilo .*2 411 mater in 20.972 zdravih novoro:?nrtkov ie zaptistito zavod, v katerem so zagle-iali luč s*veti. V zavodu je umrlo skupno 523 žen, nit življenja so iim prerezali rak. vnetja. razMčne novotvorbe, okuženia pri porodih in splavih, 'ežke BSpravilnosti i»ri porodih itd. Za zdravljenje bolnic, za negovanje poro inin in BMSPOi 'OJcnMl O v ie bolnica potrosila v 15 1-tih pribl. sku; no 22911.5.^6 din. V to vsoto se všteti \>i izdatki za prehrano, zdravila, plače zdravnikov, uradnikov, strežni-šta'a in vsega drugega osabja. vzdrževanje roslopja. rastrumentarij itd. Velik del te v*ote se ie kril Evropi<. —e Nesreča ne počiva. V sol>oto si ie 2v>-let.ii sin košarice Karel Ko>tomaj z Ljufeso-ne pri Celju pri pa dru na za mrzlih tleh zlomil desno nogo v stopalu. Istega dne je padel 71etnemu delavčevemu t^inu Silvestru Zoharju v Tremerju pri Celju težek hlod na desno nogo in mu jo zlomil pod kolenom. Ko se je vračala 521otna dninarica Cilka M 3t ličar jeva iz Levca pri Celju v nedeljo domov, ie padla na poledeneli cesti in si zlomila levo no^o. Istega dne je padla Šestletna sodarjeva hčerka Ida Pintarjeva z Lopec* pri PHstanju pri smučanju tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Ko je Poletni AlOJB Amon. hlapov v hotelu >Pošti<: v Celju, vozil v ponedeljek hlode- mu je sjpodrsnilo. pri oem?r ie padel pod voz. Kolo ie šio Amonu Čez trebuh in mu prizadejalo težke notranje poš^'o Ibe. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Smučarske tekme celi-k. ^»kolske župe, ki bi morale biti v nedeljo 30. t. m. pri Celitskj koči. so zaradi nen?o!nih Snežnih razmer preložene na po^n^j^i čas. Iz Maribora — Kletarskj tečaj. Na vinarski in sadjarski soh v Mariboru se bo vršil v dneh 4. In 5. februarja t. ! kletarski tečaj. Tečaj, ki bo teoretičen in praktičen. Se bo vršil oba dnsva od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Tečaj je namenjen predvsem prsJetičnim vinogradnikom. Interesenti naj se prijavijo z dopisnico. — Iz kaznilnice. Po pravkar sestavljeni statistika je bilo ob zaključku leta 1937 številčno stanje jetnikov skupno 430. Od obstoja kaznilnice pa do danes, to je od leta 1889 je domovalo pod njeno stroho 23.141 kaznjencev. Od sedanj:h kazn Vencev je 9 dosmrtnih, 9 pa jih je na ubegu« — Beg od doma. Terezija Lorbekova. stanujoča na Zrinlskega trgu 6. je prijavila poucljd, da je rjera lOletna hčerka izginila od doma. Boji se. da ie ji je kaj pripetilo. Kdor bi o njej kaj vedel, naj javi policiji. — Epidemija, difterije, iz Velenja In okoH£kih občin poročajo, da se je med deco razširila davica, ki je do sedaj zahtevala tudi eno ftiovesko žrtev. Tudi hz Slovenskih goric poročajo o več slučajih davdce. — Strelska družina na Pobr**žJTi je te dni polagala obračun srwjega dela. Iz odbornikih poročil se vidi živahno društveno delovanje v pretekli sezoni. Tudj za novo leto je bil izvoljen zopet g. Ivan Caf. — Nesreče. 381etni vtničar Mihnel Mar-hold od Sv. Jakoba v SI gor. se je pri sankanju ponesrečil. Poškodoval si j? nekaj reber tn dob'1 poSkodbe na glavi. 24-letnemu tkalskemu mojstru prancu Jan-čiču pa je padel na nogo težek kos železa, ki mu je piizadel občutne zmečkant-ne. — SKrbinskovo gostovanje v mariborskem gledališčn je časovno tako omejeno, da bo mogočih samo pet predstav »Gospode Glemba jev»h«. Jc to narodnostno filozofsko in socialno kritično, satirično obdelana, vserkozi privlačna, sicer pa napeta drama iz hrvatskega patriciiskega življenja v Zagrebu — najboljše delo Miroslava Krleže, v prevodu Fr. Albrechta. v režiji dr Branka Gavelle. (obnovljeno po Vladimiru Skroircšku). Po eplogni sodfbi je bilo to pred leti ena najboljših predstav mariborske drame. Zato je tudi to pot posebno zanimanje za Skrbinškovo gostovanje v •Gospodi Glembajevih«. SPORT _ Priznanje našemu športniku. Znani naš plavac in športnik g. Ervin Fritsch je prejel nedavno iz dvorne pisarne v Beogradu srebrno kolajno in diplomo v priznanje zaslug za uspeh na plavalnih tekmah Male antante v Splitu leta 1936. — Slalom kJub 34. Drevi ob 18.30 obvezen sestanek tekmovalcev v klubovem lokalu. ^SflsĐCttL^liVO * Stev 20 »SLOVENSKI NAROD«. a.2đa, J8. jnuarja 193S. Si.:an 3 DNEVNE VESTI v na*l erla>\ L Po podatkih osrednje oprave aa posredovanje dela je iskalo v decembru pri vseh borzah dola v naši državi zepoalitve 44.741 delavcev in 7213 delavk, skupaj 51.954. S preostalimi Brezposelnimi is prejšnjega mase« ca js naraslo število brezposelnih na 70.448, v p- s predlanskim letom je število hresposelnih lani precej nazadovalo. Podpore so izplačale borze dela v decembra 2JB66 825.25 -lin Ta pripora je bila razde-i jena med 2-845 brezposelnih. 1. januarja t^kneeaa !et* je bile prijavljenih borzam de'a 24 .VX> t-rezpnarln.h Jelavcev in 5787 stavk skupaj 30 2*7 - NP PleSOtM pomča. da j** nase proa . U ministrstva sk'enilo zamenjati nt!§ v železni*'' ' --c— r 7 bosanskimi pr*pt : da b: se tako uspešno r>*-opa- ----Ia navefjonab.a hriustnia preprog. — V R*orrada b« rrrraten -tadies t* "lim svari« leta 194*. Varata |e Bgraditve velikega ^r^rtn^ca stadiona v porvrrr.du ra oliin ftmŠm |etj | 4oW<»n^ aH bo rirnren ^tadi<»n v Do4n "m >u Bi BSJ Ranr>; >t rokici bodo r.naiali -•- * in h io 70 milijonov, rajnem ie lilo **r>roženo vpraaanje #oko)--kr^r3 Ma#tff-M kjer 1. 1041 v P- »ogra ki raeniaMU elet T.-:« 7.a#ed*» prestol >"j Vel krah IMer 11. Sokolski stadion r>*- m SI 7rraj*»n u» Vojnam o*okn. ki bi bd '-<*ran ▼ mo*.tr»v t 7 »mu^on sn T* ogra-fjom StNaan1 s znašali SHO milijonov. To je rw :« pečeni daljna bodVnorfi ii -oko-t;i jar»i '»•'o-i'flfyaT naj Si e«» 7!«» *ro:*t«» onran'7.'«^ prostor 7?» ofcmpiiski *tadion Zalo je bja —v:*-}* n»ts**t, naj Ki se agradH vefik stav • ?:^o Vi h; Vcorx^. HH-I- 1 eKner FIlm globoke vsebine in m srčne kulture! 2 Predstav ob K,. 1». in 21.15 uri Našim oarocid: ;»t" '.opio pripor•čimo 0 Ravijenovo abirko Črtic, novel m satir, Ju Je pravkar iz£?8 pod naslovom »Sgodbe brez groze* Naroča se pri založbi »Cest!« v Ljubljani. Knafljc a ulica 5 in velja bro- 1 -m Izvod s po^nmn wmo ll din. v celo štnino 16 — din — /'!ravnl*ka ve-t V -v. *-nik zdra- r. -tke zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnik pri Sv Pavlu pr: Preboldu dr Slavko Orvirk ji zdravnik v Mariboru 1r Erik Ankerat. Pror»4'-«in Kn.etijake zbornice tMlobren. dravske banov:ne je odobril proračun Kmetijske zbornice za Irsvassa banovino v t^jubljan: zrn ko!p Jarsko !^to s pro- r. - r \- tt.c1 l<*»0.t»on ravno toIik;mi dohodki. K<*r zbornica nima za pokritje Izdatkcn- nobenih dohodkov iz mstnfb sredstev *r zbornični »nret « «vojim sklepom z oktobra l<>.'?7. nalovil na 2* :re'he o k^net!jsk*n zbomi-atUal *n na omovnl davek na do- ^ -«- — '---a ■--- - - no> zhorr.icnih fltffv noV'ado o-!rr»er*-»j-» ln pobirajo dav- - -ave obenem 7 državnim davkom. If **si»ifhenera Plužbenl Ust Jr- ^n«>» r»ra*«- ' --r^vine< St. 8. z i-»e t m ^ «^r'^ -ik-»n o .*ladko- vr^lnem ribarstvu razelas o odobritvi pro-r» " ^ce dra\*ske bano- * tMinl za koledarsko leto 193«. raze'** mestnega poglavarstva ljubi Jan skeea o volfaču aa volitev senatorjev in ... . z jsrjujhenih Novin«. - poTbi:m x lakom v rulimsrrit" * • aaftajrtatMammj K-m- rresa m kongresa esnerantietov. ki bosta od 25. do 30 maja t. 1. v Budimpešti, priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji ■aaslm,Mtii» Putnik cenene skupne izlete s pumuilust vlaki v.-e formacije in toaa-c**-vr« prospekti so breopiacno na raapoia- Je aa Dmaaju nekaj »°- vefar Kdor se pripravlja m pot na Dunaj, al ne more beliti glave, kje se bo po- noci kratkočasil, saj je prav Dunaj mesto, kjer vsakdo lahko najde svojemu okusu nekaj primernega. Vsak dan je na Dunaju po nekaj plesnih prireditev. Niso sicer vse res elitne, vendar pa niti tistih k: so bolj družabne in zato tem borj prisrčne, ne smemo prezreti. Za tujca so prav za prav se bolj zanimive, saj samo na taksnih prireditvah lahko .^»ozna pravi temperament in pravo veselje dobrosrčnega Dunajcana. Posebna odttka teh dunajskih zabav pa so mlade in ljubke rXknajcanke s ."vojimi lepimi lastnostmi: strastno rade plešejo, smejo ae m vas prisilijo, da se vanje zaljubite. Za vse to so ies umetnice, saj Ze stara pesem o Dunaju prans: »Vino. žen« in glasba !c — Vreme. Vremenska napoved prani, da bo megleno, spremenljivo vreme, porast oblaonosti. Vće aj je znašala najvišja temperatura v Splitu 15. v Zagrobu 11. v Mariboru in Beogradu 9. v Sarajevu 7. v Ljubljani 4.2. Dajvi je kanal barometer v Ljubljani 764.9 temperatura je znašala — 3.2- — Tal* ine ielef«n-k«- iire. Kakor nedavno ;»a Ijru. kjT r-o bili tatovi slodnjic izsledeni, je bilo *• dni pokrad?ne prerej telefonske žice tudi pri va-i Sp. Hlato pri Grosupiju. Tatovi -o peljali žiro r drocrov in siror 7 k«». Prav tako ,ri bilo ukradene nad 20 kc ba-krene žwe tudi 7. lirotroA pr; vasi Sp. llotič. ot^in.i Lifiin. Preštna «^\odo\-ana /a okror: 10fW> in. — l"krad»*n«» k«lo. l/;pred hi^e r»t. 16 v Ko-v *7,ih ie neki mlajši moiški olpelial v ponedeljek 1200 din vre ino ko|o la^t Francc-!.i Furlana. T'kradono kolo i*» 7na.mke 1'uch . ima tovarnieko 54. 4&1.4lfl in i*' BO-l^no p!e*kano. f>2roil"»e jma v oklepih pokro-•i*mo. krmilo i> ravno ter ima ročaja 17 ce-T'il<>ze. — Na ledu ?«» parila. 1/ Draveli ^o v"erai r»ropp]ia!i v bolnico ITletno \Uriro Roir-evo. ki =m [♦> hudo ponko-Jonala ia '..-lu V Drav-Itab i*» ;-i;tNih mlak- ki *=o pozimi kai pripravn* za d»vanie in kjer -:odai kar mr--'o' mislih vaikib športnikov \"a led je -t Tuli Marica. k; ;r pa p^dla in -i zlomila noeo v kolk — Avtobus povozil orožnika V Crikvenici ie avtot*B5 \-fcraj zjutraj povozil ostat nizkega pripra. nika F*ranisbr.*;i Tclcnko--"'t. Drvel je proti n;cmn In oroZnik ca :«. rn>tf! ustaviti. Zaradi velike hitrosti pa ftotfer ni moerel pra\oča_sno ustaviti in lako je blatnik udaril orožnik* v p^-si in v gsssss da je obležal nesrečnež mrtev. Vse IbaBa da je orožnik ne?reč^ sam kriv. - Tolovaj 0>»tojic pretil krvniku Harfu. »!a jra bo ubil. Danes por-oldne irr^čenn v Mitrovici sodba v obra\ma\d proti tolovaju Dušanu Ostojiću. ki ima na vesti tkA Cassasska B vi jenja. Ko sta jra dva or< i.- vodila v zapor ie preprvnl. Bepnnr jo Hil ranjen Trdil je da hoče ubit: ?e osem rja-M. med njimi tndH krvmik? Flarta. Ostjicu veščin *>trok v kot*-? \rp|r*ga |nr;a. V ^rai opoldne je izdihnil pred dermatološko kliniko v Za^rrAbu B letni sinček km«1' M ,1; 7 vkr>TV'\i/-» iz vasi 'iilov-ca OCmCieak ie padel v k»tel vrelega l1!-crn k; ^ra ie irr.^la mat: pT-ipravljon^fra za pranje perili. Opekel .%r je tako. da. mu ni bilo ver- pomoči Stsr^i so t-, »vtr^ odpeljali v Zagr?b. Vso pot ie bil nesreori -ixen. v Zasrrebu je pa umrl — Zavist A.' KTeb<'aivo\ Današnji Jutarnji list* posnema po Jutru vest. da Bata najbrž ne bo gradil palače v Ljubljani, ker ^o rastale ■epremagljhre oviro. Jtitarr-.ji list pripr>m.inja. da v Zaqvel«u ni nobenih ovir za zgraditev palpćo in da naj jo za»mo Pata takoj gradil, ker je jsi ceeter ol Ljubljane, z gradnjo palače v Ljubljani nnj pa počaka, da bo v\-t" t-i^na ona v Zaprrh-.;. — Volkovi raztrgali eredo o\a<*- Iz Mo-•taria poročaj v ziJ. dofer pri tekstilni tovarni v Varaždinu Stjepan Vene ie jel šoHrati leta ir»16. V 21 letih je prevozii 1.000 000 kilometrov PRI ZDRAVNIKU Zdravnik \ mož torei covur: \ spanju. Hm. proti temu se nc da nič storiti. £ena: Saj za to tudi ne gre. ao*p(*l doktor. Gre m: samo za to. da bi ga bolje ra> ostane neizpremenjena. —li 17. mednarodni avtomebilski raly ▼ Monte Cesta Tntri ojkrocr 11. prispe v Ljubljano okro«j 32 udeležencev mednarodnega nvtomob!-k"l'n ralva v Monte Carlu. na ka-! rs bi i.-vv lekmiiie 1111 i *n Ju«»os!oven in sicer e. Slojn.^ek iz Maribora, l'dele/.enri etare. k: \o<1i preko Lmbljane. &o »Inrtali v Palemvti in v Atenah. V Ljubljani se usta-0 pred pisarno Avtomol'ilsketra kluba v /.vezdi. kjer je kontrolna postaja in bodo r»<"> kratkem odmoru takoj i';»'laljevali vožni^«. —li Kaveieeta l»iša na l*ri»o7ii prodana. B asa Kavčirova hiša na Pri vozu. v kateri ;p bila dol'jo N*t Tor-tilna ter kavarna, je prešla Is dni v in-' -.'.]•'/i ian^koira r*da. Kakor cttiemo. bo v h si. ki bo primerno adaptirana in kjer ie na vrlu čr> rlovolj prostora za novo stavim, urejen nekak mladinski koliki k ; - hoda vodile ^a! '7'ianke. —Ij Ljudska uni\*erxa v I-jiibljani. Drc- vi bo predaval o jugoslovanskem vprašanju med jn*etovno vojno g. prof. dr. Fran 7Iwitter. Predavanje bo v mali dvorani filharmonk-neg^a društva < kino Matica). Ptftekfk ob 20. Vstopnine ni. —Ij Avtobusni promet na progi Ljubljana—Mi^ak 01 danes naprej se zopet redno vrši avtobusni promet na tej pio-irt in oi Lhaia a^vtofc^is \-sako jut.ro o"b 6. izpred hotela Metropol«. —Ij Zveza šoferjev dravske liano v i ne ram poroča, tla v toreik 1. fon mar ja 1938 tečajni pouk o Dirselovih motorjih odpade in bo prihodnji pouk v četrtek 3. februarja. —tj Našla se je denarnica i manjšo vsoto denarja in z^rsko uro pri zadnji nedeljski pi^edst&vi v kinu Union. L»aE»tnik se naj zgladi pri ge. Slamičevi na Go**po-«5vetski cesti. —ij Jadranska **traža obvešča članstvo, da je predavanje dr. Branka Verčona. ki bi moralo biti jutri v Zvezdi, radi svetosavski; proslave preloženo — Ij Popra\ek. Z O/.irom na vašo notico, ki «*te jo priobčili v pone r-poda i naslovom- Brezposelni delavci pri Jnjkinu . prosim, da v s.nilslu M. -<> zakona o tisku objavite v vašem cenjenem lista sledeči uradni sopravđk: Ni re^. da javna dela mastne Občine skoraj popolnoma sastala. leasveC je res«, ia se javaa dela v zadnjih dveh UMh izvajajo v rn.ioffo v »čjeni sksef« kal Brejisaaja leta. tako je bilo v lasaskem i^tu zaposl^iiih na I "-oo družinskih seeŠse r s r i javnih delih v rasu najhu£r> heec^ssetnostL ratilaa* li delavstva je xny--al 535.7-^8.06 din. Javna dela pa se v enakem obseoii nadaljujejo tudi letos, tako pri kanalizacijskih, repulacij^ih in cestnih de-Uli '*>r i>n 'iflih na Gradu. 2e danes je zoti Tivoli —Kožna dolina, kanalizacija M-tl-_aicve. Černe^ove in ViAke nJire. regulacita Viiharjeve cest?, drenaže po.l Bellevuem in urejevanje mestnih drevoredov. Tudi ni rev se }ć deputacija, ki jo je poslalo rlolav- MALI OGLASI Pieeda 80 par. davek posebej Premici izjave oeseaa 0\r> L— da ves posebej Za pismene odgovore glede m arih oglasov ^ treba prtiožitj znamke — Popustov za mate oglase ne priznamo RAzno Beseda L— Dtn davek posebej. Najmanjši znesek 15 Din VsleO ogromne >Hubertus« p Lašče v. nmakih sukenj obiek. perila LLd ODPRODAJ A MO VSA OBLAČIL* s 15 do ton- popustom. P R E S B E B ULKLJANA. Sv Petra c 14 50 PAR HNTLANJE ažuriranje, vezenje aaves perila, monosrramov. gumbnic Velika zaloga perja po 6 75 din >Julljana<. Gosposvetska cesta 12 POUK t^e*ie v štirih knjigah. rekniko poslovnega računstva < Cerae) in irtovakc korespondenco v srbohrvaščini . prirejeno za Slovence, naročite --■ •Stroko^n! založbi*. Ljubljana, dokler traja Se subskrip-cijska cena. Pišite po prospekti 1ZR PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanji znesek - Din i.a BI*KOVA DRVA lepa. suha, žagana, na dom dostavljena, samo 100 din za m"". Janežič. Orlova ulica 11 (pri dolenjski mitnici). 343 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 9 Dto 38-LETNA GOSPA postavna, želi diskretnega prijateljstva. Neanonimno pod ^Harmonija-. 353 napodna "Tiskarna I C3U5LJANA 1 KNAnJEVA S izvršuj t vse VRSTE TtSKOVm prbprostb in najfinbjšb Makulatura! papir proda uprava ^Slovenskega Naroda44 Ljabljana, KoaHjeva ulica itev. s PREMIERA! SLAVNI KORZIaKI PEVEC MARINELLA TINO ROS8I IN NJEGOVIH 40 KITARISTOV V VELIKEM FILMU PESMI IN LJUBEZNI Predstave danes ob 16., 19.« in uri Bogat in aktualen predprogram: Potop ameriškega vojnega broda *Pi tei.».» ELITNI KINO MATICA stvo, vrnila (»raznih rok, >ker g. župana ni bilo v oradu« Na magistratu se je iglasilo 94 delavcev, ki so želeli biti vsi sprejet. kar pa pri tolikem Mevilu ni bilo mogoče. Zato so izbrali tričlansko zastopstvo, ki tcfll na spr?jel in zaslišal njegove želje. Zasiop niki so nato o*talim delavcem sporočili odgovor- s k--i'.ci i m so se deia\ci zadovoljili in mirno oulli ker so uvideli, da občina v mejah svojih dolžnosti stori vse, da bi omilila bedo brezposelnih. Med zbranim delavstvom |a bilo tudi 30 ia-kdnih. ki niso v Ljubljano pristojni ter 25 samskih. Mestna občina pa daje v prvi vreti zaposlitev družinskim očetom, ki so gotovo bolj potrebni kakor neoženjeni. Med zbranimi delavci ie bilo celo 10 takih, ki se aa mastnem ?orialno političnem uradu nieo preje prijavili za delo. niti se niso zglasili na delo. ko jim ie bilo to nakazano, kar dovolj jasno dokazuje, da jim ne -jre za zaposlitev, tam-v«*Č, da so ec vmešali med delavstvo zgolj zaradi huiskanje. Mestna občina bo nudila 1 rezposelnim ;>onioč' kolikor !>odo dopuščala njena sredstva; preko svojih moči pa tudi mestna občina ne more nuditi pomoči, zlasti pa ne delavcem, ki so pristojni v ne in za katere po zakonu oi ti. Z odličnim spoštovanjem, J. AJlešič. —Ij »Skedenjc zabavno KranJ&evo aaasasv dijo uprizore šentjakobč;: i •. V.'::!!* ▼ an-boto 29. t. m. ob 20.15 in kol |.n i vtosasalas predstavo ob 15.15 v nedeljo 30. U m. sa aa S\ečntco 2. II. I»?ra. ki vsebuje mnogo ho-inićnih situacij in duhovitih domu»lea»v, |a dosegla velik usp?h ter se je ob&netvo la-vrstno zabavalo. Sobotna predstava se igra v korist zgradbe Sokolskeiza doma Sdkoia II. Prihodnji teden se uprizori prvit Molnarje-va veseloijrra i Njena velika ljub?zen<. n— Društvo ^Tabor«. Jutri to predaval na članskem šesta iku g. dr. A. blodnjak o Županriču ob njegovi CO-letoici. u— ^okol I. Tabor vaM svoje elnnstvo aa U Lavno skupščino, ki bo d revi ob pol 20. v mali -Ivamni nn Tal>oru. —Ij Vid vaslh oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere al nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, LJubljana. »Veronika Deseniška« za poetov jubilej Nanovo uprizorjena dramatska pesnitev Otona Župančiča je prinesla vzorno predstavo Ljubljana. 26. januarja Da počaste 60 letnico rojstva prvaka naše poezaje in mu v imenu vsega, naroda izrazijo zahvalo za vse ustvaritve njegovega srca in duha. so priredila skupno jubilejno svečanost v dramskem gledališču Društvo slovenskih književnikov. Slovenska Matica. Pen klub in uprava Na-rodnega .crlodaliSča. Svečanosti so se udeležili zastopniki vseh na^Ui chilnih in voja^-kiih kirvpov. vseuOilišča. srednjih in olovnih šol. pro-avetnih in g-ospodaT-skih d rus t ve ter velika množica vseh čestilcev Župančičeve. lepoti, resnici in pravici služeče Muze. mož, žen in mladine, ki spoštujejo in rjuhi jo umetnost mojstra nase besede in pe- Svečanost je obsegala tri točke: govora domačina drame. P Golie. ki je čestital jubilarju in na^lasil njegove zaslM^re za gledališče, odrski jezik in repertoar najboljših umotvorov svetovne dramatike, dalje duhovito in krepko stilizirano analizo prof. Fr. Koblarja celokupnega Župančičevega dela in pomena ter končno novo vprizorjeno Župančičevo tragedijo v petih dejanjih Mislim, da bi bilo slaivlje najlepše in najbolje izvedeno, ako bi se dala beseda predvsem jubilarju z umetniško dovršeno reprodukcijo njegovih najbolj tehtnih in pomembnih lirikih in epskih pesnitev, ki bi se jim pridružila vprizoritev enega de-jp.nja tragedije. Taka matineja, krepko zasnovana, umetniško podana in kratka, zato učinkovita, bi postavila pred nas Župančičev svetli lik z vseh strani ozarjen, cW-im bi se tragedija nudila zvečer širokim plastem nnrrda. Svečanost, ki traja preko Štirih ur, pa je morala utruditi in Je razpoloženju g-ledalcev škodila. Vprizoritev Veronike Deseniske je bila vzorna ter so režiser C. Debevec in scenograf ing. Franz kakor tudi garderober Naše gledališče D R a h a Začetek ob 20. uri Sreda, 26. januarja: Gospodična Julija. Snubač. Red A Četrtek, 27. januarja: Veronika Deseniška. Red B Petek, 28. januarja: zaprto. Sobota, 29. januarja: Ob 15. uri: šimkovi. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Nedelja, 30. januarja: Ob 15. uri: Snegulj- čica. Mladinska predstava. Izven. Ob 20. uri: Bela bolezen. Izven. Cene od 20. din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 26. januarja: Linda di Chamounix. Red Sreda. Gostovanje gdč. župevčeve Četrtek, 27. januarja: Seviljski brivec. Red Četrtek Petek, 28. januarja: zaprto Sobota, 29. januarja: Madame Butterflv. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev. Izven Nedelja, 30. januarja: Ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Traviata. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev. Izven. Za gostovanje italijanskih liričnih pevcev je zelo veliko zanimanje. Uprava opozarja, da je nekaj sedežev in lož tako za sobotno kakor tudi za nedeljsko predstavo še na razpolago. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. V soboto se poje Puccinijeva opera »Madame Butterflv«, v nedeljo pa Verdijeva »Traviata«. Iz Trbovelj — Sestanek društva rudniških nameščence*. Dane€ ob 19. to v društvenih prostorih Društva rudniških nameščencev čUo&ki sestanek, na katerem bodo razpravljali zlasti o cl. 50 novega pravilnika za bratovske t&ladnice. ki predvideva znatno poslabšanje dosedanjega določila slede pridobljenih pravic Članstva bratovskih ekladnic. — Tečaj malih harmonikarjev, že veokr.it ie bila izražena želja staršev, da bi se tudi v naši dolini na-el kdo. ki bi organiziral male harmonikarje, ki se žele naučiti tega prijetnega inštrumenta. Ta želia ee je eedaj uresničila in ie na prvem sestanku staršev ie bilo toliko prijav, da se je p. prof. Ran-nHranilnica in posojilnica v Kranju«, ki je lastnik hotela >Jelen«, ponudila poštnemu ministrstvu poslopje v nakup v svrho preureditve v bodočo novo poštno poslopje. Iz tega lahko sklepamo, da zaenkrat hotel »Jelen« še nI definitivno odklonjen kot bodoče poStno poslopje, kar se je že opetovano trdilo. Iz Zagorja — Rudniške apneniee so nedavno ustavile obra*, ker ni sezone za apno. Vodstvo ho odpustilo samo 10 delavcev, večinoma iz kmedkih družin, ostalo pa bo na dolu 136 delavcev, zaposlenih s pripravami aa novo sezono. — Obrtniško veselico prirode zagorski obrtniki v Sokotekem domu na Svefinieo, na kar opozarjamo ie danes. KLHtJt a.tw . umitim SO let je delal v strojnih tovarnah Pred fotografski aparat j« stopilo 9 delavcev- ne morda zaradi kakšnih aen- tlinentalnJfi razlogov. Val ao ae postarali v trdem delu in "vne življenje jtm je bfla. trda V>la. z^-to pa£ ni bilo nikdar časa za sentimentalnost in obha Janje jubilejev. Lc po nakljrjč ju j> tako naneslo, da »e je zbralo pred fotografskim aparatom O mož — nezaposlenih delavcev, ki se adaj razhajajo, ker jim Strojne tovarne in livarne ne morejo veC nuditi za-sluika. Ln med temi delavci je tudi mož. ki je stopil v Tonniesovo to- i-aroo L 1*88 kot 18-letni fant — zdaj je pa 68-letni nezaposleni delavec Strojnih tovara in livarn. 7. t. m. je preteklo 50 let, adkar je začel delati v tovarni na Dunaj-iki. odnosno Tvrsevi cesti. Ti delavci nedvomno zasluzijo vsaj. da ravnost zve njihova imena. Sicer ne prikazujejo od nikogar ničesar. Ne pričakujejo odlikovanj, da so tako dolgo vztrajali pri delu v eni m isti tovarni in vedo. ia jim ne bo nihče dal pokojnine, čeprav »o si jo zaslužili. Leopold Dreksler je delal v tovarni neprestano 50 let_ Ivan Ver-hovec je nastopil siužbo I. 1890 in je tnrrj delal 48 leL Matija Mihevc je delal v strojnih tovarnah neprestano 43 let, Štefan Peh 42, Maks Pavšek 41. Feliks Bradač 38. Ivan Mahkovee 28, Ivan Rr>haček 10 in Anton Kos 18 let. L. Dreksler je Ljubljančan; rodil se je v delavski družini. Poslali so ga v Tonniesovo tovarno, kjer se je izučil za strojnega, ključavničarja. V tistih časih pred poi stoletjem se je pri nas komaj začela razvijati industrija. Tovarne so bile se primitivne. Tedaj niso imeli niti se petroleja, svetili so z oljem, z lešeerbami. ki niso dajale večje svetlobe kakor večna luč. Tedaj so Se delali po 12 ur. Vajene: še več. ker so morali zvečer, ko se je obrat ustavil, pospravljati. Dreksler se spominja, da je moral včasih delati, ko jo bU še vajenec, do 9. zvečer. Tedaj delavcev se ni klicala na delo parna sirena, ki jc njeno tuljenje tako simbolično in hkrati surovo realistično za industrijsko dobo. Delovni čas jim je odmerjal zvonec. In tedaj so imeli delavci še več smisla za humor kakor dandanes, zato se je včasih zgodilo, da zvonec ni dal glasu od sebe. najsi Je vratar še tako vlekel zanj: bil je zamašen s cunjami ali pa ga je zapustil kembelj. To je bila tedaj že najhujša sabotaža . . . Tedaj vajenci niso poznali počitka tudi ob nedeljah. k«*r je bila nedelja določena za šolo. V nekem pogledu so pa bili na boljšem. Zaslužili so pni leti po 20 krajcarjev na dan. kar ni bile malo. zadnje !eto pred izpitom pa celo po 60 kr Vsak teden je ostalo v blagajni po 20 krajcarjev in ko je vajenec naredil pomočniški izpit, so mu izplačali 50 goldinarje v Pomočniki so zaslužili po 1.20 do 1.80 gokifnarj- v. To so bili časi! pravijo stari delavci. Tedaj si lahko kupil najlepšo obleko za 16 goldinarjev Meoaai In je veljal samo 2n krajca ne v. Stanarina je znašala aai meneč g K nar. Delavci so bili zadovoljni in s tem je rečeno mn^go. Seveda človek n: r..kda- povsem zadovoljen in razumljivo j>. da so imeli delavci tedaj tudi dovoi, zov za nez^ nost a v primeri s sedanj-m: razmerami se jim je zdelo tedaj marsikaj h^ljse N-komur ni prišlo na misel, da bo Saš n^kaj desetletij postal berač ter da bo Izgubil <]?:■ po pasaaaaalatjfeBai garanju, Socialna ta je bila t^daj se poman-k! -*a :n delavstvo si je moralo samo ust-- i*i boln ~'r blagajne. Ptafifl so a i ^-noglost- ni sklad. Baje »o zbral: že afcing 20: kron. Ob neki pni.'- pa zvede'i, da je ves denar s k opne' i prav'jih v pisarni in za nekim ]■ njig \ >djo. k: jo |a popihal iz LJubJjan*. so ostale sam'-* r aa> ne — st.-klcn:<*e. Od t^gn sklada b3je nI doSol noben delavec pokojnme TuHi drug: sklad p^» vojn: j> izgini1 KV je bil proce« o Strojn b fv^mah in 'ivarnah. ?n odkrili, da je r • - ■ v knjigah toda denarji. I Mi nikjer Končno s iglavci še takn zvani parski sklad. Vanj so se stekale pare. ki jih Pod lipo*). Po vojni je bil uveden 8-urnik in znatno je bila izpopolnjena socialna zakonodaja, a socialne razmere so sc kljub temu poslabšale. Nekateri delavci, ki smo jih navedli po imenih so delali pri Samasri v Zvonarski ulici, odnosno na Karlovški cesti. Ko je bila zvonarna pred leti zaprta, so prešli v Žabkarjevo tovarno na Tvrševi cesti in ko je bil ustavljen še tu obrat so nekateri dobili delo v bivši Tonniesov: tovarni. V zvonami so imeli pokojninski, odnosno posmrtninski sklad, ki so iz njega dajali podpore vdovam delavcev. Sicer je pa ostalo tudi to delavstvo brez pokojnine. Nekateri gospodje se baje zavzemajo, da bi bili najstarejši delavci odlikovani. Delavci pa pravijo, da bi jim bila ljubša Se tako majhna podpora. češ da jim odlikovanja ne morejo pomagati. Kakšne načrte imate za bodočnost ? sem vprašal delavce, ki so osiveli pri delu in ki niso še kljub vsemu obupali nad življenjem. Kljub starosti so še celo čvrsti. — Čakal bom. če se bo tovarna zopet :zavrtela<. Morda me bodo še vzeli v delo, — je odgovoril 65-ietni Dreksler. Tako torej Dreksler čaka, da bi posvetil ostanek svojega življenja isti tovarni še po pol stoletju dela. Ali mu naj želimo — še 50 let? Uganka Nedavno ie objavij neki francoski list. naslednjo ug-i_nko: Sem močnejši od vseh armad sveta skuoaj. Pobil sem več ljudi, kakor vse vojne. Samo v Franciji pripravim vsako leto ljudi ob 100.000 poo frankov. Ne prizanašam niKomur. Izbiram si svoje žrtve med bogatini in revnimi, mladimi in starimi, slabotnimi in močnimi. Najdete me povsod. Hodim po svetu neviden in opravljam svoje delo na tih^rn Stokrat so vas že polivali v boj proti meni, toda vi se za to ne zmenite Sem po-*-soi. v hišah. :.i ujk v m železniških prelazih, na zemlji, na mo-ju. Prinašam bo!<-MU, 0DU7 i:i smrt. in vendar ?e me ljudje ne izo^ribljr .o. N> dajem nič. samo jemljem. Sem vaš Baajasi vratnik. Ni- sem niti pijača, niti n*. zi j. niti sel k -nost. Ugmite kdo sem. Odgovor se j< g.a^.i: Crczskrbnost ali mal'jmamost. Hollywood mešanica narodov V nobenem tnk-> majhnem mestu na sv«-* j t?i zar-trp^n-« T»!ko narodov, kakor v Hcllj-vrocriu \ f It««1-' in bistriji so za-poaleni tu zastopniki .-»koraj v. rh ra^ in narodov Z-"* pi3am s*-> v seznamih v«»,Mne fim*tsk:h : ijetij Cesto s° zahteva od njfll. da prevzamejo v'oce v najkrajšem čas*i. Vča~~i p»vnraševanje rrio presega ponudbo, kak-.*- je b'k> nedavno, ko .«».-> ie-V jz^e'''vafi ik'^r.mv veVf-'m Tu^to-lovičina Marca Pola* z (larv Coc^ aa flagrid G-uric v -rla-m; vlogi. Za ta film so potrebovali za skupinsk** pa imela v seznamu samo 298 Kitajcev in 312 Kitajk. Zato ao morati poklicati na pomoč Korejce in Indokitajce. Razen te bilo za Hrušlvo e k> najbolj plodnih, tako po delu. kakor po uspehih, a ludi zlede članstva, ki omnožilo. Br. Sokole j? |>owiravil starosta Završr.ik in ae uvodoma spominjal blagopokoin ^era kralja Aleksandra I. Zedinitelja. ki so mu navzoči vzkliknili trikrat :Slava!;. nato pa je poznal članstvo, da trikrat vzklikne >£dra vol* svojemu prvemu starosti kralju Petru II., čemur so $^ vsi navzoči spontano odzvali. V lepem govoru se je starosta spominjal š» lani umrlih Sokolov, med njimi velikega prežidenta T. G. Masaryka. sestre Renate Tvrševe. škofa Uoellinija. in drugih, posebno toplo pa &e umrlih društvenih bra- tov in sester. V kratkem covoni je orisal pomemt»nc dogodka prcle^l^a leta, med katerimi je bil najlepši oni, ko je naraščaj razvil prapor pod pokroviteljstvom kraljice Marij*. Glede na težke razmere, v katerih živimo in na teakoče. £ katerimi s« mora tK>riti Sokol, je pozval starosta Članstvo, naj vztraja na Baisiaaal poti. Savezno novoletno poslanico je prebral br. Česen i. ki jc podal tudi tainiško poročilo in obenem snrijjovoril o prosvetnem delu v društvu. Med letom eta odšla iz Kranja oba pod načelnika brata Ze.rjal in Miloševir. Za njun trud in delo j.ima izreka društvo iskreno zahvalo. I.ani jp bilo v dnsltvu včlanjenih 405 bratov. 161 fe^t^r. 70 naraeoaJHnikov, 2.S narašča ini<\ 13o mosjce in 3S ženske dece* skupaj K32 pripadnikov, tor^i 77 več n^^ro predlanskim. Leto ie bilo bosato na prireditvah- od katerih omenimo le najvažnejše, o. aprila je brl župm pro-vQtni dan, 0. maja dru.-tveni nas^o^p, pom*»ml <*n je bil badi vidovdaneki kres. ki ie privabil toliko ljudi, kakor *e nikoli, a na.lle-p«i dnevi >o bili 4.. 5. in 0. s«*p*rmbjr. ko jp društvo ob proslavi rr> ^ • . ^ ,Jn»" >. i. Ve|. kralia Vetra 11. razvilo narašcajski prar^r \' spomin pre7.i. aVaafa Mn*aryka ip -^okol priredil konicmora cijo, na katpri ;e i- poklonil tuii spominu Ivana Tavčarja in brata inž. GoajBsTjn, Kakor vsako leto ie tudi lani društvo svečano proslavilo 1. derembrr in na ta dan je položilo zaobljubo £7 bratov in pester. DraMva jc im^lo dv=> slavnostni dvp komemora- ciji, 4 članske ^e^iank^ 14 društvenih veče- rov. 8 slavnostnih proslav. *: akademiji. 3 zabave in 8 izletov — torej res bo^at program. Na teh prire-Jilvah je bik> okoli 10.000 oripod likov sokolstva. Načelnik Zebre ie podrobno poročal o delu prednja^kejia zbora. Obisk pri telovadbi je bil zelo zadovoljiv, lep napredak se vidi zlasti pri članstvu. Poleg že omenjenih prireditev je načelnik še poročal o smuških tekmah. Ui so biie 24. januarja, oh župnom zietu 11. julija na Jesenicah, o župnih tekmah v Kranju in <"> i*-Jelo£hi kranjsketra Sokola pri nastopih hral-kih društev. Pokra- .hnskeea zleta v Skoplju w jo u«1p1 ?žilo r> članic. Blagajnik br. fttempitaar je rjoročal, da je bil denami promet za 40.000 din večji kakor predlan«akim. Društvo ie im^lo ll?3.lSo di3 dohodkov in 123.1 "VS din izdatkov. Po poročilih revizorjev je bila odboru podana razrošnica. O narodno obrambnem in socialnem odt=eku je poročal dr. Dolar. Socialni od^ek je razilelil *a$ jx>ipor in posojil ter interveniral za sprejem v službo. O pevskem odseku je poročal brat .l?reb. (XI-sek je lil ustanovljen pred 6 leti, a zdaj jc v razsuli i. Po poročilih funkcionarjev je starosta spregovoril o pev.>k^m /,l>oni. o kreditni zadruiri in X. vsesokolsikem zletu v Pragi, nakar ie skupščina sklenila predlagati župni upravi naslednjo društveno upravo: S-taro^ta Stanko Zavr-^nik. L podstareata dr. Simon Tolar. II. podMarošla losip Cvar, 111. podsta rosta sestra Nadina Kušar. 1. tajnik J^ip <'ecPQj, II. tajnik M.irira Kovaoič. načelnik C'iril Z^bre. 1 aaoaosteik inž. .laka Mlnvkar, IT. namestnik Albert NuČir. načelnica Kri-sflJnaa Ploško. 1 aaaaaeotaiea Kmira Pesnik, IT. nametnica Nataša Tičar. prosvelar inž. Ožhalt Gros. pre,isptniki častneffa n»7so lr"■■ Ali so na nebu nevidne zvezde? Naše f-onec jc zda) že ^pritlikavec" na prehodu iz žolte v eranžno barvo Odkritje slov^ccpra ameriškega averdo-slovca prof. Otor.a Struvea je znova postavno v ospredja \-praSanje zvezd, ki jih n*^ moremo videti, ker Sirijo nevldSM žarke ali pa sploh nobenih. To vprašanje se na prvi pogled n«» zdi težko. Tudi atarcjši zve-^ioslovci ao domne\-a.h, da .ie vsemirje polno svetlih m temnih z\*ezd. Kdor je č.ital Fiammariona, se bo gotovo spomnil n;i nnziranje o postanku svetov ob trčenju temnih 7----7A. ^Todernn zvezdoslovje je pkoraj že opustilo vero v trrnno zvezn°. ker njiho\ a eksistenca v celoti nasprotuje ataaasaaal naaak zx-ezd okrog 7 bilijonov let, ni drugi strani fo pa silno redke skoraj - nne zvezde, ki bi s«: p"> svojem sestavu približevale nevidnemu delu spektra. Najbolj rd*»č.e zv ezxle so bile Se nedavno one VVolf Rayetove, ki so bile nekakšen zaključek sedanjega zvezdnega lazvoja. Ko so pa zvezdoslovci odkrili po gmoti solncu, po obsegu pa zemlji močno podobna i majhna nebesna telesa, se j*> poznavanje vsemi rja moćno razširilo. Zdaj vemo, rli :-o izpremembe v gmotni sestavi BVaaan — potom izpremembe in ionizacije atomov ob ogromni vročini okrog 40 mi-ijsaaaa/ -- take, da nastane iz prvotnega zvezdnega orjaka neznaten pritlikavec z ogromno goetoto, kakrSne si niti misliti ne moremo. Ti pritlikavci njmajo več toli- ko svetlobe kakor druge zvezde, zato je tudi ne trosijo, temveč izžarevajo samo toliko energije, kolikor je more nadomestiti notranjost zvezde z ionizacijo gmote. Ko bo vsa. zvezda ionizirana, da bo gmota obstojala samo iz protonov in bo brez lahkih elektronov, bo svetloba tako oslabela, da postane zvezda temna, nevidna. Kakor ne poznamo temne zvezde na koncu razvojne poti. tako je ne poznamo niti v njenem začetku. Tu je niti ne domnevamo, ker bi potem sploh ne mogli najti povoda, ki je prisilil zvezdo k sijaju. Domnevamo torej, da so v začetku s\*ojcga življenja zvezde svetile. Kakšna je bila njihova svetloba, vidna ali nevidna., to je tu po-stransko vprašanje. Moderno zvezdoslovje izhaja iz znatne razlike v velikosti stalnic in domneva, da je bila prvotna barva odvisna od prvotne velikosti zvezde. Skozi BSatatai stadij rdečega orjaka niso šle vse zvezde, temveč samo največje. Naše soln-ce. čeprav je bilo ob svojem postanku stokrat večje kakor je zdaj. ni bilo nikoli rdeč orjak, temveč: je začelo svoj razvoj kot žolti orjak. Zdaj je pa že pritlikavec na prehodu iz žolte v oranžno barvo. Sedanji orjaki v svetovju so pričeli svoje življenje kot rdeči orjaki in največje med njimi so bile nekoč infrardeče zvezde, če iščemo zdaj majhne, neizmerno goste pri- tlikarvee, j^n moranso aakntf ▼ heW dočim bomo velike zvezde iskali spet na meji vidnega spektra. Če bi odkrili zvezde, ki bodo po svojem obsegu močno prekašale sedanje stare, morajo biti že blizu meje vidne svetlobe. Pojdc za stalnice, ki so bile v pradavnih Časih infrardeče zvezde. Stru veje vo odkritje nevidnega zvezdnega orjaka je v polni meri potrdilo nazira-nje moderne astronomije. Nova zvezda je ena največjih, kar jih dosedaj poznamo. Njen premer znaša okrog 5.000 solnčnih premerov, okrog' 50-krat več. nego je znašala velikost solnca pred 7 bilijoni let. V dokaz dosedanjih teorij je bilo to odkritje označeno kot največje, kar jih je doprinesla Terkersova zvezdama vedi. Iz Šoštanja — čitalnica. Pod okriljem že obrtofjeoe in pridno cfelujočc Ljudske k^j^žnice se j> te dni ustanovila čitalnica, v Katen bodo ljubiteljem literature, kulture ši znanosti sploh na razpolago vSe pomembnej&e slovenske, hrvatske, srbske in nekatere inozemske revije in listi. Dogodek je v so- štanjskem kulturnem življenju raasreseljr»r in pomemben iz mnogih razlogov- Ne le. da bo čitalnica omogočila čitanje revij slabo situiranim ljudem, budila bo todl zanimanje za vsa pereča sodobna vpraša- Saaij-a., popularizirala bo, o tem srno prepričani, naso književnost ter dajala, po- budo za razno, doslej v Šoštanju še pogTe-sano kulturno delo. v kratkem bomo ae labko sporočili čas in dneve poslovanja čitalnice ter njen red. Vabimo pa ze -sedaj vse, da pristopijo kot udje k čitalnici in ji tako omogočijo uspešno delovanje. — Nesreča za nesrečo, v zadnjih dneh ko so se na^e ceste in ulice kar svetile od ledu, se je primerilo več nesreč. V enem samem dnevu so si zlomili noge obč. delovodja g. Mazej, nočni čuvaj g. Polanc in delavec g. Primožič. Mazej in Primožič sta morala v bolnico, dočim se Polanc zdravi doma. — V kraljestvu bele opojnosti- Zimsko- sportni odsek tukajšnje podružnice SFD je otvori 1 pred krntktni dva smučarska tečaja, za mladino in odrasle. Nebeški vremenarji so letos tudi naši dolini, ki že par let pogreša prave zime, naklonili nekaj snega. Zbiranje nase smučarske armade se jc pričelo za Skallco, kjer je primeren in položen snuiški teren. Prevladovala je seveda mladina, ki v svoji &pr\rtni navdušenosti uporablja vse mogoče prijavljene in neprijavljene >patente« od najmodernejših kandaharc do najprimitivnej-ših stremen iz domače >špage* Plohov je prav malo kupljenih, ali jih je izlelal kak domač kolar, najrevnejši pa »j jih potegnili izpod ruševin kakega starega soda. Prav zanimivo je gledati to mlodeA, ki že spretno krmari po večjih strminah. Tudi starejši smučarji se prav živahno gibljejo na Goricah. Tu jc njihovo vežba-liščc. Za marsikoga so bile smuči do nedavnega res še plohi, a sedaj se že spretno gibljejo na njih. Skoda jc, da število tečajnikov ni tako veliko kakor pri mladini- Oba tečaja, ki ju vodi učitelj Robin-sčak, naj vzgojita mnogo dobrih in vztrajnih smučarjev iti smučark. — Zborovanje trgovcev. V ponedeljek dopoldne so imeli šaleški trgovci, včlanjeni v Združenju trgovcev za slovenjgraski srez, dobro obiskano zborovanje v Unionu. Otvoril in vodil ga jc predsednik g. Rozman iz Sloven jgradca. O položaju m zahtevah trgovstva pa je poročal zvezni tajnik g. Gomfk iz Ljubljane Predavanje jc bilo največ posvečeno davčnim \prasanjem, ki so začela prizadejati rudi trgovcu brige in skrbi. Zborovalci so ugotovili, da gospodarski položaj obrtnikov in trgovcev nujno zahteva prilagoditev davčne prakse dejanskim razmeram davkoplačevalcev. — Zborovanje gostilničarjev. V torek popoldne se je vršila redna skupščina Združenja gostilniških podjetij ob lepi udeležbi članstva. Zbornico TOI in gostinski odsek je zastopal zbornični svetnik g. Le bič iz Celja, Zvezo gostilničarjev pa ravnatelj g. Petem iz Ljubljane. Skupščina je sprejela obračun za lansko leto ter proračun za tekoče leto, nakar je podal Zvezni ravnatlej referat o delu Zveze, o položaju gostinstva v državi. Izčrpno je razpravljal o novem trošarinskem pravilniku in o davčnih vprašanjih. Zbo-rovalci so sklenili izvajati ostro borbo proti krošnjarstvu z vinom in nelegalnemu točenju alkoholnih pijač. Ker je letos potekla združni upravi triletna funkcijska doba, so se vršile volitve, pri katerih je bila izvoljena za dobo treh let naslednja uprava: predsednik g. Kunot Ivan, podpredsnik g. Blatnik Simon, člani gg: Pleteršek Ana, Mešič R.udi, Letonja Ivan, Mam Kunigunda, Vaši Ferrdo, Stropnik Franc; nadzorni odbor: Tajnšek Josip, Medic Angela in Rogl Franc. Ravnajte lepo z Živaljo! Svet n razvalinah — Včeraj ob lem času je bil ta mož še živ. čutil je»- tzpal in se veselil, niti za hip mu ni pnslo na misel, da je smrt že iztegnila roko po njem, — je dejal polinj«ki uradnik zroč na Uiaflkl, ki pa je zdravnik pazljivo ogledoval. — Kako ničevo bitje je človek. Podoben je muhi. vmlcB se solnca ali metulju. cb!ctavajocemu svet C .d-m se. da ostanemo tako hladnokrvni ob takih prizorih — Vsak izmed nas lahko ostane hladnokrven. — Je dejal Benson z nasmehom človeka, ki ima že i begate življenjske izkušnje. — če ne poskusi gledati dalje, nego vid. Ce pa kdaj to poskusi, je njegovega mini konec, to mi lahko verjamete. — A će je to \xndarle kdaj potrebno? Kaj potem? — Treba je pozabiti Drugega izhoda namreč ne najdemo in vsako novo pr.zadevanje rodi samo asove dvorna in vprašanja- To ie moje trdno prepričanje Edino, kar nam preostaja, je izrabiti čas in oditi Nad truplom sklonjeni zdravnik je namignil drugim nai pristopijo. — Grozna rana. kakršne se nisem videl v svoji praksi. — ie dejal sodniku — To je moral biti silen padec *n ne morem si razlagati kako so se mogle nesrečnežu tako prelomiti in zdrobiti kosti. Kar poglejte dobi'-.: Zdi so. da jih je raznesla iz središča lobanje delujoča sila. Kar verjeti ne morem, da bi si jih bil z udarcem ob skalo tako zdrobil. — Morda je pa padajoče t