21. številka. Ljubljana, v petek 25. jaiiuvarja 1895. XXVIII. leto. g|H MUL Izhaja vsak dan ivcicr, iiinisi nedebe in praznike, ter velja po polti prejemun zn a v s t r o • o g e r s k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta M gld. za četrt leta 4 *rld., za jeden mesec 1 gld. 4'» kr. — Za Ljubljanu brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'('» kr., za jeden mesec I gld. 1o k r. Za pošiljanje na dom raćuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. /a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste pn »> kr., če se oznan lo jedenkrat tiska, po f> kr., če ne dvakrat, lil p i \ kr . če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.vole frar.kirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravnifitvo je na Kongresnen- trgu St. 12. Upravu ifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t j. vse administra;ivne stvari. Deželni zbori. Hran I niti. (VII apJH do«- 2 5. ja n uvarja 189 5.) Deželni glavar Oton Detel a otvori ob polu 11. uri sejo. Ko s« je prečital in odobril zapisnik zadnje seje, naznani deželni glavar, da sprejme volitev v komisijo za revizijo katastra. Dotične peticije se izroče dotičnim odsekom. Istotako poročila deželnega odbora: glede* naprave primerne zveze mej gorenjo krško dolino in postajo Zatičina dolenjskih železnic; o vpeljavi deželne naklade na pivo; o vprašanji, ali in kako bi se mogli dacarji po zadovolilni službi vpokojiti; o vodopravni obravnavi glede dopustnosti Podhaysk£jevega alternativnega načrta (tako imenovanega II. načrt *) za osuševanje ljubljanskega barja, in o uvrstitvi občinske ceste v cestnem okraji kranjskogorskem mej Okrajne ceste. Posl. Povže in tovariši izročili so nastopni Samostalni predlog: Visoki deželni zbor naj sklene: „Deželnemu odboru se naroča, da odpošlje c. kr. ministerstvu spomenico, v kateri naj razloži stanje naše mlinarske obrti ter prosi, da visoka c. kr. državna vlada takoj razveljavi z ministersko uredbo v letu 1882 dovoljeno olajšavo za mlinsko-obrtni promet, po katerem so ogerski veliki mlini zamogli upelja-vati žito iz balkanskih dežel colnine prosto." V formalnem ožim naj s« ta predlog izroči upravnemu odseku v poročanje. Utemeljevanje predloga se stavi na dnevni red jedne prihodnjih sej. Posl. K lun poroča imenom finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1895 in o prošnji mestnih učiteljev v Ljubljani za zvišanje starostnih doklad. Poslednje prošnje fin. odsek ne more priporočati, zbornica jo je torej odklonila. V generalni debati se je oglasil prvi posl. Hribar, ki poudarja važnost učiteljskega stanu in da je učitelj neodvisen. Zakon o Rešitelj. (SI ka; francoski spisal Rene Maizcrov.) Gospod de Rocreuse je našel na pregrinjalu sprednje sobe zmečkano pismo in on, ki se je vedno zaničljivo smejal ljubosumnim možem, je list razvil ter ga čital. Bil je samo jeden stavek: „Ljubi me vedno, kakor te jaz obožujem; našla bodeš dolgo, nežno pismo na pošti v Rue Taitbout pod začetnima Črkama A. R. 12." In ves bled, oči kakor blazen, ki ne ve več razločevati, kaj misli in kaj dela, ki več ne premišlja, plane v oblačilnico svoje soproge, kjer je Liette, njegova oboževana Liette ravno primerjala več klobučkov, katere ji je bila poslala modistovka. Madame de Rocreuse v začetku ne zapazi razburjenosti svojega soproga; obrne se na pol k njemu ter ga vpraša: „Ni res, da mi ta klobuk dobro pristoji ?" On ne odgovori; zdrobi jo skoraj v svojih močnih rokah, gledaje jo steklenega pogleda in ji vsled strahu in jeze predrugačenim glasom vsklikne: »Povej vender, ukazujem ti, pismo je tvojega ljubimca." Liette stoji nepremično; nevarnost podvoji »jene moči in ona se premaga. V njenih potezali ljudskem šolstvu ni dosegel svojega namena, po glavitno besedo glede učiteljstva imajo 0. kr. obla-stva. Ako je bil prej učitelj odvisen od duhovščine, zdaj pa je odvisen od c. kr. okrajnih glavarjev, to pa je šh bolj nevarno, nego prvo. V dobi koalicije, ko se druži duhovščina z uradniki, je stanje narodnih učiteljev težavno. Mnoga znamenja kažejo, da utegnejo zopet priti hudi časi za naše učitelje. Pro-testuje proti postopanju okrajnih glavarjev proti nekaterim učiteljem. Z brezmernim usiljevanjem nemščine preti še vedno velika nevarnost našemu ljudskemu šolstvu. Iz pedagogičnih razlogov se moramo upreti takemu početju. Navaja konkretni slučaj pok. Matije Hočevarja štipendije za občino mokronoško za poučevanje nemščine in govori obširneje o obli-gatnem pouku nemščine v ljudskih šolah, ki ne sili, kjer le možno. Avstrija je v tem oziru še vedno država neverojetnosti, zato se je oglasil, da to konštaruje. Deželni predsednik baron Hein zagovarja postopanje oblaste v proti učiteljem, ki se mu zdi potrebno za vzdrževanje reda in discipline. Okr. glavarji so le predsedniki okrajnih šolskih svetov in torej odvisni od votantov. Odgovarja na nekatere trditve predgovornika. Germanizovalo se ni — kje so rezultati? (Dr. Tavčar: Ni jih, ker so bili germaniza-torji preveč nerodni.) Konča svoj govor s trditvijo, da se dandanes pač ne misli na germanizovanje. Posl dr. Tavčar izjavlja, da naj ostane učiteljstvo pod sedanjim nadzorstvom, ker se mu dozdeva, da bi pod drugim bilo še na slabšem. Saj smo videli, kako je od knezoškofa v dež. šolski svet poslani zastopnik se izjavil, da se na ljubljanskih srednjih šolah uči premalo nemščine in preveč slovenščina prevladuje. Ljudsko šolstvo moramo smatrati kot najdražji biser, od njega je odvisna bodočnost našega naroda. Novih Šol je še premalo, treba jih bode še ustanavljati, tu ne bode moči izogniti se stroškom. Obrača se proti nekaterim opazkam poročevalca, ako imajo namen, da bi se ž njimi zanesla neka agitacija mej ljudstvo proti šoli in postavilo „šolskega zajca". Mi Slovenci sa mo- se pokaže sočutje. Pogleda ga z nedolžnim obrazom, ki je žalosten, da mora slišati tako grdo obdolžitev Liette odgovori polglasno: „Ali Jean, mene moreš sumničiti, mene tako sramotiti, ki te tako iskreno ljubim?" On seže vmes in zmaje z rameni: „Ti mi ne odgovoriš 1 . . ." „Kaj je s pismom, tem ljubavnim pismom, katero sem našel pred vrati tvoje sobe, koje si ti vsled nepaznosti izgubila ?" « „To je laž, grda laž . . . Sem li jaz jedina ženska v hiši? Angleška vzgojiteljica, moja sobarica, kaj vem jaz, čegavoje to pismo. Pred no se opravlja, predno ono, ki nosi tvoje ime, tako težko obdolžiš, poiskati je treba še-Ie dokazov, a ne zadovoljiti se z jednim listkom IM „Zdaj se pa še šali . . . Ako se gre za dokaze, dobil jih bodem v nekoliko minutah cel kup, našel jih I odem na pošti, razvideli se bodo iz pisem, oddanih pod šifro A. R. 12., A. R. 12, čuješ dobro, Liette? Pisma se mi ne morejo odreči, in pri bogu, jaz ti svetujem, ako se čutiš krivo, porabi trenotek moje odsotnosti v to, da zadnjič ob-jameš svojega sina in potem brez hrupa izgineš iz te hiše, kjer jaz tvoje prisotnosti niti nočem niti ne morem dalje prenašati!" „Stori, kakor ti je drago I" ramo z vho strastjo okleniti svojega ljudskega šolstva, ki j c steber našo narodnosti, v narodni šoli se ne sme uganjati nobena germanizacija Omenja nekdanjih zloglasnih 600 gld. za poučevanje nemščine, za katere se je potezal dež. šolski svet, da bi se zopet postavili v proračun. Isti dež. šolski svet pa se protivi temu, da bi se razširil pouk v slovenščini na gornji gimnaziji, kar pa se bode moralo zgoditi. Omenjenih G00 gld. smo odrekli baronu Wi U kl er ju, torej se vender ne more zahtevati, da jih dovolimo g. baronu H e i n u , ki včasih prav očitno pokaže, da nam ni prijazen. Omenja nekaterih imenovanj v deželni šolski svet. Deželni odbor pod vodstvom g. dež glavarja Detele je gotovo steber, ki varuje nemščino v šolah. Spominja se stare germanske podobe W o d a n a , kateremu sedita na rami dva krokarja, prvi spomina drugi misli, taka krokarja se mu zdita dež. odbornika dr. P a p e Ž in dr. S c h a f f e r , ki sedita na ramah dež. glavarja, da časih ne ve pri čem je. Protestuje proti znanemu brzojavnemu pozdravu, ki ga je poslal narodni (!?) deželni glavar ob svojem času v Belo-peč, ko se je odpirala „šulvereinova" šola! Brez-taktno je bilo, da je slovenski deželni glavar se udeležil na tak način germanizatorske nemške demonstracije, da je klical božji blagoslov na šulve-reinsko delovanje! (Dobro-klici!) Dež. predsednik baron Hein odgovarja na razne opazke predgovornika. Dež. glavar D e t e 1 a odda predsedstvo namestniku baronu Apfaltrernu in pravi, da ga pušica predgovornika ni ranila, ker ga brani ščit dobre vesti. Da bi bila slavnost nemška demonstracija, o tem mu ni bilo ničesar znano (klici: Žalostno! — Vse dolgo zagovarjanje gosp. Detele je vzbujalo večkrat veselost mej poslanci in mej poslušalci.) Ravnal je, kakor pravi .bona fide" in se skuša opravičiti, kar se mu pa ni posebno posrečilo. Dež. glavarja namestnik baron Apfaltern obžaluje neki žaljivi klic dr. Tavčarja proti posl. Pa kižu. Posl. dr. S ch al fer odgovarja na govor dr. Liette sliši, da oddrdra voz, v kojega je stopil njen soprog z naglostjo. kakor bi veljalo zabraniti kak rendez-vous, od kojega je zavisna sreča vsega njegovega življenja. Zdaj se ona zgrudi; živci, ki so se tako krepko držali, odpovedo službo, čuti se brez rešitve izgubljeno in kakor nepremična masa leži mej blazinami svojega divana. Zebe jo prav v srce. Čuti so smrtno utrujeno. V njenih sencih grozničavo bije, sveti se ji pred očmi. Kaj naj stori, kaj izmisli, da Jean ue zve najhujšega, resnice, da mu ne pridejo v roke usodepolna pisma na pošti v Rue Taitbout, da ne odkrije teh prijemljivih prič, ki bi mu odprle oči, odkrile greh, v koji se je nepremišljeno strmoglavila. V svoji navadni nepremišljenosti je „oni-izbral začetni črki za šifre. Prišlo bo gotovo do dvoboja, do jednega onih groznih dvobojev, kjer je jeden odveč na svetu, kjer se noče in ne sme prizanašati nasprotniku. V svoji obupnosti ostane nepremično, roke na kolenih, brado naslonjeno na roke, upirajoč zmedene oči naravnost na telefon, čigar jasen gumb se ji sveti iz jednega kota njene sobe. Najedenkrat zadobe lica zopet barvo, mračen obraz poživi novo upanje. Plime k telefonu in da hlastno znamenje. Tavčarja in trdi, da učitelji uživajo dovolj prostosti pri volitvah itd., da torej niso tako odvisni od oblastev, kakor se je trdilo. Konečno zagovarja kot „deutscher Krainer" dež. glavarja proti napadom, ker je moral tako ravnati. Da se je kot »deutscher Krainer" potezal tudi za nemške iole sploh, se razume. Dež predsednik baron Hein dostavlja, da se bode ukrenilo potrebno, da se dobe bolj pripravni prostori za nemške šole v Ljubljani. Posl. župan G ras se Ili odgovarja dr. Schaf-ferju glede nedostatkov pri prostorih mestnih nemških šol v Ljubljani. Novih poslopij ni možno graditi, torej treba, potrpeti. V prostorih stare bolnice bode mogoče nastaniti nemško dekliško šolo, ko bodo izpraznjeni. Če država stedi, ko je namestila nižjo gimnazijo v prostorih, ki so bili spoznani kot popolnoma nepripravni, mora to storiti tem bolj mestna o brina. Posl. Povše odgovarja na govor dr. Tavčarja glede paralele mej duhovščino in mej vladnimi organi. Znano je, kaj je storila duhovščina za šolo. Zavrača izraz „šolski zajec" in ugovarja, da bi se hotelo vzbujati agitacijo. Tudi njegova stranka je prijateljica ljudskega šolstva, a skrbeti je vsem, da bremena za šolstvo ne narjiščajo preveč. Posl. Lučk mano poudarja praktično stališče narodnostnega vprašanja v šolstvu in pravi, da bode stavil primeren predlog v specijalni debati. Posl. K r s n i k predlaga konec debate, ki se vzprejme. Poprej sta se še oglasila dva poslanca k besedi. Posl. dr. Tavčar zavrača opazke poslanca Povšeta, sedanji duhovščini so veljale njegove besede, ne oni vzorni iz prejšnjih časov. Mahtnču in njegovim učencem bi pa vender ne dati nadzorstva nad našimi šolami. Dr. Schaffer ga je tudi hotel raztrgati, a odgovori mu le na kratko. Konečno zavrača duž. glavarja oprav:čevunja. Slučaj v Deli peči je bil ves drugačen, nego le lokalno-kranjsko-nemški. iSlavnost je bila prononcirano politična nemška demonstracija, katere so se udeležili koroški m celjski nemški matadorji. Proti temu se je protestovalo, ker pri taki slavnosti ni imel slovenski deželni glavar ničesar opraviti. Glede klica posl. F* a k i ž a izjavi, da nikakor ni hotel žaliti moža, ki že toliko časa sedi v tej zbornici, hotel je Je reći, da če glavar sam ni bil poučen o stvari, je bil toliko manj posl. Pakiž. Po razjasuilih glavarja smatra, da se je ta opravičil glede svojega postopanja, ker neče dvomiti o njegovi izjavi. Dež. glavar D e t e 1 a vzame to na znanje. Poročevalec K 1 u n odgovarja raznim govornikom na njihove opazke in razjasnjuje stališče, katero zavzema tin. odsek. (Konec prlh. Mtajci-Mkl. V zadnji seji se je predložil dež. odbora predlog, naj dež. zbor izreče, da se za dobo desetih let odpove dež prikladam od poslopij, katere bi zgradila država v Gradci, ako bi preložila tja obratno rav- „ Hitro, brzo kakor mogoče, zaklinjam van zve-žite me zbureau-em poste restante v Rue Taitbout. . ,* Srce ji glasno bije, ustna se treso, kakšnemu človeku bo zaupala svojo skrivnost, čegavitn rokam se izročila, ali bo privolil, uslišati njo in zavesti gospoda de Rocreuse? Jedi uradnik mlad ali star, kdo ve, morda je tudi oženjen, nesrečno oženjen, istotako prevaran, ali ne bo neupogljiv, se ne bode hotel osvetiti na vsem spolu? Morda pride prepozno in Jean ima morda pisma že v roki . . . Znamenje se oglasi. Uradnik je poste restante uvađa v Rue Taitbout. „Hej, kedo kliče?" »Gospod, neka nesrečna žena, katero lahko uničite ali rešite ..." Ihte jeclja ta dolgi stavek tresoča se na rokah in na nogah, kakor drevesce, ki je maje veter. „Ne razumem ničesar, madame, govorite raz-ločneje ..." Liette ponovi svoj dolgi govor in se trudi, da izgovori vsak zlog jasno. Uradnik se prične smejati, konečno zagodrnja: „To je pač šala, madame?" Madame Rocreuse odgovori z ganljivim glasom: „Pnsezam Vam pri vsem, kar vam je sveto, da pripovedujem čisto resnico. Slušajte me, prosim Vas v imenu onih, ki so Vam najdražji, zaupam popolnoma na Vaše plemenito srce .... Jaz sem plavolasa dama, ki dva tedna hodi v vaš oddelek nateljstvo državnih železnic v Beljaku. Dež. zbor se je posvetoval o nekaterih premembah gasilnega reda in rešil nekatere nevažne druge zadeve. Koroški. V včerajšnji seji dež. zbora je prišla na raspravo prošnja „Stidmarke" za podporo. Finančni odsek je predlagal, naj se prošnja zavrne, in je ta svoj predlog motiviral s tem, da ima društvo jed-nostranske narodne teudence in da ga zategadelj ni moči podpirati iz deželnih dohodkov, katera dajeta obe v deželi živeči narodnosti. V imena nemških nacijonalcev je dr. Steinvvender predlagal naj se dovoli „Sudmarki" podpora v znesku 100 gld., Češ, da so nenemške večine v drugih deželnih zasto-pih manj skropulozne in da je zadnji čas, da se tudi koroški deželni zbor že odpove principu ravnopravnosti. Gospodarska prizadevanja „Sudmarke" morejo koristiti tudi Slovencem, na tiste Slovence pa, ki nečejo z Nemci v „miruu živeti, se pa sploh ni treba ozirati. Slovenska poslanca Enšpieler in Muri sta v tem, ko je Steinwender govoril, zapustila dvorano. Dež. zbor je prošnjo „Sudmarke" odklonil. \ Ii|ubl|Miil, 25. januvarja. Volilna korupcija- Da imajo levičarji navado, slepariti pri volitvah kar se da, je znano. Zdaj se jim je to novic dokazalo. Pri deželnozborski volitvi v krumlovsketn okraju na Moravskem je bil s pomočjo nezaslišanih sleparij voljen levičar Rund in nemška večina dež. zbora je hitela zavreči vse proteste in odobriti to volitev. Volilci pa so se pritožili zaradi dogodb pri volitvah in drž. sodišče jo izreklo, da se je pri volitvi nad 100 glasov pridobilo za levičarskega kandidata na nezakonit način. Voljeni levičar pa se vzlic temu neče odpovedati mandatu. Domobranska in črnovojniaka novela utegne le prouzročiti konrlikt mej vlado in tirolskim deželnim zborom. Poroča se namreč, da vlada neče pritrditi na»vetovanim premembam teh novel, nego da zahteva, naj se nje načrt vzprejme nepremenjen. Hrvatski sabor je v zadnji seji dognal generalno razpravo o proračunu deželnega zaklada. Debata je bila politična. Govorili so: Egersdorfer, Folnegovič in Stankovič*. Proračun se je seveda vzprejel. Ogerski ministri in državni tajniki so po ogerski parlamentarni navadi po svojem imenovanju odložili mandate in se morajo podvreči novi volitvi. V okraju Duna-Szerdahely, kjer kandiduje novi pravosodni minister Krdelyi, je svojo kandidaturo oglasil tudi Fran Kosstith. Ogerske cerkvenopolitične reforme. Ofi-cijozni listi ogerske vlade javljajo, da prideta še nerešeni cerkvenopolitični predlogi že tekom prihodnjega meseca pred magnatsko zbornico. Vlada računu, da dobi za svoji predlogi večino, četudi le majhno, kar pa je jako dvomljivo. Nemščina v Bosni. Ko je naša država okupirala Bosno in Hercegovino, je hitela uvesti v vse ondotne ljudske šole nemščino kot obligatni učni po pisma, zaznamovana zA R. 12 Spominjate se, kaj ne?" „ Popolnoma." „Vsled neprevidnosti se je izgubilo pismo, v katerem mi naznanja moj . . . moj prijatelj, da bode še dalje moja pisma naslavljal z A. R. 12. Moj soprog je našel to pismo, skočil takoj na voz, da se nemudoma poda v vaš urad . . . Ako sem vas se pravočasno obvestila, ako pisma še niste oddali, zaklinjam Vas, ne izročiti je, ne uničiti z jednim udarcem treh življenj, in ako bi Vas moj mož iz-pra-etral, mu opišite osebo moje sobarice, majhne, okrugle osebe, črnih las in zaletavajočih besed. Vem gotovo, da Vam bode veroval in ne dalje izpraševal. Dolžna Vam bodem neomejeno zahvalo ..." Uradnik jo ustavi. „Zadostuje, madame, brezpogojno smete ra-čunjati na mojo zamolčljivost; zabavno je vedno, zaplesti se v kako dogodbico, kjer se dupira ljubosumen soprog, kar se mnogokrat dogaja v našem področji. Na svidenje, madame . . ." Nekaj ur pozneje kleči gospod de Rocreuse pred nogami svoje soproge proseč jo milo in skesano odpuščanja zaradi krivičnega suraničenja in ne opazi na zaničljivo zategnjenih ustnicah, da se ji izpod dolzih trepalnic smehlja navihanost kakor daljno bliskanje na nebu, kjer je ravnokar razsajala nevihta , . . predmet in nkazala učiteljem, naj bosenski mladini utepejo kolikor mogoče največ nemščine. Pred kratkim pa je vlada to zopet odpravila. Nemščina se bo odslej učila samo tam, kjer je to „potrebno* in le tisti otroci se je bodo učili, katerih roditelji to izrecno zahtevajo. Kot vzrok tej odredbi navaja vlada, da se niso v nemščini dosegli prav nikaki uspehi. Nova kriza v Srbiji. Stari birič Hristid, sedanji ministerski predsednik srbski, se je menda ustrašil novih volitev v skupščino in bi rad odstopil. Kralj Aleksander je zategadelj pozval Novakovima, vodjo naprednjakov, k Bebi, in mu ponudil, naj sestavi novo ministerstvo. Novakovič- je ponudbo odklonil. Kralj skuša sedaj razdvojiti radikalno stranko in sicer s tem, da nastavlja upliv-nejše radikalce v državni službi, a dvomljivo je, da bi mu to kaj pomagalo. Kako obupna je situva-cija Obrenovičev, se vidi iz tega, da skuša kralj na vse mogoče načine privabiti kraljico Natalijo v Beligrad. Ako bi se Natalja vrnila, bi bil konec srbski krizi. Milan bi ostal v Parizu, Hristio* bi odstopil, z dvora bi se pognala vsa ta družba, ki spletkari proti radikalcem. Žal, da je malo upanja, da bi se Natalija hotela vrniti. Šele pred kratkim, ko jo je sin prosil sveta glede težkot, s katerimi se ima boriti, mu je odgovorila: Vse bo dobro, če boš spoštoval zakone in voljo narodovo, pred vsem pa se varoval svojega očeta. Francoska miniaterska kriza Bourgeoisen se je v drugič ponesrečilo, sestaviti novo ministerstvo. Javno mnenje je vsled tega postalo jako nezadovoljno. Vse okolnosti kažejo, da bi oportunisti radi preprečili nameravano koncentracijo republikanskih strank in prisilili predsednika republike, da imenuje oportunistično ministerstvo, ki bi zbornico razpustilo in pri novih volitvah skrbelo, da dobe oportunisti izdatno večino v parlamentu. Lord Randolf Churchill, znameniti angleški državnik, je umrl včeraj zjutraj, star šele 45 let. Rodil se je 1. 1849 kot tretji sin vojvode Mar I bo-rough. Komaj 25 let star je bil že poslanec. L. 1880 se je ločil od konservativne stranke in s svojimi prijatelji ustanovil novo stranko: Fourth party, neke vrste krščansko-socijalno stranko, katere ideje je razširjala posebna zaveza „Pri m rose League". V kratkem času si je Churchill pridobil toliko ugleda, da so mu morali njegovi konservativni nasprotniki ponuditi mesto državnega tajnika, katero mesto je Churchill 1. 1885 tudi prevzel. V drugem Salia-burvjevem ministerstvu je 1. 1886 Churchill prevzel finančni portfelj in vodstvo konservativne večine v poslanski zbornici, a odstopil je kmalu, ker njegovi tovariši niso hoteli privoliti, da se zmanjšajo troški za vojsko. Za Churchillom je Angleška izgubila velik talent, kakeršni se redkokdaj rode. Slovansko narodoznanstvo. Svojim CAstitim sot rudni kom poBvefiuje Anton Trstenjak* (Dalje.) Slovani so že od nekdaj poljedelci. Že njih starodavna bivališča v zakarpatskih pokrajinah, v katerih so prebivali v zajednici, napotila so jih na to, da so se pečali s poljedelstvom. Pragozdove so krčili in razoravali. Bili so pridni in umni poljedelci. Vse to se da dokazati iz besed, 8 katerimi so označevali poljedelsko orodje, iz besed vseslo-vanskih, torej iz besed, katere so bile lastne slovanskemu prajeziku. Te besede so plug, lemeft, gredel, plaz, ral o, oralo, soha, brana. Slovanska znanost ima sicer besedo plug za temno, vender pa sami Nemci priznajejo, da so Slovani bili Nemcem v poljedelstvu učitelji, torej je bržkone plug slovanska last. Ze v stari dobi, pred Kristovim rojstvom, sejali so naši pradedje žito, ki je bilo znano v iztočni in srednji Evropi: rž, pšenico, ječmen, oves in proso Vse te vrste žita označevali so z besedo „žito", to je „živto-, katera beseda pomeni a žito in živilo (živež) ter nam jasno spnčuje, da je bilo našim pradedom še v dobi nerazdeljenega slovanskega naroda žito najpoglavitnejše živilo, kakor se je tudi s to besedo pozneje in šh danes označevala tista vrsta žita, katerega se je v dotičnem kraju največ pridelovalo. Tako izražajo Poljaki, Čehi in Sorbi z besedo žito rež, Srbi in Hrvati proso, Rusi pa pšenico. Prastaro je nadalje slovansko čebelarstvo, kar nam spnčuje občno znamenovanje besede b u č e I a , to je bučeča, ker buk, kakor tudi med in vosek, torej besede, ki so zajete iz besednega zaklada še nerazdeljenega slovanskega naroda. S to vrstjo kulture bavili so se torej Slovani bolj, nego Germani. Znano je, da so Slovani mrliče pokapali in sežigali. Kako so to delali, o tem ne moremo raspravljati. Omeniti hočemo le, da so Rusi dajali mrličem kvas, Badje, kruh, meso, na dvoje razreza* nega psa, dva konja, dva vola, petelina in kokos ip tudi — č c b u 1 o. Verovali so namreč, da se človek nekaj časa po smrti živi, predno pride v raj. Čebula, kakor tudi česen, prastara je jed ruska. Ta dišava prideluje se že v Galiciji, Bukovini, B sa-rabiji, Podolju, Moldavi v toliki meri in množini, da si tega niti predočevati ne moremo, in milijonom ljudstva sta česen in čebula vsakdanja hrana. Cela nedogledna polja sta sam česen in čebula. Ruski česen je debel, kakor naša čebula, in ]e zelo sočnat. Použiva se različno, in ni je jedi, v katero ne bi devali česna ali čebule. Ruski zdravnik Pirogov omenja mej svojimi anekdotami, da je nekega ruskega šovinista, grozečega Nemcem, da pride čas, ko bodo ob Reni vihrale ruske zastave, vprašal, kaj pa bode potem. No, kaj, odgovoril je Pirogov, potem bodo Rusi izruvali vinsko trto in sadili — čebulo, človek ne bi niti mislil, kako važna uloga je namenjena česnu v človeškem življenju. Nemec seveda ne more sedeti poleg Rusa, ki se je ravnokar najedel česna. Množina naroda živi revno. M a m a 1 y g a zjutraj, maraalvga opoludne za kosilo in mamalyga za večerjo. In mamaljga je zelo indiferentna hrana. Proti iztoku Galicije rase mnogo koruze in tu se iz koruzne moke kuha zelo udomačena jed mamalyga, ki je prebivalstvu, razprostirajočemu se do Hesarabije, vsakdanja hrana. Mama lyga je nekako to, kar polenta, samo da ni tako trdo kuhana. Ne razveseli, ne zdrami, ne oživi in ne razgreje človeka. Revni narod, ki nima vodke, s hrepenenjem posega po nečem, kar mu vodko nadomeščuje. In to je česen. Ne zahteva nobene priprave, nobene ceremonije. Kakor ga je zemlja rodila, tako ga lahko uživaš. V sebi ima eterično olje, in to je, kar vzdrami, oživlja, razveseli človeka in poleg tega je česen revnemu zemljanu zanesljiv zdravnik in domača lekarnica. On je zdravilo proti prenehovalni mrzlici, kugi in koleri. Gališki Rusi in Poljaki jedo v isti namen kričistilni „rudeči b a r š č" (barszcz czerwony>, izvrstna narodna juha, katere tudi „szlachcic" na svoji mizi nikdar ue pogreša. Poleg kislega zelja s kromprjem igra pesa najznatnejšo ulogo na jedilnem listu poljskem in ruskem. Iz pese se namreč dela kisla juha rb a rs z c z" imenovana. Najimenitnejši je „harszcz czer-wony", to je iz pese, in ako se temu baršču primeša mesa, je to najboljši baršč. To je krepka, zdrava, kričistilna juha. Najboljši kuharji juh so Rusi, da jih v tem pogledu ne prekaša noben narod. Ruske juhe izvrstno teknejo tudi finemu ukusu razvajenega Evropca. Fina močnata jed so nadalje pirogi, brez katerih si ne moreš misliti Poljaka in Rusa. Se množina jedi je, katerih tu niti po imenu ne omenjam. O Čehih nisem povedal uiti besedice; niti nisem omenil, kako važno ulogo imajo kumare pri Čehih in Rusih. Rusija je dežela gob in tu so gobe vsakdanja hrana. Čeh uživa kumare surove in kisle. Na praškem trgu videl sem gospode in delavce, ki so si kupovali surove kumare in jih tam ni licu mesta surove snedli. Jedo jih, kakor mi jabolka. Sicer pa jedo tudi kisle kumare. Te nalagajo v slani vodi v velikih kadeh, kakor pri nas zelje. Te kisle kumare jedo in to vodo tudi pijo in izpijo. Kdor hoče imeti pojem, koliko je kumar na Češkem, ta naj se potrudi na narodno slavnost, zvano ,f i d 1 o v a č k o", ki se vrši vsako leto o veliki noči „na nuselskč louce" pri Pragi. Tu se shaja ljudstvo iz vse Češke, tu se z bero vsi nemški komedijanti. Pridelovatelji kumar pripeljali so sem na travnik velike sode polne kumar. Sod stoji do soda in to se vse ta dan použije. Še na praški razstavi prodajale so se te kumare kot osvežilo. Ruski car Nikolaj II. napravil je velikansko stravo, sedmino po pokojnem očetu svojem. Veren narodu in narodnim običajem pogostil je nad 100.000 Rusov. Tu smo čitali, da so se dajale narodu same narodne jedi. Strava pomenja hrana, to je tista hrana, ki se použiva pokojniku na čast. Ker se pri Slovencih ta pojedina vrši sedmi dan, zovemo jo sedmino. Sorodniki, sosedje in prijatelji zbero se v pokojnikovi hiši in slave spomin pokojnikov z jedjo in pijačo. Za take slučaje imajo Rusi posebno jed, „kutja" imenovano. Kutja se dela iz riže, rozin in medu. Poleg tega pogostil je ruski car svoj narod z jedrni, in te so: šči, pirogi in kisel. Piti pa mu je dal staroruski kvas. (Konec prib.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. januvarja. — (Repertoir slovenskega gledališča). Jutri se bo v drugič pela prekrasna in pri premijeri tako sijajno uspela opera .Trubadur". Zanimanje za to predstavo je, kar je pač ob sebi umevno, jako veliko. — (Slovensko gledališče) Sinoči je cenjeni naš gost gospod Anton v drugič nastopil kot Ce-lestin. Pel ga je ravno tako prijetno, razumno in razumljivo, igral pa bolj drastično nego prvikrat. Uspeh je bil isti: burno ploskanje po duetu z De-nizo in trikratno gromovito izzvanje koncem vsacega 'dejanja. Po prvem aktu izročil se je na odru dič-*emu gospodu gostu ukusno okrašen lavorov venec s trobojnimi trakovi, katerega mn je poklonilo Dramatično društvo. Isto pohvalo kakor Celestm žela je za svojo pikantno igro nositeljica glavne uloge, gospica Nitouche, naš mladostni komik. Kakor ču jemo izza kulis, dobila je gospica Po I ako v a, po-povodom „zadnje" predstave te spevoigre, v kateri je z največjim uspehom stvarila naslovno ulogo, v svojo garderobo lep šopek, ki nosi na trobojnih trakovih naslove treh najvažnejših letošnjih ulog: dau-phin, Nitouche, Desirše. S svojo marljivostjo in nadarjenostjo si ga je vrlo prislužila. — Morda se le najde mej našim igralnim osobjem še mlad komik, ki ima dokaj prijeten glas in dovolj dobre volje, da bi se naučil pod spretnim navodilom ulogo Celestina. — Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Gospodu Antonu pa v zahvalo za umetniški užitek, ki nam ga je napravil, kličemo z občinstvom vred: Da se kmalu zopet vidimo! K. — (Tipografski ples.) Ljubljanski tiskarji prirede dne 16. februvarja v prostorih starega strelišča plesni vanček. Godbo preskrbi pešpolk kralj Belgijcev št. 27. Čisti dohodek je namenjen invalidnemu zakladu tiskarskega društva. Ples obeta biti zelo sijajen. Pred več leti so bili ti plesi jako priljubljeni, pozneje pa so se opustili in šele sedaj obnovili. Prireditelji pričakujejo, da jim izkaže ljubljansko občinstvo svoje simpatije s številnim obiskom. — (Koliko plača Ljubljana davkov?) Kakor posnamemo c. kr. finančnega ravnateljstva izkazu, plačalo je mesto Ljubljansko leta 189)5. neposrednega davka s pri kladami vred 621.083 gld. 74 kr. in sicer: 7760 gold. 17 kr. zemljiškega davka, 171.060 gobi. 56 kr. hišnonajemninskegt davka, 4591 gld. 711 kr. 5% davka od dohodka poslopij, ki so oproščena hišnoriajemninskega davka, 34.581 gl. Vi kr. pridobnine in pridohuine od krošnjarstva, 224.045 gld. 89Vi kr- izkazane dohodnine, 997 gl. 45 kr. pristojbine za izterjanje davkov, 936 gld. 32 kr. zamudnih obrestij od zastalih davkov. 44 gl. 17'/i kr. takse od zglašemh obrtov, 175.639 gld. 42 kr. deželne priklade in 1426 gld. 91l/i kr- zdravstvene priklade, Cela dežela kranjski plačala je v omenjenem letu 1,559.584 gld. 62lkr. cesarskih davkov in 801.552 gld. 99l/» kr. priklad, torej skupaj 2,361.137 gld. 62 kr. — (Slovenski pouk na ljudskih šolah v Kočevji ) Vsied pritiska javnega mnenja odredil je c. kr. deželni šolski svet, da se na l|udskih Šolah v Kočevji v tretjem in četrtem razredu po dve uri na teden vpelje zopet neobligaten slovenski pouk. Deželni odbor kranjski izrekel je svoje pri* trjenje, ob jednem pa prosil za izkaz slovenskih otrok, ki obiskujejo šolo v Kočevji, ker se je vsled otvoritve ondotnega premogovega rudnika število otrok s slovenskim materinskim jezikom bržkone zdatno pomnožilo. Pred nekaterimi dnevi prijavila je c. kr. deželna vlada deželnemu odboru poročilo okrajnega šolskega sveta v Kočevji. Glasom tega poročila nahaja se baje v vseh razredih 28 učencev in učenk s slovenskim materinskim jezikom, izmej katerih je 11 otrok rudniških delavcev. Ker so — kakor zatijuje okrajni šolski svet. — stariši navedenih otrok zadovoljni z vpeljavo neobligatnega šolskega pouka, sta se krajni in okrajni šolski svet izjavila, da ni povoda, o tem kaj posebnega ukreniti. — Kako so se vršila poizvedovanja glede števila slovenskih otrok v kočevski ljudski šoli, si pač lahko mislimo; kaj pa je nemščine neveščim otrokom, ki vstopijo v prvi razred, pomagano s tem, da se v tretjem in četrtem razredu poučuje slovenščina kot neobligaten predmet, naj pojmi, kdor more, nam je to povsem nedonmno. Poklicanih faktorjev dolžnost pa je, da se v tej zadevi nekaj stori, kajti slovenski otroci v Kočevji ponemčujejo se na uprav brutalen uačin. — (Gasilno društvo Vič-Glinoe) priredi v soboto, dne 2. februvarja t. 1. v prostorih gostilne „pri Žabarju* na Viču veselico. Vstopnina za gospode 30 kr. Začetek ob 6. uri zvečer. Cisti dohodek je namenjen napravi gasilnega orodja. — (Okrajna posojilnica v Kamniku) ima v soboto dne 2. februvarja dopoludne ob 11. uri v svoji pisarni svoj redni občni zbor. — (Slovensko bralno društvo v Tržiči) priredi predpustno veselico v soboto dnš 2. svečana 1895. 1. v prostorih g A. Perneta. Vzpored obseza godbo, petje in ples. Pri veselici svira družba gosp. Komaca. Vstopnina: Člauom 25 kr., nečlanom 50 kr., dame proste. — (G kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se bode k izdaji 1895. glavne tarife za blago c. kr. avstr. drž. železnic uvedel dodatek I , ki zadobi veljavo z dnem 1. februvarjem 1895. — (Umrl) je v Sevnici g. France Kramar, jako zaslužen rodoljub, jeden ustanoviteljev ondotnega bralnega društva, v starosti 58 let. Pokojnik je bil vedno odločen in delaven narodnjak in je nad 20 let deloval na korist sevniške občine. Posebno zaslugo si je pridobil z ustanovitvijo gasilnega društvu. Pogreb je bil jako lep; kar je narodno v Sevnici, vse je vrlemu možu izkazalo zadnjo čast, a prišli so tudi politični nasprotniki. Bodi pokojniku zemljica lahka I — (Nesreča na lovu.) V Dramljah na spodnjem Štajerskem šla sta nedavno kmeta Miha Sve-telšek in njegov svak Martin Vidmar na lov. Vidmar stal je za grmom, da ga SvetelŠek ni videl, v tem hipu prileti zajec, bežoč naravnost proti grmu. SvetelŠek ustreli dvakrat, a na drugi strel začuje bolestni krik Vidmarjev, katerega je zadel v prsi. Smrtno ranjenega Vidmarja so prenesli na njegov dom. — (Redek lov.) Pri Ribnici na Pohorju (spodnje Štajersko) so ustrelili nedavno jelena, ki je tehtal tri cente. — (Novost za igralce na biljardu) V Gradcu je izumil zobozdravnik O. Hugo Hofer prav praktično novost, ki se bole gotovo kmalu udomačila mej igralci na biljardu. Na palico se namreč natakne nastavek iz kovine, ki igralca nikakor ne moti in ki naznanuje pointe, ako se lahno zasuče kazalce. V kavarni „Thonethof** v Gradci se že rabijo taki brojitelji point. G. Hofer je vzel patent na svojo iznajdbo. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Libeliče in okolico) na Koroškem bode priredila v nedeljo dne 3. februvarja popoludne shod v Li-beličah „pri Nemcu", nt katerem se bode govorilo o verski in narodni šoli, o gospodarskih stvareh itd . Po shodu bode prosta zabava, pri kateri sodeluje pevsko društvo „GoroUn". — (Brez komentara.) Pod zaglavjem „Od-mev iz koncerta Slavjanskega" prinaša tržaška „Edinost" nastopno skoro neverojetno vest: .Tukajšnje policijsko ravnateljstvo je obsodilo Ivana Jdjčioa na 3 dni zapora radi prestopka po £ 11. cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96, Storjenega s tem, da je pri koncertu Slavjanskega kričal „Živio*, „Slava*4 in „Živio Slavjanski" ; da je. nastnpivši sredi parterja, pozdravljal Ruse, mahrtje s klobukom; da je potem kričal do stopnic pred gledališčem ter da je sploh bil vodja demonstraciji.4* — (Nov poštni in brzojavni urad) se bode* odprl z dnem 1. februvarja v Pulji v predmestji Sv Polikarpa pod imenom „Pulj Sv. Polikarp" S poštno-brzojavnim uradom je združena tudi poštna hranilnica. * (Grozna nesreča) se je pripetila v parni žagi v Novem Verba u. Neki učenec je navzlic prepovedi prišel v prostor, kjer so stroji. Ko se je iskajoč železni drog pripognil, ga je stroj zgrabil in raztrgal na kosce. * (Velik požar v Rusiji) V Harkovu je pogorel Moskovski bazar. Škoda je velikanska in se ceni m jeden milijon rubljev. * (Hladnokrvnost.) General Peinson se je v poslednjih dneh, ko so Francozi zasledovali sovražne čete v Algeriji, v togoti spozabil tako daleč, da je s ko njskiin bičem udaril jednega svojih pobočnikov. Častnik potegne svoj samokres iti nameri na generala, toda samokres se ne izproži, Urno izbije general pobočniku orožje iz roke in hladnokrvno smehljaje reče: .Osem dni zapora, ker nimate orožja v redu". Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 L J *■*- -******** — 1 Darila s Za slovensko šolo šolskih sester v Ve likovcu so darovali: Slavno uredništvo „Slovenca* je izročilo 125 k.; darovali so: Vč. g. Karol Mi-klavčič, župnik v Zminju, 6 k., g. dr. V. Gregonč, primarij, 10 k., vč. gospod Franc Špendal, župnik v Tržiču 2 k.; č. g. J. Trpin, kapelan v Tržiču. 2 k., č. g. J. Vole, kapelan v Križih, 2 k., g. A. Kocmur, trgovec v Ljubljani, 5 k., vč. g. dr. J. Marinko, profesor v Novemmestu, 5 k., Evangelist 2 k , g. dr. A. Mihalič, okr. zdravnik, 2 k., vč. g. A. Kerčon, vpok. župnik v Repnjah, 10 k., vč. g. Martin Malenšek, župnik št. Peterski, 10 k , vč. g. Miha Bulovec, kapelan, 5 k., vč. g. J. Gruden vpok, župnik v Ljubljani, 4 k., vč, g. Andrej Kalan 10 k., vč. g. prof A. Zupančič v Ljubljani 10 k., č. g. Matej Osenjak, kapelan v Žalcu, 2 k., vč. g. A. Stritar, v pokoj eni duhovnik, 10 k. in vč. gg. profesorji Ljubljanskega bogoslovja 30 k. — G. dr. Rudolf Itepid v Št. Vidu na Dolenjskem, je poslal 50 k., ki ph je zložila vesela družba; od preč. g. dr. Ivana Kri-žaniča, stolnega kanonika v Mariboru, smo prejeli 41 k., ki jih je nabrala slavna Mariborska čitalnica na starega leta dan. Dalje so darovali: SI. telovadno društvo „Ljubljanski Sokol** vsled sklepa občnega zbora 40 k.; rodoljubna družba ob pogrebu stare narodne žene gospo Katarine Florijanove v Kranju, po g. J. Režeku 27 k.; preč. g dr. Fr. Sedej, dvorni kapelan in vodja v Avguatineju na Dunaju, 20 k. z dostavkom: Bog daj srečo in blagoslov t — preč. g. Lavrencij Herp, stolni dekan v Mariboru, 10 k s pripisom : Bog blagoslovi družbo ! — Ljubljansko slov. kat. delavsko društvo o priliki shoda v Št. Vidu nad Ljubljano 2 gld., č. g. Mihael Klemenčič, kapelan v Črnomlju, 2 k., č. g. J. Pristov, kapelan v Črnomlju, 2 k., gg. Podgoriean 2 k., I Bregar 2 k A. Benedik 1 k. I. Pneel 1 k, M. Vdovič 1 k., J. Vdovič 1 k., I. Žgavc 1 k., M. Jakše 40 v gdč. J. Peterlin 1 k in g. Alojzij Vdovič 1 k. -Iskreno se zahvaljujemo rodoljubnim darovalcem e srčno željo, da bi prav kmalu zopet mogli razglasiti slovenskemu svetu novo vrsto požrtvovalnih prija teljev verske dinastične in narodne vzgoje. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Dunaj 25. januvarja. Cesar je kanoniku Štefanu Beuci v Gorici podelil Franc Jožefov red. Sofija 25. januvarja. Privatna poročila javljajo, da je politični položaj jako kritičen zlasti /a Koburžana. Temu sta odprta samo dva pota: ali odstopiti ali pa se porazumeti s Stambulovom. Slednji je po svojih prijateljih sporočil Kobur/anu, da je pripravljen se ž njim porazumeti Pariz 25. januvarja. Predsednik Faure je naročil poslancu Ribotu, naj sestavi novo min'sterstvo. Ribot je izjavil, da se mora prej dogovoriti s svojimi tovariši, predno prevzame to nalogo. Pariz 2 5. januvarja. Listi javljajo, da so na Pcrierov odstop uplivala tudi poročila prefektov, da bi razpust poslanske zbornice naredil na prebivalstvo jako slab utis. Atene 25. januvarja. Delyannis je sestavil novo uiiuisterstvo in razpusti te dni poslansko zbornico. Berolin 25. januvarja. Vodja span-davske puškarnice je dobil iz Stettina anonimno obvestilo, da nameravajo nekateri odpuščeni delavci razstreliti tovarno in da pripravljajo atentat na cesarju Viljema. Narodno zdravilo. Tako se ume" imenovati Imlesti utefinioče milice in ži\ce krepčujoče, kot mazilo dobro znano ..Moli-t.»o francoski) tganjo in «olu, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih piehlajenja. Cena uteklt-nu-i 'jo kr. Po postnem povzetji razpošilja to m -žilo vsak dan lekarnar A. MOLL c. in kr. dvorni zalagatolj, na DUN&JI, Tiichlauben V zalogah po deželi je itrsonu zahtevati MOLL-tiv preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podpisom. 2 (4—2) ITova operet! 'Crfj Zadetek ob ,8. ari x veder. štev. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.835 \ aobolo, «lue Sttt. Jtkuav»r|ie 1»».%. Drugikrat: Trubadur. Opera v Štirih dejanjih. Sp sal S. Cammarano. Uglasbil J. Verdi. Poslovenil A. štritof. Dirigent g. Hilarij Benisek. Režiser g. Josip Nolli. Začetek točno ob uri, konec po 10. uri zvečer. Pri prodstavi svira orkester slav. c. in kr. pespolka St. 27. Prihodnja predstava ho v torek, dne 20. januvarja 1895. Blagajn«, odpre ob 7. ari zvndnr. I inrll s<» v I,juhljanl: 24. januvarja: Marija Russ, usmiljen, sestra, 54 let. Polianska cesta 6t. 3o. — Pavla JobaCin, trgov, eva hci, S dni, Rimska cesta St. 9, V deželni bolnici: 91. januvarja: Krniic. Uramar, delavcev sin, 6 let. -H. januvarja: Marija Hercc, gostija, 67 let. Meteorologično poročilo. 3 => ćaa ..[-ii-govanja btanjo barometru v mm. Toni-peratura Ve t rovi Noli.» hto kriua «! mro. C 7. imtraj 722-5 um. —'A H' C si. zali. obl. '— 2. po pol. 7_>;Vt ■■. —sl'8 C al, v/.h. jasno 000 mr. «* 7-t 9. zvečer 7'27'2 mo>. —JIH' i) al. vzh. megla Srednja temperatura —5*5°, za 35* pod norraalora. X2*o.:n.a,3sls:a. "borza* dne 25. januvarja 1895. Skopni državni dolg v notah.....IOO *;r, kr Skupni državni dolg v srebrn .... l(Vi , i>5 , &7atrmka ulat.. nnta......., >*."» „ Avstrijska kronska renta 4%.....1 *11 „ 80 , Ogerska z In t a renta 4",......124 , 50 „ Ogerska krouskn renta •)•/,.....JHI . 90 Avstro-ogervke hančne dclnict. . . .1061 Kreditne delnice.........4IH , 75 \ London vistj*...........124 , 25 , NemSki drž. hnnkovci za 100 marU • 88' , 20 mark.....,...... 12 , I »i 'H 80 frankov.......... J* , Siji/, , [talijmiski bankovci..... . Hi , 30 C. kr. cekini........... *■ . 81 4"/0 držHvnu »roCke iz 1. I HM po ttftO gld. 150 gld, 50 kr. Državne srećke iz I. 1KH4 po KM) jjld,, 19rt , — , Dunuva reg. srečke 5°/0 po 100 gld. 131 , — „ Zemlj. obć. »vstr. 41i°/o tlati aaBt. Iiati 123 „ ftO Kreditne »rećke po 100 gld.....19* . 99 Ljubljanske srećko..... 24 t 10 „ Riidollove srečke po 10 icld. ..... 23 , — Akcije anjilo-a?fc-tr. banke po 200 glil. . 183 , — „ Tram*ay J* Prozna. 'e>ovo milo Ci »T i se povaod ko^A ^] **«°Ps, P° :J0 kr . \ ^V *,'*--I.JI*la«li*Ba,l»»«^ lir. Friderik t« I^en^iol-a Brezov baIzam. Že sam rastlinski sok, kateri teće iz breze, ako se navrta nj.no deblo, je od pamtiš oka znan k. t najizvrstnejse lepotilo. ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čtidevit učinek. Ako &e namaže zvečer ž njim ob/az ali drugi deli polti, ločilo ne ae drugI dau nc-inHlne luMklne wd polti, bi ponlau« \nI««1 tcjc»» čltto bela In iiešn«. Ta balzam zpladi na obrazu nastalo gnho in ko-zAve pike ter mu daje mladostno barvo^ polti podeljuje bolot.ii. nežnost ii čvrstost; odstrani kaj naglo ppge, žol avost, ogerce, nosno rudedico, zajedce in druge nesmtžnosti n i polti. — Cona vrću z navodom vred jcld. lir. aKVirirrlUit ■J«'ii^t«'l-i» BENZOE-MILO. Najurlojs" in najdobrudejnejSe milo za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad HO Ur. (12—2) Dobiva se v I.)nbljmil v |»l. 'l'rnUof#>-p* lekarni in v v-ch večjih lekarnah. — Pofitna naročila v/.iirejema XV. II«-um. imiiih'. X. C. ir. glavna funateljiiTi avstr. drž, felenilt. Izvod iz voznega reda -v«l?a.-*7*n.*graY od 1 oktobra 16d4 Maatopao omenjani priha>}»l'i| In o.ih»J»lni omI om»' I*, mi S min. po huM i.«..'.io tl.k t Trbli, Pootabel, linijah, Oa. lovao, KrMUinriMfnate, Ljubno, <■...» Halathal ▼ AlHIM, lachl, (lainn-dan, Solnagrad, Land-Oaalaiu, /.«11 na Jaaara, Stnyr, I.lnu, Hn lajrvina PlaenJ, Marijine »are, Kfter, Karlovo Tare, Franociva »ar«, Pra^o Ijlpiljo, Omi.ij »i» Am.tHOf.ll Oh H. uri JO min. rjutrttf ntaeanl vlak * Novo raeito, Koeevle. 7. tiri IO mlit. tfftr.ij oiebul vlah t Trhle, Hnnut.i.1, Holjak. Oa-loveo, Franannafeeta, LJulniu, Dunaj, oee Helathal ▼ Sulnonrni, Duna. »i a AmatKtten. OH l)t. uri (iS min. doftotuiin* mai*nl Tlak v Novo meeto, Kočevja. O* II uri MO min. tl4tpotUfltm oantiul vlak * Trl.i«, PontaLiil, lleljak, Oelovae, franeenafaele, Ijjuhnu, Helathal, Dunaj. os 4. uri 14 min \><>i*>l%t niiit, Hraajulu, Ourih, Oeuevo, Paria, Hteyr, Ijino, Onanden, Itchl., rlndejevioe, Pleanj, Marijine vara. Kjiar, k*ranoo*a vara, Karlova vara,' Pra«o, Liipeko, Dunaj vta Arnatatten. 1fb 7. uri 3ŠO min. •f«*rVr rneianl vlak v Novo meeto, Ko6evJe Prihod v IeJubLJano (j»*- kol.). Om a. uri 38 min. »JutrtO oaabul vlak a Dunaja vi a AraatoUeu, Up-aija, Praga, Kranoovili varov, Karlovih »arov, Bera, Marijinih varav, Plauja, Budajvvie, Botnoprrada, l.ino«, Hta/ra, Omnndena, leohla, Ana, aeea, Zalit na Jetrru, Lrnd-Oaatelna, ijjubnaiia, Oelovoa, Heljaka* Pranaviiefaetr Trblaa Ob g. uri 19 rti In *jntr<\) metaul vlak ia Ko6avJa, NoveRa meata. Oh It. uri »7 min. ttupututintt oeabni vlak a Dunaja via Ainatetten, LipeUa, Praga, Pranouvih var—21) Posredovalnica služeb O-- n-Lis: na Dregu St« G (82—-i) lice nujno: komorni Um za imenitno hiSo v Trstu; — l.ivakrKM tacah« 7.0, grofovsko hiSo ; — 3 prw»rlow za hdtel: — 8 kulil..|iakl tlekll za gospodske hise poleg kuharice) itd. I'rlpur«i«s» ne |». n. kom|»or«iait(| «lo«eakv>|c*s t«*IPMH, nkMienem ftrlodol, |MtusMnik»Mjl nlwall «lo |«dlj liti. K«r to zdravi o izdtliiju Itikarna bhiiim, volja Ikatljioa aaiiio 31 kr., jednu zavoj a »» Skat-Ijivauii 1 Kl«l. !• kr. Doniva hO pri (128i-18 Ubnlclu Trnli€»c^-Jii lekarnarju v Ljubljani. ■»obilja m* k oltrittntr |»«Hft». «3 Lekarna Trnk6czy v Gradci i wwwvww Igaag^el^Lnlllenfg^^ Otrajna posojilnica v Kaiuflitii imela bo svoj redni občni zbor v soboto 2. februvarja t. 1. fc.To 13>« •va-ri dopolvidae -v- svoji pisarni. Nh dnevnem redu bo: (H7 1. Hilanca za lefo 18*14. 2. VuliteV ii fitatlOV ravnateljstva, revizorja in namestnika. 3. Poeatneini |>redlogi. KuviitklrljHt vo, PodpiRani Ivao Itobek, potentni k isn Knlu Ii. Al. sem dne 23. decembra m. I. pogorel. Za krmo sem bil pri c. kr. priv. zavarovalnici „Riiniione Adriatica" v Trntu z zneakom 200 gld. zavarovan. Imenovana družba poslala je že dno 27. decembra svojega uradnika na ogled na lice menta in mi je že dne 2. janu-varju t. I. glavno nje opravnifltvo pri g. J. Pcrdauii v l,|nl»lJiaiii po okrajnem opravniku H. Htvgvlii ma Kulu svoto 200 gld. pošteno iu brez vaeli stroškov izplačalo. Štejem si torej v dolžnost, da izrečem ti zavarovalnici svojo najtoplejšo zahvalo in da jo vsakomur kar najbolje priporočam. Na Kalu, dne 10. januvarja 1895. Ivan 3Cora.tel, Ivan Boloelc. podžupan. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 30