KATOLIŠK GERKVEN UST, _ »Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.,za pol leta 1 gl. 80 kr., za */t leta 90 kr.,ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica dan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 1. listopada 1889. List 44. Vabilo ranjih. O prijatelj dragi naš! Vabimo te dans v domovje, Med okinčano grobovje; Ali nas še kaj poznaš? Mi — glej! versta za versto, Tukaj čakamo vstajenja; Ti še vživaš luč življenja, O poslušaj nas zvesto: Tudi mi, kot ti sedaj, Smo veselo kdaj živeli, Malo v mislih smo imeli — Kakor ti — ta tihi kraj. Prišla pa je bleda smert, Kakor ropar, tat po noči, Da od drazih nas odloči, Položi' tu v grob odpert. Naša trupla tu leže, Kdaj lepč — zdaj červov hrana, Sodba ojstra je prestana, Duše v plamu vic terpč. — Tu kaznuje se rezno Vsak pregrešek, tudi mali, Ki ga nismo tam oprali: Ogenj peče nas strašno. Blagor ti, ki še živiš! Lahko ogneš se terpljenja, Če za Božja razžaljenja Se kesaš in pokoriš. O pomisli, da boš ti Tudi kmalu tu med nami, Z nami bival v tesni jami, Kjer izhoda zdaj še ni. — Živi toraj prav lepo Bogoljubno dobo časno, Varuj, da ne bo prek&sno — Se solziti, pomni to! Ko zakliče trombe glas. Bomo v raju se sklenili Z Jezusom; — prijatelj mili, Z Bogom! moli dans za nas! — Radodar. Če Cerkev res vedo prezira.*) (Konec.) Potem ko sv. Oče pohvalili lepe oblike starodavnih klasikov, pristavljajo dalje: Ko je katoliška Cerkev spoznala korist teh naukov, je vselej po vrednem cenila učenje hu-manitetnih vednost, kakor vsega, kar je spodobno, lepo in hvale vredno, in veliko je deržala do tega, ter vselej skerbela, da se taki nauki pospešujejo. In zares, cerkveni očetje, kolikor so njih časi dopuščali, so bili vsi izobraženi v zadevnih vedah, in med njimi so mnogi tako izverstni v zmožnosti in umetnosti, da jih naj odličniši rimski in greški pisatelji komaj kaj prekose. Knako se je Cerkvi zahvaliti za veliko dobroto, da ona po večem je pogubi otela starodavne knjige latinskih in greških pesnikov, govornikov in zgodovinarjev. To pa je tudi slehernemu znano, da ob časih, ko so blage vede umolknile, ali zarad divjačnosti ali zarad nemarnosti, ali pa ko je bila vsa Evropa v orožnem rožlanji, takrat so nauki v edinih občinah mnihov in duhovnov še našli pribežališče. Ne sme se pa tudi zamolčati, da mnogi rimskih papežev, naših prednikov, so sloveči v teh plemenitih vedah, zarad kterih se imenujejo olikani tisti, kteri so v njih izurjeni. V tem oziru *) Gl. ..Dan." list 29. ostane gotovo neugasljiv spomin Damaza. Leona in Gregorija. ki sta imenovana Velika, pa Zalia-rija. Silvestra II. Gregorija IX, Evgenija IV, Nikolaja V. Leona X. In v tako dolgi versti papežev j a valj ne najdeš kterega, da bi se 11111 ne bilo zahvaliti za nauke v mnogem oziru. Kajti po njih skerbljivosti in darežljivosti so se po vsih krajih vstanavljale šole in vstavi za ukaželjno mladino, napravljale se bukvarne za obiskovanje verlili zmožnost, škofje dobivali so povelje, da naj po svojih škofijah prično šole in nauke, bili so obilno odlikovani učenjaki in z obljubami prav velikih daril spodbudovani k večemu napredovanju. To je tako gotovo in jasno, da velikrat tudi graja vci apostoljskega Sedeža rimskim papežem . dajejo to hvalo, da imajo velike zasluge za učenosti. Tako pišejo sv. Oče kardinalu Lucidu Mar. Parochu, svojemu namestniku, in naznanjajo svojo voljo in sklep, da naj se omenjeni nauki z vso skerbljivostjo poživljajo tudi med duhovstvom in bodo naj v evetu, kakor nekdaj, — in sklepajo: Imamo pa prav veliko zaupanje v tvojo modrost in tvojo gorečnost, ter pričeli bodemo razloženi načert v svetem našem rimskem semenišču. Naša volja je tedaj, da v tem vstavu naj se vravnajo gotove določene šole za mladenče bolj bistre glave, kteri bi po doveršenem navadnem tečaju italijanskih, latinskih in greških naukov pod spretnimi učeniki mogli doseči kaj bolj doveršenega in popolnišega v trojni tej versti. I >a pa se reč posreči po Naših željah, bodi tebi naloženo, izvoli spretnih mož. kterih nasvet in prizadevanje, pod Našim vodstvom, bode služilo v storjeni namen. V Itimu 20. maja l*8f>. Papež Leon XIII. Y veče pojasnjen je vsega tega naj pristavimo trkaj še. kar je tč dni prinesel „St. Rupertu* Blatt" pod napisom .. Papež in učenost.'1 Pripoveduje namreč, da v Parizu sta bila v začetku unega mesca (oktobra) dva mednarodna zvezdoslovna shoda. Kden je pripravljal fotografij« vesoljnega zvezdatnega obnebja, drugi pa bolj posebej totogratovanje raznih nebesnih «bel. Per-vega s« se vdeležili vladarski poslanci, ki so se sošli z namenom, da osnujejo fotografičen ne-besovid. druzega pa astronomi, ki se poslužujejo tega novega preiskovalnega pomočka. Ob enem je bil tudi meteorologiški shod, kterega so se vdeležili mnogi direktorji meteoroloških vstavov. Pri vsih teh kongresih je bil pričujoč tudi slavni P. Den za, kteri je bil od papeža nalašč v ta namen poslan in povsod sprejet z naj več o p riser č no stj o. Le-ta je naznanil, da se bo v Vatikanu v s t a n o v i 1 a nova zvezdama, kar je bilo od vsih sprejeto z naj večo pohvalo. Ta nova zvezdama je bila zdajci tudi enoglasno sprejeta med tiste zvezdarne, ktere se bojo vdeleževale pri fotografičnem studium-u nebesne karte: te zvezdarne so razdeljene po vsem svetu in šteje se jih 20. Splošno občudovalo se je na tem kongresa velikoserčno početje sv. Očeta, ki uklub vsih svojih bridkih okoliščin vender ne opustijo še astro-nomiške vede pospeševati. Bodi še opomnjeno, da tako živa veda se goji le v katoliški Cerkvi; na Jutru, odkar so odpadli od edinosti sv. Cerkve, je suliota in stagnacija, zlasti med odpadlim duhovstvom, — enako na Večeru, še celo tudi med anglikanskim. In pri nas — kako vse bolj žive bi bile n. pr. univerze, ako bi se iz njih po večem ne bil odstranil katoliški duh. Lepa smert mladega zamorca. (Misijonar naznanja v zamorski vstav v Veroni.) Kahira, 16. septembra 18NO. Prečastiti g. vodja! Smert jed nega zamorskih dečkov, katere imamo v tukajšnjem zavodu, je pred nekaj dnevi napravila tako globok vtis n-jnie in na moje sobrate, da se ne moreni zderžati, da nebi poslal Vam malega poročila, ter naj tudi Vi občudujete in hvalite milost Božjo, katera ima tako blagodejen vpliv do teh, še-le pred kratkim in pri sv. kerstu prerojenih duš. Ta naš deček je bil Mabrus, o sv. kerstu Rudolf, kacih l Peto gledišče pri Viskojevi hiši. Tu stoje vsta-novniki redov. V sredi na vzvišenem mestu sedi ver.i. kržeč z desnico knjigo pravil, z levico pa križ. N;« desni strani je sv. Frančišk, ki prejema rane od K riž;in-ga sv Dominik. ki derži z desnico knjigo in z 1e\ico lilijo, pri nogah ima pa zemeljsko oblo z g« »reči > bakljo Dalje so tu sv. Benedikt, sv. Brunon in sv Bernard s svojimi znaki. sv. Ignacij s knjigo določb in imenom Jezusovim: vsak izmed njih nosi oolek svojega reda. Xapis se glasi .In sam najvišji \>' je vtemeljil - tPs. Šesto gledišče pri knjigarni Hillerjevi. V njem stoji sv. Ignacij v domači obleki. na glavi ima baret. v r ki pa rožni venec in knjig" za vaje; predstavlja mu ang»dj sv. Frančiška v elegantni francoski opravi in štiri drug«- mladeniče, ki hočejo postati Ignacijevi družbeniki. Napis: .Vsak človek se bo družil s sebi podobnim." iKklez. !:; i •S 'Imo gledišče, dolgo in mogočno zarad mnogih ra/lienih oseb. v i. 11 ob delavnici Jajanzellija. Štirim }< .šasnm l»-t." iz gobca puščice: perva je laž. druga br<-k 'Vanje, tretja zasramo vanje. četerta sovraštvo. >tirj-- k« vari spretno kujejo puščice preganjanja proti n«-vi iružbi Jezusovi, hudič oa piše "g*-nj Z druge strmi prikaže Kristus. nes«'-č križ. in iz ust mu gr-do besede Jaz bom vam milostljivPrikaže s- sv kmaij z družbeniki in nad njimi napis: ..Poterpežljivost vam je potrebna.- (Hebr. 10.> •'.-mo pri Pittorferjevi hiši. Visoko plove ladija pr t: In -i »ji. Sp- daj hudobni duh. zgoraj sv Duh, na >r !i sv Mihael V sredi ladij«' stoji sv. Frančišk Ksav z evangeljsko knjigo v levici in s popotno palico v i^snici >pr» inljevalk»- na ladiji so mu štiri poglavitne edinosti s svojimi znaki Spredaj ljubezen z gor. r-im ser -.-m, ki je spremljevala sv Frančiška in ga gnala v Indijo oznanovat Kristusov evangelij. V« sijaj, štirje angelji. Napis slove: _Pojdite, hitri P< slanci. k razdeljenemu in raztrganemu ljudstvu, za katerim ni nobenega druzega'" (Iz. 1\> V sprednjem delu ladije tolče bobnar, ki ima na eni strani bobna zapisano: rMir z Bogom", na drugi strani pa -odpuščenje grehov". Pred ladijo gre Neptun, grozeč s trizobom morju, da naj pusti mirno pot brodarjem Deveto gledišče zagleda š pri malem tergu, koder se gre gori na grad V sredi stoji cerkev, ob straneh pa sv. Ignacij in sv. Frančišk z baretom na glavi in rovnico v rokah. V sredi je angelj, ki iz verča izliva vodo. katera pomenja milost božjo. Okrog teh so štirje deli sveta. Ta dva svetnika sta storila, kar povč zgoraj napis iz evangelija: „Pojdite tudi vi v moj vinograd!" (Mat. 20.i Deseto je pod lipo pri mostu. V njem vidiš cerkev s krasnim zvonikom. Obdajata jo sv. Ignacij in sv. Frančišk z rimskima sekirama v rokah ter je na eni zapisano: pobožnost. na drugi: učenost. Spodaj leži grozna zver; kadar se gane. da bi poderla cerkev, zapretita ji in zaverneta jo s sekirama. Pomen ima : Ta dva sta branila cerkev božjo s pobožnostjo in učenostjo in jo branita zdaj še po svojih družbenikih. Napis se glasi: rBramba Cerkve." Jednajsto, najkrasneje okinčano. stoji blizo jezuitskega pokopališča. Napisano vidiš: rApostol indijski." Na zvišenem prostoru stoji sv. Frančišk, z eno roko derži srebern kotliček, z drugo pa kropilnik iz zimzelena (pušpana). Poleg njega sta dva indijska piskača, lepo okrašena s pavovim perjem, z loki na ramah in zlatimi čašami v rokah. In Etejopčki sučejo se tako gracijozno okrog sv Frančiška, da bi jih ljudstvo ves ljubi dan nepremično gledalo, ko bi se jim ne bilo ukazalo, da naj mirujejo. Tako je ljudem všeč dečkov petje in ples. Ti pa skačejo zato, da naznanjajo serčno radost, da so od sv. Frančiška prejeli sv. kerst. Zato večkrat med skakljanjem dva zapojeta naprej, kakor v litanijah, in drugi odpojo: „sv. Frančišk. za nas Boga prosi!" Poslednje gledišče stoji pri vhodu na jezuitsko pokopališče. Tu sta: sv Ignacij, oblečen v mašno obleko, in sv. Frančišk Ksav., v superpeliceju in z belo lilijo okinčan. persi odpiraje z rokama božjim navdihom, oba poveličana med drugimi vstanovitelji redov. Napis: „ Nahajata se v številu svetnikov.u Ko je prišel sprevod nazaj v cerkev sv. Jakoba, se je bilo nabralo toliko ljudi, da je bila od velikega oltarja pa do Pittorferjeve hiše glava pri glavi in težko se je skozi prerilo. Na prižnico stopi ljublj. škof Tomaž Hren v škofovski opravi in pridiguje v slovenskem jeziku ter tako navdušeno razlaga, kar se je videlo v glediščih, da j - bilo vse ganjeno. Po pridigi se je pričela velika maša okrog enajstih. Maše val je škof sam in ob konci so spremljali bobni in trombe in gromenje kanonov slovesno zapeti „Te Deum." Iz cerkve so šli odličnjaki v obširno novo sobano jezuitskega kolegija, ki je bila s podobami in zelenjem okusno olepšana. Tu je 1 i! obed za 50 oseb. Popoldne okrog ene so se vsedii okolo miz grofje in baronje. vitezi in plemenitniki in meščani, duhovni in svetni gospodje. Bili so skupaj do štirih. Drugi dan se je razdelilo med ubožce več kakor 500 hlebcev belega kruha, nekateri so dobili tudi kaj kuhanega i a kozarec vina. Vse to se je pa zgodilo zato. da bi ljudem bolj v spominu ostal dan povišanja sv. Ignacija in sv. Frančiška Ksav. Poslali so jezuitje patra zahvalit se vicedomu in magistratu, da sta tako izdatno pomagala pri tej slavnosti. A. K. Ogled po Slovenskem :.n dopisi. lz Kočevja, 20. okt. 1 s,yj. (Nova Kočevska cerkev.) K obravnavi za tukajšno novo farno in dekanijsko cerkev, ktera se je veršila 12. oktobra pri tukajšnem c. kr. okrajnem glavarstvu, je bilo prišlo mnogo konkurentov, pa še več jih je doma ostalo. Oznanjeno je bilo namreč s prižnice in tudi slavno mestno županstvo je trikrat oklicalo. da kteri pri roli v zidanje nove farne cerkve po predloženem obrisu g. barona Schmidt-a. mu ni potreba k obravnavi priti. Vsled tega oznanila in oklica se meščanje obravnave niso vdeležili, ker vsi domači meščanje komaj čakajo, da bi se vendar že enkrat znebili tako majhne, tako slabe, in za celo Kočevsko sramotilne farne cerkve; in tudi mnogi s kmetov so iz tega vzroka doma ostali. Pa tudi vsi veljavni, pametni in dobrohotni farani, ki so bili prišli k obravnavi, so se zderžali glasovanja za popravilo stare cerkve, oziroma stare kapele, ker z meščani vred dobro vedo, da bi bilo vse popravljanje prazno delo, in zaveržen denar. Sedanja farna cerkev ss. Fabijana in Sebasti-jana je bila s pervega hišna kapela knezov Aver-spergov, ki so ob času svojega tukajšnega bivanja imeli svojega duhovna. Ta kapela, kakor svedoči stolp iz 14. stoletja, je bila dvakrat dozidana in je zdaj po vsem podobna zastarelemu nepravilno zidanemu magazinu; v nji je za 6 —700 poslušalcev prostora. Naša fara pa šteje nad 5000 prebivalcev; zatoraj se meščanje pripravljajo že nad 50 let k zidanju nove in dostojne farne cerkve; ali odlašali in odlašali in boljših časov pričakovali so do zdaj. do skrajne meje, do ktere se odlašati more. Ali zdaj ni več odlašati, ker zob časa je omenjeno cerkev tako do belih kosti oglodal, da se mora v kratkem, ali vradno zapreti ali pa podreti in ravno na tem prostoru, toda za nekoliko metrov od ceste nazaj, nova cerkev zidati. ker ta prostor je tudi po mnenju g. bar. Schmidt-a naj lepši za novo cerkev in naj pripravnisi za olepša nje mesta. Naša farna cerkev nikakor ni sposobna za samo prenovljenje. rekonstrukcijo, ker je veliko nad polovico premajhna in zarad tega nad polovico faranov ob nedeljah in praznikih božje službe opraviti ne more; posledica tega je, da je tukaj dušno pastirovanje grozno slabo, da, rekel bi. prežalostno, in temu se mora v okom priti, naj velja, kar velja. Nadalje naša farna cerkev tudi zaradi svoje lege nikakor ni za popravo, ker seže prav tik do ceste in je neprilično, da ljudje pri natlačeni cerkvi pri službi božji na cesti stojijo; tudi daje neprilična lega slabe magazinu podobne cerkve lepemu mesticu neprijeten obraz; je toraj živa potreba obširnejše in dostojne farne cerkve, kakor tudi olepšanje mesta glasno t i r j; 11 i. da se sedanja nedostojna farna cerkev podere, in na ravno tem prostoru, nekoliko metrov nazaj, veličasten in prostoren Božji hram sozida. Slednjič sedanja farna cerkev tudi iz teh vzrokov nikakor ni sposobna za predelavo, ker ima njen glavni zid in njen obok po vsi dolgosti do prezbi-terija nevarne poke, ki se vedno očitneje kažejo. Tudi mogočni stolp je pc izreku barona Schmidt-a „na jetrih bolan", na več krajih izboknjen in se mora podreti. Kdor toraj iz enega ali druziga vzroka terdi in na to dela. da naj se stara in nedostojna farna cerkev le popravi in zidanje nove cerkve zopet odloži, je velik nasprotnik dušnega in materjalnega napredka kočevskih faranov, ni prijatelj olepšanja našega mes^u Zvedeli smo bili še pred dotično obravnavo, kako so se nekteri na vse kriplje prizadevali, nadra--žiti zlasti tukajšno kmetiško ljudstvo zoper zidanje nove farne cerkve, ker so njim na vso sapo po časnikih govorili in jih zagotavljali, da bo nova cerkev stala nad 200.000 fr.. da bo potem na vsakega posestnika in kajžarja prišlo 300. 400. 5oo fr. in še več; da hranilnica nima toliko denarja, in da nima pravice posojati za zidanje cerkve in da hočemo ljudstvo s to obljubo le slepiti in ga zapeljati. Take in enake nezmisli so se trosile med nevedno in prosto ljudstvo. In kakošnega sadu je tako hujskanje obrodilo pn mnogih, se je b^rž pri začetku obravnave pokazalo. Ko so namreč tako nadraženi mene pri obravnavi ugledali, so mi začeli s pestmi žugati in vpiti, da jih hočem ob hiše in zemljišča pripraviti, in spraviti na beraško palico, češ. kakor se je godilo pri zidanji cerkva v Ribnici, v Fari pri Kostelu in v Morobicu! In kaj mi je bilo druzega storiti, kakor molčati in tiho prositi: Gospod, odpusti jim; saj ne vedo. kaj delajo! Ko je pa c. kr. komisar razburjenemu ljudstvu dal pervo vprašanje, če so zadovoljni novo cerkev zidati, so skoraj vsi m zlasti oni. ki imajo naj manj govoriti, zaklicali: da ne. in v tem zmislu se je potem vsa obravnava veršila, ker so pri celi obravnavi skoraj le vedno eni in tisti kričači hotli imeti odločilno besedo Trezno misleči možje so se pa glasovanja za popravil-» stan* cerkve zderžali in se zaradi razburjenosti Ijustv.i niso upali za novo cerkev glasovati. kar bi bilo po takratnih okolšinah brez vspeha. Da se je menjena obravnava za zdaj izšla v škodo zidanja nove >•< rkve. se ni čuditi Ko bi se postavim prostemu in tak na draženemu ljudstvu vprašanje stavilo: če j«* zadovoljno davke vplačevati, bi brez dvoma kot iz enega gerl a odgovorilo: da ne; in ko bi se mu nidalje vprašanj-* dalo. ali hoče svoje sinove v vojake dati. bi gotovo zopet enoglasno odgovorilo: da niti .-nega n -V dati Ko bi se bilo pri obravnavi ljudstvo dalo podučiti, da bi se mu bili overgli omenjeni predso iki. s kre rimi so jim bila ušesa napolnjena, in se zagotovilo, da toliko in toliko in nič več se ne bo z;i nov » cerkev tirjalo; sem si svest, da l»i bili potem v.-i brez izjeme glasovali za novo cerkev I t k«l '-i >•• bil upal nahujskano in razburjeno ljudstvo po lučevati, ker ni bilo sposobno za trezen nauk ' Po načertu barona Schinidta bo naša o rkev stala 82.000 gld. Direktnih davkov plačuje \>;< naši fara nad loboo gld ; od tega davka prid.* nad * na meščane in '/m» kmetiške prebival'-*-. Ak - odločimo na en forint direktnih davkov (i ki za nov . cerkev, dobimo na ta način od lavkoplačeval -ev 64.800 fr. drugo pride na patrona in na ,pl'rin In- rj.t in nekoliko bomo pa pri dobrih ljudeh sprosili. D-j zdaj sem nabral oooo gl 1.; za ta denar srn■» kupili prostor za zidanje nove cerkve za 6500 fr Preračuni] sem po direktnih davkih, koliko pride za zidanj • nove cerkve na posamezne meščane, in koliko na posamezne kmetovalce. Po tem računu bodo meščanje. ki imajo mnogo direktnih davkov, občutlivo prizadeti, posebno bogataši, imeli bodo pa tudi iz tega svoje koristi,; kmetovalci pogrešali pa bodo prav lahko svojo v primeri majhno svoto. Poslal sem omenjen-račune v vsako vas. in vsi se čudijo, in skoraj neverjetno se jim dozdeva, da zamore po letnem (anu-vitetnem, plačilu tako neznatna svotica za zidanje nove cerkve zadostovati, in vsi skoraj enoglasno terdijo, saj kolikor je meni znano, da ako jih kdo zagotovi, da imajo samo toliko plačati, kolikor moj račun izkazuje, radi in z veseljem privolijo v zidanje nove cerkve po omenjenem načertu. Ker je tukajšno ljudstvo tako grozno nezaupno in misli, da ga hoče vsaki opehariti, bi bilo koristno in pripravno, ko bi dotične visoke oblastva to reč določile. Tukaj je bila duhovska bira že leta 1853 odkupljena, in nad 100 let niso farani dah niti beliča za popravo farne cerkve; toraj ne bo nobenemu kmetovalcu, ako ima le dobro voljo, to majhno plačilo za novo cerkev sivih las delalo, in toraj tudi nepoklicanim ni treba velikih in nepotrebnih skerbi imeti, da bi kdo zavoljo te malenkosti obožal; zakaj v vsaki fari, kjer imajo še biro odrajtovati, je tista vsakoletna bira več vredna, kakor tukaj letna svota, katera se bo po anuitetnem plačilu dajala za zidanje nove cerkve. Poleg tega pa želim tudi še zanaprej terkati na serca dobrotnikov in jih pohlevno prositi milih darov za zidanje naše farne cerkve, in upanje me tolaži, da bo dobri Gospod Bog nam še mnogo usmiljenih in dobrotljivih sere naklonil. Ako toraj visoka deželna vlada s svojim vpljivom in veljavo nam na pom*"»č priti blagovoli, in ako nam milostljivi Bog dobrih sere nakloni, bo v kratkem času nova prostorna cerkev v romanskem slogu, pravi umotvor barona Sehmidta. kinčala naše prijazno mesto, ki bo našim potrebam zadostovala. Josip Krese. Od gorenjske strani, konec oktobra. (Nekoliko čer t i c o .pra v o slavju")". Tam L Podrage v Vipavski dolini na Notranjskem širijo se že nekaj časa tako žalne novice po sveti, kakor se enake niso čule iz naše mile slovenske domovine gotovo že stoletja ne. Cela ondotna občina (pa vender ne eela; Vr.) namerava nekje, — ako je res tako, kakor se piše, — prestopiti iz katoliške vere v rstaro versko". ali kakor je v novejšem času postal priljubljeni izraz: v „pravoslavje"!!! — Človek bi skoraj mislil, da edino le beseda _pravoslavje" zgače večino ondotnih stanovnikov tako močno v ušesa, da trobijo tje v en dan v svoj rog. češ: mi hočemo biti ..pravoslavni" ; nikdar pa ne prevdarjajo nasledk' < v katere bi jih pripeljal ta prenesrečni korak. Brezdv.mo kupujejo ti ljudje, da se poslužimo priprostega c o-mačega pregovora, _mačka v žaklji", ter tisi,o z glavo nekam tje naprej, ne vedoč kam! Sliši se ined drugim, da eni pravijo: rMi hočemo imeti slovansko liturgijo". No poglejmo. Pisalec teh verstic je imel večkrat priliko, se ve iz radovednosti, vdeležiti se na Hervaškem staroverske. ali po novem rečeno: pravoslavne božje službe. Umeva precej dobro tudi hervaščino, a od vseh molitev in petja je razun pogostnega „Gospodin pomiluj!" razumel le redko katero besedo. Se vč, če bi se za Podražane, kadar bodo postali staroverci in imeli lastno staroversko cerkev, napravila nalaščna slovenska liturgična(mašna) knjiga (namesto staro slovenske, kakor se rabijo po Ravno. ko je bil ta članek spisan, prinesla je pisalen jMita ..Slo vene-a" St. 24« z dne 25. okt., v katerem se nahajata spisa: ..Kaj hočejo pod ražani**, in: ..Izpodraške okoli ce". Dotični pisalci toraj nismo stali v nikakem dogovoru eden z dragim, kar bi morda lahko kedo mislil. Tako se strinjajo pogostno človeški duhovi med saboj, akoravno so si po osebi celo popolnoma neznani. Članek se toraj »Daniciu vse eno v natis ponudi. ker je stvar pojasnjena tako, da zadevo vsaki še tako pri-prosti bralec lahko uine. Naj bi ga pač v pervi versti brali oni, ki omahejejo morebit med katoliško vero in ..pravoslavjem.-4 - Pis. staroverski božji službi), potem bi bilo nekaj za jezik; rečemo: nekaj, pa želtavo malo. To bi bilo kar pravoverni katoliki, bodi si že kterekoli narodnosti, tedaj tudi Slovenci in z njimi vred Podražani, že tako kot tako imajo. Ali se ne bere katolikom v njihovem maternem jeziku vsako nedeljo in zapovedani praznik sv. evangelij ? Ali nimajo oni mnogo po tistih molitvah, ki jih duhovni pri sv. maši in druzih svetih obredih opravljajo, natančno posnetih moli-tevnih bukev? Kdor je dober pravoveren kristjan, on v maternem jeziku lahko sledi popolnoma mašniku pri altarji ves čas sv. maše, naj si bo že te ali une narodnosti, ne da bi moral postati „pravoslaven". *) Pa, — oglejmo si rpravoslavje" še po kaki drugi strani. Ako se n. pr. tu ali tam vpraša: „kaj pa vaš gosp. župnik ? ali kaj vaš gosp. kaplan ?a se bo prav pogosto čulo: e, so prav „faj gspud", — dobro četert ure, pa so z mašo pri kraji. Če traja sv. maša pol ure, so že gospod mnogim preveč kasni. Staro verska ali r pravoslavna" božja služba pa traja — nota bene: brez pridige — celo uro in tudi več. Vzemimo čas, ko bi žvižgala burja okoli cerkve, „pope" pa bi maševal celo uro in še dalj, — e, pej bi ne bil Podražanom odveč „faj gspud", čeravno bi bil pravoslavni .plebanuš-4. Kaj paše le staroverski ali .pravoslavni" posti? Kdo zna, ali so se Podražani že dali kaj poučiti o tem? Glej, ljubi moj prijatel, ki to bereš, in slušaj; govoril ti bom prilično, in prav po domače: Ako si katolik, in ješ postni dan n. pr. meso, pečenko, klobaso ali kaj enacega, kaj ne, o tebi se reče, da mersiš? V pravoslavni veri ni le tudi ravno tako, ampak še dokaj ostrejše. Le zapomni si dobro prijetnosti staro verskega posta: Ako si „ pravoslaven" in si postni dan zabeliš žgance ali druge jedi z maslom ali srovim maslom (putrom), tis tem mersiš; --če si vliješ med kavo mleka: ti mersiš; če prigrizneš k polenti košček sira: ti mersiš; ako si daš narediti kterokoli si bodi jajčno jed in vžiješ: ti mersiš; ako vživaš ribe: ti mersiš, — z eno besedo: kar je živalskega, ali kar pride od živali, če v postni dan vživaš: ti mersiš. Vsega tega katoliška Cerkev svojim vernikom o postih zavživati ne prepoveduje; **) nasproti pa staroverci ali .pravoslavni" take dni smejo vživati le to, kar rodi zemlja, namreč: močnate jedi, sočivje, kuho, za zabelo (začimbo) pa smejo rabiti edino le olje. Kdor ima slab želodec in je sploh slabega zdravja, kako mu presedajo take jedi, zlasti če jih ni bil od mladosti navajen. Če človek danih božjih ali pa cerkvenih zapoved ne spolnuje, greši, — grešiti pa prepoveduje vsaka vera: tudi „pravoslavna"» Kaki žalostni nasledki izvirajo za dušo, ako kedo odpade od katoliške Cerkve in prestopi v drugo vero, je „Danica" že večkrat omenila. Le pomislimo: Katolikom se v njihovih farnih cerkvah služi vsaki dan najmanj ena sv. maša, katere se verniki, ako jim dopušča čas, lahko vdeležijo; shranjeno ima ondi Presv. Rešnje Telo, katerega lahko vsakdo vsaki dan in skoraj katero uro mu je drago, obišče in počasti. V K. sem vidil staroversko (pravoslavno) cerkev skoz celi božji teden zaperto, razun če se je *) Zdi se nam. da katoličani bolje vemo in znamo pomen sv. maše. če tudi je v latinščini, kakor pa razkolniki svoje. Vr. **) Op. Na Jutrovem. kjer se prideljuje obilno olja. je sicer cerkvena zapoved nekoliko ojstreja; ravna se pa Cerkev vselej po okoliščinah in usmiljeno olajša v tem. kar se di olajšati. Vr. obhajal med tednom kak praznik. Pomniti je namreč, kar Podražani morda tudi še ne vedo. da katoliška in staroverska pratika (tako me bodo častiti bralci naj ložej umeli) ste si za celih 13 dni navskriž; toraj je pri starovercih mnogokrat prazen delavnik, ko katoliki obhajajo največji praznik. Da se eni za praznike druzih ne brigajo, je jasno, in tako se pogosto zgodi, da staroverci na naj večji katoliški praznik delajo na polji, v nogradih i t. d ter opravljajo vsa služna dela; nasprotno pa ravno tako delajo katoliki na praznike pravoslavnih. Tudi postni dnevi katalikov in pravoslavnih se ne strinjajo. Kolike neprijetnosti, skrunjenje praznikov, postov itd. izvirajo iz tega zlasti za posle, ki pri drugovercih služijo (kar je pogosto), tega ni dopovedati. K sklepu pa še to le: Kolike rane je vsekal nesrečni Martin Luter katoliški Cerkvi, in kako je bil on spriden človek, je sploh znano. In vender: ko ga je njegova lastna mati vprašala, ali naj tudi ona odpade od katoličanstva in stopi v njegovo novo vero, djal ji je menda: Mati! le v stari veri ostanite!! To tudi mi svetujemo Podražanom z eva-geljskimi besadami: Pojdite, in storite tudi Vi tako: — ostanite v pravi edino-zveličavni katoliški Cerkvi. —k. V Carigradu, 26. okt. 1889. Prejel sem 41 gld.. ki ste mi jih dobrotno poslali. Prav serčna hvala!.. Zato ne pozabimo moliti za vas in za vse, ki so blagovolili nas podpirati. V našem semenišču imamo 7 mladenčev. izmed kterih sta dva v duhovski obleki. Ponudeni so nam bili letos 3 mladenči. ki jih zarad pomanjkanja denarja nismo mogli sprejeti. Pri nas je veliko pomanjkanje mašnikov. ker na Notranjskem Malgarskih misijonov je mnogo vasi', ki prosijo zedinjenja (s katol. Cerkvijo), pa jim ne moremo postreči. 1. da bi jim poslali duhovnov, drugič zarad pomanjkanja denara. Molite, da nam Bog pošlje delavcev v svoj vinograd in da razsveti dobre katoličane, naj bi nas podpirali, da bi mogli izgojevati dobrih duhovnov, ki bi bili zmožni privabljati k edinosti ta ubožni greški narod. P. Polikarp Anastasiadis, arhimandrit. Razgled po svetu. Eim. (Ali je še kaj poštenega?) „Civilta cattolica" in za njo drugi časniki napovedujejo, da pridejo na dan silo važna pisma o rimskem prašanji. Liberalni framasonski časniki vedno bahaje pisarijo o osvojitvi Rima po laški nepoštenosti, in Crispi easniške laži v zbornici ponavlja itd. Papeževa diplomacija je na vse zadnje vendar prisiljena v brambo apostoljskega Stola tudi odgovoriti, potuho in laži v tem oziru svetu popolnoma odgerniti. Delo je dokončano, samo ni še določeno, kdaj bodo sv. Oče za primerno spoznali to pojasnjenje na svitlo dati. Reč je pa ta-le: Iz vatikanskega pismohrama so izločili pisma, diplomatiške dokumente in zaupljive naznanila ter pisanja vladarjev in kraljev, ki so papežu z besedami zagotavljali svoje prijazne občutke, -da bodo spoštovali njihove neprekeršljive pravice, med tem pa so pod roko snovali in delali, kako bodo papeža s prestola vergli in ga oblasti oplenili. Ob- širno, zelo važno delo ima formo diplomatičnega brambnega pisma. Nepošteno, izdajavsko snovanje in prekucijska nezvestoba se v teh pismih kaže v vsi svoji zoperni luči. Svet bo videl, kako sramotno in izdajsko je ravnanje, čigar žertva je postal Vatikan s katoličani vsih narodov vred. Strašna z;«kletev, že davno potuhnjeno snovana, bode s tem na belem dnevu. „Germania" pravi, da derhteča boječnost pred razodenjem teh pisem je pri nekteiih. ki so prizadeti in utegnejo priti v hudo zadrego, to učinila. da že zdaj več tako prederzno ne pisarijo. Praga. Kardinal nadškof Scaonborn nastopi perve dni listopada popotvanje v Rim. da prime iz rok sv. Očeta kardinalski klobuk; potem verne se k posvetovanju avstrijanskih škofov na Dunaj, ki se imajo obhajati mesca listopada in jim bode predsedoval kardinal Schonborn. ako ne bode še dopolno zdrav kardinal Ganglbauer. Ogersko. Pod predsedstvom kardinala Simora se godč v Pešti posvetovanja ogerskih škofov. Bavarski naučili minister je ukazal, da pri zrelostnih skušnjah se mora zopet povzeti tudi preskušnja iz veroznanstva. — Prav; dokler se vera tudi v višjih krogih za vsem ne priznava, ne more boljše biti, in ne bo. 1. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o 1 j s t v a Nameni za mesec november (listopadi. a) Glavni namen: Katoliške vlade južne A>»erike. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Božji sovražniki obhajajo stoleten spomin svojega odpada 1789; prijatelji .Jezusa Kristusa mislijo na to, daje, dve sto let, odkar je On pozval človeško družbo, da se popoln«» posveti njegovemu presv. S rcu. Gospodoval bom vsem sovražnikom ukljub. Te Gospodove besede se morajo sp«.lniti: in res, človeško serce napolniti so mora z veseljem. ko vidimo. da se vlada Jezusa Kristusa po želji njegovega Serca po južni Ameriki začenja vresničevati in sicer sredi 19. stoletja, stoletja, ki se tako serdito bori proti Njemu. Nikjer niso s p« »četkom tega stoletja krivih misel od 1. 1789. z večjo navdušenostjo pozdravljali. kakor ravno po mladih republikah španjske Amerike: seveda, nikjer tudi niso grozovitih sadežev teh nazorov razločneje videli, nikjer morali obilneje žeti. Tu je ta morilna bolezen, ki vsak narod, med kterega se vtihotapi privede na rob pogina, v vsi svoji silovitosti razsajala. Po teh amerikanskih prostih deržavah. ki so po teh navideznih človeških in der-žavljanskih pravicah bile popolno zmedene, je postalo prostozidarstvo tako rekoč vsemogočno, in njegovo hlinjenje in zastarela zlobnost večja kot kjer si bodi. Tudi še zdaj derži večino te lepe dežele v svojih krempljih. A v trenutku, ko se je zdelo, da je vse zgubljeno, se vzdigne veličastni Garua Moreno, rosvoboditelj svoje domovinev očitnem boji proti zmagovalni revoluciji. Znano je. kako jo je uničil, kako je na njeno mesto postavil Jezusovega Serca vlado. Predno je preminulo njegovo življenje pod morilnim bodalom prosto zidarskem, je on svoj narod, kako je ljudski zastop ekuadorski javno se izrazil, obsul z neizmernimi in neminljivimi dobrotami v telesnem in dušnem, v naravnam in verskem oziru. Celo njegovi sovražniki niso mogli temu oporekati. Pred svojo smert jo je spregovoril smertno ranjeni Moreno pren»kovalne besede, ki so se veličastno spolnile. Od bodala zadet, ni le zaklical: Bog ne umerje. ampak tudi še: Jezusovo Serce, kteremu s^m svojo domovino posvetil, jo bode še enkrat iztrgalo revoluciji, ter jo bode pod varstvom velikih katoliških naukov dovedlo k življenju, prostosti in ča.-ti. in še je pihljal, rzaupam v Boga, da bo iz Ekuadorja izšel blagor celi južni Ameriki. In res je že druga republika južno-američanska, Nova-Cranada. mogočneja kakor Ekuadov in do sedaj j ».»polno v rokah prostozidarskih, pod vodstvom Rafaela Nunjes-a nastopila častito pot. ktero je Moreno odperl. in vlada Jezusa Kristusa žari ondi že v naj lepšem svitu; in na vseh straneh, v Chile-i, Braziliji, B« »liviji, Venecueli in po drugih deželah se v sedanjem trenutku kažejo znamenja naj veselejšega upanja. Naša naloga tedaj je. da prav goreče k Jezusovemu Sercu molimo, naj On v velikrat tako strašnih b»»jih vcerjuje. navdušuje boreče verle borilce po Ouitn. in Bogati in po drugih južno-amerikanskih predkrajinah nadaljujejo delo velicega Morena. Naj se pač izpolni želja, ktero je nek inozemski govornik izrekel, da pride sedaj luč Evropi od zahoda, b) Posebni nameni: ti. S. L o n a r d. Rešenje kmečkega stanti. Več pijancev. Tergovei, ki so v veliki nevarnosti. 7. S. Vilibrord. Dnina Nemčija, Voditelji Serca Jezusovega bratovščine in molitvenego apostoljstva. Duhovno zdra-višče. S. S. Kogomir. Z molitvenim apostoljstvom posebno združene redovniške družbe. Za povzdigo duha dobrotljivosti med bogatini. S. Teodor. Vojaki. Očitno spoznanje sv. vere. Da bi se serčno branila nravna čistost. Vojaške zadeve. 10. S. Andrej A vel. „ Duhovni in obhajanci.u Od lnertvoiida zadeti in pa oni, ki so v nevarnosti pred njim. Več ljudskih misijonov in duhovnih vaj. 11. S. Martin, Škot. Da bi oživela vera in zaupanje v pre\idnost Božjo. Posvečenje duhovnov. Odstranjenje pohujšanj. Hudo skušani. li. S. Martin, papež. Sv. Oče. Pravičnost proti Cerkvi od strani svetni.', mogočnikov. Jetniki in preganjani. 13. S. Stanislav. Poljsko. Novinci Jezusove družbe. Mnogi, da bi mogli pn-ieti zakramente za umirajoče. Neverci in nespokomiki. 14. S. Joža tat Rusija in cerkve po vzhodu. Serčnost on Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tinkar)! in založniki: Jože! Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.