Leto LXXV., št. 134 1 j. junija 1*43-XX Cena 49 UREIDNlfiTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCTNUJIVA ULICA * IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije In CTNIOVE PUBBLICITA ITAJJANA 8. A^ MILANO 31-«, 31-». 81-24, 51-25 te Sl-2« Računi prt postno tekoviMni Ljubljana fttev. 10-S51 — Izhaja vsak dan opoldne — Mat fin a naročnina 6.— Ur, sa tee—»tP> 16.20 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ad UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. La presa di Bit* Hacheim Oltre zozo prigionieri e looo caduti — Ingentlssimo bottino — Una puntata di f arze blindate inglese infranta dalPAriete H Quarticre Generale delle Forzc Armato romunira In data di 12 giugno il scgnente bollettino di gnerra: La posizione di Bir Hacheim potentemen- to org^anizzata e (cnacemento difesa e stata iori mattina pr^-sa d'assallo eLexingtonc, ki je bila potopljena v bitki na Koralskem morju. Letalski napad na Cangio Tokio, 12. jun. (Dotnei.) Iz ftanghaja javljajo, da so edinice japonskega letalstva včeraj zjutraj silovito napadle mesto čangšo v južnem delu pokrajine Hunan. Po doslej znanih podatkih je bila povzročena velika škoda na vojaških objektih. Padec Bir el Hakeima Kljub najsrditejši obrambi so osne čete zavzele to najmočnejšo angleško utrdbo in zajele poleg številnih ujetnikov ogromen vojni plen — Velik strategični pomen te zmage Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je 13. junija objavil naslednje 712. vojno poročilo: Italijanska in nemška motorizirana pehota je včeraj naskočila in zavzela močno utrjeno In vztrajno branjeno postojanko Bir Hakeim. Pred napadom je topništvo kraj silovito sredotočno obstreljevalo, pri čemer so sodelovale močne skupine letal z mno-žestvenimi akcijami. Ujetnikov je nad 2.000. Ogromen je plen, ki obsega veliko število povečini nepoškodovanih topov in drugih potrebščin. Na bojišču so na majhnem prostoru našteli 1.000 padlih sovražnikov. Neznaten del posadke, v kateri »o bili povečini francoski uporniki, se je skušal resiti z begom, a je utrpel se nadaljnje hude izgube In materijalno škodo, ker so ga osni bombniki neprestano zasledovali in napadali. Divizija »Ariete« je odbila sunek angle- ških oklopnih sil severno od Bir Hakeima. Njeno topništvo je z izredno učinkovitim in točnim streljanjem iz prav majhno razdalje strlo učinek sovražnih tankov, ki so bili po večini uničeni. Letalstvo je napadalo tudi nasprotno zaledje ter zažgalo in poškodovalo znatno število oklopnih avtoiiia-bilov in oskrbovalnih vozil. V borbah A nemškimi letali je bilo sestreljenih 5 britanskih aparatov. Na Sredozemskem morju smo izgubili eno torpedovko. ki jo je zadel sovražni torpedo in se je potopila. Druga ladja enake tonaže se je potopila, ker je zadela ob plavajočo mino. Velik del posadke se je rt-ftil. Družine so že obveščene. Število žrtev o priliki sovražnega letalskega napada na Taranto se je povzpelo od SO na 41. Nekaj bomb, ki so bile to noč odvržene na okolico Taranta, ni povzročilo ne škode ne žrtev. Preprečeni angleški načrti v Afriki Poraz firi Bir el Hakeimu predstavlja za Angleže najhujši udarec — Vsi njihovi načrti so bili postavljeni na glavo Rim, 13. jun. s. Napadu, ki so ga čete osi pričele v Marmariki dne 26. maja popoldne, je sovražna propaganda kakor običajno hotela pripisati obsežnejše in daleko-sežnejše namene. Angloameriška propaganda je govorila ne samo o akcijah proti trdnjavi Tobruk, temveč tudi o ofenzivi proti Sueškemu pi-ekopu in sledečemu pohodu vzdolž doline Nila. Resnica je ta, da so poveljnistva naših čet dobivala čedalje več določnejših vesti o velikih angleških pripravah za večje operacije v Cirenaiki. Te namere niso presenetile, ako vpošteva-mo, da je nasprotno poveljništvo še vedno računalo na revanžo za poraz v preteklem januarju, ko je bila za toliko ceno zasedena vsa Cirenaika v nekaj tednih, nato pa zopet zavzeta z bliskovito in nezadržano protiofenzivo čet osi. Londonski radio je ponavljal, da letni čas ne more biti nepremagljivi ovira, zadostuje pa, da se spomnimo, da so se pred letom dni, natančno 15. junija začele kretati oklopne mase in angleške pehotne edinice k napadu in skušale prodreti v Cirenaiko, potem ko so izolirale naši trdnjavi Hal Fajo in Solum. Ta poletna ofenziva med dvema jesenskima leta 1940'41 ni uspela ter je dokazala, da je angleško poveljništvo pripravljeno poizkušati operacije v velikem slogu tuii ob največji vročini. Zaradi tega ni neverjeten nasprotnikov načrt, o katerem so doznali naši visoki oficirji in potrdili ujetniki, ki so bili zajeti v nedavnih borbah. Pričakovati je bilo celo nastop velike nove oklopne edinice, ki je bila v pripravljenosti v področju delte Nila. Napad je bil določen za prve dni julija. V teh okoliščinah so sile osi hotele prehiteti sovražnika. Od prvih dni italijanska in nemška poročila niso zamolčala predvidene ostrosti borbe proti na obrambo pripravljenemu sovražniku in na močno organiziranem terenu. Sovražnik je razpolagal tudi z obilnimi oklopnimi sredstvi, četami in potrebščinami. Ponovno je bilo mogoče spričo o 1 ličnih sposobnosti poveljništev in čet ter kakovosti našega materijala doseči vrsto uspehov. Obilen je bil plen. Zajetih je bilo nad 12.000 ujetnikov, med njimi en admiral in več generalov, okrog 600 tankov in oklopnih avtomobilov, skoraj 300 topov raznega kalibra, več sto motornih vozil. Ta plen priča o važnosti doseženih uspehov. Borbe pri God el Ualeb in sledeče borbe pri El Ade-nu so svetla dejanja orožja. Znatne sovražne sile so bile obkoljene in uničene. K tem stvarnim uspehom je treba dodati najpomembnejši uspeh pri Bir el Hakeimu. Lahko se torej že zdaj reče, čeprav se bitka nadaljuje, da so bili odločilni cilji že doseženi. Preprečen je bil nad: t sovražnika, njegova vojska pa razpršena. Angleži so imeH velikanske izgube na ljudeh in sredstvih. »Puščavski Verdnn" Rim, 13. junija, s. Dne 11. zjutraj je bila zavzeta močno utrjena postojanka Bir el Hakeim, južni steber angleškega obrambnega sistema v Marmariki. Trdnjavo so zavzele čete osi po večdnevnih srditih bor- bah. Bir el Hakeim je radijska propaganda iz Kaira dne 10. junija označila kot močno odporno postojanko in stalno nevarnost za sovražne prometne zveze. Trdnjava je bila tolikega pomena, da jo je sovražnik imenoval kar •»puščavski Verdun« Angleži so bili tako gotovi, da Bir el Hakeim ne more pasti, da je general RHchie poslal 9. t. m. poslanico čerani 8. annnde z besedami: Dobro delate! Nadaljujte tako in porazili jih bomo! Tako je poročal londonski radio 9. junija. Istega dne je '*Exchange Telegraph« objavil, da je bila bitka za Bir el Hakeim največja, kar jih je bilo v vzhcdni puščavi. Dne 10. junija je Fernand Moulliere napisal glede napada oklopnih sil divizije »Ariete*: Bir el Hnkeim je postal Verdun v puščavi in trdnjava je pripravljena prestati nadaljnji hud napad. Dne 11. t. m. so v Londonu priznali, da so sile osi napadle Bir el Hakeim, ki je močnejši kot defenzivna postojanka. »Exchan-ge Telegraph« se je podvizal in povedal, da so bile vse razpoložljive eskadrilje angleškega letalstva zaposlene v bitki za B.r el Hakeim. London je potem, ko je naznani!, da so sile osi, po večini italijanske čete, napadle s severne strani, poudaril, da bi bila zasedba Bir el Hakeima velikega pomena za sovražnika. »Puščavski Verdun« je padel. Agencija Reuter pa v skladu s svojimi nesramnimi načini propagande brez obotavljanja zatrjuje, da padca Bir el Hakeima niknkor ni smatrati za najvažnejši dogodek glede na izid bitke, ki poteka v Libiji. Radijski komentator Bouden je v svojem komentarju ob 21.30 iz Londona rekel, dti se je čuditi, kakšno važnost je os pripisala zavzetju Bir el Hakeima. Nemški voditelji zdaj vedo, da se je končala doba velikih zmag in da se je treba zadovoljiti s tako majhnimi in nepomembnimi uspehi kot v primeru Bir el Hakeima. Steber angleške obrambe Bukarešta, 13. junija, s. Zavzetje Bir el Hakeima po italijansko-nemških četah so objavili listi z velikimi črkami. Zavzetje smatrajo vojaški kritiki za najpomembnejšo zmago sil osi. Trdnjava Bir el Hakeim, piše vojaški sodelavec »Cuventula«, je bil strateški ključ položajev levega krila angleških sil. Zavzetje trdnjave bo gotovo imelo svoje posledice na nadaljnji razvoj bitke v Libiji. Poročevaleč >Universula opisuje težkoče terena, kjer se razvija bitka, m neugodnosti klime ter poudarja, da je bil Bir el Hakeim. ki je zdaj v lasti sil osi, steber, okrog katerega je bil razmeščen obrambni sistem nngleške armade v južnem področju marmariske puščave. »Izhod v nujni sili44 Nemški komentar o najnovejši angleško-sovjetski pogodbi, ki očituje položaj Moskve Berlin, 13. junija, s. Komentirajoč zavezniško pogodbo med Anglijo in Rusijo je izjavil zastopnik nemškega zunanjega ministrstva med drugim: Pogodba je »izhod v nujni sili«, ki bolj kot druga dejstva kaže katastrofalni položaj, v kakršnem je Sovjetska zveza s političnega in vojaškega stališča. Sovražni tabor je hotel dogodek odeti v tajnost, a je pri tem le na pol uspel. Navzočnost Molo-tova v Londonu in VVashingtonu ni bila tajnost niti za Rim, niti za Berlin. Gotovo je, da je tudi to prikrivanje imelo očitno propagandistični namen, da bi se potem objavila senzacionalna vest, ki naj bi osupnila svet. Dejansko pogodba ne vsebuje ničesar več kot je bilo določenega v Moskvi s pogodbo dne 12. julija 1941. y sedanji 20-let-ni pogodbi je samo ena točka nova, ki je pravj smisel in razlog cele zadeve. To je člen 5., ki obvezuje -obe državi, da po obnovitvi miru ne bosta iskali teritorijalnih koristi in se ne bosta vmešavali v notranjo politiko drugih držav. Ta člen je figovo perje ,s katerim se je hotela prikriti sramota izdajstva Londona, ki je bilo storjeno v juliju leta 1941., ko so bili osleparje-ni evropski narodi. Obveza tega člena pa je odpravljena popolnoma z uvodom, v katerem je rečeno, da pakt sloni na sporazumih iz leta 1941., ki predvidevajo prav svobodno roko boljševizmu v Evropi. Kakor je znano se je v razgovorih med Ribbentropom in Molotovom ob koncu avgusta leta 1939 Moskva obvezala omejiti svoj vpliv v baltiških državah na gospodarsko področje in se vzdržati kakršnegakoli političnega vpliva. 2o dni kasneje je bila obveza prekršena. Moskva se je tudi obvezala, da ne bo ničesar podvzela proti jugovzhodu Evrope. Kako resno je smatrala to obvezo, je bilo dokazano z zasedbo Besa rabije. V političnem in vojaškem pogledu, je zatrdil poluradni zastopnik, je anglosovjetska pogodba nepomembna. Izplača se baviti z njo samo v toliko, da sovražnik spozna, da smo mi spoznali njegovo sleparijo, Mislimo, da ni nikogar v Evropi, ki bi zaupal v odkritosrčnost obvez, katere je prevzela Moskva. Na fronti proti boljševizmu se danes bore vojaki vseh evropskih narodov. Odkar obstoja svet, ni bilo v zgodovini tako popolne križarske vojne. Glede takozvane druge fronte na kopnem, ki naj bi nastala v teku tega leta, je zelo značilno, da ta obveza ni bila uvrščena v besedilo anglo-sovjetske pogodbe, temveč je bila takorekoč potisnjena v poročilo iz VVashingtona. Mi vemo, da je Mo-lotov v Londonu in VVashingtonu grozil z najhujšimi političnimi in vojaškimi posledicami, če ne bi bila angleška pomoč učinkovita. Takozvanih tisoč letal pri napadu na Kbln je bilo namenjenih Molotovu. Bili naj bi najsrečnejša vest za Stalina, ki je v strahu čakal v Kremlju na uspehe, ki naj bi jih dosegel Molotov. Druga fronta na kopnem je nemogoča. Naši sovražnik] so pozabili, da sta potrebna dva za ustvaritev fronte. Pozabili so, da je potreben pristanek Nemčije, ki ne bo nikoli dovolila, da bi nastala druga fronta. Švicarski listi o pogodbi ženeva, 13. jun. s. Vest o zavezniški pogodbi med Anglijo in Rusijo je prekasno dospela, da bi jo utegnili listi komentirati. V ženevskih političnih in novinarskih krogih pou larjajo, da ta zveza nikakor ne spreminja sedanjega položaja in da pogoj ustvaritve druge fronte postaja besedna ofenziva in stvar propagande, ki jo London opravlja že nekaj časa. >Gazete de Lau-sanne . piše, da bo morala Evropa zaradi angloruske pogodbe rešiti glavne probleme, ^Tribune de Lau-sanne« poudarja, da postaja sodelovanje med demokratično Arujlijo in komunistično Rusijo čedalje bolj paradoksalno. Nemško*rumunski gospodarski sporazum Bukarešta, 13. junija, s. Včeraj je bilo objavljeno sledeče uradno poročilo: V teku zadnjih tednov so bila zaključena gospodarska pogajanja med nemško in rumun-sko vlado. Podajanja so imela namen oja-čiti gospodarsko sodelovanje za časa vojne in zagotoviti obema državama v okviru možnosti surovine, ki so potrebne v skupni borbi. Smrtne obsodbe v Monakom Monakovo, 12. jun. Posebno sodišče v Monakovu je obsodilo na smrt Jožeta Kohia in Evgena Hancklaina, ker sta ponoči na železniški postaji v Monakovu kradla, te? Poljaka Edvarda Vojčika, ker je hotel posi-ljevati nemške žene. (Popolo dltalia.) 06W Stran 2 »SLOVENSKI N A R O Dt,Sobota. 13. junija 1942 XX Ster. 134 Odmev atentata v italijanski restavraciji »// Piccolo di Tricsle« piše v svoji četrtkovi številki o atentatu v italijanski restav-tmciji na Ciosposvetski cesti v Ljubljani: »Še en podel in zahrbten atentat, izvršen v obfiki. ki jo ima komunizem najrajši, kajti dogodil se je na najnizkotnejši način, je prelil fašistično kri v Ljubljani Ta čas, ko *e je skupina naših sonBrodnjako\' okrep-čevala pri zajtrku v neki \>cčinoma po Italijanih obiskovani restavraciji, je vrgel neki morilec tja eksplozivno sno\\ ki je eksplodirala, čim je padla v notranjost, ter ranila ne/ navzočih oseb. ?odli zločinec si je izbral za predmet sn-o-frca r\erin*'\-oli. tudi ne druga, nc bo z mnst avti a pohoda Italije ne tu in ne drugič. Slepo sovraštvo morilcev se je vrglo z zverinst\om na l tubi i.nske fašiste, ki so izvrševali v ljubi rani s\-oje dobrotno poslanstvo in ki so iz tega poslanstva naredili mpottoiat. Nmjhujše rane so bile zadane to-vmišici Ariclli Rea. pokrajinski tajnici Kmečkih gospodinj enj izmed najbolj gorečih in navdušenih hierarhinj tako toplo znanj \- organizacijskih krogih Stiankc in Zveze v Trstu, * Gospodična Reš je prišla v gostilno nekaj trenutkov pred atentatom. Vračala se je z nekega dobrodelnega poslanstva. Sodelovala je namreč pri skupini fašističnih iena*. ki so odšle v vojaško bolnico, de so tam razdeljevale darove ranjencem. Laie od gospodične Ree so biti ranjeni častnik GtLLa Francesco Viltanim odvetnik Bruno Garaldi. /rgovec Carlo Zandonati in upraiiteljicB restavracije Lrminia Colombo. Storjeno dejanje slovenskega komunista označuje določno voljo teh morilcev, da morijo tudi na slepo, samo da morijo. Kri žena in nedolžnih jim nikakor ne zadržuje roke. Nihče ne bo imel pravice prositi, da ne bi kazen padla z večjo silo% kakor so jo rabili morilci samt. Bič odgovora ne bo smel biti bolj pazljiv kakor roka. ki je vrgla bombo. Slovenci, ki hote ali nehote dovoljujejo te atentate, ki iz razlogov, ki jih ne maramo navajati. rade\'olje z molčanjem sodelujejo^ ki v skritih prostorih svojih stanovanj in svojih skupin pomagajo širiti komunizem, ki dovoljujejo mladini, da postopa po ka varnoh in po ulicah v brezkoristnem pohajkovanju, ki niso v veČini primerov izvzeti od manjših ali \*ečjih zarot, ljubljanski Slovenci, katerim je Italija rešila življenje in imetje, naj si zapomnijo, da če mi ne potrebujemo posebnih oblik hvaležnosti ali posebnih besed, bodo naši mrtvi in ranjeni maščevani na najstrožji način. Zapomnijo naj si tudi, da podli in kruti atentatorji ne bodo usta\'ili toka Mgpdovine ki>kor tudi ne naše volje za borbo. Sa-mesto padlih in ranjenih bodo stopile druge skupine Italijanov, pripravljenih zgrabiti za puško. Živahno fe na živilskem trgu Danes je bilo največje povpraševanje po domačih pridelkih — Prve kumare Ljubljana. 13. junija Zelo zgodaj je davi oživil živilski trg; ob 7. je bilo Že nenavadno živahno. Prispele so tudi že mnoge gospodinje, ne le prodajalci. Prodajalke domaćih prideFkov so pa dovažale zelenjavo na trg se nekaj ur pozneje. Zdi se. da zdaj nI več težišče zanimanja gospodinj za blago pri branjevcih, kjer f! seveda tudi precej živahno, temveč na kmeCkem zelenjadnem trgu. To je razumljivo, saj je domačih pridelkov vedno več, tudi vrst, ki so jih doslej prodajali le branjevci med uvoženim blagom. Vendar se skrbne gospodinje, ki natančno prouCe vselej tržne razmere, pomude tudi delj časa pri branjevcih. Tudi danes so ocenjevale uvoženo blago. Slika na mizah branjevcev se je spremenila; zdaj je razstavljeno druge vrste blago, razen tistega, ki so ga prodajali prejšnje tržne dni. Med starim blagom je največ čebule. Graha ni več, odkar so začeli prodajati domačega na kmečkem zelenjadnem trgu. Tem več je pa zelja In paradižnikov. Zelo živahno povpraševanje je po črešnjah. Davi so bili založeni z njimi številni prodajalci, vendar so b'le kmalu razprodane. Menda ni šlo nobene drugo blago bolj v denar. Zelo živahno je bilo med tržnimi miza-ir.i na kmečkem zelenjadnem trgu. Blaga je bilo precej že ob 7. Prevladuje glavnata s.: lata, vendar je precej tudi drugih ranih pi idelkov. Največje zanimanje je za grah, zlasti, ker ni več uvoženega. Danes ga je balo pnpeljanega na trg mnogo več kakor v sredo, a je šel vendar še bolj v denar. Priznati je treba, da je izvrstno blago. Vse prodajalke so ga lahko takoj razprodale in bi ga še mnogo več, če bi ga imele. Prav zaradi tega je treba pričakovati, da bo p*-hodnjič naprodaj tem več domačega graha, saj botlo rriclelovalci sprevideli, da je zelo zaželeno Kago. Sicer bo pa prihodnje tržne dni mdi fe dozorelo mnogo več graha, saj je treba t v cštevati.-da zdaj prodajajo le še prve pridelke. Kakor kaže. bo letos grah tudi debro obrodil, razen tega so ga pa pridelova c* sadili mnogo. Zato smemo upati, da ga nc bo primanjkovalo. Kakšni umetniki so Trnovčani med ze-lenjadarji. smo se danes zopet lahko prepričali ah trgu. Ali uganete, kakšna novost je bila davi naprodaj med kupi krasnih pridelkov unovskih vrtov? Neka pridelovalka je popeljala že prve kumare! To je \sekakor lekard svoje vrste. Nihče je ni prehitel :n j? seveda tudi ni mogel danes konkur.rati. Kumare so zdaj po 15 L kg. Prve c.cmače kumare so bile zelo lepe. Posamezne .«o tehtale do tri četrt kilograma. Zrasle so seveda v topli gredi. Razumljivo je, da so budile veliko pozornost, bile so pa tudi kmalu razprodane. Med novostmi moramo vsekakor omeniti tudi cvetačo. Lani je prispela prva domača cvetača mnogo pozneje na trg. Zdaj je je že sorazmerno mnogo in davi jo je prodajalo več prodajalk. Tudi v tem se t -.že ugoden vpliv dosedanjega toplega vremena. Pridelovalci so pa morali seveda marljivo zalivati, da je solnce izpodbujalo rast po-vrtnine, ne pa da bi se pridelki pod njegovimi žarki posušili. Domačo peso smo omenili že prejšnji tržni dan. Zdaj se gospodinjam ne zdi več posebna novost. Danes je je bilo že dovolj naprodaj v primeri s povpraševanjem. Po vseh teh novostih na trgu smemo soditi, da bo prihodnje tedne Se mnogo lep.\a izbira med domačimi pridelki In da bodo gospodinje lahko izbirale, četudi bodo prišle na trg v poznih tržnih urah. Jagod je še zelo malo. Tudi borovnic ni mnogo. Danes so jih posamezni prodajalci prodali že mimogrede na trg ali na trgu samem preden so si poiskali tržni prostor. Kurite s koksom! Ljubljana, 12. junija Poleg plina Ljubljanska mestna plinarna proizvaja še druge važne in uporabne produkte, med katerimi je za kurjavo najvažnejši koks. Koks je kurivo, ki gori počasi in brez saj. Pri kurjavi s koksom je pa treba najprej podkuriti z drvmi ali premogom, torej ravnati prav tako kot smo vajeni pri kurjavi s premogom. Na žerjavici ah pa še med gorenjem drv naložimo približno samo polovico toliko koksa kot bi v tem primeru naložili premoga. Koks ima namreč dvojno kurilno vrednost naših premogov, za to ga pa porabimo tudi manjšo množino. Toda ne samo zaradi manjše porabe koksa, temveč tudi zato ne smemo naložiti več boksa na žerjavico, da ne pokvarimo peči. Naše peči in Štedilniki so namreč zgrajeni za uporabo slabih domačih premogov in ne bi zdržale prevelike vročine gorečega koksa. Lončene ploščice bi razpokale, stiki med njimi bi se pa razši-. rili. Zato moramo paziti, da ne nakladamo preveč naenkrat, temveč v majhnih množinah raje po večkrat. To velja za vse lončene peči in štedilnike. GašperČkl, peči za trajno gorenje ter sploh železne peči ln centralne kurjave pa so idealne naprave za uporabo koksa. Če smo zjutraj zakurili s koksom, bomo Gramofonska plošča FridoHn je stopil v trgovino z gramofonskimi ploščami. Bila je lepa trgovina z vsemi udobstvi. s kabinami za preizkušanje in vsemi drugimi pritiklinami. — Gospod želi? — je vprašala čedna prodajalka. — Svoji nevesti bi rad podaril za god gramofonsko ploščo. — Za take prilike, gospod, imamo zelo lepe plošče. Ali naj bo kaj modernega? Mori a Žarah Leander? — Ne, moja nevesta se ne navdušuje za moderne reči. — Potem pa morda klasično glasbo? Wagner, Beethoven, Mozart ? —Tudi to ne bo pravo. Moja nevesta namreč ni muzikalična. — če je tako. vam pa lahko priporočim samo še govorilno ploščo, izdelano nalašč za praznovanje godu. Kmalu je sedel Fridolin v« preizkuse valni kabini in poslušal. Zaškripalo je in zapraskalo, potem se je pa začul simpatičen glas: — Drago dete, ki praznuješ danes god! Kako lepo je praznovati dan, ki spada med najpomembnejše v vsem letu. Poln najiskrenejših čestitk k tvojemu godu stojim pred teboj in se veselim, da ti morem s skromnimi pozornostmi izkazati svojo udanost. Naj bi se ta radostni dan ponovil v tvojem življenju še mnogo-mnogokrat. Naj te spremljajo na poti skozi življenje zdravje, sreča in radost. Spoštovani gostje, dvignite z menoj čase in trčite z vzklikom; — Živela naša godovnica! Se na mnoga leta! Sledila je bučna napitnica in godba je zaigrala veselo poskočnico. Fridolin je bil navdušen. — Kar zavijte mi to ploščo, gospodična. O, kako bo moja nevesta vesela! Cez pol ure je stal Fridolin pred Otilijo. Bila je okrogla in v tistih letih, ko je za možitev že skrajni čas. — Ljuba Otilija! — je zaklical zaljubljeni Fridolin. — Dovolil sem ai prinesti ti za god ... Friiolin je položil gramofonsko ploščo na gramofon. Zaškripalo je in zapraskalo, potem se je pa začul simpatičen glas: — Drago dete, ki praznuješ danes god! Tako te hočem klicati tudi danes, čeprav je minilo že mnogo let odkar si odrasla otroškim čevljem. Toda v vseh teh desetletjih, ki so minila od tvojega rojstva, si ohranila svoje srce mlado, čeprav je na tvojem obrazu že mnogo gub in čeprav so postale tvoje roke vele. Prav zato bodi moja ljubezen in spoštovanje do tebe ... Otilija je planila vsa iz sebe od jeze pokonci šopek je padel na tla. Z desnico je zgrabila gramofonsko ploščo, z levico pa Frilolina za vrat in oba je treščila škod vrata. še vedno ves iz sebe od presenečenja je sedel Fridolin na stopnicah. Z bolestno kretnjo je pobral Čreplnje razbite gramofonske plošče in preči tal na njih: — Za god. — Prvi del: Za mlada dekleta in žene. — Na drugi strani plošče Je bilo pa napisano: — Drugi del: Za matere, babice In tako dalje. imeli V peći ves dan žerjavico, ki počasi tU — premog pa izgoreva hitro, zato ga moramo neprestano dokiadati, če nočemo, da nam popolnoma ne ugasne.. Enako dobro se rabi koks tudi v Lutzovih pečeh, ob-danih z telesnim plaščem. Glavno pravilo pri kurjavi s koksom pa je: Ne nakladajte naenkrat več koksa, nego samo polovico oliko kot bi porabili premoga! Mestna plinarna ima sedaj se dovolj Aoksa na razpolago ter zato lahko vsem priporočamo, da se že sedaj poleti z njim založe, ko je koks suh. Ob času. ko so elezniške proge preobremenjene z drugimi transporti, moramo v prvi vrsti rabiti kurivo, ki ga imamo v mestu. Zaloga kuriva v kleti je pač najboljše jamstvo, da bomo imeli pozimi prijetno toplo domovanje. Iz pokrajine Gorizia — Zaradi tajnega zakola prašiča, je bila obsojena pred pristojnim sod ščem v Go-rlsli 361etna posest niča Julija Prepato roj. Moravec iz Idrie na šest mesecev j£če, 500 lir globe in 100 lir odškodnine. — Nezgodo, Pri delu se je ponesrečil 441etni Alojz Macor iz ulice Coronini 10 v Gorižil. Ima zlomljeno desno nogo. Desni komolec si je zlomil pri nesrečnem padcu 35Ietni posestnik Frane Baldassi iz Verco-glie 42. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico ^Brigata Pavfa« v Gorizii, "kjer se zdravi tudi , 7Sletna gospodinja Matilda Luisa iz Lucinica. ki je ob priliki neke hišne razprtije dobila več poškodb na obrazu. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka is* t. m. do objave novega cenika Ljubljana. 12. jun;ja Po d<^c*\-oTu z zastopnicami in zastopniki kensumenterv. pridelovalcev m prodajalcev" je mestni tržni urad Visokemu komi saria'tu spet predložil najvišje cene za tržno Nago v Ljubljani tor jih je ta odobri!. Z odlokom VIII/2. st. 2089/11. Visokega k emisari a ta za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 13. junija 1942-XX zjutraj dalje, dokler nc izide nov cenik. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v cen ku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje na drobno 3 L, kmečko kislo zelje 2.30 L, k'-^'a repa 2 L. nma repa 2 L, karii;c4a 5 L. grah 4.30 L. kolerabice 3.50 L, rdeča pesa brez listja 4 L. rdeči korenček brez zelenja 4 L, črna redkev 1.50 L, redkvica 3 L. osnaženi hren 4 L. šopek zelenjave za juho 0.50 L. pcterviij 4 L. por 3.50 L, zelena 4 L, trda in zdrava domača čebula 4 L, šalota 5 L. česen 7 L, berivka 2 L. glavnata solata 4 L, radič 3 L. Spinača 3.50 L, domači beluši 9 L. m Kar bara 4 L. češnje 6 L. kilogram jagod 10 L. kftofpssa borovnic 5 L, liter suhih be-zgovih japoi 6 L, kilogram suhega šipka 8 L, kilogram suhega lipovega cvetja 20 L, jajca po 1.75 lire. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kvlo^ram. Opozarjamo, da ve'jajo vse te cene samo za blago, pridelano v Ljub- ljanski pokrajini, ker je 73 blago uvo/eno iz drugih pokrajin, v veljavi cen:k za zelenjavo in sadie št. 15 rta modrem papirju. Pce-cbno pa oposansano prodajalke in prodajalce, da nvTa biti blago, napreda; po teh cenah, zdravo. o«trcb!jeno in v takem stanju, kakor jc op;.suno v ccrrku. Vs-a jx> vrtnina mora biti »nažn.i in oprana, vendar pa ne več mrtra. pač pu sve/a. V<-e te najvišje dopustne cene in rudi vse nižje cene morajo h;ti vidno označene pri vsem v ccn:ku navedenem bfefgu nc samo na Vo.in;kovcm in P<-s»ačar jevem, temveč tudi na živilskih trefih v MoPariser Zeitung« dodaja k temu porazu naslednjo pikantno zgodbico: Poraz je takorekoč delo ene^a moža. ^Kralj driblanja« Padron, ki je majhne postave in po rodu Spanec, jc- v začetku sezone prestopil od parišega Red Stara k ReimsTJ, ker ga Parižani niso hoteli več uvrstiti v moštvo. Za to zapostavljanje in omalovaževanje se je maščeval na drastičen način. Z neumornim delom je postal kmalu vodja Reimsove napadalne petorice. V drugem polčasu odločilne prvenstvene bitke je Padron dosegel z ^lavo efekten prvi zgoditek za barve svojega moštva m tako otvoril enajstorici iz Champagne pot k prvenstveni zmagi. Tu i i drugi zgoditek je bil posredno uspeh Padrona. Predložil je levi zvezi Tobiji krasno žogo, ki je potem s topovskim strelom obsedela v mreži Red Stara. Holand3kega prvenstva se udeležuje 5 klubov. Ugoden položaj na vrhu tabele si je ustvarji Eindhoven, toda po dveh zaporednih porazih so se njegovi izgledi znatno poslabšali. Po petem kolu — vsega jih je osem — je bilo stanje naslednje: Eindhoven 7 točk, AE>0 in AGOVV po 6 točk, Heerenveen 4 in Blamv Wit 3 točke. Belgijci so svoje nogometno prvenstvo, ki se ga je v najvišjem razredu udeleževalo 14 klubov, zaključili. Z 39 točkami (18 zmag, 3 neodločene igre in 5 porazov) je postal prvak Liersche SK. Zadnjo tekmo je Izgubil prot VVnite Staru iz Brusla 1:2. Na drugo mesto se je uvrstil Beer3chot AC iz Antwerpena s 35 točkami, na tretje pa FC Antwerpen s 33 točkami. Enako število točk pa slabši količnik zgoditkov ima četrti Olvmpic Charleroi. Dansko nogometno prvenstvo je pred dvema nedeljama prispe'o 'do zaključka v okrožnem temovanju. V zaključnih igrah po pokalnem sistemu sodelujejo: K. B., KFTJM, B 93, O. Odense 1909. Prem, AB Kopenhagen. Aalborg. Večina teh klubov je lz prestolnice Kopenhagrta. Najboljši pokrajinske klub je Odense 1909. Tudi na Švedskem imajo že prvenstvenega prvaka. Zmagal je Goteborg, ki je zadnjo tekmo igral z Revmersholmom neodločeno 2:2. Zadnje kolo je dalo Se našle !nje rezultate Helsingborg-AIK 1:1, I>e-gerfors-Narrkoplng 2:0, Garda-Sandviken 1:0 in Elfsborg-Landskrona 2:0. Nogomet: Hrvatska—Slovaška 2:1 V nedeljo je hrvatsika nogometna reprezentanca nastopila v Brnu proti Skovanki. Tekmi je prisostvovalo 15.000 gledalcev in med njimi najodličnejši zastopniki sIo<\m-?kih oblasti Hrvati so nastopili s Kacianom kot vodjo^ napada in z Mon-siderjem v vratih. V začetku igre so bili Slovaki v premoči. Žrč v sedmi minuti pa so Hrvati dosegli prvi zgoditek po Cimermančieu. IzenačMi so Slovaki naslednjo minuto z zgoditkom, ki ga ie dosegel vodja slovaškega napada Fabian. ZmagonoMii in zadnji zgodrrek je dosegel v 30 minuti prvega polčasa ponovno Cimerman čič. Pri tem je potem ostalo do konca, čeprav je bilo na obeh straneh neka; možnosti za povišanje rezultata. Rezultat je primeren prodvedeni igri m dejanski moči. Hrvati sicer z njim niso zadovoljni, tolažijo na se. da bodo jutri proti Madžarom v Budimpešti uspešnejši. tekme z borovega petja v GILL-u Skušnje, ki so se začele 25. maja" in se nadaljevale naslednji dan, so se končale 10. junija z naslednjimi rezultati: Ljudske sole: I. mešana Sola 50 točk, I. dekliška šola 49 55. II. deška 49.50. in. mešana 49.45. 11. ženska 48 95, I. deska 48.50. IV. mešana 46.35. n. llifiint 46.30, III. deška 46 15. VI. mešana 45.40. V. deška 43.75. III. ženska 43 65, IV. deška 43.40. Meščanske šole: n. mešana 4S.S5, I mešana 46 15. II. Ženska 46. I. ženska 45 60, 11. dceka 42.40, III. mešana 41.70, I. deška 38.20. Srednje šole: klasična gimnazija 49.27, III. deška realna 49.27. II. deška realna 4S.20, I. deška realna in IV. deška reaJna pa neklasificlrani. I. mešana ljudska šola. II. mešana meščanska šola in klasična gimnazija ter III. moška realna erimnajdja so pri enakih glasovih prejele diplomo I. stopnje. I. tjudsfc* ženska. I. meščanska mešana in II. realna moška so prejele diplomo II. stopnje. II. deška ljudska in II. ženska meščanska sta prejeli diplomo III. stopnje. Enako so bili odlikovani učitelji teh šol ter zborovodje. Zavodi, ki so dosegli diplome, bodo prejeli se posebne denarne nagrade, vsem ostalim šolam, ki so sodelovale pri tekmovanjih, pa bodo izstavljena posebna ■spričevala. ZaJiljuen! radijski preno* Ob zaključku tekmovanj so 10. t. m. popoldne v koncertni dvorani EIAR v Mntop;I tudi znani /aerebčan Vifc Sipoš, ki je bi v sivojem moštvu na; bol j Si 'M r.ilcc. Taki>j nato sr» Zagrebčani odpotovali iz Rumunije na M.ul/ars-ko in v sredo po 24-urni naporni vožnji so nastopili pr<>:; Sfloft-noku, ki jc trenutno v mad/uiNki prvenstveni tabeli na drugem mevtu in v katerega moštvu igrajo štirje icnilci dr/avne madžarske reprezentance. H.i-k je b.l porazen 0:3. Hrvatsko lahkoatletsko moštveno prvenstvo Letošnje hrvatvko lahkoatler*ko moštveno prvenstvo ieorganizirano po sistemu tekmovanja na točke, ^est klubov jc m*d nih v dve skupin: in v vaald skupim miM pi vsak klub v dvoboju prot; oMahma dvf ma. Prvo skupino sestavljajo CVmco-rdija |q 2ci!ezničar iz Zagreba ter Zrinski i/ ( I ka. V drugi skupini sta Hašk in »Zagreb« iz Zagreba ter VSD iz Var.i/Jma. Stanje točk jc po dosedanjih dvobojih: v prvi -kupini naslednje- 1. Concord:a 14390 točk, 2. Železničar 13.309 točk in X Zrin jaki 1 točk. V drugi skupini vodi Ha k s 14.2J6 inCkami. sledi mu na drugem motu »Zagreb« s 13.382 točkami, VSO dc-slej >»c ni nastopil. V nedeljo sta bila dva dvobo;a, in sicef med Concordio in Železničarjem ter I laikom in »Zagrebom«. V prvem je zmagali Concordia. v drugem pa Ha^k. Doseženi so bili naslednji najboljši rezultati: V dvoboju Concordia-Železničar: 100 m: Bedek (Z) 11.9; 400 m: Srakar (C) M 2; 1500 m: Srakar (C) 4:24.6; 5000 m: MihaJič (C) 16:28.0; 4X100 m: Zelezmčsr 47.8; krogla: Ivekomč (C) 12.50; disk: Ivrkovič (C) 36.46: kopje: Mltoi (C) 40.04: *kok v daljino: Bed c k CZ) 6.01: skok v višino: Iva-nu.š (Ž) 1#5; sikok ob palici: Ivanuš (Z) 340. V dvoboju Hašk-»Zagrcb«: 1(»0 m- Vanič (H) 11.7; krogU: Marcel ja (Z) 11.69; 1500 m: Flass (H) 4:176; skok ob palici: Faitfl (Z) 3.20 : 400 m: Tnkač (H) SS 6, Seki V... nič (H) 36.32; skok v daljino: Urbič (Z) 6.87; 30O0 m: Takač (H) 17:44.0; skok v višino: Katunarič (Z) 1.64; met kop-ia: Marku-ič (H) 55.86; štafeta 4X100 m: Ha.sk 462. Kratke vesti Madžarsko nogometno prvenstvo je pre}-5njo nedeljo dalo naslednje rezultate: Szol-ndk-WMF Csepel 1:0, Ujpest-Elektromos 3:2, Gamma-NAC, Novi Sad 3:1 AC Kluž-SC Szcged 2:2, Ferencvaros-Ki.spest 5.1, Lampart-Veliki Varadin 3:2, Salgotarjan-Segedinski železničarji 4:1 in Diogrydr-Ma-vag 7:0. V Osijeku ;e bil« tekma mrd Hajdukom in Radnikom za prvenstvo. Hajduk ie zmagal 4:0 in poročilo pravi, da b: b! lahko rezultat še višji. Zagrebški Železničarji so v nedeljo igrali z Bato iz Borova. Rata je Železnic^rjn porazil že v Bgtovu. Tudi na zagreb'k'h tleh je zmagal 2:1. KOLEDAR Danes: Sobota, 13. junija: Anton Padovanski. Jutri: Nedelja, 14. junija: Bazilij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Postržek. Kino Sloga: Osamljenost. Kino Union: Smola slamnatega možu Razstava GorSe-Maleš v Jakopičevem paviljonu. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Danes In jutri: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan A h č i n , Korytkova ulica 18, telefon St. 36-24. ste*. 134 »SLOVENSKI NARO D«,5cbcta, 13. junija 1942 XX Stran S L3UBL3ANSKM > *^ KINEMATOGRAFI 'v Zmaj bruha vodo... — človeško ribico iz starih časih za zmaja Predstave ob delavnikih ob 16. in 18 15. ob nedeljah m praznikih ob 1030 14.30. 1630 m 18.30 Ljubljana. 6. junija Odkar je Valvasor ob koncu 17. ritoletja začel peti slavo naši domovini in naglašati. da nikjer v svetu ne najdemo mnogih naravnih posebnosti in lepot, kakršnih je pri nas toliko, je treba to — kar jc sicer že povedal pisec >Slavc vojvodine Kranjske« — neprestano ponavljati: Po naravnih lepotah in edinstvenih zanimivostih se lahko z njo kosa le malo pokrajin na svetu. Dandanes seveda gledamo na naravo malo drugače in mnogo bolje poznamo njene skrivnosti kakor njeni opisovalci ter občudovalci pred stoletji. Ne živimo več v dob! romantike in viteških pustolovščin. V Val vašo- jevih časih so ljudje verovali še v fantastične živali :n vse, Cesar niso mogli razumeti, so si razlagali z nadnaravnimi sBamL Zato imajo tudi ophd narave iz tistih časov v glavnem le pomen, da iz njih sprevidimo. kako so gledali na nai avne pojave tedaj. Poseben čar razodeva Valvasorjevo opisovanje naše domovine, tisti čar, ki ga diha vse, kar se je že pokrilo s patino preteklosti. Dandanes ne znamo već tako pisati — tako naivno Bivamo, a hkrati vendar s takšno zmesjo $%ntastičnosti ter praznoverja. Dandanašnjim opisom naravnih lepot, najsi so še tako izčrpni in poetični, podprti z znanstvenimi dognanji in oblikovno popolni — vendar nekaj manjka. Menda se dandanes človek ne more več približati s takšnim spoštovanjem naravi kakor so se raziskovalci v prejšnjih stoletjih in o naiavnih lepotah govorimo bodisi preveč plehko ali bombastično. »Vrhnika, prečudni kraj« V ncvcj.šom času, zlasti desetletja. odkar Izhaja »Planinski vestnik«, je bilo o naših naravnih lepotah in posebnostih napisanega že mnogo več kakor je napisal Valvasor v vsej svoji j Slavi-*, pa tudi mnogo tehtnej-S°ga. Vendar radi še vedno prečitamo ta ali oni Valvasorjev odlomek. Posebni čar dobi opis, če pisec zna združiti zgodovinske podatke z Valvasorjevim opisom v svojem spisu naravnih zanimivosti, kakor se je posrečilo J. VVestru, ki je v zadnji številki »Planinskega vestnika* tako lopo opisal vrhniško okolico z njenim »Lint 'crnom*. VrhniSki Lintvern je ena naših najzanimivejših naravnih posebnosti in je čudno, da ni bolj znana. Zdaj, ko narava še bolj privlačuje meščane, ko iščejo solnce in -odo, da se okrepe in pozabijo na neugodno3ti mesta, bodo radi vsaj v duhu poromali s piscem nasproti naravnim čudežem. Vrhnika bi se smela po toesostari malen«. V mlinu so vsako noč zmleli po mernik žita. tako dolgo je tekla voda. nakar je presahnila. Ko je bilo za mletje } več žita in je bilo potrebno, da bi voda tekla » dalje časa, je mlinar pobezal z dolgim drogom v luknjo izvira in na dan je privrela z vso silo vsa penasta voda. Potem je tekla še četrt ure in gnala mlinsko kolo. K izviru presihajočega potoka so zahajale tudi porodnice; piie so vodo in se v nji umivale, kar jim je baje olajšalo porod. Valvasor je pa ostal nezaupljiv in je vpraševal, za-kajk ni pritekla voda iz rova ob njegovem i drezanju in zakaj teče le po četrt ure. Neki kmet mu je odgovoril, da je v rovu zmaj, tam kjer leži zmaj, je izvirek studenca in ko se natoče toliko vode. da je je zmaju preveč, je zmaj bruhne iz rova, Valvasor se je posmehoval tej kmečki modrosti, a kmet mu je skušal takoj postreči z dokazi ter se je skliceval na vrhniškega poštarja, ki ie prinesel ob neki priliki od izvira zmajčka. V resnici je bil vrhniški poštar našel neko žival, ki je bila podobna martinčku in je bila pičlo ped dolga, kakur pravi Valvasor in zaničljivo zaključuje, da je bil to »črv in gomazen, kakršne je ponekod pač več«. Valvasor kakor vrhniški poštar pač nista niti slutila, da je bila najdena znamenita žival, ki bo dala znanstvenikom kdaj pozneje toliko dela: bil je namreč najden močeril ali človeška ribica, šele SO let pozneje je Scopoli prvi dognal, da je ta >gomazen, kakršne je ponekod pač več«, nova. dotlej neznana dvoživka. O nji je poročal dunajskemu Laurentiju in jo imenoval Prcteus anguinus. Po tej živali se je imenovala naša prirodoznanska revija »Proteus«. Valvasorjeva dognanja Ljudje so pripisovali nenavadnemu potoku razne skrivnostne sile, tudi da njegova voda zdravi garjavost. Vsi so mu soglasno potrdili, da voda privre res iz rova, če *dre-z?J5 tja in če v rov zatuliš. Valvasor se o tem ni mogel prepričati prvič, zato je pa napravil še en izlet k izviru, in sicer septembra istega leta. Tedaj je bil izvir lažje dostopen, tako da je Valvasor lahko delal poizkuse. Odprtina je bila po njegovem opisu približno čevelj široka in se je odpirala .v živo skalo. Podrezal je v njo z dva sežnja dolgim drogom, nakar je nenadno nrldrla iz nje voda s tako silo, da je Valvasorj i silno presenetilo. Preiskal jo je, ko si jo je »lalil v steklenico, pa ni mogel ugotoviti nič posebnega. Bela postane zato, ker se zarad* nag:ega valovanja, ko bruha na dan. v rovu speni. Končno je Valvasor razložil na podlagi svojih poizkusov, zakaj prav za prav gre. Naravni pojav nastane po njegovem mnenju tako. da v rovu učinkuje na vodo razredčeni zrak pod vplivom udarca ali zvoka. Voda bruhne po tesnem grlu kakor sifonu na dan. Poznejša raziskavanja »Lintverna« Zanimiv presihajoči potok je raziskal po Valvasorju šele čez poldrugo stoletje drug: raziskovalec, in sicer muzejski kustos H. Frev^r. kakor poroča J. VVester. Izvir potoka sl je og«ldal 1. 1846. Freverjev naslednik kustos K. Dežman, je domneval, da čudežni pojavi potoka spadajo v ^kraljevstvo domišljije«, in da je potok svojo »pre-3ihovalno lastnost« že zdavnaj izgubil. č>~> jo je sploh kdaj imel. V začetku tega stoletja je Vrhničan. župan G. Jelovšek, velik ljubitelj narave, dal napraviti pot do Lintverna in odstraniti skalovje pred izvirom potoka. Strokovnjaško je pa Lintvern pro-iskal gozdarski komisar V. Putick ter ugotovil, da gre za presihajoči izvirek, odtok podzemskih voda, ki se pretakajo po po-zemskih rovih. Vctline se po za Kinih natege polnijo v presledkih druga za drugo. Presledki so mod sušo daljši kakor med deževjem. Pozneje je vrhniško Olepševalno društvo zajelo Lintvernovo vodo v obzidan tolmun, kjer so se izletniki lahko osvežili. L. 1937. so pa vodo začeli uporabljati za vrhniški vodovod. Ustje Lintverna je zdaj tudi zaprto z železnimi vrati, da bi radovedneži ne bezali vanj. Lintvern je torej dobil nagobčnik, kakor pravi \Vester ob koncu svojega zanimivega opisa. — Ali ni stvarnost še bolj fantastična kakor so jo lahko opisali pred stoletji ? Ko bi Valvasor vedel, kaj vse se bo zgodilo z Lintvernom, kakšno ime bo dobil in knko znamenit bo postal »črv«, ki je veljal za mladiča zmaja ... DNEVNE VESTI — Italijan v tujini je zložil »Himno Os4«. Italijan Giovanni Iviglia. ki biva v Švici je nedavno zložil, kakor poroča »Agit« himno posvečeno državam trojnega pakta. Dal ji je naslov »Himna Osi«. Ta skladba je bila razširjena že v več tisoč izvodih po, Italjji in Nemčiji, kjer so jo sprejele v svoj repertoar vojaške godbe. Z velikim uspehom je bila sprejeta sedaj na Japonskem, kjer so priredili posebno izdajo s tekstom v japonščini. To je prva pesem, ki slavi borbo treh zavezniških narodov, ki se bore za novi red. — Za higiensko Izboljšanje mestnih in kmečkih središč- Lani je generalno ravnateljstvo javnega zdravstva v Rimu preučevalo 48 načrtov za oskrbovanje z vodo, ureditev odtočnih voda in ljudskih zgradb. Ra-z*m tega so bili pregleda/vi regulacijski načrti raznih mest. Od omenjenih 48 načrtov jih je preučeval 43 vrhovni zdravstveni svet, pet pa neposredno uradi sami. — Tečaji ca politično izobrazbo v vse-učiliških organizacijah v tujini. Pobuda, da bo s^e tečaji za politično izobrazbo uvedli tudi v vseučiliških italijanskih organizacijah v tujini se je naglo začela uresničevati ln razvijati. Te dni so take tečaje otvorili v Luganu in v Monakovem ob prisotnosti prvakov in številnih članov italijanskih kolonij. Z uspehom poteka podoben tečaj v Parizu. — Usmerjanje in avtarkične perspektive italijanske filmske industrije. Lani so bili izdani številni zakoni, ki so važni za bodoči razvoj italijanske filmske indusS'i-je. Zlasti ie pomemben zakon, s katerim se je s pomečjo posebnega sostava nagrad skušalo vzpodbuditi proizvajalce k izdelovanju daljših celovečernih filmov, k kakovostnemu dvigu izdelanh filmov, obenem pa tudi vplivati na razširitev kinematografov zlasti po manjših podeželskih središčih. Nagrade pa se podeljujejo tudi za filme pod 1500 m dolž'ne. ko gre za kratke zlasti pa kulturne filme. Nagrade so pogojene na dovolitev posebnega vladnega pooblastila družbam za proizvodnjo. S tem hočejo zti-žati Število filmskih proizvajalcev na % dosedanjega števila. Konec 1. 1941 je obstojalo 90 takih podjeti-'. Sedaj hočejo znižati število podjetij na 25, dajajoč prednost delniškim družbam in konzorcijem, v Katere se bodo lahko združila manjša podjetja. S tem pa seveda podjetja, ki ne bodo imela omenjenega pooblastila, ne bodo.ovirana v svojem delu, le na državno pomoč, ne bodo mogla računati. Lani je bila Italijanska filmska proizvodnja zadovoljiva: izdelanih je bilo 80 filmov (predlanskim 831, v izdelavi pa jih je bilo 95 (predlanskim 80 K Tujih filmov je bilo uvoženih 130. od tega okoli 50-v« iz Nemčije. Po računih strokovnjakov potrebuje Italija za pokritje svojih potreb po filmih letno do 200 celovečernih filmov. Upajo, da bodo to število filmov kmalu Izdelovali doma. S tem smotrom so podvzeti gornji ukrepi kakor tudi dane nekatere pobude za gospodarsko in organizacijsko reorganizacijo v smeri čim tesnejšega sodelovanja vseh filmskih družb (Agit). — 84 živilskih nakaznic je bilo ukradenih vratar;ci stanovanjskega bloka v ulici Marcantonio del Re 31 v Milanu. Vratarica je ob sprejemu nakaznic za trenutek odšla iz svojega stanovanja. Ko se je vrnila, je opazila, da so vse nakaznice, ki jih je bilo 84. izginile s kredence, kamor jih je bila položila, preden se je za hip odstranila. Organi javnega reda poizvedujejo za krivcem, ki je moral biti očividno zelo poučen o razmerah v dotičnem stanovanjskem bloku. — Protizakonite kupčije z nogavicami. V Padovi so zajeli deset oseb, ki so se pečale s tajnimi kupčijami z nogavicami in raznimi volnenimi pleteninami. Preiskava je dognala, da je teh deset oseb tajno r>zpe-tealo navedenih predmetov za več ko 300.000 lir vrednosti. Gino Svegliado iz Padove. Ferrucio Folco iz Vicenze, veletrgo-vec Leonid Pettenella iz Padove in Silvij Pasqualetto lz Padove so ostali v zaporu, ostala šestorica je bila skupno z zaprtimi predana posebnemu sodiiču. — Drž. upokojencem v vednost. Društvo državmh in samoupravnih upokojencev v Ljubljani je v svojem društvenem glasilu »UpcKoienc« z dne 10. junija t. 1. v celoti objavilo prijavni obrazec, sestavljen od Visokega Komisariata za ureditev položaja upokojencev. Ta obrazec bodo blagajne, ki izplačujejo pokojnine državnim upokojencem, v kratkem razposlale vsem državnim upokojencem in upokojenkam v izpolnitev in vrnitev v določenem roku 15 dni. Da ne bodo delali upokojencem vpisi v obrazec težav, je smatralo društvo za potrebno, obrazložiti in pojasniti v »Upokojencu« prav vse vpise v ta prijavni obrazec. To za vse upokojence važno številko »Upokojenca« lahko dobijo izjemoma tuii nevčlanjeni državni upokojenci v društveni pisarni, Wolfova ulica št. 10/11, dopokme med V*10.— 5412. uro proti plačilu 1.50 lire. — Masa v sobi bolnika, ki je nepretrgoma 15 let priklenjen na postelj. V mestnem okraju Bastioni Genova 27 v Milanu stanuje 591etni Gaetano Tucchi z ženo Josipi-no in sinom Avrelijem. Bilo je pred 15 leti, ko je Gaetana Tucchija ohromil mrtvoud na pol telesa, tako da je bil nesrečni Gaetano onesposobljen za svoje poklicno delo električarja. Sledile so Še druge življenjske nadloge, ubogi Gaetano Tucchi je ostal priklenjen na postelj. Odtlej je minilo polnih 15 let. Za njegovo težko usodo so doznali redovniki bližnjega samostana. Uredili so preteklo nedeljo v njegovi bolniški sobi čeden oltarček, eden od redovnkov je ma-ševal. Poleg domačih so se zbrali v bolnikovi sobi sosedje in drugi znanci. Bolnik in ostali navzočni so bili po končani maši obhajani. Gaetano Tucchi je prejel ta dan obilo šopkov in drugih daril. — Razširjenje milanskega mestnega parka. V smislu regulacijskega načrta mesta Milano, ki ga je izdelal arhitekt de Finetti, bodo razširili milanski mestni park. Utrdbe okoli Beneških vrat bodo tudi vključene v razširjeni mestni park. Tako se od julija dalje ne bodo smele več na teh utrdbah vršiti tradicionalne milanske zabave. — Posebnemu sodi&ču za zaščito države sta bila predana Ferdinand Fontana iz Milana, lastnik tekstilne tvornice »Industrfa Tessile Val d* Adige«, ter trgovec Giordano Bruno iz Verone, ker sta odtegnila redni potrošnji dokajšnje količine tekstilnega blaga in ker sta ga prodajala po ceni, ki Je bila višja od maksimirane. — Padla s tretjega nadstropja in ostala nepoškodovana. Otroci imajo včasih nenavadno srečo. O tem smo se prepričali tudi ob primeru 41etne Klorinde Zaccaria iz Milana. Deklica se je med igro vzpenjala na okno tretjega nadstropja; omahnila je čez rob okna in padla v globino. Otrokova nenavadna sreča se je pokazala pri padcu na pločnik. Deklica je odnesla lažje, komaj zaznatne poškodbe. — Prispevek *er»fh.skih bratov. Med Buranom in Torcellom pri Benetkah imajo serafinski bratje na otoku sv. Fr-.nčiška svoj samostan. Tudi serafinski bratje so se odzvali pozivu za prispevek volne in so darovati nekaj kg volne iz žimnic, ki so bile rezervirane za prenočišče samostanskih gostov. — Da se preprečijo spekulacije libijskih Židov. Iz Tripolisa poročajo, da je izdal generalni guverner Libije posebne odredbe, katerih strogo izvajanje naj prepreči 8> dovske špekulacije, nanašajoče s£ na nepremičnine in kmetska gos. odarstva. Nove odredbe omejujejo strokovno aktivnost s strani 2idov. — Ker sta odtegnila redni potrošnji večje količine moke, sta bila obsojena pred apelacijskim sodnim dvorom v Rimu Erastna Paena in Antonio Forte. Prvi je bil obsojen na 4 leta ln šest mesecev ječe, 1 leto zapora, 45000 lir globe in 44.000 lir odškodnine, drugi pa na tri leta in 9 mesecev ječe, 3 mesece in 20 dni zapora, 9000 lir globe In 7000 lir odškodnine. KINO MATICA — TELEFON 2*4-41 Zazna gledališka veselo"f.-« m filtrsteni platnu! Eden tuiilcpiib filmov cesone! Postrlck LILIA SILVI ievTw*ka Deai.ia Durbin?). A.MRDE0 NAZZAR1 Najnovejše popevke! KINO 1'NION — TELEFON «2-21 Nad vse zabaven f lm Smola slamnatega m*ža Vlttorlo de Sica, O. Calamai, C. Pllotto, C. Campanlni rt ivlNO SLO(iA — TELEFON Canltiva filai«ka i godba glohoVe v «x- scvakde vsebine o Joirnevni n.Taln\rJ*\nni ljubezni Osatrijenost CaroU H .kn, A;d ea Checclii — Gostinskim obratom v vednost. Sindikat Gostinskih podjetij Združenja trgovcev L j ubljanake pokrajine vabi vse svojo e'ane. da se udeleže skupščine sindikata, ki bo v torek dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih delavske zbornice v Ljubljani. Dnrvni red: otvoritev skupščine. čitanke določil sindikata, volitev predsednika sindikata, volitev zastopstva v sindikat, slučajnosti. — Italijanki novinarji v Kukovini. Skupina itali.anskih novinarjev Je posetila Bukovino. Poučnega potovanja tjakaj se je udeležil tudi italijanski poslanik v Bukarešti Bova Sc:ppa. — U*Odua igra. V Caprarici pri Bariju so se igrali otroci ter se obmetavali s kamenjam. Nenadno se je zgrudi na tla devetletni Jcc'.p Nicolardi. Revčka je zadel kamen v sence, kmalu po prevozu v o l> njo bolnico je izdihnil. — Skupina bojevnikov l vzhodnega bojiš'.'a pred oltarjem. V Veroni je bilo poročenih več bo je vn kov z vzhodnega bojišča. Slovesni skupni por:ki so prisostvovali tudi odličniki s prefektom na čelu. IZ LJUBLJANE Otvoritev Ds^oSavora Zveze borbenih Sašijev v Li&r01|ani Prihodnjo soboto 20. t. m. bo ob 3S. uradno otvorjen Dopolavoro Zveze borbenih fašijev. V vili, določeni za sedel Dopo-lavora, bodo vsi ljubljanski f; šisti našli okolje, ki bo njihovemu okusu čim primernejše. Igral bo orkester, sestavljen iz članov zveze, na razpolago bo kegljanje, dvorana za biljard. knjižica, bar in razno Igre. Na gosposkem vrtu vile se bodo v poletnih dnevih lahko zbirale italijanske družine, odpočivale po dnevnih naporih in dobile tam vse. česar jim mesto ne more nuditi. Okolje bo seveda fašistično in bo služilo tudi v to, da se vedno vzdržuje živ oni domoljubni plamen, ki je postal pologoma simbol vseh Italijanov, raztresenih po svetu, kamor prinašajo s svojim delom ono blagostanje, ki ga lahko da samo na£ razum in naša resnost. V istih prostorih Dopolavora in na vrtu bo počenši od 20. ure dalje poslovala menza, katere bodo deležni lahko funkcijonarji in uradniki Zveze fašijev, GIL-a ln Visokega komisarijata. Število mest v menzi je omejeno, zato je treba, da se on?, ki hočejo biti deležni nje ugodnosti, predbeleftl jo pri uradih, od katerih so odvisni. En obrok se bo dajal po stalni ceni 9 lir. —Ij Dežja samo za vzorec. Včeraj popoldne se je vse nebo prepreglo z oblaki, zato je pač marsikdo upal, da bo končno začelo deževati. Toda pihal je še vedno premočen veter, ki je razganjal oblake. Veter se nt polegel tudi zvečer kakor navadno prejšnje dni. Prve nočne ure je bilo zelo vetrovno. Vendar se ni zjasnilo in še vedno smo upali, da bo končno začelo deževati. Oddahnili smo si že, ko se je pred 23. vsul dež in je zadišala zemlja, tako žejna ter presušena. Vendar je deževalo le nekaj minut in še tedaj v presledkih. Dež ni spral niti prahu in davi se na vrtovih in njivah sp'oh nf poznalo, da je ponoči deževalo. Toda ostalo nam je upanje, da se bo kmalu vreme temeljito spremenilo, kar sodimo po obliki oblakov davi in nekaterih drugih znakih. Povsem zanesljivo pa seveda še ni, da dobimo dež, saj je letos vreme trdovratno stalno ter nenavadno. — Hodnik ob tržnici končno gotov. Urejevanje okolice tržnice bo zdaj menda končano, dela so se precej zavlekla, a zdi se. da bo zato tem lepše. Te dni so končali katraniziranje hodnika vzdolž tržnice pod stebrovjem. Zdaj je tudi utrjena cesta na nasipu. Cestišče bodo asfaltirali prihodnje leto, ko s«e nasip ne bo več sesedal. —Ij Umrli so v Ljubljani od 5. do 11. t. m. Samatorčan Pavel, 76 let, zvaničnik drž. žel. v p.. Krakovski nasip 10, Mesojedec Jožef, 79 let, poštni zvaničnik v p., Jenkova ulica 10, Golcb Marija, roj. Ro-dušek, 57 let, vdova delavca, Japljeva ul. 2, Roj Josip. 9 let, sin dežnCkarja, Brdo 22, Trost Marija, roj. Ealestra. 67 let, žena zasebnega uradnika, Vidovdanska c 9. černe Marija, roj. Strojan. 63 let, trgovka s sadjem. Hradeckega c. 82. Siard Štefanija, roj. Krže, 42 let, trgovka. Trnovski pristan 12, Mazi Jerica, roj. Kos, 59 let, žena vojnega uradnika v p., Dermotova ul. 14, Konic Ivan, 72 let. višji žel. uradnik v p., Vodovodna c. 1, Stopar Marica, roj. Novak, 61 let, postrežnica, Predjamska ul. 56. žargaj Josipma, roj. Hcrbst, 79 let, vdova ravnat, zemlj. knjige, Korvtkova ul. 3. X ljubljanski bolnici so umrli: Koser Albina, roj. Mastek, 56* Tet. trgovka. Gorupova ul. 18, Škrjanec Edvard Tomaž, 25 let, delavec drž. žel., Krojaška ul. 6. Trtnik Breda. 7 mesecev, hči delavke. Zg. Kašelj 76 obč Polje, Dolenc Franc, 18 tet, mehanik. Brezje pri Dobrovi, KržiSmk Ivan. 76 let. hlapec, nestalnega bivališča, Cepin Janez, 90 let, zasebnik. Cojzova c. 9, Burja Ludvik. 45 let, šolski tajnik, Janševa ul. 6, Pavlin Blaž. 47 let, zidar, Medvedova ul. 7, Turk Ivan, 5 let, sin delavca, Jezero 35, obč. To-mišelj, Gorenc Neža, rej. Kotar, 78 let. užitkarica, Jermen vrh 15. obč. BuCka. Bu-kovnik Frančiška, roj. Dečman, 51 let. 2ab-jak 3, Hauffel Dragotin. 41 tet, služit V i. Zaloška c. 51, Javornik Ivan, 13 let, vajenec, Jurčkova pot 131. —Ij Zadnji dan cepljenja zoper davlco e danasna so o ta, ko se ob 17. url prične cepljenje v Soli na Barju, nkrati pa sp**t tudi v Mestnem domu za vse tiste, ki tz .caterega kol: vzroka aoslej niso mogli pripeljati ali pesiati svoju otrok cepit zop-r :o npvarno burzen. Ponavljamo, naj staral a teden cepljenih otrok pazi.o. da oodo iatanko čez 14 dni pr peljal; otroke drugič .'?pit na iste prostore, ker samo eno cep-jenje ni dosti uč nk*. vito. —Ij Kdor $c ni oddal prijave posevkov žita. fižola, krompirja in tanu, naj jo nemudoma prinest v sobo št 35 mestru-ga gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, ker po 15 jur.iju mestni gospoda!i»ki urad ne bo mogel več; spre.emati teh pn;iv. se posebej pa opozarjamo kmetovalce, da jim ietos t skovme ne bodo dostavljene aa uom kot lani ter morajo sami priti ponje. —Ij V spomin pokojnega int. Pranerta Stareta, ljubitelja slovenske umetnosti, sta poklcrula :>000 Ur za tiskovni sklad revije ^UMETNOSTI< družina inž. Bonačič iz Spalata :n g^spoi Radovan Sta^e. trgovec "7. Ljubljane. Uredništvo iTTlIfcttnostlt se piemeniLiii uarovalcein iskreno zahvaljuje: Rs-JI3 LJubljana NEDELJA. 14. .?l/M.! \ 1942-XX. 8.00- Napoved časa. — Poročila v slovenščini. — 8 15: Percčila v ita'.:janSčini. — 8.30: Koncert organista Amalia Pardiniia. — 11.00: Prenos pote ma>e iz bazilike sv. Pavla v Rimu. — 12.0u: 1 . a evangelija v italijanščini (O. Zapputerrcni). — 12.13: Razlaga evangelija V slovenščini (O. Seko-vanič). 12.35: Koniert pianisike Miie Der-novškove. — 13.00: Napoved Časa, Poročila v italijanščini. — 13.15: poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20: Operna glasba. — 13.45: Vojaške pesmi. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 11.15: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodj dirigent D. M. Sijanee. 14.15: Poročila v slovenščini. — 17.15' Strekclj Jos.p: Poletno obrezovanje pritlikavcev — predavanje v slovenščini. — 17.35: Koncert Kmečkega tria. — 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisuna glasba. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40: o*'kc ter Cetra vodi dirigent Bar/.izza. — 21.10: Koncert Adamičevega orkestra. — 21.45: Simfonična prireditev dn ibe 1 ar: sim- foničnj koncert, vodi dirigent F. Previtali, sodeluje violinistka Giooonc'a De Vito. — 22.45: poročila v italijanščini. PONEDELJEK, 15. junija 1042 XX 7.30: Poročila v aloveničini, 7.15: Pesmi in napo v i iS.00: Napoved Časa), 8 15: Poročila V jt.V J'in -ini. 1- lit: Duet liarir.on k Malgaj. 12.33: Violinski koncert Kajetana Burgerja irr'- klavirju Mu.ijan LiP'\ .'.|. 1300: Napoved časa» PoroCSa v itn i- janžčlni. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih SI v slovenšč ni. 13.20: lz zvočnih fUmov. — Orkester vodi dirigent Zeme. 14.00: Poročila v italijanSčin:. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi lirig. nt D. Sija^ec. 14.45; Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Alberta D:-r-melja in p anis*a Marijana Llpovska. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v ital' janšč ni. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: VojaSke pesmi. 20 45: Orgelski koncert Pavla Ranči-gaja. 21.15: Koncert radijskega orke.ftra, vodi dirigent D. M. Sijanee — - sodeluje al-tiMka Elza Karlovčeva — operna glasba, 21.50: Koncert saksofonista Miloša Zih.\la Toda, prosim, tukaj imate metrsko me-rilo, pa jo izmerite!« »Ali ml lahko podaš opredelitev pojma »nič-? »Da, to je balon brez plašča!« tnsertrai v „Slav. Narodu" Prsška deroača mast CISTI IN ZDRAVI KAN K l>OBl SE V VSEH L L K AKNAH Ccmm. MSonso Carnagna Časa tondata nei 1900 Coimms3:cnl — Esportazion: — rtappresentanze — Depositl — Tras uort) — Asslcura-rtonl v A POLI — V:a rvrdka utemeljena leta 1900 Komisije — eks-;rt — zastopstv« — sklad-.šča — prevozi — zavarovanja \rte della l4*ns 18 Pridite v kopalKče rOMAĆEVO, kjer se Ooste v lepi naravi iD miru dobro počutili. LEPO PALMO (veliko) prodam. \Vo-dopija. Rožna dolina. Cesta VI, it. 2. POSTREŽNICO za popoldanske ure sprejmem. Oglasiti se med 2.—6. uro. Rod-milfičakova ulica 46, I. nadstropje. FIZEKSKO VAJEN- RO ALI VAJENC \ sprejme salon — Pire, Florjanska ulica 6. kadilci: Poapnenja žil se obvarujete, če pijete redno medico, ki pre-orečnje rano stpranje. Pravo Ambroževo medico dobite le v Me-riarni, Ljubljana, Židovska ulica 6. BARVANJE usnjenih izdelkov s specialno barvo na brizgalnik. Barve in aceton: Efaks, Ljubljana, Napoleonov trg. PERILO IN OBLEKE p okrpam in popravim — naredim novo in pridem na dom iskat. — Olga Cafarl n, Kapiteljska ulica 11. ttraD 4 »SLOVENSKI HAROD«,Sc£<£a, 13. Junija 1042-XX čudežna dežela med Burmo in Indijo življenje, šege In običaji napol divjih plemen lov, boj in popivanje — Moški se navdušujejo Take so lepotice z najkrajšimi ženskimi krili na svetu Med Burmo in Indijo leži največji strnjeni pragozd Indije in najbrž tudi vse južne Azije. Tropični pragozd te pokrajine deloma sploh še ni raziskan. Nešteta napol divja plemena žive tu še neodvisno življenje sredi bujnega rastlinskega in živalskega kraljestva v raznolikosti in pestrosti, kakršne menda ni mogoče najti nikjer drugod na svetu. Med preprogo drobnega planinskega cvetja vzhodne Himalaje in man-grovih močvirij ob puščavi Arakzmi se vleče mogočna indijska fronta preko desetih stopinj širine. Toda ta fronta je tako močna kakor njeno najšibkejše mosto. Govorimo lahko rolo o dveh. Prvi je 600 m visoki prelaz, ki veže dolino Hindvin z Im-falom, prestolico kneževine Manipur. Drugi je pa 800 m visoki prelaz Patkaj, zveza med dolino Iravvadv in Biahmaputra. Nekaj manj kakor 100 let je tega, ko so se pomikale burmske čete preko teh dveh prelazov proti Manipuru in gornjemu Asa-mu. kjer so se borile v drugi burmsko angleški vojni proti Angležem. Zdaj pa slede njih stopinjam Angleži. Karavanska pot preko prelaza Patkaj vodi od Moaunga blizu najsevernejše točke burmske železnice preko pokrajin Jadeid in Anber v dolini Hukaung. kjer zbirajo ob njenih pobočjih Kacini gumi, z divje rastočega indijskega giimovnika. Globje v gozdovih žive se nosorogi, divji bivoli in sloni. Fazani vrste argus s svojimi orjaškimi perutnimi peresi in čopka.stimi glavami se spreletavajo od veje do veje. Tropični drozgi se dvigajo do 3000 m visoko in oznanjajo bližajočo se noč. Ko pa leže noč na pragozd, prilezejo iz svojih skrivališč leopardi in tigri, priplazi se najnevarnejša in najhitrejša do 5 m dolga črna kraljevska kobra preko pritlikavih mimoz. Na severu se dvigajo gorski grebeni visoko pod nebo in prehajajo v mogočno z večnim ledom in snegom pokrito gorovje vzhodne Himalaje. Cisto gori. kjer veže ozka steza Sadivo z vzhodnim Tibetom, vzpenjajoč se na dobrih 4000 m visoke gorske prelaze, žive menihi s svojimi zvestimi spremljevalci bernardinci. Menihi pomagajo romarjem in turistom, če jih zaloti med potjo snežni vihar, ali če so v nevarnosti, da bi morali v tej velegorski samoti umreti od lakote. V tem svojevrstnem prehodnem svetu živo tudi čudni ljudje. Sami se imenujejo >ljudje*. To so Kacini, tibetsko-burmski narod, ki je prodrl v davnih časih s silnim zamahom z gora doli globoko v dolino re-k^ Irawady in tja preko v pokrajini Bha-rno in VeČina ter izpodrinil šane in Bur-mance. Kacini so pristaši sistema krvnega davka, će so pripadniki drugega plemena ali samo druge naselbine umorili enega izmed njih. f.o morali pripadniki dotičnega plemena ali naselbine plačati odškodnino v obliki rude, dragih kamnov, živil ali celo sužnjev. Če tega niso storili, je bil maščevan umorjeni s protiumorom in požigom. Se leta 1890. se je lahko zgodilo, da je lahko proglasilo pleme Kacinov iz okolice Bha-ma vsakega prebivalca toga pristaniškega mesta ob reki Irawady in sploh vsakogar, ki je živel posredno od tega mesta, za svojega dolžnika. Kacini imajo tudi svojevrstne nazore o sorodstvenih razmerali. Moški se ne sme poročiti z žensko enakega rodbinskega imena. Moški tudi ne more vzeti za ženo hčerke svojega strica po materini strani. Za poroko se zahteva pristanek ženinovih in nevestinih roditeljev. Ce tega nI, ne velja zveza za zakon, niti če so se že rodili iz nje otroci. Take žene se pa prav lahko omože, če so njihovi ljubčki pripravljeni poiskati si druge. Mnogoženstvo je pri Kacinih dovoljeno. Redki so pa primeri, da bi se mož drugič oženil. V nevarnosti je itak, da dobi drugo ženo. Po starem običaju prevzame namreč najstarejši brat ženo svojega umrlega brata. Do konca preteklega stoletja je bilo pri Kacinih še splošno v navadi prodajati neubogljive otroke za kazen kot sužnje. Južno od pokrajine, kjer žive Kacini, se razprostira domovina Nagov. Tam stoje neštete dolme (predzgodovinski spomeniki) o katerih trdijo Nagi, da so jih postavili pritlikavci, ki so jahali zajce in ježe. Za- Lasje in starost Da lahko iz osfvelosti las sklepamo, da-t\ izvirajo od starejših ali mlajših ljudi, je že davno znano. To pa ni vedno zanesljiv dokaz, kajti znani so tudi primeri, ko osive človeku lasje že v mladosti. Norveški zdravn-k dr. Hirden v Oslu je odkril postopek, po katerem lahko iz enega samega lasu zanesljivo sklepa, koliko je dotični človek star. O svojem odkritju je predaval v norveški zdravniški akademiii. Las se namoči v ambro, vsebujočo raztopino, da se razkroji. Pr: tem se pokaže, da odgovarja proces razkroja lasu časovno točno starosti dotičnega človeka. Lasje mladega človeka se razkroie hitreje kakor srarega. Na podlagi dosedanjih poskusov je prišel dr. Hirden do zaključka, da lahko povsem točno ugotovimo na podlagi enega samega lasu starost ljudi v 90" © vseh primerov. Potomci v tretjem pokolenjn V dolini reke Isel ob vznožju Grossvene-digerja (3660 m) stoji gorska vas Pragra-ten, kamor prihajajo vsako leto letoviščar-ji iz vseh krajev Nemčije. Vas šteje 830 prebivalcev, med njimi 340 otrok izpod 14 let. 60 odraslih v starosti nad 70 let. in 430 v starosti 14 do 70 let. Najstarejša vaščan- Trajno kotiranje staro že 30CO let Takozvano trajno kodra nje las. ki je zdaj tako priljubljeno in razširjeno v ženskem svetu, ni noben nov izum. To nam potrjuje odkritje arheologa Bvrona de Proroka v Jemenu. Najstarejši trajni kodri na svetu so na glavi neke arabske mumije in sicer neke princese, ki je umrla približno 1000 let pred Kristusom stara komaj 30 let. Njeni lasje so bili po naravi črni, a princesa se jih je rdečkasto barvala. Proučevanje mumije je pokazalo, da je šlo v tem primeru za neke vrste trajno nakodrane lase. Arabska pri-cesa, pokopana v grobnici vsekani v skalo, je imela na sebi dragocena oblačila. V njuni grobnici so našli vse kar so uporabljali že v pradavnih časih ženske visokega rodu za svoje lepotičenje: dragocene srebrne posodice s kremami in esencami, pincete, škarjice za nohte in bronasto ogledalo. nlmivo je, da trdijo nekaj podobnega o prebivalcih severozapadnega Kavkaza Abhazi o ondotnih doimah. Pod pogorjem Pataj in Alakansko obalo se razprostira velika domovina činskih narodov, ki se dele na Lu-šaje. Bandšoje. Manipure, Khame. Sokte, Pankhu, Lai, Tašon, Cimboke, Svine, Cin-me, Tinde in še mnoga druga plemena. Vsi tu govore tibetansko burmske jezike. Črtni so veliki prijatelji opojnih pijač. Najraje pijo zelo močno žganje, ki ga kuhajo sami. Ob najmanjši svečanosti se ga nalezejo do nezavesti Njihovi >balkoni« pred stavbami na koieh so zavarovani z močnimi ograjami, kar je tudi potrebno, ker bi se sicer marsikateri stanovalec teh primitivnih bivališč prekucnil na tla, Močno žganje in pivo kuhajo iz stročnic. Njihove žene pa zelo rade vlečejo pipe. Ne gre pa pri tem za kajo, temveč za proizvajanje nikotin ove vode, ki jo rabijo moški za grgranje. To jim služi za nadomestilo žvečenja tobaka. Skoraj vsak čin ima svojo puško in si sam izdeluje smodnik. Pri njih se dobe še muzejski predmeti, stari do 150 let, ki so pa še vedno v rabi. Deviza moških je lov, boj in popivanje, čeprav mnogo pijo, dočakajo večinoma visoko starost, čini so visokih, slokih postav v popolnem nasprotju s svojimi ženami. Le te niso posebno lepe. Ce pa so že, so njihovi obrazi tako tetovirani, da ne pride nobenemu moškemu sosednega plemena na misel ugrabiti tako lepotico, činske žene nosijo v nasprotju z ženami večine drugih plemen Burme kratka krilca. Od severa proti jugu so ženska krila vedno krajša, dokler ne dosežejo v okolici Manipura samo še dolžine 20 cm. Vsak čin ima lahko več žen. Za vsako pa mora obdelovati odgovarjajoči kos polja, če vprašaš čina koliko ima žen, stopi iz svoje kolibe in prešteje najprej njive, potem ti pa odgovori. Zdaj, ko je prihrumela vojna vihra tudi na to čudežno deželo med Burmo in Indijo Katčini, Nadi in čini ob svojih taboriščnih ognjih ne bodo več pripovedovali svojim otrokom skrivnostnih legend o pritlikavcih, ki so jahali ježe, temveč o belih orjakih, prodirajočih skozi pragozd liki prikazni. ka je Margareta Untervvurzacher, stara 91 let. O svojem življenju ne govori rada, češ da na njem ni nič posebnega. Njena roditelja sta. imela 13 otrok. 11 hčera in dva sina. šele po deveti hčeri se je rodil prvi sin. Leta 1881 se je poročila ter rodila svojemu možu tri hčere in tri sinove. Dva sta padla med prvo svetovno vojno, tretji se je pa ponesrečil v rudniku. Izmed njenih hčv~>ra se jih je porečilo samo šest, ki imajo 200 živečih potomcev. Obvezno delo v Švici V Švici so uvedli obvezno delo za vse moške in ženske prebivalce v starosti od 16 do 20 let. Namen tega ukrepa je zagotoviti poljedelstvu dovolj delovnih moči. Po sklepu zveznega sveta z dne 28. maja 1942 so podvrženi obveznemu delu tudi vajenci in vajenke. Vsi delodajalci, izvzemši kmetovalci, morajo takoj prijaviti vso pri njih zaposleno mladino v starosti od 16 do 20 let. Take so ženske Ženske kramljajo v družbi. — No, kaj takega! Kdo bi si bil mislil. . gorovje v/do!/. R«n;i, 26. na ta način 29 boginja umetnosti, 'm. kiat'ra za ■ Prvi Hrvatski klub . '12. kazalni zaimek. 34. pora v za p. Karavankah (v«**ika iu mala), J7. moško krstno ime. 39. moško krstno ime , 1J. gozdno d 44. deli telesa. 45. orožje staiih BaPOdoV, 46. hrib pri Beogradu, 17. vzročni vezn:k, 48. gora. jn/no od Itohinj-k«' Ki«.tii«-»* < 1 »!1>"I). 49. pora v Triglavskem pogorju (2303). dolina v Triglavskem pogorja, .>»>. oi I pomožnega glagola. ik;i Rešitev zadnje križanke Vodoravno: 2. vanadij, 0. uk, 11. železo, 12. šik, 14. mak. 15. Isai , 17 bop, 19. kilav, 20. rov, 22. KID. 123. halo. 'jr,. jim, 27. tod, 28. ab. 30. jedrni, 32. 34. dovik. 35. Iris, 36. loj, 37. ji t. 3s\ 40. Jovan, 42. ni, 44. nomad. 46. Ig, za. 49. Emi, 51. tok, 53. nnlij, 55. aluminij, 57. naboj, 58. čaj. Navpično: 1. dušik, 3. až. 4. nem, 5. Alah, 6. dekorativen, 7. iz. 8. jod, 10. kisik. 13. kalij. 16. radij. IS. polonij. 21 vodik, 24. galij, 26. med, 29. barij, 31. dolina. 33. niton, 38. samari j. 39. lilij, 41. voz. 43. titan, 45. dedič, 47. gola, 50 M . -ja, 52. kub, 54. on. 56. nio. Naše Gledališče DRAMA Sobota. 13. junija cb 17.: ROmro In .Tulijo Red A. Nedelja, 14. junra ob 17.30: »Šola ra žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 15. junija: Zaprto. Opozarjamo na nedeljsko uprizoritev Mo-llerove iiettlt-janskc komedije: »Aola za žene«. Ker so bile vse DOd&lJUcO predstave te uprizoritve doslej razprodane, opozarjamo občinstvo, naj ".i pravočasno nabavi vstcpniee. V glavni vlogi Edvard Gr« rin. Režiser in inscenator: inž, B. Stupica, OPERA Sobota. 13. junija ob 16.30: Carmen. Red B. Gostovanje Elze Karlovčeve. Nedelja, 14. junija oh 15.: Evgenij Onj«*-gin. Izven. Znižane cene od 18 lir na.« vzdol. Ponedeljek, 15. junija: Zaprto. -—.-----r~ __— ■ ? D. Do Maurier; 18 Prva žena Roman Tudi če se ustavim v gostilni kraj ceste na kosilo in stopim v temno, neznano čumnato, da si umijem roke. če se dotaknem neznane kljuke, če vidim tapeto, ki v kosih pada od zidu, če se pogledam v smešnem, razpokanem zrcalcu nad umivalnikom: vse to je moje. je vsaj za tisti trenutek moja last. Poznava se. To je sedanjost. Minulosti in prihodnosti ni. Tu sem, umivam si roke, in razpokano zrcalo mi kaže mojo sliko tako rekoč lebdečo v času: to sem jaz, ta trenutek ne bo minil. In potem odprem vrata in stopim v obednico, kjer sedi on za mizo in me čaka, in obide me, kakor da sem šla ta čas dalje proti neznani usodi, čeprav samo za korak. Smehljava se drug drugemu, izbirava jedi, pomenkujeva se o tem in onem, ali — tako pravim sama sebi — nič več nisem tista, ki ga je zapustila pred petimi minutami. Tista je ostala zadaj. Druga sem, starejša in zrelejša. Ondan sem čitala, da je dobil hotel »Cote d'Azur« v Monte Carlu »novo ravnateljstvo« in drugo ime. Sobe so na novo urejene, vsa oprava je prenovljena. Stanovanja Van Hopperjeve v prvem nadstropju morda vobče več ni. Morda ni več niti sledu o sobici, in se ubijala s ključavnico pri kovčegu, ki se ni hotel zapreti, sem vedela, da se nikoli več ne vrnem. S tem, da je ključavnica vresnila, je bil doživljaj končan. Pogledala sem skozi okno in zazdelo se mi je, da obračam list v albumu za fotografije. To morje in te strehe niso bile več moje. Bile co včerajšnje, spadale so v preteklost. Sobe so imele brez najinih reči zapuščeno lice; nekam lačne so bile videti, kakor bi nestrpno čakale najinega odhoda, da sprejmejo nove goste, ki bodo jutri stopili na najino mesto. Zunaj na hodniku so že stali težki kovčegi, zaklenjeni in povezani z jermeni. Drobno prtljago je bilo treba še pozapreti. Koški za papir so kar stokali od obilice zavrženih reči: polpraznih stekle-rtičic z zdravili, posodic za lepotila, strganih pisem in računov. Predali so zevali na pol odprti, pisalna miza je bila kakor gola. Tisto jutro, ko sem ji pri zajtrku nalivala kavo, mi je bila gospa Van Hopper vrgla pismo, s Helena se v soboto vkrca za New York,« je dejala. »Nan-cyji, njeni mali, grozi vnetje slepiča. Poslali so ji kablogram z nasvetom, naj se vrne domov. In tako sem se odločila, da odpotujeva tudi midve. Sicer pa sem Evrope že sita, in jeseni tako lahko prideva nazaj. Ali se vam misel, da boste videli New York, ne zdi imenitna?« Meni se je zdela hujša od ječe. Nekaj moje prepa-denosti mi je moralo biti zapisane na obrazu, kajti gospa je najprej osuplo pogledala, potem pa nejevoljno mrdnila z obrazom. »Kak Čuden otrok ste. Nikakega zadovoljstva ne kažete. Res vas ne razu- ki sem jo imela. Tisti dan, ko sem klečala na tleh | mem. Kaj ne veste, da se v Ameriki dekle v vašem položaju lahko zabava na vse pretege, Čeprav nima sredstev? Našli boste fantov in razvedril, kolikor jih boste hoteli. Lahko si zberete svojo lastno prijateljsko družbico in ne bo vam treba biti zmerom meni na voljo kakor tu. Mislila sem, da vam ni nič do Monte Carla!« »Zdaj sem se ga že privadila,« sem potrto odgovorila. Srce mi je bilo polno tesnobe. >Nu, torej se boste morali privaditi New Yorka, evo. Skušali bova dobiti isti parnik kakor Helena; to pomeni, da morava takoj zamenjati vozna listka. Skočite dol v pisarno in recite tistemu mlademu uradniku, naj pokaže malce razumevanja. Oh, dan bo tako poln dela, da se ne boste utegnili žalostiti nad odhodom!« Zlobno se je zasmejala, zmečkala cigareto na krožniku za maslo in stopila k telefonu, da pokram-Ija s prijatelji. Nisem se upala takoj v pisarno. Sla sem v kopalnico, zaklenila vrata, sedla na plutovinasti podnož-nik in se prijela za roko. Odhod je bil torej tu. Vse je bilo končano. Jutri bom sedela v spalnem vozu in kakor kakšna hišna držala na kolenih torbico z dragulji in potni ogrtač gospe Van Hopperjeve; ona pa bo v tistem strašnem klobuku z velikanskim peresom, zavita v svoj krzneni plašč, ki jo dela še manjšo, sedela meni nasproti. Umivali si bova obraz in roke ter izplakovali usta v soparni celici z nene-homa cvilečimi vrati, z vodo, ki pljuska v kotliču, z mokrimi brisačami, z milom, ki se ga drži tuj las, in z neogibnim napisom na steni: »Sous le lavabo se trouve un vase«; in vsak poskok, vsako bobne- nje vlaka, ki bo tuleč drevil po tračnicah, me bo opominjalo, da se s sleherno miljo bolj oddaljujem od njega, ki sam in brezbrižen, na nič ne misleč, sedi v hotelskem restoranu. Morda ga bom še utegnila pozdraviti v prehodu, preden se odpeljeva. Zaradi gospe Van Hopperjeve se bom morala posloviti hlastno in kradoma: kratek molk, nasmeh, besede kakor »Da, pisali mi boste, kakopak«, »Nisem se vam še utegnila dovolj zahvaliti za vašo ljubeznivost«, s,Tiste fotografije mi morate poslati«, »Pa vaš naslov? - in Oh, pošljem vam ga«. In potem si bo prižgal cigareto, kar tako slučajno, morda bo poprosil mimogredočega natakarja za vžigalico, med tem ko bo v meni utripala misel: »še štiri minute in pol. Nikoli več ga ne bom videla.« Kajti odhajala sem, vsega je bilo konec; ničesar več si ne bova imela povedati, spet bova tujca, dve bitji, ki se srečata poslednjič na svetu, čeprav mi bo srce bridko plakalo in klicalo: »Tako radi tc imam. Strašno sem nesrečna. Nikoli še nisem živela dni, kakršni so bili ti, in nikoli več jim ne bom učakala enakih.« Toda obraz mi je drevenel v posiljenem, spakljivem smehljaju, in moj glas bo govoril: -Poglejte, kako smešen je tistile stari gospod — kdo neki je? Najbrže novodošlec...«, in tako bova zapravljala poslednje trenutke s tem, da M bova norčevala iz tujca, ker bova tudi sama že tuja drug drugemu. »Upam, da bodo fotografije dobro uspele«, ponavlja zbegani glas, in »Da, tista na trgu mora biti dobra, svetloba je bila baš prava«. A kaj meni mar, čeprav bi bila fotografija črna in neostra? To bo zadnji trenutek, trenutek najinega slovesa. " Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnl del lista: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani