Posebna izdaja	Številka stane 7 Rpf.
ŠTAJERSKI GOSPODAR
IZIDE VSAKO SOBOTO
Uredništvo in upravništvo: Marburg a. d.Drau, Badgasse 6 - Naročnina: letno RM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpf
I. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Mittwoch, 25. luni 194i_ Nr. 10
Bo/ rdeči kugi i
Ko je minister dr. Göbbels v nedeljo zjutraj pred mikrofonom nem-ikega radia čital proklamacijo, naslovljeno na nemški narod, si je oddahnila vsa Nemčija, z njo vred pa tudi vsa ostala kontinentalna Evropa. Že iz prvih Führerjevih besed je bilo razvidno, da se je Adolf Hitler odločil za končno razjasnitev vprašanja, ki ni mučilo samo njega, marveč tudi ves nemški narod in vso civilizirano Evropo sploh. To je bilo vprašanje razmerja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo v času nemškega obračuna z 'Anglijo. Kakor je Führer v svojem oklicu točno obrazložil, je Sovjetska Rusija zagrešila besedolomstvo, kakor ga ne pomnimo v zgodovini od-nošajev med velesilami. Kremeljski oblastniki so namreč od vsega počet-ka špekulirali v tem smislu, da bodo posegli v dogodke šele tedaj, ko bo Nemčija »že izmučena«. Ti kremeljski oblastniki so v smislu svojega načrta prejeli l. 1939 prijateljski pakt in sodelovanje z Nemčijo, niso pa opustili besnega sovraštva proti na-cionalsocialističnemu svetovnemu nazoru. Hlinili so prijateljstvo, na tihem pa so se udeleževali angleške zarote proti Nemčiji. Führer je z enim samim zamahom raztrgal ko-preno in strgal moskovskim oblastnikom krinko raz obrazov.
Sedaj je vse jasno. Kar smo le slutili, je bila živa stvarnost. Izkazalo se je, da je morala ura obračuna s kremeljskimi zločinci priti prej ali slej. Previdnosti Führerja se je zahvaliti, da je Nemčija udarila pravočasno, hitro in zmagovito. Boljševizem je zaigral že mnogo prej vsako možnost kake »svetovne revolucije Zlasti v Španiji je doživel boljševizem svoj strahoten poraz. V sled be-sedolomstva in izdajstva pa si je sedaj sam zapisal svoj pogin. Führer je pred izbruhom vojne na zapadu želel miru na vzhodu, zato je — čeprav
težkega srca — sklenil z Moskvo pakt, ki je sicer varoval hrbet Nemčije in poleg tega zavaroval velike dobave, toda največjo korist tega pakta je imela Sovjetska Rusija. Pakt prijateljstva med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, sklenjen avgusta l. 1939, je namreč posredno jamčil tudi obstanek boljševiškega režima, ki ga je Nemčija kot podpisnica pakta nekako priznavala kot legitimnega predstavnika narodov Sovjetske unije. V svoji samomorilni pustolovščini pa so gospodje Stalin, Molotov, Višinski, Dekanozov itd. popolnoma pozabili, da je obzirnost Nemčije do Rusije veljala samo tako dolgo, dokler se je Kremelj kolikor toliko držal svojih obveznosti, izvirajočih is pakta o prijateljstvu ter iz gospodarskih pogodb. Ne bomo naštevali vseh grehov in zločinov, ki so jih zakrivili kremeljski oblastniki, saj jih je Fiihrer v svoji znani in že objavljeni prokla-maciji dovolj natančno obrazložil.
Gre za načelno ugotovitev, da je Adolf Hitler v trenutku, ko je napovedal nesramni Sovjetiji njeno uničenje, bil ne samo izpolnjevalec volje nemškega naroda, nego cele proti-boljševiško usmerjene Evrope. Iz vseh delov Evrope prihajajo glasovi pritrjevanja. Ves omikan svet vidi v
osebi Führerja rešitelja pred rdečo kugo, ki je grozila uničiti vse pridobitve človečanstva in človeške omike. Führer se je izkazal napram Moskvi še vse preveč velikodušnega, molčal in trpel je tiho, dobro vcdoč, da bo moral nekega dne po tej gadji zalegi udariti z vso močjo nemškega meča. Moskovski oblastniki so v svoji norosti pozabili, da je Führer velikodušen napram vsem; ki želijo sodelovati pri obnovi Evrope, da pa istočasno ne pozna nobene milosti napram tistim, ki se izcimijo kot izdajalci takega sodelovanja. Borba, ki jo je Adolf Hitler započel z rdečo Moskvo, ni samo borba nemškega naroda, nego cele Evrope, izvzemši Anglije, ki je padla tako nizko, da se je v borbi z Evropo združila z izdajalsko Moskvo, da bi na račun poginu zapisanega boljševizma rešila vsaj še sebe. Zmagovita nemška armada, ki ji pomagajo na severu hrabri Finci in na jugu vzhodne fronte tudi Romuni, bo sedaj rešila Evropo tiste negotovosti, ki je navdajala vse omikane evropske narode. Previdnost, ki je doslej vodila vsa velika dejanja našega velikega Führerja, bo tudi tokrat na strani pravice in poštenja Nemški boj rdeči kugi je zadeva, ki zanima celo Evropo.
Vojne operacije proti Rusiji
potekajo po načrtu in uspešno
Hitri čolni nemške mornarice so potopili 5 ladij
Ponedeljek je objavilo Vrhovno poveljstvo nemške vojske uradno poro. čilo, ki pravi, da se vršijo vojne operacije suhozemske vojske in letalstva proti rdeči vojski po načrtu in uspeš, no. V vzhodnem delu Vzhodnega morja so vdrli hitri čolni nemške mornarice v obalno vodovje Sovjetske Unije ter potopili en stražni čoln in štiri trgov, ske ladja s skupno 5950 tonami.
V črnem morju je neka sovjetska
obalna baterija brez uspeha obstreljevala mešano nemško.romunsko forma, cija lažjih pomorskih sil.
že v nedeljo je vrhovno povetjsivo nemške vojske javilo, da so se na eo-vjetskoruski meji razvile v nedeljo zjutraj prve borbe med nemškimi in sovjetskimi četami. Rusi so poizkusili s poletom v Vzhodno Prusijo. Ta poizkus je bil odbit. Nemški lovci so sestrelili številna ruska bojna letala
. (PK-Schlemmer-Weltbild)
Podmornica je zopet prispela v domače oporišče. Sef flotile Je stisnil vsakemu
članu posadke roko v pozdrav
Evropa in bolfševiszem
Satanski obraz ruskega boljševizma smo zagledali kot sodobniki l. 1936, ko je izbruhnila v Španiji državljanska vojna. Židovsko-boljševiška so-drga v moskovskem Kremlju je takrat skovala strašen naklep proti civilizirani Evropi. V to svrho je podprla španske boljševike, ki so se izkazali kot vredni nasledniki anarhista Ferrerja. Vsa grozodejstva, ki jih je /zgrešil španski boljševizem nad Španci, je posredno zakrivil ruski boljševizem, v katerem je igralo in še danes igra židovstvo glavno vlogo. Leta 1936 je hotela zloglasna komin-tema (komunistična internacionala) pognati Evropo v brezno boljševiške revolucije. V to svrho se je poslužila takrat socialno precej zaostale Španije, da bi na ta način zanesla klice boljševizma najprej med romanske narode. Morda si je boljševizem obetal tudi uspehov proti fašizmu, toda nepobitno je, da je sovjetska vlada investirala v špansko »podjetje« ogromnega denarja. Ista sovjetska vlada, ki v svoji nesposobnosti ni znala nahraniti svojega prebivalstva, je pošiljala boljševikom na Španskem ne samo ogromnih zalog živil, nego tudi strelivo, orožje, letala in vojaške strokovnjake. Pod rusko-boljševiškim vodstvom so španski komunisti uničevali vrednote in ubijali nedolžne ljudi, da je tekla kri kar v potokih. Židovski trinogi, obenem pa največji strahopetci, so na migljaj moskovskih odposlancev podpisovali smrtne obsodbe na tekočem traku. To sramoto
je gledal takozvani »civilizirani za-pad«, zlasti pa so se trudili za boljše-viško zmago Angleži, ki so že takrat pokazali vse svoje sovraštvo napram evropski omiki. Gnev Evrope proti boljševizmu je naraščal z idejnimi zmagami nemškega nacionalsocializ-ma in italijanskega fašizma. Kdor se je navduševal za zmago komunizma v Španiji, je bil spričo boljševiških krvoprelitij propalica ali pa v najslabšem slučaju političen nevednež. Danes je vsa Evropa zainteresirana na uspešnem pohodu zmagovitih čet Velike Nemčije, Finske in Romunske. Fiihrer je napovedal pravo križarsko vojno proti izdajalski Sovje-tiji. Evropa je na strani Adolf Hitlerja. Angleški lordi in moskovski čeki-sti so se končno le znašli v eni kom-paniji. Druži jih ne le sovraštvo do novega socialnega reda Nemčije, nego predvsem skrb za obrambo židovsko-kapitalističnih interesov. Moskovski boljševiki so se razgalili pred celo Evropo. Danes jim nikdo več ne verjame bajke o »socialističnem« cilju boljševizma. Poseg boljševikov v Španijo je bil zadnji in ponesrečeni poiz-
kus, ki so ga napravili moskovski zločinci. Za to bo že poskrbel Adolf Hitler, ki ima danes v rokah legitimacijo ne samo nemškega narodof nego cele Evrope.
Slovaška v borbi
s Sovjetijo
Iz Bratislave poročajo: Predsednik Slovaške republike dr. Josef Tiso je izdal v torek proklamacijo na slovaški narod. V tej proklamaclji je pred. sednik objavil, da je slovaška armada danes prekoračila slovaško mejo v svrho združitve z nemško vojsko v borbi proti boljševiški armadi
Madžarska prekinila odnošaje z Moskvo
Iz Budimpešte poročajo: Madžarska dopisna agencija MTI je objavila sledeče uradno sporočilo: »Z ozirom na vojno stanje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je kraljevska madžarska vlada sklenila prekiniti dosedanje diplomatske odnošaje med kraljevino Madžarsko in Sovjetsko Rusijo.
Turčija ostane
nevtralna
Iz Ankare poročajo: Kakor poročajo iz uradnih virov, se je odločila turška vlada spričo vojne med Nemčijo in Rusijo izvajati nevtralnost Turške republike.
Finska je Nemčiji
hvaležna
Ves finski tisk stoji v znamenju vojne med Nemčijo in Sovjetijo. Vsi listi v Helsinkih so objavili že v ponedeljek obširna poročila in opise razpoloženja v zvezi z novo vojno. Na prvih straneh so finski listi objavili tudi sliko Ftihrerja. V uvodnikih povdarjajo finski listi odkritosrčno držanje Nemčije napram baltiškim državam in napram Finski za časa pogajanj med Nemčijo in Rusijo v letu 1939.
List »H e 1 s in k i S a n o m a t« opozarja v svojem uvodniku na jasnost, ki jo je prinesla objava nemšikih dokumentov glede zarotniškega delovanja Sovjetije. Marsikaj je bilo neznanega, kar je sedaj postalo bliskoma jasno. Kar se tiče Finske, je jasno, da
Boljševizem ni politični sestav, nego bolezen. Klice boljševizma uspevajo samo na ljudskem gnoju. FUhrer je ojačil odpornost nemškega naroda na* pram boljševiškemu bacilu in je tako rešil Evropo pred najhujšo boleznijo našega stoletja.
V prvih urah pohoda proti Sovjetiji
Piše Kriegsberichter Willy Wienhöfer
PK., 23. junija.
Vendarle je tako daleč . . , Fuhrer nam je zapovedal in mi marširamo. Divizija za divizijo, armada za armado je zavzela svoj položaj globoko v .vzhodnopruskih gozdovih. Od vzhod, nega morja do Romunije je tako nastal od dne do dne jačji in tesnejši zid nemških vojakov proti rdeči poplavi. Koraki naše infanterije, grmenje naših tankov in motoriziranih kolon so bili znaki, ki so jih beležile kratke noči Vzhodne Prusije v zadnjih dneh.
Nemška organizacija je zopet izvršila sijajen čin. V najkrajšem času so stale vzhodne armade na svojih me. stih. Napetost je naraščala od ure do ure! Naenkrat »Alarm!«... Ordonanci na motorjih dirkajo od štaba do pozi. cij preko poljskih poti, čez drn in strn. Znoj jim teče v malih potokih po licu. Zasopihani izročajo poročila in se nato izgubljajo v velikih oblakih prahu. — Poljski telefoni zvonijo skoro neprestano. Povelje sledi povelju. Kljub tej naglici, v kateri se dozdevno vse pre. kucuje, vlada povsod čudovit red in mir.
Vsak vojak ve, kaj inu je storiti in kje je njegovo mesto. Vsak vojak se zaveda, da je tudi ta vojna skrbno pri. pravljena. Vsak je pripravljen na vse ter gleda z zaupanjem v bodočnost prihodnjih ur, ki bodo prinesle trde borbe. Obrazi vojakov so resni, ko jim poveljnik čita oklic Fiihrerja in dnevno povelje s posebno navedbo ciljev, ki jih bo treba zavzeti. Zavednim borcem se blestijo oči.
Tako smo dočakali najkrajšo noč tega leta. Iz temnih gozdov prihaja kompanija za kompanijo, bataljon za bataljonom. V temi in na mehkih tleh se porazgubi vsak šum in ropot. V temi prodira najprej regiment vzhodno. pruske infanterije, ki se prerine po lahnem griču vse do državne meje. Na vzhodu za to mejo je rdeči sovražnik. Ali se bo močno upiral? Gosta žična ovira se razpenja pred nastajajočim dnevom. Tu in tam si kopljejo strelci jame in jih zastirajo z vejevjem, sicer pa je vse mirno.
Kazalec ure se je premaknil na tretjo uro zjutraj. Vsak stoji ali leži z nape.
Nemčija ni nikdar priznala zahtev in okupacijskih ukrepov sovjetske Rusije. Kakor je iz Fiihrerjeve proklamacije nedvoumno razvidno, je bila Nemčija takrat prisiljena, mirno gledati početje Sovjetske Rusije. Novo nastala jasnost je na Finskem izzvala največje zadovoljstvo. Finski narod je z največjo hvaležnostjo sprejel vest, da se je Fuhrer branil pritrditi zahtevam Moiotova glede Finske. Omenjeni finski list poudarja končno, da je Moskva tudi po sklepu miru s Finsko ne oziraje se na določila mirovne pogodbe stremela za" novimi pridobitvami na Finskem.
tirni živci na svojem mestu, priprav, ljen, da skoči z orožjem po koncu. Ob jutranji zarji je dosegla koncentracija živcev svoj višek. Na mlečno belem nebu žvrgoji škerjanček svojo pesem. Tako je minulo naslednjih pet minut. Iz daljave se sliši tiho brnenje. Nem. ška letala, ki jih s prostim očesom, jed. va vidimo, letijo v smeri proti sovražniku. Tu in tam poči puškin strel. Streljanje postaja vedno bolj živahno in prehaja v regljanje strojnic. Na naši desni strani je pravkar začela težka artilerija streljati na sovražnika. Ne. prestano bruhajo topovska žrela ogenj v obliki žarečega pasu okrog sovražnih pozicij, ki so jih dognala naša le. tala. Granata za granato pade v svoj cilj. Slišijo se eksplozije, po katerih se dviga temni dim iz gorečih hiš. Infan. terija se premika na cesti pred1 vasjo Sartinenkai po jarkih naprej. Na meji so že padli streli, ne da bi se moglo govoriti o kakem odporu. Pionirji so že prešli v naskok, ki se vrši na gričih onstran meje. Bele rakete se dvigajo, mi pa napadamo. Po prazni cesti dirja protitankovska artilerija. Njej sledi kolona za kolono ...
(PK-Rossler-Weltbild)
Naš vsakdanji kruh. Na tovornih avtomobilih vozijo kruh za posamezne ¡Milnice nemške vojske
Boljševizem in bivša Jugoslavija
Fuhrer je v svoji proklamaciji obrazložil zveze, ki so obstojale med Moskvo in Belgradom. Iz njegove jasne razlage sledi, da so se izdajalci Evrope našli v skupnem objemu. V Bel-gradu jih ni nikdar motilo, da je v Moskvi vladal okrutni boljševizem, ker so vladajoči krogi na tihem še vedno sanjarili o nekakem »vseslovan-stvu« pod vodstvom Rusije. Motilo jih tudi ni dejstvo, da boljševiški režim sploh nima nikaikih zvez s »slovan-stvom«. Ljudje, ki so sicer sedeli na polnih blagajnah, so malikovali pred Moskvo, ki je bila v Srbiji že pred svetovno vojno na najboljšem glasu. Te kroge je silno jezilo, da pokojni kralj Alesander ni hotel imeti z boljševiško Moskvo nikakih diplomatskih ali drugih stikov. Aleksander se je menda zavedal, da pomeni že samo navezovanje stikov z Moskvo pričetek boljše-viške infekcije. Razni židovski, prostozidarski in demokratični politiki bivše Srbije so se na tihem veselili Aleksandrove smrti, ker jim je bila dana prilika, spremeniti držanje uradnega Bel-grada napram boljševiški Moskvi. Srbska policija je neusmiljeno preganjala komuniste, vodilni politiki pa so komaj dočakali trenutek obnovitve diplo-matičnih stikov z Moskvo. Srbsko časopisje je triumfiralo, ko je bil imenovan prvi boljševiški poslanik v Bcl-gradu in ko je Moskva sprejela prvega poslanika bivše Jugoslavije. Od tistega trenutka naprej so se pletle skrivoma razne niti med Belgradom in Moskvo.
Ko je izbruhnila v septembru leta 1939 vojna med Nemčijo in zapadom, so se niti med Belgradom in Moskvo še bolj zgostile. Stari zarotniki, vredni eden drugega, so začeli že takrat s svojo zaroto proti nemškemu narodu. Ugibalo se je marsikaj, toda nikdo ne bi bil mislil, da so boljševiki Jugoslavijo ravno tako hujskali k odporu kakor Angleži in ameriški polkovnik Donovan.
Boljševiški moigotci so strmoglavili s svojim zarotništvom Jugoslavijo v prepad. Opravili so svoj posel po naročilu Anglije, ki je hotela imeti na Balkanu fronto za vsako ceno. Nemko orožje je prekrižalo vse zarotniške načrte na ta način, da je Grčijo in Jugoslavijo spremenilo v dobrih 14 dnevih v zasedeno ozemlje, na katerem je_ onemogočen tudi najmanjši manevei sovražnikov nemškega naroda. Boljševiki se niso zavedali nevarnosti, ki sc si jo nakopali s svojim zarotništvom na Balkanu. Fuhrer je početje boljševi-kov budno zasledoval in je sproti beležil vsako njihovo kršitev hlinjenega prijateljskega razmerja do Nemčije. Kakor je pravičnost treščila ob tla izdajalsko Jugoslavijo, ravno tako bo uničila slavna nemška vojska tudi bolj-ševiške zarotnike proti novi Evropi.
Pozdrav vseh zavednih Spodniešfalercev [e
„Mi Me»!"
Križarska vojna proti boljševizmu
Italijanski tisk je posvetil nemško, ruski vojni, ki je obenem tudi vojna proti Sovjetiji, veliko prostora. Tako piše list »M e s s a g g e r o«, da je izbruh vojne med silami osi in med So-vjetijo- posledica- potrebnega in neod, ložljivega sklepa. Ruski podpis pod paktom prijateljstva med Rusijo in Nemčijo je dokument očitnega krivo, prisežništva. Izdajstvo je bilo sklenjeno že pri sklepanju pakta. Molotov, ki ni ravno tankočuten glede svoje vesti, se je bržčas rogal svojemu lastnemu podpisu. Boljševizem je imel prav lah. ko izbiro med silami, ki žele močno, enotno urejeno in produktivno Evropo, in pa med tistimi, ki jo želijo držati v trajnem stanju slabosti, notranjosti na. petosti in kroničnega razkroja. Boljševizmu je bilo na tem, da se Evropa povrne v stanje krivice, nesmisla in ri_ zika, iz katerega se je porodila pričujoča vojna. Ker so se balkanski načrti sovjetske Rusije tikali predvsem Italije, je ta vojna tudi vojna Italije.
»P o p o 1 o d i Roma« pozdravlja ta velik dogodek ter izraža mnenje, da bi nadaljnje čakanje samo pospeševalo Stalinove načrte. Za evropske narode je ta vojna kakor zakon narave in usode. Danes se lahko govori od-
krito, da so pogodbe, sklenjene v avgustu in septembru 1939, vzbudile pri narodih osovine nekam mučen vtis. Sovjetska Rusija je pobrala sadove nemške zmage v letu 1939, nato pa je postavljala vedno nove zahteve. Mo. skva je pripravljala orožje in propagando ter je razen tega spletkarila z Londonom in Washingtonom.
Mario Appelius piše v listu »P o p o-Io d' 11 a 1 i a«, da je vojna z Rusijo v prvi vrsti vojna čiščenja. Revolucija mora imeti jasnost v sebi, pred seboj in tudi v hrbtu. Rusija je svojo trojno dolžnost napram Evropi, Aziji in napram protiplutokratskemu duhu nove. ga sveta kršila. Ruske zahteve na Balkanu in v Egejskem morju so zadele ob življensko važne interese Italije. Gospodje v Kremlju so prenapeli lok. Navzočnost hrabrih finskih in romunskih čet na bojiščih daje borbi proti boljševikom značaj evropske križarske vojne. Izključitev Angležev iz Evrope ne zadostuje za čiščenje kopne Evrope. Treba je pregnati tudi komunizem. V stoletju fašizma v Evropi ni prostora niti za plutokracijo niti za boljševizem. Stalin je podpisal smrtno obsodbo boljševizma.
Toča bomb na rusko letališče
S prvimi nemškimi bombniki na novega sovražnika
PK.... 22. junija.
Sedaj smo vendarle na cilju: razburljivo razpoloženje zadnjih dni se je umaknilo gotovosti novega podviga. Pred eno uro smo izvedeli, da gre proti Rusiji. Ura je pravkar pokazala prvo uro po poinoči. Letalska moštva so se zbrala k dogovoru. So mnogi med njimi, ki imajo že nad sto poletov proti sovražniku. Odlikovali so se že na mnogih frontah. Danes so njihovi obrazi ožarjeni z napetim pričakovanjem in zbrano resnostjo. Besedi je bi. lo malo, kakor pred vsakim dogovorom o poletu. Poveljnik je označil cilj napada. Na sovjetskem letališču so zbrana bojna in lovska letala. Njim velja naš prvi napad. Čas šiarta (poleta) smer in višina napada, vse to je bilo natančno določeno.
Kazalec na uri se je že premaknil preko druge ure. Na vzhodu se že dani. Naša letala že pričenjajo s štartom, in sicer zaporedoma, v brezkončni ve. rigi. Najprej so letala še obkrožila vzletišče v svrho zbiranja, nato pa so 8e v sklenjeni formaciji obrnila proti vzhodu. V jutranjem mraku so se bli. ščala polja in travniki.
Sedaj je formacija nad mejo. Isto. časno so se spodaj na cestah premaknile brezkončne sive kolone: nemške čete korakajo na ruskih tleh. Obenem je pričelo na tleh veličastno streljanje. Nemška artilerija je obstreljevala prve ruske utrdbe za naskok. Naša Ju.letala
brzijo preko ruskega ozemlja. Nikjer še ni videti nikake obrambe. 50 kilometrov za rusko mejo prvo streljanje ruskega protiletalskega topništva. Oblački eksplozij pa leže daleč od cilja. Naši formaciji niso nevarni.
Ruska pokrajina je kakor pestra pre-
proga: travniki, njive, gozdovi se kop. 'jejo v jutranji zarji. Ceste so prazne. Formacija je krenila v veliki vijugi okrog mesta. Tam zadaj je zopet gozd in za njim mora biti vzletišče. Naša letala so pripravljena za napad. Na tleh stojijo sovražna letala lepo v polkrogu. Sedaj se vržejo naša letala na so. vražnika.
Nepretrgoma so drvele bombe za bombo na zemljo. Doli se je zabliska. lo: enkrat, desetkrat, stokrat. Strahovit požar. Sovražna letala stoje v polnem plamenu. Sedaj gorijo tudi hangarji, barake itd. Naša letala se strmoglav, ljajo vedno znova in toča bomb spreminja na tleh vse v ogenj in pepel.
Naši letalci so svoje delo pošteno opravili. Ko so zadnja letala izvajala svoje napade, se je zdramila obramba. Kakor rdeče kače so izgledali svetlobni izstrelki. Nekatera naša letala so do. bila par zadetkov, toda obramba je bila prepozna. Usode letališča ni vec mogla popraviti. V globokem letu so naša letala zletela zopet nazaj v Nem. čijo. Medtem se je že popolnoma zdanilo. Naša letala so prišla neovirano nazaj do meje, kjer so naše čete že v polnem pohodu. Tudi naša artilerija strelja izvrstno. Naša formacija je iz. vedla svoj prvi udarec proti novemu sovražniku s polnim uspehom.
Iz Berlina poročajo: Angteška poročevalska služba je objavila izjavo ruske uradne agencije »Tass«. Ta izjava pravi, da sta se Sovjetska Unija in Anglija popolnoma sporazumeli. Ta londonska vest ne pomeni nfkakega iz-nenadenja. Značilno je le, da je London par ur po objavi Fuhrerjeve pro-klamacije, ki je razkrinkala zarotniško igro židovsko-boljševiških oblastnikov, objavil uradno rusko izjavo ter na ta način priznal izdajalsko zaroto pred celim svetom.
(PK.-Lučke-Sebe rl-Wageiibor g)
113, ki se je v borbi z Anglpži odlično kakor tudi nočnih poletih
Zločini ruskega boljševizma
Moskovski boljševizem je duhovni otrok židovskega pohlepa po svetovni oblasti. »»Socialistična država« mu je le propagandno sredstvo za dosego svojih satanskih ciljev, židje so izvedli komunistično revolucijo najprej v Rusiji, ker so se jim zdele nekdanje nezdrave caristične razmere, obenem pa tudi pohlepnost in nepismenost nepokvarjenega ruskega mužika kot najugodnejši pogoj za širjenje svojih naukov. Iskali so smer najmanjšega odpora. Tako je moral ruski narod izvrševati povelja moskovskih trinogov in blaznežev, ki so s svojim nečloveškim terorjem od 1. 1917 do danes posredno in neposredno ubili okrog 13 milijonov ljudi. Ves kulturni svet se še danes spominja trinoga Džeržinskega, ki je po nalogu Židov in polžidov umoril v moskovski Lubijanki na tisoče ljudi, naslajajoč se ob njih smrtnem strahu, židje so se v Sovjetiji posluževali človeški propalic, ki so jih postavljali za valpte ruskemu ljudstvu. Zločini boljševizma so nešteti. Zadostuje, ako omenimo glavne zločine tega sistema,
ki si je z izdajstvom nad Evropo končno nakopal sodbo vsega omikanega sveta.
Boljševizem je odpravil osebno lastnino. Razrušil je familijo kot najmanjše občestvo v državi, »podržavil« je otroke in končno tudi odrasle, ki v Sovjetiji niso nič mnogo več kakor roboti, navadne številke. Cela Rusija je nepokrita ječa vseh narodov, ki morajo služiti samo oblastnikom v Moskvi. Gladovanje, pomanjkanje sredstev za dnevno življenje in kruti policijski bič so deleži, ki jih je Sovjetija namenila ljudtsvu. Oblastniki pa živijo v največjem razkošju kot pravi krvosesi ljudstvu. Oblastniki pa živijo v naj. stva, tem večje je zadovoljstvo židovske klike, ki že od nekdaj trdi, da je sestradane množice lažje krotiti kakor pa gmotno zadovoljne ljudi. Zločini ruskega boljševizma so istočasno zločini židovstva. Pomniti pa je treba, da je Sovjetija zadnja trdnjava Izraela na evropski celini. Trdnjava se je sedaj vidno zamajala.
Führer in Duce sta rešila Španijo
Triletna državljanska vojska v Španiji, nam je še v svežem spominu. Povod za to prelivanje nedolžne bratske krvi so dali španski komunisti, za katerimi je stala komunistična interna, cionala v Moskvi ter uradna Sovjetska Rusija. V želji, da svoje razdiralno delovanje, ki nasprotuje vsaki človeški omiki, presadi iz Azije v Evropo, je Moskva storila in podzela vse, da bi se usidrala in utrdila na pirenejskem pol. otoku. Zato je tudi prišlo do te krvave meščanske vojne.
Komunistično orientiraria in v službi Moskve stoječa republikanska vlada Španije je za boj proti španskemu na. cionalnemu gibanju, ki ga je vodil general Franco, sprejemala iz Moskve vse, kar je. za bojevanje potrebovala. Denar, municijo, orožje, generale, tan. ke, avijone, tehniške strokovnjake in kompletne divizije ruskih boljševiških In v Rusiji izvežbanih mednarodnih boljševiških borcev je prišlo v Španijo.
Sovjetska Rusija in židovsko.pluto-kratična Anglija sta ves čas trajanja Španske revolucije z vsemi razpoložlji. vimi sredstvi podpirali španski repub-likansko.komunistični tabor, želeli sta pač prizadeti Nemčiji prvi zunanjepolitični udarec, ki ni uspel, temveč je obe državi udaril po lastnih glavah.
Ba so se vsi zločinski načrti rusko-angleških židovskih prijateljev v celoti Izjalovili, je stoodstotna zasluga Nemčije in Italije. Fiihrer in Duce sta kot najboljša poznavalca komunistične ne. varnost; za Evropo in človeško kulturo, z svojo modro zunanjo politiko ter stvarno pomočjo v orožju in elitnih
oddelkih prostovoljcev odločila zmago v korist generala Franca. Poraz in uničenje španske republikanske, v komunistični službi Moskve stoječe vladavine je Rusiji prečrtal ustanovitev sovjetske republike Španije, iz katere je nameravala po ostalem delu Evrope razširjati svoje razdiralno delo. Stalinove zamisli o svetovni revoluciji, ki naj bi iz španske zemlje zajela in podjarmila celo Evropo, so ostale samo sanje.
Zadnje upanje je šlo po vodi
Nasprotniki našega Fuhrerja so gle-daH izgrajevanje socialne, pravične in močne Nemčije že od vsega početka z veliko mržnjo. S tihim upanjem pa so gledali na Sovjetijo in pričakovali s strani boljševikov prekinitev velikega nemškega razvoja. Ko so Angleži napovedali Nemčiji vojno, so se ti vse-vedneži zopet ozirali proti Moskvi. Razočaranje je bilo grenko, ker se Moskva takrat ni postavila na stran Anglije in ker je zahrbtno napadla Poljake. Od tistega časa so ti večni sovražniki nemškega naroda ob vsaki, še tako sijajni zmagi nemške vojske gojili tiho upanje, da bo že prišel čas, ko bo sovjetska Rusija udarila po od tolikih zmag in dolgega vojskovanja »izmučeni Nemčiji«. Tudi v naših krajih so živeli taki tiči. Bila je to vrsta ljudi, ki sploh ni imela nobene notranje povezanosti z našo lepo štajersko. To so bili tisti prišleki, stari občudovalci vseslovanstva, ki sploh nikdar ni obstojalo. Tudi sedaj so vse pričakovali od Moskve. Kakor vedno, tako so tudi tokrat napravili sovražniki nemškega naroda račun brez krčmar-ja. Ko je naš Fiihrer uvidel, da je trajno sožitje s sovjetsko Rusijo nemogoče, ker hočejo boljševiiki samo pridobiti na času, da bi se čimbolj pripravili na zahrbtni udarec proti Nemčiji, je prehitel besedolomce in tudi seda; vzel vajeti v svoje močne roke.
Od nedelje zjutraj korakajo nemške čete v Sovjetsko Rusijo. Nepretrgoma se vrsti napad za napadom. Nemški meč poje svojo jekleno pesem. Bajka o sovjetski premoči bo kmalu razkrinkana in tako bo vsem »hejslovancem« splaval zadnji up po vodi.	Ko.
Naroči Štajerskega Gospodarja I
Strahovita razdejanja, ki so jih nemške bombe povzročile Uojae ladje v Sredozemskem morju
(VK-Vidua-Scherl) krovu sovražne
Spomini na komunistično stavko
našega tekstilnega delavstva
Veliki generalni štrajk tekstilnega delavstva, ki ie leta 1937 zajel vso tekstilno industrijo bivše banovine, je tudi našemu delavstvu mnogo škodoval. Iz čisto malenkostnega mezdnega gibanja, ki ga je prav nerodno načela maloštevilna socialistična delavska strokovna organizacija in sta se ji potem pridružili številno še slabši organizaciji krščanskih in narodnih delavcev, so komunisti izkuhali generalno stavko.
čnih plačancev ponašali kakor lastniki tovarn in vladarji v deželi, je moralo na kolena. Izročeni na milost in nemi. lost nečloveški brezobzirnosti Židov, sko.kapitalističnih tekstilnih magna. tov, so postali žrtve ruske boljševiške politike v naših krajih ter še večji Iz. koriščevalni objekt plutokratskih podjetnikov. Delavstvo ni bilo oškodovano samo z izgubo zaslužka v času nepo. trebnega štrajka, temveč mnogi so po. stali žrtev maščevani i tovarnariev —
Potom tajnih komunističnih celic, sestoječih iz nekoliko neznačajnih de-lamržnih elementov, ki so takrat za težke ruske boljševiške zlatnike zastrup. ljali ljudstvo naših krajev, so naš takrat še nezaveden in mlad industrijski proletarijat obojega spola, pridobili za svoje umazane cilje. Podkupili so nekoliko delavskih zaupnikov, ki so po njihovih navodilih prav lahko spravili slabo plačane in do skrajnosti izkoriščane tovarniške posade v neki radi-kalizein, ki se je z ozirom na takratni režim v Jugoslaviji moral končati po željah komunistične internacionale v Moskvi.
Zasedba tovarn po delavcih je pred. stavljala poseg v privatno lastnino in je onemogočila vsak količkaj pameten sporazum z delodajalci Slednji so se namreč prav dobro zavedali, da bo divje stavke, ki jo vodijo komunisti, konec, kakor hitro bo nerazsodnim in zapeljanim delavcem in njiliovnn družinam zmanjkalo sredstev za preživljanje. V par tednih se ¡e to tuc.'i ¿godilo. Desettisoče delavcev, ki so se v svoji nevednosti po navodilih komunisti.
Stalin se je zaračunal
Češki listi so posvetili novi težki borbi Evrope pod nemškim vodstvom veliko pozornost. Splošno ugotavljajo, da je bila Nemčija kljub velikemu nasprotju v svetovno-nazornem pogledu napram Sovjetiji brezpogojno lojalna. Fiihrer je tudi v tem slučaju dokazal napram sovjetskemu postopanju izredno potrpežljivost. V Moskvi — tako ugotavlja češki tisk	';>
stična internacionala jačja nego pamet. Mednarodno židovstvo je mislilo, da je prišel Sc'daj treuntek za napad na Evropo in nje boljševizacijo. »Toda zviti Gruzinec Stalin« — piše »P o-1 e d n i 1 i s t« — se je zaračunal. Tudi za Čehe ni hija nikakšna tajnost, da je boljševiška Rusija samo čakala na utruditev Nemčije, da bi tako razpalila boljševiško revolucijo v vsej Evropi. Osvoboditev Rusije iz židovskega jarma bo pozdravila vsa Evropa. Tu ne gre samo za borbo Nemcev, nego cele Evrope. Vsa Evropa, zibelka arijsko kulture, ?e bori proti rdeči kugi.«
»Narodni Politika« piše: Sklenitev pakta o prijateljstvu z Nem-
Odpusti iz služb, policijska in sodna preganjanja ter *ajen sklep vseh tele. stilnih podjetnikov, ki je odpuščenim delavcem onemogočal vsako ponovno zaposlitev, so b:'e »koristi«, ki jih je prinesla po komunistih povzročena tekstilna stavka. Ruski komunizem je kakor povsod tudi našim tekstilnim delavcem na Spodnjem štajerskem prinesel samo škodo in nesrečo.
Z ureditvijo in razdelitvijo Spodnje štajerske na Landkreise, je ukinjeno dosedanje okrajno glavarstvo v Win-dischgraz.u. šef civilne uprave za Spodnjo štajersko je istočasno s posebnim odlokom odredil postavitev takozvane Aussendiensstelle z sedežem v Win-dischgraz.u, ki bo neke vrste ekspozitura ali urad Landkreis.a Marburg an der Drau, kateremu je priključen Win. dischgraz z okoliškimi občinami. Aus. sendiensstelle des Politischen Kom. missars in Marburg a. d. Drau s sedežem v Windischgraz.u bo imela pod svojo upravo nižje naštete občine: MieBling. Pametsch, Podgorje. RaB. wald in Windischgraz
čijo je bila za Rusijo le prividni manever. Rdeči oblastniki v Kremlju so smatrali poraz Nemčije kot nekak fun-dament svoje politike. To stremljenje je bilo katehizem rdečega režima, in sicer od tistega dne, ko je nacionalso-cialistična Nemčija pričela orientirati novo Evropo. Kremelj ni nikoli zavrgel načrta o boljševizaciji Evrope, ki ga je izdelala kominterna. Boljševiška Rusija je pripravljala že več let uničenje Evrope. Evropa se danes bori z rdečim barbarstvom. Za zmago evropske civilizacije pa jamči nemška voj-ska.	__
Štajerci! Vaše glasilo je
„Štajerski Gospodar"!
Potek vojnih
dogodkov
Kakor je poročalo Vrhovno poveljstvo nemške vojske v svojem poročilu z dne 22. t. m., so v noči od sobote na nedeljo močne formacije nemškega letalstva napadle pristaniške naprave mesta Southampton. V ladjedelnicah, skladiščih in v živilski industriji so na. stali veliki požari. Nemški letalski napadi so veljali tudi letališčem na Se. vernem škotskem in v Srednji Angliji. Soboto popoldan je skušalo par an. gleških bombnikov, spremljanih od velikega števila lovcev, preleteti francosko obalo ob Kanalu. Prišlo je do hudih letalskih borb. Nemci so pri tej priliki sestrelili 26 angleških lovskih letal. V teh borbah se je zlasti odliko, val Oberleutanant Galland, ki je sam sestrelil tri angleška letala.' Fiihrer mu je kot prvemu častniku nemške vojske podelil hrastov list z meči k Viteškemu Železnemu križu. Oberleutnant Molders pa je v soboto izvojeval svojo 72. zma. go v zraku.
Nemške podmornice so v Severnem Atlantiku in zapadno od afriške obale potopile šest sovražnih trgovskih ladij s skupno 26.500 tonami. Letalci so okrog Anglije uničili tri tovorne ladje z 11.000 tonami ter poškodovali še dve drugi težki ladji.
V Severni Afriki so napadli nemški in italijanski letalci razne pozicije in skladišča pri Tobruku. V bitki za Sol-lum v času od 15. do 17. junija je bilo uničenih 237 angleških tankov. V noči na 23. t. m. so nemška bojna letala bombardirala Aleksandrijo z bombami vseh kalibrov. V pristanišču je nastala velika škoda.
Sprejem diplomatov v Berlinu
Zunanji minister Reicha v. R i b -b e n t r o p je v nedeljo sprejel šefe diplomatičnih misij držav, ki so z Veliko Nemčijo v zavezništvu in prijateljstvu, ter jim je obrazložil sklepe nemške vlade glede nevarnosti sovjetskega napada. Pri ministru v. Ribben-trop-u so se zglasili italijanski veleposlanik A 1 f i e r i, japonski veleposlanik O š i m a, turški veleposlanik G e r e d e, španski veleposlanik Espinosa de los Monteros, madžarski poslanik Sztojay, švedski poslanik R i c h e r t, bolgarski poslanik Draganov, slovaški poslanik č e r n a k, finski poslanik K i v i m a e k i, romunski poslanik B o s s i in hrvatski poslanik B e n z o n.
Boljševizem in židovstvo sta dva pojma, združena v cilju uničevanja in razkrojevanja. Oba zanikata vse tisto, kar je človeku svetega in vzvišenega. BoSjšefik in Žid ne poznata domovine. Njun skupni simboi je Davidova zvezda. Da bo ta zvezda za vedno zatoniia, jamči največja vojna sila na svetu.
Resnica o Angležih
Prav dobro se spominjamo srbofil-skega tiska, ki je v nekdanji Jugoslaviji potvarjal resnico, da bi na ta način prikazal čitatelju v najlepši luči samo tisto, kar je odgovarjalo interesom protinemške politike. Tako so zlasti ljubljanski listi leta in leta pred izbruhom te vojne klečeplazili pred Francijo in Anglijo. To klečeplazenje za Francijo je trajalo do njenega poraza, tembolj pa so se klanjali Angliji, ki jim je bila vtelešena želja vsega slabega za Nemčijo in nemški narod. Omenjeni tisk ima na vesti krivo tolmačenje angleškega bistva in predstavljanja Angleža in Anglije v popolnoma napačni luči. Zamolčali so vse, kar bi utegnilo zbuditi najmanjši sum glede toliko hvalisane angleške »demokracije«. Naš mali človek je moral požirati v listih dolge opise tega ali onega angleškega lorda, skrbno pa so zamolčali velike družabne razdalje med angleškim plemstvom in med ljudstvom. Anglež ima celo vrsto slabih lastnosti, ki so ga takorekoč odmaknile našemu človeku na kopnem. Na otoku Britanije se je v stoletjih razvil človek posebne vrste, ki ima z našim gledanjem na svet in življenje zelo malo skupnega. Nemškega človeka preveva duh idealizma, ki ga pri Angležih iščemo zaman. Nemški človek je skozi stoletja samo ustvarjal, mislil in delal, da bi v kulturnem stvarjanju služil ne samo sebi, nego tudi vsemu človeštvu. Angleži so se v istih stoletjih samo bogatili z ropom na morju in na suhem. Nemški narod je krvavel v verskih bojih srednjega veka, ko so angleški vladarji in mogotci že zavojevali velike dele sedaj ogroženega britanskega carstva.
O Angležih je imel naš človek vsled kvarnega vpliva bivšega srbofilskega tiska napačne pojme. Da je bila du-ševnost angleškega naroda že davno gnila, o tem ni izvedel ničesar čitatelj srbofilskega tiska. Vse to so mu skrbno prikrivali. Sedaj je resnici o Angležih odprta prosta pot. Sedaj šele vemo, da Anglija v duhovnem pogledu sploh nima zabeležiti nikakega napredka, kajti Anglež je ostal v svoji ošabnosti nespremenjen tako, kakor so ga ocenjevali že mnogi poznavalci v prvi polovici prejšnjega stoletja.
Veliki nemški pisatelj Theodor Fon-tane je živel v letih 1855 do 1859 v Angliji, kjer je dobil marsikatero pobudo za svoja dela. Fontane ni bil sovražnik Angležev in je kot Nemec skušal zajeti dušo angleškega človeka. V svoj dnevnik je zapisal vse, kar je videl pri Angležih. Ti zapiski vsebujejo resnice, dejansko stanje, ki se od tedaj do danes ni prav v ničemer spremenilo. Predvsem je opazil Fontane, da manjka angleškemu življenju vsakršno poduhovljenje. Anglež ne stori ničesar v smislu notranjega poziva. Tudi svetovni nazor zanj ni ni-kako gibalo. V hlinjeni bogaboječnosti posvečuje Anglež nedeljo in praznike, ne pozna svojega bližnjega, ako je
nižjega rodu ¡n povrh še slabo oblečen. Fontane je dobro zadel primero m§d Anglijo in Nemčijo. Zapisal je sledeče: Anglija in Nemčija sta v svojem razmerju kakor oblika in vsebina, kakor privid in stvarnost. V Angliji odločuje oblika in vsebina, kakor privid in stvarnost. V Angliji odločuje oblika in zunanja oprema. Ni treba, da si poštenjak, ako le imaš sredstva, se kot tak predstavljati. Nikjer niso šarlatan, stvu vrata tako odprta kakor na tem britanskem otoku, nikjer ne postopajo tako nekritično in nikjer se ljudje ne klanjajo blesku enega samega imena tako slepo kakor v Angliji.« že takrat je obstojala v Angliji velika revščina širokih ljudskih plasti v nasprotju z bajeslovnim bogastvom lordov. Kljub temu pa je član »nižje družbe« snel spoštljivo klobuk pred lordom, ki je brzel v kočiji mimo njega. Fontane je že tedaj spoznal vso piškavost angle. ške »demokracije«.
Svoje tozadevne pripombe je zapisal takole: »špekulacije, dirke in lov za denarjem — ošabnost, ako je denar ulovljen in spoštovanje pred tistim, ki ga je ulovil — vse to malikovanje pred zlatim teletom je velika bolezen angleškega ljudstva.«
Srbofili so nam prikazovali Angleža kot nekakega idealnega človeka. Za-
molčali so nam pa, da je Anglež, ki se stalno izigrava kot nekak borec za človeške pravice in za svobodo narodov, dosegel v zgodovini zadnjih tristo let višek v barbarskem tlačenju pravic vseh tistih narodov, ki jih je zgodovina pahnila v nesrečo odvisnosti od An. glije. Samo z opijem, strašnim mamilom Daljnega vzhoda, so Angleži nagrabili milijarde, ne ozirajoč se na nesrečo, ki so jo zavestno širili radi svojega profita. Angleški mogočniki so šli 1. 1839 preko prepovedi opija, ki jo je bila izdala v obrambo ljudskega zdravja kitajska vlada. Ker je zahteval angleški profit uvoz opija na Kitajsko za vsako ceno, je prišlo 1. 1840 do takozvane opijske vojne. Kitajska je bila poražena in ponižana in Angleži so smeli še dalje izkoriščati zdravje Kitajcev, da so živčno izmozgani na. rod lažje obvladali. Tb vidimo vso nečlovečnost angleškega profitarstva, ki pa med angleškim ljudstvom nima ni-kakih nasprotnikov. Tu vidimo silno razliko med Angležem in Nemcem, ki mu kaj sličnega ne samo ni mogoče očitati, nego je bil Nemec v zgodovini zdravilstva tisti, kj je tudi nižjim narodom prinašal vse blagodati svojih velikih izkušenj na polju medicinske kemije. Opijska vojna je žalostni spomenik angleškega zločinskega kapitalizma. Neštevilna nemška sredstva proti tropskim boleznnn pa so prepri. čevalen dokaz nemškega idealizma.
GOSPODARSTVO
Evropa kot agrarna celina
Bodoča politična oblika Nove Evrope je vidna sedaj šele v velikih obrisih, množijo pa se znaki, po katerih bo ta Nova Evropa bolj kot doslej gospodarska enota. Večina evropskih držav je kmetijskega značaja. O pomenu teh agrarnih držav v okviru evropskega gospodarstva torej ne more biti nikakega dvoma. Narodnosocialistična Nemčija in fašistična Italija sta svoje kmetijstvo odnosno svojo agrarno politiko usmerili tako, da je v resnici ljudska. To bo v bodoči Novi Evropi tudi merilo za vse ostale države. Predvsem pa mora postati Evropa agrarna celina. Možnost za to je podana v veliki meri.
če izvzamemo Nemčijo in Italijo, vi. dimo pri drugih državah, da je možno še nadaljnje stopnjevanje kmetijske produkcije. Izračunali so, da bi mogla prehraniti Francija razen svojih današnjih 42 milijonov prebivalcev še 35 milijonov ljudi, ako bi bilo njeno kmetijstvo na isti zavidni višini kakor v Nemčji. Tudi v nordijskih državah je možno stopnjevanje kmetijske produkcije. To bi se dalo doseči potom veli. kih melioracij, osuševanja močvlrjev in s kultiviranjem pustih predelov. Velike rezerve za kmetijsko produkcijo nudi evropski jugovzhod. Tu je treba
za daljnje stopnjevanje produkcije predvsem večje uporabe kmetijskih strojev. Izračunali so, da potrebuje samo Romunija v smislu investicij za kme tijske stroje 11 milijard lejev. Skoro ista svota je bila preračunjena za osta. le države evropskega jugovzhoda. Na Balkanu bo mogoče vidno stopnjevanje hektarskega donosa zlasti pri žitaricah. V Švici se umika travništvo in pašništvo vedno bolj poljedelstvu. Ho-landija ima še razne možnosti povečanja svoje agrarne produkcije, in si. cer s pomočjo osuševanja Zuiderskega jezera. Tudi v Španiji bi se dalo dvigniti kmetijsko proizvodnjo potom osuševanja močvirjev in namakanja pustih predelov. Portugalska ima mnogo za. močvirjenih dolin, ki še čakajo na me. lioracije in s tem na vključitev v evropsko agrarno gospodarstvo.
Pri obravnavanju vprašanja stopnjevanja agrarne produkcije je nastalo drugo vprašanje: je.li Evropa v sta. nju, uporabiti to zvišano produkcijo kmetijstva? Ali se ne bodo morda po. javile težave glede vnovčenja te produkcije na inozemskih tržiščih? Vred. nost celokupnega evropskega uvoza kmetijskih pridelkov se je gibala v zadnjih letih povprečno med 20 in 25 milijardami RM. To odgovarja dvojni
vrednosti celokupne produkcije pšenice vsega sveta. Treba je tudi pomisliti, da se bo potrošnja še povečala. Glede plasiranja ali vnovčenja kmetijskih prozvodov v Novi Evropi torej ni tre. ba imeti nikakih skrbi. Čim več namreč kmet proda, tem večji so njegovi dohodki. Kmetijstvo zamore v takem položaju kupovati stopnjevano vedno več industrijskih proizvodov, zlasti kmetijskih strojev, umetnih gnojil, stavbnega materijala, pohištva in ob.
leke. S stopnjevanjem kupne moči kmetijstva bo kmetijstvo najjačja opora celinskega notranjega tržišča. To je silno važno za industrijo, ki bo lahko računala na to notranje tržišče v sta. biliziranih razmerah. Na eksportnih tr. žiščih opažamo često pogubno nihanje konjunkture, ki je tako nesigurno in nepreračunljivo, da si industrija Evrope ne more nič boljšega želeti nego dvig kupne moči celinskega kmetijstva.
Nova politično-upravna razdelitev
Spodnje Štajerske
šef civilne uprave za Spodnjo štajersko je izdal odredbo o razdelitvi Spodnje štajerske na okraje. S 1. junijem 1941 se ustanovijo sledeči de-želski in mestni okraji, ki se jim v nemščini pravi Landkreis und Stadtkreis in sicer: Landkreis Marburg an der Drau, Landkreis Cilli, Landkreis Trifail, Landkreis Rann in Stadtkreis Marburg an der Drau.
Landkreis Marburg an der Drau tvorijo nižje imenovane politične občine: Frauheim, Heiligengetet in Lotsche, Heiligenkreuz, Hohenmauthen, Jah-ring, Kappel, Kerschbach, Mahrenberg, Maria-Rast, Mißling, Oberpulsgau, Ober-St. Kunigund, Oplotnitz, Pametsch z južnim delom katastralne Občine Ottischnigberg, Podgorje, Pod-velka, Pöltschach, Pößnitz, Prichowa, Raßwald, Reifnig, Remschnig, Ret-Sichach, Saldenhofen, St. Egydi i. W. B., St. Georgen an der Pößnitz, St. Jakob in Wind'isch Büheln, St. Martin am Bachern, St. Martin bei Windischgraz, Schleinitz, Täubling, Unterpulsgau (s Pragerhof-om), Weitenstein, Windisch-Feistritz, Windischgraz, Wi'tschein, Wuchern, Würz in Zellnitz an der Drau. V sestavo istega Landkreisa pridejo razen tega še kata-stralne občine Jellowetz bei Gams, Mittelbe rg, del Roßbach-a od dosedanje politične občine Gams, Ebenkreuz, Krönich, Maletschnig, Mettau, Tepsau, Unteipotschgau, Wadlberg, Zellestrin od dosedanje politične občine Ko. schak, Pachern, St. Nikolai od dosedanje politične občine Kötsch, Bergenthal, Feistritz in Lasnitz od dosedanje politične občine Lembach.
Landkreis Pettau bodo sestavljale politične občine Allerheiligen, Dornau, Friedau, Grajena, Großsonntag, Haidin, Heiligendreifaltigkeit i. W. B., Kaag, Kranichsfeld, Lichtenegg, Maria-Neustift, Maxau, Monsberg, Pettau-Stadt, Polenschak, Polstrau, Ragosnitz, St. Andrä in Leskowetz, St. Andrä i. W., St. Anton i. W., St. Barbara i. d. Kollos, St. Benedikten i. W., St. Georgen i. W., St. Johann am Draufeld, St. Leonhard bei Großsonntag, St. Leonhard i. W., St. Lorenzen am Draufeld, St. Lorenzen i. W., St. Margareten,
St. Marxen, St. Nikolai, St. Ruprecht, St. Thomas bei Friedau St. Urban, St. Veit bei Pettau, St. Wolfgang i. W., Sauritsch, Schiltern, Stoperz'en, Win-dischd'orf in Zirkovetz. Od katastral-nih občin pa Kremberg, Ledineg, Oberrothschützen I ter Schützen I, od dosedanje politične občine St. Anna.
Pod Landkreis Ci'lli bodo spadale politične občine: Bischofdorf, Cilli-Stadt, Dobema (Bad Neuhaus), Fraß-lau, Franz, Gomilsko, Greis, Großpi-reschitz, Heilenstein, Hochenegg-Gegend, Kalobje, Kostreinitz, Laufen, Leutsch, Neukirchen, Neustift, Oberburg, Pletrowitsch, Ponigl, Praßberg, Pristava, Rietz, Rohitsch, Rohitsch-Sauerbrunn, Sachsenfeld, St. Andrä ob Heilenstein, St. Christof, St. Egydi bei Wöllan, St. Georgen am Tabor, St. Georgen an der Südbahn, St. Johann am Weinberge, St. Marein bei Erlacbstein, St. Martin an der Pack, St. Martin im Rosenthale, St. Peter im Sanntal, St. Paul bei Pragwald, St. Peter im Bärentale, St. Peter im Sanntal, St. Stefan, St. Veit bei Grobelno, Schleinitz bei Cilli, Schönstein, Sibiika, S'kalis, Sulzbach, Süss'enheim, Topolschitz, Trennen-berg, Trajana z izjemo zahodnega dela katastralne občine Trajana, Tüchern, Tüffer, Windisch-Landsberg,
Wöllan in WotS'Chna. Od katastralnih občin pa Trockenthal od dosedanje politične občine Montipreis, St. Leonhard ob Tüffer in St. Rupert od dosedanje politične občine St. Leonhard ob Tüffer.
Landkreis Trifail prevzame politične občine Bilichberg, Gairach, Hrastnigg Dol, Laak, Mariathal bei Littai, Mlin. sehe, Ratschach, St. Georgen, Sagor in Trifail ter katastralne občine Mo-räutsch (severni del), Woditz (severni del), od dosedanje politične občine Heiiigenkreuz, Gowidiri (vzhodni del), Johannisthal, Kal, Podborscht (severni del), Zerouz od dosedanje pol'ticne občine Johannistal, Mischidol I, Tro-benthal od dosedanje polit, občine St. Leonhard ob Tiiffer, St. Lorenz, Z i mik (severni del) od sedanje politične občine St. Ruprecht.
Sestava Landkrpis-a Rann je sledeča. Politične občine: Arch, Artttsch, Blanza, Bründl, Butschka, Dobova, Drachenburg, Felddorf an der Sofia, Globoko, Großdolina, Gurkfeld, Haselbach bei Gurkfeld, Hörberg, Kapellen, Lichtenwald, Peilenstein, Pischätz, Rann, Reichenburg, Sabukovje, St. Peter bei Königsberg, Savenstein, Sdcle, Senovo, Sromle, Tschatesch, Videm an der Save in Wisel. Katastralne občine: Puschendorf, Stojanski Werch od dose danje politične občine Heiiigenkreuz, Birkenwald, Tauibenbach od dosedanje politične občine Montpreis, severni del katastralne občine Teltsche od dosedanje politične občine St. Canzian, Terschische I (severni del) od dosedanje politične občine Terschische, Mun-kendorf I, Zirkle an der Gurk od dosedanje politične občine Zirkle an der Gurk.
Meja Stadtkreis-a Marburg an der Drau je določena z odredbo o priključitvi okoliških občin v okvir mesta Marburg an der Drau.
Občine dosedanjega okrajnega glavarstva Luttenberg bodo po priključitvi Spodnje štajerske k Reichsgau-u Steiermark priključiti Landkreis-u Radkersburg.
O prodajanju hrane v gostilnah
Sef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je v dnevniku „Marburger Zei-tung" z dne 20. junija 1941 objavil odredbo o oddaji hrane v gostilniških podjetjih.
Gostilničarji smejo kruh (moko), meso (mesne izdelke) in mast ter jedila, pripravljena iz teh živil, oddajati samo na nakaznice. Za jedila od sočivja, krom-
Eirja itd., za katere pripravo se je ra-ilo mast, se mora zahtevati nakaznioo za 5 gramov masti.
Surova ali kuhana jajca ter jajčnike se sme servirali samo ob brezmesnih dnevih. Pripravljanje in serviranje jajc, ki bi jih gosti morebiti prinesli s seboj, je prepovedano. Gostilne in kavarne ne smejo izdelovati in servirati smetane.
Gostilniška podjetja morajo opoldne in zvečer ponujati kosila, oziroma večerje z eno jedjo, za kar jajčniki ne pridejo v poštev.
[] Luttenberg. Dne 17. junija smo imeli prvi ženski tovariški večer, ki so ga izpolnila razna poučna predavanja. Predavateljice so govorile o dolžnosd in nalogah nemških žen med vojno, o delu žen v nemških naselbinah v krajih ob reki Donau ter o pomenu žene v nemški državi sploh.
[] Gonobilz. Imeli smo delovno sejo vzgojiteljic našega okraja. Politični komisar Eberhard in Schulrat Dukar sta na isti naglasila, da so učiteljice hkrati vzgojiteljice oelokupne mladine. Vzgojitelji so nositelji obnovitve Spodnje Štajerske. Tovarištvo, vzorno obnašanje in uspehi pričajo o dobri volji za vzgojno delo.