514
«
#^
Politiški oddelek.
Božič.
Gotovo je jeden najlepših praznikov v leta Božič spomin tistega lepega večera, katerega so peli angelci v Betlehemu: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" Božični večer se zares nekak notranji mir naseli v naša srca. Tudi politiki se tedaj opočijejo od političnih bojev, kajti pred božičnimi prazniki se povsod zaprejo vrata parlamentov in preneha boj mej strankami.
Naš narod bije že večstoletno borbo za svoj obstanek in je tudi potreben božičnega miru. Toda žal, ni še upati, da bi kmalu prišel za nas Božič miru, od povsod se vedno sliši, kako preže nasprotniki, da [nas uničijo. Seveda se jim to ne bode posrečilo, kajti utrdili smo se v narodnem boju in nadejamo se, da ne bode dolgo, da tudi za nas pride odrešenje.
Četudi nam poslanci prisedši z Dunaja niso nič veselega mogli povedati, a vendar [letos Slovenci z nekim posebnim veseljem pozdravljamo Božič. Če nas stvari ne varajo, potihnili bodo vendar naši domači mejsebojni prepiri, ki so nam več škodovali, kakor vse borbe z našimi narodnimi nasprotniki. Naši državni poslanci na Dunaju so se že dogovorili o prvih podlagah tega sporazumljenja. Upamo, da iz semena, ki se je usejalo, vzraste lep sad. Mi dobro vemo, da sprava nekaterim, ki bi radi v motnem ribarili, ni všeč, a na to se ni ozirati. Vsi pravi rodoljubi so gotovo le veseli, da je na obeh straneh jelo prodirati prepričanje, da je domači razpor le tujstvu v korist.
Nasprotja se bodo pri dobri volji dala tem ložje poravnati, ker velicih načelnih nasprotstev ni, temveč domači boj izvira le iz osobnosti. Različje načel se je iskalo potem, kakor se je razpor že začel. Niti v programu obeh slovenskih strank ni nobenih bistvenih razlik, samo semtertja se je kaka reč malo drugače sti-lizovala. Skoro bi rekli, da nobena stranka ni prosta tistih grehov, katere je drugi očitala.
Veselje zavoljo domače sprave more tem večje biti, kar je jasno, da so baš vsled tega razne važne stvari zanemarjale. Nastopil je bil tak položaj, da smo Slovenci pri najboljši volji morali odložiti nekatere tirjatve, katere bodemo mogli le zjedinjeni dognati. Ko bodo slovenski poslanci na Dunaju zopet jedini, je upanje, da se doseže jedinstvo tudi v deželnem zboru. Naravna posledica temu bode, da Nemci ne bodo več tako važen faktor v našem političnem življenju, kakor so sedaj, ko sta obe slovenski stranki večkrat na njih podporo navezani. Slabe posledice našega domačega razpora se seveda ne bodo dale kar čez noč odpraviti, kajti še le čez daljni čas se bode povrnilo tisto zaupanje, ki je potrebno za uspešno skupno delovanje. Še le potem se bode sedanji položaj popolnoma spremenil.
Dokler smo bili kranjski Slovenci nesložni, tudi nismo mogli dosti koristiti slovenskim bratom v drugih pokrajinah; ako se napravi domača sprava, bode to zopet mogoče in delovanje za zjedinjenje Slovencev, bodee že v političnem, ali v kulturnem oziru se bode lahko nadaljevalo.
Mnogo se je potratilo v domačem boju, ki bode v bodoče lahko služilo za našo skupno narodno stvar. Domači razpor je tudi škodoval ugledu obeh strank. Ob vsacih volitvah so se vlekle na dan napake in slabosti obojestranskih kandidatov. Seveda se je marsikaj tudi zasukalo in pretiravalo. To je gotovo le izpodkopavalo strankama ugled pri narodu samem. Narod je dobival le utis, da se gre le za osebne koristi in čast posamični-kov. Kajti skušali so se podtikati kandidatom vse mogočni podli nameni. Narod, ki je take stvari čital, si pač ni mogel o naših vodjah napraviti najboljših pojmov in to je gotovo bilo najpripravneje tudi mej narod zasejati narodno mlačnost.
Mir in sprava, ki jo je prinesel naš Odrešenik pred skoro devetnajstoletji na svet, naj tudi nas Slovence vzpodbudi h krepkemu delovanju v prid narodni stvari. Sovraštvo, ki vse le razdira, naj se umakne ljubezni, ki zida. Ljubezen naj sezida skupen dom vsem slovenskim sinovom in hčeram in ta skupni dom naj se bode imenoval:
Zjedinjena Slovenija!