Štev. 212.
V LJUBIM, v srcflo dne 17. seilemlra 1924. Posamezna številka stane 2 Din. LflO (A
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ta pol leta ..... .120 % celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno...... Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene lnseralora;
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4"—. oglasi v urednifikem dela vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu ocpust.
Izhaja vsak dan izvzemšl
ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlniaa oioGaoii v ooiovinL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne spre* Jemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 0. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Prago in Dunaj 24,797.
X znamenju stabilizacije.
Ko so bili radikali in samostojni demokrati v tesnem objemu na vladi, ni bilo med obema skupinama najti bistvene razlike: »radikalno« — po svoje — so delili ugrabljeno oblast, ukazovala je ožja klika, v ostalem pa so se igrali med seboj »načelne« in »idejne« nasprotnike. Temu primerne so bile direktive, izdane bivšemu vladnemu tisku, da ljudstvo ne bi začelo dvomiti o nekih (navideznih) razlikah med vladinovci v obeh taborih. Poglavje o »razliki« med radikali in Pribičevičevimi usko-ki je bilo tako delikatno, da si ga v pošteni, javni razpravi niso upali načeti. Iskreni so pa bili velesrbski listi, ki so venomer zahtevali fuzijo obeh strank, češ, saj Pašiča in Pribičeviča itak ne loči nobena stvar. Oba hočeta, da postanejo Slovenci in Hrvati »manjši kot makovo zrno« ,da se odpovedo svoji narodni individualnosti in postanejo pokorni »jugoslavenski« podaniki. Kljub temu sta molčala Pašič in Pribičevič. Morda je bila njuna želja živa, a ostala je pobožna želja in velesrbski listi so čakali zaman na ustanovitev »srbske fronte« proti Slovencem in Hrvatom. Taka je bila »homogenost« bivše vladne večine. Edini so si bili v izkoriščanju oblasti, ne-edini — in še kako needini! — pa v pozitivnem, ustvarjajočem delu. Sklicevali so se na ustavo, preganjali vsakogar, ki je stremel in deloval za legalno revizijo, sami pa so kršili ustavo, kadar je le to kazalo njihovim namenom. Govorili so lepo in mamljivo o samoupravah, toda narodom jih niso dali niti v obsegu kakor ga določa centralistična ustava. Državna politika je pod bivšim režimom postala »plodonosna« trgovina z ljudskim imetjem in dobro fundira-na ustanova za bogatenje cincarskih pijavk.
Vse to je sedaj za nami in politična 2godovina jugoslovanskih narodov bo beležila omenjeno dobo kot neke vrste »Er-kenntnisdammerung«. Tlelo bo spoznanje, da po tej poti ne gre več. Poiskati da bo treba novih možnosti našega skupnega razvoja, predvsem pa praktičnih. Nič ne sme biti komplicirano. Formula bodi jasna in enostavna. In res: našli so se pošteni možje bivše opozicije, da izvršijo vse predpriprave za sporazum. To je tista formula, ki spi v globoki notranjosti slehernega poštenega rodoljuba, in najsi je Slovenec, Srb ali Hrvat. »Narodno edinstvo« v smislu padlih političnih veličin je bila komplicirana stvar. Slovenci in Hrvati so jo odklonili v istem hipu, ko se je pojavilo konjsko kopito z znanim velesrbskim žigom. Srbi so za nekaj časa zapadli hipnozi, zlasti pa bojazni, da bi izgubili svoje pridobitve. Tako je bilo, dokler se tudi Srbom niso začele odpirati oči.
Vlada g. Davidoviča je jamstvo za miren razvoj. Ker mrhoderske metode niso zalegle, je bilo treba — v skrajnosti — prepustiti zdravljenje — naravi. Nova vlada je pričela z modro politiko. Še nikdar niso bili v naši državi duhovi tako pomirjeni,. kakor sedaj. Nikdo si ne drzne »reševati« države pred namišljenimi nevarnostmi. Vzpostavljena je svoboda zborovanja. V Zagrebu se je videlo, da ni incidentov, če se poskriiejo pristaši bivših oblastnikov v mišje luknje. To velja tudi o oblastih, ako ne posegajo preko zakonitega okvirja.
Opozicija uganja demagogijo in tolaži svoje pristaše, da bo vlada itak v kratkem času padla. To je blaznost. Radikali so še nekoliko umerjeni, hkrati z oblastjo pa so izgubili samostojni demokrati povrh še — pamet. Nikdar nismo slišali poprej in čl-tali v »unitarističnem« tisku, da je živela vlada g. Nikole Pašiča od Radičeve milosti. In vendar je bilo temu res tako. Ko je Radič ubral politično taktiko SLS, je izginil Paši-6ev režim. Danes pa v resnici ni govora o kaki »milosti« ali »odvisnosti«, kajti trdna volja večine Slovencev, Hrvatov in Srbov je, da se ustvari trajen in pošten sporazum. Misel sporazuma med Hrvati ter Slovenci na eni, med Srbi na drugi strani je danes tako globoko zasidrana, da je ne iz-ruje noben že vnaprej na smrt obsojen poizkus z nasiljem. Tudi to je iluzija, ker najvišji vojaški krogi niso slepi in vedo, da ljudstvo z orožjem ne gre siliti v neko stanje, ki je njegovemu razvoju v škodo, če ne v popolno propast. Z vstopom Radi-
čeve stranke v vlado se je položaj še bolj učvrstil in jokavost opozicijskega tiska je dokaz, da je ubrala vlada g. Davidoviča pravo pot. Par let je vladala reakcija in prikrit absolutizem Pašičeve porodiče in njegovih trabantov. Nova vlada, zgrajena na načelih evropskega parlamentarizma, še
ni dva meseca na krmilu, pa se že v vsej javnosti blagodejno občuti smer njene politike. Razvoj gre svojo pot, polagoma, pa v začeti smeri. Polom »unitaristične« politike je znamenje časa in važen mejnik na razdobju resnične demokracije, konsolidacije in splošnega napredka.
Pred vstopom H, R, S, S, v vlado.
RAZGOVORI MED VLADO IN HRSS BODO JUTRI. - RADIKALI POPARJENI.
tacije. Opozicija uvideva, da je vprašanje sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci postalo stvarno. Proti temu nad vse zaže-ljenemu dejstvu nima nobenega orožja. Čim bolj bo proti sporazumu in strankam, tembolj bo slabela in ves svet bo videl, kdo ni hotel sporazuma in je vsled tega kriv vse mizerije v državi. V slepi strasti hoče opozicija samo eno: boriti se nadalje zoper vlado, kako, tega danes še sama ne ve, pa se tudi javnost za to malo zanima.
MINISTER DVORA PRI DAVIDOVIČU.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Minister dvora Drago Jankovič je bil zvečer pri predsedniku Davidoviču, da se pouči o položaju.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Jutri se bo ob 10. uri vršila seja demokratskega kluba, na kateri se bo razpravljalo o vstopu HRSS v vlado.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Dr. Maček in Predavec sta prispela semkaj z dr. Korošcem. Vest, da stopi HRSS v vlado, je izzvala v vladnih krogih veliko zadoščenje, ker je ovrgla vse klevete, ki jih je zadnje čase fabricirala opozicija. Kako se bo sklep HRSS izvršil, se bo določilo jutri na setan-ku načelnikov vladnih stranic in HRSS, ki se vrši jutri v predsednlštvu vlade ob 12. uri. Dr. Maček in Predavec sta se po prihodu v Belgrad takoj podala k ministrskemu predsedniku Davidoviču, ki sta mu sporočila sklepe glede vstopa HRSS v vlado. Začasno je sigurno to, da dobo radičevci štiri portfelje. Katere portfelje da dobi HRSS, se bo določilo na jutrišnjem sestanku, ki se pričakuje z velikim zanimanjem.
Radikali so vsled vesti, da vstopi HRSS v vlado, silno poparjeni. Njihove na-de na zagrebško zborovanje HRSS so se izjalovile. Mesto da bi se bila vlada omajala, se bo z vstopom HRSS v vlado le še učvrstila. To dejstvo je opoziciji tako zmešalo štrene, da je sedaj brez vsake orien-
Mnlstrsld kandidati HRSS.
Zagreb, 16. sept. (Izv.) O včerajšnji seji predsedstva HKSS, na kateri so razpravljali o izvršitvi sklepov sobotne plenarne seje, je vaš dopisnik zvedel še naslednje podrobnosti:
Sklenjeno je bilo, da gresta podpredsednika dr. Maček in Predavec v Belgrad, da sondirata najprej teren za ministrstvo brez listnice. Ako vlada ostane na svojem stališču, da mora biti HRSS zastopana v vladi po svojih zastopnikih, bo HRSS vstopila v vlado in prevzela vsa štiri ministrstva, ki so ostala nezasedena. Od strani HRSS se ne bo zahtevala nobena rekonstrukcija kabineta in nobena sprememba portfeljev. Vstop HRSS v vlado ima v prvi vrsti nalogo, da okrepi vlado v največji meri, in se bo izvršil še tekoči teden. V ministrstvo bi vstopili Predavec, dr. Maček, dr. K r n j e v i č in inž. K o š u t i č. Te kombinacije se smatrajo v političnih krogih kot gotova stvar.
ATENTAT NA R ADIČA RES NAMERAVAN?
Zagreb, 16. sept. (Izv.) V zvezi z vestmi o nameravanem atentatu na Radiča je vaš dopisnik zvedel sledeče: Omladinca, ki sta bila aretirana, sta izpi'.ščena, ker se je ugotovilo, da nimata z vestmi o atentatu nobene zveze. Prišlo pa je na dan sledeče: | Na dan shoda HRSS se je pojavil v Zagrebu j neki Armenulič, ki je dejal, da je detektiv notranjega ministrstva. Armenulič je pismeno pozval urednika »Slobodnega doma« poslanca Hercego na sestanek, na katerem je Hercegu izjavil in dal tudi pismeno izjavo, da je odposlan iz Belgrada od oficirja Gjorgjeviča z misijo, da ubije Radiča. Her-ceg je dal Armenuliča aretirati in ga bodo nocoj prepeljali v Belgrad, da ga konfron-tirajo z Gjorgjevičem.
DR. KULOVEC PRI KRALJU.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Poljedelski minister dr. Kulovec je bil v avdijenci pri kralju in mu predložil več ukazov v podpis iz svojega ministrstva in ministrstva za agrarno reformo. Podpisan je ukaz o vpo-kojitvi dveh načelnikov. Na njiju mesto prideta Šuflaj in Kralj.
PRIHOD MINISTRA SUŠNIKA V LJUBLJANO.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Prometni minister Sušnik je odpotoval v Ljubljano. V Belgrad se vrne v soboto.
DR. HRASNICA V ZAGREBU.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Pravosodni minister dr. H r a s n i c a je odpotov al v Zagreb na pravniški kongres. Vrne se v soboto.
SESTANEK PROTIČEVCEV.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Neodvisna radikalna stranka — skupina pokojnega Pro-tiča — bo imela 27. t. m. v Belgradu pokrajinsko posvetovanje.
PRESELITEV MINISTRSTVA ZA IZENAČENJE ZAKONOV.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Pravosodni minister je dal preseliti ministrstvo za izenačenje zakonov v zgradbo pravosodnega ministrstva. S tem bo prihranil 10.000 Din za mesečno najemnino.
PROTESTI KOMUNISTOV.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) V Velikem Bečkereku se je včeraj vršilo veliko zborovanje komunističnih delavcev. Protestirali so proti nasilnostim političnih oblasti, ki zabranjujejo delavska zborovanja. Zahtevali so, da se zaprti delavci izpuste na svobodo. V tem smislu se glas-ečo brzojavko so poslali notranjemu ministrstvu.
i
GIBANJE MADŽARSKE STRANKE V 1	VOJVODINI.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) V Velikem ' Bečkereku se vrši 9. okt. velik shod ma-žarske stranke. Shodu bodo prisostvovali doposlanci iz vse Vojvodine. Te dni se je osnovala mažarska stranka v Novem Sadu. Delegacija mažarskih voditeljev je obiskala subotiško strankino vodstvo in izjavila, da se v vsem strinja z dosedanjim delom ma-žarske stranke.
ČEHI KUPUJEJO NAŠ TOBAK.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Čehoslovaška */Iada je kupila od inonopolske uprave 300 tisoč kilogramov tobaka. Predkratkim pa 200.000 kg. Kupnina je v gotovini že izplačana.
RAZPRAVA 0 BENEŠEVEM PREDLOGU.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Po vesteh iz Ženeve se pretresa Benešev predlog o g,v rancijskem paktu. Med Anglijo in Francijo obstojajo še nesoglasja. Upajo pa, da se danes doseže sporazum.
NEPOTRJENE VESTI 0 FAŠISTOVSKI AKCIJI.
Ženeva, 16. sept. (Izv.) Danes zvečer se je tukaj razširila vest, da je bil v Rimu ubit od nekega fašista vodja italijanske ljudske stranke don S t u r z o. Druga verzija se glasi, da so fašisti začeli na celi črti ofenzivo proti opoziciji ter da so kot prvega ubili don Sturza. Dozdaj ta vest še ni potrjena, zdi se pa, da se je res nekaj zgodilo.
GENERALI PRED SODIŠČEM.
Atene, 16. sept. (Izv.) Jutri bo i.i^o sodišče sodilo dva generala radi u;
Pofoojš na Bolgarskem.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Po poročilih iz Sofije je v Bolgariji stanje resno. Neredi so na dnevnem redu. Razen javi jenih žrtev so ubiti naslednji voditelji: lmov, Danev, Mirkov, Izmajlov, Vasiljev, Mančev in Valjčev. Mnogi pristašev zemljoradniške stranke so zaprti in jih še vedno zapirajo. Notranji minister noče časnikarjem dati nobenih obvestil o položaju. Vlada je proglasila preki sod in razdelila državo v vojna okrožja.
V Džumaji in Sofiji se je pričelo krvo-prelitje. Žrtve maščevalcev so Vasiljev, Atanasov in Džavoljev. Cankov je izjavit časnikarjem, da je to medsebojna borba bolgarskih revolucionarjev, ki ne pomeni nič hudega.
KAKO JE BIL UBIT TODOR ALEKSANDROV.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) O uboju To-dorja Aleksandrova se je zvedelo še naslednje: Bil je pozvan od svojih prijateljev na sestanek v bližini naše države. Aleksandrov se je tja napotil v spremstvu Vlahov« in Vretenarova. Blizu vasi Petric sta ga spremljevalca ubila in pobegnila. Mrtvo truplo je čez dva dni našel Protagerov, ki je čez tri dni zvedel za ubijalce. S svojimi in Aleksandrovimi pristaši se je podal na mesto, kjer je bil izvršen umor. Truplo so pokopali. Protagerov je v posebnem govoru pozival na osveto.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Po poslednjih vesteh iz Sofije je bil Todor Aleksandrov ubit 31. avgusta po novem koledarju, ne po starem, kakor je bilo včeraj v komunikejih javljsno. Aleko Paša je bil ubit dne 11. sept., Atanasov pa 12. sept. Ta dva sta bila zarotnika proti Todoru Aleksandrovu. Zarota je uspela. Vsi drugi uboji so samo maščevanje. Uboje so pristaši Todora Aleksandrova držali v tajnosti, da bi čimpreje dobili ubijalce. Pravih ubijalcev niso našli, pač pa so pobili voditelje zarote. Dosedaj je bilo ubitih okrog 20 oseb. Trdi se, da je žrtev maščevanja Zankov, bivši predsednik ilidžanske organizacije. Jorkov pa je ranjen. — V Sofiji so veliki nemiri. Vlada je imela sejo. Odposlala je večje oddelke vojaštva proti Džumaji.
ZA R AZSODIŠČE.
Ženeva, 16. sept. (Izv.) Švicarski delegat profesor Burckhard je predložil pravni sekciji nov načrt glede uvedbe obligatorič-nega mednarodnega razsodišča.
Ženeva, 16. sept. (Izv.) Francoska in angleška delegacija v komisiji za razorožitev sta se sporazumeli glede vseh točk, ki jih bodo glede vprašanja varnosti in obli-gatoričnega razsodišča predložili plenumu Društva narodov. Med drugim so se sporazumeli, naj se za napadalca smatra vsak, kdor se ne bi podvrgel obligatoričnemu razsodišču.
FINANČNA KONTROLA NAD AVSTRIJO.
Dunaj, 16. septembra. (Izv.) V razgovorih z vodilnimi finančniki Društva narodov so avstrijski zastopniki dosegli, da se bo finančno nadzorstvo generalnega komisarja dr. Zimmermanna za enkrat omililo, končalo pa se bo, ko bo Avstrija izpolnila celo vrsto podrobno naštetih pogojev. Med temi sta najvažnejša ravnotežje v državnem proračunu in določitev stalne relacije med krono in zlato veljavo.
UPOR NA KAVKAZU.
Pariz, 16. sept. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča, da se vstaja v Kavkazu vedno bolj širi. Angoršlca vlada zasleduje vstaško gibanje z veliko skrbjo. Kemal-paša je odpotoval v Trapezunt. Ruska vlada je poslala močno vojsko v ogrožene krajo in jc mobilizirala brodovje v Črnem morju. Usta-ši so zavzeli mesto Tiflis, kar pa ruska poročila zanikajo. Ruske čete so pregnali vstaši tudi iz Aserbeidžana in so dosegli že meslo Baku. Ves dovoz petroleja v Rusijo so ustavili. Gorski rodovi v severnem Kavkazu so se pridružili vstašem. V mestu Kutahi so vstaši izklicali novo vlado.
VELIKO ČEŠKO POSOJILO.
Praga, 16. sept. (Izv.) »Tribuna« potrjuje vest, da namerava češka vlada najeti posojilo v inozemstvu v znesku I milijarde čeških kron, da poravna kratkoročna no-•ranja posojila. Posojilo bo vlada iskala ta-■ij, ko bo izplačano posojilo Nemčiji.
UPOR NA KITAJSKEM.
Tientsin, 16. sept. (Izv.) Železnico, ki pelje ob znanem velikem zidu, so mestoma porušili, da preprečijo zbiranje čet v provinci Čili.
London, 16. sept. (Izv.) »Times« poročajo, da se pripravljajo na severnem Kitaj-
skem novi boji. Okoli Šang-haja je položaj
neizpremenjen.
UPOR V TRIPOUSU. Kairo, 16. sept (Izv.) Egipčanski listi poročajo o novih bojih v Tripolisu. Splošno pričakujejo, da bo italijanska vlada primo-rana poslati v Tripolis nove čete.
Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča:
0 razporedili državnega
IL
Predlagal bi, da bodi osnovna plača za vse tri kategorije uradnikov j e d n a k a in da se položaj in s tem tudi položaj ne plače izjednačijo z oficirskimi po nastopni razpredelnici, po kateri bi imeli deloma tudi skupne položajne grupe za vse tri kategorije uradnikov.
Kitajskega zidu med uradništvom s fakul-tetsko izobrazbo, 8 popolno srednješolsko in z nižjo srednješolsko izobrazbo tudi ni treba, zadošča, če se višje položajne skupine pridrže I. kategoriji in da I. kakor tudi IL kategorija ne prične svoje službovanje z najnižjo položajno skupino. Z novo ureditvijo bi so morala odpraviti tudi razna druga nesoglasja, kakor n. pr. da bi osebe, ki vstopijo po dovršenem fakultetskem študiju v tehnično, sanitetsko ali sodno stroko vojske, pričele z višjim položajem, nego je oni njih sovrstnikov v civilni državni službi, ali da bi računski kontrolni uradniki v vojski mogli doseči izdatno višji položaj od onih v civilni .službi.
Skupina
2.
3.
4.
B.
8.
9.
10.
11.
I. kategorija
IL kategorija
III. kategorija
Odgovarjajoči fin v vojski
Predsednik državnega sveta, kasacij-skega sodišča itd.
Državni svetniki, kasncijski sodniki.
predsedniki in podpredsedniki upravnih in apelacijskih sodišč, pomočniki ministrov 50% oblastnih velikih županov, 20% delegatov ministrstva financ.
Uprave1 "a apelacijski sodniki, generalni diruktorji ministrstev, načelniki ministrstva I. r., okrož. sodišč, svetniki poslaništev, generalni konzuli, 50% velikih županov, 507^ namestnikov velikih županov, 20% okrožnih načelnikov, 80% delegatov ministrstva finano, 20% starešin oblastnih finančnih uradov.
Načelniki ministrstva IT. razr., inšpektorji min. I. razr., okrožni sodniki s 25 letno službo, ravnatelji popolnih srednjih šol, 50% konzulov in tajnikov poslaništev, 50% namestnikov velikih županov, 80% okrožnih načelnikov, 50% referentov velikih županov, 20% okrajnih poglavarjev, 80% namestnikov delegata min. financ, 50% starešin oblastnih fin. uradov, 50% referentov pri delegacijah min. financ in pri oblast, fin. uradih.
armljakl general.
divizijski general
Inšpektorji m in isti'stev II. razr., okrožni in okrajni sodniki z 20 letno službo, srednješolski profesorji z 20 letno službo 50% konzulov in tajnikov poslaništev, 50% referentov velikih županov, 50% okrajnih poglavarjev, 50% referentov pri delegacijah ministrstva financ in pri oblastnih finančnih uradih, 20% starešin okrajnih davčnih oblastev, šefi oddelkov ministrstva,
Seft odsekov ministrstva, šefi računovodstva pri finančnih delegacijah itd
$
brlgadnt general
polkovnik
podpolkovnik
Tajniki ministrstva I. razr., okrožni in okrajni sodniki 3 15 letno službo, srednješolski profesorji s 15 letno službo, 50% podkouzulov in podtajni-kov poslaništev, 30% okrajnih poglavarjev, 50% tajnikov velikih županov, 50'/o starešin okrajnih finančnih oblastev in 50% tajnikov raznih finančnih uradov.
10% računskih
uradnikov, okraini Šolski nadzorniki, meščansko-žolski učitelji z 201etDO službo;
Tajniki ministrstva II. razreda, okrožni in okrajni sodniki z 10 letno službo, srednješolski profesorji z 10 letno službo, podkonzuli in podtajniki poslaništev, 50% tajnikov velikih županov, 50% referentov okrajnih pogla-varstev, 30% starešin okrajnih finančnih oblastev in 50% tajnikov raznih finančnih uradov.
I
Pisarji ministrstva, olcrajni sodniki z manj nego 10 letno službo, srednješolski profesorji z manj nego 10 letno službo, 50% referentov okrajnih po-glavarstev, atašeji, pisarji raznih finančnih uradov.
Pravni in profesorski pripravniki itd.
20% računskih uradnikov, meščansko-šolski učitelj s 151etno službo; osnovnošolski
učitelj z 201etno službo itd.
glavni arhivar; ministrstev, višjih sodiSč
major
30% računskih uiadnikov, meščansko-šolski učitelji z 10 letno službo; osnovnošolski
učitelji z 13 letno službo itd.
40% računskih
uradnikov; meščansko-Solski učitelj c
manj od 10 letne službe; osnovnošolski učitelj z manj od 13 letne službe; itd.
arhivski uradniki
30% arhivskih uradnikov Itd.
kapetan I. ki.
kapetan II. ki.
poročnik
računski pripravniki,
učiteljski pripravniki
50% arhivskih uradnikov i. t. d.
arhivski pripravniki i. t. d.
podporočnik
narednik, vodnik
Z vpeljavo polkovniškega čina v T. kategoriji bi se preprečilo, da bi se razna mesta uvrščala v čin brigadnega generala, akoravno njihov položaj nikakor ne odgovarja tako visokemu činu, dasi presezajo običajni, uradnikom s fakultetsko izobrazbo doseg-1 iivi položaj. Po nrodlarrani razDoredbi bi
•i	j	o	i	o -	>	v
bilo v II. in III. kategoriji uradništva vec položajnih skupin, nego je to odrejeno v sedaj obstoječem uradniškem zakonu, a
višji položaji bi se morali pridržati res le malemu številu najbolj zmožnih in na posebno odgovornih mestih nameščenih uradnikov. Zgolj določena službena doba ali pa pripadnost k izvestnemu po službeni dobi določenemu odstotku uradništva v kaki stroki, ne bi smeli biti merodajna za napredovanje v te višje skupine, niti tedaj, če bi moment službene dobe bil vobče primeren za uvrstitev v položajne grupe. Na pri-
mer ni pomislekov, če se uvrste učitelji osnovnih in meščanskih šol v skupine po svojih službenih letih, a v razpredelnici navedeni najvišji dve položajni skupini, ki naj bi bili v II. kategoriji še dostopni, to sta 6. in 5. skupina, bi se morali pridržati posebnim važnim mestom, kakor okrajnim šolskim nadzornikom, učiteljem na učiteljiščih, višjim šolskim oblastim prideljenim učiteljem in podobno. Tudi bi kazalo, da bi meščanski učitelji hitreje od osnovnih učiteljev napredovali v višje položajne grupe in normal. dosegli skupino za eno višjo od one učiteljev na osnovnih šolah. V sedanji uvrstitvi učiteljstva pogrešamo vsled neprimernih določil v uradniškem zakonu primerno prilagoditev na ostalo organizacijo države.
Načeloma se naj mesta z določeno funkcijo uvrste v določeno položajno grupo. Za vse primere pa ta način razvrstitve tudi ni primeren, marveč se naj odkažejo pojedi-nim skupinam te ali one stroke določeni odstotki ali pa se naj vpošteva službena doba.
Kadar bi bila za uvrstitev uradnikov nekih strok (n. pr. sodnikov, profesorjev in učitelje raznih vrst itd.) službena doba merodajna, se no sme vpoštevati zgolj celotna službena doba, ampak določena doba v pojedinih položajnih skupinah. S tem bi se preprečili preveliki skoki ter bi se izključilo, da po činu mlajši uradnik kar preskoči po činu starejšega. Tako na primer prestopi po sedaj veljavnem zakonu o uradnikih univerzitetni docent, ki ima 20 let drčavne službe, rednega univerzitetnega profesorja, ki je že več let redni profesor, a nima 20 let službe. Nekaj podobnega opažamo pri predsednikih okrožnih sodišč in pri ravnateljih srednjih šol, vendar teh slednjih napak ni povzročil zakon sam, temveč izvršilna odredba. Vsekakor je taka proureditev neobičajna in izziva kritiko.
Lahka bo uvrstitev, kadar je za določeno mesto ali za določeno funkcijo določena le ena sama položajna grupa ali kvečjemu dve in je za dosego višje izmed teh dveh položajnih grup predpisana izvestna doba službovanja v nižji teh dveh skupin. Ne sme pa biti merodajno kar celotno službovanje, da se prepreči ravno omenjeno neprimerno preskakovanje morda bolj zaslužnih uradnikov in s tem vzbuja nevoljo.
Kadar ni določena službena doba merodajna ali pripadnost k določenemu odstotku vsled daljšega službovanja, marveč so pojedinim grupam te ali one stroke od-kazani izvestnl odstotki dotičnih uradnikov pridržani brez ozira na službeno dobo in se imenovanje vrši edinole po sposobnosti (kar se da včasih seveda težko določiti in ja tu ali tam prilika za pristransko postopanje), potem bi bilo neobhodno potrebno, da se ti odstotki ne nanašajo na dotične stroke v vsej državi, temveč na posamezne okoliše pojedinih upravnih ali apelacijskih sodišč ali na pojedine pokrajine. S tem bi se preprečilo zapostavljenje te ali one pokrajine, kar sedaj ni izključeno.
*	Govor R. Poincarda. Pred par dnevi j je imel bivši ministrski predsednik R. Po-incare o priliki blagoslovitve vojnega spomenika v Sedanu pomemben govor, v katerem je med drugim dejal: ^Nemčija je skrbela, da se ni pozabil poraz pri Sedanu. Naši sosedje so slavili svojo zmago vsako leto in z ropotajočo indiskrecijo. To pot so na bojišču kapitulirali Nemci. V naših rokah so pustili veliko število ranjencev, ujetnikov, tretjino svoje armade. Prosili so maršala Focha, naj se usmili ostanka njihove armade. Samo naši velikodušnosti se imajo zahvaliti ,da jim je bila prihranjena največja vojaška katastrofa, ki more zadeti kak narod. Pred šestimi leti bi bili lahko naložili Nemčiji težje pogoje. Sedaj mora izvršiti lojalno vse pogoje, ki jih je določila naša velikodušnost.«
*	Ilerriot proti Vatikana. Medtem ko nova francoska vlada vzpostavlja prijateljske zveze z Moskvo, Angoro in celo z Berlinom, zavzema čezdaljebolj sovražno stališče proti Sveti stolici. Vlada je trdno odločena odpraviti poslaništvo pri Vatikanu •in čaka samo parlamenta, kateremu se bo zadeva predložila. Slučaj v Alenconu, kjer so klarisinje morale izprazniti svoj samostan, se splošno smatra kot škandal. Zelo hud odpor proti antikatoliški politiki vlada v Alzaciji. Svobodomiselno časopisje dolži seveda Vatikan, da ta odpor neti. Franciji se obetajo nove hude notranje borbe, ker vsi zmerni elementi podpirajo katoličane.
*	Povsod so od zadaj banke. Francoski listi poročajo zanimivo vest, da Abd-el-Krirn, ki vodi vojsko proti Špancem v Maroku, uživa tiho podporo več angleških premogokopnih družb, ki so v zvezi tudi z nekim francoskim koncernom. Banke dajo Maročanom tudi denar za orožje. Njihov namen je postaviti po izgonu Špancev za predsednika rifske republike Abd-el-Kri-ma, ki jim bo podelil koncesije za rifske rudnike.
*	Mažarski protest proti govora groJu Apponjijn v Ženevi. Zveza lepublikanskih
mažarskih malih posestnikov v Češkoslovaški republiki je sklenila protestirati s posebno spomenico, namenjeno Društvu narodov, proti govoru grofa Apponyija. Spomenica pravi: Grof Albert Apponyi ne more imeti pravice, govoriti v imenu mažar-skega prebivalstva v nasledstvenlh državah, ker ga v to nikdo ni pooblastil. Impulz za njegov govor je dal interes veleposestnikov, da bi se potom nemirov onemogočila v nasledstvenih državah izvedba zemljiške reforme. Delovno mažarsko ljudstvo Češkoslovaške republike je preizkusilo z drugimi tlačenimi narodnostmi vse gorje pod igom Habsburgovcev, zato smatra vse someščane — ne oziraje se na narodnost — za sotrpine in se ne bori v prvi vrsti za dosego manjšinjskih, marveč človečanskih in ljudskih pravic. Iz tega razloga najenergičneje protestiramo proti govoru grofa Apponyija. -- i
Notranji položaj v Italiji.
Fašistovskega poslanca Casalinija, ki ga je ubil delavec Corvi, so 15. t. m. v Rimu slovesno pokopali.. Fašisti so inscenirali velik pomp, kakor le oni to znajo. Izgredov ni bilo nobenih, ker je Mussolini izdal strogo parolo, da se ne smejo vršiti nobena nasilja in maščevalni čini. Ponekod so fašisti sicer uprizorili škandale v manjšem obsegu, pa jih Je oblast hitro zadušila.
Mussolinijeva taktika je prozorna. Njegovo stališče je že tako omajano, da bi bilo treba samo novih fašistovskih nasilij, da izbruhne revolucija proti fašizmu. Vojaštvo in varnostne straže niso več na strani fašizma. Umor Casalinija je samo utrdil željo in zahtevo ljudstva po normalizaciji razmer v smislu zakonitosti, reda in ustave. S tem, da je zadušil vsakršen izbruh maščevalnosti, hoče Mussolini vzbuditi vtis, da je sposoben vrniti deželi mir. Ali bo s tem imel uspeha, pa J« drugo vprašanje.
Opozicija namreč ni položila orožja. Nje se umor Casalinija ne tiče. Morilec Oorvi je anormalen subjekt, ozračje sovraštva pa je ustvaril itak fašizem. Popolari so se zbrali 15. L m. na sejo in ugotovili, da se od 27. junija do danes politični položaj v Italiji ni niS spremenil in da fašizem ni v svrho resnične normalizacije razmer ničesar storil. Liberalci so se tudi zbrali in ponovno naglašali, da se mora vršiti ustava, ki omogočuje mirno sodelovanje vseh stranic, da se mora avtoriteta države postaviti nad vse stranke, da armada ne sme stati v službi nobene stranke.
>
/ihJ
Posledica španske diktature.
13. septembra je minulo leto, odkar jp. bfl v Španiji proglašen direktorij v svrho politiS-ne in gospodarske obnove dežele. Obletnica bi se bila imela na zelo pompozen način proslaviti, pa je vsled nesrečnih dogodkov v Maroku popolnoma odpadla. General Primo de Rivera sam pa se z dvema članoma direkto-rija nahaja na maroškem ozemlju v Tetuanu.
Ko se je Primo de Rivera z državnim udarcem polastil vlade, je obljubil, da bo maroško afero čimprej likvidiral. To se mu pa ni posrečilo, dasi je bila priložnost, da se Španija z voditeljem vstaške vojske diploma-tično pogodi in izprazni nekatere nevarne in zanjo popolnoma brezpomembne točke maroškega primorja. Diktatorju pa je bilo več za vojaški prestiž, ki je vsled uspešnih napadov, vstašev trpel, kar ga je zapletlo v pravo vojsko, ki ima čezdaljebolj katastrofalen potek za Španijo in izčrpuje njene finance. Raditega raste odpor ljudstva in se ojačuje opozicija, dasi jo diktator z vso silo tlači k tlom .
Gospodarski položaj dežele je tudi sicer zelo slab. V Kataloniji delajo tovarne menj kot preje, vrhtega pa je bilo letos tudi kmetijstvo prizadeto po izredni suši.
Kaj se zgodi v bližnji bodočnosti, je še čisto negotovo. Sicer so vse politične stranke od desnice do levice diktaturi nasprotne; ker pa je Primo de Rivera onemogočil vsak zunanji pojav političnega strankarskega življenja v Španiji, se sile stranice ne dajo presoditi. Nekateri menijo, da ni izključena nova diktatura iz generalov, ki so nasprotniki de Rivera.
'-f Nagajivo uradništvo. Od mnogih
strani prejemamo pritožbe, da razni demokratski uradniki nalašč svoje službe ne izvršujejo tako, kakor bi jo morali v interesu države in javne upravo, ampak da javno delo naravnost sabotirajo, seveda z oči vidnim namenom, da ravnajoč se po navodilih in po migljajih »Jutra« zanetijo med ljudstvom nezadovoljnost s sedanjo vlado. Tako smo nedavno brali v »Jutru« pritožbo zaradi pomanjkanja vagonov, ki jih baje lesni trgovci ne dobe. Ali ni to jasen migljaj za demokratske gospode, naj vagone dirigirajo »iz službenih ozirov« drugam, samo da bedo pritožbe naknadno upravičene? Dalje smo brali v »Jutru« hidi pritožbe zaradi previsokih davkov. Ali ni bila morebiti tudi ta pritožba v »Jutru« samo dobro preračunan migljaj na zveste demokratske pristaše med uradništvom, kako naj uradujejo pod novo vlado? Ali si nekateri gospodje res tako srčno žele disciplinarnih preiskav in njihovih posledic?
-f Pogojni monarliisti. V Novem Sadu izhaja najstarejšo glasilo radikalije, dnevnik »Zastava«, ki je nekaj časa služil idejam pokojnega Saše Tomiča. Padec Pašiče-ve vlade je pa novosadske radikale tako zbesnel, da so postali v svojem glasilu nasprotniki dinastije. V »Zastavi« je namreč izšel članek s pozivom na prebivalstvo, naj gre na ulice in kliče: »Doli s kraljem!« češ, da je to tudi radičevcem dovoljeno. Državni pravdnik je dvignil proti uredniku Milanu Ivančevicu obtožbo.
Beležke.
Višek surovosti. »Višek nesramnosti«, meni »Narod«, je zahtevati od »naprednih« listov — ki radi poudarjajo, da niso nasprotniki vere — da bi zapisali kako besedo v prilog verski prireditvi, kakršna je bila Marijanski kongres. Naj »napredni« listi blagovolijo oprostiti, da se je kaj takega od njih pričakovalo 1 Kajti tisti, ki so to od njih pričakovali, so gotovo mislili, da ti »napredni« listi poznajo vsa| še malo — vljudnosti. Vsi večji liberalni listi drugih narodov navadno prinašajo o velikih verskih prireditvah, kakor je bila Marijanski kongres, če že ne prijazne, pa vsaj objektivne notice. Da naši »napredni listi« tega niso zmožni, je le dokaz, na kako nizkem nivoju stojijo. Da, česar pri drugih narodih ni kmalu opaziti, to je pri našem malem narodiču, oziroma njegovih »naprednih« glasilih: višek sovražnosti do vere in s tem združeni višek surovosti. Tako sovraštvo in surovost, da verske pojave, ki jih enkrat nehote blagoslavljajo, čez par dni hote preklinjajo! To sovražnost in surovost ti listi v našem narodu sistematično gojijo, zato se iz te surovosti nikdar ne bomo dvignili, ker dobiva vedno nove hrane od tistih, ki so poklicani, da ga dvigajo k plemenitosti mišljenja in čustvovanju. »Nesramnost« je od »naprednih« listov zahtevati nekoliko vljudnosti nasproti verskemu čustvovanju slovenskega ljudstva! Z drugo besedo: Vsa bahava »naprednost« ni drugega kakor sovražnost do cerkve, nevljudnost in surovost do vernega ljudstva. Višek surovosti!
Na prostaško zabavljanje »Slovenskega naroda« zoper katoliško cerkev, ki ji odreka možnost preporoda človeške družbe, so najboljši odgovor sledeče besede, ki jih je govorii znani pisatelj profesor Radema-cher na kongresu nemških akademikov v Draždanih 14. septembra: »Danes ne pričakuje samo katoliški svet od katoliške cerkve odrešitve od svoje duhovne bede, ampak tudi nekatoliški — da, celo nekr-ščanski svet!« (Kolnische Volkszeitung št. 716.) Ata tega seveda ne vedo.
Enoleten dopust je dobil, kakor slišimo, ravnatelj Slavenske banke g. Avgust Praprotnik.
»Orjunaška livarna zvonov.« Na to »zlohotno« notico »Slovenca« odgovarja g. urednik »Vzajemnosti« (št. 9. 10) s tem, da na novo priporoča »svojo« zvonarno. Naj g. urednik, ki je sam delničar pri Strojnih tovarnah in livarnah, blagovoli upoštevati sledeče: Naj nikar ne misli, da smo mi tako naivni, da verjamemo samo njegovim poročilom. Dobro vemo, da so dejstva, ki smo jih navedli v dotični notici, resnična. V zagovoru jih tudi g. zagovornik zvonarn ne upa naravnost tajiti, ampak jih samo malo zasuče. Dejstvo je, da so bili v zvo-narni Orjunci. Sam sin g. ravnatelja Finž-garja je prihajal v zvonarno z orjunskim znakom in njegov oče je z Orjunci simpati-ziral. Orjunci so popravljali svoje orožje v tovarni in tam naše ljudi terorizirali. Izgovor, da se g. ravnatelj Finžgar »za politične boje ne briga«, je zato zofizem. Danes, ko je političen tečaj malo drugačen, nihče ne prizna rad, da je protežiral Orjunce, ampak več ko ima kdo masla na glavi, bolj hiti izjavljat, da se ne mara politično udej-stvovati. Koliko so pa take izjave vredne danes, si lahko vsak misli, kdor zna politično šteti do pet. Dva Orjunca (eden je imel tudi kroj) sta med tem iz tovarne izginila (nista bila odpuščena), ker so jima zaradi naše notice postala tla prevroča. Na druge stvari ne bomo odgovarjali, ker ne maramo Strojnim livarnam škodovati. Netaktno se nam pa zdi, da delničarji uporabljajo duhovsko glasilo v imenu splošne koristi samo za eno tvrdko, ko vemo, da bi duhovščina brez teh delnic lahko imela svojo livarno, in ko vemo, da je bilo za splošno korist naših cerkva bolje, da so se ustanovile še druge, konkurenčne zvonarne.
Navzlic protestu. O upokojitvi višjega Šolskega nadzornika g. Gangla poroča »Jutru« njegov belgrajski poročevalec, da je bil »navzlic protestu UJU ta ukaz poslan v dvor kralju na podpis«. — »Jutro« naj blagovoli svojega belgrajskega poročevalca poučiti, da minister za prosveto ni vezan na 6klepe UJU in tudi ni odgovoren UJU, ampak samo parlamentu.
Premog g. Rade Pašiča. Za državno posestvo Belje so potrebovali 2600 vagonov premoga. Tega premoga pa niso vzeli iz \ držnvnih rudnikov, ampak so ga naročili iz Trbovelj po mnogo višji ceni. Zakaj? Zato, ker je na družbi »Ugalj«, ki je dobavljala Belju trboveljski premog, udeležen Rade Paši6 s 60 procentil
Občinske volitve v sodnem okraju Kozje.
Samo lista SLS je bila vložena v občinah Dobje, Verače, Virštanj, Loke, Presečno, Planinska vas in Pilštanj, kjer sta bili vloženi dve SLS. (SLS 21 glasov, tri odbornike, iu Staro-tržki katoliški kmetje [SLS] 38 glasov, 6 odbornikov.)
Buše: SLS 100 (8), SKS 18 (1).
Kozje: SLS 22 (2), gospodarska 56 (5), SKS 32 (2).
1 Zdole: SLS 45 (6), SKS 15 (1).
Drenskorebro: SLS 79 (8), SKS 15 (1).
Sedlarjevo: kmeč. gosp. skupina 37 (5), SLS 8 (1), Del. zveza 12 (1).
Imeno: SLS 39 (4), Dobro gospodarstvo 36 (3), zveza posest. 27 (2).
Sopote: SLS 30 (4), SKS 19 (3).
Križe: SLS 56 (6), SKS 35 (3).
Koprivnica: Kmečko delavska stranka 41 (6), SLS 7 (1).
Podsreda: SLS 56 (6), narodnogospodarska stranka 38 (3).
Gorjani: SLS 15 (1), SKS 61 (8), samostojna gospodarska lista 1 glas in nič odbornikov.
Podčetrtek: SLS 21 (3), JDS 36 (4).
Prevorje: SLS 22 (3), SKS 35 (6).
Veternik: Samo lista SKS.
V občini Sv. Peter pod Sv. gorami in v občini Lastnič se bodo vršile volitve v nedeljo dne 21. t. m. V občinah Sv. Vid pri Planini in Zagorje bodo volitve ponovno razpisane, ker so prepozno vložili listo. Vse imenovane občine spadajo pod sodni okraj Kozje, okrajno glavarstvo Šmarje. Pri prejšnjih občinskih volitvah (1921) so bile popolnoma v rokah sa-mostojnežev sledeče občine: Lastnič, Sedlarjevo, Virštanj, Sopote, Verače, Prevorje, Gor-jane in Koprivnica. Torej smo krasno napredovali. V celem kozjanskem okraju je JDS nastopila samo v Podčetrtku.
stalerske novies.
f*
VOLIVCI SLOV. LJUD. STRANKE V MARIBORU!
V NEDELJO 21. SEPTEMBRA VSI NA VOLIŠČE!
NAŠA V0LIVNA SKRINJICA JE
1.	PRVA!	1.
š Velik volivni sliotl SLS se je vršil dne 15. t. m. zvečer v Mariboru. Udeležba je bila kljub viharju, ki je izbruhnil ob isti uri velika. Največ je bilo delavstva in železničarjev. Shodu je predsedoval dr. L o s k o v a r. Za podpredsednika je bil izbran sprevodnik Domiter, za zapisnikarja poštar Majhen. Govorili so nar. poslanec Ž e b o t, kandidati dr. Jerovšek, dr. Loskovar, Domiter, Medvešek, K a u č i č inPolše. Shod je pozdravil navzoči minister Ivan Ve-senjak. Z veseljem moramo konštatir.iti, da je ogromna večina delavstva, posebno železničarjev stopila na stran Slov. ljudske stranke. Sprevideli so, da so jih socialni de-mokratje samo vodili za nos. Shod je bil veličastna manifestacija za slovenski Maribor. Ko vsenemci razglašajo, da so volitve v Mariboru plebiscit, kam spada naše mesto, so s to agitacijo vrgli med Mariborčane zopet bakljo nacionalnega boja, ki se je bil že lepo polegel. Delavski govorniki so naglašaji, da ne bodo prepustili, da bi se povzpeli na magistratu na krmilu velenemški kapitalisti. Zborovalci so si prisegli, da bodo agitirali od volivca (lo volivca, da bo naša zmaga prihodnjo nedeljo sijajna.
š Se dva volivna shoda Slovenske ljudsko stranko v Mariboru. V četrtek dne 18. septembra ob pol 8. uri zvečer se vrši v Mariboru za I. in IV. okraj volivni shod volivcev in prijateljev SLS v dvorani gostilne Anderle na Koroški cesti v novo urejeni znani »Flosarslu« dvorani. — Drugi dan, v petek dne 19. sept. ob pol 8. uri zvečer pa bo enak shod za V. okraj (Magdaleusko predmestje) v gostilni Nendl-Friedau na Tržaški cesti. Na obeh shodih bodo govorili poslanec Zebot in drugi govorniki.
š Celjske občinske volitve. Tudi v našem mestu so zadnji čas občinske volitve prinesle med prebivalstvo precejšno živahnost. Zadnja lista je bila vložena pod imenom »Celjski so-cialno-gospodarski blok«. Malo prej je bila vložena oficielna lista »Socialistične stranke Jugoslavije«. Kot prva pa je bila vložena lista takozvanega »Narodnega bloka«. Zadnji blok tvorijo oficielno Zerjavovi demokrati, Zabkar-jevi narodni socialisti in Stermeckijevi radikali. Oficielna socialno demokratska stranka gre v volitve samostojno in v primeri s številom zgoraj omenjenih blokov in z ozirom na Žerjavov volivni red ne pride dosti v poštev. Proti takozvanemu »Narodnemu bloku« bo stal v ostri borbi »Celjski socialno-gospodarski blok«, kojega tvorijo pristaši Slovenske ljudske stranke, demokratski disidenti, ki so proti teroristični in korupcionistični struji Zerjavov-cev, skupina celjskih obrtnikov, osobito gostilničarjev, skupina socialdemokratov, ki podpira naš blok z namenom, da mu pripomore k relativni večini in pomaga zrušit Žerjavove?, ter »Celjska gospodarska stranka«. Glede slednje ima blok v rokah garancijo, da se hoče le udejstvovati pri gospodarski povzdigi mesta
izključujoč vsako tujerodno nacionalno aspira-cijo ter se je zadovoljila celo z manj mandati, kakor bi ji pripadlo po pravičnem proporcu. V podkrepitev namere edinole gospodarskega udejstvovanja je ta stranka pri izberi kandidatov iz njihovih vrst respektirala v narodnem oziru željo ostalih blokašev, osobito »Slov. ljudske stranke«. Ta stranka je tudi že v naprej izjavila, da v korist slovenskim strankam ne aspirira niti na mesto župana niti podžupana. Ako ta blok zmaga, za kar je danes najboljše razpoloženje, ima blok že naprej garancije, posebno že z ozirom na sestavo kandidatne liste, da se bodo s prekoproporčnimi mandati po Zerjavovi milosti okoristile le ostale skupine tega bloka na škodo takozvanega Narodnega bloka«. O kakem narodnem ogrože-nju mesta Celje ne more biti govora ter slika nasprotni blok hudiča na steno le iz razloga, ker se boji za svoje stolčke. Demokrati uganjajo isto igro, kakor jo uganjajo v državni politiki; kadar so njihovi stolčki in žepi v nevarnosti, vedno vpijejo o narodni nevarnosti ter izkoriščajo narodnost za svoje osebne namene. Javnosti pa moramo še posebej povedati, da je SLS oficielno vprašala »Narodni blok*, preden se jo nasprotni blok stvoril, koliko mandatov bi ji Narodni blok dal, ako ide ž njim. Dobila pa je ultimativni odgovor, da tri mandate in enega na sedemindvajsetem mestu kakor da bi bila SLS prišla k njim beračit — K temu dopisu, ki ga objavljamo v svrho informacije, dostavljamo, da SLS ni šla v noben blok. Celjski socialnogospodarski blok je privatna akcija, s katero SLS nima nobeno zveze. Da pa ni prišlo do kakega drugega rezultata, je kriv Narodni blok, ki je menil, da se more s SLS norce briti. Nekateri pristaši SLS so se iz lastne iniciative odločili za listo Celjskega socialnogospodarskega bloka, vsled česar SLS potem ni kazalo več postavljati lastne liste, ker bi se pri volitvah ne pokazala več prava njena moč.
š Zborovanje vojnih invalidov, vdov in sirot v Celju. Iz Celja smo prejeli tole poročilo: V nedeljo dne 14. t. m. so v nabito polni dvorani hotela »Beli vol« v Celju zborovali vojni invalidi, vdove in sirote. Glavne zahteve so bile: Takojšnje sklicanje narodne skupščine ter postaviti kot prvo točko dnevnega reda invalidski zakon. Dovolj je šestletnega čakanja, dovolj lepih besed, pisanja in obljub. Zahtevali so dejstev. Nadalje je zbor enoglasno sklenil, da se pošlje brez razlike strank, potom časopisja zalivala onim, ki so se udeležili dne 31. avgusta t. 1. sestanka bivših vojakov na Brezjah in ki so kot velika skupina izven invalidskih vrst zahtevali takojšen sprejem invalidskega zakona. Pokazali so s tem, da pojmujejo stan vojnih žrtev, kajti bili , so priča, ko so padali očetje sirot, priča, ko so padali možje sedaj zapuščenih vojnih vdov m priča, ko je peklensko orožje trgalo ude od telesa nekdaj zdravih mladeničev in mož. Zborovanje je poteklo {>ovsem mirno in dostojno ter napravilo na občinstvo globok vtis. — K temu poročilu in raznim »protestnim shodom«, ki jih prireja udruženje vojnih invalidov, pripomnimo: Invalidi so vsa leta od prevrata sem zaman čakali na invalidski zakon. Slišali so res same obljube, dejanja so bila pa tem obljubam nasprotna. Toda o »protestnih shodih« je bilo malo slišati. Še-le pod sedanjo vlado se je v popolnem sporazumu z invalidsko organizacijo izdelal zakon, ld pride na vrsto, ko bo sklicana narodna skupščina, to je v začetku meseca oktobra. Zastopniki invalidov so izrekli svojo zadovoljnost nad invalidskim zakonom. Vse to je bilo naznanjeno v časopisju. Sedanja vlada je dejansko pokazala, da ni vlada praznih besed, kakor prejšnje vlade, in vendar prireja v — Sloveniji — Udruženje vojnih invalidov sedaj »protestne shode«, prej pa, ko jih je bilo krvavo treba, jih pa ni. To diši malo po dr. Žerjavu, ki je proj kot minister invalide vodil za nos. Invalidi, pozor! Ne dnjte se od Zerjavovih priga-njačev zlorabljati I
š Mariborske vesti. Nemci so razvili živahno agitacijo, vendar je upati, da trez-nejši someščani ne bodo sledili Schauer-jevim petelinom, ki so jim hoče «plobisci-tarnega «užitka in demagogije na račun stvarne komunalne politike. Zlasti nemški obrtniki so nejevoljni nad taktiko gospode Glaser^Muhleisen e tutti quanti in bodo volili slovensko listo, na kateri se bleste imena poštenih, splošno priljubljenih obrtnikov. — O r j u u a še ne miruje in skuša kovati iz vo-livno borbe za sebe kapital. »Straža« kliče orjunašem, naj se ne vtikajo v zadevo, ki se jih ne tiče, ker bodo slovenske stranke že same opravile borbo. — Zupan Grčar ne bo več kandidiral, ker se peha za županskim stolcem znani socialpatriotski tribun Bahun. — Iz zgodovinskega društva. Dne 13. t. m. je izročilo odposlanstvo Zgodovinskega društva v slavnostni dvorani moškega učiteljišča praškemu vseueil. prof. dr. M. Murku krasno diplomo častnega članstva, ki jo je izdelal g. prof. Gvajc. Slavnosti jc prisostvovalo odlično mariborsko občinstvo; zvečer se je vršil v Grajski kleti prijateljski sestanek, na katerem je g. profesor pripovedoval svoje vtise iz Snndžaka. — Dr. L a -sker pride v Maribor? Rakor poročajo tukajšnji listi, utegne na svoji turneji skozi Jngoslavijo obiskati svetovni šnhist dr. Emanuel Lasker (Berlin) tudi Maribor. Šnhisti mu nameravajo prirediti slovesen sprejem. — 18. t. m. ob 19. uri so vrši zadnja seja mestnega občinskega sveta v Mariboru.
Dnevni red obsega: 1. Predlogi in vprašanja. 2. Poročilo predsedstva. 3. Poročilo odsekov* š Živinski sejmi v Mariboru odprti.
Dne 23. sept. bo zopet povoji in konjski sejem v Mariboru, 2G. sopt. pa svinjski sejem, Tako je odgovoril veterinarski oddelek v Mariboru poslancu Zebotu. Kupci so vabijo, da se udeležijo sejma 23. sept. v Mariboru.
š Predrzna roparja. V Sodincih pri Veliki Nedelji sta vlomila dva neznana maski-rana roparja v hišo gostilničarko Marije Do-linšek. Vdrla sta skozi podstrešje. Gostilničarko in služkinjo Angelo Lah sta zvezala in jima zamašila usta. Nato sta odnesla precej gotovine, več dragocenosti, obleko in perilo in sta pobegnila. O predrznih roparjih nimajo še nobene sledi.
Vič. Dne 10. 9. so se vršile volitve novega krajnega šolskega sveta. Volitve so se izvršilet tako, da SLS kot najmočnejša strani ka v občini ni dobila v novem krajnem šolskem svetu nobenega zastopnika razen zastopnika cerkve in šole, ki sta itak člana in se jih ni volilo. Značilno je posebno to, da je »delavski klub« volil soglasno liberalne kandidate. Radovedni smo, kaj bodo k tej zvezi rekli delavci« volivci? Od obeh klubov pa se je kršil dogovor, da se upošteva ključ, ki je bil določen prvotno. Klub odbornikov SLS je v znali protesta oddal pri volitvah prazne glasovnice.
Vranja peč. Pomenljiv in važen dan je bil zadnjo nedeljo Imena Marijinega za našo gorsko župnijico. Ta dan je namreč asistent dež. hig. zavoda g. Puhar v dvakratnem predavanju s skioptičiiimi slikami — posebej otrokom, posebej odraslim — razložil pogubni vpliv alkohola, posebno o žganju v tako mikavni in obenem v srce segajoči obliki, da so trdim hribovskim možem večkrat stopile solze v oči. Predavatelj zasluži, da ga pozo-, vejo še v to in ono, ne samo dolinsko, ampak tudi hribovsko vas. Zakaj ravno v hribih se je alkoholizem tu iu tam tako močno raz-pasel, dasi ne trdimo, da bi bile naše vasice v tem oziru prve, da bo treba takorekoč nov, rod vzgojili, če hočemo priti v čase treznosti. G. predavatelju pa zahvala tudi na tem mestu z željo, da Bog obilo blagoslovi njegov trud.
Zavroe pri Piuju. Dne 14. t. m. je bil pri nas za župana izvoljen vrl mladenič Martin Rihtarič, načelnik krajevne organizacije SLS in predsednik mladeniške Marijine družbe. Tudi svetovalca Jožef Kokot in Mirko Kopša sta odločna pristaša SLS. Tako je zopet ena občina prišla v naše roke. Dolgo let za Avstrije so nje na čelu stali Nemci in šta-jercijanci, zadnja tri lete pa žalibog izključeni šoLnik Troha, ki je občino privedel na kraj propada. Zadnji čas so ga tudi njegovi pristaši zapustili; edino poštni odpravnik Feguš je še njegov privesek, a ludi tu bo treba očistiti, akoravno ga g. dr. Janžekovič ščiti. Prihodnjič bomo poročali, kako je dr. Janžekovič inspi-ciral poštni urad.
Dnevne novice.
—	Vprašanje na upravo monopola. tttrfi-no nam je, da je finančni minister že zdavna podpisal odredbo, po kateri se draginiska do-klada tobačnemu delavstvu zviša za 4 Din dnevno in se izplača 3 Din draginjske do-klade za osebo, delavstvo pa te odredbe še do danes ni deležno. Zakaj uprava monopola to stvar zavlačuje?
—	Nameravana redukcija na južni železnici ustavljena. Minister Sušnik jo dne 15. 1. m. brzojavno odgovoril poslancu Zebotu na njegovo interpelacijo, da jc odredil, da se nameravana redukcija postajnega osobja na južni železnici ustavi. Kdor je že reduciran, bo sprejet nazaj. Direkcija je lo že sporočila vsem postajam.
—	Škofijska gimnazija v Št. Vidu nad
Ljubljano je imela koncem preteklega šolskega lota 334 dijakov. Po dopolnilnih in po-navljavnih izpitih jih je izdelalo z odliko 92, z dobrim uspehom 217, izdelalo ni 22 dijakov, 3 so ostali neizprnšnni (27.5, 6.6 in 0.9 mMot-kov). V novem šolskem lolu pn kp jr» vpisalo v zavod 336 gojencev. V posameznih razredih je dijakov: I. a 44, T. h 38, TT. a 33, IT. b 35. ni. 50, IV. 45, V. 28, VI. 24, VII. 23, VIII. 14.
j— Pojasnilo ravnateljstva državnih železnic. Na našo novico >Kje leži krivda« v štev. 206 z dne 9. septembra srno prejeli sledeče pojasnilo: >V nedeljo dne 7.\1X. in ponedeljek dne-JB. IX. je bila vsled »Marijanskega kongresa« v Ljubljani in Kmetskega praznika« na Bledu na vseh progah ogromna frekvenca. Vsled pomanjkanja osebnih voz, smo morali uporabljati tudi G vozove. Poleg rednih vlakov, ki jih je bilo treba ojačiti, kolikor so mogli stroji prenesti, je bilo v prometu dne 8. IX. še večje število posebnih vlakov. Tako na progi Ljubljana—Bled 3 pari, Ljubljana—Kamnik 1 par, Ljubljana—Novo mesto 1 par, Ljubljana—Vrhnika 1 par in Ljubljana—Zidani most 1 par. Pri sestavljanju garnitur smo se držali principa, da morajo imeti vlaki na progah, kjer vozimo z brzino 60 km ali več, v pni vrsti osebne vozove. Na lokalnih progah smo pa uporabili tudi G vozove, kolikor nam je nedosta-jalo osebnih voz. Na kratkih progah kot Ljubljana—Vrhnika in Ljubljana1—Kamnik, smo uporabili za ojačenje in za posebne vlake izključno le G vozove. Na dolenjski progi smo uporabili za ojačenje in posebni vlak približno eno tretjino G voz. Kot ojačenje smo morali uporabiti G vozove tudi na progi Jesenice—Ljubljana. Trditev, da bi imeli samo dolenjski vlaki živinske vozove, ni resnična, ker so se isti uporabljali skoro na vseh progah, posebno pa na onih, kjer vozijo vlaki z manjšo brzino, kot 60 km.« K temu pojasnilu k naši notici o živinskih vozovili moramo dostaviti, da je železniško ravnateljstvo in železniško osebje svojo nalogo ob Marijanskem kongresu naravnost sijajno rešilo. Kljub velikanskemu, nepričakovanemu navalu občinstva je bil železniški promet ločen in ni bilo niti najmanjšega incidenta.
—	Topovske strelne vaje na Barju. Na temelju obstoječega povelja g, ministra vojske in mornarice ima 16. artiljerijski polk izvršiti toletno ostro streljanje iz topov v svrho šolanja vojakov. Streljanje iz topov se lx>de vršilo na terenu, imenovanem »Ljubljansko barje« in to na (18.) osemnajstega, (20.) dvajsetega, (22.) dvaindvajstega in (23.) triindvajsetega septembra 1924. Zemljišče, katero je izbrano za ostro streljanje, meji na sledeče naselbine: Od severne strani: M. H. Kosler — Črna vas, od vzhodne strani: Hauptmanca, Babina Gorica—Škofeljca, Klanec do vasi Gubnišče, od južne strani: Pijava gorica— Kremenica—Studenec, in od zapada: Iška loka—Matena—Brest—Tomišelj — Sv. Janez in Sv. Lovrenc (kota 329)—vasi Jezero— Podpeč. Zemljevid (sekcije) Ljubljana v razmerju .1:75.000 (specijalka avstrijske izdaje). Za slučaj slabega vremena in ako ne bi bilo mogoče izvršiti streljanja iz topov v označenih dneh, se bodo vršile kasneje, kadar bo vreme to dopuščalo. V tem slučaju se bode ukrenje-no pravočasno javilo. Celokupni prostor, kateri je označen za streljanje iz topov, se bode imenovane dneve gosto zastražil z vojaškimi stražami, katerim se hoče izdati strogo povelje, da nikogar ne puščajo v rajon strelišča, dokler ne bode dan znak ustaviti ogenj. Prebivalstvu se naroča, da posluša vojaške straže, katere bodo postavljene v svrho zastraže-nja potov in celokupnega strelišča, ker bi v protivnem lahko zašlo pod ogenj topov in s tem v smrtno nevarnost. Na vseh potih, stezah, katere vodijo v streliščni prostor, bodo, razen vojakov-stražnikov, postavljene opozorilne table z napisom >16. artiljerijski polk vrši streljanje iz topov; zabranjen vstop v strelski rajon. Ne dotikaj se nerazstreljene artiljerijsko municije (zrna). Prebivalstvo okoliških vasi, posebno pastirji in drugi, naj se pod nobenim pogojem ne dotikajo nerazpoče-nih granat in šrapnelov. Ako bi jih kje na zemljišču našli v prostom, kjer se je vršilo streljanje, naj dotični to takoj naznani mestnemu magistratu, če pa leži izstrelek zunaj mestnih občinskih mej, okrajnemu glavarstvu v Ljubljani — Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. septembra 1924.
—	Umrl je v Mengšu po dolgi bolezni ob-žeznani posestnik in gostilničar Josip Kralj, dolgoletni predsednik tamošnje podružnice Kmetijske družbe in dolgoleten član nadzorstva elektro-strojne zadruge v Mengšu. N. v m. p.l
—	Zaroka. Dne 14. t m. se je zaročil gospod Karol S e r i n i, sin lesnega trgovca iz Dolenjega Logatca z gospodično Milko Korenčan, hčerko gostilničarja in mesarja istotam.
—	Lepe sliko Marijan, kongresa se dobe po 5 Din pri fotografu Hugonu Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7.
—	Potovanje naših gospodarskih krogov v Prago. Ceškoslovaško-jugoslovansko narodnogospodarsko udruženjo v Pragi, ki je v preteklem letu priredilo izlet češkoslovaških trgovcev, industrijcev in obrtnikov v Jugoslavijo, je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem izreka željo, da bi se priredil skupen izlet naših gospodarskih krogov na jesenski praški veliki semenj, ki se vrši od 21. do 28. septembra 1924. Poleg obiska velikega sejma je nameravan tudi po- i set najvažnejših trgovskih in industrijskih I centrov češkoslovaške republike. Potovanje bi trajalo v celem 10 do 15 dni. Ker bi z izletom vrnil obisk, ki so nam ga napravili lansko leto češkoslovaški gospodarski krogi, a bi l il tudi obisk trgovskih in industrijskih IržišS v češkoslovaški republiki za vse ude-ležnike velikega informativnega in poučnega
pomena, želi zbornica, da bi se izleta udeležilo čim večje število naših trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Natančen načrt potovanja bo mogoče izdelati, ko bo število udeležencev vsaj približno znano. Zato prosi zbornica, da se blagovolijo javiti čim prej vsi, ki se nameravajo udeležiti potovanja. Vožnja bi stala (z uporabo sej make legitimacije) z brzoviakom III. razreda približno 685.02 Din, II. razred 924.50 Din. Za stanovanje in hrano je računati približno 250 Din dnevno.
—	Olajšava za posetnike živinskega sejma v Sarajevu. Železniški minister je dovolil za obiskovalce velikega sejma za živino in živinske izdelke, ki se bo vršil v Sarajevu od 21. do 23. septembra L 1., 50 odstotkov popusta na vseh železnicah. Znižanje velja od ] 8. do ,25. septembra t. 1. za obiskovalce, kakor tudi za prevoz živine in živalskih pridelkov.
—	Proslava kluba hrvatskih književnikov in umetnikov v Osijeku se bo vršila 5. oktobra L 1. in ne, kakor so objavili nekateri listi, 3. oktobra. Ob 8. uri se bo vršila v gornjo-gradski župni cerkvi slovanska služba božja. Službo božjo bo opravil grško-katoliški župnik g. Spiridion Petranovič iz Petrov«*. Ob 9. uri (do pol 12.) se bo vršil v trgovski in obrtni zbornici prosvetni setanek. Ob pol 12. bo v župnijski dvorani otvoril župan mesta Osijeka na svečani način razstavo slik, ki ji sledi predavanje g. prof. M. D. Gjuriča. Nato se bo vršil skupni obed, ki ga je treba v naprej naročiti pri Klubu hrv. književnikov in umetnikov v Osijeku. Slikarji morajo čimprej vposiati svoja dela.
—	Potres. Iz Rimskih toplic nam poročajo: v pondeljek, dne 15. sept. ob 9. uri zvečer mo čutili precej močan potresni sunek. Smer mu je bila od severovzhoda proti jugozahodu.
—	Ia diplomacije. Za novsga španskega poslanika ra našem dvoru je imenovan Don I Francisco. Dosedanji odpravnik poslov je pre- ! meščan v Bukarešt
—	Afera Ajadrnliteve. Te dni je bila po enoletni preiskavi izročena belgrajske' iu prvostopnemu sedišču znana vohunka Danica Androličeva. Mestno sodišče je dostavilo ves materijal drfpvnemu pravdniku v pretres. — Razprava, ki ee bo vršila približno koncem septembra, obeta postati zelo zanimiva.
—	Ka??,ki isropali občinsko blagajno. — >Vreme« je prejelo iz Peči vcat, da so kačaki pod vodstvom nekega Arnavta-begunca napadli občinsko sodišče v selu Zlokučani ter pri tej priliki odnesli 30.000 Din državnega denarja, ki ga ie občina zbrala kot davščino. Preplašila jih je blagajnikova žena s svojim krikom ki pa seljaki s puškinimi streli. V kotu dotične sobe je bil mali zabojček z 80.000 Din. Tega denarja kačaki, k sreči, niso opazili-
—	Afera Carlicr-Iseli — druga Dreyfu-sova afera? Zagrebški listi pišejo: V Belgrad je dospela sestra francoskega stotnika Car-lier-a, ki je bil radi umora Švicarja Jean Iseli-ja obsojen na 20 let težke ječe. Z gdč. Suzan-ne Carlier je prišel tudi francoski advokat conte de Remagne, da pospeši obnovo procesa, za katerega se tudi zanimata advokata — oče in sin — dr. Martinaca. Carlier je baje nedolžen; po vsem sodeč, je morilec, toda pozitivnih dokazov ni. Carlier jo začel v poža-revski ječi besneti, tako da ga morajo vezati. Njega uničuje okolnost, ker noče objaviti nekih dokumentov, ki bi škodili interesom francoske republike. Afera Carlier je baje druga Dreyfusova afera. Gdč. Carlier je odpotovala v Požarevac, da se sestane z bratom.
—	Pazite na kolesa! Iz gostilniške veže Katarine Ves na Rodici je bilo ukradeno Ivanu Ručigaju kolo znamke >Jugo< štev. 591407, vredno 2000 Din. — Tismonoši Ka-rolu Mesec je bilo ukradeno kolo izpred gostilne Habjanove v Domžalah. Kolo je črno, dobro ohranjeno, vredno 1600 Din. — Izpred gostilne >Vivod« v Mešici je bilo ukradeno rudarju Francetu Čufarju 3000 Din vredno kolo znamke »Kosmus« štev. 316714, črno ple-skano.
—	Razne tatvine in vlomi. Julijana Kan-gler je pokradla svojemu gospodarju Janko Rozmanu v Libuši nekaj ženske obleke, čevljev, naglavnih in žepnih robcev in nekaj gotovine ter je pobegnila. — V Središču je bilo vlomljeno v stanovanje Marije Antonovič. Tat je ukradel več obleke in perila in je napravil okrog 12.000 Din škode.
Najrcnejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. GriCar & Me-jafi.
Minister dr. Behmen v Ljubljani.
Včeraj popoldne se je pripeljal v Ljubljano minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Behmen. V pondeljek si je ogledal Rogaško Slatino ter tu imel konferenco z načelnikom zdravstvenega oddelka dr. Katičičem, katerega je pozval v Rogaško Slatino. V njegovem spremstvu potujejo posl. g. M i 1 j k o v i o, g. dr. L o h e r t in kabinetni šef, G. minister si je včeraj ogledal Topolsčico in nekatere druge zavode ter se je popoldne proti večeru pripeljal v Ljubljano, kjer sta ga pod invalidskim domom sprejela velik župan g. Š p o r n in g. dr. G o r š i č. Ob pol 6. uri je nato g. minister s spremstvom izstopil v hotelu Union, kjer ga je takoj ob-
iskal posL K r e m ž a r ter se ž njim del j časa razgovarjaL
Ob 7. uri je nato bil sprejet pri ministru primarij g. dr. Vinko Gregorič, kateremu je g. minister povedal, da je ugodil zahtevam slovenskih poslancev ter podpisal odlok, s katerim sme deželna bolnišnica uporabljati svoje dohodke sama, s čemur bo končana kriza v bolnici.
Nato sta v spremstvu posl. Kremžarja bila sprejeta gg. dr. ZdešarinLavtižar, ki sta predložila g. ministru želje in zahteve socialnega in tudi zdravstvenega značaja. Posebej je bil gospod minister informiran o skrbi za otroško varstvo pri nas, o razmerah v bolnicah, med invalidi in v uradu za zavarovanje delavcev. Glede pokojninskega zavoda, o katerem se je tudi govorilo, je g. minister povedal, da je vprašanje povišanja rent ugodno rešil. K sklepu je g. minister obžaloval, da ni imel več prilike ogledati si vzorno dobrodelne ustanove v Ljubljani, o katerih je slišal že toliko lepega.
Danes zjutraj so g. minister odpelje v Zagreb in odtod v Belgrad.
Po svetu.
—	Ustanovitev slovaške nadškofije. Pogajanja med Vatikanom in češkoslovaško vlado, zadevajoča posestno-pravno ureditev v esztergomski nadškofiji (Gran) se približujejo koncu. Kurija je sprejela zahtevo po ustanovitvi neodvisne nadškofije za Slovaško. Zadeva bo formalno takoj urejena, ko «3 povran v Prago papeški nuncij msgr. Marmaggi, ki uživa sedaj svoj dopust na grajščini nadškofa Kordača v Dobfišu. Sedež nove nadškofije bo Bratislava. Vatikanski krogi se mnenja, da je to velika koncesija praški vladi. V analognih slučajih da Vatikan ni tako postopal.
—	Kje pričenja mednarodni sporazum? Francosko ministrstvo pravosodja pripravlja zakonski načrt, po katerem bo dovoljeno nemškim artistom svobodno nastopati v francoskih varijetejih. Istotako odredbo pripravljajo v Nemčiji. No, vendar se giblje!
—	Odprava dvorskega vlaka v Belgiji. Radi štedenja so v Belgiji ukinili dvorski vlak. Odslej se bodo salonski vozovi kraljevske rodbine priklopili navadnemu osebnemu ali brzemu vlaku. Pohištvo dvorskega vlaka je bilo prodano na javni dražbi.
—	Zbirka znamk carja Nikolaja II. Ruska sovjetska vlada je prodala nekemu Ame-rikancu zelo dragoceno zbirko znamk carja Nikolaja II. Zbirka obsega 35.000 komadov, med njimi zelo redke znamke.
—	Brezplačna stavbišča za revne sloje. Novosadska občina je začela deliti brezplačna stavbišča vsem onim meščanom, ki si hočejo zgraditi hiše. Razdelilo se bo več sto oralov zemlje. Računa se. da bo na ta način mogoče pospešiti gradbo 1000 do 1500 hiš za srednje in revnejše sloje.
—	Zavod za hipnozo v Belgradu. Ministrstvo narodnega zdravja namerava ustanoviti v Belgradu zavod za hipnozo, ki bo služil modernemu zdravljenju živčnih bolezni in kriminalističnim preiskavam.
—	Naše izseljeništvo. Te dni je dospel v splitsko luko izseljeni ški parnik društva Co-sulich »Belvedere«. Nanj se je ukrcalo približno 150 naših ljudi, ki se izselijo v Južno Ameriko.
—	Italijanski in naš Rdeči križ. Italijanski Rdeči križ je poslal naši organizaciji predlog v svrho tesnejšega sodelovanja na polju humanizma. Ta predlog, sličen onemu švicarskega Rdečega križa, bodo pretresli na prvi seji upravnega odbora našega Rdečega križa.
—	Legar in škrlatica v Splitu. Te dni se je pojavil v Splitu nov slučaj legarja, doslej četrti, ter izgleda, da se bo ta epidemija še širila. Z neverjetno brzino se je začela širiti tudi škrlatica. Od šest slučajev legarja so bili trije smrtni.
—	Lifko Lešče. Ker se na pošti in železnici dostikrat zamenja Lešče pri Otočcu in Lesce pri Bledu, je vlada odredila, da se imajo pošiljati vse pošiljatve v Ličko Lešče (pri Otočcu).
—	Oče ubil sina radi — dekleta. Seljak Kvičič iz šušnjevca blizu Garčina se je skregal s svojim sinom radi nekega dekleta, v katero je bil sin zaljubljen, ter mu je branil že-nitev. Po dolgotrajnih prepirih je prišlo nekega dno do spopada. Oče je zabodel sina s koso v trebuh in ga je tako poškodoval, da je takoj izdihnil. Očeta so odvedli v brodski zapor.
—	Gosenice v Srcmu. Kakor poročajo iz Maroviča, so se v tamkajšnji okolici pojavile v veliki množini gosenice. Zelje na poljih je v veliki nevarnosti.
—	Župnije brez žnpnikov. Pred par dnevi je bila ukinjena rimsko-katoliška župnija v Vrbanji (Slavonija) ter jo bila spojena v kom-petenčnem oziru z župnijo Soljane. Ravno tako so bo spojila župnija Aljuraš z Daljem, ker znašajo župnikovi dohodki v naturi jedva 250 Din na mesec, tako da je eksistenca župnika izključena.
—	Pokopališče pod novosadskim aerodromom. Pred par dnevi so našli pod novosadskim aerodromom človeški okostnjak. Spočetka se je mislilo, da gre za davno izvršeni zločin. Medtem so ugotovili, da je to del pokopališča. V grobovih so našli 15 do 20 okostnjakov. Preiskava je dognala, da je to pokopališče iz leta
1848. Na tem mestu so bili pokopani na kužni bolezni umrli vstaši.
—	Borba na življenje in smrt V virovi-
tiško bolnico so nedavno pripeljali 32 letnega posestnika Matijo Gyeryija iz Pitomače, ker mu je mlatilni stroj odtrgal nogo pri kolenu. Gyeryi je sopil na lestvo, da bi stroj med delovanjem izčistil. Lestva se je prelomila in nesrečnež je padel v stroj. Gyeryi je močne konstrukcije iu je imel toliko prisotnosti duha, da se je z nadčloveškim naporom izvlekel iz stroja, sicer bi ga bilo vsega razmesarilo Noga je seveda ostala v stroju.
—	Odprava >bagna« v francoskih kolo« nijali. > Peti t Parisien« poroča, da je ministrski predsednik Herriot sklenil odpraviti tako-zvani kolonijalni >bagno«. Ujetniki se bodo vrnili v Francijo.
—	Racija v Budimpešti. Budimpeštansfca policija je te' dni izvedla racijo v igralskih klubih. Zalotila je 100 oseb iz najfinejše družbe. Družbo so odpremili v skupini na urad višjega mestnega kapetana, kjer so se morali posamezniki legitimirati. Izpustili so jih pozno, v popoldanskih urah. Uvedena je preiskava. Policija jo konfiscirala igralskega denarja v znesku 50 milijonov mažarskih kran.
—	Ghandi — predsednik indijskega kongresa. Listi poročajo iz Londona, da je bil Man hatura Ghandi soglasno izvoljen za predsednika indijskega narodnega kongresa.
—	500 imunitetnih zadev v Češkoslova« škem parlamentu. »Narodny Listtf« poročajo, da se je število imunitetnih zadev pomnožilo na 500. Prvi je bil posl. Tausik, »jur bilant« je pa agrarec Dubicky.
—	Duševno bolan minister. V Budim-* pešto so pripeljali bivšega mažarskega finančnega ministra Rolanda Hegediisa, ki se je zdravil v nekom draždanskem sanatoriju. Njegovo stanje je brezupno. Mož je telesno in duševno uničen.
ČUDNA MATURA,
V Italiji imajo nove predpise grede na-> ture zelo stroge. Zato so bili tudi zaključki presenetljivo slabi in je bilo povsod vznemiri jenje zelo veliko. V Messini je prišlo celo do požigov. Povsod se je videlo, da so imele ko-> misije stroga navodila, naj bodo brezobzirne!; najbrž so hoteli preprečiti prevelik naval na vseučilišča. Vidi se to iz tega, ker so bila stavljena včasih taka vprašanja, na katera: more odgovoriti samo strokovnjak. Naučnl minister je slednjič odredil, da smejo v oktobru ponoviti maturo oni, ki so padli iz treh prvih predmetov: iz italijanščine, latinščine in grščine. Nemci so ravno tako slabo odrezali kakor Italijani. Štiri gimnazije imajo: dve v Brixenu, po eno v Bozenu in Meranu. Od 31 maturantov v Bozenu sta napravila maturo dva, od 13 v Meranu dva, v Brisenu od 17 dva, skupaj torej od 61 šest, 55 jih je pa* dlo. To so pa res lepi uspehi. Dobro bi bilo, če bi z ozirom na tole poročilo nam kdo poslal poročilo o uspehih na zavodih, ki jih po-sečajo Slovenci.
KDOR PO ALKOHOLU SMRDI, MORA VEN!
Znani avto-kralj H. Ford je dal napraviti v vseh tovarniških prostorih, na prodajalnah in pisarnah sledeči napis: »Od danes naprej zgubi vsak moj nastavljenec brez izjeme in brez preklica takoj službo, kakor hitro je ua njegovi sapi opaziti duh po vinu. pivu ali žganju. Isto se mu zgodi, če dobimo pri njem ali v njegovem stanovanju enega teh strupov.« Kaj se pravi, biti pri Fordu nastavljen! To se pravi, biti udeležen na polovici dobička, ki gre na milijone dolarjev. Najslabše plačani delavec je dobil lani dnevno še G00 kron iz čistega dobička Taka grožnja, kakor je zgornja, zaleže zato več kakor vse ameriške protialkoholne postave.
ljubljanske novice.
lj Sestava sosveta mestne občine ljubljanske. Včeraj dne 16. t. m. je podpisal veliki župan g. T. Šporn odlok, s katerim se imenujejo v sosvet mestne občine ljubljanske sledeči gg.: Dr. Ivan Stanovnik, odvetniški kandidat Janko Nep. Jeglič, šolski ravnatelj in posestnik, Albin Zajec, finančni računski svetnik, Josip Pire, posestnik in računski svetnik, Franc Orehek, posestnik in podravnatelj Vzajemne posojilnice, dr. Valentin Rožič, profesor, Ivan Tokan, zasebni uradnik, Ivan Kralj, trgovec, Fran Čepeljnik, železniški uslužbenec, Anton Krhne, železniški uslužbenec, dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, Ivan Tavčar, uradnik agrarne direkcije, Josip Turk, posestnik in špediter.
lj Mestna hranilnica.. Včeraj je prevzelo posle pri Mestni hranilnici novoimenovano gerentstvo, sestoječe iz gg. dr. Jelenca, dr. Stanovnika, Vek. Vertovca in Alb. Zajca. — Inžen. Štebi se je sodelovanju v gerentstvu odpovedal. Novemu gerentstvu je izročil po sle bivši eksponent JDS trgovec Kollmann v navzočnosti vlad. komisarja dvojnega svetnika g. Kremenška in višjih hranilničnih uradnikov. Pozornost je vzbudilo, da k predaji nI došel ravnatelj Mestne hranilnice dr. Fran Černe. Pri prevzemu poslov sta podala gg. dr Jelene in dr. Stanovnik izjavo, da sedanje gerentstvo prevzema upravo Mestne hranilnic« le začasno, dokler vlada ne reši vložene prfc tožbo, meritorno sta pa protestirala proti in-
Stev. 212.
SEOVENEC, ctes 17. BepfemUra 1921.
Strah S.
stiluciji gerentstva, ker ta po JDS vpeljana metoda krši avtonomijo mestne občine in po občinskem svetu izvoljenega upravnega odbora Mestne hranilnice.
lj Brezumno modrovanje v >Julru«. V 214. Štev. »Jutra« se graja Petrič, hišni lastnik na Glincah, ki se brani sprejeti v svojo hišo upokoj. orožnika g. Horvata. Imenovani se ni hotel umakniti svoji prejšnji gospodinji, gospej Iljaš, vsled česar je morala ona cela tri leta stanovati v kleti z vso svojo družino ter povrh tega še zatožariti nad 10.000 K. Seveda mu ni hotel prepustiti nikdo takega stanovanja, kakor ga je imel tam po 25 Din mesečno, po primerni ceni pa je imel v tem času na razpolago vsaj tri stanovanja, kakor se govori, pa ni hotel nobenega; torej, če ni pravočasno imel stanovanja, je sam kriv. Gospodinji se je poročal izselilni rok za g. Horvata za dan 8. avg. — kar je pravilno — a malo čudno je, kako da v njegovem izselil-nem roku stoji datum 24. avg. Radovedni smo, kdo mu je tega za 16 dni podaljšal! Kako je dalje prišlo v odlok poročilo, da Petrič šp ni plačal davkov od svoje hiše, nasprotno pa je on dobil od davčnega urada pismeno potrdilo, da so njegovi davki popolnoma v redu, mora biti nekomu tudi gotovo dobro znano. Seveda oboje po pomoti! Naj bi se višje oblasti tudi za take točke malo bolj zanimale! Petrič je vsled bolezni predčasno upokojen in mora imeti po zdravniški Izjavi, ki je v prizivu priložena, zase lastno eobo, vseh dragih 5 oseb pa tudi ne more spati v eni mali sobici, ki vsled pomanjkanja prostora niti peči nima, kajti otroci rastejo, kar pa g. Horvat ne bi upošteval tudi še čez 10 let ne, ko bi bil enkrat notri. Če si človek s pristradanjem od ust kupi končno malo hi-šioo, si jo kupi vendar v prvi vrsti zase, ne pa za druge. Zato pa le vse, kakor je prav! Če pa je sedaj Petrič podrl štedilnik, je gotova resnica, da zato, ker je bil potreben popravila. Ravno tako tla v sobi, ki prepuščajo mokroto, da se po spodnjem stropu delajo velike rujave lise. Stanovanje se popravlja vendar takrat, kadar jo prazno. G. Horvat naj išče stanovanje tam, kjer ga potrebujejo za lastno družino, saj smo že zgoraj omenili, da bi bil v zadnjih treh letih, odkar mu je bilo odpovedano, dobil lahko že troje stanovanj, če bi mu ne bila napoti sedanja višja stanarina. Torej, ne le preveč nepotrebnega modrovanja.
lj V zahvali rodbin Praunseis in Dež-tnan je pomotoma izostalo ime p. n. pevskega drnštva sv. Krištofa, ki je pelo žalostinke ob pogrebu g. Boštjančiča.
lj Smrtna kosa. Umrl je upokojeni uradnik Kranjske hranilnice in dolgoletni tajnik »Rdečega križa« g. Alojzij Mer lak.
lj Uradne ure pri carinarnicah. Od 15. t m. naprej trajajo uradne ure pri carinarnicah od 8.—12. in od 14.—17.
lj Aretirani so bili Istenič Ivan, Starčnik T., Zupančič Fran in Svetec Alojzij radi tatvine, Vavpotič Iv. radi pijanosti in Hrovat 'Adolf radi nedostojnega vedenja.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 12 ovadb in sicer radi tatvine 2, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka cest-no-policijskega reda 3, radi prekoračenja policijske ure 1, radi godbe brez dovoljenja 1, radi prestopka obrtnega reda 1, radi izgreda radi nedostojnega vedenja 1 in enega so prepeljali v bolnico z rešilnim vozom.
Roparski umor v Spori. Pirnieah.
Včeraj dopoldne se je pričela druga sen-jMcljonalna obravnava in sicer proti Janezu Kristanu, po domače Tomažinu, roj. 16. maja 1891 v Selcah-Vodice, delavec v Sp. Pirni-čah št. 32. Obtožen je goljufije in pa roparskega umora.
Obtožnica
ga dolži, da jel. tekom meseca februarja 1924 v Sp. Pirničah z zvitim prigovarjanjem, da 3i bo nabavil potrebne listine za potovanje v Ameriko, izvabil od Marije Zevnikove 35 tisoč kron in jo s tem pripravil v zmoto in oškodoval. II. Da je v noči med 13. in 14. majem 1924 na Skaručni in sicer v gozdu »Na senožetih« v namenu, da se polasti njenega denarja (35.000 kron), zlate zapestne uro in njene ročne torbice, izvabil svojo žrtev zvijačno v gozd, kjer je hotel nad njo izvršiti posilstvo, nato pa jo je ustrelil dvakrat v glavo. Obe krogi j i sta predrli nosne kosti, čelnico in prodrli v možgane, tako, da je žena nmrla v par trenotkih vsled otrpnjenja možganov. — Obtožnica jo jako obširna in obsega nad 50 strani. V bistvu nam pove obtožnica tole: Janez Kristan je znan v svojem kraju kot nasilen in delamržen človek, katerega so boji cela soseska. Ne zna ne brati ln ne pisati. Pred vojno jo služil pri svojem stricu Rozmanu. Ko je bil Rozman pri vojakih, je imel Kristan z njegovo ženo ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Rozmanova se ga je branila, toda ni se mogla nasilneža otresti, ln jI je še celo zagrozil, da ubije njo in otroka. Grozil jo tudi s samomorom ln se je hotel dvakrat obesiti, toda napravil je vedno tako, da ga je Rozmanova še pravočasno rešila. Kmalu milo se je oženil. Toda tudi kot mož ni pustil Rozmanove pri mira, silil jo je k občevanju, ki zopet ni ostalo brez posledic. L. 1917 so je kot že omenjeno, oženil
x Rozalijo Lavtižarjevo, ki je oskrbovala posestvo, gostilno ln trgovino svojega brata Franceta, ki je bil v ruskem ujetništvu. In začel je gospodariti s premoženjem svojega svaka. Prodajal je od hiše pridelke, les, živino, kradel pa je tudi obleko, zlatnino in sre-brnino. Tudi s svojo ženo je ravnal strašno grdo. Izrazil se je o njej večkrat, da bo tega »hudiča« ubil, tri leta bo prestal, pa bo mir. Nekoč je tudi že streljal na njo in žena so mu je lo s težavo izvila. Kroglja pa je udarila tik poleg zibelke v steno. Ko se je Lavti-žar vrnil Iz ujetništva, nI mogel več živeti na njegov račun in je začel, mesto da bi se vrnil k rodnemu poštenemu delu, tihotapiti razno blago iz in v Italijo. Pri tem so ga no-koč zasačili in je bil v Trstu 11 mesecev zaprt. Ko se je dne 7. jan. že vrnil iz Trsta, si je izbral obtoženec novo žrtev in sicer pokojno Marijo Zevnikovo.
Znanje z Zevnikovo — mnor — rop.
Marija Zevnlkova, kateri je padel prvi mož v vojni, se je omožila dragic z Matevžem Zevnikom, ki je trgoval z deželnimi pridelki. Ker je pa več popival kot kupčeval, je žena uvidela, da bo šla domačija v tuje roke. In res je mož kmalu prodal posestvo brez ženine vednosti za 100.000 kron. Žena je ostala z otroci na posestvu šo do cvetne nedelje. Ta dan je prodal Zevnlk tudi vse premičnine. Vzel je otroke in se je preselil k svojim sta-rišem v Mavčiče, ona pa je odšla k svoji tašči in se ni hotela vrniti k svojemu možu. Leto prej se je seznanila pokojnica z Vinkom Rozmanom, poštenim fantom Iz iste fare. S tem fantom sta sklenila, da gresta v Ameriko. V tem času se je vrnil obtoženi Kristan iz tržaškega zapora. Sestala sta se prvič v gostilni pri »Nacku« v Kranju. Tam je obljubil obtoženec Zevnjkovi, da ji bo preskrbel potne listine za Ameriko in jo jo povabil v to svrho na svoj dom v Pirniče. Dne 7. februarja je prišla pokojna res k njemu na dom in tam ji je obtoženec natvezil, da potrebuje 25.000 kron za nabavo ponarejenih listin v Ljubljani. Zevnikova, ki je imela pri svoji prijateljici Krmeški shranjenih 100.000 kron 3e dvignila 40.000 kron. Od tega zneska je shranila 15.000 kron pri svojem bratrancu Filipu Konjarju, 25.000 kron pa je vzela seboj v Ljubljano, da jih izroči Kristanu. Z morilcem se je sestala v gostilni pri Jesihu v Medvodah, ž njima je bila tudi priča Ivana Knific. Šla sta v Ljubljano, kjer sta se razšla na Šentjakobskem mostu. Knifičeva pa se je kmalu poslovila. Zevnikova je izročila, kakor pove Knifičeva že v Medvodah 25.000 K. Kristan ji je obljubil, da se odpelje v Zagreb po karte za v Ameriko. Ker se Kristan ni vrnil je šla Zevnikova k njemu. Nesla mu je še 10000 kron, ker je rekel, da hoče agent iz Ljubljane še d-jnar. Nekoč je dala pokojnica obtožencu tudi brovning, katerega je prinesel njen mož od vojakov in sicer samo, da jo bolj gotovo spravi v Ameriko. Med tem je Zevnikova dvignila pri Kermeški še 60.000 kron, katere jo shranila v ročni torbici, katero so našli po umoru v obdolženčevi hiši. Zevnikova je pravila svoji prijateljici Konjarjev!, da odpotuje z Rozmanom v Amoriko in je prosila bratranca Konjarja, da jo spremi. Ko je Kristan opazil Zevnikovo v družbi Konjarja, se je silno razjezil. Rekel ji je, da danes no moreta odpotovati in da naj pride drugi dan sama. Rekel ji je pri tem, glej, da zopet ne pripelješ kakega hudiča s seboj.
Dragi dan je šla pokojna sama h Kristanu. Pred odhodom je tožila priči Mariji Smo-! le, da jo čudno boli srce in da gre strašno težko v Zagreb po karte. Obtoženec je namreč zvabil svojo žrtev na ta način, da je šla sama ž njim. Od časa, ko se je Zevnikova poslovila od Smoletove, se ne ve, kje je hodila. Sestala se je z obdolžencem v bližini kovačije. Kaj se je godilo nato in kako se je izvršil umor, to ve samo obtoženec. Vse indi-cije in izpovedi prič. ki so Čule na poti prepir med njima, kažejo, da more edino le Kristan biti morilec Zevnikove. Priče pripovedujejo, da sta odšla Kristan in Zevnikova po najbližji poti skozi gozd v smeri proti Skaručini. Na »Gmajni« je slišalo več prič tri strele in pa kratek obupen krik. Nato je pobral svoji žrtvi ročno torbico z denarjem in pa zlato zapestno uro. Po umora je zbežal ropar domov in je zakopal oropane predmete pod veliki kamen pod kapom na levi strani vrat na dvorišče. Le zlato zapestno uro so našli v predalu njegovega umivalnika. Revolver pa so našli v leseni škatljicl, katero je pribil na gredo pred dvoriščnimi vrati. Kam je skril denar so ne vo, pri njem ga niso našli. Obtoženec zanika krivdo in trdi, da od 4. maja dalje pokojne sploh ni veo videl.
Zaslišanje obtoženca.
Po prečitani obtožnici je začel preds. dr. Kaiser zasliševati obtoženca, ki se obnaša popolnoma mirno in tudi mirno in premišljeno odgovarja. Krivdo odločno zanika. Na opomin, da je znan kot nasilen človek, pravi obtoženec, da je bil nasilen le kot fant. Zakaj se ga ljudje boje, tega ne ve. Tepel se nisem, samo enkrat sem nekega policija sunil ln sem dobil 6 mesecev. Nekoč sem enega nabil, ker ga drugI niso upali. Skočil sem, pa sem ga malo z nožem sunil. Pri stricu Rozmanu je služil in Rozmanova se mu je baje sama udala in tudi nI res, da se je hotel dvakrat obesiti. Imel sem bolj fost punce, pa se nisem. Zevnikova se mi ni hotela udati. Ože-
nil sem se leta 1917. Prvi teden sem ženo okloftov. Vrgel som jo za noge b posteljo, pa je bila huda. In prisolll sem ji eno dve, pa ae zelo, ker če bi jo zelo, so ji kar zmeša. Streljal jo nisem, dasi se ml očita, saj sem jo lahko z roko nabil. Tihotapil sem res in sem tudi veliko zaslužil. Česar me dolžl Zevnikova, nI vse skupaj nič res. Od nje nisem dobil več kot kakih 700 kron. Tudi ni res, da sem se preselil 10 dni prod umorom iz hiše na pod, da hi lahko odšel in prišel neopažon domov. Tisti večer Zevnikove sploh ni bilo pri meni in je tudi v torek nisem čakal pri. Kovačiji. Preds.: Odkod pa je prišla kuverta z 57.000 kronami pod kamen. Obtoženec: Tega ne vem kdo ga je skril, jaz bi ga bil dejal drugam. Preds.: Kdo pa bi jo bil, čo ne vi. Obtoženec: Jaz jo nisem in vem kdo jo je, jaz jo nisem Imel za kaj, mož pa jo je imel za kaj. Preds.: Pač imeli ste vzrok. Dala vam je 35.000 kron, da jo odpravito v Ameriko, česar niste storili in ona bi bila zahtevala denar nazaj. Dala vam jo žo 35.000 kron, 60.000 kron jih je še imela, zraven pa zlato uro in zapestnico, tako skupno okrog 100.000 kron. Obtoženefc: Gospodje porotniki in sodniki — jaz jo nisem.
Zdravniško mnenje.
Sodnima zdravnikoma dr. M a y e r j u in dr. T r a v n e r j u so predložili okostje glave pokojne Zevnikove in sta ugotovila dve strelni poškodbi. Obe krogli sta prebili lobanjsko kost in vdrli v možgansko votlino. Pokojna jc umrla vsled poškodbe možgan iu je nastopila smrt takoj. Črne potplutbe na vratu značijo, ] da jo je napadalec davil, iz česar sklepata, da jo je hotel spraviti s tem prijemom v tak položaj, v kakršnem jo je hotel imeti. Nato jo je iz neposredne bližine dvakrat ustreliL
Pričevanje.
Prva je bila zaslišana njegova žena, ki pa že dolgo ni več pri njem, 331etna Rozalija Kristanova. Poročila sta se že 1. 1917., zakon je bil jako nesrečen. Predno se je omožila, je gospodarila na bratovem posestvu, ki je bil takrat pri vojakih. Tri mesece pred poroko je imela otroka. Ona ga opisuje kot zelo hudobnega človeka. Pravi, da se vse zlaže, vedno jo | je pretepal. Nekoč jo je pretepel s toporiščem ! komaj en teden pred porodom. Ze 1. 1918. ji i je grozil večkrat s puško in neki večer je tudi ! pograbil za puško, nameril proti njej in ustre-] lil. K sreči pa je žena pravočasno pograbila za cev in strel je udaril tik nad otrokovo zi-| belko v steno. Zagrozil ji je nekoč tudi, da mu je žal, da jo ni že pred par leti ubil, pa bi bil sedaj že prestal. Tudi je našla neko noč puško pri njem v postelji skrito pod odejo. Odšla sem od njega, ker me je pretepaval in ! grozil, da me bo ubil. Zvest ni bil in je vedno j za drugimi hodil. Prodajal je bratu tudi več | stvari, med temi tudi eno kravo, za katero je ; dobil 1400 kron, bratu pa je dal samo 800 K. Tudi njej je ukradel tri prstane. — Druga priča je bila Marija Balohova, kateri je bila Zevnikova mačeha in s katero sta se dobro razumeli. Balohovo je poslala Zevnikova h Kristanu zaradi voznih listov v Ameriko. Priča j dobro ve, da je dala Zevnikova Kristanu 25 1 tisoč kron za aro, da oskrbi liste. Kasneje je | rekel, da potrebuje še 10.000 kron. Tudi ji je I ostro zabičal, da se tega, da gre v Ameriko, ne sme nobenemu povedati, da se ne zve, ker bi jim sicer vzeli karte in bi bil izgubljen ves i denar. Ko je zahteval Kristan še 10.000 kron, 1 je rekla pokojna proti priči: Nesla mu bom, , vem, da me goljufa, pa naj ima, samo da mi i listke preskrbi in odidem.
Samokres priča dobro pozna in pove tudi, da ga je dala Kristanu zastonj, samo da ji skomandira liste. In res mu je žena izročila : usodni revolver, s katerim je bila potem sama ustreljena. Pove tudi, da je bila pokojna zelo rada zala in se je vedno jako čedno nosila. — Zevnik je veliko pil, pri kupčijah je imel večinoma izgube. Tudi ji je očital drugo j moške posebno kadar je bil pijan. — Pove-| dala ji je tudi, da je dala revolver Kristanu in ' da jo zelo srce boli in gre strašno težko v ! Ameriko. Moških se ni bala in je bila zelo ko-rajžna. Če ona noče, tako je rekla, ji nikdo nič ne stori in tudi pri njej ničesar ne doseže. Spozna tudi vse predmete, uro, obleko in druge predmete kot last pokojne Zevnikove. Rada je imela samo enega, s katerim si je tudi dopisovala in ga je tudi nameravala kasneje spraviti v Ameriko. Spoznala pa sem, da je pri slovesu slutila smrt, kar potrdijo tudi drugi, ki so jo bili videli. Obravnava se danes nadaljuje.
Tudi včeraj je bila porotna dvorana cel dan polna, vendar pa ni bilo tako hudega navala kot prejšnji dan.
Senatu je predsedoval višji svetnik dr. Kaiser, votanta sta bila svet. M o h o r i č in dr. Petelin. Tožil je Kristana državni pravdnik D o m i n i c o, zagovarjal ga je dr. š v i g e 1 j.
Prosveta.
pr Spakedranke za oznalbe potokov. Iz Marenberga nam poročajo: V »Uradnem i listu ljubljanske in mariborsko oblasti;: je izšla dne 30. avgusta t 1. naredba velikega župana mariborske oblasti, s katero se znižuje najmanjša dopustna mera za postrvi in lipane v nekaterih pritokih Drave v n ren-berškem in mariborskem sodnem okraji Ne moremo se dovolj načuditi malomarnosti in !
površnosti, s katero so se prevedla nemška zemljepisna imena potokov v naš uradni jezik, Čo bi bil prejšnjemu velikemu županu dr, Pirkmaierju, ki jo lo naredbo podpisal, vsaj! količkaj znan .Jan. Koprivnika spis : Pohorje«, ki je izhajal svoj čas v »Planinskem vestniku«, in ki je izšel letos z razširjenim besedilom v posebni izdaji, bi ne mogel podpisati takih gorostasuosti v narodnem in v slovensko-no-i meuklaturnem ozira. Tako n. pr. je za Re-k a r š č i c o ali 11 e ko, ki teče skozi Trbo-uje pri Vuzenici in kakor imenuje domačo ljudstvo ta potok, uradno uveljavil izraz •Trofinski potok« po nemški besedi Trofin, kakor so svoj čas imenovali Nemci vas Trbo-uje. Cerkveniški potok (nemško: Kirchbach)] se imenuje pravilno slovensko Cerkveni ca. Vuhredski potok (nemško: \Vucherer-bach) se imenuje pravilno slovensko Vu-hreščica, Velka-potok (nemško: Wolka-bach) samo Velka. Šošnarjevega potoka vob-,če ni, ampak samo potok (brez imena) vi šošnarjevem grabnu ali jarku v Janževskent vrhu (občina Janževski vrh — Orlicn). Za Pupaherski potok bi bilo bolje Pupaher-i j e v potok, za Ožboltski potok pa O ž h baltski potok, ker ljudstvo imenuje do-tični kraj Sv. O ž b a 11. Čermeniški potok (nemško Tschermenitzerbach) na ozemlju občine Kaplja se imenuje pravilno Čerme-t niča. Ehgartnov potok (nemško. Ehegartenbach) izvirajoč pod Remšnikomj (686 m) teče skozi selo Vas, spadajoče pod občino Remšnik in se radi tega imenuje med domačim ljudstvom Vaški potok. Repi-, čev potok pri Selnici ima več imen, najčeščei se sliši zanj Reka, vendar bi bilo pravilno slovensko ime zanj še ugotoviti.
Imena za označene potočne vode, kakofl jih uveljavlja citirana naredba velikega žu-t pana mariborskega okraja, med narodom v navadi, temveč so jih ribolovni upravičenci, ki so po večini skoraj še vsi nemške narodnosti, skovali po svoje, ne da bi se veliki! župan spustil v razmotrivanje, koliko so predložena mu zemljepisna imena naših gorskih potokov na Pohorju in Kozjaku pravilna« Po našem mnenju bi bilo to tem bolj po* trebno, da. bi najvišje pokrajinsko oblastvej določilo enkrat za vselej pravilne slovenske) nazive za zemljepisne pojme na svojem ozemlju ter na tak način napravilo konec mrcvar-jenju naših zemljepisnih pojmov, ki se jel razpaslo po prevratu v raznih uradih in zemljevidih.
Iz tega vidika bi trebalo torej uvodoma citirano naredbo še enkrat temeljito predei lati, če že ne vobčo razveljaviti ter jo objaviti s pravilnimi slovenskimi nazivi za V njej imenovane potoke in vode.
Aleksander Borovski. Eden največjih ži< večih svetovnih pianistov priredi dne 26. t. m, v Ljubljani svoj klavirski koncert. Več o sporedu v prihodnjih dneh; danes opozarjamo le na mojstra, ki uživa svetovni sloves v celi Evropi in Ameriki.
pr Češka premijera. 28. oktobra se bo vršila v Narodnem divadlu v Pragi krstna predstava Arnold Dvorakove tragedije »Bela gor ra«, in sicer kot jubilejna predstava. Overturo je komponiral Jaromir Weinberger. Dirigirat bo Ostrčil. Scenerije ustvarja Vratislav Hof-man, režija je v rokah K. Dostala. Tragedije« je poklonil avtor zunanjemu ministru dr. Be-nešu.
pr Najdeni Puškinovi rokopisi. »Times« poročajo iz Borovičov (Nižnij Novgorod), da so tamkaj našli doslej neznane rokopise velikega pesnika, in sicer pot ruskih in pet nePiških spisov o raznih problemih, med drugim o Napoleonovi kampanji v Egiptu, opis Guildhalla v Londonu, verze o carju Nikolaju I. ter vojaške in narodne pesmi.
Narodno gledišče.
Sreda, 17. septembra (opera): PIKOVA DAMA. — Izven. Četrtek, 18. septembra (drama): HASANAGI-NICA. — Izven.
Opera. V sredo, dno 17. t. m. se poje na novo naštudiraria in uprizorjena opera Čaj-kovskega »Pikova dama«. Pri tej priliki nastopi prvič tenorist, ruski komorni povec, g. Aleksander Valentinov v vlogi Hermana. Lizo poje na novo angažirana dramatična pevka gdčna Vanečkova iz Prage. Vlogo kneza Jeleckega pojo g. Popov. Ostalo partije izvajajo dame: gdčna Ropasova, Sfiligojeva, Korenjakova, Smolenskaja, ter gospodje Cvejič, Mohorič, Pugelj in Šubelj.
Hasanaginica. V četrtek, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer so uprizori v dramskem gledališču Ogrizovičeva drama v treh dejanjih #Hasanaginica«. V vlogi Hasanage nastopi prvič na našem odru gospod Mika Stoj kovic, znani srbski dramski umetnik, v vlogi Ummi-hane pa gostuje gospa Stoj ko videva Iz Beograda. Hasanaginlco igra ga Rogozova. Ostalo vlogo so v rokah gg. Šaričeve, Rakarjeve, Miro Danilove, Gorjupove, Rogoza, Skrbin-
ška, Drenovca, Cesarja itd. Režira sr. Rogoz,
»♦<■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦«
Speciclno za gospode DUHOVNIKE nudi črn«
delne m Mertus plašče
<p.r PEI ERINE samo >7 prvovrstnega in scrrcnioč= ijivega blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
€S©$p © dar s4 vo.
J. B.
tn
dr.
Anketa vinogradnikov in vinskih trgovcev.
V	pondeljek 15. t. m. se je po inicijativi na povabilo poljedelskega ministra gosp. Kulovca vršila z ozirom na obstoječo vinsko krizo anketa vinogradnikov in vinskih trgovcev iz cele države. Anketo je otvoril sam poljedelski minister. Navzoči pa so bili od poljedelskega ministrstva načelnik dr. Stojkovič, načelnik Rankovie in umirovljeni načelnik Pajo Todorovič. Iz Slovenije so se udeležili ankete: Robert Košar, dr. Basaj, veletrgovec Cucek in vinarski ravnatelj Puklavec. Iz vseh Vinorodnih delov države je bilo navzočih nad 40 vinogradnikov in vinskih trgovcev.
Minister dr. Kulovec je pri otvoritvi poudaril, da je brezsumnje glavni vzrok obstoječe vinske krize v tem, da so naši proizvod-ni vinski centri izgubili svoj prejšnji trg vsled novih %iržavnih meja- Velike količine vina, ki smo jin pridelali v prejšnjih letih, so krizo še poostrile, dočim prinaša letošnja izredno slaba vinska letina že precejšnjo ublažitev krize. Vendar so sklepi take ankete važni za bodočnost, da do takih težkih kriz, kakor smo jih preživljali, zopet ne pride. Na predlog gospoda ministra so bili soglasno izvoljeni v predsedstvo načelnik Pajo Todorovič, za podpredsednika Robert Košar in vseučiliški profesor Ritig iz Zagreba.
Bazo za razpravo ankete je tvoril temeljito izdelan referat načelnika v poljedelskem ministrstvu gospoda Rankoviča, ki je kratko in pregledno podal sliko današnjega stanja vinogradništva, navedel poglavitne vzroke dolgotrajne vinske krize in na to izvajal, kako naj bi se po njegovem mnenju vinska kriza odpravila. Med vzroki vinske krize je poleg izgube trga navajal zlasti veliko manjši domači konsum, povzročen od tega, ker so redni in poglavitni konsumenti, to so delavci, kmetje, uradniki in mali obrtniki ekonomsko oslabljeni. Poleg tega je navajal kot vzrok krize tudi prevelike zaslužke številnih prekup-cev in slabo kvaliteto pridelka.
V	celodnevni debati so potem o krizi govorili s svojega stališča vinogradnilti, s svo-
stališča pa vinski trgovci; nekateri od
jega
poslednjih so bili mnenja, da vinska kriza ne obstoji. Na večer istega dne je anketa sprejela resolucije, ki jih je predlagal gospod Robert Košar in katerih vsebina je sledeča. Anketa poziva vlado, da pri neposredno predsto-ječih trgovskih pogajanjih z Nemško Avstrijo doseže čimvečji kontingent vina, ki naj se brez ozira na stopnjo alkohola uvozi v Avstrijo. Najmanj pa se naj doseže pri teh pregovorih to, kar je dosegla Italija glede uvoza južnotirolskih vin v Nemško Avstrijo, namreč izvoz 50.000 hI mošta in 50.000 hI vina do 13 stopinj alkohola po carini 30 zlatih kron za hektoliter. Vlada naj se tudi pri vseh drugih trgovskih pogajanjih ozira na potrebe naše vinske produkcije in radi tega redno pritegne k takim pogajanjem vsaj po dva vinska strokovnjaka. — Ker so največja ovira živahnemu vinskemu prometu visoke tarife na železnici, naj vlada poskrbi za znižanje prevoznih tarif za vino, zlasti kolikor se gre za izvoz vina v inozemstvo. — Vlada naj naposled čim preje predloži moderni vinski zakon, s katerim se bo uredila in izboljšala ne le produkcija vina, ampak zlasti trgovina z vinom. Vse to pa bo dvignilo domači konsum in izvoz v inozemstvo.
Zanimivi so bili nekateri predlogi, ki so se pojavili v teku debate. Tako je n. pr. g. Cucek predlagal ustanovitev dveh zadrug: v Pragi in na Dunaju, ki naj posredujeta in pospešujeta uvoz našega vina na Češko in v N. 'Avstrijo. Predlog se je razbil na tem, ker bi zato bilo potrebno precej milijonov dinarjev. Sprožena je bila tudi misel, da država prevzame strogo kontrolo nad uvozom galice. Uvaža se namreč veliko slabe galice, ki ima minimalen učinek. Ker pa je par kron cenejša, jo vinogradniki kupujejo, ne poznavajoč ničvrednosti produkta.
Anketa je potekla v zelo živahnem tempu In pokazala, da čaka vlado in ravno tako privatne organizacije vinogradnikov cela vrsta nerešenih vprašanj, ki se ne smejo več odlagati radi velikega interesa, ki ga ima na njih nujni in pravilni rešitvi celokupno naše gospodarstvo. Zaščita konsumenta in zaščita producenta sta tu enako važni. Posrednik vinski trgovec se je znal sam več kot dovolj zaščititi.
Kam je dovela kriza, lepo osvetljuje dejstvo, da se je v Banatu na tisoče hektolitrov vina prekuhalo v žganje, da se celo grozdje ni trgalo, vse to radi prenizke cene vina.
Resolucije o kmetijskem kreditu.
Anketa se je vršila na poziv poljedelskega ministra, g. dr. Kulovca, dne 13. in 14. septembra v Belgradu in na kateri so bile zastopane najvažnejše zadružne pa tudi druge poljedelske organizacije, nekateri narodni poslanci in zastopnik državne hipotekarne banke, je vsled prepričanja, da je vprašanje kmetijskega kredita eno izmed najvažnejših vpra-
šanj našega narodnega gospodarstva, prišla po temeljitih in stvarnih razpravah k soglasnemu sklepu na sledeče resolucije.
1.	Z ozirom na značaj kmetijskega kredita, z ozirom na razmere našega kmetijstva in naposled z ozirom na izkušnje vseh držav, ki so take poskuse tudi delale, smatra anketa, da se mora vprašanje kmetijskega kredita temeljito rešiti Ie na svobodni zadružni podlagi.
2.	Ker so se vse zadružne centrale in druge poljedelske centrale, zastopane na anketi, izjavile, da so pripravljene vzeti v svoje roke organizacijo kmetijskega kredita pod pogojem, ako sodeluje tudi država, sklene anketa: zadružnim centralam se nalaga dolžnost, da v sporazumu s gospodom poljedelskim ministrom ustanovijo osrednjo zadružno banko.
3.	Osrednja zadružna banka se ima ustanoviti s kapitalom zadružnih central in drugih poljedelskih organizacij na zadružni podlagi in v zadružni obliki. Država naj pomaga pri tej stvari z znatnejšim kapitalom, ker presegajo potrebe po kmetijskem kreditu daleč ona sredstva, ki bi jih mogle dati zadružne ustanove. — Radi tega, da se kapital v to svrho lažje dobi tudi na svobodnem denarnem trgu, mora imeti osrednja zadružna banka pravico, da izdaja zastavna pieira na podlagi izdanih kreditov in da sprejema hranilne vloge. Istotako mora osrednja zadružna banka imeti pravico, da takoj po ustanovitvi re-eskomptira svoj portfelj tudi pri Narodni banki.
4.	Osrednjo zadružno banko vodi upravni odbor, v katerem sodelujejo tudi državni delegati, ki jih določa poljedelski minister. Kontrolira pa banko nadzorni odbor, v katerega istotako država pošlje svoje zastopnike. Poleg teh mora imeti država tudi svojega posebnega komisarja z nalogom, da nadzira točno izvrševanje zakona in pravil.
5.	Osrednja zadružna banka bo iz sredstev, ki bodo na ta način prišla v njeno razpolaganje, dovoljevala kredite poljedelcem potom zadružnih central in lokalnih zadrug ter potom ostalih kmetijskih centralnih organizacij in njihovih lokalnih udruženj.
6.	Osrednja zadružna banka mora dajati i vso vrste kredita: kratkoročni, srednjeročni in j dolgoročni kredit (personalni, realni in hipo- , tekarni kredit). Ker pa je potreba po kratko- j ročnem in srednjeročnem kreditu izredno ve- i lika in veliko bolj neodložna nego potreba po dolgoročnem kreditu, se mora banka spočetka , baviti pretežno s prvima dvema vrstama kre- j dita, dokler ne dobi zadostnih sredstev, da z njimi obvlada tudi potrebo po dolgoročnem kreditu.
7.	Vse centralne kmetijske ustanove, ki obstoje v državi in se bavijo z distribucijo poljedelskega kredita, morajo imeti pristop k osrednji zadružni banki, ako se v vsem prilagodijo poznanim in ugotovljenim zadružnim načelom.
8.	Z ozirom na veliko in nujno potrebo posameznih zadružnih central glede kredita izjavlja anketa, da naj država da že naprej 50 milijonov dinarjev potom Glavnega Zadružnega Saveza zadružnim centralam in drugim kmetijskim organizacijam, dokler se ne ustanovi osrednja zadružna banka. Ta vsota se vračuna pozneje kot vloga države v osrednjo zadružno banko.
Anketa je nadalje sklenila naprositi gospoda ministra za pošte in telegraf, da naj poštna hranilnica da več svojega kapitala na razpolago zadružnim centralam in drugim kmetijskim organizacijam in da se napravijo v pravilniku tozadevne spremembe, posebno da se s pravilnikom že določi, da ima zadružništvo potom Glavnega Zadružnega Saveza SHS vsaj enega zastopnika v nadzornem odboru poštne hranilnice. Prosi se nadalje, da se pri vseh poštno-čekovnih uradih ustanovijo čimprej nadzorni odbori, kakor jih predpisuje zakon. Tudi v te nadzorne odbore naj se pritegnejo zastopniki zadružnih central na predlog Glavnega Zadružnega Saveza. Glede državne hipotekarne banke je anketa sklenila, naj vlada čimprej začne izvrševati zakon o državni hipotekami banki od 20. februarja 1922, po katerem ima v upravi banke biti zastopano tudi zadružništvo. Najnujnejše pa je, da državna hipotekama banka iz razpoložljivih sredstev takoj dovoli večji kredit vodnim zadrugam.
in lila 37 do 47; biki Ia 48 do 50, Ila 34 do 40; krave Ia 48 do 58, Ila 30 do 36; lila 22 do 27; telice Ia 58, Ha 34 do 40. Prašiči: špe-harji Ia zlatih mark 86 do 90; pršutarji 76 do 82. — Za prima zaklane špeharje se je plačevalo do 115 zlatih mark. Vse cene se razumejo
za 100 nemških funtov t. j. 50 kg.
• • •
g Izkrivljene notacije novosadske borze.
Mi smo že opozorili na dejstvo, da notacije novosadske borze niso odgovarjale faktičnim cenam žitu in moki. Sedaj pa javljajo, da je par gospodarskih organizacij dvignilo proti borznemu svetu te borze obtožbo glede notacij, ki niso odgovarjale cenam, ki so se do-tičnega dne plačevale, sploh da so notacije bile samovoljno določene. O borznih notacijah trdijo, da so nižje kakor so v resnici. Tako notira borza 13 vrst vina, toda odkar obstoji borza, se na njej ni prodalo niti litra vina.
g Centrala kreditna banka v Belgradu v prisilni poravnavi. Upravni odbor belgrajske Centralne kreditne banke, manjšega denarnega zavoda je zaprosil zaradi slabili poslovnih rezultatov za prisilno poravnavo izven konkurza.
g Tretja telefonska proga Zagreb—Bel-grail. Poštno ministrstvo namerava v kratkem otvoriti tretjo telefonsko linijo med Belgradom in Zagrebom, kar bi stalo 6 milijonov dinarjev, izplačalo pa bi se v 3 letih.
g Dolgovi prometnega ministrstva prejšnje vlade. Kakor javljajo belgrajske Novosti«, je prevzelo prometno ministrstvo od prejšnje vlade tudi 160 milijonov dinarjev dolgov raznim firmam. To so vse tekoči dolgovi, za kar ni bilo v proračunu nobene postavke. Plačati je treba tovarni Skoda v Plznu 8 milijonov, graški tvornici vagonov 62, tvornici Ada-sovo 34, ogrski tvornici vagonov 10, tvrdki Kraus v Lincu 32, tvornici vagonov v Brodu 63, tvornici Ferrum v Subotici 10 in raznim tovarnam 30 milijonov dinarjev.
g Prodaja tobaka. Monopolska uprava je prodala češkoslovaški tobačni režiji 300.000 kg tobaka iz 1. 1920.
g Deficit francoske žetve. Kakor poročajo iz Pariza bo morala Francija letos uvoziti ca 2 milijona ton pšenice.
g Češkoslovaška dobi posojilo v Franciji. Iz poročil listov je razvidno, da se je Češkoslovaškemu finančnemu ministru posrečilo dobiti posojilo pri francoskih bankah v znesku poldruge milijarde češkoslovaških kron. g Švicarsko notranje posojilo- Švicarska j federalna vlada je razpisala notranje posojilo ! v znesku 80 milijonov švicarskih frankov, j Rok za vpis poteče 19. t. m.
g Ameriški krediti za nemško industrijo. Iz Berlina poročajo, da je nemška premogovna industrija dobila od ameriških finančnikov kredit v znesku 10 milijonov dolarjev, ravnotako tudi halijev sindikat v znesku 6 milijonov dolarjev.
g Znižanje diskonta na Poljskem. Iz Varšave javljajo, da je Poljska banka znižala diskont za inozemske menice od 10 na 8 odstotkov.
Tržno poročiio.
Cene sladkorju v Osijeku. Tukajšnja tvornica sladkorja je, kakor poroča >Jutarnji List«, morala znižati cene sladkorju radi tega, ker so tvornice v Velikem Bečkereku in Novem Vrbasu znižale cene. Stvar leži v tem, da osiješka tvornica ni hotela stopiti v kartel. Ostale tvornice so jo hotele prisiliti s tem, da zniža cene sladkorja. Tvornica v Vel. Bečkereku je uredila svoje skladišče in znižala ceno na 13.25 Din. V nadrobni trgovini se prodaja sladkor po 15 Din kg. Osiješka sladkorna tvornica je sprejela boj, ki sta ga začeli tvornici iz Vel. Bečkereka in Vrbasa. Podoba je, da bo osiješka tvornica v tej borbi izdržala, ker je dobro fundirana. Osiješki sladkor je kvalitativno enak češkemu.
Cene govejo živine in prašičev v Mona-kovem: Ia voli zlatih mark 58 do 62, voli Ila
16. septembra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 3.0885-3.1285 (3.2350 do 3.2650), London 315.62 do 318.62 (328.80 do 331.80), Newyork 7045-71.45 (73.50-74.50), Pariz 3.8250—3.8750 (3.9750-4.0250), Praga 2.1310—2.1610 (2.206250—2.236250), Dunaj 0.1003-0.1023 (0.1030-0.1059), Curih 13.4425 do 13.5425 (13.9650—14.0650). Tendenca slaba, blaga veliko na razpolago. Ker se je dvignil dinar v Curihu od 7.10 na 7.35, je zavladala na deviznem trgu po borzi prava kon-sternacija.
Curih. Belgrad 7.35 (7.10), Budimpešta 0.006850 (0.006850), Berlin 1.25 (1.2650), Italija 23.20 (23.25), London 23.67 (23-70), New-york 530.50 (530.50), Pariz 28.20 (28.50), Praga 15.90 (15.90), Dunaj 0.007455 (0.0075), Bu-karešt 2.80 (2.8375), Sofija 3.85 (3.8650).
Dunaj. Devize: Belgrad 988—992, Budimpešta —, Kodanj 11-980 do 12.020, London 316.000—317.000, Milan 3094—3106, Newyork 70.935-71.185, Pariz 3767—3783, Varšava 13.550-13.650.
Valute: dolarji 70.460—70.860. angleški funt 314.200—315.800, francoski frank 3725 do 3755, lira 3070—3090, dinar 987—993, češkoslovaška krona 2122—2138.
Praga. Devize: Lira 148.50, Zagreb 47.13, Pariz 180.25, London 451.55, Newyork 33-95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska posojilnica d. Celje 210, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240, Merkantilna banka, Kočevje 118 do 122, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 918, Slavenska banka d. d., Zagreb 102—104, Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana 150 do 152, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 460—485, Združene papirnice Vevče 120—130, 4 in pol odstot. kom. zadolžnice kranjske deželne banke 93 (bi.), Vojna odškodnina 119—120.
Zagreb. — Vrednostni papirji. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 106—111, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 116—118, Hrv. slav. hip. banka, Zagreb 66—68, Jugosloven-slca banka, Zagreb 105—107, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 220—240, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka.
Zagreb 105, Hrv. slav. d. d. za industriju Se-čera, Zagreb 950, Narodna šumska industrija, Zagreb 80, Našica 84, Guttman 900, Slavonija 77—80, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 475, Vojna odškodnina 113—115.50, 7 odstot. drž. invest. posojilo 63.
Dunaj. Alpine 374.000, Greinitz 145.000, Kranjska industrijska družba 750.000, Trboveljska družba 430.000, Leykam 166.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les. Drogovi 2-7 m dolž. na drob. koncu 10—24 cm debel., fco naklad, post. 220, remeljnl polovičarji 35-70, 70-80, 40-80, 80-80, fco meja 610, trami merkantilno tesani, fco meja 415, deske IIL vrsta, 20 mm, fco meja 550, deske I., II. vrsta, 33 mm, 32 media, paralelno rez., fco meja 690, deske I., II. vrsta, 33 mm, 26 media, paralelno rez., fco meja 685. Oglje Ia, vilano, fco meja 1 vag. 125—127 125. Zaklj. — Žito in poljski pri-d e 1 k i :, Pšenica domača, fco Ljubljana 370, pšenica bačka fco Bačka postaja 355, koruza bačka, fco Bačka postaja 290, oves bački, fco Bačka postaja 265, suhe gobe srednje vrste 44—52, laneno seme, par. Ljubljana 675, čebula Ia, fco gorenjska postaja 160, konopla mandžurska, btto za ntto, fco Ljubljana 880, krompir uzančni, fco nakladalna postaja 110. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, izbran, fco Ljubljana 650, fižol prepeličar, izbran, fco Ljubljana 600, fižol mandolon, iz-bran, fco Ljubljana 500, jabolka za prešanje, fco gor. postaja 44, jabolka Ia, obrana, fco naklad, postaja 130. — Seno, slama: Se-no Ia, sladko, prešano, fco Ljubljana 75. — Vino: Vino belo, dolenjsko, hrvatsko, štajersko, po vzorcu, fco naklad, postaja 710 do 800. — Kovine in rude: Jeklo po vzorcu, fco vag. nakladalna postaja 27.
Novi Sad. Pšenica Din 350—360, koruza 290, oves 265, moka basis nulerca 540—550, otrobi 185, fižol 460—470.
Turistika in spori
LAHKO ATLETSKA TEKMOVANJA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE.
(Dalje.)
V soboto zvečer, koncem prvega dne lahkoatletskih tekem, je izkazala Ilirija v moškem tekmovanju 33 točk, Primorje 15, Jadran 5 in LASK 1. Ilirija je oba dni prevladovala v tekih na daljše proge in v metih, Primorje v tekih do 400 m in v hoji. Drugi dan, ko so dozorele odločitve na 100, 200 in 400 m, je Primorje svojo pozicijo popravilo. Klasifikacija, ki sta jo vedno znova izračunavala oba tabora in tudi publika, je ostajala vendar ugodnejša za Ilirijo in tudi zadnja točka, štafeta 4 X 100 m, ki je donesla Pri-morju 10 vnaprej sigurnih točk, ni mogla več spremeniti situacije.
Enako ogorčeno borbo sta morala izbojevati Primorje in Ilirija predlanskim. Takrat je zaostala Ilirija le z 1 točko. Lani je zmagalo Primorje brez večjega napora, Ilirija pa se je morala zadovoljiti celo s tretjim mestom za LASKom. Spomladi je Ilirija svojo 1. atl. sekcijo temeljito reorganizirala. Pritegnila je k rednemu treningu skoro same mlajše sile, ki so se v kratkem času lepo razvile. Jedro sekcije tvorijo danes prvaki v metih Zupan (kladivo), Derganc (krogla), Oražem (disk) in Orehek (kopje), tekača Deržaj, Perše in talentirani skakač Štrekelj. Eden prvih stebrov lahkoatletske Ilirije je popularni Vidmajer, mnogo obeta tudi mladi Borštnar. Posebne zasluge za izredni napredek Ilirije na 1. atl. polju ima inž. S. Bloudek in V. Vodišek. — Primorje zahvaljuje svojo odlično pozicijo v jugoslovanski 1. atletiki predvsem internacijo-nalcema Perparju in Valtriču, ki v teku na kratke proge danes nimata enakovredne konkurence v državi. Od mlajših moči se opaža predvsem Koch, nadalje Slamič H (hoja), v dobrega ali round atleta se razvija Jančigaj. — V Jadranu dorašča z malim Kristanom morda izreden tekač na daljše proge. Izvrstno je uspel v teku na 800 m tudi Kregelj. — LASK je nastopil slabo pripravljen. Opažalo se je od Laskovcev Vukmanoviča (kopje, krogla) in Umeka, ki pa nikakor ni bil v polni formi.
Damska 1. atletska sekcija Primorja je izredna in sigurno tudi z internacij onalnega stališča prvorazredna. Atletinje sestri Šantel in Preveč so postavile v soboto in nedeljo celo vrsto novih državnih rekordov, o katerih j smo poročali že včeraj. Izmed Ilirijank sta jako dobri Bemikova in Križeva.
Sporedno s športno in tovariško borbo na tekališču in tekmovalnih prostorih so vodili funkcijonarji seveda tudi tokrat nesporten, mnogokrat nefair boj »za zeleno mizo<, pri razsodišču. V soboto je zavrnila jurija en dvomljivo utemeljen protest Ilirije, v nedeljo se je morala baviti kar s štirimi protesti funkcionarjev Primorja, ki so bili razen enega slučaja tudi zavrnjeni.
Končno klasifikacijo po točkah smo prinesli že včeraj. Vrstni red je: I. Ilirija 64 točk, II. Primorje 62 točk, IIL Jadran 17, IV. LASK 10 za moška tekmovanja ter za ženska tekmovanja I. Primorje 73, II. Ilirija 35 točit. Posamezni rezultati se glase (I. mesto šteje 5, 2. mesto 3 in tretje mesto 1 iočko):
Štafeta 4X100 m: 1. Primorje 47, 2. LASK, 3. Ilirija.
200 m: 1. Valtrič 24.3, 2. Perpar, 3. Slamič.
400 m: 1. Koch (Prim.), 2. Bizjak (Prim.), 3. Valtrič.
800 m: 1. Kregelj (Jadran) 2 :10, 2. Vidma-jer (Ilir.), 3. Persche (Ilir.).
1500 m: 1. Kristan (Jadr.) 4 :41.3, 2. Der-žaj (Ilir.), 3. Vidic (Prim.).
5000 m: 1. Deržaj 17 :22.8, 2. Kristan, 3. Kumar (Prim.).
Boja 3000 m: 1. Slamič H. 16 :22, 2. Škraj-nar, 3. Bašin (vsi Prim.).
Krogla: 1. Derganc (Ilir.) 11.11, 2. Oražem (Ilir.) 10.88, 3. Vukmanovič (LASK).
Kladivo: 1. Zupan (Ilir.) 30.36, 2. Vodisek (Ilir.) 20.73, 3. Borštnar (Ilir.) 20.
Dislc: 1. Oražem 31.82, 2. Sever (Jad.) 31.04, 3. Zabjek (Ilir.).
Kopje: 1. Orehek (Ilir.) 44.39, 2. Vukmanovič 40.49, 3. Jančigaj (Prim.).
'Skok v višino: 1. in 2. Vidmajer in Borštnar, oba 165 cm, 3. Štrekelj (Ilir.).
Skok v daljavo: 1. Perpar 593 cm, 2. Jančigaj 564, 3. Vidmajer.
Troskok: 1. Perpar 11.16 m, 2. Vidmajer 11.03, 3. Pevalek (Ilir.) 10.83.
Skok ob palici: 1. Štrekelj (Ilir.) 280, 2. Derganc 280, 3. Kermavner (Jadr.).
Ženska tekmovanja:
60 m: 1. Santel D. (Prim.) 8.2 sek., 2. Bernik (Ilir.), 3. Preveč (Prim.).
'Štafeta 4X60 m: 1. Primorje 33.4, 2. Ilirija, 3. Primorje II.
100 m: 1. Santel D. 13.8, 2. Preveč, 3. Bernik.
200 m: 1. Santel D. 28.8, 2. Preveč, 3. Ravnikar (Prim.).
Olimpijska ttafeta (60 -f 87.50 -f 100 + + 200 m): 1. Primorje 60.5, 2. Ilirija, 3. Ilirija II. Krogla: 1. Bernik (Ilir.) 745 cm, 2. Križ (Dir.)
714.5, 3. Oven (Prim.). Disk: 1. Križ 23.67 m, 2. Preveč S. 20.42,
3. Tralar (Prim.). Kopje: 1. Preveč 26.43 m, 2. Križ 21.86, 3. Ah-
čin (Prim.). Skok v višino: 1. Santel D. 135 cm, 2. Preveč
125, 3. Bloudek (Ilir.). Skok v daljavo: 1. Santel D. 457 cm, 2. Preveč S. 457, 3. Santel V.
Maznanila.
»Ljubljana< ima sejo nocoj ob osmih. Služkinje! V četrtek 18. sept bo zopet prva pevska vaja ob osmih zvečer v Alojzi jevLšču. Pridite vse dosedanje pevke in pripeljite tudi nove tovarišice seboj, ki imajo kaj posluha in veselja za petje! Pevovodja.
Klub ljubiteljev pticarjev obvešča vse, ki se zanimajo za letošnjo ljubljansko jesensko vzrejeno in uporabnostno tekmo psov frma-čev in spanijelov, da je vsled tehtnih razlogov preložena s 4. in 5. na 11. in 12. oktobra t L Prijave psov je vposlati najkasneje do 5. oktobra, prijavnma znaša za člane Din 15, za nečlane Din 30, za poklicne lovce polovico.
šolski vestnlk.
Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu in gospodinjske šole v Šmihelu javlja interesentom, da je za vstop v zimski oddelek na kmetijski šoli na Grmu žo dovolj prosilcev, istotako je popolnoma zasedena tudi
gospodinjska šola v Šmihelu in se ne sprejemajo prošnje za ta zavod več. V c e 1 o 1 e t -nem oddelku kmetijske šole na Grmu je pa še dovolj mest na razpolago in se vabijo zlasti mladeniči vinorodnih krajev, da vlagajo prošnjo za vstop v celoletno šolo. Učenci se v celoletni šoli dosti več naučijo kot v zimski, ker vidijo vsa dela v gospodarstvu tudi praktično izvajati, česar v zimskem času ni. Prošnje je vlagati do 1. oktobra L 1. pri ravnatelistvu šole.
Poizvedovanja.
Izgubil so je otroški mornariški suknjič v smeri Ambrožev trg — Martinova cesta, opremljen s št. 33. Oddati je proti primerni nagradi v gostilni pri Naletu, Banko, Martinova cesta 3.
Izgubil se je pes ali pa je moral biti odpeljan v nedeljo 14. t. m. Pes je čuvaj, volčje pasme, precej velik, sivo rjavkaste barve, s pasjo znamko 264 in sliši na ime >Haras«. — Kdor ve kako podatke, naj to naznani proti nagradi v Ljubljani, Vodovodna cesta 296.
Izgubljeni so bili dne 13. 9. od 2.-3. ure popoldne beli čipkasti zastori na glavni cesti od Šiške proti Vižmarjem do Medna. Oddati jih je proti nagradi pri Tome, Dunajska cesta štev. 31, IL
Farina gegeniiber z rdečim lotosovim cvetom na etiketi je edino prava izvirna ko-lonjska voda svetovno priznane prve destile-rije v Kolinu: Johann Maria Farina gegeniiber dem Julichs Platz.
mEn5EI3SEH!E!3IEmEMEIllE
NOVE UČNE KNJIGE iz zaloge Jugoslov. knjigarne v Ljubljanli
Komatar-Dr. Capuder, Zgodovina noi vega veka za višje razrede srednjih šol (izide začetek oktobra).
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, vez. Din 60.—.
Kržišnik, Zemljepis za srednje šole III. del, vezano Din 28.—.
Bučar, Zgodovina novega veka z& nižje razrede srednjih šol. Din 35.—,
Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih šoL (Izide začetek oktobra.)
Melik, Zemljepis kraljevine Srbov^ Hrvatov in Slovencev. Din 32.—.
Sodnik, Logaritmi. Petdecimalne loi garitmične in goniometrične (trigonome* trične) tabele. Din 28.—.
Ing. Novak, Zemljepisni atlas kraljem vino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedem zemljevidov. Din 48.—.
Ing. Kregar, Praktična perspektiva! (izide 15. septembra kot rokopis).
V zalogi so tudi šolske knjige za vso osnovne, meščanske in srednje šole.
EHSEMEIIIEMEmEMEmEIII
— Srbohrvaščino poučuje prvovrsten
strokovnjak in v skupinah po Berlitzovi me* todi tudi cirilico, čitanje in pisanje. Vpisovanje! in pojasnila v trgovini s pisarniškimi stroji Ant« Rud. Legat, Maribor, samo Slorenska ulica 7, telefon 100.	5608
AMALIJA ZAVIRŠEK, vdora uradnika, naznanja, da je njen dragi brat
vpokojen uradnik Kranjske hranilnice in dolgoletni tajnik »Društva Rdečega Križa« v Ljubljani
umri po dolgi, mučni bolezni dne 15. septembra.
Pogreb se vrši iz deželne bolnice v sredo, dne 17. sept. ob pol 4. popoldne.
Ljubljana, dne 16. septembra 1924
It*
rS0,PuMm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, mati, sestra m svakinja, gospa
ie! roj,
posestnica
po dolgi in mučni bolezni, v 58. letu starosti', v ponedeljek ob treh popolane mirno v Gospodu aaspata. — Pogreb drage pokojnice se vrši v sredo dne 17. septembra ob 10. dopoldne iz hiše žalost, na tarno pokopališče.
Pokoj nico priporočamo v molitev in blag spomin.
Trbovlje, dne 16. septembra 1924.
IVAN KMET, soprog. — MARIJA omož. R1IIARD, ANA in ROZA, hčere. - LJUD-MILA PLESKOVIC, sestra. - IVAN PLE-SKOVIC, svak.
ORGANIST in
CERKVENIK
preganjan od Italijanov, išče službe v Jugoslaviji in koncesije za trgovino, ker ima soproga obrtno spričevalo. -Ponudbe do 1. oktobra na upravo lista pod štev. 5568.
< TRBOVELJSKI
PPeEMOG in DRVA
dobavlja Družba »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
Prima ogrske in dom. SALAME, polnomasten tranisiov-ski SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prve vrste nudi
S. Buzzolini
na in ZAJUTRKOVALNICA,
LJUBLJANA, Llngerjeva ulica.	4153
za šole, S« tehnike Velika Izbira itd, Zmerne cene.
Fr, P. Zajec
optik, Ljubljana, Start trg 9,
Stanovanje S
se išče za UČENKO meščan, šole. > Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje«.
Erjavec
„pri zlati lopati"
irgovina z žeieznino
Ljubljana. Valvazorfev trg 7
(prej Hammersclimldt)
prlporoSa svojo, bogato *a-logo raznovTsfcae ?eleznlae ter tnal prvovrstni dalma-tine&I „Portland eoment" po nizki ceni.
Zahvala
vsem, ki ste v tako obilnem številu spremili nepozabnega soproga oziroma očeta
m
na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala vsem blagim sorodnikom in znancem, ki ste izrazili bodisi ustmeno ali pismeno svoje sožalje; nadalje zahvala pevskemu zboru za lope žalostinke iu vsem za poklonjeno krasno cvetje in mnogoštevilne vence.
šent Vid pri Planini, dne 13. septembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
Krompir, orehe,
suhe gobe, belo proso
in drage deželne pridelke, KUPUJEM vsako množino in plačujem najvišje. - ANTON TRAVIZAN, trgovec, Bršlin, p. Novo mesto,	5629
Iščem «
v upravi lista pod štev. 5674.
ZHIlfaErs 0£1 4- razr. iUSjsmd srednje šole sprejme uradniška družina v Ljubljani na hrano in stanovanje. — Naslov se izve v upravi lista pod štev. 5673.
Proda se otroški športni VOZIČEK in kuhinjska KREDENCA. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5672.
pomočnik, zelo priden, išče dela. Naslov v upravi pod št. 5659.
KATERA TVRDKA
bi sprejela gospodično z eno leino pisarniško prakso kot blagajničarko. Ponudbe pod »MARLJIVA«.	5671
Kupim suhe gotie
po najvišji ceni in vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER — VELENJE. 5648
UČNO MESTO za deklico 14 let, voj. siroto, iščem na deželi. Po možnosti z vso oskrbo. Naslov v upravi št. 5650.
išče soliden uradnik. Plača ev. za pol leta naprej. - Ponudbe pod šifro 1. oktohsr« upravi.
10.000 kron nagrade,
kdor zamenja stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin v sredini mesta za stanovanje treh ali dveh večjih sob v sredini mesta. Ponudbe pod »10.000 K nagrade«. 5657
zdrav, olupljen SMREKOV in JELKOV LES od 2 do 7 m dolg, 13 do 26 cm debel. — Ponudbe z navedbo množine označbe dobavnega časa
in
na ALBERT OFNER, lesni trgovec, Karlovec. 5661
z mešanim blagom se takoj odda v najem v prometnem kraju blizu kolodvora na Dolenjskem. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 5643.
za dobroidoč patentiran predmet se išče v vseh večjili krajih Slovenije, kakor Maribor, Celje, Ptuj, Novo mesto, Kočevje, Kranj, Kamnik, Jesenice, Rakek, Lož itd. Prednost imajo elektrotehnična podjetja. Potreben kapital par tisoč dinarjev. - Ponudbe ra upravo lista pod »Dober zaslužek«.
dobro izurjen, z večletno prakso, samski, z dobrimi spričevali, išče službe. - Naslov v upravi lista pod »Zanesljiv št. 5652«.
it.
(zadnje leto) išče lepo opremljeno SOBO, ev. z oskrbo. - Ponudbe na naslov: Evgen BUHBINDER, Čenta, Banat.
2 do 3
SOBE
s priiiklinami, išče ugledna stranka, samo tri odraščene osebe, pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe pod Ugodni pogoji štev. 5662 na uprava,
INŠTRUKTOR cand. phiL
išče hrano ali stan. Vsi predmeti, franc., laščina. Naslov, v upravi lista pod štev. 5653.
i_________II
m

P. n.
na,
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji in kolesa
„GRITZfiER"
v VSEH OPREMAH za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam vseh vrst čevljarski stroji ,,As33er" kakor: cilinder, levoročni
in krojaški. Pouk v V £ 1. H f U ter
ftrpangH periaa m nogavic Ištofanje) brezplačno £ fl 8 ES O le pri:
los. Peteline, Ljubljana I
blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Popravila sprejemamo.
• trifiiiiiiiiminitMitMinifiiii!
J
Jos. Lavtižar:
Kadar je prišel v našo vas, je vselej obiskal tudi mene. Čeprav velik revež, 6topil je vedno z veselim licem v sobo, do-brovedoč, da imam sočutje z njim in da rad poslušam zgodbe njegovega življenja. Saj je menda bolj prav, ako gledamo na tiste, ki se jim godi slabo, kakor na one, ki se jim godi dobro. Pripovedoval je o svojih potovanjih križem Evrope in o ljudeh, ki jih je poznal večjidel od temne strani. Pa tudi njega so gledali ljudje bolj sumljivo. Postave je bil sloke, obraza bledega, velikih črnih oči, kratko ostriženih osivelih las in z brki pod nosom. Obleko je imel včasih dobro, včasih slabejšo, kakor je slučajno dobil dobrotnike. Ko sem ga zadnjič videl ,je bil dovolj čedno oblečen. Vihtel je palčico v rokah, slično gi-grlu, sicer pa ni imel nič drugega pri sebi. Semintja sem mu dal kak dober nauk, pa se mi je vselej dobrovoljno nasmejal, menda zato, ker ga ne potrebuje. Enkrat je celo 'irdil, da nečastno umrje, kdor bogat umrje. Imel je nazor, da igra vsak človek na svetu kako vlogo, naj je že finančni minister ali branjevec, 011 pa igra vlogo izgubljenca, ki mu je deloma namenjena, ali je svoje usode sam kriv.
Oče mu je bil poštenjak, mati je imela blago srce in skrb za družino, sin pa je padel daleč od debla.
Dovršil je tri razrede ljudske šole; več ni hotel študirati, čeprav je imel dobro glavo. Starši so ga dali krojaškemu mojstru v nauk, ki ga je dovršil v štirih letih. Potem so ga potrdili k vojakom, kjer je poslal četovodja, kar mu pa ni dosti poma-
galo. Prirojene trme in nagle jeze tudi v vojaškem stanu ni odložil ter je za kazen zopet postal prostak. Pri zasedbi Bosne ga je leta 1878. v trdnjavi Ključ zabodel neki Turek v desno ramo. Zdravil se je v Dubrovniku. Ko je okreval, so mu dali vojaško odhodnico in 125 gold. odškodnine. Vse življenje ni imel toliko denarja, kakor ga je dobil takrat. To je bilo vse njegovo premoženje, ki ga je pa v najkrajšem času zapravil. Pozneje se je oženil v Trstu, toda zapustil je ničvredno ženo ter od takrat postal navaden postopač in žganjar. Tuintam je še dobil kakšno delo, a se ga ni držal dolgo. »So skrbi na svetu«, mi je rekel, »pa se dobi tudi liker.«
Začela so se njegova potovanja. Najprej je obiskal Jugoslovane ter se nastanil v Belgradu. Tu ga je sprejel bogat trgovec za hlapca, pa ni vztrajal. Spri so je bil s kuharico ter jej dal celo par gorkih preko glave. Izgubil je službo in dobil vrh tega nekaj dni zapora pri sedišču. Vrnil se je na Hrvaško, kjer so ga dejali v Zagrebu radi nasilnosti štirinajst dni pod ključ.
Ker so mu niso prikupile slovanske dežele, je poskusil srečo med Nemci. Pa z istim uspehom. Na Dunaju so ga priprli tri tedne, v Gradcu pa tri mesece; v obeh krajih radi tepeža. Po prestani kazni se je vrnil v domovino. V Celovcu in Beljaku je prišel zopet v nasprotje s kazenskimi paragrafi, ki so mu donosi i novo bivanje med štirimi stenami.
Po toliko neprijetnih izkušnjah je zapustil Avstrijo in šel na Laško, kjer je pričakoval boljše prihodnosti. Seveda bi bil moral biti tudi on boljši človek; pa ostal je stari trmoglavec. Kakor bi jazbečarju ne mogel zravnati krivih nog drugače, nego
da bi jih polomil, tako bi tudi take trme ne mogel zlomiti na lep način. V Rimu je podnevi pritiskal na kljuke, ponoči pa prebival v skupnem stanovanju za brezstreš-ne. Rekel je, da se mu je dobro godilo, toda nemiren človek ne prenaša dolgo svoje sreče. O Italijanih je znano, da imajo vročo kri, pa tudi "on, akoprav slovenske korenine, je imel vročo, zato so ga vtaknili za dvajset dni v luknjo radi nevarnega pre-tenja in ga po prestani kazni poslali na Avstrijsko.
Za središče avstrijskega bivanja si je izbral Trst, ki mu je bil od prejšnjih let dobro znan. Od tu je delal sprehode na vse strani. Klatil se je po Istri, tuintam dobil kako delo, potem pa odšel zopet naprej. Ni čuda, da pride človeku brez stalnega doma marsikaj slabega na misel. V Pulju so ga zašili radi postopanja, v Rovinju radi pijanosti, in ko je prišel v Gorico, se je seznanil tudi z ondotno ječo. Radi tatvine baje ni bil nikoli kaznovan, ker je držal še toliko nase, da je pustil tuje blago v mini. Pri nas se je redno zglasil na dve leti. Rad je obiskal tudi svojo rojstno župnijo, čeprav ni imel ondi nobenega svojih ljudi več. Mudil se je tam le kakih par dni, češ, da postane otožen, ko se spomni da so mu umrli starši.
Pozneje je začel zahajati v severno Italijo. Videm, Benetke, Milan in Turin so mu bila znana mesta. Enkrat me je celo iz-nenadil z lepo razglednico, na katero je zapisal: >Srčne pozdrave z laške planjave. Pa povsod je imel priliko, ogledati si zapore od znotraj. Pozneje je prišel v južno-hancosko mesto Marseillc, a tudi tukaj ni ostal brez kazni. Ondotna ječa jc bila na jhujša, kar jih je poskusil. Vsak ujetnik jo
imel tako majhno sobico, da se je le dvakrat prestopil v njej. Postelj je bila čez dan priklenjena k zidu, da ni mogel ležati na njej. Zvečer so ujetniki oddajali vso obleko stražniku, ki jim jo je zjutraj zopet prinesel nazaj. Miza in stol sta bila vdelana v steno, da se nista mogla prestaviti drugam. Okno je bilo ob vrhu stene, da je prihajala svetloba le od zgoraj. Jesti so dobivali skozi linico pri vratih. Zjutraj je bil kruh, ob enajstih riž z zelenjavo, ričet ali makaroni, ob nedeljah košček svežega mesa, zvečer post. Citati niso smeli ne knjigo ne časopisa, v cerkev so hodili trikrat na teden. V cerkvi je bil vsak zaklenjen v zaboju, v katerem je bilo le toliko odprtine, da so oči videle pred oltar. Vsak dan so se nekaj časa sprehajali v visoko obzidanem prostoru, toda nobeden ni smel spregovoriti besede. Največji zločinci so imeli pajčolan čez obraz, da jih ni mogel nihče poznati. Zakaj da je prišel tudi naš vaga-bund v tako družbo, ni popolnoma jasno. Rekel je, ker se je v Marseillu stepel; toda gotovo je bilo kaj hujšega.
Vsega skupaj je bival 22 let v raznih zaporih. Modroslovec Nietsche pravi: >Kar pada, moramo še suniti.« Pri nepoboljšljivem človeku bi nam lahko prišlo kaj takega na misel, ako ne bi bili poučeni drugače. Sedaj hodi tisti, ki nosi naslov pričujočega spisa, po svetu kakor mož brez žene, kakor oče brez otrok, rokodelec brez zaslužka, klativitez brez doma. Pa gotovo ni več živ, ker ga že dalj časa pogrešamo. Bržkone so ntu že nekje izkopali grob za odpočitek. Mogoče da je Dizmov tovariš v nebeškem kraljestvu.
¥r»«vei|sns
drva prsmou
hohs
premog slezijshc brlkcle
dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg 8. Tel. 220 Plačilo tndl nn obroke.
HARMONIJ (Kotykiewicz), 2 gosli, 2 violi in flavta poceni naprodaj na Rimski cesti štev. 3, I. nadstr. 5632
dobro izurjena, se <k>l7liJGI priporoča za delo tia dom za perilo. - Naslov v upravi lista pod št. 5616.
fcfnvinp baker, med, S\U¥HISJ pakfong, rotguss, mehki svinec, odpadke kupujemo po najvišjih cenah. Po robo polijemo. - »BUTONIAc. Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261.	5208
Službo MESARSKEGA POMOČNIKA
najraje izv. Slovenije, išfem. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5584.
IŠČEM v najem dobro idočo
mesnico
ali. pa PRISTOPIM tudi kot KOMPANJON z večjo vsoto denarja. — Ponudbe pod: »Mesnica« št. 5587 na upravo.
Na ljubljanskih velesejmih zaslovele Jnrčeve KRANJSKE
KLOBASE
razpošilja od 5 kg naprej tvrdka K. JARC. Ljubljana, Hradeckega vas 35. 5172
PERJE
kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
Josip Brozovič
ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja
Iščem mesto HIŠNIKA oženjen brez otrok, srednje starosti. — Naslov pri upravi pod številko 5581.
damskih in moških klobukov se PRIPOROČA. -
BARBORIC - ZAVRTAN,
Ljubljana, Mestni trg št. 7.
Najbolj zadovoljni boste, ako naročite patri in pri Janko
l/CVIJC KOS, čevljar — Ljubljana, Rožna dolina. — Zanesljivi dobe na obroke.	5636
GRAŠČINA ORMOŽ ima za prodati par tisoč komadov
jagodnih rastlin
(Erdbeerenpflanzen). 5620
3b!1n°" valjčni stoli
(Schrot - Vfalzenstiihle) tvrdke Seck, Dresden, velikosti 800/350 mm, 600/300 mm, 600/250 mm, še čisto nov in v tovarniških zabojih, se vsled smrtnega slučaja lahko vredno kupijo. — Vpraša se pri: RUDOLF HOTZL, Apače pri Gor. Radgoni.	5503
^iMilllllllllliilllllllllllllllllillllllHIllIllUlllllillllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllig
Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga 1
| obrsSaite pozornost I
| na kel^rgsvino manufakCurnega blaga i
I podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26,	0
| središnica Zagreb, Dugo ul. 6. - Telef. 334.	i
= kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah
in vrlo solidni postrežbi.	:l
| NA DEBELO 1 NA DEBELO I	| SSi;iiii::;iji!UMinuiiiii!iiiiiiiiiii!ii!iiiiiiiiiiiitiiuiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiMii(iiiiiiuiiiiiiiii:D KUPUJEM PO VISOKIH CENAH
F. K a ni ar, hote! Tratnik, soba
Sv. Petra cesta štev. 25.
llaBlši! cesta Ua. 22.
Zaloga vsakovrstnega žaganega in trdega lesa in tramov. — Zaloga priznano najboljših PODPEŠKIH BUKOVIH DRV za kurjavo v polenih ali razžaganih z dostavo na dom, — HRASTOVI STEBRIČI in vse potrebno za ograje itd. — TOVARNA ZABOJEV po naročilu. _ ZALOGA UPOGNJENEGA POHIŠTVA lastnega izdelka.
Dobavlja najboljie bronaste j»o-nove, po kakovosti nadkrD|uJ«jo one iz predvojne dobe, tisti harmonični glasovi, 4 tedenski dobavni rok, veiletno jamstvo. — Odlikovana tvrdka i zlato kolajno. Cono najnižjo v Jugoslaviji
/ Svoji k svojim! \
a
^	Ako {elite nakupiti dobrega in solidnega, raznovrstnega manu-	*
fakturnega blaga, zglasite se le ia oglejte si bogato zalogo v trgovini manufakture, katero vsem toplo priporočamo I
Hugo Schmšdt, Celje
Cene ugodne!
P. n. bančnim zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v
Kopitarjeva ulica 6/il.
Br. 40.705.
Konkurz.
5517
1.	Na osnovu rešenja Ministarskog saveta br. 40.705/111 od 3. sept. 1924 gospedin Ministar poljoprivrede i voda ovim raspisuje medunarodni konknrs za izradu generalnog plana za uredenje državnog Topčiderskog parka sa Košutnjakom. Na ovom konkursu mogu učestvovati domači i strani inženjeri, arhitekti i baštenski inženjeri.
2.	Ocenjivački sud sastavljaju:
a)	g. Mihaj!o Kneževič, pomočnik ministra gradevine, zamenik g. Petar Popovič, načelnik arhitekt, odeljenja ministarstva gradevine;
b)	g. Vlad. Mitrovič, profesor univerziteta, zamenik g. Branko Popovič, odbornik opštine beogradske;
c)	g. Branko Tanazovič, profesor univerz;teta, zamenik g. S. Jovanovič, vanredni profesor tehničkog lakulteta;
č) g. dr. Hran. Joksimovič, inšpektor ministarstva narodnog zdravlja, zamenik g. Milivoje Cermanovič;
d)	g. Mil, Bcbič, predsednik op&tine beogradske, zamenik g. Jevrem Protič, prvi kmet opštine beogradske;
e)	g. Mil. Durič, načelnik ministarstva poljoprivrede i voda, zamenik g. A. Stebut, profesor poljoprivrednog fakulteta;
•f) g. Ljub. Malelič, inšpektor generalne inšpekcije voda, zamenik g. Mil. Jovanovič, generalni inšpektor;
g)	g. J. Kovalevski, šef biroa za izrade generalnog plana Beograda, zamenik g. Veselin Tripkovič, arhitekta opštine beogradske;
h)	g. A. Majerovič, upravnik gradinarske škole, zamenik g. V. Burjan, vodar vin. vočarske škole.
3.	Nagrade za najbolje radove sledeče su:
I. nagrada od dinara ....... 120.000.—
II. nagrada od dinara....... 90.000.—
III.	nagrada od dinara ....... 60.000.—
IV.	nagrada od dinara....... 45.000.—
V.	nagrada od dinara....... 30.000.—
VI.	za odkup nenagradenih radova . . . 75.000.—
4.	Rok predaje radova je 31. decembar 1924 god.
5.	Bliži uslovi konkursa mogu se videti svakog radnog dana u Mini-starstvu poljoprivrede i voda.
6.	Potrebni situacioni planovi sadašnjeg parka i Košutnjaka sa programom mogu se dobiti u Ministarstvu poljoprivrede i voda po ceni od 300.— dinara.
Iz kancefarije Oelellenja za ratarstvo Ministarstva poljoprivrede i voda,
dne 4. septembra 1924 u BEOGRADU.
POZOR, KROJAČI!
Popolnoma novi »SINOER« ŠIVALNI STROJI se po zelo nizkih cenah prodajajo, dokler traja zaloga, pri tvrdki IV. AUERHAMMER, Kolodvorska ulica St. 3. 5545
Dve ABSOLVENTINJI
trgov, tečaja in meščanske šole, z dobrim uspehom, iščeti primerno službo. - Naslov v upravi lista pod štev. 5658.
Svarilo.
Ceni. trgovce obveščamo, da g. Julij STRITAR nima več zastopstva naše tvrdke in tudi ni upravičen sprejemati naročila na izdelke. — Stare tovarne nogavic in pletenin.
M. FRANZL & SINOVI, lastnik Feliks FRANZL,
LJUBLJANA, Privoz št. 10.
Damski in moški KLOBUKI
ae sprejemajo v PREOBLIKOVANJE; moderni damski filz klobuki in dr. od 500—620 K. Se priporoča
J. STEMBERGER
modistka, Dunajska cesta 9. 5509
Služba ORGANISTA in CERKVENIKA
na JESENICAH se vsled smrti razpisuje. Skupni dohodki okoli 7000 K mesečno ter prosto stanovanje. Vrhu-tega si lahko veliko zasluži s poukom glasovirja in violine. Reflektira se samo na prvovrstne moči. Termin za vladanje prošenj do 1. OKT. 1924 na Župni urad Jesenice na Gorenjskem.	5575

trboveljski
premog n. PelriC
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Telefon 343
Ledenica
zidana ali amerikanska, da
led v resnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje — specialna tvrdka —<
Franc Pust
tes. mojster, Ljubljana,
kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte! 4869
iiSiiffiiEi
Braz kvarjenja blaga kemično enaženje ln vsakovrstno to ar-
o"Jk ANTON BOC
LJubljana, ŠelenburROva al. t/I 01lnoe-V15 4«.
SPREJME SE na stanovanje, hrano in nadzorstvo k domači 16 letni hčerki
DIJAKINJA
iz dobre rodbine. Uporaba glasovirja prosta, nem. kon-verzacija, kopelj v hiši. Naslov pri upravi lista pod 5543

Poležavanje slik
Po vsaki poslani fotografiji v najmodernejši in umetniški izpeljavi.
Izvršitev slik v tulu, sepiji, koloritn, akvarelu in olju.
V vsaki zaželieni veličini.
Izvršitev dopisnih kart v bakrotisku in bromsilbru (originalne fotografije). Zahtevajte cenike in obračajte se na jedini zavod v državi1. Umjetničko nakSadnS zavod
Medullčevra ulica 12.
iffitmiiin-iii -t.....n(nrmn-mM'nffnnninTramrirnnfl'WMnr ~in TrtrtninaiMiieri
Dobavni razpis«
16. ARTILERIJSKI POLK v vojašnici Kralja Aleksandra — Dunajska cesta — potrebuje: 1870 leg riža, 1870 kg ješprena (gerštlafc 1870 kg makaronov, 3890 kg fižola,
1000 kg domače svinjske masti,, 180 kgjedilnegaolja. Ustmena licitacija se vrši dne 26. septembra 1924 ob 10 dopoldne v omenjeni vojašnici.
Nadaljnji podatki so v trgovski in obrtni zbornici na razpolago.
Iz pisarne štaba 16. artil. polka
v Ljubljani, dne 16. septembra 1924.

£3 peeggBg E«aa«B»a pS^ra*} jjESjgj5|
MedjimurskI palopslci In lc.aso.clcf klub
priredi v nedeljo dne 21. septembra 1924 ob 10. uri dopoldne
vČakovcu iko konjsko razstavo z nagrado
Medjimurskih težkih, poltežkih in lahkih konj,
na katero se p. n. interesenti vljudno vabijo I Popoldne istega dne: ICOHISlCSL CllFlCSl popoldne istega dne I
Predsedništvo Medfimurskega galopskega in kasačkega kluba v Čakovca.