Stev. 186 TRST, v četrtek 6. julija 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poaumične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrekni, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirofeosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. ,V edinosti je moč !" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe br^-z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VarooniDk na nedeljsko lzdanj« „EDINOSTI" stane : za oelo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino rg'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom). Izdaj m te; j in odgo v mi urednik ŠT KF AN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T;skarna „td'no*t". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po£tno-hrani!ni?ni račun Jtev. 841-652. TELFFOM Jt. 11-57 BRZOJflUNE UE5TI. Narodni praznik na Hrvatskem- ZAGREB 5. Sinoči je pričela proslava Narodnega praznika s svečano bakijado po glavnih ulicah. Nabiranje denarnih prinosov za hrvatske šole v ugroženih krajih je trajalo včeraj ves dan ter so pojedini oddelki hodili po hišah glavnega mesta, ki je bilo razdeljeno v 20 okrajev. Za vsak okraj je bil poseben oddelek gospic in gospodov. Zdi se, da so Hrvati brez razlike strank dajali svoje prinose primerno svojim sredstvom in se je nadejati, da se je nabralo za hrvatske šole lep znesek* Popoludne okolu 5. ure so pričeli prodajati lampijone na vseučiliščnem trgu, kjer so prodali okolu 1500 lampijonov. Preden se je začel sprevod pomikati po mestu, je svirala pred gledališčem veteranska godba. Ob 8 30 je krenil po mestu sprevod, ka-koršnega Še Zagreb ni videl. Hrvatski Sokol na kon u je otvoril sprevod, sledil je Hrvatski Sokol s fanfaro, zatim so šla razna druga društva. Na Zrinjskem trgu pred „Um-jetniškim paviljonom so se razvrstili pevci in odpeli Novakovo „Hrvatskoj". Nato je s stopnic paviljona imel predsednik odbora prt f. ar. Rudolf Horvat navdušen govor. Govor je bil večrat prekinjen z burnim ploskanjem in odobravanjem, a nato so pevci zapeli himno „Liepa naša domovina". Ves Zagreb je povodom Narodnega prsz^ika v zastavah. Ulice, po katerih se je pomikal sprevod, so bile razsvetljene. Včeraj popoludne je dospel v Zagreb vladika križevački mons. Julij Drohobeerky, ki je danes dopoludne služil staroslovensko mašo po grško-katoliškem obredu. Nu ko-lodvcru v dvorni čekalnici so škofa vsprejeli odborniki „Narod, praznika", pozdravil ga je pa predsednik prof. dr. Rudolf Horvat. Predsednica ženskega odbora gospa Marija Ružička-Strozzi je pozdravila vladiko v imenu ženskega odbora. Vladika Droho-beczky se je na tem prisrčnem vsprejemu najt pleje zahvalil, izjavivš5, da ga veseli, da nu re na praznik sv. Cirila in Metoda v hrvatski prestolnici opraviti slovesno službo božjo. Ob enem je izjavil, da je od svoje strani vedno pripravljen doprinesti žrtve, ki se stavkajo nanj za tako sveto stvar naroda. Slavje je ob 5. zjutraj napovedalo streljanje s topovi. Danes predpoludne je bila na Griču slovesna staroslovenska maša po grškem-katoliškem obredu, ki jo je v zato prirejenem paviljonu z celim kapiteljem križevačkim in ob obiini asistenci svečenstva služil križev-ski škof mons. Julij Drohobeczky. Službi božji je prisostovala ogromna množica naroda. Z ozirom na „Narodni praznik" niso dar.es izšli hrvatski listi. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 5. Zbornica je nadaljevala debato o finančnem zakonu. Prvi je govoril grof Khuen-Hedervary in izvajal: Narod zamore mirno gledati dobo mirnega napredka. Minister se povsem nadeja, da dobi bančna predloga 'moč tudi v Avstriji in da ni Ogrska izvršila brezvspešnega dela, ko je svoj čas rešila predlogo. Mlnisterski predsednik meni, da zamore zbornica pričeti mirno razpravljati tudi vse važne vojaške predloge. Posl. Lovacsy (Justhova stranka) je vskliknil: Pričnemo že, ali kako svršimo ?! PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. In kralj je ni pomiril, da je bila ta vest goljufiva. Oh, to je gotovo samo Domeš naperil proti njej! Zakaj vendar je ni kralj osvobodil tega človeka, ki je edini kriv vsega nemira, vsega zla, ki se zgrinja zdaj okoli nje. Tako ga je prosila, naj odpusti Domeša iz službe ; ta edina želja se ji do sedaj ni spolnila ! Navzočnost tega človeka ji kvari vse veselje bivanja na tukajšnjem gradu. Ljubila ga ni nikdar, sedaj ga pa sovraži! Misel na njega ji zastruplja vsako radost. Kralja Kazimira si upa vzdržati vedno ▼ svoji moči, toda Domeša — zakaj bi to sama sebi tajila ? — se boji !... In vendar ni bil Domeš edini vzrok nemira, ki se je lotil notranjosti gospe Kristine. Dalje nego štiri tedne gloje v njej črv vse drugega strahu in, žali Bog, postaja njegov učinek od dne do dne bolj boleč, bolj pekoč. Praški apotekar Avguštin ji je sicer že Ministerski predsednik nadaljevaje: Vsakdo ve, kako važna je rešitev teh vpraša nj, pri katerih gre za varstvo največih interesov naroda. Ti interesi nam nalagajo, da dvignemo obrambno moč na nivo, na katerem bo vzdržavala protutežje že razviti obrambni moči ostalih velevlasti. S tem delom ugodimo narodu. To zamoremo storiti mirnim srcem, kajti to smo odkrito izjavili še v začetku, ko smo se pred volitvami obrnili na narod. (Živahen prigovor na naj-skrajneji levici. Kiici: O nadaljnih bremenih ni bilo govora), da rešimo to zelo nujno toda neobhodno potrebno nalogo, ne da bi bila ta rešitev odvisna od katerega koli drugega vprašanja. Grof Batthyany je govoril o različnih unanjih vprašanjih. Govoril je tudi o albanskem vprašanju in zahteval pojasnil. Pred kratkim sem o neki priliki izjavil, kako stališče da zavzemamo mi v tem vprašanju. Obrnili smo se tozadevno na turško vlado v Carigradu in na Črnogoro. Ćrnogoro smo mi že prej opozorili na gotove mednarodne dolžnosti, še preden smo storili znani korak v Carigradu. (Živahno pritrjevanje na desnici). Sicer se utegne to vprašanje še ugodno rešiti. In zato menim, da ne nastopijo nikaka nasprotstva, ki bi utegnila izzvati vojno. Marokansko vprašanje je za nas bolj oddaljene važnosti, kakor samoobsebi umevno spremljamo vse korake r.aŠega zaveznika tudi v tem oziru simpatično in želimo vspeha. (Klici na skrajni levici: Možno je, da se utegnemo prej zanimati nego za Albanijo I) — Ministerski predsednik nadaljevaje : Po mojem prepričanju stoji marokansko vprašanje tako ob strani, da ne nastanejo iz istega nikake komplikacije. (Prigovor na levici). Drugi avstroogrski dreadnought. DUNAJ 5. „N. W. Tagblatt" poroča iz Budimpešte: V parlamentarnih krogih se govori, da bo drugi dreadnought v Trstu spuščen v morje dne 4. oktobra. Poslanska zbornica pošlje na to slavnost številno odposlanstvo. Socijalistični državni poslanec. DUNAJ 5. „Arbeiter Zeitung" konsta-tuje, da šteje sedaj z včerajšnjo izvolitvijo posl. W:tyka v Drohobyczu (kmečke občine) socijalno - demokratična stranka 82 poslancev. f Kraljica-vdova Marija Pija. TURIN 5. Portugalska kraljica-vdova Marija Pija je danes popoludne ob 3.15 na gradu Stupinigi umrla vsled uremičnega napada. Srbska ministerska kriza. DUNAJ 5. Srbski minister za unanje stvari dr. Milovanovič se je včeraj z ekspresnim vlakom vrnil v Beligrad. BELIGRAD 5. Kralj je brzojavno pozval v Beligrad ministra za unanje stvari dr. Mi-lovanoviču. Govori se, da mu kralj poveri sestavo novega ministerstva. Predsednik Falličres na Holandskem. AMSTERDAM 5. Na čast predsednika Fallieresa je bil včeraj v kraljevski palači svečan obed. Kraljica Viljelmina je napila predsedniku in Franciji, na kar se je predsednik Fallieres zahvalil. Kraljica, predsednik in princ s soprogo so se potem peljali po mestnih ulicah in v pristanišče. Vojne ladije so bile čarobno razsvetljene. dvakrat po ruskih trgovcih, ki so se s Prage vračali v Kijev, poslal nove zaloge svojega blaga : masti, vode in praškov za ohranitev lepote. Aluša jo je tudi po njegovem predpisu mazala od glave do pete s temi dragocenimi zdravili; vendar pa se začenja od treh do štirih tednov sem njena polt kaliti in priditl. Izstopajo na njej lise, delajo se liŠaji, da, prikazujejo se ^celo mehurčki, ki se vnema jo in gnojijo. Še sreča, da se do sedaj niti na licu, niti na vratu, niti na ramah ali rokah ni nič podobnnega prikazalo. Zato pa se, o gorje, na glavi sami dela nekaka plesen in uničuje njene lase tako, da so postali baš na temenu precej redki. Gospa Kristina uporablja sicer praška zdravila v podvojeni meri, toda do sedaj brez vidnega vspeha. Že dvakrat je s pomočjo trgovcev, ki so potovali skozi Krakov v Prago, pisala apotekarju Avguštinu, da so se njegova zdravila skoro gotovo po potu spridila, ker ne vplivajo več tako kakor preje; opisala mu je natanko svoje sedanje zdravstveno stanje in ga je iskreno prosila, da ji kar najhitreje — Če tudi po posebnem poslu — pošlje novih zdravil: močnejših, zanesljivejših, če bi bila prav neprijetna v vporabi; do tega trenotka pa ni dobila od njega niti odgovora. Za naše šolstvo. Govor drž. posl. dr. R y b a f a na manife-stacijskem shodu v „Narodnem domu" dne 2. julija 1911. Tudi pri vladi si je treba z močjo izsiliti spoštovanje. Tudi pri vladi uče skušnje, da dobiva od nje le tisti, ki zna kazati moč. S svojimi odločnimi nastopi pa nismo izsilili le onih malih vspehov na šolskem polju, ampak beležiti nam je še drug vspeh v tem, da se je slednjič tudi socijalna demokracija, prisiljena po dogodkih, jela zanimati za naše šolsko vprašanje. Tudi socijalni demokratje so začeli u vide vati, da morajo računati z nami. Tako smo tudi iz njih izsilili pripoz-nanje opravičenosti naših zahtev. Nu, kako je pa z gospodovalno italijansko stranko ? Ta je najhujša naša nasprotnica, od katere ne le da nimamo ničesar pričakovati na slovenskem šolskem polju, marveč še usiljuje v naše kraje italijanske šole. Današnji „Piccolo" pa je še tako nesramen, da trdi, da hočemo mi s svojimi šolami raznarodovati italijansko deco. Čitatelji „Piccola" morejo biti pač naj-veči tepci, ako verujejo v to. Kdaj smo še mi vabili italijanske otroke v naše šole ? Mi bi jih niti ne hoteli imeti, ker bi laški otroci v naših šolah le ovirali napredek naših otrok. Nu — ne tajim — naše šole so res v nekem pogledu na škodo Italijanom. Radi teh šol se namreč italijanstvo ne more tako množiti na umeten način, kakor se je to godilo nekdaj. To je tista škoda, ki izvira iz slovenskih šol za italijanstvo: ker dandanes ni več med nami toliko poturic, odpadnikov in janičarjev ! Če sem rekel, da od Italijanov ne smemo pričakovati ne milosti ne pomoči, pa ni rečeno s tem, da naši odločni nastop ne bi imeli nikakega efekta v njihovem taboru. Ta efekt umejemo, ko vidimo, kake kandidate postavljajo dandanes italijanski liberalci. — Morda kake srdite garibaldine ? Kaj še ! V Gorici n. pr. so proglasili za kandidata c. k. deželnosodnega svetnika, da pridobijo zanj tudi kake mlačne Slovence, in pa tiste laške glasove, na katere kak iredentar ne bi mogel računati. V Puli n. pr. je ves laško-ra-dikalni tabor odločno nasproten deželnemu glavarju Rizzi-ju, vendar so njega postavili za kandidata, ravno zato, ker je avstrijski komendator in ker so na ta način računali na vojno mornarico. V Trstu pa so sicer res postavili par hudih. Ali veste v kakih okrajih ? Kjer so vedeli, da itak propadejo. V drugem mestnem volilnem okraju pa niso proglasili nobenega iredenterja, marveč moža, ki je prava politična „limonada" in o katerem so se nadejali, da bodo mogli glasovati zanj — vsi, od najbolj srditega mazzini-janca pa do zadnjega črnorumenega patrijota. Odločili so se za tako politično limonado iz samega strahu pred slovanskimi glasovi. Tudi to je vspeh naših nastopov, da smo prisilili tako stranko, da mora upoštevati našo moč. Zato je tudi opravičeno moje mnenje, da bodo tudi Italijani paktirali z nami, ko sprevidijo, da s proganjanjem nič ne opravijo in da smo faktor, preko katerega tudi oni ne morejo. Da, jaz sem uver-jen celo, da pridejo prej ali slej do spoznanja, da morajo paktirati z nami že zato, ako hočejo sebe ohraniti. Toda ponovno pravim, da do takega spoznanja Italijani sami ne pridejo nikoli, ampak dovesti jih moramo s svojo močjo do Morda ni prejel njenih listov, morda — in to bi bil za njo najkrutejši udarec — morda je med tem že umrl, ali pa je poslal zdravila, a so jih posli, doznavši, za kaj se jih rabi, obdržali za-se, da jih drugje drago predajo !... In sedaj narašča bolezen gospe Kristine vedno bolj, lise na koži se množe in ru-deče, iišaji se širijo in sezajo po telesu vedno višje, in las, teh krasnih, dolgih ga-vranjih las, ki so njeni belostni polti tako dobro pristajali, izpada toliko, da ima Aluša vsako jutro vse polno opraviti, da s Še preostalo množico zakrije mesto na temenu, ki je že jako redko. Aluša se ni niti upala priznati svoji gospodarici popolne žalostne resnice. Videla jo je preveč žalostno, nego da bi ji bila mogla še množiti strah in otožnost. Njena umetnost je zakrivala redko mesto na glavi gospe Kristine tako popolno, da se je ista sama tolažila, da premaga to neprijetno bolezen v kratkem popolnoma in da se ji povrne zdravje, kakor hitro dospejo nova in močnejša zdravila od praškega apotekarja. Samo da do tedaj nobena dama iz njene dvorjanske družine ničesar ne opazi! Pted kraljem je do sedaj znala vse prikrivati. Kak udarec bi bil to za njo. Če bi on opazil kako hibo, ki se je v zadnji dobi spoznanja, koliko krivico so nam delali in potem nam tudi šol ne bodo več odrekali. Uverijo naj se, da se ne udarno, dokler nas napadajo, da pa bi z lepim in pravičnim postopanjem lahko mnogo dosegli. Mi moramo torej vstrajati v najostreji borbi in uverjen sem, da se bodo naši zanamci hvaležno spominjali svojih prednikov in priznavati, da so le-ti prav delali. Konečno še eno resno besedo do Vas vseh, a posebno še do naših slovenskih sta-rišev. Morda bo komu neprijetno zvenela, ali treba odkrito govoriti tudi to Naloga po-slančeva ni samo, da govori volilcem — čeprav izvoljen v okolici, smatram se tudi VaŠim zastopnikom — le o krivici, ki jo trpe, ampak govoriti mora tudi o dolžnostih, svariti in poučevati jih mora. — Ne da se tajiti, da se še dandanes mnogo greši proti narodnemu razvoju in napredku! Ne smemo namreč misliti, da je šola vse in da more vse. Tudi družinam je usojena velika naloga na vzgojevanju naroda in često je vzgoja v hiši domači ceio več vredna, nego ona v šoli. In to je naravno. Stariši morejo voditi vzgojo z vso svojo ljubeznijo, kar učitelju pri obilici otrok jednostavno ni možno. Zato ne smemo potajevati dejstva, da v mnogih slovenskih družinah ni tako, kakor bi moralo biti. Vemo, da so razmere težavne in da italijanski jezik visi takorekoč v zraku. Vendar se more s strogo narodno vzgojo v rodbini paralizirati vse take nevarnosti — (tu je govornik prečital iz „Piccola" celo vrsto gojencev gimnastike s samimi pristnimi slovanskimi imeni) in je nadaljeval: Vidite, to so renegati, ki nam jih je dalo pomanjkanje narodne vzgoje. Če hočete, da bodo vaši otroci taki renegati, ki bodo zas^amovali svoj narod in zaničevali vas, ^potem le govorite v družini italijanski. Če pa hočete imeti sinov, ki bodo spoštovali vas in ljubili svoj narod, potem govorite slovenski. Pri tem se vam pa ni treba nič bati, da bi se otrok ne učil drugih jezikov. Saj to je prav in vam tudi priporočamo. Samo, da otrok pri tem ne zanemarja ali celo potajuje svojega jezika. Kajti to poslednje ni škodljivo le za narod, ampak tudi za otroka samega. Tudi najhuji kamoristi najemljejo slovenske pisarje in korespondente. Da niti ne govorim o državnih uradih, kjer se dan na dan od vsakega kompetenta zahteva poznavanje slovenskega ali hrvatskega jezika. In Italijani se varajo hudo, da bodo odslej tudi brez poznanja deželnih jezikov dobivali državne službe. Da se to ne bo godilo, zato bomo že mi skrbeli. Še eno odkrito grenko besedo. Pripro-stemu delavcu, ki v družini zanemarja svojo narodno dolžnost, bi se še odpustilo, nikakor pa ne more biti odpuščenja za izvestne inteligente, da v svojih družinah govore nemški. To se mora nehati. Kdor se hoče ponašati, da je naroden, ta mora najprej sam začeti v družini z narodno vzgojo. Je zopet drugih stariŠev, ki se izgovarjajo, da nič ne de, če jim otroci ne pohajajo v slovenski pouk, češ: saj govorim doma slovenski ž njimi. Takim starišem odgovarjam, da oni uče otroke doma le navadne govorice, ki zadoščajo le za vsakdanje domače družbinsko življenje, ne pa težavnejega in bolj kompliciranega jezika, ki se ga potrebuje v javnih službah in javnem življenju. Vsi torej, ki pošiljate svoje otroke v državne ljudske ali srednje šole, vpisujte jih k slovenskemu pouku. Konečno Vas prosim, da ne bi umeli pojavila na njeni lepoti! Kako bi v njegovih očeh izgubila na vrednosti ! Kajti samo s svojo lepoto ga je vjela in ga drži do sedaj v svoji močil Ali bi mu postala nezanimiva, neprijetna, protivna — ne, ne, tega udarca usode niti ne bi mogla preživeti. Tisočkrat rajše naglo umreti, dokler njegova ljubezen, njegova strast plamti za njo ! Zmes najneprijetnejših občutkov jo je navdajala, ko je sela k pisanju in začela apotekarja Avguština rotiti, naj je ne zapusti v sedanjih njenih strašnih mukah. Zatajila mu ni niti najmanjše pičice od tega, kar je zasledovalo njeno lepoto in zdravje; izpovedala se je vseh nedostatkov svojega zdravja in se pritožila, da že na dve svoji pismi niti odgovora ni dobila od njega; obupno ga je prosila, naj ne zavlačuje dalje se svojo pomočjo in naj jo kar najhitreje reši iz neprijetne zadrege. V nagrado za izkazano uslugo mu je podarila s priloženim darovalnim listom svojo praško hišo „Pri stopnicah" in posestvi BoŠice in Dobrepolje v Konžimištju, katero je njej svak, gospod Menhait, odklonil za-se in za svojega varovanca, njenega sina Mikulaša. Za tc * je upala dobiti od apotek zdravil. Stran II. »EDINOST« št. 186. teh mojih besed kakor kak ukor, marveč le kakor opomin v interesu naroda in otrok. Ce bomo vršili vsi svojo narodno dolžnost v javnem življenju in v družini, potem bomo tudi rastli. Naša usoda je v naših rokah. Tako bodi naše narodno delo: posamični kamen na kamen do cele zgradbe. Pred otvoritvijo državnega zbora smo. Zato je bilo potrebno, da smo priredili to manifestacijo. Ali ta bodi lepa, mirna, dostojna. Pokažimo, da nam gre za kulturne zahteve. Poskusimo še enkrat z apelom, Če se pa pokaže, da tudi ta ostane brezvspe-šen, potem bom jaz zadnji, ki bi Vas zadrževal, da ne hodite na ulico. Za danes hočemo biti mirni. Će pa bomo videli, da bo odziv le zopetno zaničevanje, potem pa le naprej ! Na jesen se zberemo zopet in nastopimo z vso brezobzirnostjo in če ima vsled tega tudi koga — glava boleti. _ ^_ (Zvršetek). Številno razmerje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom v Jrstu.*) Predvčerajšnjim smo dokazali, da je razmerje med Slovani in Italijani v Trstu enako razmerju 101:74, oziroma v odstotkih 57 2:42 8 in smo svoje trditve tudi podprli z neoporečnimi številkami. Pov-darjali smo tuai, da bi se dalo to številno razmerje še v marsičem predrugačiti nam v prilog in Italijanom v škodo. Pred vsem treba tu povdarjati, da so naše družine navadno številnejše, nego družine Italijanov. Poprečno se sme torej šteti na enega slovenskega volica več oseb, nego na enega italijanskega; dalje ne smemo pozabiti, da je skoro ni čisto italijanske družine, ker morajo tudi najbolj zagriženi Italijani jemati v službo naše pridne slovenske služkinje: kuharice, sobarice itd. Poleg vsega tega je, žal, tudi še danes takih Slovanov, ki volijo z Italijani in s tem pomnožujejo vrste nasprotnikov. Dokler delajo to priprosti ljudje, ni to navsezadnje še toliko čudno; a dogodilo se je na zadnjih volitvah, da so se inteligentni, v drugem okraju naseljeni Slovani javno bahali in hvalili, da so volili — Gasserja! Ali, to je tako žalostno poglavje, da nočemo na tem mestu razpravljati o tem. Na vsak način pa kažejo številke, da je razmerje med Italijani in Slovani na tržaškem ozemlju približno 50 : 50. Ako jemljemo v podlago števila, ki nam so bila merodajna pri izračunjanju razmerja 42 8:57*2, vidimo v okolici razmerje med Slovenci in Italijani 85 :15, a v mestu 28*5: 72 5. Iz tega sledi, da je v mestu samem tretjina Slovencev. Če pa vpoŠtevarno, kar je bilo gori omenjeno, potem je število Slovencev seveda mnogo večje. Če mi, kljubu temu, ne prihajamo do prave veljave v javnem življenju mesta, so za to čisto priprosti razlogi. Ne smemo namreč pozabiti na onih 45.000 regnikolov, ki sicer nimajo volilne pravice, Ki pa dajajo vendar vsemu našemu mestu ono skoro ekskluzivno italijansko lice. Na volitvah prihaja pač do izraza naš element, a ne tako v trgovskem, socijalnem in drugem javnem življenju sploh, ker tu prihaja v poštev onih 45.000 regnikolov, ki! skupno z domačim italijanskim elementom; dajajo vsemu našemu mestu — kakor že rečeno — ono skoro izključno italijansko lice. A polagoma se spreminjajo tudi te razmere. Za regnikole Trst kmalo ne bo več — Amerika. Napravljena je cesta za naše ljudi in to pojde naprej. Večino onih mest, ki jih zavzemajo še danes podaniki bližnjega kraljestva, zasedejo prej ali slej naši ljudje. In tedaj bo tudi Trst izgledal maloj drugače. Dr. Rybar je še mlad in mi se j nadejamo, da doživi še oni dan, ko pro-! dere v drugem okraju na prvem skrutiniju. I V to ime: Bog in sreča junaška I *) V predvčerajšojem Članku pod naslovom : „Koliko Slovencev je v Trstu ?•*, se je vrinilo par tiskovnih pogrešk. Glasom zadnjega ljudskega šte- j tja je v Trstu 229.000 prebivalcev in ne 227 000. Za podlago svojemu računu smo vz li število 35.279X5= 176.395, kakor je pravilno povedano v četrtem odstavku, in ne 171.395, kakor je rečeno v petem odstavku. SloiiensKo društuo „Lipo" v Zagrebu. (Dopis iz Zagreba.) Slovensko društvo „Lipa" v Zagrebu, je na svojem zadnjem rednem občnem zboru volilo v novi odbor sledeče gg.: predsednikom g. Samsa, podpredsednikom g. Dominika Marušiča, tajnikom gosp. Andreja Žmavca, blagajnikom g. Matija Potočarja, knjižničarjem g. Frana Petrovčiča, hišnim gospodarjem g. Ivana Bahčiča in štiri odbornike v osebah gg. Josip Podbevšeka Maksa Pongraca, Mihaela Smrekarja in Pavla Kovačiča. Častnim članom je bil jednoglasno izvoljen velezasluženi g. Fran Samsa. Društvu je pretilo mnogo zaprek in hudih udarcev ali vendar se ni ustrašilo priti iz soteske zopet na piano. Novi volilni odbor si bo prizadeval rešiti svojo nalogo kar najbolje. Izkaz o vidnem napredku sta ustanovi denarnega zavoda in podporne ženitbene zavarovalnice, katerih poslednja je jedina na tem temelju sploh na vsem jugu naše monarhije. K zadrugi ženitbeno podporne zavarovalnice „Slovenskega društva „Lipa" v Zagrebu je priglašenje vedno veče. Na to humanitarno ustanovo zbog njenih kulantnih pogojev opozarjamo vsakogar, sosebno one stariše, katerim je onemogočeno, da bi iz lastnih sredstev primerno opremili svojo deco v ženitbenih slučajih. Član je lahko vsaka neoženjena aH po-vdovela oseba. Zaročenki in zaročenca, ki sta člana, pripada po jednoletnem članstvu primeren delež. Pogoji so sledeči: Članarina oziroma vpisnina K 10'— za prva dva ženitovanjska slučaja „ 2-— skupno K 12'— pri naslednjih slučajih pa, dokler se član ne poroči, vsakokrat po jedno krono. Izplačilo znaša torej svoto tolikokrat po jedno krono, kolikor je število članov. Pojasnila daje radevolje z obratno pošto, „Mirazna zadruga" „Slovanskega društva Lipa" v Zagrebu, Ilica št. 24, pritličje. Slovensko društvo „Lipa" v Zagrebu naproša tudi uljudno vse prijatelje slovenskih bratov, da blagovole darovati knjige, spise itd. v korist Še mlade njene knjižnice. Vsakteremu cenjenemu darovalcu izreka društvo najiskrenejo zahvalo. Našlovljati je: „Slovensko društvo Lipa" v Zagrebu, Ilica št. 24. Dnevne vesti. Politični položaj v Avstriji. Sedaj je več nego gotovo, da tvori prvo točko Gautschevega programa češko-nemški sporazum. Za sedaj ostane pri uradniškem mi-nisterstvu, ki se spremeni v parlamentarno le, ako pride do sporazuma na Češkem. Kar se tiče krščanskih socialcev, ti niso še precizirali jasno svojega stališča napram vladi. Vendar upa baron Gautsch, da ne vstopijo direktno v opozicijo. Tudi v krščansko-socialnih krogih se glasi, da stranka ne bo opozicionalna za vsako ceno, marveč bo podpirala vse res ljudske zahteve in ne bodo nikakor ovirali parlamentarnega dela. Kar se tiče glasov, da bo češki namestnik grof Thun v jeseni sledil Gautschu, pravi korespondenca „Centrum", da to ne odgovarja resnici. Grof Thun bi tega mesta, ako bi se ga mu ponudilo, gotovo ne vsprejel. Češki socialno demokratični poslanci so se konstituirali v poseben klub. Za predsednika je bil izvoljen posl. Nčmec. Župnika Berceta je ljubljanski Škof definitivno suspendiral in sicer radi neke izjave v ljubljanskih naprednih dnevnikih. Maroško vprašanje ne daja evropskim velesilam mirno spati. Trem državam se cedijo sline po tem kosu afrikanske zemlje: Španiji, Franciji in Nemčiji. Vsaka bi rada dobila v svojo pest onemoglega sultana Mulej Hafida, ki pa je in ostane orodje v rokah Francozov. Ti imajo glasom sklepov konference v Algecirasu le skrbeti skupno s Španijo za policijo v Maroku. A ube državi se ne omejujeta samo na to, marveč pošiljata v to deželo ob vsaki priliki manjše in večje ekspedicije. Take „demonstracije" so na dnevnem redu, zato je samo ob sebi umevno, da Nemčija, ki mora imeti povsod svoj nos zraven, ni smela zaostajati za drugimi in je te dni poslala na maroško obrežje topničarko „Panther", ki naj varuje nemške interese. Ševeda je ta korak Nemčije, ki je formalno popolnoma korekten, vzbudil pri konkurentinji Franciji veliko in prav nepotrebno razburjenje. Vsi so si na jasnem, da tu ne gre za varovanje nemških interesov, temveč za golo demonstracijo. Angleški časopisi so v tej zadevi odločno na strani Francozov in so to priliko uporabili, da napadajo staro „prijateljico" Nemčijo. Pri vsej stvari pa je le mnogo rožljanja z orožjem in skoraj gotovo je, da se ta konflikt, ki ga je prav po nepotrebnem izzvala Nemčija, poravna diplo-matičnim potom. _____ Domače vesti. Gg. mestni svetovalci slovenski so vabljeni na važno klubovo sejo za jutri, 7. t. m. ob 3. uri popoldne v Slovanski Čitalnici. Predsedništvo. Mestni tržaški svet bo imel jutri dne 7. t. m. ob 7. uri zvečer svojo XIII. javno sejo. Glasilo naših neodrešenih rdečkar- jev je vse iz sebe zbog veselja, ker se bavimo z njegovimi bojkotnimi grožnjami. Mi mu njegovo veselje iz srca privoščamo, ker druzega itak ne bo imel. Neodrešeno glasilo pravi, da ne prenehajo niti za trenotek svetovati svojim sonarodnjakom, naj dajajo vedno in povsod prednost Italijanom, s čemer da bodo le posnemali Slovence, ki delajo isto. In če bodo Slovenci radi tega čutili škodo, naj prenesejo drugam svoje šotore. Mi moramo gospodom le povedati, da bodo pač oni prenesli svoje Šotore preko velike luže, a mi ostanemo tu, ker smo tu doma, pa naj se radi tega kdo stokrat po- stavi na glavo. A mi ne bomo le ostali tu, mi poskrbimo tudi za to, da dobe te zemlje res oni narodni značaj, ki jim ga je utisnila narava ! Razumete ? I Za družbo sv. Cirila in Metoda. V zadnjem „Braniku" so tiskane Številke, ki nas napolnujejo z neko žalostjo in s skrbjo. Do sedaj je blagajna naše družbe prejela letos 31.882 48 manje, nego lani v tem se razlagajo vede in umetnosti, tedaj se vzpne moja domovina na prestol med narodi in zablišči med njimi kakor demant med kremenjem. O daj, dobrotni Bog, da postanem s svojim rodoljubnim delovanjem dika svoji domovini in si tako zaslužim miren počitek v njenem krilu. Dodeli mi tudi milost, da se vdostojim po brezmadežnem, vzorno času. „Kaj bo z družbinim proračunom ?" i krščanskem življenju v tej domovini vstopiti se vprašuje vodstvo družbe. Res, številke kdaj v domovino vseh narodov vesoljnega nam jasno govore, da ni neumestna skrb, sveta. Amen. V. B. T r e b i z s k y. ki nas navdaja pri čitanju teh številk. Kaj Zaključenje Šolskega leta na trgov-bo, če nadaljujemo tako ? — Ozrite se na skih tečajih za deklice. Prejeli smo: Mi-naše sodeželane, kako oni porabljajo vsako slil sem, da se oglasi spretneje pero, da priliko, da nabirajo za svojo družbo: vedno spregovori o zaključenju šolskega leta na z enako vnemo, vedno z enakim navduše- trgovskih tečajih našega „Trgovsko-izobra-njem. Poznam neko šiviljo — renegatinjo, ževalnega društva". Ker pa se dosedaj še ki bi ne oddala lista na pošto brez laškega nihče ni oglasil o tem predmetu, dovolite kolka; raje čaka en dan, samo da stori to mi, gospod urednik, da spregovorim jaz par narodno dolžnost. Koliko takih šivilj imamo vrstic. mi Slovenci ? Pa na splošno so redki oni Mirno, brez hrupa in velike reklame so ljudje, ki rabijo narodni kolek. In družbino bili otvorjeni trgovski tečaji za deklice, blago ? Kavina primes (mora imeti omot), Okoli 70 deklic se je začetkom šolskega čistilo, žigice in milo? Vse, vse premalo se leta vpisalo v oba tečaja. Tekom leta jih je brigamo za te „malenkosti" (tako nazivajo nekaj izstopilo, a okoli 50 jih je vstrajalo namreč to nekateri ljudje). Ali hočemo, da do konec leta. Dne 30. junija pa je učitelj-nam voda pride do grla? Koliko lepih stvo tega zavoda (gg. Detela, Engelman in vspehov je že dosegla naša družba tu v Šeme) hotelo javno pokazati, koliko so se Trstu! In tudi sedaj, na zadnjih volitvah, gojenke naučile, ter je določilo v ta namen ima ona svoje zasluge, ker ravno iz javen izpit, na katerega je bilo povabljenih njenih Šol je izšlo toliko zavednih Slo- poleg starišev tudi več drugih odličnih vencev. j oseb. Podpirajmo jo o vsaki priliki! Vsak dar, Že to, da se upa učiteljstvo takih teča-še tako mal, je dobrodošel — saj zrno do jev javno nastopiti in pokazati, kaj so se zrna pogača! gojenke naučile, je vse hvale vredno. A Ravno te dni praznujemo god naših vspehi so tu pač nadkrilili vsa, tudi najbolj blagovestnikov. Spomnimo se ju z malim optimistična pričakovanja. Jaz sem se čudil darom v prid naši dični družbi! Delujmo vspehom, ki jih je dosegla moja hčerka, a in skrbimo za to, da družbini viri ne moja sodba, kakor sodba lajika v tem bodo nazadovali, temveč se pomnoževali, da oziru pač ne bi bila merodajna. No, da je jej ne bo treba skrbnim očesom gledati bilo moje mnenje vendar opravičeno, je po-v bodočnost ter popraševati se: „Kaj bo, trdil ravnatelj g. Ulčakar, ki je kakor stro-kaj bo ? !" ! kovnjak pač poklican v prvi vrsti, da izreka Molitev za domovino. Zadnji „Slo- svoje mnenje v tem oziru. In izjavil je, venski branik" prinaša „Molitev za domo- da vspehi presegajo vsa njegova pričako-vino", prirejeno po molitvi slavnega češkega vanja. romanopisca Vadava Beneša Trebizskega.; Spričevala je dobilo 45 gojenk in sicer Molitev — ki se sedaj prodaja na korist 31 prvega in 14 druzega tečaja. Kakor ču-CMD in jo je naročati pri Družbi, se jem, so nekatere gojenke, ki so dovršile glasi: [drugi tečaj, že dobile službo. Bog mojih očetov, kralj nebes inj Za vspehe gre zahvala v prvi vrsti vo-zemlje, k Tebi vznašam svojo gorečo moli-1 ditelju tečajev g. Deteli. Gojenke so temu tev za blagor svoje domovine in svojega gospodu v znak priznanja poklonile drago-naroda. ; ceno darilo, kar mora biti gojenkam, ki so Tvoj sveti blagoslov je dvignil mojo s tem činom pokazale, da vedo ceniti za-domovino, ko je od sovražnikov potrta, sluge g. Detele, ravno tako v čast, kakor ihtela; nadahnll je z močjo in osvežil z ra- mora biti g. Deteli samemu to priznanje v zumom srčne in junaške bojevnike njene in najlepše zadoščenje. povznesel ubožico, ki se je pogrezala v i Zato moram drugim starišem, ki imajo pozabo, zopet na slavno stopinjo med na- za to godne hčerke, le nujno svetovati, naj rodi — o kako se Ti zahvaljujem zato! iste vpišejo prihodnje leto v te trgovske Bog moj, prosim Te z vso svojo vnemo, tečaje, ker dobe s tem podlago, da najlag-da bi Tvoj sveti blagoslov počival nad lje in najhitreje pridejo do kruha, ljubljeno domovino, dokler bode stal v njej j Slovenski oče. kamen na kamenu, in nad dragim naro-' Otroška veselica v Rojanu. Prejeli dom, dokler ne umolkne njegovega govora smo: Gospod urednik! Sicer prihajam pre-jezik. 5 cej pozno, a ker se ni nihče oglasil, dovo- Blagoslovi, Bog, mojo domovino, ko lite meni, da spregovorim par besedi o jo poljublja pomlad budeč jo iz zimskega stvari, katero se je takorekoč prezrlo, a ki spanja, odevaje jo z mladim zelenjem ; bla-vendar-le zaslužuje več nego katera druga goslovi jo, ko so s prijetno vonjavo na- stvar, o kateri se dela reklamo na dolgo in polnjeni njeni lesovi in gaji in prepolni široko, da se je ne prezre, ptičjega žgolenja. Blagoslovi, Bog, mojo Mislim namreč na otroško veselico, ki domovino, kadar zore njena polja in njive se je vršila dne 2. junija t. I. v Rojanu. in njeni prebivalci v potu svojega obraza Veselice ne bom opisovala, in omenim naj spravljajo pridelke v svoje domove. Blago- samo, da sem bila jaz in da so bili z me-slovi, Bog, domovino mojo, ko zavlada, noj tudi mnogi drugi naravnost frapirani po jesen v njej in se šibi drevje in trtje pod načinu proizvajanja posameznih točk vspo-zrelimi sadovi. Blagoslovi, Bog, domovino reda. Smelo trdim, da je bilo petje narav-mojo tudi tedaj, ko pekriva snežena pre- nost neverjetno precizno izvajano, a tudi proga njene gore in lesove in koče, razsejane ostale točke so bile proizvajane tako, da se po njej kakor zvezde na nebu. j je zdelo, da to niso bili otroci, ampak Tvoj sveti blagoslov vnidi v dvore umetniki. Tako pa nisem mislila le jaz, tako bogatinov, da jim nagne srca k dobrotnosti so mislili tudi drugi sicer redki navzoči in-in usmiljenju ; naj se ne ogne praga borne teligenti in inteligentke. koče, da oblaži njene gospodarje, ki jim je In vidite, g. urednik, ker vidim toliko-ta kočica edino bogatstvo; najde naj pa krat, da se javno hvali stvari, ki niso hvale tudi tiste siromake, ki ne vedo, kam naj bi vredne, a se molči o tej prireditvi, ki je res položili svojo glavo. vredna vse pohvale, ne morem si kaj, da Ne zapuščaj, Gospod, tega naroda, ne bi se oglasila s par besedami. A moj čegar kri je moja kri in čegar srca vtriplje namen je le, da povdarjam trud, ki so ga tudi moj vtrip; čuvaj ga, straži ga, obvaruj imeli učitelji in učenci in ki zaslužijo toliko ga vsega zla in vsakoršne pogube. Ne daj, eni, kolikor drugi, da se jih javno poda bi ga ugonobili prepiri in domači raz- hvali. pori. Čuvaj ga zlih nakan njegovih neprija-: In še nekaj f Odločno moram grajati, teljev in dodeli, da naš narod išče in najde da na veselici inteligentov takorekoč niti ni svojo srečo edino le v slogi, bratovski lju- bilo. In vendar sem prepričana, da bi se bežni in v popolnem miru. j bili na omenjeni otroški veselici bolje zaba- Zaneti v naših srcih in v srcih vsega vali nego na marsikaki drugi prireditvi. Pa naroda pravo, čisto ljubezen do domovine, kaj govorim o inteligenci, ko ni bilo niti da vsi ljubimo svojo rodno zemljo kakor učiteljstva blizo ! Še celo vsi rojanski učite-mater in roditeljico svojo in da smo vsak lji in učiteljice, izvzemši onih, ki so pri ve-hip gotovi popolnoma posveti njeni službi selici sodelovali in katerim gre zato vsa svoje moči, svojega duha in svoj razum. čast, se prireditve lastne šole niso udeležili, Razsvetli s svojo milostjo, Gospod, da niti ne govorim o učiteljstvu ostale oko-tudi tiste izgubljene duše, ki se sramujejo lice in iz mesta. jezika svojih dedov in ne čislajo te drage ! Tudi indolenca naj ima svoje meje! Pa dediščine naših očetov; privedi jih na srce brez zamere! Slovenka, naše skupne matere in prestvari jih v njene Dramatično društvo v Trstu. Odbor dobre otroke. i „Dramatičnega društva v Trstu" se je v Z roso Tvojega blagoslova, vsemo-1 svoji prvi seji 5. julija konstituiral takole: gočni Bog, pokropljena naj zablesti moja Ivan Zoreč, predsednik in intendant, Fr. domovina v majnikovi krasoti. Venec gor-i P o n i k v a r, podpredsednik; intendanca : skih vrhov jej bodi krona, šepetajoči zeleni Ivan Zoreč, Fr. P o n i k v a r , Jože D o-lesovi — bogati lasje in srebropene reke 1 i n a r in Slavoj Dimnik; blagajnik Ant. — krasni trakovi, "ežoči našo skupno lju- j M u h a , tajnik in zapisnikar Slavoj D i m -bežen — in kadar pojdemo složno, bratov-; n i k. Odbor je sprejel tudi vse predloge sko na skupno delo bodisi na polju in na predsednikove, ki jih je predlagal kot in-vrtih in v lesenih kočah, bodisi tam, kjer tendat. Velike važnosti so ti predlogi za Velikanski dohod fi"8' Križmančič k Breščak, mM V Trstu dne 6. julija 1911. »EDINOSTc gt. 186. Stran HI bodočo sezono, kar se tiče drame, operete in druge gledališke umetnosti. Odbor je deloma tudi sklepal o repertoarju za drugo sezono in je soglasno sprejel intendantove predloge. Sploh se da soditi, da bo prihodnja sezona daleč nadkriljevala še letošnjo sezono, če pomislimo, da se bavi z najširšimi načrti. Naša dožnost bodi, da agilno in za napredkom strmeče društvo podpiramo po vseh močeh. Iz Rocola. Kdor se še spominja kaj je bil Rocol v narodnem pogledu še pred kakimi 10 ali 15 leti ter primerja tedanje z današnjimi razmerami, vidi vendar, kako se je sprebrnilo na boljše in kako se narodna zavest probuja bolj in bolj. Kateri slovenski agitator iz mesta bi se bil upal priti o volitvah v ta sicer slovenski okraj, a vendar domeno naših ljutih narodnih sovražnikov. Le par družin je bilo v vsem Ro-colu, ki so se še čutile slovenske. Najlepši dokaz o tej spremembi, pa so nam pokazali zadnji volilni shodi kakor tudi volitve same. Ne morem sicer trditi, da je Rocol v narodnem obziru že tolike* probujen, da je naša stvar izven nevarnosti. Ne, vse drugo ! A resn ea vendar je, da se tudi tukaj obrača počasi nabolje v vsakem obziru. A dela in truda je treba še dosti, primanjkuje pa delavcev, ki bi budili in izpodbudovali ta del predmestja, kjer je še mnogo izdajic in mlačnežev. Posebne zasluge za probujo tega ža nas že skoro zgubljenega kraja si je pridobil otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda. Kolikim otrokom, ki bi bili zgubljeni za naš narod, je ta zavod vcepil v nežna srca ijubezen do svojega jezika, ki bo še v moški dobi v srcu klila in jih vezala na svoj narod. A kljub vsem tem zaslugam je ta naš vrtec premalo upoštevan in se mora bojevati z mnogokaterimi nasprotniki. Narodna dolžnost vsacega Slovenca, bodi domačina, bodi meščana, je zato da z vso vnemo podpira ta naš vrtec moralno in tudi gmotno. Za to se bode nudila prilika v nedeljo ob 5. in pol na veselici tega vrtca kjer se bo vsakdo divil lepemu napredku naših malčkov. Obilnega obiska je želeti ne fe radi gmotnega podkrepljenja, temveč tudi radi moralne vspodbuje našemu domačemu ljudstvu, da se vtrdi v ljubezni do svojega naroda in domovine. Dramatično društvo v Trstu otvori sredi tega meseca dramatično šolo. Kogar bi veselil igralski poklic, naj se pismeno ali pa osebno prijavi pri intendantu. Poučevala bosta zanimive predmete intendant in režiser. Učenci se bodo učili dramske zgodovine in literature ter mimike, tehnike, govora in igralske umetnosti sploh. Lepaki za prvi zlet Tržaške sokolske župe. Z ozirom na notico, priobčeno pod gorniim naslovom v izdanju „Edinosti" od 1. junija smo prejeli: Ni res, da bi bil jaz — odbornik gostilne Ex Cappuzzera — stal na straži, ko je nekdo trgal lepake z zidu. Resnice je marveč, da nisem — slučajno prišedši iz gostilne — dotičnika opozarjal, da naj se ne dotika lepakov, ker sicer pride lahko v kake sitnosti. Pripravljen sem tudi s prisego potrditi, da je res bilo temu tako. Jožef Krpan, odbornik. Letalni poskusi v Trstu. Trst noče zaostati za drugimi velikimi mesti. Po vsem svetu se vršijo letalne tekme, zakaj bi se ne tudi v Trstu ? Kakor je določeno bomo imeli Tržačani svoj „avijatiški teden" v dneh 30. julija do 6. avgusta na ravnini blizu Žavelj. Tekme se udeleži več italijanskih in francoskih avijatikov. Kaj je saharin ? Na včerajšnjo našo vest o utihotapljenju 12 kvintalov saharina, vest. katero smo med vsemi tržaškimi listi prinesli edino-le mi, se nas je od raznih strani^ vpraševalo, kaj je saharin ? Čitatelji se gotovo spominjajo, da so pred leti skoro vsi časopisi objavljali inse-rate, v katerih se je priporočalo kakor nadomestek za kavo takozvani „cukerin", ki da je mnogo ceneji, nego sladkor. Res so tudi mnoge družine začele uvajati „cukerin" ter ga rabiti posebno pri kavi mesto sladkorja. Ta cukerin je imel obliko pogačnatih pilul, nekako kakor male „cidele". In ker je ta cukerin imel v sebi 500-krat toliko sladčine nego navadni sladkor, je že ena sama taka pilula zadoščala za oslajenje kave štev lne družine. Umeje se zato, da se je cukerin začel hitro širiti. To pa ni bilo po volji tovarnarjem sladkorja, ki so se opravičeno bali, da bo sladkorna industrija močno trpela, ako se splošno uvede „cukerin". Vlada je konečno tudi res izdala prepoved, da se „cukerina" v navadnih trgovinah ne sme prodajati. In ta prepovedan „cukerin" je saharin, ki je poleg tega, da je njegova prodaja v navadnih trgovinah — dobiva se ga le v lekarnah na podlagi zdravniškega recepta — prepovedana, obložen z visoko carino. Kazen od omenjenih 12.000 kg utihotapljenega saharina bo znašala 165.000 kron! Sladkost, j ki jo ima v sebi omenjenih 12 kvintalov j saharina, odgovarja po priliki sladkosti 60 vagonov sladkorja ! Omenjena množina slad- ! korja bi pri današnjih cenah na veliko stala okoli 400 000 kron, vrednost onih 12 k vin-! talov utihotapljenega saharina pa znaša, na podlagi cen na debelo, kakor že včeraj re- i čeno, 120.000 kron. Iz te razlike se vidi, da je tihotapstvo s saharinom zelo dobičkonosna kupčija. Ven- dar moramo opaziti, da saharin sicer pač nadomešča slad'-cor glede sladči ne in je v tem mnogo ceneji, zato pa saharin nima v sebi nikake redilne moči, doči m moramo polagati pri sladkorju največo važnost ravno na njegovo veliko redilno moč. Pri prepovedi splošne prodaje saharina je torej igrala — poleg ozirov na interese sladkorne industrije — veliko ulogo tudi skrb za ljudsko zdravje, ki bi posebno v onih slojih, katerim je kava takorekoč glavna hrana, močno trpelo, ko bi se sladkor nadomestilo s saharinom. Zgubil je nekdo med Dekani in Škofijami listnico z večjo svoto denara. Pošten najditelj naj najdeno proti zakoniti nagradi P nAflB IH SlGuljlVfl pošlje na naše uredništvo. j--- OdilKou. tovorna sodooke In Šampanjsko Šumečih pokallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimu 1. 1910. i Hribar Vllje na Opčinah naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljcrtfeve kisline za pivo. Priporoča te tudi m odjem pokalie ln sodovke. ^——— Za točno postrežbo se jamči. Rodbinska tragedija. Mož in žena zaklana. Pozno zvečer smo zvedeli, da se je zgodila v Barkovljah grozna rodbinska tragedija : da sta bila zaklana mož in žena. Poslali smo takoj na lice mesta poročevalca, ki nam je prinesel sledeče podatke : V vili Naschitz poleg tramvajske postaje v Barkovljah biva že dlje časa rodbina Rivolt iz Fare v Furlaniji, obstoječa iz gospodarja, žene in petih otrok. Gospodar Enrico ima v najemu hlev ter je po poklicu izvošček. Pri sebi je imel v službi dva mlajša brata kakor kočijaža. V Barkovljah je bil znan kakor zelo skrben družinski oče in je bil koncilijanten mož, tako da je bil v Barkovljah zelo priljubljen. Imel je tri konje in tri kočije. Njegova mlajša brata, ki sta bila pri njem v službi pa se nikakor nista mogla strinjati s skrbnostjo svojega brata in sta svojo službo kakor kočijaža večkrat zanemarjala. Go-spodar-brat je vsled tega mlajšega odpustil iz službe. To pa je dalo povod, da je odpuščeni naščuval svojega druzega brata-kočijaža, naj se ž njim skup maščuje. — Sinoči okolu 8. ure sta prišla obadva brata v stanovanje starejšega brata Henrika ter sta se začela s svakinjo Darijo prepirati. — Kako se je prepir razvijal, nismo mogli doznati. Fakt pa je, da je prišla 8-letna hčerka Henrika klicati svojega očeta v društveno krčmo, kjer se je nahajal. Hčerka je rekla očetu, da se doma strica z mamo prepirata in je prosila, naj gre oče takoj domov. Grozen prizor se je nudil Henriku, ko je prišel domov. Brata sta bila napadla ženo in jo z noži smrtnonevarno ranila. Brat-gospodar je hotel braniti svojo ženo, a brata sta mu zadala tri velike rane z nožem in sicer, eno v sence, drugo pod srce in tretjo v hrbet. Na to sta mlajša brata zbežala, pustivši nož bratu v hrbtu. Ta je s poslednjimi močmi bežal za morilci ter klical na pomoč. Nekateri zbrani gostje v društveni krčmi so bežali na cesto ter ujeli enega bratov-morilcev, dočim je drugi zbežal proti Trstu. Ranjenega Henrika Rivolt so nekateri mimoidoči videli v omenjenem žalostnem položaju ter ga odvedli v vesiarski klub „Nettuno", kjer mu je neki slučajno navzoči zdravnik nudil prvo ali skoraj gotovo brez-vspešno pomoč. Pred vilo Naschitz in pred veslarskim klubom se je zbrala velika množica ljudstva. Kmalu se je doznalo, da je soproga Darija umrla za ranami. Pozvana rešilna postaja iz Trsta je zelo hitro prišla na lice mesta ter ubogega Henrika odpeljala v tukajšnjo mestno bolnišnico. Pripominjamo tudi, da |e barkovljanski župnik č. g. A. Kjuder prihitel k lanjencu in mu podelil sv. poslednje olje. KOLINSKO CIKORIJO! gospodinjo Kupiiie J L DE Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij Paolo iSastwirtb TRST, al. Stadion ft 6 - Telefon 22-85 (hiti gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cem tmurne. Bogat« izbera izbera popolnih sob od do 4000 kron Jedilne aobe. Sprejemne in kauiine dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stoik, — Popolne: opreme in posamszai Seli. —"1 80.000 UR bo darovanih! Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali Skladišče pohištva na novo odprto posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura ie 36 ur T pet ril rfimmPPPT/lIP 7 idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj 1 * vUIIIIUGi 11CUL. Z,. ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju Samo pohištvo Iz tovarne Solkan :: po najnižjih cenah. eksportna frsoolna H. SPINGARH Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike. Krakov štev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziko. * * * Pozneje smo doznali, da so drugega brata-morilca aretirali na Greti, ko je bežal proti Trstu. Mrtvaški voz je prišel po umorjeno ženo Darijo okolu polunoči in jo odpeljal v mrtvašnico pri sv. Juštu. * * * Henrik Rivolt je imel razun dveh omenjenih bratov-morilcev, Še pet drugih bratov, ki so vsi kočijaž'. Tržaška mala kronika. Nezgoda na delu. — Aleksander Szotoyko, star 25 let, iz Ogrskega, zaposlen v stiskalnici olja, je padel pri delu z visokega mostu in si je zlomil desno ramo. Igea ga je dala prepeljati v mestno bolnišnico. Tatvine v kopališču. Bruno Spitzer se je včeraj kopal v vojaškem kopališču. Med tem so mu vkradli srebrno uro v vrednosti 50 K. Umrla je v bolnišnici g.a Josipma Te-desehi, ki jo je pred par dnevi zadelaa kap. Kakor znano, se je njen sin prof. Steno Tedeschi, mlad učenjak, ko je videl mater obnemoglo vsled kapi, zastrupil s strihninom, vsled česar je kmalo potem umrl. Velik požar v L1oydovem arsenalu. Včeraj zjutraj je vsled kratkega stika nastal požar v kotlarni št. 2. Lloydovega arsenala. Ogenj je uničil streho delavnice v obsegu 800 metrov. Gasili so ognjegasci, delavci in mornarji vojne ladije „Panther". Šest oseb je pri gašenju dobilo precejšnje poškodbe. Dva od teh, med tema Jurij Furlan, kate- *XXXXXXXI o«cxxxxx H Otvoritev nove trgovine v Trstu, ulica Nuova 41 AMEL1A NMTIHICO — BOGAT IZ BOB — i zgotovljenih oblek za žeoBke i a punčke, ženske vestalije, bluze in izbrano perilo. Vsprejemaj« se naročila po meri. Najzmernejše cene. Najzmernejše cene. :xx30000(Qx:_ UMETNI ZOBJE Plombiranja iobo? izdiranje zobov brez vsake bolečina V. Tuscher koncesij, zobni tdmtt Oklic. Dr.J.Čerm&k : zobozdravnik : - TRST alfo* doli« OMtrmt It 13. II, n. Gostilna in trgovina pri ,,Fani" y hiši št. 394 v Idriji in stanovanje t I. nadstropju se odda pod zelo ugodnimi pogoji v zakup. Natančnejše podatke daje posestnica Helena Lapajne. Do, gospod! Tum vom priporočamo pivo dvojnega kvasa Sveti Štefan (Pozor na založno znamko „Sveti Štefan") Izdelek iz mestne tovarne piva Budimpešta Kotanya. Stara znamka svetovnega pomena. Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin. Glavna zaloga: R. Gregorich Trst, via Valdirivo 32. - Tel. 2201. (0.) Na obroke 1 JAKOB DUBINSKV Na obroke ! TRST — ulica deli' Olmo 5tev. 1, D. nadstropje — Trst Velita izbera izpMel o M za espfle in manufakturama blaga V* ter moške in ženske suknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._ Cone broz konkurence. «§ I — >co 4> 22 ff o w 8 .s n *>E M = 23 £ £ v I Istrani! Nova lesna trgovina A. Srebotnjak, Herpelje-Kozina Lastnik: JOS. PLANKAR - Ljubljana ima vedno v zalogi vsakovrstni žagani les in grede. - Postrežba vedno točna, cene nizke. - I « fc CB C0 ^ 2TB 63 ffi S. c« g _ 3 5* O n 3 n n* 35 S: o w o g ' **C/> V C" I 3 ? Mirodilnica A. Ukmar Trst - lil. S. Cilino št. 751 - Trst — (blizu cerkve) — ima v svoji zalogi mire, barve, čopiče, fijneže, petrolej, špirit, razne dišave, cement, Šipe in druge v to stroko spadajoče stvari - vse po zmernih cenah. - Se priporoča za obilen obisk udani A. UKMAR. Stran IV. .EDINOST" St. 186 V Trstu 6. julija 1911 remu se je zlomila desna ključnica, sta bila sprejeta v bolnišnico. Ob 10.30 je bil požar pogašen. — Škodo cenijo na 40.000 K. Avtomobil povozil. Včeraj popoludne je avtomobil Parisi-ja vozil po ulici Ghega. Na vogalu ulice Cecilia, je avtomobil, ki ni trobil, zadel v Špira Mosetiga, mesarskega pomočnika pri mesarju Q iinto Valle na Belvederju, ga podrl na tla ter mu prizadel težke rane, in posebno hude na desni stran; obraza. Loterijske številke, izžrebane dne 5 julija 1911. Praga 16 39 61 79 56 Lvov 40 72 81 25 60 Koledar in vremt. — D^nc^; Izuja prerok. — Jutri: Vilibald šk< f. Temperatura včeraj ob 2. uri poc oludne i- 26° Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Piimorsko: Večinoma jasno. Tendenca za nevihte. Se-verovztočni vetrovi. Društvene vesti. Akad. tehnično društvo „Tabor" v Gradcu naznanja svoj III. redni občni zbor združen s četrtoletniškim večerom, ki se bo vršil v soboto, dne 8. julija t. m. v gostilni „Zur griinen Steiermark", Radetzky-Wielandgasse točno ob osmih zvečer. Vspo-red običajen. Odbor učit. društva za Trst in okolico v Trstu ima svojo redno sejo jutri v petek ob 5. uri popoludne v društv. prostorih. Odbor svetoivanske podružnice CM ima svojo redno sejo danes v četrtek ob 8.30 uri pri g. Francu Živan na SovranišČu. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi drugo jugoslovansko dirko dne 6. avgusta zjutraj, a popoludne veselico. Po veselici bo ples. Na veselici se razdelijo nagrade dirkačem in se izsrečka novo dvokolo. Srečke so na prodaj pri g.i Biček in v kavarni „Minerva". Segajte pridno po srečkah in podpirajte s tem edino slovensko športno društvo. Darovi za dirkače se vsprejemajo v kavarni „Minerva" Acquedotto. Odbor prosi slovenske časopise za ponatis. * * * Odsek kolesarskega društva „Balkan" vabi vse one, ki bi se upisali za nogometno tekmo (Fodbal), da se priglasijo v kavarni „Minerva" pri g. Kranjc, kakor bo priglašenih zadostno število članov, se prične z nogometno tekmo. Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju priredi svojo vrtno veselico skupno z godbenim društvom „Volarič" dne 16. julija t. m. Natančni vspored se objavi pravočasno. Naznanja se slavnim društvom, da ob določanju svojih prireditev, vpoštevajo ta dan ! Odbor. Poziv! Vsi gg. tovariši in tovarišice, ki se udeleže zborovanja učiteljev v Krakovu, naj pridejo v četrtek, dne 6. t. m. od 10. do 12. ure predpoludne v kavarno „Com-mercio" na pomenek. Tajnik. Slov. akad. fer. dr. „Balkan". Danes v četrtek ob 7. uri vaja. — Tovariši Balkanci in srednješolci, ki ste se javili, pridite vsi. DAROVL — Na otroški vesleci na Vrdelci so preplačali vstopnino: Smrdel Mihael, Anton Lah, Godina Stanko po 1 K, Žgur Fabjo 3 K, Godina Ivan, Carga, Jakel Antonija, Godina Marija, N. N., Potok Ferdo, Furlani Josip, Rebek Jakob, Rebek Peter po 60 st., Valentič Karla, Godina Karla, Sosič Marija, Godina Anton, Furlani, N. N., po 40 st., Godina Luči, Lah Antonija, A. C., Višnjavec Josip, N. N. po 20 st. — Srčna hvala vsem. — Učenke Ciril-Metodove dekliške šole na Acquedottu so nabrale, ker so dobile letno poročilo brezplačno, 141 K 56 stot. za Ciril-Metodov obrambni skad. Lansko leto so nabrale 84 K, tako, da je z letošnjim darom plačan 1 kamen. Prebitek 25 K 50 stot. darujejo ljubljeni družbi na dan slovanskih blagovestnikov kot Ciril-Metodov dar. Ves denar je odposlalo šolsko vodstvo glavni družbi v Ljubljano. — Uradništvo odv pisarne dr. Pretnerja in dr. Brnčića nabralo o priliki praznika Sv. Cirila in Metoda za možko podružn. Cir.-Met. družbe K 6. Denar hrani Inseratni oddelek. — Za nabavo krojev naraščaju barkov-ljanskega „Sokola" so nadalje darovali: br. Hojka 1 K, Tomac 1 K, Hynek K 1, Ro-senberg 2 K, Šteiner 1 K, Šmuc F. 1 K, Martelanc A. 1 K. — 3. polmesečni prispevek 2. leta I. Skupine v znesku K 10, in 3. polmesečni prispevek 1. leta II. Skupine CM Drobti-narjev v znesku K 4 20, sta vložena v knjižici T. P. H. št. 15083 in 15311. — Na-biravec. — Za „kolo sreče" v korist „Sokolu" so nadalje darovali: g. Gradišar 25 steklenic piva sv. Jušta, gosp. Rajko kip Starčeviča. _ Za otroški vrtec pri Sv. Ivanu dr. A. P. 4 K. — Denar hrani uprava »Edinosti". — Za veselico otroškega vrtca v Ro-janu družbe sv. Cir. in Met. daroval je gosp. Habjan Ignac K 3, g.a Cijak Marica K 1. Vesti iz Goriške. Poskus samomora. — Dne 25. m. m. 'zvečer ob 10. uri je Alojzij Peca, ključavni-• čar pri c. k. državni železnici v Divači, doma iz Ležeč, splezat na blizu stoječi i oreh, da bi se obesil. Na srečo pa je vzel i pretanko vrv, ki se mu je utrgala, ko se je že zadrgnil. Padel je na tla in si pri tem . le nekoliko nogo poškodoval. Vzrok — i ženske 1 Javen shod sklicujeta podružnica NDO in podruž. Zveze jugoslovanskih železničarjev v nedeljo dne 9. t. m. ob 4. uri pop. nri g. Gorenjcu na Kornu. Tovariši, agitirajte za ta velevažni shod, ! da bo vdeležba častna. Odbora NDO in ZJŽ. Izjava. Podpisana krčmarja v Pliskovici izjavljava z ozirom na dopis v „Primorskem Listu" od 22. t. m. št. 25, da je popolna laž, da popiva tukajšnji gosp. nadučitelj do 11., 12. ali še črez polnoči, ker najini gostilni sploh nista odprti do omenjenega časa.„ Če pa prihaja zgoraj omenjeni gospod v krčmo, pije vendar zelo zmerno, a o kakem pohujšanju ni govora. Pliskovica, junija 1911. Jožef Žerjal in Ivan Kosič, krčmarja. Vojaško veteransko društvo v Kanalu priredi v nedeljo, dne 9. t. m. tombolo in zatem javen ples. Tombola prične ob 4. uri pop. ______ Druge slovenske dežele II. zlet Gorenjske sokolske župe se bo vršil, kakor znano, letos " nedeljo dne 9. julija v Škofji Loki. Isti dan razvijo škofjeloški „Sokol" svoj društveni prapor. Slavje bo torej dvojno 1 Iz priprav, ki so sedaj že v polnem tiru, sklepamo, da bo slavje eno izmed največjih in najbolj obiskanih v letošnjem letu na Gorenjskem. Pričakujemo pa gostov, ne samo iz vse Gorenjske, temveč iz vse naše slov. domovine. Lepo število bratskih društev je že priglasilo svojo udeležbo. Tem društvom bodo brozdvomno sledila tudi druga društva. — Zato lahko že danes trdimo, da bo obisk naših bratskih gostov izredno velik. Več o tem slavju je razvidno iz lepakov, ki so se te dni nalepili po vseh več|ih krajih na Slovenskem. Opozarjamo občinstvo na te lepake! Prapor, ki je bil razstavljen najprvo v Ljubljani, zatem v Kranju, je sedaj videti v Škofji Loki. Škofja Loka se pripravlja na dostojen sprejem svojih gostov ! V Škofjo Loko pridite dne 9. julija vsi, ki želite preživeti nekaj veselih ur,"med svoje znance in prijatelje! S svojo mnogoštevilno udeležbo pozdravite ob enem slavje samo, vzbudite narodno zavest in s tem tudi simpatije do našega Sokol-stva. Le če bomo prešinjeni s sokolskim duhom, se smemo mi Slovenci nadejati lepše bodočnosti! Torej: Na svidenje ! Na zdar ! Razne vesti. Uporni kaznjenci. Iz Krasnojarska poročajo : V tukajšnji kaznilnici sta dva kaznjenca ubila jetniškega čuvaja, drugega pa ranila, nakar sta pobegnila. Straža je ustrelila enega beguncev, drugi je ušel. Dva izvirna Puškinova portreta ali 50 kupejk ponudjenih, za 20.000 rubljev prodano! K starinarjem na Suhorivem trgu v Moskvi je prišla pred kratkim siromašno oblečena deklica ter je ponudila dve sliki na prodaj. Zahtevala je za sliki 2 rublja. Mlada deklina je povdarjala, da sta zelo lepi oljnati sliki. Starinarji pa so ji ponudili le 50 kopejk. S 50 kopejkami pa deklica ni bila zadovoljna in zato je šla k nekemu trgovcu z umetninami. Ta trgovec pa ni bil le strokovnjak, temveč tudi pošten dovolj, da je deklici povedal, da sta to i z -virna portreta Puškina, ki sta odločno vredna več nego 2 rublja. Na dveh portretih je bil napis: slikano po življenju. Z tega sledi, da spadata obe sliki k redkim izvirnim portretom Puškina in da imata zato veliko urednost raritete. Po nasvetu veščaka je šla deklica v arteologični zavod, da bi pustila preiskati obe sliki. Tu so ugotovili, da gre res za dva izvirna Puškinova portreta, ki sta na podlagi sorodstva prišla v posest omenjene deklice, ne da bi bila ta vedela, s kakim zakladom razpolaga. Po nasvetu arheologičnega zavoda je obe sliki kupila kneginja Tenišev v Smolensku za svoj muzej. Mlada deklica, ki je biia v veliki stiski in je zato hotela sliki prodati za 2 rublja, je dobila za isti lepo premoženje 20.000 rubljev 1 Zamenjal slugo za tatu in ga ustrelil V Veroni je v petek grof Carlo Capo-dilista v svoji vili ustrelil svojega 23 letnega slugo, imenom Josipa Boldrin, ker ga je zamenjal za tatu. Sluga je šel po dovršeni službi obiskat svojo zaročnico. Povrnil se je ! domov pozno v m č7 in ker ni hotel vzbujati ! suma, je. mesto da bi šel skozi vrata ! vrta, pre; »ležal ograj ni zid, in v senci dreves se je bližal vili. Grof, ki je čutil ropot, je prišel na okno in videvši senco, ki se je bližala hiši, je vzel puško pomeril in ustrelil. V tem hipu se je Boldrin mrtev zgrudil na tla. E3I m OGLASI 1 ™ w HALJ OGLASI le računajo po 4 rtot. besedo. Mastno tiskane be-ede te računajo enkrat več. Naj-nanja pristojbina znaša 40 stot »lača se takoj Inser. oddelku. Icf^om kot vratar, stražnik tli oskrbnik loUCill pri kaki tovarni ali kaki privatni hiši oženjen br»z otrok. Govorim in pišem slovensko, remško, italijansko — Ponudbe pod „Vratar" na Innerami oidelek Edine sti. 1145 flrlrio on lepa meblovana soba pri mali dru-UUUd. Ot? žini. Via Pondares 6t. 8, II, vr. 2. V If ran I i*l h Plirecii "da 'ri a javni ples v ■vrcpljall nedeljo dne 9. t. m. na dvori ču gostilne Karoline Godna. Kdor se hoče zabavati bodisi s plesom ali pa z z*vž tjem kapljice terana, naj le pr de v nedeljo v Kreolje 11 <3 ISCSm ^z dan, katera zna tudi kuhat'. viera 51. Dobra plača. — Konold, Bar ko vije, Ri- 1-75 Knjigoveškega REPENŠEK, knjigovez v Trstu, ulica Cecilia 9. 1094 llr^rinilf zna 8l°ven8^°> i aliiansko, nemško, U'duilllv i§če postra aki zasuž-k dce tri ure ca dan. Ponudbe po 1 „Delaven na E tin st- 1161 I otni/tčoarii f v Le'cah Pri nedikemje- L.C1II vOlsaf JI : zero na Gorenjskem je več sob za esmee, gosprde profesorje itd. po najnižjih cenah takoj za oddati. Daja pojasnilu : Franica Prosen, v Lesc h 54 (Gurenj-ko). 1162 IČPf&m gospodinjo k trem m'ajšim otrok' m, ak-> ■Obelil nekoliko prtmrž nja zakon ni izključen. Pismene ponulbe pod „Državni uradnik" št. 1155 na Ins. odd. Edinosti. 1155 Proda se bicikelj BStyriau. 5, polur adstr Ulica Ktndler 1168 Josip Trampuš priporoča avijo pekarljo. Večkrat na dan ■v«cž truh, — Zaloga moke Taake vrste li prvih miinov. Vino in likerji v steklenicah. fcladčioe ln biAkoti. 1829 RIHARO NOVAK & C. Pekarna in slašč čarna s prodato moke TB8T — ULICA FAENETO ŠT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. Hočete se prepričati ? Obiščite veiina skladišča Marije »«•■ ^alarmi Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove (vogal Torrente) »Alla Cit'.žk di LondraJ Velik izbor izgotov jenih oblek za moške in dečke kostumi 7& otroKe Površniki, močne jope, kakor tudi raznih palet itov. ObleSe za dom in delo. Delavke obleka. Tirol ki loden. Ne-.reinučljivi plašči (pristni angleški). - Speclallteta : blago tu- in ino t enakih tovaru. Izgotovljajo ae o lete po meri po najnovejši tuodi, toČuo, solidno in elegantno po nizsih cenah. Eliksir iz kine in koke pospešuje tek, krepi želodec, pospešuje pre-bavljenje in upliva tonično na živčevje. Cena: Kron i'20 steklenica. Lekarna ,AL GALENO' Trst, ulica S. Cilino. si: Ja no tombolo .Lira' a plesom priredi na javnem trgu godbeno društvo v S<\ Križu pri TrHtu dne 16. ju ija t. L 1143 Pninnrnos* cd mizar M- M»iCfn< Bel- rripU! Ub<3 OO vedere 28. vogal To'quato Tasao. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištvo. 899 ■ Limiment Caosici Comp. nadomestek za sidro PJn - Egpeller Pri nakupu tpga priznano iiborm-Ra sredstva za drgnenle, ti te ga V'ii>bi skoro v vseh lekarnah, naj »e ved-o i pazi na arat eno zsamko ,,SIL>F.(>" Dr. RicMer-ja lekarna „K ZLATEMU ANGELJU" Ellzabeths rasse No. 5 neu K Dalmatinska gostilna L "C črno, dalmatinsko, po 80 st., opolo 88 in belo 96. Dobra kuhinja. 1050 Prnrlo CP zaraelifca dobroidoča mlekarna s hiš • in posestvom vred. Hiša s« nahaja na Gorenjskem tik železtrSke postaje v posebno lep^m kritja iti ob državni c^ti; obsega ofcr g 160 — 1TO m Ima lastea vodovod, opremlja-n je z modernimi strojf na parno tu. biio, ima l*dea ro napolnjeno z ledom. Mleko se lahko takoj odpo-8Kja ; je v kraju, kjer je tudi tujski promet. A'-o kupca mlekarstvo ne bi vose lio, se lii$i pripravi lahko zh letuvišča^je. V lilSl se lahko napravijo kope'ji, ker Je v r.ji vodo ovl In Izdelovalec pare. H14a ni Se popolnoma dodt laaa, a ju še-Ie pripravljena za mlekarstve v pritličju. Okoli hiše je zemljišča $ arov 93 m Q so t!ee in'ekarne v okolici hi^e, se lahko nabavi Tsaki dan mnogo mleka prve vrdt) ii razpošilja v Trst; v hišo se lahko upelje dru^a trgovina ali obrt. Kupovalee bi lahko zaslužil iep denar in ži>el v minem, zdravem kraja. — Yee po e MARTIN LANUUS, Izlake pri Z gorju 11C8 Josip Semul č TRST, ulita delt'Istituto št. 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dfu X svež kruh in raznovistce sladčree. Al. ka iz I. |g mlinov ter mas>o. Likeri, vino in pivo v steki. fej Postrežba tudi na dom. Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Instratni oddelek44 v ul. Giorglo Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. Splošno anonimno društva za prevažanja Via Ghega 3, Telefon 2487. H Shiuiniifl in prevažanje pohištva RazgoHI. In shremba koutekov Telefon 1220. Telefon 2572. ftfčenle In shramba preprog 2015 Telefon 2573. KtUSii Lfi FILIALE DELLfl BfiNCfl „GNION" (Filijalka Banke Onion) u Trsta se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operar5jami. Tekoči računi In računi na bančni žiro v kronah ali ▼ inozemskih vrednostih Uložne knjižiee ■m fiksnen termin ali dogovorjeno pred-naznanilo po jako ugodnimi pogoji po dogovoru. Inkasi efektov, dokumentov, odrezkov ta izžrebanih srečk. Kupo - prodaja ta- in inozemskih vrednot, valut In diviz. Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge pe ft«ntml i&vtk od hranilnik vlog plačuje zavod sam. Daje predujme || Prejema, in hrani deposite na vrednote in karate parnikov L t. d. || ter jih točno upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vsakor&nih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme jI Odpira earinske kredite, am blago, police, warrants i. 1 d. J j Kupuje ln prodaja blago ▼ komisiji. ODDELEK ZA SLADKOR.