SIBV. 5».
V LMilDl, v DPflCl O dne S. ШКa 1924. Posamezna številka stane 2 Din. LMO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 30
*a po! let« ..... .120 sa celo lelo .... .340
za inozemstvo:
mesečno.......Din 59
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji	Dla 40
yi inozemstvn.... . 60
Uredništvo je v Kopitarjevi ulic« 6/III. Rokopisi
se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre-Jemajo. Uredništva telefon 50. upravnišhra 328.

Političen Sls! m slovenski narod
Cene Inserafom;
Bnoslolpna petitna vreia mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm viiine po Din 2-30. veliki po Din 3 - in 4—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust,
iihaja vsak dan IsvzemM ponedeljka In dneva po prainiku ob 4. uri sjutral,
PoSlniiia plačana v ulovim
Uprava J« v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.01t. Praga ln Dunaj 24,797.
»Napredni« Slovenci.
Včeraj smo poročali o ustanovitvi opozicionalnega bloka in smo rekli, da pomeni ta blok prvi korak na potu do revizije ustave, tiste ustave, ki nam spodjeda vsako samostojno udejstvovanje v gospodarskem, kulturnem in socialnem oziru. To danes čutijo vsi prečani, zlasti pa čutimo to mi Slovenci, ki plačujemo po stari solidni metodi vse svoje nam predpi-»ane dajatve točno in redno, a zato prejemamo od vrhovne državne uprave kot povračilo za našo solidnost in zvestobo klofuto za klofuto tudi točno in redno.
Danes čutijo vsi državljani kraljevine SHS, ki so naseljeni v Sloveniji, vse bla-godati sedanjega režima na svojih žepih v dovolj občutni meri. Danes hodijo med nami gospodje »sokoli« in gospodje «or-itmci«, hodijo med nami »državotvorni elementi« in protidržavni rabulisti, a vsi so enih misli, da tako ne gre naprej! —
To je skupna misel vseh «državotvor-Cev« v naši deželi in vseh «protidržavnih elementov«. Samo stari »Slovenski Narod« se ne more dokopati do te skupne misli celokupnega slovenskega naroda, menda zato ne, ker nosi na svojem pročelju ime »Slovenski narod« I
Svoje pravo lice so pokazali gospodje, ki še životarijo pod žalostno senco nekdanjega «SIov. Naroda«, zlasti včeraj v uvodnem članku, ki razodeva vso tiho bol in vso nerazodeto bridkost starih »narodnih« gospodov ob ustanovitvi novega opozicionalnega bloka.
Dejstvo, da se je znala uveljaviti pri eciUriOvilvi opozicionalnega bloka imenom vse Slovenije tudi SLS, je učinkovala na «Narodove<; demokrate kakor srčna kap. Gospodje so se naslonili nazaj na široke klubske fotelje, debele cigare — Ver-waltungsrats7.igarren — so jim izpadle iz rok in od staroveškil) misli polne glave so se jim povesile na trudne prsi. »Kaj bo, kaj bo«, so vzdihovali, «če se klerikalni Brdavs ne ukroti?« —
Ko so se pa za trenotek zopet zavedli, So dejali: »Klerikalci hočejo avtonomijo Slovenije!« — Strahota čez strahoto! Klerikalci bodo zavladali nad Slovenijo! Kje smo pa polcm m i ? Kaj smo potem mi? Ali smo še za kaj? In gospodom, starim, častitljivim gospodom so prišle v spomin besede: Pulvis es et in pulverem rever-teris — kar se pravi prestavljeno v politično slovenščino: Strt boš kake; orehi v možnarju!
Tega se pa stari liberalni gospodje boje! Zato so včeraj zapisali v svojem glasilu: »Napredni Slovenci« dr. Korošcu ne moremo slediti.« To jc naravnost krasno pripoznanje. Če jc človek hrom na nogah in na možganih, je to pripoznanje jako razumljivo.
Vsled tega so gospodje ostali raje pri starem. Kdor ne pozna telefona, gre raje sam svojemu sosedu povedal, kaj je novega. In so rekli po starenl, da je zanje me-rodajno samo «državno in narodno edin-stvo«, češ, eden ali drugi nam bo žc verjel, ker bedakov na svetu nikoli ne zmanjka. Potem so se oprijeli zadnjega radi-kalskcga recepta proti opozicionaL bloku, da je treba v Sloveniji zbrati «napred-«e sile« proti avtonomistični SLS, da se vzdrži centralizem. «Slov. Narod« se je točno po radikalski komandi oprijel te devize za reševanje radikalske vlade. Kaj poreče »Narodov« sobojevnik «Jutro«, kaj poreče na to demokratska stranka?
V svojih težkih razmišljanjih pa so sc spomnili gospodje tudi ljubljanske univerz e. Če nam nič ne pomaga, so si dejali, nam bo ta gotovo pomagala. Ta mora biti vendar »napredna«. Prav natanko pa stari in razni mladi gospodje tega le ne vedo in zato se jim je zahotelo tudi malega strašila in so zapisali v »Narod«: Ljubljansko univerzo in vse slovensko šolstvo bi klerikalna stranka podredila Škofu in teologiji!«
Strahu starih gospodov sc pa ljudje Samo smejejo, ker vedo danes vsi pametni ljudje še vedno jako dobro, da so bili ravno napredni« gospodje z vso vnemo na delu, da bi prvič slovensko univerzo v Ljubljani «pojugoslavenili«, drugič pa, (ia bi tako »pojugoslavenjcno'. reete po-
srbljeno univerzo spravili ne pod oblast ljubljanskega škofa, ki vzdržuje s svojimi toliko mu očitanimi dohodki vzorno slovensko gimnazijo in daje tiskati na svoje stroške slovensko - latinski slovar, ampak da jo prodajo belgrajskim interesentom kakor par vagonov svinca ali pa krompirja v razne lepe kraje z zdravo valuto.
In ko so stari gospodje vlekli že zadnje dime iz svojih debelih cigar, so prišli do zaključka, da dr. Korošcu nc smejo
dati proste poti na njegovem potu, kajti sicer bi «klerikalni avtonomizem* zmagal na celi črti. Če pa ta zmaga, bo konec vsega naprednjaštva, konec bo varanja ljudstva in kar je najhujše, konec bi utegnil biti tudi debelih cigar! «Slovenski« demokratje so z uvodnikom v včerajšnjem «Slov. Narodu« padli v hrbet lastni stranki. Ta sramotni članek »Slov. Naroda« bo ohranil Slovoniji in slavni kranjski deželi vsaj eno njeno specialiteto, kranjsko — klobaso.
Opoiioiooaliii blok ustvarjen.
IZROČITEV POVERILNIC HRVATSKIH POSLANCEV. — KOMENTAR G. PREDA VCA. — SRNAO SKLICUJE SHOD PROTI PRIHODU HRVATSKIH POSLANCEV. — IZJAVA. G. DAVIDOVIČA.
Belgrad, 8. marca, (Izv,) Današnji dan ostane brezdvomno eden najpomembnejših v zgodovini države SHS kakor tudi v politični zgodovini SLS, Načelna borba, ki jo je vodila SLS od svojega početka sem, je dobila popolno zadoščenje in principiel-no stališče aktivnega delovanja v parlamentu je po vztrajnem in težkem stališču zmagalo. Prvi uspeh je tu. Za njim pa pridejo drugi. Vsi, ki so napadali SLS, češ, kje so uspehi, so danes desavuirani in osramočeni, kajti ravno ti so morali pred nesebično in kor.sekventno borbo za pravična načela vpogniti svoj hrbet in priznati vsp, proti čemer so zabavljali m se borili. V interesu ljudstva bi bilo samo želeti, da tem korakom sledijo tudi drugi, dokler ne pade koruptni režim Nikole Pašiča, da se nikdar več ne dvigne, temveč da se na razvalinah korupcije in nasilja prične graditi nov temelj reč. bratske za-jednice južnih Slovanov.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Dogodki današnjega dneva so se vrstili v sledečem redu: Takoj zjutraj se je vršila kratka seja šefov opozicije. Na seji se je soglasno dosegel sporazum, da se zasedaj izroči predsedništvu skupščine 20 poverilnic Ra-dičevih poslancev, proti čiji izvolitvi ni do-eedaj vložena nobena pritožba. Takoj po seji je g. Predavec v družbi poslancev dr. H o h n j e c a, Kapeta novica, Pečica in Djoke P o p o v i ć a odšel v predsedništvo narodne skupščine, kjer je poslance v prisotnosti predsednika Ljube Jovanovica sprejel prvi podpredsednik Ljuba B a k i ć. Njemu so izročili for-melno vlogo, s katero obveščajo predsedništvo narodne skupščine o izročitvi poverilnic. Nato so poverilnico za poverilnico izročali v roke podpredsednika proti potrdilu o prejemu. Izročili so poverilnice sledečih Radičevih poslancev: Nikola Vranic, Pavao Radič, Ivo Radič, dr. Stjepan Košu-tić, Ivan Čelan, dr. Nikič, Ivan Robič, Fra-njo Malčič, dr. Maček, Vinko Trujar, Fra-njo Rahaj, Stjepan Čižmešija, Edo Markovič, Nikola Turalija, Josip Predavec, Stjepan Klaić, Jure Valešić, Mate Babogredac, Petar Dobrinić, dr. Krnjevič. Ta važna foi^-malnost je bila končana kmalu po 11. uri, nakar se je Predavec nekaj časa razgovar-jal z Ljubo Jovanovičem. Nato je g. Predavec sprejel časnikarje in dal sledečo izjavo: Kakor znano, sem na temelju sporazuma ravnokar izročil predsedništvu skupščine 20 poverilnic, kar pa še ne znači, da so to vse poverilnice. kar jih nameravamo izročiti. Naglašam, da sem imel možnost izročiti tudi več poverilnic. Ravno tako je popolnoma definilivno, da pridemo v Belgrad in to najbrž že pred verifikacijo, da se v slučaju, ako se ponovijo slični napadi na našo stranko, kakor je bil to storil dr. Ninčič, lahko sami branimo. Naše sile so tako velike, da bomo brezpogojno prišli do uspeha, Z dosedanjim tokom stvari sem zelo zadovoljen. Med nami vlada popolno zaupanje in jaz mislim, da med nami in
drugimi člani opozicije ni potreba nikakih posebej podpisanih protokolov. Zvečer odpotujem v Zagreb, odkoder odpotujeta na Dunai dva člana predsedstva, da obvestita Radiča o vsem. — Nato je g. Predavec odgovarjal na posamezna vprašanja. Na vprašanje o sestanku z Ljubo Jovanovičem je odgovoril, da mu je Jovanovič izjavil dobesedno: »Jaz sem Vašim tovarišem sporočil, da bom s svoje strani storil vse, da se verifikacija izvrši popolnoma v redu.« Na vprašanje, ali mu je znano, da je za jutri zjutraj srbska nacionalna mladina sklicala shod proti prihodu hrvatskih poslancev v Belgrad, je odgovoril: Mnenja sem, da je taka akcija jako neugodna. Nas to nikakor ne bo motilo, da izvršimo svojo parlamentarno namero. Oni, in to so po mojem mnenju redki, ki mislijo na ta način reševati nacionalno vprašanje, gotovo ne L--lo za tako svoje postopanje mogli nositi odgovornosti niti pred srbsko, še manj pa pred evropsko javnostjo. Po mojem mnenju so to slabi poskusi dosedanjih državnikov, ki mislijo na ta način rešiti, kar se rešiti da. Pravi državniki, ki so si v svesti svoje moči in sile, ne govoričijo s takim jezikom. Na nadaljnja vprašanja, če mu je znano, da namerava na tem meetingu govoriti dr. Gagliardi, glavni urednik »Balkana«, je odgovoril, da srbska javnost na take junake ne more biti ponosna. Glede odnošajev med Radičevo stranko in Fran-kovci pravi, da so isti, kakor so bili. Gle de vesti, da prihajajo iz Hrvatske vladi pritožbe proti izvolitvi hrvatskih poslancev, je odgovoril, da v te vesti ne veruje, ker bi se stem onemogočil vsak parlamentarizem. G. Predavec je danes zvečer odpotoval v Zagreb, kjer se bo vršila seja predsedni-štva HRSS. Na seji se bodo po poročilih gospoda Predavca določili delegati, ki se odpeljejo na Dunaj, da obveste Radiča. Pred odhodom je bil kratek sestanek med dr. Korošcem, .dr Spahom in g. Predavcem. Na tem sestanku so v popolnem soglasju določili v glavnih potezah smernice delovanja. D a v i d o v i č je povodom posvetovanj opozicijskega bloka izjavil časnikarjem: Opozicionalni blok je vstvarjen v interesu države in naroda. Prvi dnevi novega bloka bodo to dokazali. S konsolidacijo notranjih razmer po krizi bo država močnejša, njen mednarodni položaj bo ugodnejši. Ustava in zakoni bodo dobili svoje polnomočje. Naša država bo prišla v vrsto pravnih držav. Nasilje bo prenehalo. Prenehala bo korupcija, ki je bila grdo obiležje naših dosedanjih razmer.
Belgrad, 8. marca, (Izv.) Za jutri dopoldne je srbska nacionalna mladina sklenila protestno zborovanje proti prihodu hrvatskih poslancev v Belgrad. Tako postopanje se v vseh krogih splošno obsoja, ker je režimsko časopisje in ves režimski aparat v državi sami kakor tudi v inozemstvu vedno naglašal, da so Radičevci proti tej državi, ker ne pridejo v skupščino.
je v Belgradu.
OPOZICIJA VESELA, RADIKALI SILNO POPARJENI. - JAVNOST ZA TAKOJŠNO DEMISIJO PAŠIČA. — BREZUSPEŠNI POSVETI VLADE. —
Belgrad, 8, marca. (Izv.) Izročitev poverilnic hrvaiskih poslancev je bil svečan trenotek. Ko so določeni člani posameznih klubov, na čelu jim g, Predavec, odhajali v prostore predsedništva skupščine in še bolj, ko so se vračali, se jc v kuloarjih zbrala ogromna množica bel-
grajskih časnikarjev, dopisnikov domačih in tujih listov, opozicionalnih poslancev in občinstva. Skozi špalir teh radovednežev so šli ti poslanci kakor triumfatorji, od vseh strani burno aklainirani. Le tu pa tam sc je izza oglov pokazal kisel obraz kakega režimskega člana, ki se mu skrb
in bolest bere v očeh. Sprva je bilo raz« položenje med radikali tako, da ga nt lahko opisati. Po vseh ministrstvih so naj-zaupnejši uradniki dobili nalogo, da hitro očistijo arhive vseh aktov, ki bi znali pričati o velikanski korupciji in protekcio-nizrnu. S tem seveda viada samo potrjuje-svoje dosedanje »pošteno« delo. Zmedenost v radikalnih vrstah je dosegla vrhunec. Izjave, ki jih dajejo posamezni poslanci, so naravnost smešne. Največ si dajejo radikali duška / skupščinskem buffc-tu, kjer vsakemu, kdor jih hoče poslušati, pripovedujejo o zvitemu in pretkanemu »čiki Baji«, v katerega stavljajo vse nade, da jih bo rešil iz zagate ravno on, ki jih je pripravil v ta položaj. To premetenost čike Baje pošteni ljudje imenujejo vero-lomnost ali še huje. Tudi sicer so te igre Nikole Pašiča va banque, kajti treba pomisliti, da gre vsa borba ravno in predvsem proti Pašiču in onim, ki mu sledijo v njegovi politiki, ker to, kar dela on in kar počenjajo njegovi pristaši, se sploh ne sme imenovati politika. Sicer je med radikali ostalo pri znanih kombinacijah Le eno novo je danes iztuhtal radikalni list »Vreme«, ki, pišoč o raznih mišljenjih glede verifikacije mandatov Radičevih poslancev, navaja mišljenje enega dela radikalov. To mišljenje obstoja v tem, da bi se moral sprejeti predlog, ki ga je stavil Večeslav Wilder in še nekateri demokrati v parlamentu, ko se je na prvih sejah novega parlamenta aprila mesccn lanskega leta govorilo o verifikaciji mandatov, namreč da naj se na temelju zakona o zaščiti države sploh uničijo vsi mandati Radičevih poslancev in za te mandate razpišejo nove volitve. Ta del radikalov misli, da bi se v tem slučaju n«> moglo očitati, da postopajo strankarsko, ker bi sprejeli samo predlog, ki so ga predlagali sedanji Radićevi zavezniki demokrati. Takih »pametnih', mišljenj je bilo v kuloarjih še več in je brezdvoma pravilno ono, ki ga oddaja večina, namreč da bi moral Nikola Pašič že zdavnaj podati demisijo in v miru uživati plod dolgotrajnega vladanja,
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Tudi vlada И še vedno ni na jasnem, kaj naj stori. Vse seje so brez uspehov, kajti Pašič še vedno trdovratno molči in taka je ostala današnja seja, ki je trajala od 5. do pol 10. Neposredno pred sejo je bil Pašič na dvoru, kjer pa se je zadržal tako malo časa. da se sploh sumi, ali je bil sprejet od kralja. Na seji ministrskega sveta se je seveda razpravljalo o političnem položaju, vendar o tej stvari ministri niso prav ničesar sporočili časnikarjem in so bili do skrajnosti rezervirani. Pač pa so izjavljali, da so razeri o položaju razpravl jali tudi o resornih stvareh. Tozadevni sklepi, ki so jih sporočili časnikarjem, so zelo zanimivi. — Vlada je namreč glasom teh izjav razpravljala o invalidskem zakonu in na predlog ministra Perica sprejela 6 oddelkov tega zakonskega predloga v korist invalidov. Nadalje j<1 dovolila kredit v znesku 1,000.000 Din za pravoslavne bogoslovce in sklenila, da se 3 občinam v Dalmaciji dovoli, da morejo dolgove za prejeta živila plačati poznejo. Končno je poročal minister Perić o repara cijskem vprašanju.
Narodna skupščina.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Danes je sej« narodne skupščine, kljub temu, da se je razpravljalo o tako važnem ministrstvu kakor je ministrstvo prosvete, potekla brez vsakega zanimanja, ker so bili na dnevnem redu važnejši dogodki. Govorilo jo pred prazno dvorano nekoliko poslancev, nakar je bila seja prekinjena in se bo debata o lej zadevi nadaljevala v pondeljek.
Trgovinska pogajanja.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Danes popoldne jo bila seja druge sckcije za trgovin sko pogodbo z Italijo, na kateri je predsednik italijanske delegacije Lueioli predložil popolnoma nov načrt o konzularni kon venciji. Z ozirom na lo, ker morajo naši člani ie sekcije ta načrt še prej proučiti, so seje te sckcije prekinjeno. Ta sekcija je dosedaj edina od vseh redno glasovala.
FRANCOSKI POSLANIK NA DVORU.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Danes je bil na dvoru sprejet v slovesni avdijenci novi francoski poslanik in imel daljši govor, v katerem je izrazil veliko zadovoljstvo, da je prišel ravno v to državo, katerega plemenito ljudstvo pozna iz (asa svetovne vojske, ko sc je nahajal v Solunu. Na nje-
Sov govor je kralj odgovoril v prisrčnih eseaah.
IZJAVA POINCAREJA.
Pariz, 8. marca. (Izv.) Poincarć je izjavil, da se republikanska Francija ne bo umešavala-v notranje razmere tujih držav. Sovjetske Rusije ni priznala zato, ker se Rusija brani priznati predvojne dolgove. Ločitev cerkve od države ni škodovala verskemu življenju. Pri prihodnjih volitvah bodo morale nastopiti stranke, ki jih ne bo vodila internacionalnost.
ANGLEŠKO VOJNO ZRAKOPLOVSTVO
London, 8. marca. (Izv.) Proračun za trakoplovstvo znaša 14 in pol milijona funtov šterlingov. To pomeni zvišanje dosedanjega proračuna za 2 in pol milijona funtov šterlingov. Zračna posadka se bo zvišala na 35.000 mož.
DEMISIJA GRŠKE VLADE.
Atene, 8. marca. (Izv.) Vlada je odstopila.
POGAJANJA MED AVSTRIJO IN ROMUNIJO.
Bnkarešt, 8. marca. (Izv.) Romunska đclegacija za ureditev važnih še nerešenih
vprašanj med Avstrijo in Romunijo odpotuje v ponedeljek na Dunaj. Predsednik delegacije je minster za Bukovino Nestor.
VLADNA KRIZA V BELGIJL Bruselj, 8. marca. (Izv.) V kabinetni krizi je nastopila zopet Izprememba, ker katoliška stranka ni zadovoljna z imenovanjem Hysmansa za zunanjega ministra.
BOJI V MAROKU. Melflla, 8. marca. (Izvir.) V boju pri Tezzi Azza so Španci Imeli 30 mrtvih, med njimi en kapitan, in 77 ranjenih, med njimi 3 častniki
Madrid, 8. marca. (Izv.) Španski vojaški oddelki so pregnali Kabile iz njihovih postojank, ki so jih bili Kabili včeraj zavzeli.
TURŠKI KALIF V IZGNANSTVU. Bera, 8. marca. (Izv.) Turški kalif je včeraj prispel v Territet (pri Montreux-u).
TURŠKA CESARSKA DRUŽINA
IZGNANA Carigrad, 8. marca. (Izv.) Izmet paša je končal rekonstrukcijo kabineta. Vsi moški člani cesarske družine so odpotovali včeraj, ženski člani bodo pa odpotovali v ponedeljek.
STAVKA BANČNIH URADNIKOV
KONČANA. Dunaj, 8. marca. (Izv.) Štrajk bančnih uradnikov je končan. V ponedeljek začno banke zopet redno poslovati.
Kako SLS preganja korupcijo.
Pod tem naslovom sobotno »Jntro« prinaša izvleček iz neresnega in zlohotnega dr. šusteršičevega glasila v katerem se poslancem SLS očitajo sledeči grehi:
SLS govori zoper korupcijo, zraven po krije korupcioniste, kakršen je bivši radikalni minister dr. Laza Marković. To svojo trditev poskušata obadva lista dokazati s sledečimi >dejstvi<: Poslanci SLS so sicer podpisali obtožbo proti dr. Markovlču, toda dr. Korošec in S u š n i k sta podpis odklonila. Nato je Časopisje SLS dokazovalo krivdo dr. Markoviča, a poslanec Kremžar je v debati v Imenu SLS predlagal, naj se sestavi parlamentarna anketa, da preišče, če je dr. Marković res kaj zakrivil ali ne. Pri glasovanju pa so glusovali le a poslanci SLS, vsi ostali so se poskrili.
Iz teh »dejstev« je za »Jutro« jasno, da SLS krije korupcioniste v istem momentu, ko govori zoper korupcijo, ln priznati moramo: Kdor to bere, mora priti do istega prepričanja, mora izgubiti vero v boj proti korupciji. Zato moramo ta »dejstva« nekoliko pretipati, če so res dejstva in ne lo zavijanje resnice in potvorba ali celo laži
Začnimo od zadajl >Le trije poslanci SLS so glasovali zoper Markoviča, ostali so se poskrili« — pravi Zerjavovo »Jutro«. Res pa je, da se je glasovanja udeležilo 16 poslancev SI^S, 5 pa je bilo odsotnih, med njimi 2 težko bolna I To »Jutrovo« »dejstvo« se je tedaj razblinilo v laži Pristavimo pa še, da se jo tiste dni, kakor je »Slovenec« žo poročal, po Belgradu govorilo, da je Pribičevič glasoval za Markoviča. Ali je to res ali ne, ne vemo, ker je glasovanje bilo tajno. Toda dejstvo je, da je Pribičevič pred glasovanjem izjavljal, da ne moro glasovati proti Markoviču, ker je to najsposobnejši Človek parlamenta. To je izjavljal tudi radikalom. Glasovanja se je pa Pribičevič udeležil vseeno. Oddanih je
bilo tudi 6 praznih glasovnic. Zato moramo ugotoviti saj velik dvom, če je »Jutrov« Pribičevič res glasoval z opozicijo zoper Markoviča, ali ni morda oddal belega listka ali celo glasoval za Markoviča I Kdor sedi za steklom, naj ne meče kamenja ven — to je nauk tega »dejstva«.
Daljel »Posl. Kremžar je predlagal 1 o parlamentarno anketo, ki naj ugotovi, če je dr. Markovič res kriv ali ne!« S tem je govornik SLS — trdita »Jutro« in »Tednik« — izjavil, da ni prepričan o krivdi Markovičevi. Kaj je na tem? Nismo sicer juristf, kakor sta dr. Žerjav in dr. Šu-steršič. To pa vemo, da v vseh kulturnih državah — in med zelo kulturne države »Jutro« in »Tednik« prištevata tudi našo državo — velja načelo, da obtožba še ni obsodba. To načelo jo sprejeto tudi v zakonu o ministrski odgovornosti, ki ga je podpisal tudi dr. Žerjav kot minister. Ta zakon določa, ako skupščina sklene postopati zoper ministra, da se izvoli poseben odbor 12 članov, ki naj prouči zadevo, vodi preiskavo ter sploh opravljal funkcije preiskovalnega sodnika. Tako govori čl. 12 zakona o ministrski odgovornosti. Ta odbor je parlamentarenl In če je posl. Kremžar v imenu SLS izjavil, da naj se zadeva izroči temu odboru (in ne enketil), je storil isto, kar jo storila cela opozicija. Šlo je v smislu zakona le za odločitev: ali se izvoli odbor ali pa se obtožba sploh odkloni. Po našem mnenju je zakon v tem oziru preohlapen in pomanjkljiv. To isto je poudaril v svojem govoru govornik SLS, ki je dejal: »Za boj proti korupciji je naša sedanja zakonodaja preohlapna. Ma zahtevamo, da se predloži nov zakon, v katerem bo določba: »Ako 50 poslancev toži ministra, naj vodi preiskavo v to svrho sestavljeno sodišče; državni pravdnik naj pa toži, če je preiskava dala material za obtožbo. Takega zakonskega predpisa pa danes pogrešamo. Pač pa imamo možnost (po določilih zakona o odgovornosti ministrov), da skupščina izbere parlamentarni odbor, ki naj zadevo prouči...« To je bistvo stališča SLS, ki ga je zavzel njen poslanski klub. Tako
govori resnično dejstvo tijdi v tem slučaju, da se nasprotniki SLS bore z lažjo.
Ja, to jo že rosi Ampak, zakaj dr. Korošec in Sušnlk nista hotela podpisati obtožbe? V tem tiči tista potuhal Le počasil Seja načelnikov opozicijskih klubov je sklenila, da obtožbe ne podpiše noben načelnik kluba, razen Laziča. Podpisal je ni ne Davidović, ne Spaho ne Korošec. Morali so klubi za to imeti svoje vzroke. Pa tudi vsi člani klubov obtožbe niso podpisali. Poslušajmo, zakaj neki ne. Odstavek 3. člena 12. zakona o odgovornosti ministrov se namreč glasi: »V ta odbor (ki naj preiskuje ministrovo krivdo) ne smo biti izvoljen nobeden izmed poslancev, podpisanih na obtožnici.« Ako bi bili podpisali obtožbo vsi člani opozicijskih klubov, bi nihče od opozicije ne bil smel biti voljen v ta odbor. Markoviča bi bila preiskovala njegova lastna stranka. Kako, to si lahko mislimo. In za tem menda žaluje »Jutro«.
Navedli smo dejstva, lri niso iz trte Izvita, ki temeljito pobijajo vse to, kar »Jutro« očita SLS. Njegova, po znanem lažnivcu posneta laž je razkrinkana.
In sedaj zaključek: Kakor je korupcija nemoralna, tako mora boj proti njej biti moralen. Laž in zavijanje pa so nemoralna sredstva. Moralna pokvarjenost je netivo korupcije. Zato bomo v boju proti korupciji morali gledati, da ne zadenemo le ministrov, ki državi kradejo denar, ampak tudi tiste, ki namenoma drugim kradejo čast in dobro ime. Ti drugi pomagajo prvim. Med prve spada minister Markoviče-vih moralnih kvalitet, med druge pa »Jutro« in njegov motni vir.
Iz zunanje politike.
-f Angleška delavska stranka ln krščanstvo. Te dni je nonkonformistična (sektantska) »British Weekly« razpisala anketo o vprašanju: »Kakšno je stališče delavske stranke do vere.« K anketi so se oglasili vsi znamenitejši voditelji te stranke. Mac Donald, ki že danes vodi verske sestanke občine, kateri pripada, je izjavil: »Rešitev naših problemov more prinesti samo krščanstvo.« — Clynes izjavlja: »Ker so socialni nauki pravzaprav le aplikacija krščanstva na gospodarsko življenje, zato socialistična država brez krščanstva ne more imeti obstanka.« Podobno izjavo je podal Hen-derson. — To našim marksističnim brezvercem v razmišljevanje.
»Jutrovci« so se o politiki SLS že ! toliko nalagali, da se začenjajo sami v
I svojih lažeh dušitl Zdaj, ko smo jim dokazali, da je centralistični in korupcijski sistem samoradikalskega režima zgolj nadaljevanje tega, kar so radikali delali v koaliciji z demokrati, kateri so jih pri tem »kontrolirali« — ne ve, kako bi se izmotal. Zato se dela hudo ogorčenega, češ, »Slovenec« imenuje Pribičeviča ko-rupcionista, tega »najboljšega moža v državi«! Mi nismo »najboljšemu možu v državi« osebno ničesar očitali, marveč smo rekli, da je bil glavni steber in priganjač centralizma ter batinaštva v koaliciji z radikali ter da so radikali tudi ob prisotnosti Pribičeviča in njegovega krila v vladi nemoteno uganjali korupcijo. Kajti afere Markovič, Jankovič, Rade Pašič itd. itd. itd. se niso začele šele pod samo-radikalskim režimom, ampak pohajajo vse iz dobe koalicije z demokrati. Kaj pa so Pribičevci sploh delali v vladi, če so bile take stvari mogoče pod njihovo patro-
nanco? Saj so listi 2e takrat objavljali vse te afere, pa je »Jutro« jemalo radi. kale takrat celo v zaščito, antikorupcio. niste pa je imenovalo »protidržavne elemente«! — Kdo bo nadalje verjel »Jutru«, da demokrati »niso nikoli bili centralistj marveč iskreni zagovorniki najširše samo-uprave ljudstva«? Ali so že pozabili, kako so proslavljali centralizem in centralistič. no ustavo? »Samouprava«, za katero so se potegovali, je baš ona centrali, stična samouprava, kakor jo določ« vidovdanska ustava, torej oblasti po<j kuratelo gospoda ministra za notranje zadeve z vladnim pandurom na čelu. Ali nI zdaj Marinkovič to samoupravo s svojim načrtom sam desoviral? In kar se tega načrta tiče, ki se je porodil pet minut pred dvanajsto uro, je samo plod borbe avtonomističnih strank Jugoslavije, ki so demokrate prisilili k reviziji njihovega dosedanjega stališča, ker bi jih sicer ljudska nevolja pomedla z lica Jugoslavije. Kar pa se tiče »Jutrovcev«, zadostuje spomniti na to, da je »najboljši mož v dr-t»vf* s svojimi ožjimi občudovalci glaso va' v demokratskem klubu proti blokt ln ie ra hrbtom panklja še nadalje s Pa. šićta . »Jutru^ je le žal, da iz te mokt noče biti kruha.
»Avtonomist« v zadnji Številki pri-naša izvleček neke naše okrožnice. Mi Imamo svojo neizpodbitno sodbo o »zna-čajnosti« in »možatosti« moža, ki mor« biti obenem sotrudnik pri listu Kristana, centralista in socialista, pri sloven. «Av-tonomistu« pa oboževalec hrvatskega fe-deralista Radiča. Naše somišljenike opo. zarjamo, da naj gotovo prebero goriome-njeni članek, da м napravijo določno sodbo vsaj še o dveh nadaljnjih lastnostih tega vsestranskega moža, ki vpijete, da si jih zapomnimo: nepoštenost v citiranju in velika zmožnost v zavijanju. Kakor si je že tudi ob drugi priliki privoščil, podčrtava tu besede po svoje brez navedbe, da je to sam napravil, in iz okrožnice izvaja, da pravi, »da je lahko« naš somišljenik »danes monarhist, jutri pa republikanec ali pa oboje obenem«. Zato je pat treba logike demagoga in širokoustja bivšega socialističnega agitatorja. Naj bo prepričan, »da je slovensko Ij.idstvo danes že precej zavedno!« in da po tej poti ne pride do svojega cilja — mandata. — Tajništvo jugoslov. Kmetske zveze.
Demagoštvo, nevredno lista, ki trdi, da se bori za politično in kulturno samostojnost slovenstva, uganja »Avtonomist« zadnje čai,e prav na debelo. Mi srno bili zapisali, da prepušča.no vprašanje, kako naj se Slovenci v etnološkem oziru znanstveno naimenujejo, profesorjem. Ker se je »Avtonomist« nad tem izpod-taknil, dasi bi bil iz vse naše dosedanje pisave in konteksta lahko stvar razumel tako, kakor se je razumeti morala, smo pojasnili, da smo s profesorji mislili d e -mokratske teoretičarje. Vsak lojalen človek bi se bil s tem zadovoljil in našo razlago vzel na znanje, le »Avtonomist« ne, ki nam noče verjeti in nam nadalje podtika čudne pojme o slovein-stvu. Mi smo pa v svoji notici hoteli samo pribiti, da je prvo in glavno, da dosežemo avtonomijo, s teoretiziranjem o «plemen-stvu« ali »narodnosti« pa naj se bavijo tisti, katerim še ni jasno, aH smo narod ali ne, kar je bilo nam jasno, še preden je zagledal «Avtonomist« luč sveta. Mi itak vemo, kaj smo in česa zahtevamo. Sicer pa ^Avtonomist« čisto dobro ve, da smo prav mislili, njemu je le zato, da nam podtakne mnenje nasprotnikov slovenske narodnosti in avotnomije, da bi delal razpoloženje proti SLS, edini slovenski stranki, ki je držala in drži visoko zastavo samoodločbe, političnega samovladstva in go-
Edmund Abouf:	68
Kralj gora.
Iz francoščine prestavila K. Hafner.
(Dalje.)
Moje pismo staršem je bila oda, himna, pesem sreče. Opojnost mojega srca se jo zlivala na papir med obema konicama mojega peresnika. Povabil sem celokupno družino k svoji poroki in nisem pozabil niti tete Ro-sentalcr. Prosil sem svojega očeta, naj čim-preje proda svojo gostilno, čeprav pod ceno. Zahteval sem, da I-'ranc in Ivan Nikolaj zapustita vojaško službo; prosil sem svoje brate, naj menjajo svoje poklice. Vzel sem vse nase; skrbel bom za prihodnjost cele družine. Ne da bi Izgubljal en sam trenutek, sem zapečatil brzojavko in sem naroČil, da jo ekspresno nesejo v Pirej na krov parnika avstrijskega Lloyda, ki odide v petek ob šestih zjutraj. »Na ta način,« sem si rekel, »bodo vživali srečo skoro istočasno z menoj.«
Ob tričetrt na devet, z vojaško natančnostjo sem vstopil z Johnom Harrisom na dvor. Niti Lobstor, niti Giacomo, niti gosp. M6rinay niso bili povabljeni. Moj trioglati klobuk je imel neznaten rdečkast sijaj, ven-da pa se pri svečinem svitu ta mala napaka ni opazila. Moj meč je bil sedem aH озет centimetrov Drekratek; toda kaj za
to? Pogum se ne meri po dolžini meča in jaz sem imel brez nečimurnosti pravico, da veljam za junaka. Rdeča suknja je bila prav; nekoliko me je tiščala pod pazduho in rokavni okrasek je segel ravno do zapestja; toda vezenina se je dobro podala, kot je papa prerokoval.
Plesna dvorana, še precej okusno okrašena in sijajno razsvetljena, je bila razdeljena na dva dela. Na eni strani so bili naslanjači za dame za kraljevim in kraljičinim prestolom; na drugi strani so bili stoli, določeni za grdi spol. Z enim očesom sem preletel prostor za dame. Marijane še ni bilo tam.
Ob develih sem videl vstopiti kralja in kraljico, pred katerima je šla velika gospodarica, dvorni maršal, vojni pomočniki, Častne dame in ordonančni častniki, med katerimi so mi pokazali g. Jurija Microma-tisa. Kralj je bil krasno opravljen kot pa-likar in kraljica je nosila občudovanja vredno obleko, ki je gotovo prišla iz Pariza. Razkošje oblek in sijaj narodnih noš me ni tako prevzel, da bi bil pozabil Mari-jano. Strmel sem z očmi v vrata in sem čakal.
Člani diplomatičnega zbora in najod-Hčncjši povabljenci so ee zbrali v krogu okoli kralja in kraljice, ki sta jim delila prijazne besede skoro pol ure. Jaz sem bil med zadnimi vrstami z Johnom Harrisom. Neki častnik ured nami se je prestopil tako
nerodno nazaj, da mi je stopil na nogo in mi izvil krik iz ust. Obrnil sem glavo in spoznal sem kapitana Porikleja, ki je bil čisto na sveže okrašen z redom Odrešeni-ka. Prosil me je oproščenja in me vprašal, kaj je novega. Nisem se mogel premagati in sem mu odgovoril, da ga moje zdravje nič ne briga. Harris, ki je poznal mojo zgodbo od začetka do konca, je rekel kapitanu uljudno:
»Ali nimam časti govoriti z gospodom Periklijem?»
»Prav ž njim.«
»Vzdradoščeu sem radi tega srečanja. AH sle tako prijazni in me spremljate za trenotek v igralnico. Vsi so še pri jedi in sami bomo.«
»Kakor želite, gospod.«
Gospod Periklej nama je sledil bolj bled, kot vojak, ki pride iz bolnišnice. Ko smo bili na mestu, se je obrnil proti Johnu Ilarrisu in mu rekel: »Gospod, na uslugo sem vam.«
Za ves odgovor mu je Harris strgal njegov križec z novim trakom, ga vtaknil v svoj žep In rekel: »Vidite, gospod, to je vse, kar vam imam povedati.«	•
»Gospod,« je vzkliknil kapitan in stopil za korak nazaj.
»Nobenega hrupa, gospod, vas prosim. Če vam je toliko na tej Igrački, izvolite poslati ponjo dva svoja prijatelja k g. Johnu Harrisu, poveljniku na Fancy.<
»Gospod,« je nadaljeval Periklej, »ne vem, s kakšno pravico mi jemljete križec, ki stane petnajst frankov in ki si ga bom moral nadomestiti na lastne stroške.«
»Ne skrbite za to, gospodi Tukaj imato en souverain s sliko angleške kraljice, petnajst frankov za križec, deset za trak. Če vam še kaj ostane, vas prosim, da pijete na mojo zdravje.«
»Gospod,« je rekel častnik in spravil denar v žep, moram se vam samo zahvaliti.« Pozdravil nas je brez besede, toda njegove oči niso izražale nič dobrega.«
»Dragi gospod Herman,« mi je rek«l Harris, »najpametneje napravite, če zapustite deželo čimpreje, mogoče z vašo bodočo nevesto. Ta orožnik ima obraz dovršenega tolovaja. Jaz pa ostanem tu še osem dni, da mi lahko vrne moj denar; potem bom pa sledil povelju, ki me pošilja na Japonsko morje.«
»Zelo žal mi je,« sem mu rekel, »ker vas je vaši naglica tako daleč zapeljala. Ne bi rad zapustil Grčije brez enega eksempla-ra boryane variabilis. Imel sem eno nepopolno brez korenin, pa sem jo pozabil v gori s svojo škatljo vred.«
»Pustite natančen popis rastline Lob-sterju ali Giacomu. Romala bosta enkrat na vaš namen v goro. Toda za Boga, hitite-) da spravite svojo srečo na varno k (Dal ms.)
spodarske samostojnosti slovenskega naroda. — Morebiti pa se bo zdaj «Avtono-mist« obesil še na besedo »ljudstvo«, češ, Čemu ne rečemo «narod?« Čudili bi se temu ne, ker «Avtonomist« je zadnje čase /.apustil popolnoma stezo stvarnosti.
Murska Sobota. Leto dni je, kar je prene-IialH medstrankarska čitalnica. Nismo prijatelji zastarelih, preživelih ee čitalnic. Toda ta čitalnica je imela prehoden pomen, da zabriše strankarske momente in ustvari tla jugoslov. kulturni in politični orientaciji Prekmurja. Bili so v nji le »prišlekic in njihova naloga je bila, da pritegnejo domačine. Toda v društvo je udarila prokleta slovanska nesložnost, čim mu je predala vlada bogato premoženje prejšnje mažarske čitalnice. Pohlep za tem premoženjem in strankarski fanatizem je nagnal nekatere, ki jim svet in zgodovina ne pozna večjega genija ko Pribičeviča, ne večjega filozofa ko Žerjava, in ki niti ne slutijo, da nora biti narodni voditelj politično znanstveno kvalificiran — zglasovali so s slučajno večino, nenadoma, sklep, da se čitalnica razpusti in premoženje pripade »Sokolu«. Uspelo jim je, da so s cinizmom, ki je vreden uarodnega zločinca ali pa političnega analfabeta, razbili edini forum, kjer bi se bili našli prišli in domači Slovenci, da zidajo na domačih tradicijah narodnega boja. Formalno so ostali v pravu tudi pred pri-zivi na vlado. In s tem se je zgodila neverjetna krivica domačim Slovencem. Vlada je zaplenila bogato imovino mažarske čitalnice pod naslovom, da je ustvarjena iz denarja, ki so ga bivši mažarski magnatje izželi iz domačega ljudstva. Velja princip, da je izročila vlada to premoženje domačemu, slovenskemu ljudstvu: vrnila mu, kar so si bivši mažarski advokatski in drugi oderuhi nu njegov račun prisvojili. Vprašamo torej: s kako pravico figu-rira »Sokole, kakršen je v Murski Soboti, kot tako domače društvo, ki mu vlada vrača to premoženje? Pribijemo namreč, da v »Sokolu« ni niti enega pravega slovenskega domačina! Tukajšnji »Sokole je par desetin uradnikov, uradnic, advokatov itd. Pa so še tudi tiste sorte, ki nimajo nikakega kontakta z narodom. Niti eden izmed njih uima prijatelja med domačimi Slovenci; v kolikor jih imajo, so to Mažari. Prišli so in zasejali hudičevo seme: Kuhar, »Muravidek«, tudi »Szabadsag«, čitalnica, to je jugoslovanska naprednosti S tem pa so ubijali moralo, ubijali ljubezen do države. Dvakrat hudičev strup! Zahtevamo, da vlada vsaj ne podpira takega uničujočega dela. Zahtevamo, da vlada vsaj ne deli nagrad talci in ljudem: Zahtevamo, da prekliče svojo odločitev, da je premoženje bivše čitalnice last »Sokola*. Domači Slovenci snujejo svoje kulturno društvo; ne more živeti, ker nima nikjer nikakih prostorov, niti za drag denar ne. Reklamiramo premoženje bivše čitalnice za to snujoče se domače društvo; reklamiramo to premoženje, ker je ustvarjeno iz trdih in krvavih denarjev domačega ljudstva. Ce smo imeli prej mažarske valpte — danes kot avtohtono, državotvorno ljudstvo ne bomo trpeli, da nam pridejo po slovensko krščeni sodniki, učitelji itd. in nam prav enako govorijo ko nekoč njihovi mažarski kolegi: »Če se prilagodite nam, vas sprejmemo medse!« Nismo klonili, tudi пз bomo. Mi smo narod; kdor ni z nami, je proti nam. Nismo po imenu, pač pa načelni demokrati. In čeprav se bodo postavljali ti gospodje proti uain, dal jim bo morda prazni žep in lačni želodec spoznanje, da jih ne redi ne naprednost, ne sokolstvo, ne jugoslovenstvo, nego slovenski »klerikalnic ' kmet. — Da ilustriramo krivico, ki se je zgodila domačim Slovencem s čitalničnim premoženjem, naj navedemo le nekaj sokolskih imen gg.: Armič, Koder, dr. Mak, uekaj učiteljev in učiteljic. Ti ljudje torej so kot dediči bivše mažarske čitalnice prevzeli v imenu domačih Slovencev njeno premoženje!! Ljudi, Id nimajo strankarsko prodane ali vezane pameti, vprašamo: Ali ni to zasmeh narodnega osvobojenja?!
p Ob slovesu tržaškega škofa Fogarja iz Gorice. Dne 4. t. m. se je tržaški škof msgr. dr. Fogar poslovil od krožka katoliške italijanske mladine v Gorici, ki ga je bil ustanovil in vodil sam. V imenu »Prosvetne zveze« se je od msgr. dr. Fogarja poslovil visokošolec Simšič.
V svojem poslovilnem govoru je msgr. dr. Fo-ftar rekel zbranim prijateljem: »Vsi smo sinov i Kristusovi, premožni in revni, Slovenci in Italijani. Radi ljubezni do Slovencev in do goriškega nadškofa sem moral trpeti na svojem ugledu. Toda ljubil sem ga ter ga branil in zadoščenje imani. Dedščino Vam izročam: Ljubite goreče svojega nadpastirja kakor sem ga jaz ljubil in ljubite Slovence. Le z ljubeznijo bomo dosegli, da bodo Slovenci vzljubili našo lepo domovino.«
p Škof dr. Fogar se je dne 6. t. m. pripeljal v Trst, kjer je bil slovesno sprejet. Sprejema so je udeležila duhovščina, zastopniki < ivilnih oblasti in ogromna množica ljudstva. Danes dopoldne bo msgr. dr. Fogar slovesno Vstoličen v starodavni stolnici sv. Justa.
p Brelič. »Goriška Straža* piše: »Brelič, dosedaj sodni radsvetnik, je bil pred kratkim imenovan za predsednika goriškega sodnega zbora. Prejel je plačilo za udarec, ki ga je pri-*adel načelu svobode in človeškega dostoiau-
stva v obče ln našemu ljudstvu posebej s tem, da je vrgel slovenščino na cesto in uapravil iz »hiše pravice«; zavod za sistematično tlačenje naše materinščine, kakor bi bila je>.ik razbojnikov, ne pa poštenih državljanov, ki s krvavimi žulji redijo po večini tudi Breliča. Tatu nihče ne hruli na sodniji, da le laško govori, pač pa sme zapoditi vsak pisarček slovenskega poštenjaka, ki slovenski govori na svoji zemlji — na sodniji, ki jo vzdržuje z davki in pristojbinami (pn še kakšnimi!). Brelič je kini svečano izjavil in pismeno potrdil, »da Slovencev sploh ni«. Morda se pa Brelič vendarle moti. Čujemo, da se pri sodnijskih izpitih da kandidat lahko izprašati tudi v slovenščini in da bo znanje Flovenskegu jezika imelo vpliv tudi pri imenovanjih. Po Breliču bi to bilo čisto odveč ali naravnost škodljivo, ker bi vendar nekako vsebovalo priznanje, da so v državi tudi Slovenci in Hrvatje.« — Kdo se pri tem ne spominja ljubljanskega Elsnerja, ki je v zadnjih letih pred vojno v imenu nemštva paše-val na ljubljanski deželni sodniji podobno, kakor pašuje danes Brelich v imenu ilalijnnstva v Gorici. Toda kje jo danes Elsner?!
d
š Sv. Križ pri Ljutomeru. Tu je umrl v 58. letu svojega življenja nadučitelj g. Anton Herzog, rojen v Ljutomeru, ki je celih 37 let učiteljeval pri Sv. Križu in obenem kot spreten organist poveličeval službo božjo vsak dan pri petih sv. mašah. Odločno verskega mišljenja je vzgajal tudi šolske otroke versko-nravno z besdo in zgledom. Sodeloval je ves čas tudi pri bralnem društvu in kot pevovodja pri organizacijah naše mladine. Zadela ga je kap pri izvrševanju poklica, ki ga je izvrševal s tako vnemo in gorečnostjo. Padel je mož-zna-čaj, ki je imel vzgledno šolo. N. p. v m.!
š Župnik Cizej f. Pri Sv. Martinu pri Šaleku (Velenju) je umrl v četrtek, dne 6. t. m., ob šestih zvečer tamkajšnji župnik Franc Sal. Cizej. Pokopali so ga včeraj ob 10. dopoldne. Rajni je bil rojen 24. januarja 1846 na Gomilskem, v duhovnika posvečen julija 1871 ter po raznih službah v več župnijah pri Sv. Martinu župnik od 5. marca 1893. Bil je pravi mož iz ljudstva za ljudstvo, povsod na svojem mestu, pri občini, okrajnem za-stopu, šolskem svetu kol steber slovenstva, prijatelj ljudstva, ljubitelj cerkve. Užival je splošno spoštovanje in bil radi svoje ljudomilosti povsod priljubljen. Naj uživa večno plačilo!
—	Cenjeno naročnike zamudnike opeto-vano opozarjamo, da je današnja številka zad- j nja, ki jo prejmo, ako nemudoma no poravnajo na prejeti položnici označenega zastanka.
—	Cenik za oglase v Slovencu za vsako poljubno obliko je p. n. inleresentom vedno na razpolago. Zahtevajte ga od naše uprave enostavno po dopisnici. Za večjo inseracijo zahtevajte poseben proračun.
—	Rnnjevski obisk na dvoru. Dne 6. marca je bila sprejela na dvoru skupina bunjev-skih deklic iz Subotice. Kralj in kraljica sta se pol ure prijazuo pogovarjala z mladimi Bu-njevkami. Ob odhodu so jim prinesli malega prestolonaslednika ter izročili vsaki kraljičino sliko s prestolonaslednikom v naročju.
—	Oacmdcselletnico svojega rojstva praznuje v pondeljek 10. t. m. g. Josip Adamič, vrvar, najstarejši kamniški meščan, večletni odbornik meščansko korporacije in zaslužen občinski odbornik. Kljub svoji visoki starosli se še danes živo spominja težkih časov narodne probuje, ko je kot soustanovitelj takrat samo narodne kamniške Čitalnice, ki ji je častni član, skupno delal s pesnikom Simonom Jenkom, ožjim rojakom pisateljem Josipom Ogrin-cem. Z mladeniško navdušenostjo in plamene-čim narodnim čutom rad pripoveduje o podrobnostih takratnega pokreta. On je tudi dal iniciativo za zgraditev prijazne kapelice, katere se razveseli vsak, ki jo zagleda stopivši na divno planico ob izviru Kamniške Bistrice. — Ob njegovem redkem slavju mu njegovi prijatelji Kamuičani želimo čvrstega zdravja do skrajnih mej človeškega življenja
—	Višek predrznosti. »Radikalni glasnike jo zatrobil v svoji zadnji številki tudi to-le neumnost: »Redukcija na državnih železnicah. Medtem ko komunisti in demokrati z dema-goškimi frazami begajo železničarje, je dosegel akcijski odbor Narodne-radikalne stranke s svojim tihim in smotrenim delom uspeh, ki je prihranil marsikateremu nameščencu državnih železnic v Sloveniji skrb za družino in za bodočnost. Na progah državnih železnic ni bil po posredovanju NRS reduciran noben nameščenec. Narodna radikalna stranka bo kakor vselej tudi v bodoče vedno zastopala interese železničarjev. Zato je umevno, da pridobiva ona v zadnjem času vedno več svojih članov med železničarji, ki prihajajo do spoznanja, da jim more in hoče pomagati samo velika državna stranka.« — Ta vaba je pa briht-na, sem dejal, ko sem jo prečital. Moj up, da še doživim predujem in vse dr. Jankovičeve obljube, se je znatno poživil. Sedaj vsaj vemo, da belgrajski in slovenski radikali niso ena in ista klika. Oni tam doli reducirajo kar na debelo, a naši pa ji	Ali ni to zelo lepo? Ako nočeš b jje pošteno delo vržen nft cesto, poj< ljano na Marijin trg ter se tam trikra da si že od pam-tiveku sem veren гј — Železničar,
—	Zastopnik obrtnikov pri kralju. Te dni
je bil sprejet v avdienci pri kralju Aleksandru g. Milan Stojanovič. ki je podal kralju izčrpno poročilo o vseh težavah in potrebah obrtnega stanu. Kralj se jc za vsa obrtniškn vprašanja živo zanimal, povabil jo g. Stoja-novlča, naj mu o njih stalno poroča in obljubil obrtnikom v njihovih težnjah vso svojo podporo.
—	»Planinski dan«. Dne 25. marca se vrši skupna seja planinskih odborov ljubljanske oblasti (političnih okrajev Radovljica, Kranj in Kamnik) v Kranju ob 8. zjutraj v sejni dvorani mestne občiue. Enaka seja planinskih odborov političnih okrajev Celje, Slovenjgradec in Konjice se pa vrši v Mozirju 30. marca ob 11. dopoldne.
—	Na Velikih Poljanah pri Ribnici se
otvorita letos dva nova sejma in sicer prvi dne 10. aprila, drugi pa 10. oktobra. Trgovci naj se radi tržnic (stojnic) zglasijo pri županstvu in pri župnijskemu uradu na Velikih Poljan ali.
—	Praznovanje državnih praznikov. Ministrstvo zn notranje zadeve je izdalo podre- ( jenim obrtnim oblastvorn odlok, da morajo biti obrati na dneve državnih praznikov cel dan zaprti. Zveza trgovskih gremijev opozarja na to odredbo vse gremijalne in zadružne organizacije.
—	»Jugopaket«, Maribor. Pod tem naslovom se je v Mariboru ustanovilo podjetje, ki bo pod najugodnejšimi pogoji posredovalo promet s paketi med Jugoslavijo in Avstrijo. Glej današnji oglas.
—	Z Jesenic. Učiteljici Žitnik in Dacar sta nabrali 2232 Din za nakup tamburaških instrumentov. Ker se šolski tamburaški orkester to šolsko leto nc bo ustanovil, jc denar darovalcem na razpolago. Kdor pa ne zahteva tekoni 14 dni povračila, se smatra, da prepusti darovani znesek šoli, ki bo porabila denar v druge šolske namene. — Šolsko vodstvo.
—	Kislo zelje kot zaslužek liberalnega kolporterja. Pretekle dni je po ribniški dolini agent iz Ljubljane raznašal liberalne Hste in lovil naročnike za »Jutro«, »Domovino« in »Narodni dnevnik«. Pride tudi v Gorico vas h gostilničarju in mu ponuja svojo kramo. »Nc bo niči« mu odvrne odločno gostilničar, »pri nas imamo druge vrste liste!« Agent: »Saj sem že naprej slišal, da ste klerikalec; v ribniških vaseh še itak nisem ničesar vjel. Pa kaj drugega! Imate kaj jesti, lačen sem, ko se tako peham po svetu!« Gostilničar: »Rcberca, slanino?« Agent: »Ne tol Imate morda kaj kislega zelja?« Gostilničarka hitro prinese krožnik kislega zelja, ki je agentu Slo kaj v slast. Gostilničar, ki se čudi temu ape-tUu: »Gospod, preteto vam mora slabo iti vaš kšeft, da si ne zaslužite drugega kot kislo zelje!« Agent: »Hm, je že takol« V zahvalo za kislo zelje je gostilničarju razkazal imena vseh naročnikov, ki jih je dobil po drugih farah. Vmes so bili Lesniki, Mrharji i. dr. Za kislim zeljem pride pa še čas kislih kumare. Hm I
—	Uradniško zadružništvov Jugoslaviji.
»činovnički Glasnik« objavlja podatke o stanju uradniškega zadružništva koncem 1. 1923. fetevilo poslujočih zadrug je znašalo 137 (leta 1922 109); poleg tega je še 18 že protokoli-ranih zadrug, ki se združijo v Savezu, a v 86 mestih se zadruge osnujejo. Število članov se je 1. 1923 povišalo od 26.391 na 39.016, tj. za 12.625. Najmočnejše je število zadrugarjev v Srbiji — 12.064, potem pridejo Hrvatska s Slovenijo in Sremom — 9138, Bosna in Hercegovina 5767, Slovenija 4784, Vojvodina 4269, Dalmacija 1866, Črna gora 1137. Največ članov izkazuje — naravno — belgrajska zadruga: 6000. Ako vpoštevamo, da je glasom državnega proračuna 66.852 ukaznih in 70 t noč 475 neukav.nih, skupaj tedaj 137.327 državnih uradnikov, vidimo, da je zadružno organiziranih doslej približno tretjina.
—	Brezposelnost v Novem Sadu. Po podatkih bolniške blagajne v Novem Sadu znaša tačas število brezposelnih 3400.
—	Lep čin. Vladimir Mančič, kmetovalec iz Gn ji lana pri Pirotu je prosil generalno direkcijo za vode dovoljenja, da na lastno stroške izvrši regulacijo Rasničke Reke in izsušitev sosednega ozemlja. Oblast njegovi prošnji ugodi. Mančič bo plačal za izsušitev po 12.000 Din za vsak hektar.
—	Kuluk v Bafki ukinjen. Belgrajski listi poročajo, da je notranje ministrstvo na prizadevanje vojvodinskih radikalov kuluk v Bački ukinilo, češ da za to oblast ni potreben. Tako je prav: doli s kulukom povsodi, kjer zanj niso dani pogoji!
—	Spomenik osvobojenja v Novem Sađu. Iz Novega Sada poročajo, da je kipar Roksa-nič v prvih potezah dovršil model za spomenik osvobojenja pred mestno hišo v Novem Sadu. Spomenik bo 10 metrov visok.
—	Zgradba novega, pontonekega mostu pri Novem Sadu Vojno ministrstvo je izdalo komandi prve armijske oblasti v Novem Sadu nujen ukaz, naj v najkrajšem času zgradi nov pontonski most med Novim Sadom in Pe-trovaradinom.
—	Povzdiga Novega Sada. Novosadska občinska uprava je dovršila načrt, po katerem se ob Donavi zgradi nov, modem del mesta, ki se ho imenoval po kraljici Mariji. V tem delu so bodo smele graditi samo stavbe z najmanj tremi nadstropji. Tu se zgradi nova tramvajska proga, ki bo preko novega železnega mostu vezala Novi Sad s Petrovaradinom in Ka-
menico. Z izvrševanjem tega načrta prično še letos.
—	Osrednji urad za zavarovanje delavcu? bo zgradil tudi v Zagrebu svojo palačo, za katero so načrti že razpisani. Načrte je treba od-poslatl do 15. marca t. 1. Najboljši načrt bodo nagradili s 50.000 dinarji. V palači bo poleg obširnih uradnih prostorov nameščeno veliko kopališče z medicinskimi kopeljmi, za različne1 bolezni popolnoma ločeni ordinacijski prostori okrajno bolniške blagajne, več zasebnih stanovanj, lastna lekarna, tiskarna, skludišča itd. Poslopjo bo eno največjih in najlepših v Zagrebu. K stavbnim stroškom bo izdatno prispevalo tudi slovensko delavstvo, čegar denar se po zaslugi dr. Žerjava v veliki meri steka v centralno blagajno v Zagreb, namesto da bl ostal v Sloveniji.
—	»Angleški« trgovci v Zagrebu. Zagreb* šlui policija je zaj)rla več nevarnih ptičev, ki so preoblečeni kot »angleSkk mornarji kupovali manjvredno blago po zagrebških trgovinah in ga pod svojo umetno <angleško» firmo prodajali po privatnih stanovanjih kot pristno r angleško« robo po 3—5krat višjih cenah. Na ta način so lopovi osleparili mnogo ljudi za vi soke vsote.
—	Koliko so vrgle belgrajske zabave. Belgrajski davčni urad je prejel od letošnjih predpustnih prireditev na taksah 314.012 Din. Vstopnine so znašale približno petkrat toliko, t. j. 1,500.000 Din.
—	Vprašanje uradniških stanovanj v Belgradu. Uradniški savez in Uradniška zadruga v Belgradu sta združila svojo akcijo za zgradbo uradniških stanovanj v Dalmatinski ulici v Belgradu. Tako Savez kakor Zadruga imata tu večja zemljišča; Zadruga ima vrhu tega pripravljene nad pol milijona opeke in več drugega stavbnega materiala. Ovira je pa v tem, da leže med obojimi stavbišči zasebna zemljišča. Ako bi se ta zemljišča odkupila, bi meli uradniški organizaciji kompleks približno 50.000 m3, na katerem bi mogli zdra-diti 100 euonadstropuih hiš z 200 stanovanji. Organizaciji sta z zasebnimi lastniki zemljišč že stopili v stik in dobili za odkup ugodne ponudbe. Ker pa sami nimata potrebnih sredstev, sla se obrnili za pomoč na vlado. Ako le-ta. pomoči ne odreče, začneta uradniški sa vez Iu zadruga še to pomlad z zgradbo Ins.
—	Ukinjenje ženske nižje gimnazije v Belgradu. Te dni se je vršil občni zbor Doma srednješolskih učenk v Belgradu. Na zboru se je vršil hud boj za ohranitev nižje gimnazije v Domu, oziroma za njeno ukinjenje. Končno je s 27 proti 15 glasovom zmagal predlog, da se gimnazija vsled prevelikih stroškov in premajhnega števila učenk u k i n e. Tačas je v Domu 80 gojenk; od teb dobivajo 3 državno, 8 mestno ustanovo, vse oslale oskrbuje Dom. Razen tega je 27 učenk, ki same plačujejo in 24 zunanjih učenk, ki obiskujejo obrtno šolo v Domu. V gimnaziji je v vseh štirih razredih vsega 43 učenk, in sicer v oddelku za obleke 14, za perilo 21, za umetna dela 8 učenk. Nekoliko gojenk hodi v prometno šolo, tiste, ki so dovršile v Domu nižjo gimnazijo, hodijo v višje državne gimnazije.
—• Kongres zapostavljenih. Glasom bob grajskih listov se vrši tamkaj dne 25. t. m. in sicer na Terazijah, kongres rezervnih častni kov, invalidov, dobrovoljcev in četnikov, n» katerem bodo protestirali proti zapostavljanji; in neizpolnitvi obljub, ki jih jim je vlada dali in ki jim po zakonu gredo. Sprejeli bodo sklep, s katerim bodo vlado pozvali, da naj jim iz polni obljube.
—	Zdravniška kriza v Dubrovniku Dab matinski listi poročajo, da imajo v Dubrovniku zdravniško krizo — ne vsled pomanjkanja zdravnikov, ampak nasprotno. Dubrovnik šteje 12.000 prebivalcev in 24 zdravnikov, t. j. na vsakih 500 duš po enega zdra\> nika. Ljudje se vrhutega trdovratno drže zdravja, ker je podnebje ugodno in ker je bolezen v teh časih neodpustljivo draga reč. Zunanjih bolnikov tudi noče biti od nikodef toliko, da bi bilo zadostno zaposlenih vseh 24 zdravnikov. Listi svetujejo mladim gospodom zdravnikom, naj bi Sli nekaj let odslužit med ljudstvo na deželo kot občinski zdravniki.
—Vinogradniška šola v Dalmaciji. Ministrstvo za kmetijstvo je odobrilo kredit za ustanovitev vinogradniške šole v Kninu.
—	Črnogorski odmetniki v kotorski oko« lici. Minolo soboto so se z avtomobilom odpeljali iz Kotora v Risan štirje kotorski trgovci. Približno 3 km od Risna so srečali orožniško patrulo, ki je šla v pravcu proti Kotoru. Komaj par minut na to je šofer opazil na cesti nagomilano kamenje in voz takoj ustavil. Tedaj so se pojavili pri avtomobilu štirje Črnogorci z naperjenimi puškami in pozvali potnike,, da dvignejo roke. To se je zgodilo. Roparji so nato natačno preiskali avtomobil in vzeli, kar so našli; nato so potnike odvedli v pečevje, jim tamkaj oplenili ves denar in dragocenosti ter jih končno slekli do golega. Nato so jim zagrozili, da se ne smejo premakniti, dokler ne dobe od njih znamenja. Potem so roparji odšli proti Črnigori, a polniki so zaman čakali na obljubljeno znamenje. Odpeljali so se končno v Risan, kjer so dogodek javili oblastem.
—	čarug«. V Osjeku pripravljajo glavno razpravo proti glasovitemu slavonskemu »gozdnemu ptiču« Carugi. Mož se kljub težkim zločinom. ki jih ima na vesti in ki jih je večinomn priznal, čuti kot izbrana -osebnost, ki zasluži splošne pozornosti in simpatij. Te dni je pred-
ložil preiskovalnemu sodniku celo vrsto proS-nja. Predvsem je želel, naj se objavi v listih, da ga 8Die v zaporu vsak obiskati, kdor hoče. Na ta način, je rekel, bo dobil od svojih prijateljev polno dobrih in koristnih darov, knjig in časnikov, da bi si kratil čas. Preiskovalni sodnik mu te prošnje v celem obsegu seveda nI mogel izpolniti, pač pa mu je obljubil, da bo v mejah veljavnih predpisov vsakomur, ki se v to svrho javi pri njem, dovolil pogovor z njim. Čaruga je dalje prosil, da bi se Binel vsaj enkrat na teden kopati, češ da je bil preje navajen na dvakratno kopelj na teden. To mu je sodnik obljubil. Tretja Carugina prošnja je bila, da mu odvzamejo težke okove, ki ga tako ovirajo pri oblačenju ln slačenju. Sodnik mu je prošnjo odbil, češ »potem moruino oprostiti verig tudi vse tvoje tovariše«. — llavuo tedaj, ko je preiskovalni sodnik dr. Ig-njič zaslišaval Čarugo, je vstopil v sobo znani »junak lz Like« Marijan Matijevič. Želel je bil videti Carugo, s katerim sta se od preje poznala. Dr. Jgnjič je obisk dovolil in moža sta se prijazno pozdravila in pogovarjala. Matijevič si je ogledal Carugiue okove na nogah in rekel, da bi jih mogel zlomiti. Caruga je vzdih-nil: »Ej, tudi jaz bi jih, ako bi imel več moči!«
—	»Ako bi imeli mojo moč, je-li?« se je smehljal Matijevič. »Oh!« je menil Čaruga malo-dušno, a se nato takoj zbral in zvito se smehljajoč dostavil: »1l vi mojo glavo...« Ropar le odločno neči mern.
— Ponesrečeni delavci. V papirnici v Go-tfčanah pri Medvodah je delavcu Jamniku Lo-rencu zmečkal hlod desno nogo. — Na lesnem skladišču F. Heinriharja v Škofji Loki je delavcu Antonu Kovaču zmečkal težak tram desno nogo. — Pri kovaču Francu Hočevarju v Mekinjah si je vajenec Ignacij Borštnar pri snaženju jermenice zmečkal desno roko. — V opekarni Ivana Naraksa v Zg. Ložnici pri Žalcu si je opekarski delavec Vengust Anton poškodoval desni reberni oblok. — Na žagi Josipa in Franca Dularja v Vavtivasi je Žagarju Jožefu Mikliču krožna iaga raztrgala levo roko. Odali so ga v bolnico v Kandiji. - V tovarni usnja Carl in Mully v Tržiču je hlapca Franca Kopača v hlevu udaril konj s kopitom v desno stegno in ga težko poškodoval.
—	Pri posestvu Kerdiuanda Attenisa usluž-beni hlapec Novak ei je pri padcu zlomil desno roko. Oddali so ga v mariborsko bolnico.
—	Majer Edvurd, vajenec pri strojnem ključavničarju Ivanu Siraku v Maiiboru, si je s kladivom zmečkal prste na levi roki. — V tovarni usnja Viljema Freunda v Mariboru je delavcu Andreju Kirbišu brizgnil lug v levo oko in mu ga nevarno poškodoval. — V tovarni lepenke in papirja v Sladkem vrhu v Slov. Goricah si je kurjač Divjak Ivan pri padcu zlomil levo uogo. — Na žagi uprave ve-loposestvu Hansampacher pri Mariboru je delavcu Vincencu Mulrnan ploh zmečkal levo nogo. — Pri ključavničarju Ivanu Gumzeju v Slov. Bistrici si je vajenec Razboršek Rajmund zmečkal pri stružnem stroju desno roko. — V tovarni za posodo A. \Vesten v Celju si je delavec Orožen Alojz pri stroju za rezanje posode težko obrezal po levi roki. — Na parni žagi Hermana Schouburg-Wuldenburg v Ma-rofu pri Ložu je delavcu Janezu Turku hlod zmečkal desno uogo v koleuu. — Na žagi Gab. Oblaka v Brodu pri Logatcu si je skladiščni delavec Franc Klavžar pri nalaganju hlodov težko poškodoval levo nogo.
lj Govorilne ure občinskih svetovalcev SLS so v pondeljek od 5. do 6. popoldne v tajništvu, Jugoslovanska tiskarna 11. nadstropje.
lj Povodenj na Barju. Društvo bančnih za vodov v Sloveniji je naklonilo podporo v iznosu 10.000 Din za po zadnji veliki povodnji oškodovane Barjane v pomeriju mestne občine ljubljanske. Tudi predsedstvo tukajšnjega društva »Kdeči križi je votiralo znesek 3000 Din, ki naj se razdeli med one, ki so trpeli škodo na svojem zdravju in so podpore najbolj potrebni. Oba navedena zneska bo raz-
delil mestni magistrat med oškodovance danes popoldne v Soli na Barju. — Zaeno ee pripominja, da je mestni magistrat v celoti razdelil med Burjane, vštevši tudi podpore v živilih, znesek 105.117 Din.
lj Sr. maša sadušniea za pokojno gospo Mery S j h o 11 se vrši v pondeljek ob 7. v frančiškanski cerkvi.
lj Mesto venca na krsto pok. g. Ivane Kleinmayr je darovalo učiteljstvo dekl. šole v Spod. Siškl K 1000 za revne učenke.
lj Mesto venca na krsto tovarnarja g. E. Reicha je podaril g. Jos. K o s 1 e r, veleposestnik v Ljubljani, za »Mladinske domove« znesek 100 Din. Srčna hvalal
lj Znižanje cen. Uporabljajte plin! Mestna plinarna nam poroča: Vsled ugodnega priložnostnega nakupa večje množine plinskih kuhalnikov oddajamo Iste, dokler traja zaloga, globoko pod današnjimi tovarniškimi cenami. S tem je dana priložnost vsakomur, da vporu-blja plin v kuhinji, kjer je plin danes najcenejše kurilno sredstvo. Kuhalnik z enim go-riveem, uporabljiv za kuhanje manjše množine tekočin kot tudi za kuhanje kleja itd. stane le 25 Din, medtem ko znaša tovarniška cena 55 Din. Kuhalnik z dvema ognjiščema, pripraven za kuho hrane manjših družin, se oddaja plinskim odjemalcem po 125 Din, ako-ravno je današnja tržna cena 320 Din. Da se omogoči tudi najširšim krogom vporaba plina, se oddajajo kuhalnild tudi na 4 mesečne obroke, oziroma proti mesečni uajemščini v znesku 6 Din. Dvig našega dinarja je omogočil tudi še nadalje znižati inštalacijske stroške. Vse instalacije se izvršujejo po lastnih cenah. Proračuni se sestavljajo brezplačno. Kdor ljubi praktičnost in čistoto v kuhinji, temu postane plin kmalu neobhodno potreben, posebno ker je pri varčljivi kuhi dokazano tudi najcenejše kurivo. Tudi pri likanju nudi plin gospodinji velike ugodnosti. Plinski likalniki nikakor ne zaostajajo glede priročnosti za električnimi, še celo jih prekašajo, ker so v obratu mnogo cenejši (eno uro likanja stane le 45 par). Kot nov izum prinaša plinska industrija male, zelo lično izdelane namizne prenosljive pečice, katere so si osvojile že v teku ene sezije celo Nemčijo, kjer skoro ni poslopja v mestu brez plina. Vsi aparati so med uradnimi urami na ogled v mestni plinarni.
lj Poneerečena maska. Ko se je vračal dne 4. t m. pozno v noči domov eden stanovalcev v hiši Mencingerjeve gostilne na Martinovi cesti, je našel v veži pod stopnicami žensko masko. Pokl;cal je domačega hlapca Janeza Stirna, ki je spravil masko v hlev. Mislil je, da se je ženska tako napi ta. Ko pa jo je natančneje ogledni, je opazil, da ima ženska na glavi globoko rano, iz katere je teklo počasi kri. Poklical je pomoč in odpeljali so po-nesrečenko v bolnico. Bila pa je vsaka pomoč že prekasna. Ponesrečenka, neka Marija štruk-ljevn, je umrla še tekom dopoldneva. Ali je ženska tako nesrečno padla ali je bila ranjena, do sedaj še ni ugotovljeno.
lj Policijsko ovadbe. Včeraj eo bile izročene sledeče policijske ovadbe: 1 radi tatvine, 3 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi nakupa sumljivega blaga, 2 radi poškodbe tuje lastniue, 1 radi orožja brez orožnega lista, 4 radi pasjega kontumaca in 1 radi zgla-ševalnih predpisov.
lj Tatvine. Iz vežo neke hiše na Sv. Jakoba trgu je bila ukradena kletarju Mihaelu fiavcu ženska suknja, vredna 200 Din. — Jožefu Mabniču v Društveni ulici 52 v Vodmatu je bil ukraden iz drvarnice zaboj, v katerem so bile 3 pločevinaste ročke po 20 kg ameri-kanske masti v skupni vrednosti 1545 Din. — Iz Stanovanja Marije Klemenčeve na Vožar-skem potu je bilo ukradeno za 1500 Din raznega perila in obleke.
lj Aretacije. Na Gosposvetski cesti so aretirali berača Franca Ruprechta, ki se je obnašal jako nasilno in je zmerjal z grdimi psovkami stražnika in pasante. — V Zg. Šiški so aretirali nekega Lorenca Arharja iz Vipave, ki je izgnan iz naše države. — V Hrenovi ulici so zasačili 17 letnega brezposelnega Sta-
neta Ramožnika ravno ko Je hotel vlomiti v stanovanje Franceta Zdravje. Oddali so ga
sodišču.
-
Gospodarstvo.
Janko J o v a n :
Trgovska pogodba z Italijo.
KATERIM ITALIJANSKIM PREDMETOM
TREBA ZABRANITI ODNOSNO OTEŽITI PRISTOP NA NAŠ TRG.
(Delte)
Vino. Od vseh predmetov, katerih pristop na naš trg je treba braniti, je najvažnejše vino. Razlogi: medtem ko je drugih predmetov v eni pokrajini preveč, a drugim pokrajinam zopet primanjkuje teh predmetov, proizvajajo vino vse pokrajine, in ne saino toliko, kolikor ga potrebujejo, ampak mnogo več, tako, da so vse pokrajine več ali manj navezane na izvoz vina. Pri nobenem predmetu ne preti s strani Italije tolika konkurenca, kakor pri uvozu italijanskih vin.
Površiua vinogradov v naši kraljevini znaša v celem ca. 250.000 ha, od katerih odpada na Slovenijo ca. 35.000 ha Celokupni pridelek vina se ceni na 4—5 milijonov hI. Računajoč naš lastni konzum z 3 milijoni hI preostaja za izvoz z ozirom na boljše in slabe letine 1—2 milijona hI, kar predstavlja vrednost, če vzamemo povprečno ceno 10 K za liter 1—2 milijardi kron. Statistika našega izvoza sigurno ne izkazuje teh vrednosti, a vzrok ni v tem, da bi zgornje številke ne odgovarjalo resnici, ampak v neurejenih prometnih prilikah, pomanjkanju vagonov in vodnih prevoznih sredstvih. Ako se odstranijo ovire, ki danes onemogočajo izvoz, bo postal izvoz vina skoro najrentabilnejša panoga našega izvoza. Produkcija vina je velike ekonomske važnostL Velika je korist, ki jo imajo producenti sami. Teh je v Srbiji z Macedonijo ca. 140.000, v Črni gori 4000, v Vojvodini 350.000, v Dalmaciji 400 tisoč, v Hrvatski in Slavoniji 280.000, a v Sloveniji 200.000. Razen tega se moramo brigati za vso, ki imajo od vinogradništva indirektno korist in zaslužek v svoji obrti kot gostilničarji, kavarnarji, trgovci, agenti itd. Moremo trditi, da od vinogradništva v naši državi živi v celem 12 odstotkov prebivalstva. Tretja korist od vinogradništva so veliki državni dohodki, katere država pobira kot davke, doklade, trošarine itd.
Ker je vinogradništvo ena od največjih naših gospodarskih panog, vendar more uspevati edino s pomočjo vladne zaščite. Medtem ko se goji trta v Bački, Banalu in Slavoniji v ravuini, katera kultura ni vezana s tolikimi stroški, raste v vseh drugih krajih trta v goratem terenu, kjer so stroški za obdelovanje zemlje tri- do štirikrat večji. To je glavni moment, katerega ne smemo pustiti iz vida pri presojanju te gospodarske panoge. Še boljše razmere v vinogradništvu kakor pri nas, v Bački in Banatu vladajo v Italiji. Tudi tam je sajena trta v ravnini, toda ta ne raste kot kultura zase, ampak v zvezi s sočivjem, sadjem, takozva-na cultura mixta. Te okoliščine pa tudi pomoč zelo ugodnega podnebja omogočujejo, da je produkcija vina v Italiji, razen krajev, ki jih je Italija anektirala, mnogo večja kakor pri nas na isti površini, ker so stroški produkcije manjši. Naravna posledica teh pogojev so nižje cene. Kdor pozna omenjene razmere, se ne bo čudil, da je vinogradništvo, računajoč v kalkih XA manjše ceue kakor pri nas. Sedanje cene v Italiji dokazujejo, da se nudi danes dobro do 10 odstotkov alk. vino po 1.5 lir liter, medtem ko stane vino enake kvalitete pri nas 15 K. — Naših cen z ozirom na ogromne stroške in na dražjo delavno silo ne smemo smatrati visokim, in verjetno je, da vinogradnik, ki dela samo s tujo delavno silo, nc najde računa, da pokrije režijo. Nemožnost izvoza in slaba avstrijska valuta tolče danes cene našega vina.
Pri takih okoliščinah je jasno, da bi pristop italijanskega vina na naš trg značil propad našega vinogradništva. Da to odgovarja
žena in mati.
(f ge. Gizeli Kremžarjevi v spomin.)
Tako samosvoje je šla skozi življenje, lako nenadoma se je poslovila gospa Gi-zela od nas, ki smo bili priče njenih in naših goriških dni, ki jih ne bo nikoli več ... Vidim še tisto sobo v Gosposki ulici tik njenega stanovanja, kjer je bila uprava .Novega časa«, sedež S. K, S. Z., dijaška čitalnica, uredništvo, centrala mladega našega gibanja tam doli, postaja vseh, ki so prihajali v Gorico od sivolasega župnika Pregljeve intuicije pa do kmetske ženice, ki je vpraševala, kje se odrajtajo tisti krajcarji za »Novi čas«. Tam so bile knjige, za njimi je sedela gospa Gizela in pisala vanje vse upravniške zadeve lista, rezala naslove, jih lepila na ovitke, sprejemala naročnino, dajala pojasnila, sprejemala vse, ki jih je nanesla pot v Gorico in v tisto delavnico, kjer je utripalo novo življenje celi Goriški. Vrhu-tega so šle skozi njene roke niti Ženske Zveze, vodila je brezplačno kuhinjo za dijake itd., itd.
Njen dom jc bil odprt vsakomur. Kje ste, vi fantje popotniki, od resnega Lipeta do humorističnega Lojzeta, od tenor ooio-
čega Vekoslava (po Poljskem se je nekoč klatil) do idealnega Cirila? Zdaj imamc vsi svoj dom, tedaj smo ga šele slutili ob gospe Gizeli in njenem možu, ki sta nas sprejemala pod streho, kadarkoli je naneslo, v svojo tesno, a ljubo domačijo.
To so bila leta 1907—1915, ko je gospa Gizela kot verna družica živela s svojim možem v težkih razmerah javnemu našemu delu. Brez spomina, brez priznanja je minulo zanjo to življenje, a ostalo živo v njenem večnem refrenu: «Nikoli več ne bo tako lepo kakor v Gorici!« Zdaj pač smem izdati to, ko je umolknila za vedno ona, ki je tožila bolj po tistih krajih kakor mi, ki smo se mogli in znali vživeti v drugo domovino. Goriška leta so dala gospe Gizeli pri vseh, ki so jo poznali tedaj, neizbrisen spomin: vzor žene.
Med vojno, ki je milijonom življenj
f>rinesla smrt, je vzcvetelo njen novo živ-jenje: materinstvo. Kakor bi jo hotelo nebo še pred smrtjo osrečiti in odškodo-vati za prvega otročiča, ki se ji je komaj nasmehnil in že zaspal na veke prve čase v Gorici, ji je dalo drugega otroka. Družinska kronika — poreče kdo — a dobri doktor Boštjan, ki je botroval z onim, ki te vrste piše, in presrečni oče, tedaj z dvema komisnima korooralskima zvezdi-
cama na ovratniku, vemo, da je tedaj dom gospe Gizele postal res dom. In veseli Anton, ki je vse to blagoslovil, ki je imel zdravja in veselja za sto let, a je že po treh letih ugasnil, on bi tudi dejal: vzor matere. Kako daleč so tisti graški časi!
Leto 1918. nas je razteplo. V Ljubljani je čakala v bornih razmerah gospa Gizela očeta svojega deteta, da se vrne iz vojaške službe in začne živeti novo življenje. Dočakala ga je, dočakala drugega otroka, se zaklenila v svoj dom k možu in otrokoma. Solnce je posijalo v ozkem drhtečem traku na gospo Gizelo. In bi človek rekel: to je sreča, težkć, a vendar dočakana... In bi to spoznal cclo ubogi Ivo, ki nas je videl tam gori v Nemškem Gradcu in si je tudi sreče želel, a omahnil v blodne vizije tam na Studencu ... Vendar ni vse to nič; kakor kaplja na veji smo ljudje.,. Utrga se in je ni več ...
Po zasneženi blatni ccsti stopam za krsto gospe Gizele proti svetemu Križu. Kar je bilo, je vse lepše, vse čistejše kakor to, kar bo še tu med ljudmi. In sem se včasih šalil, da ji napišem povest, in sem dočakal to. da sem v imenu vseh sopotnikov napisal te borne vrste v spomin gospe Gizeli in v tolažbo vsem. ki so ii bili bližji.
Dr. L. R.
resnici, nam nudi zgodovina pred par leti naj. boljši dokaz. Leta 1891. je bila unesena v c«. rinsko pogodbo med Avstro-Ogrsko ln Italijo takozvana vinska klavzula. Na podlagi te klav. zule je Avstrija dovolila, da sme Italija od 27. avgusta 1892 dalje uvažati v Avstrijo navadno vino po izjemni carinski tarifi 3.20 fl od hI, do. čim je carina do tega datuma znašala 20 fl. Po. sledica te klavzule je bila, da je Italija v pr. vem letu uvozila v Avstrijo 970.000 hi vina; vinogradništvo v Avstriji je začelo propadati in ravno ta klavzula je bila vzrok, da se j« ljudstvo iz vinorodnih krajev začelo seliti v Ameriko, ker ga domača gruda nI mogla hra. niti pod težo tuje konkurence. Mnogo vinogradov je bilo opuščenih. Naravna reakcija proti vinski klavzuli so bili ostri protesti iz vseh go. spodarskih krogov, dokler ni Avstrija 31. decembra 1002 ukinila to nesrečno klavzulo. Po ukinjenju klavzule je padel uvoz vina iz Italije v Avstrijo na 4280 hI. Če bi vinska klav. zula ne padla, bi sigurno propadlo vinograd-nlštvo, tako da danes re bi mogli več govoriti
0	vinogradništvu v Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji. Ravno ta vinska klavzula mora biti ад
! nas resen opomin, da pod nikakim pogojen ne smemo dovolili dohod italijanskega vina v našo državo, oziroma moramo udariti carino, ki bo sposobna preprečiti opasnost tuje konkurence Ker io produkcijski stroški v Italiji dvakrat manjši kukor pri nas, mora carina na uvoj vina izjednačiti diferenco v cenah. Carina mo-ra torej odgovarjati 100 odstotkov ad valorem, kar znaša približno -100 Din na hI inkL daveli na poslovni promet Ta minim. carina 400 D se mora nanašati tudi na vino izpod 12 odstot. kov alk., a «mua na vino preko ,12 odstotkov alk. 300 Din na hI. Ker je treba zabraniti iz-voz vina, se mora ta zabrana nanašati na vse vinske izdelke, kakor n. pr. šampanjec, žganje, likerje, konjak, za katere bo zadostovala
carina min. 000 Din.	(Dalje aledU
• • •
g GremiJ trgovcev za politični okraj Lo« gatec naznanja, da se je moral Gremialni občni zbor, ki se je imel vršiti v nedeljo, 9. marca t. 1., radi visokega snega prenesti na nedoločen čas.
g Žitni trg. Na novosadski produktnf boni notirajo: pšeuica 330-332.50, oves 350, kom-za 240—245, pšenična moka št. 6 330, št. 6 ic pol 300, št. 7 in pol 250. — Tendenca nespremenjena.
g Italijansko-jugoslovanska trgovska zbor niča v Trstu. Dne 7. marca se je v Trstu v prostorih Jadranske banke vršil sestanek zastopnikov gospodarskih krogov in ustanov, ki mu je prisostvoval tudi jugoslovanski podkon-zul Smiljanić. Sestanek je razpravljal o ustanovitvi italijansko-jugoslovanske trgovinska zbornice v Trstu, ki naj bi delovala v najožjem stiku z obema že ustanovljenim« italijan-sko-jugosluvanskima trg. zbornicama v Rimu in Milanu. Izvolili so ožji pripravljalni odbor, ki naj v najkrajšem času izvrši vsa preddela. Odbor se je tal? o j konstituiral tor je bil za predsednika izvoljon poslanec Fortunati, predsednik rimske italijansko-jugoslovcnske trgovinske zbornice.
g Podružnica Narodne banke v Bitoljn, Upravni odbor Narodne banke je na svoji zadnji seji sklenil ustanoviti podružnico v Bito-lju, ki bi imela začeti z delom sredi marca.
g Nova železniška proga. Kakor poročajo, se izdeluje v direkciji za gradbo novih železnic projekt za gradbo proge Leskovac—Bosilj-grad. Od Bosiijgrada bi se proga vezala z Hi-stovcem, a odtod s Skopljem.
g Inflacija r Franciji. Po izkazu francoske banke z dne 0. t. m. je bilo v obtoku za 40 milijard 263 milijonov frankov papirnatega denarja, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 28. februarja povečanje za skoro
1	milijard1 frankov (natančneje 921 milijonov),
g Ruski izvoz žita. Kakor poročajo, namerava ruska vlada prekiniti izvoz žita pod pretvezo valutne reforme, ker bo sovjetski papirnati rubelj kmalu prišel iz ob'oka.
g Sovjetski rubelj, dolar, funt šterling in čorvonec. V svrho razumevanja vrednosti sedanje ruske valute naj navedemo primerjavo razmerja med červoncem, sovjetskim rubljem, dolarjem in angleškim funtom. En červonec je 17.000 sovjetskih rubljev, en funt šterling 920 červoncev, 1 dolar 214 červoncev.
g Valuta Japonske. Pred vojno je bil japonski yen približno enak avstrijski kroni (pariteta avstrijsko-ogrske krone na londonski borzi pred vojno: 1 funt šterling je 24.02 a.-o. kron ali 24.58 yenov); sedaj je en yen nekaj čez doselino angleškega funta ali približno 30 Din.
BORZA.
Zagreb, 8. marca. (Prost promet.) Italija 845 do 845.50, London 816.60—846.75, Newyork 80.2H do 80.50, Pariz 8, Praga 233-283.50, Dunaj 0.1145 do 0.1150, Curih 13.95—13.975.
Curih, 8. marca. (Izv.) Pešta 0.080—0.090, Ber> lin 1.20-1.31, Italija 24.45-24.60, London 24.80 do 21.81, Newyork 579—579.50, Praga 16.72—16.75, Dunaj 0.008165-0.008175, Bukarešt 8.05- 8.075, Sofiju 4.07, Belgrad 7.15—7.20, Varšava 0.0004—0.0006, Amsterdam 216—215.26.
ШШШЗШШШШШШШШШ)
S10M 00
Dr. Joža Glonar:
Hrvaški narod.
Pokojni Supilo jo 1. 1913 z nekakim ogorčenjem očital nam Slovencem »ostentativnost«, s katero smo po njegovem občutku takrat poudarjali svoje slovenstvo v vseh njegovih pojavih. Čudno je, da bistroumni politik ni opazil, da je vsa ta ostentativnost kakor že tudi poudarjanje samo bila samo reakcija na resnične ali domnevane nevarnosti, ki so takrat slovenstvu prelile, nikakor pa ne kako izzivanje h. pr. Hrvatov ali Srbov. Beg vedi, s kakimi občutki in giosami bi mož danes sprejemal ostentativnost, s katero poudarjajo Hrvati svoje hrvatstvo? Eden takih pojavov je n. pr. članek »Pojam narodnosti i hrvatstvo«, ki ga je dr. M. V u k e 1 i 6 priobčil v 2. številki »Nove Hrvatske«, politično-znanstve-nega mesečnika, ki je začel letos izhajati in ki prinaša ta članek na prvem mestu.
V	uvodu našteva pisatelj najprej vse različne poskuse definicij »narodac in »narodnostih in jih potem aplicira v nadaljnjem članku, kjer dokaže, da so Hrvati z vseh teh stališč poseben narod. Kot tak bo znani že stoletja, imeli so svoje dni svojo posebno urejeno državo, svojo kraljevino. Pod zapadnim vplivom se je ta narod skozi stoletja redno razvijal in je prešel vse one faze narodnosti, ki so tudi za hlstoričm razvoj zapadnih narodov značilne. Zavest posebnosti ni nikdar ugasnila, samo da je v raznih dobah na zunaj kazala različne oblike. Doživeli so tudi francosko revolucijo in nje posledico: padec hegemonije prvega in drugega stanu in samostojni nastop tretjega, kar je v objektivnem smislu za eksistenco kakšnegu posebnega naroda zelo važno.
Ilirizem se je v hrvatstvu uveljavil z neprecenljivimi zaslugami na kulturnem polju, ki so razvoj hrvaške misli samo pospešile in hrvaško narodno moč želo okrepile. Ilirstvo samo, kot nekaka nivelacij-ska tendenca pa se ni moglo uveljaviti, kakor tudi jugoslovanstvo ne, ker je oboje samo umska konstrukcija inteligence, ki jo samo z abstraktnim umovanjem lahko prišla do zaključka, da pod to novo lirmo išče poti v boljšo bodočnost. V neki meri kaže isto lice tudi starčevičanstvo, ki je bolj plod tendenc inteligence in meščanstva, nego izraz narodne duše in narodne volje. Vendar pa je starčevičanstvo lažje vplivalo, ker je našlo že ugodnejše pogoje v razvitejši kulturi, ki ji jo Starčevic pritisnil hrvaški pečat. Ustanovil je hrvaško ideologijo, toda s svojo premalo direktno in sistematično metodo je razvoj narodne misli zaviral, ker so jo po njegovem zgledu njegovi pristaši in nasledniki začeli preveč formalistično in šovinistično uveljavljati.
V	desetletjih ob Starčeviču in za njim se poudarjajo in kultivirajo značilne posebnosti hrvaštva, vse javno življenje se skuša prepojiti z narodnim duhom, delajo se sistematični poskusi gospodarske osamosvojitve. To je doba iu akcija tkzv. »napredne omladine« ,ki je toliko okrepila hrvaško narodno zavest, da so v zadnjem času široki sloji brez vodstva inteligence in celo proti nji krenili na svojo lastno pot. To se je posebno pokazalo po vojski, ko je protihrvaška jugoslovanska ideja poslala mnogo bolj agresivna. Ta ideja ni več kulturna, kakor za časa Strossmaverja, ampak politična, in stremi za tem, da brzo in hitro zatre hrvaško narodno misel. Morala se je ponesrečiti, ker je samo umetna konstrukcija brez pozitivne tradicije in ker je kot ideja v očigled ustvarjenemu faktu eo ipso prepozna. Baš v tem položaju so Hrvati v resnici dokazali, da so narod, izgrajen v vseh svojih bistvenih potezah, ki se ne da niti izbrisati s sveta niti pretopiti. Ta pojav je tem bolj zadovoljiv, ker je bila nevarnost velika. Ideja narodne samood-
Dr. Fr. K i m o v e c :
Lajovic - dr. Cerln.
Kar pretresel me je Lajovčcv napad Da dr. Čerinovo izvrstno, gotovo ne graje, ampak vse hvale vredno glasbeno delovanje. Napad pravim, ker ga je vsak «Slo-venčev« bravec menda brez izjeme tako razumel in ga je bilo težko drugače razumeti. Če jc Lajovic hotel poudariti načelo — kakor razlaga — da se moramo vsaj za nekaj časa pred nemško kulturo popolnoma zapreti, da ne bo motila razvoja tega, kar je slovenskega v nas in naši umetnosti, ni zato treba dr. Čerina slikati kot škodljivca pri delu za razvoj naše kulture, če je v svojih vzornih koncertih podajal deloma tudi dela velikih nemških genijev, ki se jim klanja ves svet. Nasprotno! vedno smo imeli vtis in vedno bolj ee je v nas utrjala zavest, da dr. Čerin s svojimi koncerti, ki jih je spravil na visoko umetniško višino, vrši med nami Slovenci za slovensko glasbeno izobrazbo prevažno delo, delo, ki mu ni donašalo gmotnih koristi, pač pa poleg velikega truda pogosto celo občutne gmotne žrtve. — Prevažno, pravim, ker je — kakor smo že poudarili — glasbene umotvore podajal vzorno; ker je — imeli smo vedno ta vtis — podajal nepričakovano veliko slovanskih skladh in smo se teda ve-
ločbe je v tej dobi postala bistvena poteza hrvaške nacijonalnosti, ki ji je dajala veliko odporno silo. V tem se bistveno razlikuje od srbskega nacijonalizma.
Srbi so popolnoma jasno in izrazito formiran narod po svojem narodnem značaju in ne po kakih kulturnih aH civilizacijskih znakih ali po kakih etičnih ali religljoznih idejah. Hrvaški nacijonalizem pomeni danes svobodo in samoodločbo naroda sploh in znotraj njega, srbski nacijonalizem tega ne daje iu sploh ue pozua. Na račun srbskega nacijonalizma živi samo del Srbov, ki so formalno meščani, v bistvu pa fevdalci, po svojem položaju in ne po pokolenju pa aristokratje; srbski narod vidi svojo edino pravico in dolžnost samo v tem, da tak nacijonalizem brani, ne da bi, od njega kaj zahteval.
Baš zaradi tega je bila za hrvaški narod borba zadnja lela težka, ker jo je moral voditi proti dvema frontama, proti jugoslovanski in srbski. To situacijo jo ves narod dobro spoznal in po njej uravnal svoj odpor. Čvrsta odločnost, ki se jo v tej situaciji pokazala, gre celo tako daleč, da niti ne vpraša, koliko bo v toj borbi žrtev in kako dolgo bo trajala.
Slovenci se morajo vsled razvoja razmer imenovati narod in smatrati za poseben narod, toda to odlično obeležje današnjega pojma nareda pri njih ni dovolj jasno izraženo. V njihovi borbi so nekake nejasnosti in nedoslednosti in šele daljša bodočnost bo lahko pokazala, ali so bodo kot narod mogli afirmirati ali ne. Tukaj prihaja v vpoštev kot odločilni znak narodnosti, da se boj za njo vodi brez ozira na to, koliko je upanja na končni uspeh in kedaj se bo pokazal. Hrvaška narodnost ima tudi to odlično potezo v svoji karakteristiki, kar je zgodovina zadnjih let brez vsakega dvoma pokazala.
Članek drja. Vukoliča je zanimiv in važen prispevek k nacionalistični Ideologiji naših dni in bo za zgodovinarja kedaj še važen historičen dokument, za praktične politike pa je resen in vsega uvaževa-nja vreden mementol
Prosveta.
NEKOLIKO POJASNIL K CERKVENEMU KONCERTU V LJUBLJANSKI STOLNICI 12. marca 1924.
Cerkven koncert, ki ga priredi stolno Cecilijino društvo v sredo, 12. marca, točno ob pol osmih zvečer v stolnici je zamišljen v prvi vrsti kot orgelski koncert, prepleten z Izbranimi najnovejšimi slovenskimi cerkvenimi pesmimi. Janez Scbastijan Bach (1685— 1750) najslavnejši organist in komponist za orgle, bo zastopan z uvodno in sklepno skladbo. Njegov preludij v a-molu (IV, zvezek Bachovih orgelskih del, št. 13) je zložen na podlagi dveh kratkih, kontrapunktično zvezanih in v najrazličnejših modulacijskih variantah nastopajočih motivov; prične in konča se pa figurirano. Dorska tokata ima v prvem delu in v sklepu zelo bogato in izvirno figuracijo, v drugem delu je pa pravzaprav fuga z vpletenimi figuriranimi, pristno tokatuimi odstavki. Dorsko tokato je pred več leti igral pri siolnem cerkvenem koncertu prof. Dugau iz Zagreba. Mendelssohnova V. orgelska sonata je zložena kot enoten, nepretrgano tekoč stavek; ima pa tri pododstavke: petglasen, harmoničen koral, ljubek Andante con moto z značilno staccato igro v pedalu in veličasten Allegro maestro, ki prinese postranski stavek kot trio. Brhamsov koral »Pognala je mladika« jc osmi izmed enajstih Brahmsovih koralnih prediger (edino delo Erahnisove rokopisne zapuščine); je ljubkonežnega značaja. V koncertu bo služil kot uvod k trem v božično dobo spadajočim pesmim: dr. Kimovčevi »Premila Mati Zveličarjeva«, Premiiovi 'Božični uspavanki« in Mavovi Kraljica angelska«. Rcnzo Bossijev Tema variato ima krat-
selili; in kar je v mestu, ki ima najvišji glasbeni zavod — konservatorij, čigar gojencem je čim obširneje znanje splošne glasbene literature r.a vso moč potrebno,
fiosebno važno: seznanjal nas je z najraz-icnejšimi vrstami simfonične glasbe. Če jc bilo med skladatelji zastopanih tudi nekaj Nemcev, kaj zato? Ali je Čehom kaj škodovalo, da so se učili pri Nemcih? Ali je Smetana zato manj češki, in Dvorak in Bendl in Fibich in različni Foersterji do najmlajšega, če so na nemških skladavni-cah nabirali netiva, ki ga je njih čuvstvo razvnelo v velikanski češki ogenj, čigar pristnemu, globokemu žaru se divi ves svet? Prepričani smo in z nami brez dvoma slovenska javnost, da se nam ni treba bati prav nikakega zastrupljcvanja našega slovenskega čuvstvovanja, čc slišimo tudi nekaj prvovrstne nemške glasbe. Pred petdesetimi leti bi bil morda strah razumljiv, da se nam čuvstvovanje ne izkvari. Dnnes je treba iti samo h koncertom, pa takoj vidimo, koliko silneje vsem poslužavccm zazvene sorodne strune ob slovanski kot ob nemški glasbi.-Slovenski glasbeni duh se od nemškega tako zelo razlikuje, da ga nemški niti v slovenskih skladateljih, ki so ga srkali v&sa leta in leta v nemških šolah, leta ln leta 1 i skoro izključno samo nemška o>	emško simfonijo, i
ko, prikupljivo temo in šest variacij, deloma olepševalnega, deloma poglobljenega značaja. Omenjam n. pr. II. variacijo v recitativnem slogu, III., zelo lep pastoralni trlo, IV. v odločnem marcato in punktiranih ritmih idočo, in VI. v iskreno zategnjenem •/• taktu s presenetljivimi modulacijami. Nadaljnja tri pevske točke spadajo v velikonočno dobo: Pre-mrlova »Iz knjige modrosti« Ln Pavčičev »Veliki petek« bosla skušala vzbuditi resnemu postnemu času primerno sočutje, dr. Kimov-čeva »Raduj sc, Kraljica nebeška* pa velikonočno radost in navdušenje. Guilmantova Svečana koračnica, Canestrarijeva Preghiera in Gulbinsov Allegro v/, njegove III. sonate so tnoderne orgeske točke, vendar solidne ln vzorne v obliki in jasne v izrazil; zadovoljile bodo brezdvomno glasbenika kakor tudi laika v glasbi. Slede evharističnc slovenske pesmi: Hochrciterjeva »Jezus, studenec si angelske sreče«, Klemcnčičeva »Majniška pesem Jezusu« in Premrlova »O Jezus, luč sveta«. Prva se prične s sopranskim samospevom, druga z altovskim, tretja z basovskim. V žc prej omenjeni skladbi »Iz knjige modrosti« pa ima v sredi tenor kratek samospev.
Orgelske skladbe so — kar se tukajšnjih cerkvenih prireditev tiče — noviteta in se v dosedanjih stolnih cerkvenih koncertih razen Bachovo Dorske tokate še niso izvajale. Tudi pevske točke: razne prej naštete cerkveno pesmi so deloma čisto izvirne, nove, nekatere so se pa Se jako malokrat in malokje slišale.
Vabimo ccnicno občinstvo, da posetl v obilnem številu cerkven koncert, kl mu bo nudil mnogo plemenitega glasbenega užitka; hkrati pa da gmotno nekoliko podpre tukajšnjo orglarsko žolo Cecilijincga društva, ki ji
jc namenjen čisti dobiček koncerta. S. P. » * *
pr II. koncert komorne jugoslovanske glasbe, ki se vrši v pondeljek, due 10. t. m., je kar s- sedežev tiče popolnoma razprodan, ker so se Isti že v naprej oddali abonentom za vse 4 koncerte. V Matični knjigarni pa se tekom pondeljka dobivajo stojišča in dijaško vstopnice.
Narodno gledišče.
/
Opera »Aidac so vprizori danes ob pol 8. zvečer. Pri tej predstavi poje Aido gdč. Zikova, Am-mnoris ga Borova, Radamesa g. Šimenc, Ramfisa g. Betetto, Amonasro g. Cvejič, kralja g. Zupan itd. Opero režira iu dirigira ravnatelj g. Rukavina.
Drama vprizori danes ob 8. popoldne privlačno igro >Lilionu, katere dejanje se godi doloma nn zemlji med vrtiljaki in cirkusi, deloma v uebesili. Popoldanska predstava je ljudska in so cene vstopnic zolo znižano. Zvečer ob 8. bo prva repriza poljske komedije Perzynskega »Ašantkec.
• • .
W. Per*ynski: »A.šantka«. Drama v treh dejanjih. — Menim, da bi se dobila kaka boljša poljska drama za naš slovenski oder kakor to dolgočasno prvo dejanje, ki ga gotovo najdeš v šolskem zvezku bodočega našega dramatika, ki bi drugo dejanje utegnil tudi postaviti v Italijo z boječim strelom pod noge glavne junakinje (zbarkarolo in univerzalnim nala-кагјет) in bi tudi tretje razpredel v kvartir-ju vlačugice in za kulisami pognal glavnemu junaku kroglico v glavo. Ašanti so menda indijansko pleme, divjaki, med katere spada po avtorjevih namerah tudi Vlodka, preprosta deklica mačje čudi. Bogat mladenič Edmund Lon-ski si jo hoče zasužniti in pobegne z njo v Italijo, kjer pa pokulturjena Ašanlka zavrže svojega sužnja, ki ji je hotel biti gospod, lu se obesi na natakarja Franeka, poljskega ubežnika, ki srajce krade po hotelih ln ima vse predpogoje za mednarodnega lopova.. — Vrag vedi kako, naenkrat smo spet v Varšavi, kjer varujo Ašanlka svojo punčko-lutko pri peči, Edmund še hrepeni po njej, zavoljo katero je vse premoženje zafrnčkal. Izposodi si še zadnjič par rubljev od nje, a jih ji vrne in se iz »častntlic razlogov ustreli. Ašantka pa
nemško opero, ni mogel zatreti. Samo vzredil ga je, negodnika, da se je laže varneje in gibčneje razvil in se znal takoj kot vvaževanja vreden samostojen člen postaviti v veliko, svetovno vrsto. Zato menimo, da r,e nam tudi pred nemško glasbeno kulturo ni treba zavarovati z neptestop-nim kitajskim zidom, kakor se tudi prav nobena druga slovenska kulturna stroka ne bo hotela in tudi ne bo smela zapreti pred sorodnimi nemškimi strokami. Spoznavanje katerekoli usovršenosti, tudi glasbene, nas more namreč danes samo oploditi. Če je v Lajovcu dozorelo drugačno prepričanje, potem bi bil moral ali napasti vse naše kulturno življenje, ker na vse njega veje pada še vedno rosa nemških kulturnih pridobitev, ali pa — saj vendar ve, da co odločivni činilelji na pridevnike germanski, avstrijski kot puran na rdečo cunjo in torej ve, da s takim razvijanjem svojih načel in njih popolnoma neosnovanim in po našem najglobljem pre-
Eričanju krivičnim prenosom na eno ose-o. Ko smo vendar vsi ljubljanski glasbeniki doslej — če smo — vsi enako grešili, ve, pravim, da s takim čisto gotovo premalo premišljenim pisanjem mimogrede lahko obglavl enega najodličnejših in najbolj zaslužnih slovenskih kulturnih delavcev, drvžino oa izroči bedi — ali Da, če
ihti od jeze, da ji je pokvaril vesel večer tu
večerjo s poslanimi Don Juanom pred potop« nega kalibra.
Zakaj so to stvar igrali pri nas, samo ugf*
baš. Utegne biti res, da je hotel g. Putjata, ki je igro režiral, pokazati, da zna tudi iz niča nekaj ustvariti. Prav za njegovo osebo. Za nas pa ne, ki nas prav nič ne zanimajo poizkusi s takimi milnatiml balončki, dokler nam ne> dostuja kruha lu vode.
Glavno žensko vlogo ASantke je igrala ga S e t i n s k a kot gost. Temperamentna kot hu-diček, precej rutine in koketnosti ne samo za oder marveč tudi za publiko, šviga prenaglo iz ekstrenia v ekstrem. Pohvaliti je treba njen organ, ustvarjen za žvrgolenje škrjančkov. Vsekakor bi bila ga Setinska pridobitev za naše ženske oderske moči, če ima njono gostovanje isti cilj kakor n. pr. lansko gostovanje ge Marije Vere. Zvesto ji ja drugovala gdčna Ju-v a n o v a kot prijateljica Viola. Prerokujem ji še velike uspehe v komedijah. Gdčna Raka r j o v a je bila tudi na mestu in bi ji le želel kaj večjih vlog.
Izmed igralcev sta presenetila g. Plut kot ravnatelj in g. M e d v e n kot slikar Ro-morski. Plut je vesten, ambicijozen igralec, ki raste od vloge, do vloge. Ima eno lastnost, ki ja redka, da namreč ne Igra vsake vloge po enem kopitu, marveč se izpreminja in zna najti v sebi jel register glasovil in igralskih ter mimičnih tnodulacij, ki ga odlikujejo pred drugimi tovariši, ki jo brenkajo vedno po svojo. — G. P o č e k v glavni moški vlogi pa ni j uspel. Lonskega sama na sebi neverjetna in nedosledna osebnost bi se morda posrečila igralca velike tragične potence. Courtelinov komisar kaže, kje je Pečkova moč in v kakih' vlogah bo žel obilo uspeha. — lz prevejanega natakarja je gosopd B. Putjata napravil višek večera, iz betvice značaja takorekoč junaka komedije. G. Danilo je imponiral kot poljski žlahčič z dežele, g. T e r č i č in J e r -m a n pa sta rešila dovolj povoljuo svoji vlo-gioi.	Dr. L. R.
Naznanila.
Telovadna akademija šentpeterskega Orla so
prične danes točno ob 8. zvečer v Uuionu. Sode-lujo godba dravske divizije. Blagajna posluje v Unioiui od 10 do pol 12 dopoldne, zvečer pa od 7 naprej. Vabimo občinstvo, da se prireditve v obilnem Številu udeleži ter si preskrbi pravočasno vstopnice, ker je precejšen del ie razprodan.
Spored telovadno akademije Sentpeteriikeg* Orla jo sledeči: prosto vajo članov in članic, boks-vaje, francoske in odsekovne vaje, kombinirane vaje na drogu in bradlji, orodna telovadba na drogu, braillji in konju, rajanje članic s krogom in zakjluč-na skupina; vmes govor in dve deklainacijL.
Opozarjamo ua zolo zanimivo in pestro ml»> dinsko akadi'inijo ljubljanskega orlovskega okrožje v nedeljo, dne 16. marca ob 4. popoldne v Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic od jutri v prodajalni Ničmnn. Prijatelji mladine, pridite zagotovol
Skupno predavanje vseh ljubljanskih ргхн svet se vr5i jutri, v ponedeljek, ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Ker je vprašanje krščanske šole vsak dan bolj važno, udeležite se gotovo predavanja v kar najobilnej-šem številu. — Osrednji odbor ljubljanskih prosvet.
Predavanje stolne prosvete. V družbeni dvo* rani v Križankah predava jutri v pondeljek zvečer ob 8. prtč. g. stolni župnik kanonik dr. F. K 1 i u a r.
Prosveta frančiškanske Inpnije vljudno vabi svojo člane in prijatelje ua brezakoholno prireditev, ki bo danes ob 7. zvečer v Rokodelskem domu. Spored bogati Pridite I
Frančiškanska prosveta priredi priliodaji te« rek v sumostanski dvorani ob navadni uri zanimivo Itloplično predavanje >0 postanku svetac. — V sredo 12. marca je redna odborova seja.
Zveza uradnir in trgovskih na.«lavljenk »Krekova prosveta« ima vetezanimivo predavanje v torek. dne 11. marca ob pol 8. zvečer. Predava g. dr. Srečko Zanijen. Prosimo gotove in točne udeležbe
se mu je res kake izpremembe potrebno zdelo, bi v tako nevarnih časih svoje mnenje, ki gotovo ni več kot osebno mnenje, dr. Čerinu lahko osebno razložil. — To, kar sem napisal, vem da ni samo moje osebno mnenje, ker so ga v mojo bolniško sobo prišli razlagat najodličnejši slovenslr" umetniški krogi.*
1 Naši kulturni znanstveniki vse premalo razglabljajo naše kulturne problem« v širšemu občinstvu dostopnejših publikacijah. Dr. Lajovic je podal svoje misli o nalogah našega kulturnega delovanja, a aplikacijo je pogrešil, Ako smo pa kljub temu dali prostor njegovim aplikacijam, smo to storili radi toga, ker je po naših' mislih — vsaj v normalnih razmerah bolje, da se da prizadetemu priložnost za obrambo, ki je sicer nima, ako^se o kaki stvari samo govori, pa jo dotićnik ne moi* ne prijeti ne kontrolirati. Pripomniti moramo tudi, da je tiskovni škrat v odgovoru g. dr, Čerina izpustil eno vrsto pri naštevanju slovanskih skladateljev, katerih dela jc Izvajal in sicer imena Glinka, Glacilov in Dobronič, kakor nam je včeraj v naslovu Lajov fevih izvajanj napravil ačiferf. nove« programe; neljuba pomota, kl jo je pa bralec itak že sam lahko popravil. —
Uredništvo.

Za danee napovedana predstava se radi nastalih zaprek preloži na poznejši čas.
III. redna glavna skupščina Mestnega Udrn-tenja Ferialnega saveza v Ljubljani so bo vršila v nedeljo, 16. marca ob 10. dopoldne na realki. Udeležba za vse članstvo strogo obvezno. — Za odbor: S. J.
Prosvetne društvo na Homcu priredi v nedeljo, dne 16. marca popoldne ob 3. v Društvenem domu jako zanimivo igro. Nastopi do 40 igralcev. Kdor jo hoče videti, naj pride gledat.
Načelstvo zadruge sobnih-žrkoelikarjev, pleskarje* in ličarjev naznanja, da se vrše pomagal-ske preizkušnje v prvi polovici meseca aprila. Ke-flektanti naj vlože kolka prosto prošnje najkasneje do 81. marca t 1. na naslov načelnika zadrugo g. fipeletič Štefana, Rimska cesta 16.
Cerkveni vestnik.
e Vsemu krščansko-socialnemu delavstvu •Г Ljubljani. Pred našim delavskim praznikom sv. Jožefom se vrše tudi letos duhovne vaje. Na prošnjo naše organizacije so prevzeli vodstvo duhovnih vaj čč. oo. frančiškani. Vršijo se v dneh 16., 17. in 18. marca ob pol osmih zvečer v frančiškanski dvorani. Vhod v dvorano je pri stranskih vratih. Na dan sv. Jožefa ob 7. zjutraj imamo pri velikem oltarju v frančiškanski cerkvi sv. mašo in nato skupno sv. obhajilo. Ker je naše delo osredotočeno v živi ,veri v Kristusa in v duševnem prerojenju nas vseh, se vabite vsi, da se naših duhovnih vaj polnoštevilno udeležujete. — Načelstvo JSZ in DZ.
c Postne pridige v stolnici sv. Nikolaja
So letos ob petkih ob 6. uri zvečer pri Kri-ievem potu; govori stolni župnik g. dr. Kli-nar o Kristusovem trpljenju, in ob nedeljah ob 4. uri popoldne; govori stolni vikar g. Koretič o štirih poslednjih rečeh.
c Duhovne vaje tn mladeniče se vrše 15., 76. in 17. marca v stranski kapeli pri oo. jezuitih. V soboto in pondeljek zvečer ob osmih, y nedeljo pa ob sedmih govor in litanije. V torek zvečer spovedovanje. Na praznik sv. Jožefa sv. obhajilo. Mladeniči, udeležite se duhovnih vaj v obilnem številu!
c Kardinal Boume za združenje kršfan-Icih cerkva. Westminsterski nadškof kardinal Bourne je izdal za letošnji post na vernike pastirsko pismo, v katerem predvsem govori o dolžnostih, ki jih imajo angleški katoličani za spreobrnjenje svojih od cerkve ločenih rojakov. Kardinal opozarja na razgovore, ki so se v zadnjem času vršili o zedinjenju krščanstva in navaja besede iz nekega poročila iz 1. 1908., ki jih citira tudi canterburyjški nadškof v svojem zadnjem pismu: >Ne more se izpolniti namen in noben načrt zedinjenja, ki ne obsega velike latinske cerkve Zapada, s katero je bila naša zgodovina v preteklosti tako resno spojena in s katero smo zvezani še z mnogimi vezmi vere in skupnih tradicij.«
Socialni vestnik.
s Strajki v naši državi leta 1923. V celem Tetu 1923 je štrajkalo 13.230 delavcev, med tem ko jih je leta 1922 29.141. Ti štrajki so povzročili 1,282.248 izgubljenih delavnih ur, 1922 pa 3,838.489 ur. Izgubljeno je bilo na delavskih plačah 1923 8,202.792 dinarjev napram 1922 14,551.280 Din. Največ štrajkov je bilo v lesnJ industriji in pri obrtnikih, oziroma industrijcih za izdelovanje oblek in obuval. Največ štrajkujočih je bilo meseca nmja '<2812 delavcev) in junija (2672 delavcev), najmanj pa jih je bilo v decembru (70 delavcev). iV tej statistični sliki pa ni vpoštevan štrajk pomorcev, kateri je trajal od junija do septembra.
s Tarilni pokreti. V letu 1923 je bilo prijavljenih posameznim inšpekcijam dela 367 tarifnih pekretov, v katerih je bilo zainteresirano 52.645 delavcev. Po številu delavstva zavzema prvo mesto pokret delavcev v lesni industriji 13.592).
s Državna zaščita delavcev. V teku celega leta 1923 je uživalo državno zaščito 168.476 delavcev, od katerih je odpadlo 142.469 na možke in 26.007 na ženske. Od tega skupnega števila jih je bilo starih nad 18 let 142.470, od 14—18 let 24.312 in pod 14 let 1694.
s Kontrola privatnih podjetij. Državni organi so v preteklem letu pregledali in kontrolirali 7972 privatnih podjetij, v letu 1922 pa 7670. Od pregledanih podjetij odpade na podjetja z nad 1000 delavci 28, 500—1000 delavcev 41, b 200—500 delavci 110, od 100—200 delavcev 114, od 50-100 delavcev 226, od 20—50 delavcev 542, od 10—20 delavcev 813 in s pod 10 delavci 6098 podjetij.
s Nesrečni slučaji pri delu. V celem preteklem letu je bilo prijavljenih 6295 nesrečnih slučajev pri delu v raznih podjetjih. Od navedene vsote jih je bilo 193 smrtnih, a ostalih 6102 samo težke ali lahke telesne poškodbe. Največje število nesrečnih slučajev šteje lesna industrija (1879 od cirkulark), potom gradbena (701, padec), nato v hranilni industriji 594 slučajev, od katerih pa je bilo 19 smrtnih.
Orlovski vestnik.
Orlovski odsek v Novem mestu je priredil впе 2. in 4. marca v Rokodelskem domu v Novem mestu dva lepa večera. Spored je obsegal mešane zbore: I. Ocvirk: Pomladna, Janko Le-ban: Venček narodnih, V. Krek: Pogovor z domom, moška zbora, Fr. Ferjančič: Slovenska temi j o. Fr. Kimovec: Zaročenka. Volaričev:
dvospev Divja rožica in burko v treh dejanjih Davek na samce. Vse točke so se gladko izvršile. Petje je bilo lepo pod spretnim vodstvom g. nadzornika Grada. Posebno je ugajal Venček narodnih, kar dokazuje, kako splošno ugaja narodna pesem. Veliko smeha je budila burka Davek na samce.
Zanimivosti.
MALI VELIKI IN VELIKI MALI MOŽ.
Angleški general lord Roberts je bil poleg Kitchenerja najboljši angleški vojskovodja zadnjih let. Odlikoval se je posebno v vojski v Afganistanu in v burski vojski v Južni Afriki. Bil je bolj majhne in neznatne postave. Primerjaj: Narzes, Torteuson, Nclson, Napoleon.
Prišel je v neki londonski klub z več tujci vred, ki so jih lam šelo predstavljali. Eden med njimi je bil izredno velik, obenem pa dovtipen in je znal okolico včasih dobro zabavati, večinoma na stroške drugih. To je poskusil tudi tedaj, ko mu je bil Roberts predstavljen; na eni strani on velikan, na drugi strani majhni Roberts, proti njemu pritlikavec. Eno roko je položil na oko, kakor če hočemo motriti kako stvar v daljavi, z drugo je pa napravil daljnogled, kakor če bi mogel majhnega možička videti s pomočjo umetnih sredstev, in je rekel z daleč tja zvenečim glasom: >Večkrat sem že slišal o Vas, gospod, videti Vas pa ne morem.«
V	nepopisno veselje njegovih prijateljev mu je Roberts ravnodušno odvrnil: >Meni sc je pa glede Vas ravno nasprotno pripetilo. Dobro Vas vidim, a še nikdar nisem nič slišal o Vas.« (Iz 3Zgod. anekdot« 2. zv.)
LITERARNO DOPISOVANJE.
Veliki francoski dramatik Evgen Scribe (1791—1861) je bil že zelo znan, ko je dobil od nekega aristokrata, ki bi se bil rad v literaturi proslavil, pismo, ki se je glas'lo: »Predlagam Vam, da se združiva v spisovanju drame. Vi boste dramo spisali, jaz bom prevzel vse stroške prve predstave, kot avtorja bova podpisana oba. Poznejše dohodke prepustim popolnoma Vam, jaz delam samo za ime.«
Takoj mu je Scribe odgovoril: »Gospod grof! Ni se mi še posrečilo, da bi vpregel konja in osla skupaj pred moj voz. Zato moram Vašo dobrohotno ponudbo hvaležno odkloniti.« — Odgovor, ki ga je poslal grof, je bil pa takle: > Vašo odklonitev skupnega literarnega delovanja sem dobil. Seveda je to Vaša stvar, če odklonite mojo ponudbo in se odrečete dobičku. A zato me še ni treba primerjati s konjem.«
Kaj je bil potem Scribe? (Iz >Zgod. anekdot«, 2. zv.)
SLAVNA KNJIŽNICA WASA PRODANA.
Istočasno kakor poročilo o podaritvi Mor-ganove knjižnice beremo o prodaji slavne knjižnice Wasa v Dresdenu. Bivšim vladarjem se sedaj slabo godi; in tako se je moral tudi predvojni saški kralj Avgust odločiti za prodajo. Prodal je knjižnico hamburškemu stari-narju L. Friederichsenu. Je pa ena najdragocenejših v Evropi. Ustanovil jo je leta 1809 odstopivši švedski kralj Gustav IV. na gradu Haga, Njegova hči Carola se je poročila s saškim prestolonaslednikom Albertom in je tako prišla knjižnica na Saško. Sto let je počivala, 3600 zvezkov ima, vsi krasno vezani. Vsebina: Nemški in francoski klasiki tedanjega časa v prvi Izdaji, tako Klopstock in Voltaire; več že davno pozabljenih zemljevidov; popolna literatura o prvi francoski revoluciji; dragoceni stari časopisi z barvauimi bakrorezi itd.
POSNETEK TUTANKHAMONOVEGA GROBA NA BRITANSKI DRŽAVNI RAZSTAVI.
V	Wimbleyu na Angleškem bo državna razstava. Razstavili bodo tam tudi čudovito lepo ponarejeno Tutankhamonovo grobnico. Delo je izvršil slavni kipar Aumoinier pod nadzorstvom VVeigalla, ki je bil pri odkritju grobnice zraven. Vse so zvesto in po naravi posneli: Krasna naslonjala iz slonove kosti in črnega lesa, zlate vozove in skrinje, velike vaze iz alabastra za kadilo itd. Grobnica bo obstojala iz treh prostorov, kojih vsaki bo tako velik kakor je prvotna grobnica v Egiptu. V predsobi bodo razstavljeni zlati divani, skrinje in kolesa ravno tako, kakor bo jih dobili pred grobnico.
Po svetu.
— Uničujoča sodba Maksima Gorkija o boljševizmu. Maksim Gorki je bil svojčas nasprotnik boljševikov, se je nato sprijaznil ž njimi in je hvalil zlasti Lenina. Sedaj se pa izraža o boljševizmu tako ostro, da je dopisniku Novega Vremena«, ki to poroča, prav težko verjeti: Rekel je: >Lahko bi šel nazaj v Rusijo, če bi holel. Vsako nasilje napram meni bi se nad nasilneži samimi maščevalo. Kljub temu pa ne grem nazaj, dokler ni tam resnično demokratične vlade. Da bo taka vlada prišla na mesto sedanje in brezumne sile, ki žali-bog še vedno tlači veliko Rusijo, o lem ni dvoma. Boljševiki so s šestletnim roparskim gospodarstvom potlačili vse ono, kar jo imel ruski narod kulturnega in gospodarskega ua nivo tatarskega suženjstva, so napravili iz ruskega naroda brezlično maso, ki je napram političnim vprašanjem popolnoma brezbrižna, ki je pa polna najhujšega sovraštva napram komunizmu in socializmu. Nezadostnost ruskega boljševizma so spoznali nainrvo hnljševiki sami. Bodo se tudi med seboj drug drugega požrli, kajti njih moč nima prav nobene avtoritete. Rdeča armada je sko« in skoz nrotiko-
Siobenarji.
mnnistična, in njen voditelj Trocklj je že davno i namignil, da bi se kolikor mogoče hitro radzne- | hil komunističnih idiotov in odpravil vse, kar je značilno za teh šest let boljšovišlce vlade. S pomočjo armade in zdravih elementov demokracije stopa sedaj ua široko pot prave državne demokracijo.
—	Dunajski stddion. Dunajski občinski svet je sklenil da bo velike vrtove in parke ščitil pred zazidanjem. V to vrsto spadajo tudi obširni prostori, ki niso last Dunaja; tako ves Schfinbr:irm, Augarten, Schwarzenbergov park, nasadi Belvedero itd. Tudi znani Prater je vmes. Kakor se sliši, se gre poleg zdravstvenih ozirov tudi zato, da v vprašanju stadiona izloči dunajska občina vsako konkurenco. Kajti občina hoče zgraditi stadion sama. In sicer je izvolila za svoj namen znano igrišče H o h e W a r t e in jo seveda za ta prostor napravila stavbno izjemo. Kakor je znano, so hoteli privatniki zgraditi stadion v schftnbrunnskih nasadih in so se načrti že bližali uresničenju. Vlada, koje lasi je Sch6nbrunn, je ta načrt podpirale. Sedaj je pa naenkrat prišla občina vmes in si hoče sama zagotoviti vse ugodnosti, ki jih prinaša stćdion.
V Schonbninnu je bi! določen za zdradbo stadiona -"vrt fazanov«, načrti so bili velikanski. Gradba naj bi se izvršila v dveh ali treh odmorih. Pritegnili so tudi tuji kapital; stroški so bili preračunjeni na 80 milijard avstrijskih kron. Sedaj jo pa občina, ki je načrte pazno zasledovala, napravila jim konec. Vidimo, kakšno zanimanje imajo drugod za take velevažne športne prostore.
Georges:
Slovenščiri
(ČeL. janje.)
Zadnje čase se jc v javnosti oglasilo nekaj črkarskih pravdarjev, ki se vzgledujejo nad izgovorjavo v gledališču. Všeč jim ni deležnikov el, ki ga igralci izgovarjajo kakor u. Ker jaz takih stvari nisem vešč, sem poiskal Munlo Bekirja, ki je znan, da zna slovensko, kajti on je iz tistih krajev, kjer je takozvana novoslovenščina doma, da bi mi povedal, kaj on misli. Ko sem ga dobil in mu razložil, po kaj sem prišel, ni bil prav nič zadovoljen in mi je z veliko nevoljo dopovedoval, da on ni merodajen, ker ne zna slovenskega in mu je zato dal profesor dr. Onć, ki je masa učen gospod, v šesti šoli, prvi semester, iz slovenščine »nichtgeniigend«, ampak da mi bo vseeno postregel in da naj ne zamerim, če bo malo bolj »lapidarcn«. Povedati moram, da je Munla Bekir sicer velik stoik, a ime: dr. One ga vedno iz ravnotežja spravi, ker se čuti zaradi gori omenjene klasifikacije njegove materinščine neizmerno razžaljenega.
—	Kmalu bodo že v otroških vrtcih vedeli, — je začel —, da ima slovenščina tri ele: mehki lj, srednji I, ki se izgovarja kakor nemški 1 in takozvani trdi 1, ki sc izgovarja približno kako rkratki u. Ta, zadnji el pa nekatere ljudi strašno v oči bode. Ta, trdi e! se menda edino na Belokranjskem izgovarja podobno kakor ruski el. Ta se izgovori tako, da se jezik ne dotakne neba (kajti brž ko sc dotakne neba je mehčan ali topljen), temveč se opre na spodnjo čeljust, konica pa se upre ob rob gornjih zob. Pravzaprav se s pisano besedo težko izpove, kako se kaka črka izgovarja, kajti treba jo je predočiti s sliko in z živo besedo. Ruski el je različen od poljskega ela in ta od slovenskega oziroma jugoslovanskega. Maloruski el je skoraj v, ki se v pretiranem govoru sliši kakor i. Nobeden se pa ne izgovarja kakor nemški el.
—	Med nami pa se je razširila Iz ko-modnosti doktrina, da se slovensko tako govori, kakor se piše, oziroma da se tako piše, kakor se govori. In to učenost so pogruntali ljudje, ki imajo najmanj temeljite izobrazbe in jim je bila poverjena vzgoja mladine in so imeli dolžnost, naučiti otroke slovenščine. A kaj so ti ljudje počeli? Vsaka lepa slovniška beseda jim je bila kmečka. Zato so nove besede kovali na ta način, da so jih iz nemščine prestavljali. Pa, ko bi jih prestavljali! To so bili ljudje, ki so mislili, da se po književno slovensko govori na ta način, da se pisane besede izgovarjajo po nemško. Ti ljudje so bili mnenja, da tvorijo slovenski jezik samo slovenske besede, za konstrukcijo jezika pa se niso menili. Ti gospodje so samo nemško govorili s slovenskimi besedami. Jezika pa niso znali. Tem ljudem se je reklo Slobe-narji. Ti so govorili kakor so se Nemci izražali, >.hochslowenisch«,
—	Francoščina je umeten jezik, ki je nastal na ukaz francoskega kralja Franca. Po njem ima ime jezik in narod. Pisava je sicer zgodovinska, izgovorjava pa se je precizirala, oziroma kratkomalo dekretirala. Po Francozih so posneli Ncmci vse vokale in vse fraze. Od Nemcev pa Čehi. Zato Čehi izgovarjajo svoj deležnikov cl kakor nemški el. Ista kuga je prišla k nam. Hvala Bogu, da ni imela dosti uspeha.
—	Kakšna budalost jc, če kdo pravi, da sc slovenščina piše, kakor sc govori, oziroma da se govori kakor se piše. No, rad bi videl te blagovestnike, kako bi zapisali vse stvari tako, kakor se govore. Z latinskimi črkami jc nemogoče, da bi sc slovenski jeziki fonetično pisali. A tudi s cirilico to ni mogoče. Zato ni drugega, nego da kratko šr. malo priznamo, da imamo pri nas historično pisavo, kakor jo imajo drugje. Popolnoma napačno stališče pa je, da naj sc lenuhom na ljubo
neutralizirajo samoglasniki in naj u ematns
abecedna izgovorjava črk za edino pravilna tudi v besedah. Lepa kolobocija bi nastala h tega I
—	Ves jezik so nam pokvarili takozvan? Slobenarji. To so ljudje, ki nimajo o slovenščini niti pojma, ki mislijo, da pravilno slovensko govori samo tisti, ki izgovarja nemški el in ki ne razloča različnih samoglasnikov« ki misli, da se bistvenost jezika kaže samo v besedah, nc pa v sestavnosti jezika, ki smatrajo, da sc pravi »dem ist nicht so* po slovensko »temu ni tako«, ne pa »to ni tako« aliл to ni res«, ali ki pišejo »ta zadeva nc odgovarja resnici«, namesto »ta stvar n« ustreza resnici«, oziroma »sc nc ujema z resnico«:, ali kakor že bodi.
—	Slobenarji so bili tisti, ki so nam vpe* ljali take besede, kakor: sladkor, pajčolan, glasovir, kolodvor itd. Ti Slobenarji so se postavili na komodno stališče, da ni nians med posameznimi samoglasniki. Zato pa tudi uče v šoli, da sc čita venec: vanac, tepec: tapac i. t. d.
—	Slobenarji nimajo niti pojma o na* glasu. Njim je vseeno ali je naglas zategnjen ali potisnjen, ali kako se že pravi, ne vejo, da je slovenščina, kar se tiče gibčnosti, sorodna ruščini in angleščini.
—	Slobenarji so tisti ljudje, ki mislijo, da je nemščina izveličavna vera za nas. Največ slobenarskih pripadnikov je med trgovci. Če greš po mestu in gledaš v izložbe, vidiš lepe stvari. Tako n. pr.: srajca za frak, ali srajca za smoking, namesto srajca za k fraku ali srajca za k smokingu. Brennspiritus se imenuje po izložbah: gorilni špirit, namesto kurilni špirit. Jako lepa je beseda »zimski kožuhe, da se razloči od poletnega kožuha. Samo »kožuh« seveda ne zadostuje. Takisto tudi ne »drva«, temveč se mora reči »drva ra kurjavo«. Kajti pri nas nimamo dru gih drv, nego za kurjavo, eč pa kdo vpraša: »kakšna drva prodaja?«, ne bo na to nihče odgovoril: »za kurjavo«, temveč: bukova, je-lova, cerova itd.«. Čc jc pa kak razloček v drvih, za kurjavo in med drugačnimi drvmi. je ta samo ta, da imenujemo nerodnega človeka tudi »drva«, ki pa pravzaprav tudi n« za drugega, nego da bi ga sežgal.
—	Kratkomalo. Slobcnar misli, da je b?^ ser slovenščine nemški stavek, Izgovorjen s slovenskimi besedami in z nemško vokaliza-cijo. Ti ljudje niti ne morejo razumeti, da je: »Prezidentov pedentar na ganku tepihe klofa« slovenski stavek, pa ne nemški. Slobenarji so tudi tisti ignorantje, ki se postavljalo * takimi citati, kakor so: »hic salta Rhodus«, »non plus ultra nemo tenetur«, »peronoepera ad astra«, »Jupiter Tone« itd., pa ne vedo. da imajo glavo samo za to, da jim glava če« vrat nc uide.
Ljubljanska porota.
Ljubljana, dne 8. umre--.
TATOVI V LJUBLJANSKI ZVONAKNL
Danes se je vršila zadnja porotna obravnav« v tem zasedanju. Kot obtoženci so nastopili: Ivajt S u b a n, livar, doma iz Nadrožice in njegov brat Lojze S u b a n, tudi livar, dalje ključavničar Stanko Hočevar, livar Mario K e b e r in pa zidar Alojz K o s m i n a iz Gorjanskega. Porotnemu senatu je predsedoval sodni svetnik A nt loga, ve-tanta sta bila sodni svetnik P. Keršič in sodnik Velušček. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. O g o r e u t z, zagovarjali pa so jih dr. Konrad Vodušek, sodni svetnik v pokoju Bulo vee, dr. Capuder, dr. L u I i k in dr. M o h o r i č. Obravnava je bila precej živahna in je trajala skoro do srede popoldneva. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička.
Ohtoinlea
dolži obtožence, da s<> ukradli v noči na 21. deceie« ber iz livarne 3 kose brona v teži 31.5 kg in pa 4 kose cina v teži 143 kg. Dobavna cena livarne znaša za to blago 68.444 kron. Ker )e dobila livarna bron brezplačno nazaj je še na škodi za 56.856 kros.
Priznanje.
Vsi obtoženci so tatvino priznali in eo tudi natančno povedali kako so izvršili to tatvino. Zasnovali so svoj naklep kakih pet dni prej na Marijinem trgu. Nato so se sešli v areni Narodnega doma, kjer imajo shajališče Orjunaši. Tam so napravili točen načrt, pri čemer je igral glavno vlogo prvoobtoženi Ivan Suban, ki je bil v livarni zaposlen in je dobro pozual tamkajšnje razmere. Po tem načrtu so izvršili tatvino takole: Ivan Suban je zlezel — seveda ee je to godilo po noči ob uri tatov in strahov — skozi podstrešno okno, katero je v ta namen že po dnevi odprl, na dvorišče. Tam je odrinil zapah dvoriščnih vrat in spustil tovariš« v livarno. V livarni so dobili Štiri modele in so vzeli od vsakega zvona po en komad cina in pa še 2 komada brona. Subanovi tovariSi so odšli zopet skozi vrata, katera je on zopet zapahnil, on sam pa se je vrnil po poti, po kateri je. prišel v livar-no. Ukraden cin in bron so nesli na Grad, kjer so ga v nekem gozdičku zakopali. Drugi dan je šel pretkani Suban čisto mirno na delo. Ko so pogrešili v livarni ukradeno blago, je Suban igral svojo vlogo prav izborno in se jo trudil na vse pretege, kje bi naScl blago.
Prodaja.
Med tem, ko so iskali v livarni blago, >ta Л zglasila pri trgovcu Weissu, ki se je pečal tudi * prekupovanjem podobnega blaga, dva Subanova to* variša in sta mu ponudila v nakup S bloke brona-VVeissu jc bila cena všeč in kupil je bron po l*1 dinarjev kg in jima jc dal še 20 Din nagrade, č« da naj le še kaj prineseta, da se bo kaj zaslužilo
Fti obori rena vsled tega poziva, eta nn ponudila na prodaj cln. Zahteval je vzorec In ko ata mu ga prinesla je priznal, da je blago prav dobro. Pripeljala ata mu z vozičkom 144 kg elna in zgllhali so po 40 Din za kg. Napravili ao kupčijo za 6760 Din. Weiss jim Je dal na račun 4000 Din, ostanek pa jim je obljubil, češ da alučajno nima v ročni blagajni toliko denarja Po sklenjeni kupčiji eo ae sestali družabniki v neki kavarni, kjer eo ai sku-piček primerno delu in vlogam razdelili. Ko sta pa šla drugi dan prodajalca zopet k VVeissu po ostanek kupnine, jima je ta očita), da Je blago ukradeno, in jima ni ničesar izplačal. Ukradeni cin Je prodal Welss tvvdki Teodor Kom, ki Je ie večkrat kupila od njega podobno blago, katero Je do-važal Weiss od svojega brata iz Maribora. Tvrdka Korn je plačala VVeissu kilogram cina po 95 Din, kar znači, da je imel Weisa pri tem poslu prav lahek in lep zaslužek. Ta kupčija ae mu je obnesla. Nerodno pa je napravil z bronom. Nesrečen slučaj je hotel, da je poslal Weiss ukradeni bron na prodaj tja, kjer je bil ukraden — v livarno. Tam so •eveda svoje blago takoj spoznali in tatvina je bila razkrita. Weiss ee je zagovarjal, da ata mu prodajalca povedala na vprašanje, od kod imata cin, da sta ga dobila od nekega znanca, ki je spremljal še za časa prevrata vojaške transportne vlake in sta imela shranjenega v Zalogu. Nerodno pa je bilo xa VVeisea dejstvo, da je on po nakupu blaga, ko se je odpeljal v Zidani most, naročil avoji uslužbenki Frankovi, da naj o tej kupčiji nikomur nič ne pove. Ko Je priSel detektiv k VVeissu, je bila ta uslužbenka sama v prodajalni in je nakup cina in brona po naloga svojega gospodarja tudi res
zatajila. Dekle se je seveda moralo ravnati po na- ; logu svojega gospodarja kot uslužbenka. — Seveda | vse to ni nič pomagalo, kajti obtoženci so, kot smo > že omenili, eami vso priznali in se ni dalo ničesar prikriti Zagovorniki 60 odločno ln ponovno zahtevali, da ae zaslišita kot priči tudi Wei«s in njegova uslužbenka. Temu predlogu pa se je protivil državui pravdnlk, češ da Weiss, proti kateremu Jo preiskava zaradi nakupa sumljivega blaga že v teku, ne bo mogel ničesar drugega povodati, kot da je kupil ukradeno blago, za kar so bo sam zagovarjal, z dejanjem samim pa ni v nobeni zvezi, ker je prišel v posest blaga še le po izvršeni tatvini.
Sodba.
Zagovorniki niso mogli v spričo odkritega priznanju ničesar drugega, kot da so poskušali znižati ceno ukradenega blaga na 40.000 kron. — Porotnikom je stavil senat 7 vprašanj, od katerih ao potrdili 6 vprašanj z 8 glasovi, 2 vprašanji pa soglasno, nakar so bili obsojeni obtoženci takole: Ivan in Lojze Suban, vsak na 16 meeecev, ostali trije pa vsak na 1 leto težke ječe. Pri tem ee je oziral eenat na tehtne olajševalne okoliščine, katere je navajalo zagovorništvo, preti vsem na brezposelnost.
S tem je bilo to porotno zasedanje zaključeno.
I<ahko nagnjenje k prehlajenju? Prevelika Bolečine <
občutljivost? Boli
olajša in naredi telo odporno
masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elza-tluidoml Veliko močnejši, izdatnejši ln boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum Se 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 8 dvoj-tih ali 12 špecijalnih eteklenlc 214 Din; 86 dvojna-
tih ali 12 Specialnih steklenic 214 Din in 10%
doplatka razpošilja: lekarnar Eupen V. Fellar, Stu-biea donja. Elzafluld št. 184. Hrvatsko. 7655
вввввввввввавввававсвивнааавввввв
ZNAMKE!
KUPIM zbirko, kakor tudi večje množine istih vrst avstrijskih od prva izdaja do prevrata in SHS od prevrata do vključno 1921. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »ZNAMKE« itev. 1323,
Pomen >Juhana<. V današnjem listu najdejo čitatelji oglas rediluega juhinega ekstrakta »Juha-na«, ki zasluži največjo pozornost.
>Povprečna telesna šibkost, duševna medlost, delovna slabost in intelektuelna nedostatnosl današnje generacije jo pojav slabo krvi, nedostatnoet hrane povzroča slabo kri.<
Učvrstimo si kri, da nam bode življenja dan
Iasnojše in daljše sijal in uporabljajmo pomočke, o učvrstiti I
Glavnih teh pomočkov eden je dobra hrana, vsakemu zdravemu človeku vsakdanje veselje.
Tukaj se uveljavi pomen »Jtilianat.
Vsak poskušal«; »Juhanac izjavi čez par dni, da brez iJuhana< no more več biti —, da ga ne samo juha, temveč vsa hrana bolj veseli, zadovolji in rodi kot prej —, da mu >Juhau< vsak dan pripravi nepopisen vžitek in okrepčanoet —, ria mu »Juharu vsak dan vliva telesno moč, blagopočutek, energijo duha in sposobnost, težave življenja zmagati —. Navdušeno nam hvali >Juhana< vsakdo, ki ga rabi.
Sestava >Juhana« samo iz naravnih mesnih In rastlinskih snovi jatnči istotako kol daljša preskuS-nja za iije^a brezprimerno zdravost
Prodajna cena »Juhana« je proti njegovi hranilni vrednosti neverjetno nizka.
Veseli nas, da iz naše domovine izide v avet M
velevažua pridobitev, ki pomeni nedogledni napredek v ekonomiji prehrano, v zdravstvu in v izenačenju življenskih dobrot za bogate in гоуив.
Opozarjamo, da izdeluje usnjene odslej v lastnih ateljejih in po meri
le bontekcliska tndustr Ja	, , ,
Dtago бсђгоав, Ijubfjana
Mefeorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. ш, vi*. Normalna barometerska višina 736 mm.
Uat ормво- V» U 1»	Uaio-metoi v mm	ii.Tli.o- metei t C	f Sltiruu. .Iitermion v O	Nebo, v etrov	fauavla. v mm
7.8. 21 h	7419	2-2	0-4	obl. J-	
8./3 7 h	739-6	1-7	0-6	sneg	9-2
8..3. 4 h	(38-6	2-8	0-8	sneg	
Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko
cikorijo, izvrstej pridatek za kavo.
Najeonejše in najnovejše obleko za dame te gospode dobite samo: Sclenb. ul. 8. Gričar &
Kar Vi potrebujeta, Je Elzafluld. To pravo domače sredstvo pieženn Vaše bolečinel PoizkuB-ua pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stublca, Elza trg št 184, Hrv.
Sprejmem VAJENCA
tm SEDLARSKO in UčAR-SKO OBRT takoj v Ljubljeni - Naslov pove uprava »Slovenca« pod IL 1329.
VAJENCA
za кгојабко obrt sprejmem. Prednost imajo oni, ki so se že učili te obrti. - SMOLE, krojač, St. Vid n. Ljublj. 12.
DVA KLEPARSKA
^ VAJENCA ^
sprejmem takoj. - ALOJZIJ I.ENČEK nasl. sin, Sv. Petra cesta itev. 29, dvorišče, Ljubljana.	1330
Dekle
katera zna nekoliko iivati, sprejmo kot HIŠNO v večjo, zelo dobro hišo. - Naslov v upravi lista pod itev. 1332.
nsrići 1ГП °d 16 d° 18
iJLRLIUls let brez star-iti sprejmem v dobro oskrbo za v pomoč gospodinji, k majhni družini. Naslov pri opravi lista pod itev. 1318.
CERKVENIK
Zeli premeniti službo iz mesta na deželo. Prednost zamenjave ima pošten in zanesljiv cerkvenik iz dobre, večje lare. Tukaj plača mesečno 2500 K, prosto stanovanje, vrt, 40 шега. žita in postr, dohodek. Ponudbe na npravo lista pod štev. 1305.
Kuharico
k trem osebam, ki bi oprav- j
ljala tudi d-uga hišna dtla, j sprejme zdravnik v mestu. Prednost imajo one, ki so služile ; pri boljših rodbi-nah. - Naslov pove uprava •Slovenca« pod itev. 1317.
j KUHARICO
zmožno kuhanja in likanja,
Učenko
z dežele sprejmo v trgovini z meš. blagom. Hrana in stanovanje v hiši. - Ivan KRO-ŠELJ, L':\t!r-.na, Sv. Martina cesta šftv, 15.	1276
MLINAR, samski,
išče službe za navadni mlin ua vodo. Službo lahko nastopi takoj. - Ponudbe na upravo pod: »Mlinar 1313«.
Prodan^ HIŠO z vrtom.
Cena 140.000 K. - Polzve se v trgovini KU6AR v Dravi juh pri Ljublj. 1251
NEOŽENJEN, ENERGIČEN
JAMSKI PENJAČ
(Grubensteiger), izobražen jamski mernik, kateri vsa rudniška dela razume, z znanjem srbohrvaškega in nemškega jezika, dobi takoj stalno službo. - Ponudbe z navedho »vuje Izobrazbe, prepis izpričeval dosedanjih služb ln priporočil, naj se pošljejo na upravo tega lista pod Itev. 1304.
ŠTEDILNIK, dobro ohra-
njen, kupim. - Naslov pove uprava lista pod Itev. 1319.
sprejmo ori tvrdki Andretto, Vič pri Ljubljani Pl;: i a po dogovoru.	1247
HLAPEC
oženjen, brez otrok, priden, pošten, se takoj sprejme v 1 jubljanl. Kot zanesljiv ko-čljai ima prednost. Stanovanje je na razpolago, plača po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod itev. 1234.
Medičarski POMOČNIK
trezen in pošten ter dobro izvežban, se takoj sprejme. Plača in drugo po dogovoru. - Naslov pove uprava .Slovenca« pod itev. 1277.
Zakonski par brez otrok išče mesto HIŠNIKA. - Naslov pove upravništvo .Sloven-ea« pod štev. 1284.
Najceneje
CEMENT
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. — Naročila sprejema:
H. PETRIC, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel. 343.
P. n.
šivilje gospodinje j
opozarjamo, da so zopet do- i speli najboljši šivalni stroji :

Iščem GOSPODIČNO
k petletnemu otroku kot učiteljico in vzgojiteljico. -Prednost z italijanščino. -Ponudbe pod šifro: »VZGOJITELJICA itev. 456.
Gradbeno podjetje
ing.
Mi i
Ljubljana
Bohoričeva ul. 24.
:
v vseh opremah, j
Pouk v vezenja ter § hrpaniu perila in j
nogavic (štofanjc) brez- \ plačno edlnO le pri i t
Kot UČENEC želim priti
v krščansko hišo v trgovino meš. blaga, kjer bi bil« hrana in stanovanje v hiši. -Cenj. ponudbe prosim pod: »Priden« na upravo lista.
PRODAJALKA
mešane stroke, dobra moč, žali premeniti mesto. • Ponudbe prosi pod »Takoj št. 1263« na upravo »Slovenca«
Pletarske delavce
vsposobljenc, iščem za izdelovanje pletenega pohištva in vse ostale pletarske robe. Nastop službe 15. marca letos. Ponudbe naj se po-iijejo na: Mavro Schlengcr, Varaždin.	1166
"Fina GOSPODIČNA
pomaga in razlaga ljudsko-šolcem v vseh predmetih. Obenem poučuje tudi nem-, ščino, ura po 6 Din. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod itev. 1315._
Po zelo ugodni ceni je naprodaj aobro ohranjen
inventar za 5 mizarjev. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Itev. 1328.
~~Mcblovano SOBO
iiče gospodična. Cenj. ponudbe pod «Mirna'< na upravo »Slovenca«.	1314
i Ljubljana, s«. Petra n. I
i i 1 NeNinitns daiavnfta pod vod- i ] stvom priznanega strokov- | l njaka in mehanika Stanko : 5 Galeta na razpolago za ši- : t valne stroje vseh sistemov j in koles. 7984 ;
• Najnovejši MODELI j otroških VOZIČKOV
in dvokoles - najceneje pri »TRIBUNA«, tovarna dvokoles In otrolkih vozičkov, Tfitbljaca, Karlov-
t aka cesta it. 4. — Ceniki frauko. — Sprejemajo se tudi vsa popravila. 770
tajšTICTN
kupim ali vzamem v najem
na Gorenjskem ali Dolenjskem. - Ponudbe pod «Mlin j Stev, 1249« na upravo lista.
i ZNIŽANE cene za otroško j vozičke, ki te dobijo v ve-; liki izbiri direktno v domači ! tovarni otroških vozičkov in I dvokoles TRIBUNA F. B. L., : Ljubljana, Karlovska cesta 4. j Istotam se dobijo po znižani I ceni nova dvokolesa, mali 1 pomožni motorčki, šiv.flni stroji in pneumatika ter te sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otr vozički, šiv. in razni drugi stroji. Prodaja tudi na obroke.	1087
Inserirajte v »Slovencu«!
itiitaitvMMiatsj.iussi.tstvisssitti.srireiisiiissM
Iščem POSOJILA
40—60.000 Din proti dobrim obraslim in vknjižbi na prvo mesto na lepo posestvo. -Ponudbe pod: »Jamstvo It. 1264« na upravo lista.
Dalmatinski
Zahvaljujemo
se najtopleje vsem, ki so nas v bolezni in ob smrti naše nepozabne mamica, taiče, babice, sestre ln tete, gospa
Ivane K!einmayrove roj. Žafran
tolažili, poklonili vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustmeno ali pismeno iožalje, ali «a je spominjali ▼ molitvi.
Posebno se zahvaljujemo p. a. učiteljstvu, uslužbencem in gojencem državnega vzgajaliiča, p. n. učiteljstvu in učenkam IV. dekL osn. šole, g. primariju dr. G6stlu in p. n. uredništvu In uslužbencem drž. zavoda za umobolne, čč. sestram sv. Vlncenclja Pavelskega ta predstojništvu Lichtenthurnovega zavoda.
Bog plačaj vtem tem in onim, ki bodo le molili za njen duini pokoli
ŽALUJOČI OSTALI.
H»

• 't t*i* f I r • Л • 4,
KRAVO
dobro mlekarico kupim, ako je montafonske pasme, jo posebno dobro plačam. Ponudbe pod «Dobra mlekarl-ca 1331« na upravo lista.
Prodam dve spalni OPRAVI iz trdega lesa tuahagoni imi-lirane, vložki (filungc) jese-nove, lino politirani, eleg. izdelani, delo zajamčeno, cena za vsako 6250 Din postavljeno franko Ljubljana na dom ali postajo. - Sprejmem tudi naročila. Na ojtfled pri tvrdki Josip ŠTOLFA, mi-zarslvo, Spod. Loka, p. Lu-kovica pri Domžalah. 1324
PREMOG
lep, črn, s 4500 kalorijami prodaja iz svojega rudnika »Sloven. premogokopn« družba« z o. z. v Ljubljani, Woliova aL i/L po 300 Din. postaja Ormož, 350 Din postaja Ljubljana in 400 Din v j Ljubljani na dom dostavljeno z« 1000 kg.	989
svetovne znamke lli
ta
(TOUR) nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 12
Za apominil in poInlie linpiio uajeeni-jc SiJLUSlUSifc:
^FPIfF slumnilto, srnice, 1 V/ IE. ovrat,nlke knive.
te, ■ nJnlko. palme, potrebžline 7.a telovadi e in turiste pri tvrdki
Ji'.AN RUNoVAR,
T.jubljnna, Start trg: 10
Za trgovce in većje odjemalce antt.n popust.
HIŠO z vrtom
v lepem kraju na Dolenjskem, zamenjam s hišo ali vilo v Ljubljani. - Ponudbe na upravo pod »Hiša 2005«.
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska 1.12.
FRANC FU3ižM - M»o,
Ljubljana, Galjcvlca 9 . prt doL kolodvoru - izvršuje vsakovrstna nova Icrovska dela ■ ikrilji'«n: lUalco, opeko Itd. Sprejema popravila raznih starih stn-h. - haloga asbestnega ikrilja. 1252
Semenski OVES,
GRAHORO in
francosko LUCF.RNO
dobite pri Fran POGAČNIK, Ljubljena, Dunajska cesta 36.
NajS ceneje
V A
Vrtnice
nizke, triletne cepljenke, 40 najlepših vrst, 12 — 14 Din kom., nudi slav. občinstvu v mestu in na deželi ANTON FERANT, trg. vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3.
HIŠA v Trzina
ob glavni cesti, 3 tobe, kuhinja, klet, mesnica, hlev in druge pritiklinc, priprav, za vsako obrt ali trgovino, naprodaj. Izredno ugodno za mesarje, ker se v hiši nahaja mesarska obrt. - Franc Per-ne, Trzin štev. 34. 1270
HIŠA, lepa, enonadstr.,
v promet, kraju, blizu več tovarn, 20 min. do kolodvora, pripravna za trgovino aH gostilno, naprodaj. Sestoji Iz 7 sob, 1 kuhinjo in 2 kleti. Zraven spada blev in nekaj zemlje. - Naslov pove uprava lista pod Itev. 1269.
trda in mehka, žagana
in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom. Naročila sprejema:
H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 341,
CEPLJENE TRTE
vkoreninjene divjake in pa sadna drevesca nudi po konkurenčni nizki ceni ALOJZ GRABAR, posest, in trtnar. Zagorel, pc ta Juriinci pri јЈолорро ti 03jtat!U2 "njnjj
Lepo POSESTVOl
5 min. od trga Železniki n»» prodaj z vsemi gospod, poslopji, gozdi, travniki in njivami, vse v najboljšem stanju. Natančna pojasnila daje lastnik Ivan MARKELJ, Jelenove 59, p. Železniki nad Škof jo Loko, Gor. 1292
NAPRODAJ jc ▼ Rožni de lini ENONADSTROPNA
HIŠA
z 2 stanovanjema in vsemi pritikL in velikim vrtoin er. stanovanju takoj. Naslov v upravi pod številko 1320.
PLETILNICA
dostavlja na dom. Na- | kompIctna r več STROJI in ročila sprejema: j ргШк1јпатј ,e гс10 ugodno H. PETRIČ, Gosposvet- j PRODA. Ponudbe na AJo-ska cesta 16/1. - Tel. 343. ! ша Сотрапу, Ljubljana.
JLjiRdlsl«€i posojilnica
R. Z. Z N. Z.
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 6
vabi na
redo.1 olbc^rti srtoor
ki se Trii dne 20. marca 1924 ob 16 v posvetovalnici lastnega doma.
DNEVNI RED: 1. Čitanjc zapisnika o zadnjem obč. zboru. — 2. Poročilo načelstva — 3. Poročilo nadzorstva. — 4. Sklepanje o potrditvi računa. — 5. Sklepanje o porabi dobička. — 6. Dopolnilna volitev načelstva. — 7. Volitev nadzorstva. — 8. Slučajnosti
V Ljubljani, dne 3. marca 1924.
NAČELSTVO.
Najceneje
Edino iz Trbov. revirja
večje in male množine tudi v jv VREČAH
VABILO na
I. redni občni zbor
»OKRAJNE HRANILNICE in POSOJILNICE« v Škofji Loki, reg, zadruge z neomej. zavezo, ki se bo vršil v četrtek, dne 20. marca L924 ob 17. ari (5. ari popoldne) ▼ hranilnični sejni dvorani
Dnevni red:
1.	Potrjcnje računa za leto 1923.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Sprememba in razširjenje pravil.
4.	Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil. OPOMBA. Ako bi na tem občnem zboru ne bilo
zastopano zakonito števdo zadružnikov, te bo vriil na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, kateri bo smel brezpogojno sklepati (§ 35, odstavek prvi pravil).
fikoifa Loka, 7. marca 1924.	Načelstro.
Betonsko žeioo. troverze.
Cement „TITAN", samokolnlca, žeblja, spojka (klanfa) krampa !n lopata nudi najceneje samo na veliko
Janko Нотап итш, s
I "ХШ
Stran a
SLOVENEC, dne 9. marca 1924.
Rev. 68,
C/ta/tet	Važno za vsakogar/
Pomen „JUHANA"
za prehrano ln zdravje.
!
!
S
Že dolgo se sploSno občuti potrebnost in manjkanje mogočno krepčilnega pripomočka ▼ prehrani človeka. — Napornosti sedanjega življenja ne zadošča več navadna brana, ki slabega pač nnsiti, moči mu pa ne daje. Zaželjeno idealno krepčilo sedaj imamo.
I.	Redllnl ekstrakt „JUHAN"
omogoča, z malim stroškom, zdravo in Izdatna se hranili
Za strožek mani kot 1 dinar na dan
dobavi »JUHAN« telesu toliko redilne vrednosti iz žlahtnih beljakovin, mesnih in rastlinskih, da postane s tem pripomočkom naiprlprostejša hrana izdatna ln slastna.
„JUHAN" krepča tudi prebavo in preganfa želodčne slabosti.
II.	„JUHAN" se vživa na način, da se vllje
v navadno Jnho ali ▼ slan krop, ali v prlknhe.
Mesni Juhi d i nepopisno okusnost in redi/nost, brez mesa pa napravi iz kropa izvrstno pravo Juho.
III.	„JUHAN" je oživljajoča in brez primere
zdrava hrana. Stori človeka dobro razpoloženega, гсЈепера /n močnega
Za slabotne otroke, holebne, medla ln nervozne ljudi pa je »JUHAN« naravnost čudodelna hrana
„JUHAN* se dobi v vseh boljših prodajalnah živil. Glavna prodaja: Ljubljana, Gradišče 13.
Trboveljski premoli № drva
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Kralja Petra trg 8 Plačilo tudi na obroke — Telefon 220
Grem ¥ Ameriko?
MILO „GAZELA ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
v»e manjvredne, cenej«« Isaelke. DOBITE O A V VS..KI TRGOVINI.
Ааттмнтнавтнаанинпинашптпнтп
■ ■ ■
« v
S
a
H ■
a ■
,s
Poštne pakete iz inozemstva!
brez »li proti povzetja posreduje najcenejSc, najhitrejše ш najzanesljivejše
-JUGOPAKET, MARIBOR«.
Edino podjetje te vrste v državi pod res strokovnim vodstvom. Zahtevajte odpravo vedno na ta naslov I —
IDEAL
NaiboljH In najmodernejl pisa ni »troj sedalnostt
Tite Rex Co, Ljubljana
OradlMe IO	Telefon 268,
Speellalna trgovina vseh plearniSkih potrebščin.
VRT v mestu
SOLNčNA lega, ograjen, za vrtnarstvo ali za zelenjavo zelo pripraven, se pod ugodnim pogojem odda v najem. Naslov pove upr. pod 8t. 1273
MoCfl kova lil. 13. (Suri Vtdnai)
Iievr«ajo nove stavbe, bitne pritiflave in ve« hišna popravila, po lastni b in danih načrti u. Delo solidno t Nlxlc» cene I
Ceno tešho perte
I kf »Ivega akublj. 65 D n, polbelcja 80 Din, belega 90 Dio boljšej« I0<) in 120Din, mehkega kot puh 150 io 180 Din aeibolj. vr»ta Din. PoSilj« proito carine proli povictju. od 200 Din viij.' proilo poitaine. Zamena in vrnitev dovoljena. Vzorci isitonj. Dopisi le sa Benedikt Saoh.ei, I.obezftt.169 Pri Plinu, OeAkn. PoStni paketi iz Ctike v Jugoslavijo rabijo okoli U dni.
Združene opekarne d. d. Ljubljana
TeUfon 733
naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti št. 13
tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni.
knjižice
, Homlsijshe , šolske mape, notese itd.
dobavlja najceneje
Knjigoveznico K. T. D.
LJubljana, Kopitarjeva ulica 6/11
„ELIN«
družba z3 elektrotehnllno Industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
Nad vse sijajno najdete utejeno ▼ Ш razreda na državnih parobrodih Zcdinjenih držav Ameriških Bremen-New York ali na čudoviti ladji
„LEWIATHA1M"
iz Southamptona ali Cherbourga. — Lep«, dobro prezračene in udobno opremljene soba z dvema, 4 ali 6 posteljami, veliki družabni prostori, prvovrstna kuhinja, številna kopališča. — Postrežba kot v L razredu. Vsako popoldne ln večer god-beni užitek. — Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik in razpored vožnje parnikov.	1309
UNITED STATES LINES
Beograd, Palata Beognd.ke Zadrug«, Preko Hotel Brlstolat Zagreb, Biedisnje Save« ftrvatauih Seljaikih Zadrapa, Mlh.no vi«eva o lica*, Prekopata kolodvara; LJubljana, Brodantvo
Zledinjenlh Ameriških Drtav, Dnnajaka trata SL 29; Sarajevo, Sr?wi Hrvatskih BelJsiklh mdrnga ca Bonna I Herzegovlc«, Alexandrova allca 52; Susak, Banka «a Pomorstvo.

Trgnvlna z oblekami za gospode in deco
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. MARIBOR, Veterinjska ulica 11.
Telefon 88. Telefon 239.
J. MAČEK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 12
prodaja odslej tudi prvovrstno perilo
za gospode
Izredno nizkih cenah.
U-ZAPOHn i
te soseda kar ti poram ako rabli
VOLNENO BLAGO
ia lanske ali sukno z« maSka oblaka, tlskanlna (druk) eeflr, balo, rujavo ali pisano platno tar sploh kaj manutakturna robe, pojdi kopit « vDletrgovlno R. STERMECK1 v Celje kjar ml nI kupujemo In kjer ja največja zaloge Innajnlžja cene. Trgovci angros eena. Canlkl zastonj.
STROPE TOVARNE IN LIVARNE ШШШ
čifajte in širite »Slovenec«!
ZVONARNA
astanorljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronast* ZVONOVE čistih glasov pe
konkurenčnih e e e • h * kratkih r o k i k
zamevaiie cenlfc!
mmn
S
PRESELITEV!
Popoinoma varno naložite a vol denaz pri
„Vzajemni posojilnici"
¥ LJnblJani, r, z. r. o. s.
U sa |a PBHtllta te hiše Uriuiinskega samostana na Kongresnem trgn poleg nunske cerkve * lastno pelato nn Mlkloilieri cesti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se obrestu|e|o
PO 6%
brez odbitka rentnega in Invalidskega davka. Vloga v tekočem raJiinu sa obrestujejo
po 5 '/, °/o, vez. tudi po в v, •/„
in vlile po dogovoru. Varnost za hranilne vloge ie zelo dobre, kei poseduje Vzelemoa poso|ilnlte relativno vetlno delnic stavbne delniške družhe hotele .Union" v Liabljani. Vrhutega I« njene tast nove lepe palata ob Mikloi|(evl cesti, vei mettnlh Mi, sta »bi Ji In zemliitt v tu ln inozemstva. Oener se naloži umira tudi po poitnih položnicah.
jeclja, da je spremenila vsled fuzije z Banko za trgovino, obrt in industrijo, d. d. Zagreb in s Centralno eskomptno in mjenjačno banko, d. d. Zagreb svoj dosedanji naziv v
Vse bančne posla izvršuje pod nespremenjenimi pogoji.
" v	i : ,^-r.rr,.-'. • л ----. ••
lzdaia konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Kromžar v Liubliani,
Jugoslovanska tiskarna ж Liubliani«