poStnina plačana T gotovim. Leto XV., štev 90 m£j.,vno TO?W ^ VI Ljubljana, sobota 21. aprila 1934 Cena 2.— Din opr»viuaivo; Ljubljana, Knafljeva ollca &. — relefon It 3122, 3123, 3124. 8120, 3120. Loseratni oddelek: LJubljana, Selen« Durgova ai 3. — TeL 8492, 24U2. Podružnica Maribor: Uosposka ulica It. LL — Telefon At 2466. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. 2. — Telefon št. 190. Računi pri podt tek. zavodih: LJubljana 81. 11.842, Praga dalo 78.180, Wipn « lfW.241. Odločna francoska beseda Francoska nota britanski vladi v zadevi razorožitve je tako važen politični dogodek, da je v diplomatskih krogih izzvala skoro večje presenečenje nego svojedobno Briandov Locarno. Stari državnik Barthou je z odločnim zamahom presekal zmešnjavo, v katero se je bila zaplela francoska zunanja politika že pod Briandom in pod Herriotom, osobi-to pa pod Paul - Boncourjem. Močno enostavna je bila sprva francoska teza za rešitev tega najvažnejšega mednarodnega vprašanja. Glasila se je: Najprej varnost, potem razorožitev. Nemci so to zahtevo spretno obrnili narobe, češ, da je že sama razorožitev istovetna z varnostjo, in Boncour jim je resnično šel na led ter oslabil francosko zahtevo s tem, da je na mesto absolutne varnosti postavil jamstvo varnosti in začel iskati po svetu poroke, ki bi prevzeli tako jamstvo. Jasno je, da je njegov pogled padel najprej na Anglosase, takisto jasno pa je, da je moral ravno pri teh naleteti na zavrnitev. Na ta način je še boli izpod-kopal stališče Francije, ohrabril Nemčijo ter dal Italijanom in Anglosasom dovolj prilike za potuho Berlinu. Še za eno stopnjo je morala pasti zavožena razorožitvena politika Francije, preden je Barthou nastopil s svojo noto in z sjo ustvaril popolnoma nov položaj. Nemčiji je bila v načelu priznana enakopravnost v oborožitvi, ki se je je takoj poslužila v praksi, odklonila pa zahtevano kontrolo nad dopustno višino nemške oborožitve. Pogajanja, močno podobna brezplodnim prepirom, so se vodila dalje, zdaj je posredoval London, zdaj Rim, zdaj oba skupaj, v senci teh posredovanj pa se je Nemčija prav mirno oboroževala. Bilo je videti, kakor da se je bila Francija pomirila z dejstvom izgubljene igre in da bo molče dopustila oborožitev Nemčije, tem bolj ko po izstopu slednje iz Društva narodov tudi ni bilo več pravega foruma za nadaljnja pogajanja z Izgledom na kakršenkoli uspeh. Usodna politika Francije zadnjih let pa ni rodila samo razorožitvene zagate, marveč je škodovala francoskemu prestižu tudi v nekem drugem, nič manj važnem pogledu. Quai d' Orsay je porabljal vso svojo energijo v jalovih bojih za tako ali drugačno formulo razorožitve in skušal najti zadovoljivo rešitev zamotanega vprašanja samo in izključno s pogajanji med velesilami. V francoskem zunanjem ministrstvu so vsi drugi problemi spričo razorožitve stopili v ozadje in pozicija Pariza na evropski celini se je začela opasno majati. Z neuspehi v razorožitveni zadevi stopajo v isti vrsti neuspehi v ostali evropski politiki. Usodno vrsto je otvoril pakt četvorice neslavnega spomina, ki je med francoskimi zavezniki vzbudil burjo ogorčenja. Protesti Poljske in Male antante so Francozom končno odprli oči, še bolj pa so jih iztreznili razni pakti na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Izkazalo se je namreč, da »manjše« države le niso tako brezpomočne brez Francije, kakor je mislil Paul-Boncour, marveč da je ravno nasprotno res. Prepuščene same sebi so se te države povezale med seboj s sporazumi in pogodbami ter pri tem spoznale, da jim gre brez velikih zaščitnikov delo še bolje od rok. V Parizu so morali kmalu uvideti, da so, poganjajoč se za neko fiktivno varnost, zanemarili realno varnost, s tem da so si pričeli odtujevati prijatelje in zaveznike. Ako bi šla stvar v tem pravcu dalje, bd si stala v razorožitveni pravdi, ki je že davno postala oborožitvena pravda, nasproti le dva partnerja: Nemčija in Francija, med obema pa bi r j hala dva sumljiva posredovalca: London in Rim, katerih vrednost so Francozi v tem sporu že do dobra spoznali. Zadeva je stopila v kritičen stadij, ko sta se v Parizu spoprijela diplomatski in vojaški tabor. Slednji je zahteval korenite izpremembe dosedanjega diletant-stva. Krepko sta vojake podprla Tar-dieu in Herriot, ki mu služi v čast, da se ni trdoglavo zavzemal za nesrečno politiko, kakršno je bil tudi sam nekdaj izvajal. Z vso svojo avtoriteto se je pridružil pristašem nove koncepcije tudi predsednik Doumergue, da je končno prodrlo zdravo stališče: Ne moledovati za jamstva ter odločno odkloniti že samo misel na omejeno in kontrolirano oborožitev Nemčije. Sestavljen je bil odgovor na angleško noto, v katerem je stari državnik Barthou z izredno jasnostjo in nedvoumnostjo ustvaril čisto nov položaj v raz-orožitvenem problemu. Barthou je z rezko kretnjo vrnil zadevo na prvotno izhodišče, toda s to važno izpremembo, da se Pariz več ne bori samo za svojo varnost, marveč je postavil zahtevo splošne varnosti v ospredje. S tem naj bi bila Nemčija osamljena in kakor pripovedujejo vesti iz inozemstva, ta vešči diplomatski prijem ni ostal brez odmeva. Z Barthoujevo noto se je Quai d'Orsay zopet enkrat pokazal v svoji NaroCmna zna&u aieaeCac Din 26.— Za Inozemstvo IHn 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124. 3126, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St. 2440 Celje, Strossmayerjewa ulica štev. Telefon St 66. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu Osnovni pogoj konsolidacije in trajnega miru v Evropi: Sporazum Francije in Nemčije Senzacionalne izjave francoskega politika v zvezi s preorientacijo francoske zunanje politike — Nemčiia i* Francih se morata sporazumeti brez posredovalcev Pariz, 20. aprila, r. V tukajšnjih političnih krogih z zadovoljstvom beležijo odmev, ki ga je imel energični korak francoske vlade v razorožitvenem problemu. Listi pozorno motre razpoloženje, ki je nastalo po francoski noti v vseh evropskeh državah,^ zlasti pa v Londonu in Nemčiji. Z zadoščenjem beležijo, da je tudi v angleški javnosti prodrlo spoznanje, da je po dosedanji poti sporazum o razorožitvi nemogoč in da je treba iskati novih metod ter proučiti vse nove možnosti, ki jih odpira odgovor francoske vlade. Poleg Male antante v polni meri odobravajo korak Francije zlasti tudi v ženevskih krogih, v Belgiji in na Poljskem. V Italiji sc zaenkrat skraj.no rezervirani in polagajo očividno največjo važnost na posvetovanja, ki jih bo imel prihodnje dni v Londona italijanski podtajnik zunanjega ministrstva Suvich. Kdo Je onemogočil sporazum z Nemčijo Ugleden francoski politik, ki je zelo dobro poučen o razpoloženju in namerah ra Quai dThisaVu tn je isrral že ponovno zelo vidno ulogo v francoski zunanji politiki, je raztolmačil stališče Francije tako-le: Francija je gotovo prva med vsemi onimi državami, ki eo se po sklenitvi miru najbolj trudile za okrepitev miru. Bila od vse-ga pooetka, prav posebno pa še, odkar je nastopila svetovna gospodarska depresija, najbolj vneta zagovornica razorožitve ali vsaj uspešne omejitve oboroževanja, ki zahteva od vseh držav ogromne finančne žrtv* in odvaja od gospodarstva toli potrebna sredstva. Iniciativni nastop Francije v Ženevi je dovedel do sklicanja razorožitvene konfer*moe in Francija se je z najboljšimi nadami posvetila tema velikemu in usodnemu problemu. Toda, kadarkoli je izgledalo, da bo prišlo do sporarama, so 9e pojavile neke temne sile, ki so i vsemi mogočimi intrigami uničile vse plodove trudapolnih pogajanj in spravile razorožitveni problem na mrtvo točko. Čim deli trajajo razorožitvena natezanja. tem bolj jasno se kaže, da gotovim državam nikakor ne gre r račun, da bi prišlo do sporazuma, ki bi zajamfil. ako ne za vedno, vsaj za dolgo dobo mirno sožitje dveh največjih nasprotnic, to je Francije in Nemčije. Preprečiti tak sporazum, to je cilj in plod vseh spletk, ki se pletejo proti Franciji in k o jih orodje je često proti svoji rolji Nemčije. To se je pokazalo prav posebno lansko leto. Francija in Nemčija sta si takrat zares iskreno prizadevali doseči sporazum. Pričeli so se neposredni razgovori med Parizom in Berlinom. Predlogi z ene in druge strani so vodili h kompromisu in že je izgledalo, da bo bre« posredovanja drugih mnogo prej prišlo do eporszuma. Prišlo je celo že tako daleč, da je Hitler v svojem odirovorn na francosko spomenico v začetku letošniejea leta pristal na eno osnovnih zahtev Francije, to ie na mednarodno kontrolo oboroževanja in ponudil sklenitev nenapa-dalnega pakta za dobo 10 let. Zahteval je za to enakopravnost Nemčije in povečanje nemške vojske na 800.000 mol. Pogajanja so bila v najlepšem razvoju in upanje na sporazum je raslo z vsakim dnem Z dosego sporazuma med Francijo in Nemčijo bi bil rešen glavni problem in vse države bi si lahko oddahnile, kajti to bi bilo najboljše iamstvo miru r Evropi. Spletke Anglije proti Franciji Toda takrat so se pojavile države In državniki, katerim tak sporazum, ki bi vodil neizbežno h konsolidaciji Evrope, ne gre v račun in ki niti najmanj ne žele, da bi prišlo do složnega nastopa Francije In Nemčije. Med temi državami Je prva Anglija. Anglija hoče na vsak način ohraniti svoj položaj nekaXega razsodnika in posredovalca v vseh velikih vprašanjih Evrope. Anglija Je že v preteklosti onemogočala s spretno diplomatsko igro vsak poizkus sloge med kontinentalnimi državami in vsako močnejšo hegemonijo, v kateri ne polni formi, kakor ga je svet poznal v dobi pred Boncourjem. Odločne besede pariške note so sodaj znane že po vsem svetu in so povsod vzbudile nenavadno pozornost. Nič manj značilno pa je za novo koncepcijo potovanje, ki ga bo Barthou podvzel prav v zvezi s to dale-kosežno diplomatsko akcijo na ozemlje francoskih zaveznikov, da osebno zgladi mučne dojme zadnjih let in vzpostavi prejšnje prisrčne odnošaje do Francije. Poseti na vzhodu in jugovzhodu bodo manifestirali temeljno točko obnovljene francoske politike, lri obstoji v spoznanju, da so interesi Francije popolnoma identični z onimi zavezniških držav. Francija je s svojo dalekosežno odločitvijo postavila razorožitveni problem na najširšo bazo obče koristi in tako seveda tudi priznala svojim zaveznikom polno pravico do odločevan.ia v stvari, ki se je doslej smatrala samo kot domena velesil in se prav zato ni ganila z mrtve točke. b| sama imela odločilne besede. Nasprot-stva med posameznimi evropskimi državami smatra za najbolje jamstvo, da tudi v bodoče ostane pri tem stanju. Boječ se, da sporazum Francije in Nemčije ne bl še bolj dvignil prestiža in vpliva Francije v Evropi, je nastopila Anglija v trenutku, ko so bila direktna pogajanja med Francijo in Nemčijo v polnem razvoju, z novimi predlogi, ki so šli na očitno korist Nemčije In na škodo Francije. To je šlo tako daleč, da so francoski krogi upravičeno smatrali angleške predloge za mnogo ne-povoljnejše, kakor nemške maksimalne zahteve. Anglija se Je očitno postavila na stran Nemčije, da bi tako oslabila pozicije Francije. Odkrito je treba povedati, da Je to angleško »posredovanje« najbolj poslabšalo razvoj razorožitve na škodo same stvari In zato se baš sedaj Angleži trudijo z novimi predlogi omiliti mučen vtis svojega ponesrečenega manevriranja. Temu cilju so služila potovanja Edena po evropskih prestolnicah. Toda bilo je že prepozno. Eden se je vrnil praznik rok. Vloga Mussolinija Na drugi strani dela enako tudi Mussoll-nI. Italija se predvsem boji suPremacije Francije na Balkanu, v Srednji Evropi, v Sredozemskem morju In naposled tudi v pogledu revizionizma. Zat0 je bila Italija vselej, kadar koli je šlo za to, da se Izjavi v tem ali onem vprašanju, na strani Nemčije odnosno Anglije, želeč onemogočiti sporazum, ki bi pomenil uspeh francoske politike. Razumljivo Pa je tudi, da Italija prav za prav mora zagovarjati stališče Nemčije, ker je neposredno sama prizadeta, saj je znano, da so Hitlerjevi napadalni oddelki le kopija Mussolinijeve »privatne« vojske. Nobenih posredovalcev več lz vsega tega sledi, da iskrenega sporazuma Francije z Nemčijo ne želi niti Anglija. niti Italija. Baš ta okolnost Pa najbolj jasno kaže, da je mir in s tem rešitev vseh aktualnih evropskih problemov, pa tudi razorožitvenega vprašanja odvisna v prvi vrsti od sporazuma med Francijo In Nemčijo. Zato je v njunem lastnem Interesu, da čimprej najdeta kompromis za trajen sporazum. S tem bodo enkrat za vselej onemogočene vse intrige z obskurniml cilji in odprta pot za rešitev vseh vprašanj, k| motijo mir Evrope. Brez tega sporazuma ni trajne rešitve niti enega problema in bodočnost Evrope bo še nadalje v znaku stalnih nevarnosti. Mislim, da ne Izdam nobene tajnosti, ako povem, da služI v veliki meri dosegi tega cilja tudi skorajšnje potovanje francoskega zunanjega ministra v zavezniške države na Jugu In vzhodu Evrope, ki Imajo Iste cilje In Iste interese, kakor Jih Ima Francija. Med Pa-rizom in Berlinom pa v bodoče ne sme biti In ne bo več nobenih posredovalcev. Berlin predlaga Parizu neposredne razgovore Nemški poslanik je napovedal nove predloge nemške vlade in povabil Barthouja na razgovor v Berlin Pariz, 20. aprila. wk. Danes dopoldne je posetH zunanjega ministra Barthouja nemški poslanik Koste. Razgovor, ki se je vršil v kabinetu zunanjega ministra, je trajal nad dve uri in je zbudil v vseh političnih in diplomatskih krogih pravo senzacijo ter izzval najrazličnejše komentarje. V krogih nemškega poslaništva so skrajno rezervirani in odklanjajo vsako informacijo, v zunanjem ministrstvu pa izjavljajo, da je bilo govora o francoskem odgovoru Angliji hi o nemškem oboroževanju. Z dobro poučene strani pa »e Je v večernih urah izvedelo, da je šlo za velevažen razgovor, ki tvori v gotovi meri uvotl v obnovo neposrednih razgovorov med Parizom in Berlinom. Iniciativo za to je daia berlinska vlada, ki je napovedala v najkrajšem času predložitev novih predlogov, zasnovanih na znani zahtevi Nemčije po priznanju enakopravnosti v oboroževanju, za-kar ponuja Nemčija Franciji nenapa-dalni pakt za neomejeno dobo. V pariških diplomatskih krogih smatrajo. da k to senzacionalen ireokret v razorožitve«em problemu ta sodijo, da so tudi v Berlinu prišli do prepričanja, da je sporazum s. Francijo edino mogoč brez posredovanja in protektorata dragih. Po nepotrjeni vesti je nemški poslanik v imenu svoje vlade povabil zunanjega ministra Barthouja, naj se na povratku iz Varšave odnosno Prage ustavi v Berlinu v svrho neposrednega razgovora. Presenečeni London ponuja posredovanje London, 20. aprila, wk. V večernih urah •e je izvedelo za današnji razgovor med nemsk-.m poslanikom v Parizu in francoskim zunanjim ministrom. Četudi še ni uradnih obvestil o vsebini tega razgovora, so razširjene informacije, da je nemška vlada predlagala Franciji neposredna pogajanja in ponovila predlog o sklenitvi ne-napadalnega pakta. V tukajšnjih političnih krogih so izzvale te vesti silno senzacijo in vidno vznemirjenje, ker smatrajo, da se tako važni problemi ne smejo reševati brez neposrednega sodelovanja Anglije. Večerni listi poročajo, da je prišel razorožitveni odbor Francija in Poljska Obisk Barthouja v Varšavi naj okrepi po vojni sklenjeno francosko-poljsko zvezo Varšava, 20. aprila, d. Francoski zunanji minister Barthou se bo mudil v Varšavi tri dni, v Krakovu pa en dan, nakar bo odpotoval v Prago. Francosko-poljski razgovori o razorožitvi in varnosti so bili po mnenju tukajšnjih merodajnih krogov z zadnjim francoskim odgovorom Angliji znatno olajšani. Predmet razgovorov bodo tvorile tudi nekatere sporne gospodarske zadeve. Poljska vlada je v to svrho že pozvala voditelje poljske delegacije za trgovinska pogajanja s Francijo pred neka' cinevi v Varšavo, da podajo svoja poročila. Zarad-obiska Barthou ia maršal Pilsudski od-godil svoje potovanje na iug. Z Rarth »u-iem bo imel že v nedeljo zvečer razgovor ki mu pripisujejo izreden pomen. »Gazeta Polska« je danes objavila '.a-slednji uvodnik: Prihodnji teden pride v Varšavo Louis Barthou, zunanji minister francoske republike. Njegov prihod na Poljsko ima v sedanjih zapletenih mednarodnih odnošaiih neobičajen pomen Francosko-poliska zveza ima neporušljive trajne granitne temelje. ki dajejo značaj močni pozitivni zvezi obeh držav, ki nima nikake agresivnosti in ni bila sklenjena v škodo katerimkoli dobrim pravicam in interesom. Prav ta značaj naše zveze je poleg obeh važnih momentov tradicije in čustva najjačje jamstvo za njeno odpornost, ki je vedno enaka kljub %'sem preizkušnjam časa In vsem izkušnjavam bodočih konjunktur. Zastopnik Francije, ki 2a bomo \ krat kem gostoljubno sprejeli v Varšavi, bo go spod Louis Ba>-thou. Gotovo Iv n« Poli skem vsakega zastopnika zavezniške Fran cije na jprisrčneje pozdrav;li, vendar pa nam je nocehno ugn^nn da pride prav se dai v Varšavo g. Rarthou. eden izmed onih. ki so 1. 1^21 podpisali francosko poli sko zvezo. Simbolizem tega stika dogodkov ;mi svoj globok pomen. 13 'et je preteklo od takrat in kako vse drugačna je že slika Evrope, kako različna so stališča in odnošaji sil, ki so delovale takrat m danes. Gotovo dve razliOTii epohi! Okoliščine, da se sestanejo isti državniki po 13 letih in da prično svoje razgovore z iste razhodne točke, kaže globoke korenine temeljnih enakih in pravičnih interesov i Francije i Poljske, kaže pa tudi na skupne naloge in skupni položaj v sedanjosti. Zaradi tega bodo ti razgovori nedvomno zaradi tega globoko zaieli v naloge obeh zavezniških držav v bodočnosti. Istočasno bo ta okoliščina izredno olajšala varšavska razmotrivanja. Z vso jasnostjo se bo pokazala potreba urejenosti pa tudi koristnosti nadaljnjega tesnega sodelovanja. Pričakujemo torej dragega gosta ne samo z iskrenim čustvom, nego tudi z najboljšo mislijo o koristnosti njegovega neposrednega kontakta in izmenjave njegovih misli z odgovornimi voditelji poliske politike. Pariz, 20. aprila, wk. Zunanji minister Barthou je imel dopoldne razgovor s poli-skim poslanikom. Preokret v Litvi Riga, 20 aprila C. V litovski Javnosti ln tisku se opaža v zadnjem času. da se pripravljajo za preokret svojih odnošajev napram Poljski. Cez poljsko-lltovske meje. do nedavnega Se strogo zaprte, je v zadnjih dneh potovalo več skupin in posameznih izletnikov, tako Poljakov kakor Litov-cev. V litovskem tisku se vedno pogosteje pojavljajo Članki o potrebi sodelovanja obeh narodov »Dien«. ki izhaja v Kovnu. pravi, da Je prišel ča* za pogajanja n Poljsko In da "e z dobrimi pogodbam! uredijo vsa pcrrfa vprašanja med obema državama. Prijateljstvo med obema narodoma je za obe državi zgodovinska nujnost. angleške vlade, ki razpravlja o francoskem odgovoru, do sklepa, da je nujno potrebno angleško posredovanie med Parizom in Berlinom za dosego kompromisa, ki bi bil sprejemljiv tudi za Anglijo. V to svrho bo že prihodnje dni odpotoval predsednik razorožitvene konference Henderson v Pariz, kjer bo predlagal sklenitev desetletnega premirja v oboroževanju. Med tem pa naj bi razorožitveno vprašanje proučeval stalni razorožitveni odbor Društva narodov in sestavil predloge za nadaljnje razorožitvene ukrepe, če Henderson ne bo uspel, bo Anglija, kakor se zatrjuje, skušala skleniti sporazum z Zedinjenimi državami in nekdanjimi nevtralci, da bi je ne prehitel francosko-nemški sporazum. Rim šari zopet s paktom štirih Rim, 20. aprila, r. Fašistični tisk je glede na francoski korak v razorožitvenem vprašanju še vedno skrajno rezerviran in se zadovoljuje v glavnem z registriranjem časopisnih glasov iz inozemstva. V glavnem pa postavlja v ospredje potovanje državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Su-vicha v London in pripisuje temu potovanju silno važnost, naglašajoč, da gre za novo italijansko iniciativo. Danes so fašistični listi zopet izkopali že na pol pozabljeni mrtvorojeni pakt o sodelovanju štirih velesil in dokazujejo dalekovidnost Mussolinija, ki da je že pred letom vedel, da se bodo razorožitvena pogajanja zaradi nespravljivosti Francije in Nemčije — ki jo je Italija na vso moč podpihovala — razbila. Po mnenju fašističnega tiska, ki je po svoji uniformiranosti le verno zrcalo rimske diplomacije, je ostal edini izhod iz razorožitvene krize v tem. da se oživi v Mussolinijevem paktu zamišljena diktatura štirih velesil nad Evropo in razorožitveni dogovor med njimi vsili vsem ostalim državam. Zato bo Suvich v Londonu predlagal, naj bi se čim prej sestali zastopniki Italije, Anglije, Nemčije in Francije ter se sporazumeli glede take razorožitvene konvencije. Malo verjetno pa je, da bi bili v Londonu posebno naklonjeni takim Mus-solinijevim načrtom, tem manj, ker pakt štirih še danes ni ratificiran niti v Franciji, niti v Angliji. Trocki se preseli v Španijo . Pariz, 20. aprila. AA. Iz Madrida poročajo, da je bivši sovjetski komisar in bivši poveljnik rdeče vojske Lev Trocki, ld so ga zdaj izgnali iz Francije, prosil avtonomno katalonsko vlado, da bi se lahko naselil v neki katalonski vasi. Ker katalonska vlada ni pristojna, da o tem odloča, je poslala prošnjo Trockega španski vladi z izjavo, da ne nasprotuje nastanitvi bivšega sovjetskega komisarja na katalonskem ozemlju. Organizacija nemškega letalstva Berlin, 20. aprila. AA. Državni minister za letalstvo je podpisal uredbo o organizaciji letalstva. Po tej uredbi bodo ustanovili 16 pokrajinskih uprav za letalstvo. T« uprave bodo izvršni organi letalskega ministrstva. Nova čilska vlada Buenos Aire«, 20. aprila. AA. Iz Santia-ga de Chile poročajo, da so sestavili novo čilsko vlado. Notranji minister je Louis Sa-las Romo. zunanji minister je Krachaga Tocoral, finančni minister je Gustav Ros, vojni minister je Emilio Belo, delovni minister je Alesandro Serani, minister za nesa-mouipravna področja in za kolonije pa Man-duhano. Nadomestne volitve v Angliji London, 20. aprila. AA. V Basingstoku so bile danes dopolnilne volitve. Zmagal je konservativni kandidat Drummond Wolff, ki je dobil 16.147 glasov. Liberalni kandidat John Foot ie zbral 9262 glasov, delavski kandidat Barker pa 4663. Odkar je sedanji parlament, je bilo 36 dopolnilnih volitev. Delavska stranka je dobila 4 mandate. Drugih izprememb pri vseh teh dopolnilnih volitvah ni bilo. Rusko letalstvo Pariz, 20. aprila AA. Po statističnih podatkih, objavljenih v Moskvi, ima Rusija zdaj 3000 vojaških letal. 700 jih je na mandžurski meji. Trgovsko letalstvo z-polaga z 2000 letali. Strela treščila v praški radio Praga, 20. aprila ft. Včeraj je divjal silen vihfc.r nad Prago in je strela udarila v antenski stolp praške radio oddajne postaje na Libnici. Stolpa te oddajne postaje sta visoka po 150 m. Ker poškodbe ni so hude, bo stolp v treh dneh zopet postavljen. Ta fias bo praška oddajna postaja od dajala svoj program s pomočjo antene ne Stražnici. Rumunski poslanik v Dubrovnik?? Dubrovnik, 20. aprila n. V Dubrovnik <-= prispel rumunski poslanik na našem dv' ru Guranescu s soprogo in hčerko. Na stanili so se v hotelu »Imperial«. Avstrijski legltlmlzem Novo vodstvo habsburgovskih pristašev — Propaganda iz režimskih krogov — Restavracija In evropske države — Tragika Avstrije in njenega ljudstva Dunaj, 19. aprila Avstrijski legitimizem, čegar najznamenitejši glasnik in propovednik je bil neki polkovnik Wolf in čegar črnožoite izjave so Se nedavno vzbujale splošno veselost, ie kar preko noči dosegel izreden pome-i ter s tem postal resna nevarnost za evropski mir. Vodstvo habsburške struje se je nedavno izpremenilo iz temelja; neresni polkovnik je izginil v ozadju, na njegovo mesto pa je stopil dr. \Viesner, diplomat m poslanik bivšega cesarstva. Ta okoliščina, da je vodstvo habsburških pristašev prešlo na resnejše ljudi, ni toliko pomembna, pač pa je vznemirljivo dejstvo, da kažejo sedanji avstrijski vlastodržci odločno nagnjenje za izvedbo restavracije, ako bi jim ta jamčila, da ostane oblast še nadalje v njihovih rokah. Organ udarnih oddelkov Ostmarke »Sturmscharpresse« je nedavno posvetil restavracijskemu vprašanju daljši članek, v katerem je svoje čitatelje skušal prepričati, da je edini izhod iz sedanjih težav — povratek Habsburžanov. Naravnost si glasilo udarmkov. kojih najvišji poveljnik je kancelar Dollfuss, ni upalo označiti vzpo-stavo nekdanje dinastije kot edini lek kar nriča. da v Avstriji ta misel le še ni toliko popularna, kakor bi -adt videli sedanji mogočniki. Omenjeni list se je za širjenje restavracijske misli poslužil podu-navskega problema in pravi, da »so na Dunaju trdno odločeni sodelovati pri vsaki rešitvi tega problema, ki bi bila združljiva s sedanjo linijo avstrijske polivke. Ako bi se tedaj pokazalo. — stoji v zaključku članka. — da je restavracija Habsburžanov edino sredstvo za konsolidacijo notranjih prilik Avstrije in da bistveno olajšuje rešitev srednjeevropskega vprašanja, si na Dunaju ne bodo pomišljali, približati se restavracijskemu načrtu.« Se razločneje, kakor osebno glasilo DoIJ-fussa, se o zadevi izraža knez Starhemberg, ki je v dunajskem Konzerthausu nedavno govoril o poslanstvu Avstrije ter izjavil, da ima to poslanstvo vidno obliko v bivši avstro-ogrski monarhiji in da je »cesarska ideja pokazala vso tvorno silo avstrijskega nemštva. V tem smislu moramo delovati tudi v bodočnosti!« je končal knez. ki je kljub svoji znani nesposobnosti zaradi svojega plemstva in veleposestva stalno v ospredju avstrijskega političnega življenja. Navedli smo dve načelni izjavi dunajskih odgovornih činiteljev in pri tem vznika samo po sebi vprašanje, kaj daje le-tem pravico da se tako odločno zavzemajo za Habsburžane. ko za to v razpoloženju prebivalstva ni najti pravih razlogov, in kako si predstavljajo izvedbo restavracije. Novopečeni voditelj legitimistov dr. VViesner o drvarja na to vprašanje, poudarjajoč. da pristašem habsburške dinastije ne gre za drugo, nego da vzpostavijo »deželno knežjo« oblast samo v deželah saintgermainske Avstrije in da je stvar po tem takem čisto notranja zadeva Avstrije, ki se v nikakem primeru ne dotika mednarodno pravnih odnošajev do drugih držav. Legitimisti so tega nazora, da spada med prerogative državne neodvisnosti tudi svobodna odločil sv o obliki države. Tako silno enostavna zadeva habsburške restavracije pa vendarle ni. kakor st jo predstavljajo dr. Wiesner in njegovi verni oprode. Treba se je spomniti le znanega poskusa Schober-Curtiusovega, kjer je šlo samo za carinsko unijo, ki bi bila samo priprava za izpremembo državnopravnega obstoja Avstrije. Temu načrtu sta se z vso odločnostjo uprli prav za prav samo Francija in Češkoslovaška, nakar se jima je pridružila še Italija. Bilo pa je dovolj, da se je ob pasivnem zadržanju ostalih držav temeljito ponesrečil in neslavno izjalovil. V vprašanju habsburške restavracije pa je mednarodna konstelacija še da-leko neugodnejša Proti njej ni samo krepko strnjena Mala antanta, koje izjave so v tem pogledu popolnoma nedvoumno, marveč tudi Nemčija. Jasno pa je, da bi v tem pogledu tudi Pariz ne nasprotoval Mali an-tanti, dasi so morda med Francozi mnogi, ki mislijo, da bi bila restavracija za francosko politiko morda celo zelo ugodna rešitev. Ostane še Madžarska, toda tam stoii na krmilu Gombos, mož, ki je bil organizator odpora proti zadnjemu povratku cesarja Karola. V ostalem so Madžari toliko modri, da vedo da restavracija ni toliko vredna, kolikor neprijetnosti in težav bi si država ž njo nakopala v mednarodnem svetu. Grof Bethlen je takole ocenil vrednost restavracije: »Z mednarodnega stališča bi vzpostava Habsburžanov v Avstriji lahko računala samo tedaj na prizanesljivost, ako bi jasno pokazala svoj ostrino proti Nemčiji, za Madžarsko pa ne pride v poštev, ker bi se morali Madžari zaradi dinastije odpovedati vsem svojim zahtevam oo re-vindikaciji odcepljenih pokrajin. Tako v Avstriji, kakor pri nas bi Habsburžani postali s tem nemogoči.« Italija sama se doslej še nikoli ni izrazila jasno o tej stvari. Gotovo bi ji bila taka rešitev prijetna, kajti s tem bi bila Mala antanta stalno vezana s svojo politiko na borbo z Dunajem, obenem pa bi Habsburžan na Dunaju bil dovoljno jamstvo, da se Nemčija nikoli ne pojavi na Brennerju. Brezskrbnost, s katero vladajoči krogi v Avstriji govore o restavraciji, je tedaj pripisati stališču, ki ga Kvirinal — in nedvomno tudi Vatikan — zavzemata v tem važnem vprašanju. Iz vsega tega je lasno, da je restavracija Habsburžanov zadeva. ki v vsakem oziru sega na mednarodno področje, in je mišljenje dr. Wiesnerja in njegovih sledbenikov, da gre za čisto notranjepolitični ukrep, naravnost smešno. Avstrijsko prebivalstvo, ki bi koncem koncev morda le imelo pravico, da se vpo-števa njegovo mnenje, ko mu že hočejo vsiliti v madžarskem duhu vzgojenega Otona, pa bo moralo spoznati, da vodijo njegovi državniki politiko po tujih željah. Tragika Avstrije je v tem, da je tako anšlus, kakor restavracija in samostojno življenje v dosedanji državni obliki, da so vsi ti po-stulati odvisni od dobre volje tujih držav, ki gledajo nanje samo s stališča, kako škodo ali korist jim lahko prinese ta ali ona izprememba Iz tega spoznanja morda Avstrijcem ne bo daleč do zaključka, da se njihova država ne da iztrgati iz Podunav-ja in da je nesmiselno, ako postane tufa postojanka za širjenje tujih interesov na sever ali na jug Ekspanzlvnost Japonske Japonska vlada izjavlja, da stremi samo po samostojnosti in neodvisnosti Kitajske Tokio, 20. aprila. AA. Zunanje ministrstvo naglaša glede na odmev japonske deklaracije od 18. t. m., v kateri se izreka proti vmešavanju drugih velesil v kitajske zadeve, da Japonska ne misli opustiti politike »odprtih vrat« in enakopravnosti za vse narode na Kitajskem. Tudi ne misli kršiti obstoječe pogodbe zastran Kitajske ter nima namena delati zoper njeno osamosvojitev Japonska nasprotno želi edinstvo obnovljene Kitajske, ker se zaveda, da bo imela zaradi svojega zemljepisnega položaja trgovinskem pogledu samo korist če se Kitajska popolnoma zedini Toda ze dinjenje in obnova se morata doseči s pro-budo Kitajske same in z njenimi lastnim' močmi ne pa s sebično eksnloatacijo po drugih velesilah Časi so minili ko so velesile pa tud' Društvo narodov izrabljali Kitajsko v meievala svo bodo trgovine z Daljnim vzhodom Kitajski protesti Šanghai, 20. aprila, w Kitajski listi ostro napadajo od Japonske najavljeno Monroe* jevo doktrino glede Daljnega vzhoda. »Chen Pao« piše. da so severo-zapadne meje Kitajske že v rokah Japoncev. Veli ka Britaniia in Zedinjene države sedaj nt morejo intervenirati. Zaradi tega smatra laponska, da je prišel čas, da javno izvede svoje namere. Japonska izjava pomeni iz zivanje vsega sveta. List »Sin Wen Tao-trdi, da stremi Japonska očividno za tem da prepreči zedinjenje Kitajske in da jo zapre napram Evropi in Ameriki. IV Demonstracije invalida v Parizu Pariz, 20 aprila č. Prvič po krvavih fe bruarskih dneh je snoči prišlo do novih demonstracij Vojni invalidi so imeli snoč, veliko protestno zborovanje proti znižanju invalidskih podpor, nakar so v sprevodu demonstrirali po ulicah. Ustavili so se na trgu pred opero kjer so demonstracije do segle vrhunec. Proti invalidom je nastopila policija ki je brez incidentov razgnala sprevod in napravila red Za danes so komunisti pozvali delavce k novim demonstracijam Ob 18. uri naj b' se vršilo veliko protestno zborovanje pred magistratom Policija je v pripravljenosti in večji oddelki stražnikov pa tudi voia kov so zasedli vse važnejše točke okroc pariškega magistrata. Podaljšanje čsl. pooblastilnega zakona Praga. 20.. aprila č. Na seji predsedni štva češkoslovaške agrarne stranke se )e tajnik poslanec Boran zavzel za to. da b bi! pooblasHni zakon ki zapade mesec? junija iz razlogov državnih potreb poda'-šan še za nekaj mesecev. Amne«tiia v Spanli! Madrid. 20 aprila \vk Španski naris ment je sprejel amnestijski zakon po kate rem bo izpuščenih in rehabilitiranih več monarhistov. ki so bili kaznovani v zad njih letih 1 Izpremembe v avstrijski vladi Dunaj, 20. aprila. w. V političnih krogih spravljajo pospešeni povratek Starhember-ga. ki je včeraj odpotoval iz Rima, v zvezo s pripravami za sklenjeno združitev vseh obrambnih formacij v patriotsko fronto pod vrhovnim vodstvom kancelar-ja dr. Dollfussa. Računajo, da bo sled I sedaj tudi že dolgo pričakovani vstop Star-hemberga v viado. Starhemberg bi prevzel mesto podkancelarja. Kakor govore, bo obenem dosedanji podkancelar major Fey imenovan za generala. Potrditve v inozemstvu razširjenih vesti, da je Fev določen za poslanika v Budimpešti, doslej šc ni bilo mogoče dobiti. Dogovor o bolgarskih dolgovih London, 20. aprila. AA Upniška zveza v Londonu je izdala komunike, da so pogajanja z bolgarsko v'ado uspela. Bistvo sporazuma je v tem: Bolgarska vlada bo povišala plačilo obrestne službe 7 odšt. begunskega posojila iz i. 1926. in 7.5 odst stabilizacijskega posojila iz 1. 1928. od 25 odst., kolikor je plačala lani. na 32 in po! odst. Povišanje velja za prihodnji dve leti. Razen tega je Bolgarska prevzela obveznost, da plača še posebej 10 odst. tistih blok;ranih levov, ki so se nakopičili v letih 1932 - 1934 v zvezi z navedenima posojiloma. »Times« smatra sporazum za dokaz, da se razmere povsod zboljšujejo in da mo--ejo celo revnejše države v delnem obsegu zadoščati svojim denarnim obveznostim. Bolgarska je plačala med tem tudi dobršen del svojih trgovinskih dolgov. Gospodarska dseva v Konjicah Konjice, 20. aprila Sreski kmttijskl odbor, podružnica Vinarskega društva in podružnica Kmetijske druibt v Konjicah so priredili pri nas 16. in 16. t m. gospodarske dneve, zvezane z vinsko razstavo in vinskim sejmom. Na dan pred otvoritvijo vinške ra-zstave je posebna komisija ocenila za razstavo pripravljena vina. Razstavljalcev je bilo 49, ki so razstavili preko 40 raznih vrst vina iz konjiškega sreza. 10 vin je bilo ocenjenih odlično, 24 prav dobro. 20 dobro, osta lih 34 pa zadostno. Izločeno ni bilo nobeno vino. kar se je zgodilo prvič, odkar se vršijo vinske razstave v Konjicah. V nedeljo 15. aprila je bil ves konjiški trg slovesno razpoložen in okrašen. Domača godba na pihala »Dravinje« je igrala po trgu in vabila k slovesni otvoritv« gospodarskih dni občinstvo pred Okrajno hranilnico. V dvorani okrajne hranilnice je pozdravil predsednik kmetijskega odbora g. Rrižnič Alojziij zbrane zastopnike obte stev in raznih gospodarskih in kulturnih organizacij. Za njim Je povzel besedo sreski kmetijski referent g. Nemec Ivan. ki je podal poročilo o gospodarskem delu v srezu, opisal staftje vinogradništva in pb-ud2rjal njegov napredek, kar kaže zlasti dejstvo, da je bilo leta 1932. izločenih ob .razstava 12 vin, leta 1933. 6 vin. letos pa ni bik> izločeno nobeno vino. Kaže se izreden napredek tudi pri kletarstvu. Sreski načelnik g. dr. Suhač Mate je kot zastopnik bana izrekel zahvalo za Dozdrav ter se je v daljšem nagovoru dotaknil neka terih perečih vprašanj kmetijstva v srezu in pokazal na nekatere pomanjkljivosti, ki ovirajo nemoten napredek kmetijstva. Pohvali! j« izredno požrtvavalnost gospodarskih delavcev v srezu in nato otvoril vinski seiem razstavo. Direktor vinarske šole iz Maribora g. Priol j« čestital prirediteljem k razstavi in 2eW prireditvi najlepši uspeh. 2e dopoldne so se pričela pogajanja med vinogradniki in kupcu, ki so prišli tudi iz sosednih srezov. Cen« so se gibale med 4 in 10 Din in je bilo oba dneva sklenjenih več ugodnih vinskih kupčij. Deset najprid-nejših vriničarjev je prireditveni odbor nagradil v denarju in so bile nagrade tako izplačane. Oo 14. uri istega dne se Je zbrala kmet-ska mladina iz sreza. po številu preko 2i> obojega spoia v dvorani Narodnem doma da so s; ustanovili pododbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet. Predsednik g Kronovšek Ivan h Ljubljane je govoril < delu in nalogah kmetske mladine v Jugoslaviji. Za njim so govoriH narodni pos Koman Albin, notar Rado Jereb sreski ve terinar Kulterer Filip in Križnic Alojzij. Do ločeno je bilo da bo v začetku junija kmet-skj mladinski praznik v Konjicah s tekmo koscev. Zborovanje je vodil prav spretno predsednik domačega društvo kmetskih fantov in deklet Kobaie Franc. V ponedeljek 16. t m. Je imela vinarska nodružmca svoj občni zbor, kateremu so prisostvovali številni vinegradn;ki iz sreza kj so obravnavali razna pereča vprašanja vinogradništva. Sklenila se je posebna resolucija zaradi zmižanja cen galici. V nov odbor so bili izvoljeni! vs! stari odborniki < predsednikom Križnočem Alojzijem na čelu Popoldne ie imel cestni odbor svojo sejo na kateri so odborniki z velikim zadovoljstvom spreieli na znanje obračun cestneg? idbora za lansko leto. ki izkazuje biaga'-niški preostanek 166-263 Din ter izrek! vodstvu za vzorno in vestno gospodarstvo vse priznanje. Na seji so posamezni odborniki iznesl? razne predloge, tiičoče j« nemočnega in dobrega prometa po naših cestah v srezu. Da so gospodarski dnevi tudi letos pra\ zadovoljivo uspeli tako v moralnem kako-udi v gmotnem oziru. ie zasluga požrtvovalnih iavnih delavcev v našem srezu. za prav lepi uspeh vinske razstave pa imajo še posebei zaslugo tudi domače dame. k' jim ie prireditveni odbor izrekel toplo za hvalo. J evtičeva misija Obisk našega zunanjega ministra v Ankari pomeni nov korak za konsolidacijo miru na Balkanu Ankara, 20 aprila AA. Zanimanje za obisk jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča v Turčiji dominira v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih nad vsemi dogodiki. Potovanje g. Jevtiča Pomeni pumeniUio etapo za konsolidacijo miru na Balkanu in prihaja v zgodovinskem trenutku, ko se povsod na svetu vr-še preorientacije zunanje politike. Čeprav predstavlja prihod g. Jevtiča v glavnem vrnitev obiska g. Tevfika Ruždi beja v Beogradu, opažajo v tukajšnjih diplomatskih krogih, da je prišel ta obisk v trenutku ko se odigravajo pomembni dosod-ki v jugovzhodni Evropi in odpirajo nove perspentive za reaino politiko, ki bn eman-cipirala Balkan od neželenih in škodljiviu vplivov. Turški listi izrekajo priznanje NTj. Vel. kralju Aleksandru za veliko delo konsolidacije Jugoslavije ln ne prim-ivajo radosti, da vodi jugosiovensko zunanjo politiko ravno g. Jevtič, ki se mu je z njegovo taktiko, uvidevnostjo in smislom "za realnost posrečilo izsiliti Jugoslaviji v inozemstvu pomen, ki so ga vredine njena slavna preteklost, velike žrtve za svobodo tn napori za ohranitev ravnotežja na Balkanu. Vloga g. Jevtifa Je bila, kakor pravi veliki turški List »Hakimijeti Mtlijec, vedno v prvi vrsti usmerjena "k oitrepttvrf Male antante; njegovo pozitivno in uspešno delo za ohranitev varnosti na Balkanu bo zapisano v zgodovini. V razgovoru t visoko turško diplomatsko osebnostjo o Jugoslaviji, o njenem napredku in delu za okrepitev miru na Balkanu in v Er^pi so padle besede: To je moZ, ki se mu sme popolnoma zauipati, to je zunanji minister, ki dela z vztrajnostjo, mirnostjo in sub-tllno inteligenco. Na slavnostni večerji, ki j0 je priredil Ruždi bej Jugoslovenskemu zunanjemu ministru na čast, je g. Jevtič dejal: »PoJiti-ka zbližanja in balkanskega sporazumevanja, ki jo mi neumorno izvajamo ob podpori In iskrenem in lojalnem sodelovanju odličnih voditeljev prijateljskih balkanskih držav bo brez dvoma rodila politične degovore med vsemi državami našega polotoka; prvi uspeh je podpia balkanskega pakta.« Visoke politične in diplomatske osefcco-sti Turčije, ki so prisostvovale večerji, ao z burnim pritrjevanjem pozdravile te optimistične besede g. Jevtiča. V teh izraaih optimizma Ln politične uvidevnosti vfcH turški tisk zdrav temelj za vse moretoit-nosti, ki bi mogle nastopiti. Turški li&ti so z zadovoljstvom zabeležili Še drugo zanimivo dejstvo. Dve balkanski državi, ki se nahajata na dveh nasprotnih koncih Balkana, sta v času ne celih dveh let urodili skoraj vsa svoja sporna vprašanja ln posrečilo se jima Je postaviti svojo skupno politiko na široko osnovo, ki omogoča tesnejše sodelovanje in delo za konsolidacijo miru na BaUkanu. Odhod ministra Jevtiča iz Ankare Ankara, 20. aprila AA. Zunanji minister Jevtič Je dopoldne obiskal predsednika turSke vlade Ismet pašo, ■ katerim j« imel daljši raagovor. Ob 19. Je Jevtič odpotoval s spremstvom lz Ankare. Pri odhodu so mu bile izkazane Iste časti kakor pri prihodu. Na poti v Beograd preko Carigrada ln Sofije ga spremljata jugostoveo-ski poslanik v Ankari g. Jankovič ln tour-Ski poslanik v Beogradu Hajdarbej Notranje težkoče Grčije če ne bo dosežen sporazum med vlado in opozicijo, bodo bržjtone razpisane nove parlamentarne volitve Atene, 20. aprila č. Včeraj se je sestala konferenca šefov opozicijskih strank, na kateri so se izrekli za ponovno izvolitev Zaimisa za predsednika republike. Opozicija je pristala tudi na volilni zakon s pro-porčnim sistemom, ako se z vlado doseže sporazum za sklicanje narodnega predstavništva, da se reši obstoječi spor med senatom in poslansko zbornico. Sklepi šefov opozicijskih strank so bili opoldne sporočeni predsedniku vlade Tsaldarisu, ki je izjavil, da se mora prej posvetovati s svojimi sodelavci. Po popoldanskem posvetovanju Tsaldarisa s svojimi pristaSi je bil Maksimos pooblaščen, da sporoči opoziciji vladne sklepe. Vlada vztraja na popolni izpremembi vrstnega reda činov v vojski ter postavlja tudi nove zahteva v drugih vprašanjih, ki onemogočajo sporazum med vlado ln opozicijo, ker smatra opozicija, da so ti predlogi nesprejemljivi in da bi pomenili njeno popolno kapitulacijo, če bi jih sprejela. Položaj postaja torej kritičen tn se ne more napovedovati njegov razvoj.' V političnih krogih govore o preklnjenju odnošajev med Tsaldarisem in Metaksa-som, ki sodeluje v vladnem bloku. Meta-ksas je že izjavil Tsaldarisu, da ne odobrava njegove politike in da si pridržuje pravico do svobodnega postopanja v poslanski zbornici. Metaksas misli, da mor« samo proglasitev diktature rešiti državo in omogočiti vladi izhod iz sedanje zagate. Trdijo, da je Tsaldaris pripravljen sodelovati s Papanastasijem, če bi se Metaksas definitivno umaknil iz vladnega Moka. Zaradi kočljivega položaja je vlada odredila, naj bo vojska v Atenah in drugih glavnih mestih v pripravljenosti. VrSe ae tudi premestitve posameznih oflcijev tako v Atenah kakor v drugih krajih. Atene, 20. aprila AA. Glede na pogajanja med vlado in opozicijo pišejo listi, da misli vlada predlagati nove volitve, č« se ne bo dosegel sporazum. Predsednik vlade Tsaldaris je namreč mnenja, da ni druge poti za temeljito ozdravljenje notranjepolitičnega položaja, če ne bo prišlo do kompromisa, kakor razpis novih volitev. Vse kaže, da se bo tej tezi predsednika vlade pridružil tudi Kondilis. Pripomniti je treba, da je vlada pristala na prejšnji volilni zakon, ki temelji na sistemu sorazmerja glasov, samo da olajSa sporazum z opozicijo, ki zahteva povratek k proporfi-nemu sistemu. Nesoglasje obstoja še glede pravic senata in revizije dosedanje činor-ne lestvice grške vojske. Zarot&lškl eroces v Bukarešti Glavni obtoženec Precup trdi, da je bila njegova akcija namenjena samo za zaščito kralja Bukarešta, 20. aprila. gw. Danes se je pričela pred vrhovnim vojaškim sodiščem razprava proti udeležencem oficirske zaro te. K razpravi je bilo povabljenih okoli 200 prič, med njimi mnogo visokih osebnosti Obtožene častnike so stražiii častniki istega čina. ki so sedeli poleg obtožencev nabitimi revolverji, civilni obtoženci pa so sedeli na posebni klopi Na mizi sredi dvorane so bila postavljena corpora delic ti, ki predstavljajo pravi arzenal Na miz je bilo mnogo razstreljiva ki bi zadoščalo za porušenje polovice mesta poleg tega pa nad 200 ročnih granat revolverjev, rent-tirk in mnogo paketov dinamita ter peklenski stroji, ki pa jim manjkajo vžigalne vrvice Orožje in razstrelj:vno gradivo !e stražilo več artilerijskih častnikov Predlogu obrambe, naj ie razprava od 2odi. ker več prič ni prišlo ni bilo usode no. Po prečitanju obtožnice so prečital' ■'ezrram oseb ki naj bi prevzele oblast v državi ako bi zarota uspela Vodja zarote ,r>dpolkovnik Precup bi prevzel ministrsko predsedništvo, vodja »Železne garde« Co-dreanu pa notranje ministrstvo. Precup, ki je bil zaslišan kot prvi obtoženec je zanikal vsako krivdo, kakor tudi. da bi sodeloval pri katerikoli zaroti proti kralju. Vsa stvar je bila po njegovem vpri-zoriena. da bi ga kompromitirali. Na vprašanje predsednika je izjavil, da je bil pri zadnji avdijenci pri kralju brez orožia. Zarote ni sklenil proti kralju, temveč za kralja. ker so se pripravljali važni dogodki r državi. Zaradi tega je ustanovil ^kuoino za zaščito kralja, ker so se po oprostilni razsodbi članov Železne garde v procesu zakadi umora Duce. resno bali za življenje kralja Precuo je prizna!, da je dejal nekemu podporočniku da bo v petek ali soboto pred Veliko nočjo izbruhnila vladna kriza in da je zaradi tega potrebno nastopiti za zaščito kralja Zahteval je samo lahko orožje, da bi v primeru nemirov pomagal kralju in tudi samega sebe ščitil pred napadi. Hudo nenri«1 v PoruVln DHsSfirtnrf. 20 aprila A A. V Poruhrlu so divjali siloviti viharli ki »o naoraviU veliko škedo. Dva človeka je ubilo. Prijetnejšega življenja se jima je zahotelo Ljubi rana. 20. aprila Povojna mladina ne razmišlja mnogo in je kaj hitro pripravljena na pustolovščine zlasti če se obeta prijetno življenje bre? truda in dela Take pustolovščine pa sc na vadno končajo trag-čno V neki kavarni na Jesenicah sta bil uslužbeni 24-letna Hrvatica Mira kot bla-gajničarka in I9-letna Magda ki je opravljala razna hišna dela. Obe sta brhki le da je Mira že bolj pretkana in svet bolje pozna kakor Magda Precej verjetno je. da nista imeli mladenki bogve kakšne plače Morda sta prav zaradi tega zahrepeneli po udobnejšem življenju. Ko sta se bolj spoprijateljili. |e pričet* Mira nagovarjati tovarišico da bi zapu stili Jesenice in odšli v svet Maflda jo |t rada poslušala Sirenski glasovi starejše s< io prepričali, da je drugje lepše kakor do ma Pred dnevi sta obe izginili z Jesenic in se odpeljali v Ljubljano Tu sta namera vali ostati le nekaj dni da se nato odpeljeta neznanokam proti jugu V Ljubliani je Mira dobila Magdo čisto pod svoj vpliv Prvi večer sta hodili po mestnih ulicah da se orientirata Bili sta čedno oblečeni in sta se vedli dostojno Ponoči pa sta st fe ra/ž'vp|i med moSVimi v nek' «kriti go stilni Tam *ta «e zghsil? tudi naslednii večer popoldne pa sta hodili Okrog in lo vili podjetnejše moške. Nagovarjala jih je vedno Mira, medtem ko Magda, ki ni bila vajena takih pustolovščin, še ni imela poguma za take akcije. Mira pa ji je sproti daiaia navodila V sredo zvečer sta si pridobili roj kava-lirjev ki so obe vozili ponoči po okolici, dokler nista sredi noči ostali spet sami in brez denarja na ulici Naslednji dan sta šli za kavalirji okrog po Aleksandrovi cesti, kjer pa so ju opazili možje postave in obe aretirali. Sledila je žalostna spoved. Policija je poslala obe dekleti po prisilnem potu v pristojni domovinski občini. Mate« Aliehin-Sosroljiibov Freiburg (Breisgau). 20. aprila, g. Šesta partijci za šahovsko svetovno prvenstvo med Aljehinom in Bogoljubovom ki je bila v sredo prekinjena v ugodni poziciji za Aljehina je v četrtek končala remis. Skupno je trajala osem in pol ur Do sedaj Je Aljehin dobil dve partiji štiri pa so ostale neodločene Stanje po šesti igri: Aljehin 4 Bogoljubov 2 točki. Vrewpn?k?» nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Zaradi vedno večje oblačnosti se pričakuje dabo vreme. — Dnnafcka vremenska napoved sa soboto: Oblačno skoraj iste temperature kakor v oet-»k: ponekod malenkostne padavine niso izključene. P-RAVA POT 2VE Č E R za temeljito fn Stedljlvo pranje. Schich- tova metoda je enostavna in prak- Tieioua je enwuiirai m ZJUTRAJ tična. z. Žensko hvalo se zvečer na- (noči, s Schichtovim terpentino- vi m milom pa prihodnje jutro izkuha. TO J E CELO PELO PRI iSCHICHTOVI METODI Maši kraji in ljudje | Pater Hugolin Sattner | Slovenska glasbena umetnost je izgubila v petek zjutraj častitljivega Nestorja in enega svojih naj odličnejših predstaviteljev: V tihi celici frančiškanskega samostana v Ljubljani je po kratki agoniji izdihnil plemenito dušo pater Hugolin Sattner. Ž njim je zapustil občestvo živih glasbenik in skladatelj velikega formata, eden izmed onih, fci so naši glasbi pomagali do današnje-,ga razmaha in proč vi ta, goreč pospeševalec cerkvene glasbe in — ne v zadnji meri — pravi duhovni sin svojega velikega vzornika, sv. Frančiška Asiškega, oznanjevalca ljubezni, dobrote, skromnosti in ponižnosti. Pater Hugolin je prav kakor njegov učitelj v kontrapunktu Matej Hubad doživel dan, ko mu je narod postavil kot vidni znak priznanaja in hvaležnosti spomenik pred domom Glasbene Matice. 2e to priča o njegovih zaslugah in o njegovi priljubljenosti. Ob osemdesetletnici, M jo je pater Hugolin slavil pred tremi leti, je mogel spoznati, kako eno-dušen je bil narod v priznavanju in čaščenju njegovega dela in njegove osebnosti. Nedvomno je, da si je tudi p. Hugolin postavil najlepši in najtrpežnejši spomenik s svojimi skladbami. Častitljiv in svetel, z liro na prsih, vstopa ta skromni frančiškan v našo kulturno zgodovino, ki bo vedno omenjala njegovo ime med predstavitelji našega glas-beno-umetniškega hotenja in stremljenja. Hugolin Sattner se je rodil 29. novembra 1851 v Novem mestu. Tu se je najprej šolal pri frančiškanih, ki so takrat imeli v dolenjski metropoli ljudsko šolo in gimnazijo. Vnel se je za redov-niški stan in je posvetil svoje življenje veri in umetnosti, skrbeč, da v svoji žlahtni duši obe uravnovesi in postane, kakor je dejal pesnik, »harfa, ki jo prebira Gospod.« Glasbeno nadarjenost je pokazal že zgodaj. Kot frančiškanski bogoslovec se je v Ljubljani in v Gorici izuril v orglanju, po posvetitvi za maš-nika (1874) je postal organist in učitelj petja pri frančiškanih v Novem mestu. V začetku devetdesetih let je prišel v Ljubljano; preživel je v tukajšnjem frančiškanskem samostanu 44 let. Dosegel je mnoge redovniške časti: dolga leta je bil gvardijan in župnik frančiškanske župnije, vikar svoje province, definitor in kustos. Glasbeno nadarjenost in znanje, ki si ga je pridobil ob strani gimnazijskega odnosno teološkega študija, je pater Hugolin izpopolnil v Ljubljani, kjer je našel v krogu Glasbene Matice in zlasti v Mateju Hubadu tisto glasbeno okolje, ld je darovitemu frančiškanu nadomestilo konservatorijski študij. V Ljubljani je pričel delovati čedalje intenzivneje in je kmalu opozoril nase s svo-;rimi toplimi, melodičnimi skladbami, ki | niso azodevaie samo talenta, marveč I tudi blago srce in visoko dušo. S po- sebno vnemo se je poglabljal v pesmi svojega duhovnega sobrata, »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča. Oba duhovnika - pesnika sta se lepo izpopolnjevala: Gregorčičevi pesniški verzi so dobivali v Sattnerjevi glasbeni interpretaciji najlepšo in najvernejšo muzi-kalno podobo. Kdo ne pozna pesmi »Pogled v nedolžno oko«, »Zaostali ptič«, »Za dom med bojni grom« i. dr. ? Peli so jih na neštetih koncertih v mestih in na kmetih in se še danes pogostoma pojavljajo na naših ljudskih programih. V svojem stremljenju, dati kar največ Gregorčičeve poezije v muzikalni obliki, je pater Hugolin segel po večjih pesnitvah. Tako je uglasbil »Jeftejevo prisego« (1910), »Oljki« (1914), »Soči« (1. 1916.), »V pepelnični noči« (1921), »Ob nevihti« (1926). Vse to so kantate ali simfonične pesnitve, dela, ki kažejo Sattnerjevo kongenialno razumevanje Gregorčiča in tako rekoč do-vršujejo njegovo delo, pretvarjajoč melodijo in ritem vezane besede v mogoč- KULTURNI PREGLED Predavanje o težko vzgof-1 jtvem otroku Društvo »Šola in dom« v LJubljani je v sredo, 18. t. m. zvečer priredilo v risal niči učiteljišča zanimivo predavanje, menda prvo te vrste pred ljubljanskim občinstvom. Predavala jie gospodična Milica Stupan, vad-niška učiteljica iz Maribora. Predavateljica i? v dobro uro obsegajo-čem govoru razvila pred lepim številom zlasti poslušalk zelo pereči problem težko vzgojljivega dečka in deklice. Hočem reči, da je v prvi vrsti označila najrazličnejšo tipe težko vzgojljivega otroka, ki: se upira, Is že, krade, se potepa, oožiga, moči posteljo. sesa prst. v spanju škriplje z zobmi itd. Je to sicer deloma bilo bolj ali manj rapso-dično. se pravi rahlo naštevanje tukaj danih mnogoštevilnih možnosti, a vendarle nekaj pozitivnega. Kaiti navzoči eo po predavanju odšli z očividnim vtiskom, da je težko vzgoiliivi otrok eno izmed kričečih znamenj zlasti sedanje dobe. Mani se je predavateljici posrečil drugi, etiološki, to fe tisti del, ko je skušala ugotoviti vzroke tej ali oni vrsti težko vzgojljivega dečaka ali dekliča. Kajti precej nerad bo pač marsikdo pritrdil n. pr. preda-vateljifinemu mnenj i, da je tista suha roka, ki je bivši nemški cesar Viljem prišel že na svet z njo, bila ves vzrok okrutnim me- todam, po katerih se jie z nemške strani vodila svetovna vojna. To je v ietini pač lahko bil eden izmed mnogih sovzrokov, ki so se tukaj uveljavljali, nikar pa ne edino gibalo vojne furije. In prav tako je oboje primerov težko vzgojljivega mladostnika iz Cankarjevega spisa »Volja in moč« bilo le boli dokaz, da se gdč. Milica Stuipan vse preveč šablonsko lovi za različne »teorije« po kniigah, namestu da bi se z ljubeznijo poglabljala v živo živi jen \e tega in tega človeka, mladostnika, otroka. In glede »vzornih« otrok, ki jih Cankar rad omenja, bi še posebe treibalo uvaževati, da jih moramo gledati skozi naočnike — nekoč težko vzgojljivega pa tudi iz raznih vzrokov zelo za-grenelega pisatelja! Pa i tretji, to je t e r a p e v t i č n i, nekakšne recepte zapisujoči del ni uspel tako, kakor bi bili radi učakali. Predavateljica je sicer ob vsakem primeru vedno znova zatrjevala. da bi ta in ta in ta... otrok ali mladostnik ne bil postal težko vzgojljiv — če bi ga bili že izprva »pravilno« vzgajali. Toda niti enkrat ni povedala, kakšna bi v tem ali onem primeru imela biti pravilna vzgoja. Je pač tako. da so razne oblike življenja, zlasti še »moderni« ljudi,e, odrasli pa otroci, v istini nekaj mnogo bolj kompliciranega in težje razrešiliva uganka, kakor bi človek lahko mislil tako na prvi pogled. A kijih tej ugotovitvi, ki je potrebna, moram reči, ne glasbene stvaritve, ki pomenijo višek skladateljske delavnosti patra Hugolina. Ta velika dela so nedvomno poglobila in pospešila naš glasbeni razvoj in pripravila pot novim stvaritvam; vendar glede kantate in simfonične pesnitve ni še nihče pri nas do dobrega prekosil tega neumornega frančiškana. V dobi Sattnerjeve največje delavnosti, ki obsega L 1910—1927, je nastal poleg mnogih zborov njegov mogočni ora-torij »Assumptio«, ki so ga Izvajali v Ljubljani in Mariboru: vedno je bil deležen toplega priznanja. Manj je uspel s svojo romantično opero »Tajda« (1927), ki je bila zgrajena na odrsko nič kaj pripravnem libretu in Izdelana z nezadostnim poznanjem odra in njegovih posebnih zahtev: poizkus, spojiti samostansko celico z aristokratsko opero, se ni obnesel, vendar ja tudi »Tajda« pokazala Sattnerjevo umetniško obeležje in v nekaterih podrobnostih zanimive glasbene domisleke. Vsekakor je glasbeno presegala ta ali oni domači <;drsko-glasbeni poizkus zadnjih let. L. 1931. je pater Hugolin dovršil — že kot esem- desetletnik — kantato »V kripti sv. Cecilije« in nekatere mladinske pesmL V prihodnjih tednih izda Glasbena Matica, ki so ga ž njo vezali prav do zadnjega časa tesni in presrčni stiki, njegovih »Osem mladinskih pesmi«. Na pozni večer svojega življenja je pater Hugolin posvečal posebno pozornost mladinski in nabožni pesmi Ko so mu dan pred smrtjo prihajale temne blodnje, ta » veter bližnje večnosti«, kakor jih imenuje neki pesnik, je dirigiral v duhu svojo »Alelujo«. V agoničnem prividu poslednjega koncerta, v prisluškovanju melodijam, ki prihajajo »z večnih bregov«, je ugasnil duh tega vrlega glasbenika, orglarja božjega. Posebno poglavje delavnosti patra Hugolina tvorijo njegova cecilijanska prizadevanja, njegova skrb za dobro cerkveno glasbo, ki bo izvrševala versko in estetsko poslanstvo, njegovo praktično glasbeno delo v frančiškanskem samostanu. Tudi tu je pater Hugolin pustil za seboj rodovitne brazde. 2 njim je umrl nadarjen in marljiv glasbenik, blag služabnik božji in plemenit človek, ki je preko razlik in razprtij minljivega življenja iskal brez sovraštva, brez fanatizma, z odkrito, človeško čutečo dušo tega, kar ljudi združuje in povzdiguje. Naš narod bo ohra-nih patra Hugolina v trajnem spominu! Na spodnjepleterskem pogorišču Od mnogoštevilnih požarnih nesreč na Dravskem polju je pač najhujša zadnja v Spodnjih Pleterjih. Ko so divjali požari v Zupeči vasi, v Sikolah in tudi v Zgornjih Pleterjih, je ostala lepa spodnjepleterska vas nepoškodovana in posestniki so upali, da bodo njihova trdnejše zgrajena in z opeko krita poslopja varna pred požigal-cem, ki se, kakor vse kaže, v zadnjem lasu klati po Dravskem, polju. Cesti požari so ljudstvo tako izmodrili, da ni mogoče misliti na neprevidno ravnanje z ognjem, in se tako vedno bolj potrjuje splošno raz- širjena domneva, da ima strašno nesrečo na vesti neznan zločinec. Da so bili ple-terski nesrečni pogorelci napredni gospodarji, ki so skrbeli za dobro zidavo svojih hiš, se vidi celo sedaj na velikem, žalostnem pogorišču. Na eni sliki vidimo ostanke lepih domačij posestnikov Napasta in Drevenška, na drugi pa pičle ostanke Klanjškove domačije, ki je stala bolj na samem, a so se v močnem vetru tudi do nje razširili uničujoči plameni. Nekaterim pogorelcem je ostalo nekaj malih šup, ostali pa se morajo zatekati k sosedom. Potovanja io jadranski teden Ljubljana. 2 aprila Letos pojdejo Jadranski stražarji tudi ▼ Prago. Medtem ko so pri nas prav številne prijave za binkoštrai izlet na morje, pri Eravlja zagrebški oblastni odbor JS zaBin-ošti velik skupinski izlet v ponosno prestolnico ČSR. Ze lani je praška Jadranska straža poslala povabilo in letos se vendar proži primerna prilika. Glavni odbor JS v Splitu jo pooblastil zagrebški oblastni odbor, da pripravi vse potrebno za manife-stacijsko in izletniško potovanje, ki bo trajalo od 19. do 24. maja. Podrobnosti o tem velikem in lepem izletu, ki bo prav gotovo tudi poceni, bomo še objavili. Obenem pa najtopleje priporočamo tistfim, ki morja še niso videli, da se prijavijo ljubljanskemu krajevnemu odboru, ker so tako ceneni izleti zares redki in ker se prijave za posamezne skupine že zaključujejo. Priprave za »jadranski teden« so v polnem razvoju. »Jadranski teden« bo trajal od 29. aprila do 6. maja in posamezni odseki se prizadevajo, da bo spored vsega tedna čim pestrejši, da bo kolikor mogočo poglobil jadransko zavest, obenem pa rodil tudi nekaj gmotnega uspeha, oaj je čisti dobiček namenjen socialnemu skladu. Po ljubljanskih izložbenih oknih so se Že Eojavili lepi plakati, dela marljivih dija-ov ljubljanskih srednješolskih zavodov. Naj nikogar ne moti datum (15. april), ker je definitivno določeno, da se bo velika tombola z glavnim dobitkom 5000 Din vr-šila prihodnjo nedeljo 29. aprila. še na eno moramo tudi že danes opozoriti: ker bo poleg moralnega namena »Jadranskega tedna« zamišljena tudi velikopotezna socialna akcija v prid naši mladini za zgradbo lastnega doma na Jadranu, •e bodo ves teden razprodaj ali tudi posebni koleki. Dohodkf od tega bodo šli izključno v korist socialnega sklada za mladino. Zato smo prepričani, da bo vsakdo rad segel po teh kolekih in s tem doprinesel svoj oboi za močno in zdravo jugoslovensko mladino. DAME IN GOSPODJE, ki zahajate ▼ brivske in Cesalne salone, skrajšajte si čakanje a ftita-njem ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE EN SVET«, ki Jo dobite v vsakem boljšem salonu. Pes je odkril vlomilcev plen Šmarje pri Jelšah, 20. apriia Brezposelni delavec Gluhenič se je že daljo časa potikal po savski banovini ter jo naposled prišel tudi v dravsko banovino v šmarski srez. Dne 18. t. m. okrog 12. ure jo dospel na Belo pri Šmarju, kjer Je oprezal okoli Drol-inikove liiše. Ko je videl, da so okoli 13. ure vsi Drofenikovi odšli na delo in ni bilo nikogar doma. se je splazil k hiši in vlomil na zadnja strani vrata. V hiši se je založil z obleko, z več kosi svinjskega mesa in s slanino. Prisvojil si je tudi na steni visečo gospodarjevo uro z verižico. Denarja pa ni dobil več kakor 2 Din. Ukradene predmete je potem skril v bližnjem kamnolomu, kjer jih je zakopal pod kamenje, sam pa je šel do bližnje Smehove gostilne v Mestinjem, kjer si je za ukradena 2 Din kupil cigaret, ki jih j s potem pokadil ležeč za železniško progo. Tam je čakal večera, da bi mogel neopa-ženo odnesti ukradene predmete. Ko »o se Drofenikovi proti večeru vrnili domov, »o takoj opazili tatvino. Gospodar je poklical dva soseda in odvezal svojega psa. Nato so začeli iskati v bližnji okolici, da bi odkrili kake sledove. Ko so tako prišli do kamnoloma, je pes stekel k manjšemu kupu kamenja kjer jo začel razkopavati in se ni hotel odzvati na gospodarjeve klice. Ko »o prišli bliže, »o videli, da so pod kamenjem skrite vse ukradene reci. Ker so domnevali, da se bo tat zvečer vrnil po plen, sta se dva soseda postavila na stražo bliz ukraja, kjer so našli ukradene reči. Res je zvečer prišel omenjeni Gluhenič, hoteč odnesti svoj plen. Ko sta ga •oseda, kii sta bila na preži, hotela prijeti, j« navalil nanju z nožem, da sta se ga komaj ubranila. Po daljšem ruvanju se jima je posrečilo ukrotiti ga, nakar pa sta ga odvedla k Drofeniku in potem na orožni-ško postajo v Šmarje. Zdaj čaka na plačilo ▼ zaporih šmarskega sodišča. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shui-fianju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro prenesejo »Franz Joeefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. da predavanje ni bilo bre« haska: saj nas Je pač vse, ki smo ga slišali, moralo vsaj prepričati, da je težko vzgojljivi otrok in mladostnik res socialno - pedagoški problem prve vrste. —* Zagrebško pismo V »Seviljskem brivcu« je gostoval beograjski pevec Žarko C v e j i č, v katerem smo spoznali pevca prav lepih odlik. Njegov glas ima toploto, je prijetno zvočen in žlahtne barve, grlo mu je gibčno in prožno. Tako mehki basi so dokaj redki. Cvejič je pel dona Bazilija in je dosegel v tej vlogi popoln uspeh. Pevsko drištvo »Lisinski« je priredilo reprizo Beethovnove »Missae solemnis« in je pri ponovni izvedbi pokazalo v enaki meri kakor prej virtuoenost svoje interpretacije. Prireditev je bila tudi to pot pod vodstvom Frana L h o t k e, a ob sodelovanju »Zagrebške filharmonije«. Zlate Gjun-gjenac - Gavelle, Lucije Ožegovič, Božidara Vičarja in Josipa Križaja. Ljudmila K r e n, mlada zagrebška pevka, ima nedvomno mnogo pevskega materiala z dramatsko sposobnostjo, jakostjo in no-snostjo. Toda Tosca je za sedaj zanjo pretežka vloga, zaradi tega ni imela v tej operi zaželjenega uspeha. Oton M a s a k iz Prage je gostoval po »Parsifalu« tudi v drugi vlogi kot Pedro v »Dolini«. Tudi tj ie bil pokazal 6vojo glasbeno sigurnost in lepe igralske sposobnosti. Njegov Pedro je močna in zdrava figura. pravi »Naturbuische«. Tudi v pevskem pogledu ie zadovoljil, zlasti s svojimi zvočnimi visokimi toni. Vilma N o ž i n i 6 se ie poizkusila ko* Ro-zalinda v opereti »Netopir«, vendaT žal bre« uspeha. Kajpak, Vilma Nožinič js y pevskem in muzikalnem pogledu izpolnila vsako željo, toda vsem j ostalemu (igri. mimiki, lahkoti govorjenja, gracioznosti, eleganci, šarmu, plesu) ni bila kos. Bil je ponesrečen poizkus, da bi ss primadona opor« uveljavila v opereti. V »Seviljskem briveu« smo praznovali redek in prisrčen jubilej: do7en naše opere, Tošo L e s i č je slavil petdesetletnico svoj.*-ga umetniškega delovanja. Zares redek dogodek na gledaliških deskah, »lasti še daj, ako je jubilant v polni meri aktiven in svežega grla! In Tošo Lesid ima srečo, r*a še danes deluje z mladostno silo in ustvarja kreacije, ki zanje za sedaj še nimamo namestnika, kakor nimamo nadomestila za marsikatere vloge, v katerih je Lesič ustvaril mojstrske tipe. Potemtakem je Leeič še vedno steber našega gledališča, ki £ njim računa boli nego z marsikaterim mlajšim članom. Njegovi don Bartolo. Varlaam, Sku-la, don Pasquale, cerkovnik eo dovršena stvaritve: v njih je Lesič podal žive »ipe, polne krvi. karakterja in moči. Prav zaradi tega ostane v teh tipih nepozaben. Leeife-vih petdeset let na našem odru pomeni petdeset let gledališke zgodovine, in vendar mu »zob časa« še ni moeel do živega: ni ga pretvoril v zgodovinsko osebnost, marveč v vedrega, mladostnega in uspešnega sodelav- ca našega gledališča. Želimo mu še mnogo zdravih let! — Proslava v gledališču je bila prisrčna in iskrena. Jubilanta so poveličevali mnogi govorniki, prejeJ je tudi številne darove, šopke cvetlic in lovorjeve vence. V teku predstave je stal v ospredju zanimanja in je bil počaščen z burnimi ovaei-Jami. Zlata Gjungjenar - Gavella je gostovala pri nas v »Traviati« in je s svojimi prodornimi in zdravimi toni ponovno frapi-rala. Tej nadarjeni in prikupni umetnici pa nedostaje lahkote in elastičnosti koloratur-nih okrasov in pasaž, ki jih ima ta vloga v obilni meri. Prirodna moč. ki odlikuje njeno grlo, je često izkoriščena forsirano, skoraj neplemenito za tako nežni lirični izraz, kakor ga zahteva »Traviata« na mnogih mestih. V glavnem gre tu za zanimiv poizkus, in tako smo ga sprejeli tudi mi. Omeniti pa je treba, da je imela pevka pri občinstvu nenavadno velik uspeh. Bila je neštetokrat klicana pred zastor. Walterja Hasencleverja komedija »Boljši gospod« (Ein bes6erer Herr) smelo posega v sodobno družabno in poslovno življenje. Tempo časa prinaša naglico, a v naglici ni časa za lfibeeen. Potemtakem ie zakon samo poslovna transakcija, do neke mere predmet, ki sicer ne notira na borzi, ki pa Je zanj takisto potrebna nagla odločitev, kakor m kupovanje akcij. Komedija je spisana s sodobnim stilom in s sodobnimi mislimi, ki v svoji paradoksnosti udarjajo na levo in na desno, ki pa vendar vsebujejo mnogo bridke resnice, povedane s smehom BTK - FOTO - PAPIRJI 10 Byk dopisnic;.....Din 8.- 100 n m ••»••« „ 50.- 1x10 bromosrebrnl papir 18X24 „ 28.- 1X10 papir na brom. olje 18/24 „ 30.- Lomberg film 6/9, 26» Sch., 8 posnetkov.......Dln 16,- 1 ducat Lomberg ploflč 6^X9, 26o sch. 30.— Edini zastopnik: Drogerija KANC, Ljubljana—Maribor Domače vesti Oštarija in čik be najdejo v Ljubljani ljudje, ki po predmestju pohajkujejo, ljudi opravljajo in iščejo, kje bi bil kakšen ravs in kavs. Bog z njimi, časih najdejo tudi kakšen čik. Slučajno poznamo enega. Zdaj, ko je sezona taka, hodi bosonog po predmestju, za čiki opreza in si tudi ob slabi volji prepeva izmaličeno svojo pesem: »Slovenec« sem, »Slovenec« tja! Na večer pa zavije v mesto povedat, kaj vse je novega po forštatih. Kakor najde vsak pisker svoj pokrov, tako tudi njemu v redakciji »Slovenca« vse verjamejo. In so zatorej včeraj natisnili, da sta se v predmestju dva metala iz oštarije. Stvar pa je ta, da je »Slovenčev« informator res, in to že davno, frčal iz tiste oštarije in da danes še blizu ne sme. Zatorej tistega »metanja« v oštariji ali pred njo prav nič ni mogel videti. Najbrž se mu je po slabem cvičku, ki je v drugih oštarijah mnogo bolj kisel kakor v tisti, malo bledlo v možganih. Bo moral že še naprej in drugje — čike iskati 1 ♦ Ban dravske banovine g. dr. Maruši* se Je vrnil iz Beograda in spet redno spre jema stranke. t ♦ Senator Svetozar Tomlč, podpredsed-nlk Rdečega križa. Nj. Vel. kralj je .me-noval za podpredsednisa društva Rdečega križa upokojenega državnega svetnika in senatorja Svetozara Tomiča, črnogorskega rojaka, odličnega pedagoga in zaslužnega narodnega delavca. Svetozar Tomič je bil med onimi požrtvovalnimi srbskimi pedagogi, ki so službovali na srbskih srednjih šolah pod turško upravo. Na gimnaziji v Skoplju, ki bo v kratkem proslavila 40 letnico svojega obstoja, in še v nekate-. rih drugih Krajih Južne Srbije je služboval 8 let, po osvobojeoju Južne Srbije pa je postal prosvetni inšpektor kosovske oblasti. Kot rezervni častnik se je udeiežil balkanske in svetovne vojne, v zadnjih vojnih letih pa ga je srbska vlada na Krfu imenovala za šefa črnogorskega oddelka pri zunanjem ministrstvu. Po preboju solunske fronte se je pridružil prvim vojaškim četam ter z njimi pris,pel v črno goro, kjer je izdelal z nekaterimi črnogorskimi rodoljubi volilni zason velike črnogorske narodne skupščine, ki je proklaml-rala zedinjenje s Srbijo. Potem je služboval kot gimnazijski ravnatelj v Beogradu, dokler ni bil januarja 1932. imenovan za senatorja. V glavnem odboru Rdečega križa je vneto sodeloval že preko 10 let. Pariški velese Jem od 9* do 24. maja. bo zbral na prostoru 400.000 kv. m preko 8 tisoč razstavljalcev iz 34 raznih držav. ♦ 15 letnico ustanovitve celjske legije in njene udeležbe pri osvobojevalnih bojih na Koroškem nameravajo legionarji proslaviti s skupnim sestankom in z izletom na Smrekovec. Ta sestanek naj bi se' vršil v mesecu juliju ali avgustu v Celju. Odhod lz Celja do Šoštanja in dalje na Smrekovec. Legionarji iz Gornje Savinjske doline pa bi odrinili direktno iz Šoštanja na SmreKovec. želje in predlogi glede dneva tega sestanka in programa naj se skupno s prijavo za udeležbo na tem sestanku pošljejo na naslov: dr. Mejak Er-vin, advokat. Slovenske Konjice. Po došlih prijavah bosta objavljena dan sestanka in program pravočasno v časopisju. ♦ Rezervni oficirji so izstopili Iz Zveze bojevnikov. Beograjska »štamipa« poroča v svoji včerajšnji številki: »V organizaciji takozvanih bojevnikov so nastala v zadnjem času nasprotstva zaradi zadrža- Prijeten osvežujoč okus in močan razku-ževalni učinek so neprekosljive prednosti ZOBNE PASTE in PRASKA DENTOSAN Velika tuba Din 12.—, zavitek zobnega praška Din 3.—. Zaloga: DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova ulica 5 nja izvestnih predstavnikov te organizacije. Prva posledica je bil izstop Udruže-nja rezervnih oficirjev (pododbor Ljubljana), katerega delegati so bili zastopani v organizaciji bojevnikov, misleč, da bo njena naloga le delo na krepitvi nacionalnih in državnih idej. Demagoška metoda bojevnikov v Mariboru in Novem mestu je izizvala tudi v krogih drugih nacionalnih organizacij veliko nezadovolstv<> in odkrito obsodbo.« ♦ predavanja ZKD Iz Ljubljane. Zdravilišče Golnik: danes ob pol 17. bo predaval g. dr. Pretnar o planinah v Južni srbiji. — SokoI v Kovorju pri Tržiču: v nedeljo ob 15. bo predaval g. Vladimir Kravos o grozotah svetovne vojne (s slikami). — Sokol v RadomJju: v nedeljo ob 10. bo predaval g. dr. Franta Mis o boleznih pljuč, prebavil in srca, o bacilih, krvnem obtoku in sestavi telesa. — Sokol v Tržiču: 23. t. m. bo predaval g. dr. Brilej o Bolgariji in njenih gorah. Lepe skioptične slike. ♦ Napredovanje. Z odlokom finančnega ministra je povišan za knjigovodjo v 8-skupini v davčnem oddelku finančnega ministrstva Anton žmiuc, davkar v isti skupini na davčni upravi v Kamniku. ♦ Hitlerjeve! v slovenski koroški va3l. V Rožeku je Imela nedavno Siidmarka svoj shod in je na njem govoril eden od najhujših agitatorjev narodnih socialistov. Med shodom pa je naekrat zaplapolala na 30 m visokem stolpu starega gradu dolga zastava s kljukastim križem. Hitlerjevci so jo spravili tja na zvit način in orožniki je niso mogli odstraniti, dasi so se trudili dva dni. Tudi gasilci niso mogli ali pa niso hoteli odistranitl prepovedane zastave. Naposled pa so se 9pravili na delo trije slovenslkii fantje ter so zastavo na stolpu zažgali na veliko jezo hitlerjevcev. Težkega dela so se lotili, Ker jim preseda narodno socialistično izzivanje. Narodni socialisti so se še iste noči maščevali ter razbili posestniku Postrajniku na Bregu 26 šip in napravili Se precej druge škode. Napadalcev orožniki niso izsledili, ker jih kakor se vidi, tudi ne iščejo s posebno vnemo. Koroški Slovenci so pač v najslabšem položaju v sporih, ki jih imajo Nemci med seboj, če se eksponirajo za red ln mir in za obstoječe naredibe, Jih zadene maščevanje, zaščite pa ni od nikoder. ♦ Značilen primer Iz ljudskega štetja na Koroškem. V PliberKU so pri ljudskem štetju našteli 828 Nemcev ln 142 Slovencev, v Važenberku pa komaj 190 Slovencev, Nemcev pa 2700. ♦ Dom na Krvavcu. SPD opozarja, da Je pot do Doma na Krvavcu shojena in toliko utrjena, da je dostop do doma mogoč tudi nesmnčarjem. Za smučarje je snega dovolj na pobočjih Krvavca, Velika Zvoka n v Tihi dolinici. Zagotovljena je sijajna pomladna smuka do sredine maja. ♦ Loterijski Igralec z Imenom angleškega romanopisca. V Somlboru je, kakor znano, nedavno kupil srečko razredne loterije neki mladenič, ki je kolektorju za naslov navedel ime znanega angleškega pisatelja Wellsa. Kupljena srečka je zadela 200.000 Dln, v mestu pa so brez uspeha iskali srečnega igralca. Sedaj pa se je mladenič, ki ga kolektor na videz dobro pozna, nenadoma pojavil v kolekturi ter dvignil svoj dobiteK. Pravega imena pa srečni igralec ni hotel razodetl. ♦ Borba proti steklini. »Jutro« je nedavno v zveal s strašno pojedino, ki so si jo v Remetah pripravljali cigani iz mrhovine stekle krave, navbdlo tudi nekaj podatkov iz antirabičnega oddelka zagrebškega Higienskega zavoda. Ta oddelek ima mnogo dela, kajti dnevno prihaja na pregled po več oseb, xi so jih ogrizle stekline sumiljl-ve živali. Zdravniki pregledajo duevno povprečno štiri osebe, preiskujejo pa tuidi mozek stekline sumljivih živali s področja savske in vrbaske banovine. Lani so izvršili 303 take preiskave in se je steklina pozitivno ugotovila v 195 primerih. Po pomoč pa se je zateklo lani k antiraibičnt/mu oddelku 1494 oseb. Od psov jih je bilo napadenih 1332, od mačk 108, od svinj 8, ostali pa od raznih drugih živali. Vse te osebe so se še pravočasno podvrgle zdravljenju. Poučna predavanja so ljudstvo opozorila na veliko nevarnost stekline, samo po ciganskih taboriščih morajo še oblastni organi iskati ljudi, ki »o jedil mrhovino, ali pa so bili napadeni od steklih živali. ♦ Preiskava o atentatu v Petrlmjl je zaključena. žrtev zločinskega napada Matija Kolakovič visi še vedno med življenjem in smrtjo. Knnet Meštrovič, ki je zasnoval atenitat iz maščevanja, ker sta se tožila zaradi dolga, je svoj zločin prizal. *Izpo- in z ironijo, a tudi z ostro primesjo sarkazma. S »Poljsko krvjo« f? izvršilo naše gledališče nov neuspel poizkus. Na novo razdeljene vloge niso bile srečno zasedene, in tak način izvajanja operet bo odvrnil še tisto občinstvo, kar se ga ogreva za operete. Opereto je treba uorizoriti dobro, ali pa sploh ne. Naša izvedba je bila slaba, čemur so krivi izvajalci, ki niso bili kos prevzetim nalogam. Tako Franjo Klokočki sploh nima pogojev za vabljivega operetnega junaka, Iradia Komarevska takisto ni nič kai primerna za glavne operetne partije, mimo lega ji dela preglavice naš jezik, tudi mlada Maša Perenčevič ni mogla zadovoljiti s svojo vlogo. Rod R i f f 1 e r, mlad domači plesalec, ki je dosihjpal mnogo nastopal v inozemstvu, je priredil tidi pri nas plesni koncert. Pevsko društvo »M a k s i m i r« j,e proslavilo desetletnico obstoja s koncertom in skladbami domačih komponistov. Dirigiral je Ivan Brkanovic z lepim uspehom. Senzacionalen nastop ie imelo tudi pri nas češko o»"vsko društvo »Smetana«, ki fe pod vodstvom prof. Fr S p i 1 k e pokazalo najvišio reoroduiktivno stopnjo zborovske umetnosti. Mislim, da bi bilo odveg pisati »kritiko« o tem zboru, ki je vreden samih sunerlativov. Bil je dogodek v našem glasbenem življenui in občinstvo je bilo navdušeno do oaroksizma. Goste je tudi Zagreb sprejel no bratsko presrčno. O »Glasbeni Matici« iz Ljubljane ln nie triumfalnih koncertih sem obširneje poročal na tem mestu ie 18. t. m. »Zagrebški kvartet« bo kmalu slavil 151etnico obstoja. Na jubilejnem koncertu bo izvajal med drugim najnovejšo skladbo L. M. Škerjanca »Suita za godalni orkester in godalni kvartet«. Delo je posvečeno »Zagrebškemu kvartetu«. Kakor znano, se je ta kvartet mudil nedavno na turneji po Italiii, kjer je priredil 8 koncertov. in po Češkoslovaški, kjer je nastopil petkrat. Ob konci aprila pride na oder naše drame Cankarjeva komedija >Za narodov blagor«. Znameniti češki režiser Jaroslav Kva-p i 1 režira pri nas »Beneškega trgovca«. Žiga Hirschler. Londonska založba za knjige, ki so v Nemčiji prepovedane Pod pokroviteljstvom angleškega pisatelja Wellsa, bivšega glavnega urednika »Timesa« Wickhama Steeda. in ladv Ox-fordove se je na Angleškem osnovala založba za izdajo knjig, ki so bile sežgane v Nemčiji na grmadi Te knjige bodo izšle na Angleškem v novih izdajah. Gre v prvi vrsti za dela H. Heineja, Lessinga Einsteina, Siegmunda Freuda in Heinricha Manna. Razen zadniega so vsi avtorji židovskega porekla. Tudi v Parizu snujejo biblioteko v Nemčiji prepovedanih in uničenih knjižnih del. vedal Je tudi, fia Je najel slaboumnega potepuha Jurja Magdlča, Ki je na okno Kolakovičevega stanovanja spravil dina-mit In ga zažgal. Meštrovič je dal Magdi-ču za pomoč pri zločinu 5 Din. Ko je tako zadeva atentata razjasnjena, pa spravljajo preiskovalne oblasti atentatorja Meštrovl-ča tudi v zvezo z raznimi zločini, ki so c-e v zadnjih letih dogodili v okolici Petrinje. * Roparski umor v samoborskl okolici. V vasi BoreS blizu Samobora so našli umorjenega starega In uglednega posestnika Bartola Golubiča. Starec je bil sam doma in je bilo to znano neznanim zločincem, ki so ponoči vdrli v hišo, starca b sekiro ubili ter odnesli iz hiše precej denarja. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, ki pa doslej še ni imela uspeha. Nesrečni posestnik se je obupno boril z napadalci, kaKor kažeta vsa razmetana postelj in velik nered v sobi. Zločinci so morali dobro poznati razmere v hiši, ker so z lahkoto odprli vsa vrata. DANES DRUŽABNI VELEFILM S SVETOVNO ZNANIMI CLOVVNI: Bratje Fratellini Sodeluje slavna OLGA CEHOVA Predstave ob 4., 7.% in 9.% zvečer ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Telefon 21-24 ♦ Mesečnik »Rejec malih živali«, ki ga Izdaja in urejuje priznani rejec g. Inkret, šolski upravitelj v šenkovem turnu, pošta Vodice nad Ljubljano, se je v svoii 4. številki, ki je izšla te dni že na 32 straneh, neverjetno razmahnil in v polni meri 1o-Kazal upravičenost svojega obstoja. List prinaša poučne članke, ki morajo zanimati vsakogar, ki se bavi s perutninarstvom, rejo koncev, golobov, ptic pevk, koz ln ovc, papigic, ribic itd. List prav toplo priporočamo vsem, ki imajo veselje za rejo malih živali. Naročniki so deležni tudi prav lepih nagrad v obliki živali ln predmetov. Naročnina je 30 Din letno. Izhaja mesečno ter se naroča pri upravi, fienkov turo, pošta Vodice nad Ljubljano. Kavarna »CENTRAL" Odprta v soboto in nedeljo celo noč. Igra vsak večer prvovrstna damska kapela. * Za Ciril Metodov sklad septembrskih žrtev so plačale podružnice: Črnomelj 380 Din, Sv. Lenart 186 Din, Gornji grad 35 Din. Srčna hvala! ♦ V kopališču v Rimskih toplicah bo la-radi lepega vremena termalno kopališče otvorjeno že v nedeljo 22. t. m. Zaradi ugodne temperature vode ln zraka nudi posetnikom lepa, v Jugoslaviji edina termalna plavalnica obilo veselja. TOM MIX v napetem filmu divjega zapada človek brez strahu ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina Din 4.50, 6.50 ♦ škrofulome ran«. Ta dolgotrajna bolezen tudi kazi bolnika x brazgotinami. Pri uporabi »Fdtonina« pa rane naglo zacelijo ter ne zapustijo nobenih sledov Steklenica »Fitonina« stane v lekarnah 20 Din, po poštnem povzetju pa se dobe 2 steklenice za 50 Din. Poučno knjižloo št. 14 pošlje brezplačno »Fiton« dr. s. o. J., Zagreb •!.—78. (Reg. pod št 1281 od 28 VII. 193».) Sobota ob 8., nedelja ob 8., 8., ponedeljek ob 8. uri Douglaa Fairbank kot »Moderni Robinzon« in Gustav Frohlich, Marta Eggert v veseli opereti »Pesem, dekle, poljub«. Vsakokrat ob 8. oba filma. ♦ Prijatelji In prijateljice dobrega, blagega Bok piva, pazite. Danes je prišlo letošnje novo, Lz pristnega bavarskega slada izdelano bok pivo pivovarne Union v promet. Ne pozabite ga poizkusiti! ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. ♦ Najnovejše pergamentne senčnike za terase in balkone priporoča M. Tlčar, Ljubljana, specialni oddelek za senčnike. Iz LJubljane u— Lep pogreb g. Tomaža Bizllja. Izpred hiše žalosti Pred škofijo so spremile včeraj ob 17. množice Ljubljančanov pokojnega gospodarja »Pri kolovratu« na iije-govi zadnji poti. Oba dneva so ga počastili premnogi na mrtvaškem odru, zroč nanj v smrti ln spominjajoč se ga kot najple-menitejšega človeka v življenju. Ob uri pogreba so se zibrali pred hišo zastopniki Združenih pevskih jborov, ki so pod vodstvom g. Zorna Prelovca zapeli ganljivo žalostinko »Spomladi vse se veseli«. Po blagoslovitvi krste in molitvah duhovnikov se je navzlic slabemu vremenu -azvjl po Vodnikovem in Krekovem trgu ter dalje od šmartinske ceste na pokopališče Sv. Križa ogromen žalni sprevod. Za križem je korakala godba »Sloga«, za krsto ln sorodniki pa so stopali v sprevodu zastopniki raznih organizacij in dTUštev, zlasti veliko gostilničarjev s predseini-kom Zveze gostilničarskih zadrug g. Maj-cenom in odborom na čelu in doLsre vrste Ljubljančanov, ki so cenili pokojnega Tomaža Bizilja, kot človeka, obrtnika, prijatelja in poštenjaka. Na pokopališču bo položili zemske ostanke vrlega moža v rodbinsko grobnico. Tomaž Bizilj, počivaj v miru! u— Družabni večer trgovcev. Menda ne bo trgovcem nihče zameril, če se parkrat v letu sestanejo z namenom, da poelobe medsebojne družabne stike. Da store to na način, ki združuje koristno s orijetnim, je tembolj umetno, ker Ima baš trgovec lan-danes dovolj težav ln vsakodnevnih skrbi V tem cilju prireja uprava združenja trgovcev danes v soboto ob pol 9 zvečer ▼ dvorani Trgovskega doma svoj prvi družabni večer, na katerem sodelujejo: slovenski voKalni kvintet, g. Josip Daneš m Cvirnov jazz. Prireditev se bo vršila pri pogrnlenih mizah. Vabljeni so vr< gg. trgovci, njih družine in prav tako vsi prijatelji treovstva. MILIJONAR JEVA PRIJATELJICA u— Javno zborovanje priredi Jutri v nedeljo ob pol 10. r dvorani Delavske zbornice društvo »Delo in eksistenca«. Razpravljalo se bo o vprašanjih: »Kako zaposliti duševne delavce?« in »Kam z našo izšolano mladino?«. Na zborovanje »o vabljeni vsi predstavniki oblastev, raznih društev, Korporacij in gospodarskih podjetij, kakor tudi vsa javnost, ker Je za reševanje vseh problemov brezposelnosti potrebno najširše sodelovanje. u— Uprava Hubadove župe JPS poziva vsa ljubljanska pevska društva, da se v čini večjem številu udeleže pogreba nestorja slovenskih skladateljev g. p. Hugo-lLna Sattnerja, ki bo v nedeljo ob 16. Zfoi-rališče točno ob pol 16. pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. Združeni pevski zbori bodo peli naslednje žalostinke: »Usliši nas, Gospod!« (A. Jelen), »človek, glej!« (p. A. Hribar) in »Blagor mu« (Dav. Jenko). Note prinesite s seboj! Obvezne so društvene zastave! Vabljena so tudi zunanja pevska društva. u— Pevski zbor Glasbena Matice. Danee ob 20. važna vaja vsega mešanega zbora v Hubadovi dvorani. V nedeljo točno ob pol 4. pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. Odbor. če kdo izvrsten sladoled napravit zna, potem je ta, oj dragi striček, pač strokovnjak Petrlfiek!* u— Bratje Fratellini so pomagali ustvariti film, ki ga igra Elitni kino Matica. Film je tudi včeraj privabil mnogo ljubiteljev lepega ustvarjanja na platnu. Vsi trije klovni Fratellini so vsaj nekoliko pokazali kako znajo zabavati puibliko. Publika se smeje, po posluša njihov »meh ln šale. Film je šaljive in kriminalne vsebine, režija je Zelnikova. Lahko to delo mirno priporočamo v ogled. Prihodnji program nam pokaže priljubljeno in lepo Joan Crawfordovo ter Clarka Gablea v velefil-mu »Milijonarjeva prijateljica«. u— »Razumem, gospod narednik« Ja go-gotovo film, ki vzbuja mnogo smeha in dobrega razpoloženja. Včerajšnjo predstavo ZKD je publika zapustila vesela, nasmejana. Ralpn Artur Roberta ln Ida Wiist ustvarjata skozi ves film toliko pogojev za smeh, da se človek res zdravo grohoče. Predstave danes ob pol 15. In jutri, v nedeljo. ob 11. Vstopnina 2.50, 4.50 in 6.50 Din. Ker gotovo vsi ljubite smeh, ki je najboljše in najcenejše zdravilo, se vam ta film vsem priporoča sam. u— Odsek brezposelnih učiteljskih abl-turijentov priredi 22. t m. drugi pomladmi izlet. Sli bomo na Grmado lu Sv. Katarino. Zberemo se ob 7. pred kavarno »Evropo«. Razumljivo je, da se Izlet vrši samo ob lepem vremenu. Pridite prav vsdl u— Zmajev «teg skavtov v Ljubljani pozdva članstvo, da se brezlzjemno udeleži razvitja novih društvenih praporov v nedeljo 22. t. m. Zbor točno ob pol 7. zjutraj v drevoredu na velesejmu. Razvitje ob 7. na letnem telovadišču v Tivoliju. V primeru dežja razvitje ob 11. dopoldne v mali dvorani Uniona. Vabljeni starši in prijatelji! u— Parastos za pokojno Katarino Renče I je vo bo dane« ob 10. v pravoslavni kapeli na Taboru. u— Društvo »Tabor«. Jutri ob t. dopoldne bo v beli dvorani Un'ona III. redni občni dbor. člani In prijatelji društva, pridite vsi. u— S tretjega nadstropja Ja padel. Včeraj popoldne so se Igrali otroci v novi zgradbi vajeniškega doma v Kereniaovi ulici. Med njimi je bil tudi 14 letni dijak Drago Mlakar, stanujoč v bližini. Zlezel je v tretje nadstropje stavbe, ki Je še v surovem stanju. Nagnil se je čea zid, izgubil ravnotežje in padel z višine na cementni tlak. K sreči Je priletel na noge, vendar pa Je obležal nezavesten. Dobil Je notranje poškodbe, ki pa niso nevarne. Knjižice MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE ■ e sprejmejo kot plačilno sredstvo pri prodaji rentabilnega hotela v zelo prometnem mestu. 3779 Poizvedbe pri Zupan, Nunska ulica it. 17. Iz a— Adolf Leskovšek na zadnji poti. Včeraj popoldne so ob ogromni udeležbi pokopali na mestnem pokopališču nenadno umrlega Adolfa Leskovška. Pogreiba so se udeležili Sokoli in strelci iz Guštanja, Maribora in okolice ter veliko število njegovih prijateljev in znancev, a na zadnji poti ga je spremil tudi zbor rezervnih častnikov In častna četa mu Je izkazala poslednjo čast. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega v imenu Malgajeve strelske družine v Guštanju RajKo Kotnik, v imenu Sokola pa župni tajnik Dujčinovič, ki Je v svojem govoru opisal pokojnikove zasluge kot prvega podnačelnlka guštanj-skega Sokola, ki je prav z njegovo pomočjo tako smelo razprostrl svoje peroti na ogroženem severnem ozemlju. Vojaška godba je zaigrala žalostinko in ko so začele padati na Krsto, pokrito s cvetjem, prve grude, ni ostalo suho nobeno oko. Težko je bilo vsem, ki so prišli, da se po-slove od njega, najbridkeje pa je bilo ^če-tu in materi. Naj mu bo lahka zem'J!ca jugoslovenska! a— Za upravlteljlco na III. deški osnovni šoli v Mariboru, ki je doslej služila kot vadmica bivšemu ženskemu učiteljišču, je imenovana učiteljica gdč. Milica Bračiče-va. a— železničarji, člani Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. se vabijo, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora zadruge. Ki bo v nedeljo 22. t. m ob 8 dopoldne v Narodnem domu članske Izkaznice ali nakupne knjižice prinesite s seboj! a— Vajenska in pomočniška razstava. Priprave za vajensko in pomdn;ško razstavo po v poinem teku. Razstava se bo otvorila 20. maja v dvorani »Union« in So odprta do 28. maja. Razstavni oredmeti se bodo sprejemali v dneh 16., 17. in 18. maja na razstavnem prostoru. MILIJONARJEVA PRIJATELJICA a— V mestnem muzeju bo v nedeljo 22. t. m. ob pol 11. dopoldne vodstvo po rimskih zbirkah. Prijatelji muzeja ln naše zgodovine pridejo! a— Trg za ribe. Na včerajšnjem trgu za ribe je bilo 95 kg morskih rib, in sicer 20 kg sardelic po 12 Din, 50 kg večjih sardel po 16 Din in 25 kg drugih morskih rib po 15 dinarjev. Kupčija je bila zelo dobra in so bile ribe že v prvih jutranjih urah razprodana a— Huda nezgoda. V Rošpohu Je včeraj popoldne padel z lestve 61 letni delavec France Puhman tako nesrečno, da sd 1« zlomil obe nogi, dobil pa je tudi hude notranje poškodbe. Reševalci so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz Celja e— Smrt blage žene in matere. Umrla Je včeraj dopoldne v Celju (Stritarjeva uMca 27) v starosti 75 let gospa Marija Makova, rojena Gabričeva, žena klobučarja in hišnega posestnika g. Ivana Maka ter mati g. Ivana Maka, poštnega kontrolorja ▼ Sub<»-tici. Pogreb blage žene in srčno dobre matere bo danes ob 14. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim iskreno sožalie! e— Zborovanje brezposelnih bo danes ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Na tem zborovanju se bo osnovalo po ver je-ništvo ljubljanskega društva »Delo in eksistenca«, ki združuje vse brezposelne brez razlike stanu in spola. e— Kino Union. Danes ob 16.13 ta 20JO zvočna opereta »Velika ljubezen mladega princa« in zvočna predigra. Iz Litije J— Jurčičeva proslava. V nedeljo 29. le-meseca bomo v Litiji proslavili 90 letnico určičevega rojstva s spominsko besedo učitelja g. 2upančiča in uprizoritvijo »Ro-kovnjačev«, ki jih režira sodni predstojnik dr. Turato. Gledališki 6likar in naš rojek g. Luce Maglič pa bo nalašč za to pri1W ko izvršil potrebno kuliserijo. Uprizoritev »Rokovnjačev«, pri katerih bo sodelovalo 60 oseb, obeta biti velik kulturen dogodek v Zasavju. i— Sreska skupščina JNS bo jutri v Litiji. Med drugim bosta poročala tudi narodni poslanec g. Mravlje in član banovh*-skega sveta g. Birolla. Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja dane« laljho opereto »Hrepenenje«, kulturni film »Od Sušeka do Šibenika« in tednik. Iz Novega mesta n— Modras ga ]e pičil. Posestnik Jože Dragan iz Grčevja je doživel te vroče dni nenavaden dogodek. Napotil se je v vinograd, da si tam nabere neke zdravilne rastline. Pri trganju pa je zdajci začutil v palec desnice skeleč vbod in obenem zagledal med rast'inami veliko kačo. ki je Hli« pripravljena na ponoven ugriz. Kmet je i»-vlekel iz žepa robec, ga vrgel na kačo in nato vse skupaj pograbil in zanesel domov. Doma je najprej spravil kačo v velik kozarec in odprtino pokril z močnim papirjem. Ko je vse to napravil, je pričal na vrsto njegov ranjeni palec. Pod ske!e-čo rano si je prevezal palec z vrvioo, popil pol litra žganja in se nato napotil k tukajšnjemu zdravniku dr. Polenšku. S seboj v mesto je prinesel tudi kačo. Zdravnik je ugOLOvil, da je moža pičil modre* Hitra operacija in domače žganje sta Draganu rešila življenje. Zatem je mož z iU vi m modrasom v kozarcu obletel skoro pod mesta, da bi kačo prodal. Naposled je moža rešila svojevrstne prtljage meščanska šola, ki je modrasa kupila za svojo zbirk-ger Viktor. Predsednik je nato razvil program. ki se opira na najtesnejše sodelovanje z volilci, zlasti v gospodarskem pogledu, kar je potrebno zlasti v današnjih težavnih dneh. Upamo, da bo novoustanovljena organizacija vneto zastopala koristi vse občine in z vsemi močmi delala oa čim večji gospodarski in kulturni povzdigi trga Šmarja. Iz Ptuja J— Zborovanje državnih upokojencev v Ptuju. V nedeljo so se zibrali v mestni posvetovalnici državni upokojenci iz Ptuja. Zbor je vodil predsednik g. Tobijaa Jakob in v kratkih besedah orisal težaven položaj upokojencev. Zlasti je obravnaval pereče vprašanje staroupokojencev, ki Se do Vremensko poročilo fitevilke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, t. temperatura. 4. relativna vlaga, v %. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 20. aprila Ljulbljana 7, 762.1, 10.0, 77, SSW2, 5, — — t Ljuibljana 13, 762.7, 18.4, 66, WSW1, 10, —, Maribor 7, 760.5, 14.0, 70, SE1, 5, —, Zagreb 7, 762.2, 17.0, 60. W3, 7, —. —; Beograd 7, 762.5, 21.0, 50. mirno, 8, —, Sarajevo 7, 765.4, 10.0, 90. mirno. 9, —, —; Skoplje 7, 765.7, 14.0, 80, mirno, 0, —, —; Split 7, 762.6, 19.0, 50, SE5, 3, —, —; Kumbor 7. 765.7, 14.0. 90. mirno, 8, —. —; Rab 7. 764.0, 16.0, 70, SSE3, 5, —. Temperatura: Ljubljana 19.0, 14.6; Maribor 23.8, 13.8; Zagreb 27.0, 15.0; Beograd 29.0, 15.0; Sarajevo 28.0, 8.0; Skoplje 26.0, 8.0; Split 23.0, 18.0; Kumbor —. 14.0; Rab —, 14.0. danes niso prevedeni ki jih bo gotovo prej redila amrt trpljenja. Hudo je tudi, ker se netočno izplačujejo pokojnine. G. Lenarčič je ziborovalce pozdravil r Imenu župana in mesta Ptuja ter poudarjal, da se bo le v slogi vseh upokojencev dalo marsikaj doseči, zlasti v sikupnem delovanju s akitivnimi nameščenci. Tajnik Društva Jugoslovenskih upokojencev iz Maribora g. Ogorelec je poročal, da je organiziranih že nad 900 članov. Priporočal je, da se ustanovi v Ptuju sekcija, ki bi bila podrejena mariborskemu društvu. Na zborovanju se je obravnavalo tudi viprašanje aniž&nja vožnje po železnici ter se je predlagalo društvu, da deluje na teim, da se doseže letno vsaj 12 polovičnih voženj in ne tri, kakor je to bilo doslej. j— Regulacija Grajene. 2e davne želje Ptujčanov, da se regulira potok Grajena, ae bližajo uresničenju. Regulacija se bo izvršila v prvi etapi od Drave proti Zupančičevi gostilni. Dela so že začeli. Regulacija se bo izvršila iz sredstev bednostnega fonda in mestne občine. j— Padec z lestve. 25-letni posestnikov sin Strmšek Ivan iz Podlehnika je bil zaposlen na skednju, kjer mu je spodrsnilo na lestvi, da je padel in dobil hude notranje poškodbe. Prepeljati so ga morali v ptujsko bolnišnico. j— Vandalizem. Sreski cestni odbor t Ptuju je tudi letos žrtvoval lepo vsoto za obcestne nasade ter zasadil več drevesc bobovca. Toda že nekaj dni po zasaditvi jih je Zločinska roka pokončala in ima cestni odbor občutno škodo. Orožniki zasledujejo zlikovca, ki zasluži vsekakor zelo strogo kazen. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in ▼ nedeljo ob pol 19. in pol 21. zanimiv film »Sestro Angeliko«. Dodatek Foxov tednik. GOSPODARSTVO Velika nevarnost za nas lesni izvoz Povišanje italijanske carine Od 1 na 9 fa- ze lani r jeseni so prišle prve vesti, da namerava Italija v znatni meri povišati svojo uvozno carino na les. Te vesti so do-t)iie konkretno obliko letos v januarju, ko je šlo za uveljavljenje nove avstrijsko-italijanske lesne konvencije, po kateri dobi Avstrija poleg dosedanjih voznih ugodnosti prikrito preferenco za les v obliki povračila 45 odst. plačane carine. Da bi bila ta preferenca izdatnejša, je bilo Avstriji obljubljeno, povišanje italijanske uvozne carine na les, in sicer od 1 na 9 lir aa 100 kg. 2e včeraj smo objavili informacijo dunajskega lista »Neuee Wdener Tagblatt«, Po kateri je v prihodnjih dneh pričakovati, da bo Italija izvedla to napovedano povišanje uvozne carine. Dunajski »Interoa-tionaler Holzmarkt« od 19. t. m. pa objavlja sedaj naslednjo informacijo: »Kakor doznavamo, bo 23. aprila uveljavljeno povišanje Italijanske uvozne carine na rezan les. Nova carina bo znašala 9 lir pri 100 kg nasproti dosedanji carini v višini 1 lire. Istočasno bo uveljavljena avstrljsko-Italljanska lesna konvencija, kl vsebuje razširjenje sistema kreditnih ugodnosti (prikritih referenc, op. ur.). Po tej konvenciji bo znašala v bodoče preferenca za avstrijski les pri uvozu v Italijo 4 lire nasproti sedanji preferenci 0.74 lire na 100 kg.« Na-povedano občutno povišanje Italijanske uvozne carine na les bi pomenilo r zvezd s preferenco za avstrijski les strašen udarec za našo lesno Industrijo in trgovino. živahen izvoz našega lesa v Italijo v pretekli zimski sezoni je bil v zvezi z napovedanim povišanjem carine, ker so se Italijanski uvozniki iz bojazni pred uve-Ijavljenjem povišane carine v znatni meri zalagali ln so °voja skladišča hitro iz.po-polnjevali. Povišanje italijanske carine bo postavilo naše goadmo gospodarstvo in našo lesno industrijo in trgovino pred docela novo situacijo. Prva posledica uveljav-ljenja bo ta, da bo za prvo dobo naš izvoz lesa v Italijo skoro presekan, deloma zaradi tega, ker bo nova zmatno višja carina pri sedanjih cenah onemogočila vsako Kalkulacijo, deloma pa zaradi tega, ker ao se, kakor rečeno, italijanski trgovci r pričakovanju skorajšnje uvedbe višje carine, že založili za nastopajočo gradbeno sezono, da bi se tako izognili povišfku ln da bi pridobili na cenah, kl se bodo morale na italijanskem tržišču po uveljavlje-»ju višje carine dvigniti. Vsa sreča je pri tem, da so se naša skladišča v mmogih krajih precej razbremenila, sicer bi bil ta udarec katastrofalen. Naši gosipodarski krogi so o priliki zadnjih trgovinskih pogajanj i Italijo, ki eo se vršila v covemibru in decembru, ponovno opozorili na ugodnosti, ki jih je že takrat uživala Avstrija za svoj Izvoz lesa v -Italijo in ki so pritisnile naše izvozne •cene do skrajnosti navzdol, žal, zadmja pogajanja z Italijo niso bila raaširena tudi na vprašanje ureditve našega izvoza lesa, ker &o se omejevala le na izvoz živine, ki za naše kraje ne pride v toliki meri v poštev. Glede na okolnost, da gre-tfo tri četrtine vsega našega izvoza lesa v Italijo, nalaga nova situacija našim me-rodajnim krogom nujno dolžnost, da se napravijo vsi potrebni koraki za analogno tretiranje našega izvoza lesa v Italijo, kakor je bilo priznano Avstriji. Pri tej priliki se znova občuti tudi nujna potreba za preorientiranje naše izvozne politike, ki se je doslej omejevala le na žasiguranje izvoza poljskih pridelkov in prašičev odnosno živine in je smatrala, da za šumske produkte ni potrebno zasdgura- nje posebnega preferenčnega sistema odnosno primernih kontingentov. Lesno gospodarstvo je za zapadni del naše države osnova vse gospodarske eksistence. Našemu lesnemu izvozu je zato treba zasigura-ti prodajo zadostnih količin v inozemstvo, in to po cenah, pri katerih se bo gozdno delo še izplačalo. Zt danes pa so cene tako potisnjene navzdol, da gozdni posestnik za les na panju ne dobi skoro nič >ei\ Z nadaljnjim zniževanjem cen v bodoče ne bomo mogli več zasigurati si izvoza na italijanski trg, že zaradi znatnih preferenc, ki jih uživa Avstrija. Čs naše sedanje cene primerjamo po zlati relaciji s predvojnimi cenami, tedaj vidimo, da dosegajo le dobrih 50 odst. predvojnih cen. Nova obremenitev našega izvoza lesa bo torej izzvala ne samo trenuten popoln zastoj na žagah, kjer se delo baš v tej dobi običajno prične v večjem obsegu, marveč bo imela težke posledice tudi na že itak minimalne cene lesa na panju. Ce vzamemo povprečno vrednost Izvoženega rezanega mehkega lesa 10.000 Din pri vagonu, tedaj vidimo, da znaša pri »idanii carini (okrog 400 Din na vagon) italijanska carinska obremenitev okrog 4 odst. vrednosti. Pri novi carini, ki bo znašala 3600 Din od vagona, pa bo naš izvoz mehkega rezanega lesa obremenjen s 36 odst italijansko carino. Preferenca 4 lire, ki jo Avstrija dobi za svoj izvoz lesa v Italijo, pa pomeni nič manj kakor 1600 Din pri vagonu. Pri tem moramo še upoštevati, da uživa že sedaj Avstrija za izvoz lesa v Italijo prevozne ugodnosti, ki znašajo pri vagonu 100 do 200 lir, to je 400 do 800 Din. Pri najnovejših pogajanjih med Avstrijo in Italijo, ki so »e vršila nretekli teden v Rimu, pa je bilo oelo v načelu sklenjeno, da se vozna olajšava za prevoz avstrijskega lesa v Italijo zviša od dosedanjih 10 na 20 odst. Pri tako velikih ugodnostih bo v bodoče konkurenca našega iesa nasproti avstrijskemu lesu na italijanskem tržišču docela nemogoča. Na potrebo revizije Jugoslovensko-ita-lijanske zvezne tarife v tem smislu, da »e tudi našemu Izvozu lesa zasigura primerna vozna olajšava pri prevozu v Italijo, kakor tudi na nujno potrebo drugih olaišav za naš izvoz lesa, je n. pr. poslanec g. Ivan Mohorič opozoril le lani v novembru s nujno interpelacijo v Narodni skupščini. Zal se predlagani ukrepi niso Izvršili in tako stojimo danes pred nevarnostjo, da popolnoma preneha naš izvoz lesa v Italijo. Na merodajnih mestih se težkoče pri izvozu lesa iz Slovenijo mnogokrat podcenjujejo. Les, ki se izvaža iz državnih in ostalih gozdov v Bosni preko morja v Srednjo in Južno Italijo, namreč ne občuti avstrijske konkurence, kl ji je izpostavljena v prvi vrsti lesna industrija v dravski banovini, ki izvaža blago na gornje-italijanska le«na tržišča, kjer se mora boriti s preferirano avstrijsko konkurenco. ' tem p« je treba še pomisliti, da so poslovali naši državni gozdovi zadnja leta vedno s primanjkljajem, čeprav so kot dobavitelji velikih količin dosegli mnogo višje cene, kakor slovenski lesni izvozniki, kar je razvidno tudi iz zadnjega sporazuma med italijansko tvrdko Feltrinelli in državnim lesnim industrijskim podjetjem Šipadom. Nevarnost, ki preti že v bližnjih dneh prizadeti lesni izvoz, predstavlja za Slovenijo letni dohodek od 150 do 200 milijonov dinarjev. Ta nevarnost narekuje zaradi tega vsem našim merodajnim krogom nujno dolžnost, da obvarujejo naše lesno gospodarstvo in s tem gospodarstvo vse naše dravske banovine pred katastrofo. Sezonsko nazadovanje produkcije premoga v februarju Po občutnem dvigu produkcije v slovenskih premogovnikih, ki smo jo zabeležili v januarju, izkazuje statistika za februar, kakor je bilo iz sezonskih razlogov pričakovati, zopet nazadovanje. V premogovnikih dravske banovine je bilo letos r februarju na-kopanih 104.166 ton premoga nasproti 133.938 tonam v januarju in 121.352 tonam v decembru. Od januarja na februar seveda vsako leto produkcija nazadnje in traja to nazadovanje tja do srede leta, ko ee prične 6ezonsko zopet dvigati. Navzlic občitnemu nazadovanju od januarja na februar pa je bila letos v februarju produkcija premogovnikov še vedno za 10.000 ton ali skoro 11% ref-ja nego lani v istem mesecu (v februarju 1933 je znašala 94.155 ton); v primeri s februarjem 1932 (ko je znašala produkcija 121.829 ton) oa imamo seveda še primanjkljaj od 17.663 ton ali 14%. Tudi oddaja premoga se je nasproti januarju zmanjšala, in sicer od 127.013 ton na 96.914 ton. Pri tem pa je bila oddaja pre Občutno vrzet v Izobrazbi, kl vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, izpolnite s čitanjem ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega ln zabavnega štiva z mnogimi slikami). Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 m os a letos v februarja ta 15.333 ton ali 18.8 •/• večja nego lani r istem mesecu (v primeri s februarjem 1932 pa je bila oddaja za 3.9% manjša). Razvoj produkcije in prodaja in odstotno razliko v primeri z ustrezajočim mesecem prejšnjega leta nam pokaže naslednja primerjava: produkcija % prodaja % avg. 1933 92.375 + 1 84.470 + 3 eept. „ 91.296 —10 99.187 — 1 okt. „ 104.844 - 1 115.497 + 5 113.148 — 8 122.707 4- 3 129.089 + 24 128.330 + 29 96.914 + 19 nov. „ dec. „ 121352 + 1 jan. 1934 133.938 + 16 febr. „ 104.166 +11 Kakor je iz gornjih številk razvidno, se j;e produkcija slovenskih premogovnikov šele letos v januarju obč itn e je povečala v primeri z istim mesecem prejšnjega leta. Višek produkcije je znašal v januarju 16%, v februarju pa je ta višek nazadoval na 11%. Povečanje oddaje ee je v znatnejši meri opazilo ii v lanskem decembru; v letošnjem januarju je doseglo skoro 30 %, v februarja pa je ta višek zopet padel na 19 %. Povečanje oddaje v januarja je bilo skoro v celoti posledica večjega odvzema premoga od strani državnih železnic nego v lanskem januarju. Od skupnega poviška ja-nuanske oddaje v primeri z oddajo v istem mesecu lanskega leta (29.144 ton) je odpadlo nič manj kakor 24 500 ton na večjo oddajo premoga železnicam. Tidi v februarju so železnice vzele mnogo več premoga nego v lanskem februarju, čeprav se je skupna oddala nasproti januarju prece zmanjšala. Slovenski premogovniki so v februarju oddali državnim železnicam 42.975 ton premoga, to je za 9174 ton več nego v lanskem februarju. Od skupnega poviška oddaje premoga nasproti lansketni februarju v višini 15.333 ton, odpadeta tore(j skoro dve tretjini na povišek oddaje železnicam Oddaja premoga industriji je od janH-arja na februar nazadovala od 42.456 na 38.575 ton, vendar je bila nekoliko višja nego lani v februarju, ko je znašala 32.861 ton in v predlanskem februarju, ko je znašala 32.166 ton. Od tega odpade na oddajo industriji v dravski banovini 25.722 ton (lani 21.430, predlanskim 22.485). Nadalje so premogovniki v februarju oddali bro darstvu 1000 ton (k"' 95), za hišno porabo 8724 ton (9721), raznim strankam 4467 ton (4465), izvozili pa so 1173 ton (lani 637). Lastna poraba premogovnikov je znašala 5652 ton, za deputate so oddali 2964 ton, z zalog pa je bilo odpisanih 21 ton Navzlic redukciji produkcije so premogovniki v februarju oddali še z zalog 1385 ton, tako da so se zaloge premoga od začetka do konca meseca skrčile od 77.494 na 76.109 ion. Zaloge so bile lani v tem času skoro še enkrat večje nego so letos; lani so namreč od začetka do konca februarja narasle od 137.739 na 141.231 ton Manjši zaslužek rudarjev V februarju je bilo v slovenskih premogovnikih povprečno zaposlenih 5816 delavcev in se je število zaposlenih delavcev nasproti januarju skrčilo za 98. Lani ie bilo v februarju povprečno zaposlenih 6357 de lavcev, tako da je letos njih število za 541 manjše. Čeprav je bila produkcija za 11 odstotkov večja nego v istem mesecu lanskega leta, je bil zaslužek rudarjev nekoliko manjši nego lani. Znašal je namreč 5.640.000 Din nasproti 5,863.000 Din lani v februarju. Občuten pa je zaradi skrčene produkcije padec zaslužka rudarjev v primeri z januarjem, ko jim je bilo izplača nih 7.092.000 Din. Omejitev zaposlenosti se kaže tudi v številu izvršenih šihtov, ki je od januarja na februar nazadovalo od 153.666 na 122.953 (lani v mesecu februarju 118.902). Na posameznega rudarja je v februarju odpadlo povprečno 21 šihto/nasproti 26 šihtom v letošnjem januarju od nosno 19 šihtov v lanskem februarju. Gospodarske vesti sr Težkoče pri uvel javi jen ju določb o taksiranju računov. Po navodilih davčnega oddelka finančnega ministrstva bi se mora lo včeraj pričeti taksiranje računov po določbah novelirane tarifne številke 34. taksne tarife. Ljubljanski trgovci, ki ao včeraj hoteli v smislu zakonitih določb pričeti z izdajanjem novih taksiTanih računov, pa so prišli v mučen položaj, ker mo-nopoliziranih obrazcev računov niso mogli nikjer dobiti. 2e pred dnevi je finančno ministrstvo objavilo, da so ti monopolizi-rani obrazci računov v prometu, toda '.jub-:anski prodajalci monopolskih predmetov jih še niso prejeli v svrho prodaje. Mnogi so si hoteli pomagati tudi na ta način, da bi lepili taksne znamke po 0.50 odnosno 1 Din na svoje račune, te taksne znamke pa so v prometu pošle, in jih tudi niso mogli dobiti trgovci in industrijci, da bi jih lepili na svoje dosedanje računske for-mularje v svrho predložitve davčni upravi zaradi uničenja takse. Kakor doznavamo je finančna direkcija dobila obvestilo, da bodo monopolizirani obrazci računov danes prispeli v Ljubljana Bone U. aprila. Na ljubljanski boral Sta dan« deviai N?w7ork in London sa malenkost popustili; tudi devizi Milan in Berim sta nadalje nazadovali. Avstrijski šiling notira ▼ privatnem kliringu nespremenjeno 9.26 do 9.95 (v Zagrebu promet po 9.36, v Beograda po 9.40), anglegki fnuti pa noti rajo ▼ privatnem kliringu 264.50 do 256.10 (▼ Zagrebu promet po 254.96, v Beograda po 254). Za španske peiete je bilo povpraševanja v Ljubljani po 6.40. v Zacrebu pa po 6.90. Na zagrebškem efektnem tržišču ae ji Vojna škoda danes nekoliko popravila. Za kašo je bila zaključena po 309 (v Beogradu premet po 310 in 308). Nadalje so bih zabeleženi zaključki v 7% investicijskem poso-lilu po 72 in v deklicah Priv. agrarne banke (brez kupona) po 220 ki 225. Delnice Trboveljske premogokopne družbe eo ponovno nekoliko popustile la ao bil« dan« zaključene po 100. Deviie. Ljubljana. Amsterdam 2817.63 — 2808.99, Berlin 1345.14 - 1355.94. Bruselj 790.96 -803.96. Curih 1106.35 - 1113.85, London 175.08 — 176.68, Newyork 3386.06—9414.91. Pariz 225.88 _ 227.-, Praga 142.23—149.00 Trst 290.46 — 292.96 (premija 28.5 odst) Avstrijski šiling v privatnem kliringm 9.25 —9.35. Zagreb. Amsterdam 2317.69 — 2308.99, Berlin 1346.14 — 1355.94, Bruselj 799.96 do 808.90, London 175.08—176.68, Milan 290.46 do 292.86. Nevvvork kabel 3408.06—9436.31, ček 3386.05 — 3414.31, Pariz 225.88 _ 227, Praga 142.23 — 143.0©, Curih 1108.36 do 1113.85. Curih. Pari® 20.38, London 15.86, New-york 308, Bruselj 72.1750, Milan 26.18, Madrid 42.25, Amsterdam 209.10, Berlin 121.35, Dunaj 56.80, Stockholm 81.70, Oelo 79.60, Kobenhavn 70.80, Praga 12.84, Varšava 58.3250, Bukarešta 9.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.92. London 27.72, Milan 45.71. Newyork 536.55, Pariz 35.60, Praga 21.77, Curih 174.30, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna Škoda 809 den., 7% investicijsko 72 den., 8% Blair 54 — 55, 7% Blair 52 — 53, 7% Dri. hipotekarna banka 66 — 67, 4% agrarne 36 — 37, 6% begluške 54 — 54.50. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 309 — 310. za maj 304 — 906, za junij-sep-teniber 302 — 308. 1*1* investicijsko 70.50 do 71.75, 4% agrarne 97 bi., 7% Blair 52 do 52.75. 8% Blair 54.75 - 55.75, 7% Drž. hipotekarna banka 65.50 — 67.25, 6% begluške 53.75 — 54.25; delnice: Naivna banka 4050 — 4250, Priv. agrarna banka 219 do 223, Seč?rana Osijek 136 den., Trbovlje 99 — 100. Beograd. Vojna Skoda 910, 308 zaklj., 4«/® agrarne 36.90 — 37. 6% begluške 54.30 zaklj., 7®/« Blair 51.50 — 52, Narodna banka 4050 — 4100, Priv. agrarna banka 217, 216.50 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.60, Državne železnice 15, Trbovlje 12, Alpine-Montan 11.01. Blagovna tržišča 2ITO. + Chieage. 20. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: ta julij 75, za september 76; koruza: za maj 43.50. ca julij 44.125, za avgust 48.25. -I- Winnipeg. 20. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 64.26, za julij 65.125, za avgust 67.875. + Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za žito mirna. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. — Nudijo s? (vee za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneb): pšeni ta (po mlevski tarifi): baška. 79-80 ka po 147.50 - 150; banatska. 77 kg po 152.50 do 155: kornza (po navadni tarifi): nova času primerno suha e kakovostno garancijo za april po 120 — 122.50. nova. popolnoma suha. za maj po 127.50 — 130: moka: baška ,0« po 240 — 242.50. banatska po 250 do 252.50. + Novosadska blago ma borza (20. t m.) Tendenca mirna. Promet je bil slab. — Pšenica: baška okolica Novi Sad, 6remska 99 — 101; okoliea Som bor 98 — 100; slavonska 102 - 104; srednjebaška 100—102; gornjebaška 101 — 103; baška potiska in ladja Begej 108—105; ladja Tisa 106—108; gornjebanatska 97 — 99; južnobanatska 97 _ 99. Oves: baškj 54 - 56: banatski 53 — 55; sremski in slavonski. 65/66 kg 72.50 — 75; pomladni, 67/68 kg 82 _ 84. Koruza: baška in sremska stara 77 — 78; nova 68 — 69; baška in sremska za maj 71 — 73; baška ladja Beg?j 69 — 71; ladja Dunav. Tisa 70 — 72. — Moka: baška. banatska *0g< in »Ogg< 175 — 195, »2« 155—175; >5< 135 — 155; >6« 110-120; >7< 80 — 90; >8« 72.50 — 75; sremska, slavonska »Oe« in >0gg« 170 — 185: >2« 150 — 165; ,5< 130 — 145; >6< 107.50 do 117.50; >7< 80 — 90; >8< 72.50 — 75. Otrobi: baški. sremska 69 — 71; banatski 68 — 70. Fiiol: baški in sremski 110 do 112.50 + Budimpeštanska terminska bora« (20. t m.) Tendenca za konzo prijazna. Pšenica: za maj 9.55 — 9.56, za junij 9.3C — 9.37; kornza: za maj 9.51 — 9.52, za julij 9.87 do 9.88. Smrtna obsodba nad Markovičem izvršena Beograd, 20. aprila Umor beograjskega trgovca Gjorgja Stankoviča, ki sta ga v pisarni »bančnika« Mihajla Markoviča v ulici Georgea Cle-menceaua lani izvršila Mihajlo Markovič in njegov pomočnik Nikola Miljkovič, je gotovo še v spominu »Jutrovih« bralcev. Morilca sta zvabila trgovca v pisarno, da bi ga umorila in oropala, nakar sta umorien-čevo truplo stisnila v velik kovčeg, ga z avtomobilom odpeljala v smederevsko okolico in ga tam vrgla v močvirje. Policiji se je po dolgotrajni preiskavi vendarle posrečilo razkriti zločinca. Markoviča so zaprli, a Miljkovič je pobegnil. Zasledili so ga v Dalmaciji in je tedaj padel pod kroglami orožnikov, katerim se je upiral z orožjem. Markoviču je tako samemu sodilo beograjsko sodišče in ga obsodilo na smrt. Stvar se je precej zavlekla, ker se je sumilo, da sta bila Markovič in Miliko-vič tudi morilca bogatinke Drage Mitri-čevičeve, kar pa se ni dalo ugotoviti. Markovič je po smrtni obsodbi, ki jo je potrdilo tudi kasacijsko sodišče, zaprosil za pomiloščenje. Ministrstvo pravde se je, kakor je običaj, obrnilo na Markovičevo domovinsko občino — beograjsko — za mnenje o obsojenčevi prošnji. Ker se beograjski občinski odbor ni sestajal, »e ni razpravljalo v občini o tej prošnji in ministrstvo ni dobilo odgovora. Zato se Je obrnilo potem za mnenje na upravo grada Beograda (policijskemu ravnateljstvu) ln je po prejemu njenega odgovora sedaj izreklo svojo dokončno besedo. Markoviče-va prošnja za pomilostitev se je zavrnila. Občni zbor celjskih podružnic CMD Celje, 20. aprila. V ponedeljek zvečer sta imeli moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju redni občni zbor v Celjskem domu. Občni zbor je otvoril predsednik moške podružnice g. dr. Jože Bav-dek, pozdravil vse udeležence in se spominjal umrlega izredno delavnega člana, narodnega delavca g. Ivana Rebeka, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim klicem »Slava!«. Predsednik je v svojem poročilu omenil vsakoletni tradicionalni kres na Starem gradu na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov. Za bodoče leto ne bomo delali nikakih programov, vsak zaveden nacionalni delavec mora sam vedeti, kaj je njegova dolžnost do naroda ln države in da je treba posvetiti vse svoje moči našim bratom in sestram, ki živijo pod tujim jarmom onkraj naših meja. Moramo si bili svesti, da država tudi ne more vsega storiti in da dopušča, da društva sama delajo, zlasti kar se tiče podrobnega dela med ljudstvom. Dobro nam je znano, da se z našimi manjšinami ne postopa tako, kakor bi bilo treba, ampak da ae postopa celo proti določbam, ki so ra-sigurane z zakonom. Naša društva je treba poživiti s pritegnitvijo mladine, ker danes vsak narod polaga vse svoje upe na mladino, od katere jc odvisna bodočnost na-roda. Predsednica ženske podružnice g. Tea Rebernikova je poročala o delovanju žen-ake podružnice in ugotovila žalostno del-atvo, da vidimo na naših občnih zborih vedno iste ljudi, in izjavila, da je obžalovanja vredno, da se za tako važno društvo celjska javnost tako malo zanima. Na poziv predsednice so navzoči počastili spomin v preteklem poslovnem letu umrlih članic ge. Diehlove, Vošnjakove, Kir^iševe in Lebičeve. Nato sta poročali tajnica ln blagajničar-ka ženske podružnice. Ženska podružnica ima sedaj 227 članic in je v preteklem letu zbrala na prireditvah in z nabiralnimi akcijami 12.347 Din. Sledili sta poročili tajnika in blagajnika moške podružnice. Članstvo moške podružnice raste od leta do leta in je doseglo letos lepo število 200. Dohodkov je imela moška podružnica Din 3624.40. Na predlog pregledovalcev računov gdč. Debeljakove in g. dr. Jura Hra-šovca je občni zbor podelil blagajničarki in blagajniku absolutorij s pohvalo. Delegat in član vodstva CMD narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je z zadoščenjem poročal o lanski veliki skupščini CMD v Ptuju, kjer je zopet nastopila akademska mladina s svojim vznesenim elanom. Nato je govoril o našem obmejnem šolstvu in sporočil, da se bodo razmere v tem pogledu v najkrajšem času izboljšale, za kar je dobil že popolna zagotovila na pristojnih mestih. Poročal je o spremembi družbenih pravil, ki so ostala v glavnem ista, važnejša sprememba je le ta, da bo odslej volila predsednika družbe skupšči- Markovič se je zadnji čas v zaporu začel zelo čudno vesti. Postal je silno pobožen. Stal je navadno v kotu svoje celice ves zatop'ieu v molitev in jetnišničarjem nil: odgovarjati ni hotel na njihova vprašanja, češ, naj ga ne motijo v molitvi. Stvar pa je bila brez dvoma le hlinjena. ZloSinec je bil pač zaradi dolgega odlašanja odgovora na svojo prošnjo za pomilostitev prepričan, da bo pomiloščen in je s hlinjeno vensko blaznostjo hotel doseči, da bi ga odpravili v blaznico. odkoder bi se potem že dalo na kak nr.čin pobegniti. Ko ao mu sporočili, da je prošnja za pomilostitev zavrnjena, je še vedno hlinil versko blaznost. Ni hotel izreči nikakršne druge želje, ko da bi v nekaj dneh rad govoril z odvetnikom Vujancem. Ko mu je sodnik odvrnil, da se mu ta želja ne more izpolniti v nekaj dneh, ker ga jutri že zadene smrt, pač pa v nekaj uran, ni več želel govoriti z odvetnikom. Ko je prišla njegova žena Terezija, ni hotel govoriti ž njo, a ko je prišel jetnišničar, da bi mu vzel mero za fc-sto, se mu je dobrohotno zlagal, da mu jemlje mero za novo obleko, je Markovič menil, naj bo obleka lepa, da pojde ▼ njej v samostan. Krvnik Hart je brzojavno poklican prispel iz Sarajeva v Bet grad in takoj vse pripravil za justifikacijo. Markovič je bil justificiran davi ob pol šestih. V smrt je šel mirno, po obilni molitvi. Za slovo je imel daljši govor. Smrt je nastopila naglo, zdravnik je ugotovil la po petih minutah, da je srce nehalo biti. na, ne pa vodstvo na svoji seji. Poročal je tudi o razmerah, ki vladajo v glavnem vodstvu družbe, in zagotovil zboru, da a* bo na prihodnji skupščini doseglo aoglaa-je glede izvolitve novega predsednika. Glede narodnih manjšin v naši državi je poudaril, da uživajo te manjšine mnogo večje pravice nego naš narod v tujih državah. Svoj govor je zaključil s pozivom na delo za narod. Njegova, z nacionalnim duhom prežeta, stvarna izvajanja so izzvala burno odobravanje vseh navzočih. V živahni debati sta nato gg. predsednik dr. Bavdek in poslanec Prekoršek dajala pojasnila na razna vprašanja. Pred veliko gasilsko proslavo v Varazdinu Varaždin, 18. Prvo gasdkko društvo pri nas in na Balkanu je bilo ustanovljeno leta 1864 v Varaždinu. Varaždlnski gasile! bodo 14. in 15. julija slovesno proslavili 701stnk» svojega društva Odbor ee je obrnil s prošnjo za pokroviteljstvo na maršalat dvora ter dobil sedaj obvestilo, da bo pokroviteljstvo prevzel Nj. Via. kraljevič Tomislav. Dro-štvo pa je prej/elo tidi dopis odbora gasil-sk? zveee, ki čestita društvu k jubileju ter mu obljublja veo pomoč pri izvedbi pcoe'a-ve. Tako ta proslava ne bo samo lokalnega pomena, temveč bo n-efcakSen kongres gasilcev vse države. Odbor je javil svojo proslavo tudi gasilskim zvezam Gsškoslova-ške, Bolgarije, Poljske in Rumunije ter £h prosil, naj bi na proslavo poslale svoje delegate. Zgodovina jubilejnega druStva ja eek> aa-nimiva. Zanimivo j* tidi to, zakaj se Je bal v Varaždinu ustanovilo prvo jfugoelovensko gasilsko druStvo. Ko je Varaždin L 1209 posta! »svobodno in kraljevsko mesto«, sa )* začel naglo razvijati. Višje in nižje plemstvo si je gradilo hiše, v mestu pa so ee na-selils tudi razne oblasti. Pri tem ae j« močno razvijala tudi trgovina in mesto, ki se je tako naglo širilo, je bilo zaradi razliSno-sti svojih zgradb od velikih zidanih hll pa do najrevnejših lesenih koč v stalni nevarnosti požarov. Prvič eo mesto k ta 1242 zažgali Tatarji. leta 1476 in 1479 pa TurkL V letih od 1547. do 1598. pa je vse mesto po nesreči trikrat pogorelo. Strešen požar je bil na veliko noč leta 1649 in beleži kronika, da eo se v silni vročini topili cerkveni zvonovi. V spomin na to katastrofo so Varaždinci vsako leto ob veliki noči prirejali zaobljuba? procesije. Letos je bila le 285. taka procesija. Še stralnejši pa je bil požar leta 1776. ko je mesto gorelo štiri dni in štiri noči. Po tej katastrofi s8 je dozdevalo. da s? mesto ne bo nikdar več opomoglo. Mežčani eo se hoteli že razseliti, meneč. da je mestno področje zakleto in zapisano poginu v ognjM. Ko eo se iz zapadnih dežel na na§e področje razširile ideje o ustanovitvi gasilskih organizacij, je razumljivo, da so ee Varaždinci kot prvi oklenili teb idej. Štiri leta po ustanovitvi gasilske organizacije v Varaždinu je bilo ustanovljeno leta 1968 gasilsko društvo v Sisku, leta 1870. so e? organizirali gasilci v Zagrebu, naslednje leto v Zemun j in tako dalje. Od tedaj napre! je razvoj gasilstva v naših pokrajinah tako napredoval, da kmalu ne bo več občin? brez gasilske organizacije. Nemci kupujefo rudo za topove Londonski »Times« porote 1« Rla de Ja-neira. da je Nemčija nakupila v februarju v Braziliji 96 000 ton rude. kl rabi za izdelovanje topovskih cevi. Prvič po 1. 1014. se je primerilo, da kupuje Nemčija takšno rado y &oseph (Kea&eh •MoJi spomini na Staviš (cega Aleksander obilno je in pije mnogo vodke —1 Pot nad prepadom — Prijateljstvo s pisateljico Coletto — Sle-parjeva poslednja krinka — Staviskemu se majejo temelji — še ena pojedina „Pri zlati ribi" — „Empire". pogoltne milijone — Pogovor o letnih časih — Srečanje na božični večer Ta razlika med Aleksandrom in njegovo ženo, ki je bila vidna že na prvi pogled, si mi je Se bolj utrdila med obedom, ki j« sledil mojemu prvemu srečanju s to žensko. Ugodila je bila njegovi želji, da bi prisostvovala vsem njegovim zabavam, in je priredila gostijo v istem ruskem restoranu, kjer me je bil on presenetil s svojimi odkritji. Bilo je povabljeno pol tucata njegovih prijateljev, ki jih jaz nisem poznal. Večina se jih je vedla zelo prosto in je govorila zelo odkrito. Izjema je bil mlad Španec z vljudnim obnašanjem, suh, brezkrven in slaboten, da je človeka obhajal strah, s poltjo, ki je bila obenem siva in zelenkasta. Drugi so se precej robato posmehovati njegovemu bornemu teku in njegovi mineralki. Sprejemal je ta posmeh s prisiljeno in nekoliko servilno dobro voljo, da je bilo mučno gledati. Vsi so tikali Aleksandra. Tega so obšla njegova primitivna poželjenja in je mnogo jedel ter naskakoval vodko. Ustavil se je samo, da je priganjal svojo ženo z nežnostjo: »Pokusi to ribo, Arletta,« je dejal, »to redkvico s kremo, ki je pravi čudež... In te osoljene kumarice...« Ona je zavračala rahlo, toda z vidno odločnostjo, ali pa si je dala postreči z grižljajem. Niti ena beseda ji ni ušla iz njenih ust, ki bi dajala Aleksandru povod za veselje. Toda od časa do časa ga je mirno pogledala in ustavljala njegov kozarec na sredi poti do ust in s tem obračala pogovor kadar je pretil dotakniti se preveč določ' nih poslov. Ko smo se dvignili, sem vprašal: »Ali nadaljujemo drugod?« Mislim, da je hotel Aleksander še enkrat in morda pod mojim vplivom zatajiti svoje navade in se vdati klicu noči, Toda njegova žena je napravila ljubeznivo kretnjo, ki je odklanjala z odločnostjo: »Pojdiva rajši objeti najina otroka,« Je dejala. Obrnila sta se proti svojemu vozu. drug tesno ob drugem. Ker sta bila enake postave, se je dozdevalo, kakor da ga ona vodi ln čuva. Pariz je zavil v zagrinjalo tople noči eno svojih tisoč skrivnosti. Vse poletje 1933. sem delal ob bregu divjega in milega morskega zatoka na novem romanu. V tem pribežališču so mi samo časniki prinašali kakšen odmev iz hrupnega in razgibanega življenja, ki se mi je videlo kakor mesečno. Med njihovimi slikami sem nekega dne lahko spoznal postavi Aleksandra in njegove žene. Potem sem ju našel še večkrat. Vedno v Istem kričečem okolju, o priliki ceremonij, ki so primerne za povzdigovanje razkošja !ln nečimernosti: med turnirji elegance, na avtomobilskih dirkah ... D a r i u s, ravnatelj »Midija« To je bil višek njunega skupnega življenja, ki je tako Cesto teklo v najbolj temnih in revnih globinah. Ničesar jima ni manjkalo. Po modi ukrojena veselja, sijaj sezone, najbolj nora potratnost, posvetni darovi, dekorativne zveze, hvalisa-nje slavilcev in klišejev, vse to je predlo okoli Aleksandra bleščeče se, trdne in usodne mreže, v katere se je njegova negotova logika popolnoma ujela. Tako je hotela usoda, ki ne ustavlja nikoli na pol poti mož. ki so omamljeni od samih sebe. Kajti sedaj je dognano. da je takrat pretil že polom mogočni zgradbi, ki so jo na pesek in laž postavile neumorne Aleksandrove roke. Kdo drugi bi se vznemiril, iskal bi kakšne pomoči ali pripravljal umik, beg. On, ki ga je nasičala in premamila pohlevnost sveta napram vsem njegovim norim podjetjem, pa je nadaljeval kakor slepec po poti, ki se je morala končati nad prepadom. V svojem notranjem zrcalu ni več videl Sache gigola, Aleksandra, ubežnega draguljarja, Staviskega iz ječe pirata iz Orlčansa in Ba-yonnea, temveč Aleksandra, velikega, mednarodnega finančnika, ki je z agrarnimi boni hotel svetu v razsulu dati lekcijo. Nosil je znake te megalomanije tudi tedaj, ko sem ga sreCal v jeseni. Po pravici povedano, ga v tem Času nisem posebno skušal videti Nisem mislil, da bi o njem še kaj dognal. Moja radovednost je -bi]a pomirjena. Vrhu tega sta me njegova objestnost ln vrsta njegovih zabav malo utrudila. Toda ovinki usode so hoteli, da sva se srečavala bolj nego kdaj prej. V tem oktobru sem imel namreč sreCo, da sem sklenil tesno prijateljstvo z veliko Coletto. Skoraj vsak večer sem zahajal v stanovanje. ki si ga je uredila v hotelu »Clarid-ge«. Aleksander je tedaj tudi bival v Clarid-geu. kakor je zvedela vsa Francija, ko ga je moral v neki decembrski noč! ostaviti. Cestokrat se je zgodilo, da sem zadel vanj. Ce se ga hočem sedal spomniti, kakršen ie bil v teh poslednjih tednih svojega življenja in svoje presenetljive laži. ga vidim vedno, kako stoji ob stebru blizu dvigala, ki se dviga in spušča na svoji ,«oti. Njegova glava se dviga visoko in vse njegovo telo se steguje, da ne izgubi ničesar od svoje velikosti. Negiben nasmeh mu leži na ustnicah kakor znamenje, toda tako dobro naštudiran, da učinkuje vsako krat. V njem se kažejo njegovi pravilni in dobri zobje. Glas mu je siguren in zmagovit. Od daleč vprašuje ljudi, ki jih pozna. Obdaja ga veliko spoštovanje, vsesplošno prijateljstvo strežajev, hlaigajnikov, vratarjev in groomov. Zdi se, da so mu naklonjeni celo hotelski kamni. Aleksander se Čuti tukaj domaČega. To je čutiti iz njegovega dostojanstvenega ponašanja, iz njegovega protektorskega glasu, iz neke vrste ukazujoče blagohotnosti. Rad ostane tako za nekoliko trenutkov v hallu, kakor da hoče tu pomeriti svojo avtoriteto, da se dobi s tovariši, da pokaže, kako je sreCen, miren in oborožen z najtrdnejšo mladostjo. Pisateljica C o I e 11 e Ta mladostnost me je najbolj presene tila že od vsega početka, ko sva se po počitnicah prvič srečala. »Odkrižal si se najmanj petih, šestih let,« sem dejal. Kazal je skromnost, ki je bila prenasl-čena bahavosti in odgovoril: »Zelo si prijazen, da se mi tako laskaš.« In potem % dvoumnim pomežikanjem očesa: »V moji starosti se moraš pač potruditi, da boš ugajal ženskam ... Vsako jutro se telesno urim ln boksam. Da, angažiral sem bivšega šampiona ... Kaj kmalu te bom lahko položil na tla...« Zasmejal se Je, potrep-ljal me s svojo skrbno gojeno in tako slabostno roko in sva se ločila. Med tem, ko sem se dvigal, je dejal dvigalničar: »Je zelo prijazen. Ni ošaben in se rad pogovarja... ln bogat Je! Pravijo, da bo kmalu kupil hotel in ga spremenil v najboljšega v Evropi. BUa bi naravnost sreča imeti takšnega gospodarja.« Vse osobje je delilo z nJim to upanje in to naklonjenost. Vsi so ga ljubili. Celo po njegovi katastrofi nisem slišal iz njihovih ust drugega nego besede vdanosti in sočutja. Mislim, da Je v tem posmrtnem njegovem vplivu sled vljudnosti, ki je zoprvala razdirajočemu delovanju goljufije, korupcije, sebičnosti in do skrajnosti pretirane nečimernosti. To vljudnost je kazal do konca napram vsem, o katerih Je bil gotov, da ne more z njimi ničesar pridobiti, a tudi ničesar izgubiti. Suzana, ena mojih znank iz teh krogov, Je bila med njimi. Kako je mogla biti poučena o prvih pokanjih v Aleksandrovem »Empireu« ln to še prej nego tisti, ki se jih je tikalo, mi Je ostalo do danes skrivnost. Toda na nekem obedu, ki nas je združil v tej dobi, me Je vzela na stran in mi zaupala z vznemirjenim glasom: »Ne veš ničesar o našem tovarišu Aleksandru? Slabo mu gre, zelo slabo. Segel je po draguljih svoje žene, da bi zdržal ta udarec. Zelo sem v skrbeh zaradi njega. Ce bi imela denar, bl mu ga takoj dala ... Bilo bi zelo žalostno, da bi se uničil mož, kakršen je on ...« Te bojazni sem sprejel z nevero. Sreča-val sem Aleksandra dva- ali trikrat na teden. Najini pogovori so bili kratki in so se omejevali na nekoliko običajnih fraz. Toda obraz mu je bil tako jasen, glas tako krepak, da je bil videti uspeh neomajno združen z njegovimi koraki. Nedvomno si opazil v njegovem pogledu bolj živo napetost in v njegovih potezah nekaj izmučenega, a to sem pripisoval njegovi divji volji, da bi ostal mlad. Kako bi mogel slutiti, da je njegova zvezda že zatonila, ko mi je sredi novembra dejal: »Moraš na vsak način obedovati z mano v prihodnjem tednu, žena mi je naročila, naj te brezpogojno povabim. Pride tudi Coletta. Te dni sem se ji dal predstaviti. Zelo mi ugaja. Večer bo lep.« Te besede je izrekel s svojim najbolj afektiranim, najbolj »svetovnjaškim« glasom, ki mi je bil prav tako neznosen kakor nosljanje nekih žensk, kadar igrajo odličnost. O stavil ga ni niti za trenutek med vsem časom, ki 1e bil v Colettini navzočnosti. Videti je bilo, da dela to zaradi nje. Zelo se je potrudil, da bi se izkazal. »Poisson d' Or«, kjer se je ta gostija vršila, se je od njegovega zadnjega obiska spremenil po gospodarju in slogu. Velika dvorana z balkoni in ložami je nadomestila staro duplino. Aleksander je zadovoljno vzdihnil in dejal: »Ljubši mi je ta ambient. Je bolj odličen.« Obraz pa mu je potemnel, ko je videl, da sem objel svoje prijatelje cigane. »Nič ne daš nase.« je dejal očitajoče. »In sploh sem zvedel, da občuješ z nemogočimi ljudmi. Imaš zelo prostaški okus za umetnika.« Najbolj čudno pa je bito to, da Je njegov odpor imel čisto iskren zvok. A pred sabo sem videl istega moža, ki mi je v jeziku robijašev pripovedoval o svojem bivanju v ječi. Pokazal je samega sebe šele v po-žrešnosti, s katero je pospravljal ruske jedi. Neprestano Je jedel. Piti pa skoraj ni mogel. Njegova žena mu ni dovoljevala. »Govoriš že preveč,« je dejala s komaj opaznim gnevom, ki je začrtal gubo v nje običajno pokojni obraz. Vprašal sem ga bil o uspehu nove uprizoritve v »Empireu«. Njegove poteze so postale krute, ko mi je odgovoril: »To je bil seveda grozni polom. Rekel sem Hayottu, naj ohrani »Katinko« ali uvede komedije. Ne, gospod je hotel nekaj novega. Veljalo me je tri milijone... Od slej pa niti pare več, Čeprav bi ga to spravilo proč.« Hitro se je zbral in dodal: »Ne gre za denar, za načelo gre.« A čeprav se je tako hitro popravil, Je bila pogreška že storjena. Da je velikaški Aleksander, Aleksander z zlatimi rokami pokazal tolikšen gnev proti Hayottu, čeprav je šlo za tri milijone, je moral že prav globoko seči v svoje denarne vire. Spomnil sem se Suzaninih besed in vprašal: »Kako napreduje vaše novo bivališče v ulici Berry?« »O, prav počasi,« Je dejala Aleksandrova žena. »Mnogo smo spreminjali, podjetniki pa nikoli ne drže besede. A dovršeno bo gotovo za prihodnji letni čas.« »Letni Časi.« je dejal Aleksander zamišljeno, »na letne čase ni mogoče več računati Postali so nori.« Te besede so dale Coletti povod, da Je spregovorila tako, kakor ve ona sama, ki odmeva v njej vse, kar se približuje zemlji in naravi, o letnih Časih. Od časa do časa se je oglasil Aleksander s pravilnim in globoko občutenim odgovorom. To ni bilo najmanjše mojih presenečenj. Toda takšen pogovor ni trajal dolgo pri možu, ki je bil obseden po vse drugačni osebnosti v samem sebi. ZaCel je kritizirati finančni položaj Evrope. »ZaSli bomo v splošno katastrofo,« Je vzkliknil, če ne bodo sprejeli mojega obnovitvenega načrta. Oči so mu zagorele v čudnem plamenu, glas mu je zvenel popolnoma prepričano. In ne oziraje se na to, da se nismo mogli ne Colette ne njegova žena ne jaz zanimati za gospodarske mehanizne, je razlagal z logiko in strastjo svoje načrte. Po mojem ni dvomiti, da je bil prepričan o svoji ulogi rešitelja Evrope. Nadaljeval je s svojo fiksno mislijo še potem, ko je Coletto spremljal v skupni hotel. Zakaj Je Aleksander nekoliko dni pozneje tako priganjal, da bi se moj brat in jaz udeležila obeda z Dariusom, ki je bil ustanovil dnevnik »Midi«? Ali je res mislil, da bo ta dnevnik uspel in da je v najino korist, če bi v njem sodelovala? Ali je hotel izkazati uslugo Dariusu, s katerim se je vedel zelo prijateljsko, Čeprav je trdil, da ni vložil niti pare v njegovo podjetje ? Listi so zdaj seznanili svet dovolj vneto z Driausovimi potezami, z njegovim ostrim črnim profilom, njegovim bleščečim se pogledom in ciničnimi ustnicami. A ko sva se z bratom videla pri mizi, je bil za naju neznanec. Priznam, da je bilo moje presenečenje dovolj veliko, ko sem zagledal njegov eksotični obraz, ki se je v njem odražala neobičajna in drzna dobra volja. Opravili smo kmalu s tem nesmiselnim obedom, ki so ga izpolnile same anekdote in duhovitosti. Nikoli ne bom pozabil ene izmed teh: »Od Darijevega voza do Aleksandrovega prestola« bi bil dober naslov je dejal s smehom ravnatelj »Midija.« N« ostane ml ničesar več, kar U naj vedal, čeprav je moral pretoči !• dni do Aleksandrovega bega. V tem času ga skoraj nisem več srečal. Niti ne morem za trdno reči, da sem ga pred zadnjim srečanjem v tem času sploh kaj videl. Tega srečanja pa se spominjam, ker Je bilo to v dnevih pred božičnim večerom, 22. decembra proti 8. zvečer, in sem bil zaposlen s pripravami za božično večerjo. Stopal sem hitro skozi hali »Claridgea«, ker sem imel le nekoliko minut na razpolago, in mi je bilo malo sitno, ko sem zaslišal Aleksandrov glas, ki me Je poklical. Stal je na svojem običajnem mestu z visoko dvignjeno glavo. Njegove oči so gledale zelo živo. Nasmehnil se je s vso močjo svojega nasmeha. »To ni vljudno od tebe,« mi Je prijateljsko očital, »da si izginil na tak način. Brezpogojno je potrebno, da bi prihodnji teden skupaj obedovali.« »Drži,« sem dejal in mu stisnil na hitro roko. _ Dejal Je še: »Dobro se imej na božični večerji!« V noči tistega 24. decembra, ko Js moral prebiti kakor zasledovana zver t majhnem hotelu sredi Pariza, sem srečal njegovo ženo. Ura je bila okrog 11. Prihajal sem od večerje s Coletto in sem m napotil, da najdem neke prijatelje. Ko me Je dvigalo odložilo v pritličju, sem zagledal pred seboj Arletto Stavisko. Pozdravil sem jo in vprašal. »Vračate se brez dvoma, da bi sa preobleki! za božiče vanje?« »Ne,« je odgovorila z nasmehom, »grem spat, to je bolj pametno.« Nje obraz Je bil ljubezniv ln miren, v glasu ni bilo niti sledu kakšnega razburjenja. KONEC PRAVKAR IZIŠLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: Filmska umetnica NELLA HUDSON Naslovna slika: VELEMESTNI KOLODVOR (Foto) SESTI CUT (Kako se orientirajo živali?) — Dr. Maks Kremžar: EVGENIKA (1) — MILIJON LET STARA JAJCA — BENCIN MOČNEJŠI OD DINAMITA — Anton K a p p u s: ZA 6ARPLANINSKIMI OVČARJI (1) — TEHNIČNI OBZORNIK (Jeklena letala - tma) — Piši in riši z elektriko! - trna) — NALOGE JUGOSLOVENSKIH ROMANISTOV (K) — PREROK — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — A r k a d i J Averčenko - Prev. B. Br.: NIKOLI VEC VOJNE! — V ZAČETKU JE BILA OGLJIKOVA KISLINA (dc) — REKORD V IGRANJU — Margitha Matches: DIVJI PARADIŽ (14) — NEMŠKI RASIZEM IN SLOVAN STVO — DEKLETCE Z REPKOM — LEMUR V UJETNIŠTVU (kt) — »ŠPORT« NA VZHODU (h. p.) — ČLOVEK IN DOM (Ročno tkanje - u) — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — »DRESIRANA RIBA« — ANEKDOTE — Na platnicah: HUMOR (Adamson in Behacelj) Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: LJubljana, Knafljeva ulica 5, ter stan« na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Muslimanski zajtrk v Parizu Miss Pariz 1934 posluša arabske melodije v muslimanski družbi ČE BEREŠ TO, IZVEŠ? da je vodstvo nemških državnih železnic sprejelo načelo, da se ne sme odpustiti iz službe noben železniški delavec, ki je bil uslužben nepretrgoma 25 let; da uvaja Amerika otroški dan, ki se bo vršil vsako leto 1. maja; da v Nemčiji močno nazaduje število vi-sokošolcev. Od lani je padlo za več nego 7000 slušateljev. Procentualno število se bo v bodoče še bolj skrčilo; da so odkrili v bližini Punte Alice Apolona s plešasto glavo; da zaplodi podganji par v treh letih 22 milijonov potomcev; da podeluje komunistična akademija v Moskvi naslov »doktor ljeninizma«. Pridobe si ga lahko tudi inozemski absolventi; da najavija letalec Donati, ki ne je nedavno z odprtim letalom dvignil ~ višino 14.500 m, polet z navadnim letalom v stratosfero; da dovoljujejo madžarske državne železnice novoporočencem 50 odst. popust pri voznih cenah na poročnem potovanju; da je ameriška reprezentančna zborn ta nedavno obravnavala vprašanje lstalske zveze med Evropo in Ameriko; da so kobilice napadle italijansko vas Monte Rotondo Marittimo ter pokrile ozemlje tako nagosto, da so morali roje odgnati z ognjem; da so našteli v severnem delu Atlantskega oceana kakšnih 40 plavajo€ih lednikov ter opozorili ladje, ki vozijo tam okoli, da jim preti življenjska nevarnost: da so železničarji v Grčiji proglasili 24-urno stavko, zaradi česar se ie moral usta viti v Solunu Orient express. Teden dobrotljivosti Od ponedeljka do sobote imajo v Parizu tako zvani »teden dobrotljivosti« (la semaine de la Bont). Posebnost tega ted" naje, da listi opuščajo polemike, namestu njih pa objavljajo konkretne primere socialne in dobrodelne pomoči svojemu bližnjemu. Nesrečni dvoženec Budimpeštanski policiji »e je te dni prijavil 36 letni zasebni uradnik Artur Frank. Povedal je, da se je oženil 3. maja 1932 v Pest-Erzsebethu s Pavlo Fischerjevo. Kmalu nato pa se je zaljubil v deklico Fran-čiško Szapalovo, katero je peljal pred oltar brez vednosti prve žene in ne da bi se bil ločil od nje, letos 3. marca. Frank je živel dvojno življenje. Prve tri dni vsakega tedna je bil pri prvi ženi. ostali čas pa je prebil pri drugi zakonski tovarišici. Sčasoma pa mu je postalo takšno življenje neznosno. Bal se je, da mu pridejo prej ali slej na sled, zato je razodel stvar svoji prvi ženi. Ta ga je poslala na policijo. Ko bo odsedel zasluženo kazen, bo nadaljeval življenje v skupnosti s prvo ženo. Naseljenci na Galapaških otokih Berlinski »8 Uhr Blatt« priobčuje poročilo kapitana Hanocka iz Los Angelesa, kamor se je bil peljal s poštno ladjo ter je pri tej priliki obiskal tudi otok Floria-nijo. kjer živita nemški naseljenec dr. Rit-ter in njegova tovarišica Dora Korvmo-va. Hanock pripoveduje, da je našel na otoku moškega z dolgo rdečo brado v srajci, ki mu je segala do kolen, in žensko, ki je bila oblečena v nekakšno »dečvo«. Rit-ter je bil zelo vesel predmetov, ki mu jih je izročil kapitan in ko je Hanock vprašal, če ima kakšno posebno željo, je odgovorila Korvinova: »Najbolj potrebujemo zobe!« Dr. Ritter. ki je po poklicu zdravnik. si je namreč dal. preden je odpotoval iz domovine, izdreti vse zobe ter jih je nadomestil z umetnim zobovjem. Korvinova pa je to opustila in zdaj strašno trpi zaradi izpadanja zob. Na Florianiji živi poleg Ritterja in njegove spremljevalke še nekaj drugih ljudi, med njimi tudi dunajska baronica Bagnerjeva, ki je bila poprej v Parizu in Berlinu ter se je dala na otoku oklicati za kraljico Poslaniki niso potrebni Ameriška reprezentančna zbornic* j« pred kratkim obravnavala vprašanje visokih izdatkov za poslanike v inozemstvu. Nekateri govorniki so hudo kritizirali di~ plomatske zastopnike v inozemstvu, češ, da so popolnoma odveč. Posebno hudega nasprotnika poslanikov se je izkazal zastopnik države Viscounsin, Cannon. Napadal je vlado zaradi sklepa, da je treba dovoliti kredit 750.000 dolarjev za nakup po-»laniške palače v Berlinu. Tudi glede nakupa poslaniške palače v Parizu, ki je veljala 1,300.000 dolarjev, Je izbruhnil ▼ zbornici vihar. Cannon je preprečil kredit v znesku 1 milijona dolarjev, ki ga je vlada predlagala za nakup poslaniških prostorov y Moskvi. Dejal je, da so v današnji dobi radija, brzojava in letalstva poslaniki nepotrebni ljudje, ki stanejo državo samo denar, a ji ne prinašajo nobenih koristi. Za dobro in slabo voljo »Prijatelj, vi niti ne slutite, kako »em zaljubljen. Ljubim najlepšo deklioo tega sveta in je ne morem vzeti za ženo, kajti ovire so nepremagljive.« »Kaj je oče nasproten zakona?« »Ne, ne, ovire »o večje, usodnejše.« »Torej vas ona ne ljubi?« »Ah kaj, ona me obožuje.« »Torej?« »Ženska, Iri jo ljubim, nima dote.« ANEKDOTA Brigita Helmova je sedela ob jezera in držala trnek v rokah. Neka znanka, ki jo je videla v tem položaju, jo je ogovorila! »Kako vendar moreš ribariti, ko je tako strašansko dolgočasno?« Helmova ji je odvrnila: »Oprosti, zame je nasprotno, zelo razburljivo, kajti nimam niti ribarake knjižice.« VSAK DAN ENA ■A. Srečanje »Vidim, da imaš krasen površnik. Pro« sim te, daj mi naslov svojega krojača.« »Dam ti ga, a le pod pogojem, da mo ne poveš mojega stanovanja.« O R T Hermes : Celje na Igrišču Hermesa v nedeljo ob 15.30 predtekma ob 14. Simpatični Celjani, ki so Dili že zadnjo nedeljo gostje Ilirije, bodo to nedeljo gostje naSih Hermežanov, s katerimi se bodo spoprijeli v borbi za naslov prvaka LNP. Res zelo laskav in vabljiv naslov, ki pa zahteva od naiih klubov ogromno volje in športnega in borbenega duha. Ne samo od znanja in borbenosti, ampak žal često tudi od trenutnega razpoloženja posameznikov je odvisen uspjh ali neuspeh nrnogih naših klubov. To se najrajši clcga-ja v nogometnem športu, ki nam prinaša čudovita presenečenja. Srečanja med Hermesom tn Celjem so bila že od nekdaj poglavje zase. Rezultati so vedno jako tesni, največkrat pa še celo remis. Prav zaradi tega bo nedeljsko srečanje obeh klubov izredno zanimivo in napeto, tako da bodo vsi vneti gledalci lepega športa prisil na svoj račun V predtekmi nastopita VSK Triglav ln renomirano »Bi moštvo Ilirije, ki je posebno v zadnjem času dosesrlo Izreden sloves. Tekmi bosta ob vsakem vremenu. Moto-sekcifa ŽSK Hermesa Po pridobitvi športnega pirostora je agilnemu Hermesu uspelo, da je napravil na tem prostoru dirkališče. Velik del svojih dohodfoov je kluib uporabil zato, da Je pripomogel našemu kolesarstvu do večjega razmaha. Doslej so klubi prirejali tekime samo po cestah — cestne dirke — danes lahko priredijo dirke na ograjenem igrišču, pri čemer blagajniki lahko računajo vsaj na nekaj dohodkov. Nedavno pa Je sklenilo vodstvo Henme-»a, da bo ustanovilo še motociklistično iiekcijo. Pobudo za to so dali nekateri člani ln prijatelji kluba. Vodstvo Je predlog »prejelo in že to nedeljo ob 10. dopoldne b« v gostilni Habjan (naaproti »Keršiča«) v Šiški, ustanovni občni »bor moto-sek-oije. Program te nove sekcije je, da se tehnično preuredi dosedanje dirkališče tako, ria se bodo na njem že v bližnji bodočnosti lahko prirejale motoclklistične dirke. Delo za preureditev dirkališča se je že pričelo. Zato klub upa, da bodo vsi odločilni faktorji podiprli njegova stremljenja. Hermes se je že prijavil v članstvo moto-aaveza kraljevine Jugoslavije. Na občnem Kboru nove klubove sekcije se bo določil podroben program dela, in zato so nanj vabljeni vsi prijatelji motosporta. želimo agilnemu Hermesu tudi v moto-ctklistiki mnogo uspehov! Službene objave LNP (S seie p. o. 18. t. m.) Ker je Svoboda, Tržič, odigrala v redu obe predpisani tekmi, se predlaga u. o. za sprejem v redno članstvo JNS. Poziva se Svoboda, da takoj predloži svoje igralce na predpisanih tiskovinah v verifikacijo. IC o. se preda Reka, ker ni postavila stranskega sodnika pri prvenstveni tekmi Reka : Jadran 15. aprila v Ljubljani. Suspendirata se do nadaljnjega igralca 2',upančič Anton (Mars) in Palčič Hinko (Svoboda, Zagorje), dokler ne poravnata svojih obveznosti do prejšnjega kluba. Pozivajo se klubi, da v roku 8 dni pošljejo izkaznice za igralce: Mura za igralca Laczija Franca, Korotan, Kranj za :gralca Strnada Franca in Kučino Franca. Sava, Sevnica za igralca Špata Avgusta. Poziva se CSK Čakovec, da v roku 3 dni sporoči morebitne zadržke proti verifikaciji igralca Korena Franca za drug klub. Popravljajo se službene objave LNP p. o. z dne 11. t. m., da se preda k. o. s takojšnjim suspenzom Kušar Rudi (SK Trbovlje) in ne Kušar Edi, kar je bilo pomotoma objavljeno. Tajnik II. — (Dalje jutri.) Iz LNP Zanimivo predavanje za k!u" be iz Zagorja, odnosno iz okrožnega odbora Fbovlje ho jsitri v nfdeljo dopoldne v Zagorju. Zadevno so klubi obveščeni po Slogi, morebitne nadalinie informac'ie dobijo pri o. o. Trbovlje. Službeno iz OZDS v C^lju. Za prijateljsko tekmo Primorje : Olimp v nedeljo 22. t. m. ob 16. na Glaziji v Celju se delegira s. s. g. Ochs. LahkoatletSkl miting Primorja se prične popoldne ob 15.30. Na sporedu so Številne zanimive discipline s številno udeležbo, zato se občinstvo posebej opozarja na to otvoritveno prireditev v lahki atletiki. V nekaj vrstah. Zaradi pokalnih tekem med Beogradom, Zagrebom in Splitom, ki se po udeležencih lahko smatrajo za neofi-celno tekmovanje za državno prvenstvo, se je vnela v našem športnem tisku živahna polemika. Listi ugotavljajo značilen pojav v našem nogometnem športu, v katerem je znalo 6 ozir. 7 klubov izigrati vseh ostalih nogometnih klubov z vsemi rednimi in izrednimi skupščinami vred. V tej bitki je podlege tudi naš lanski i.igaš Primorje, ki zdaj skupno z ostalimi manj odličnimi kandidati za i igo iahko prisostvuje tem tekmam kot gledalec. Seveda mora v tem primeru potovati najmanj do Zagreba! — Naši najboljši teniški igrale: (ga. Gostiša, gdč. Kovač ter Prunčec in Parada) potujejo v Atene, kjer bodo nastopili na grškem prvenstvu. — Iz.bLma tekma za svetovno prvenstvo med Avstrijo in Bolgarijo bo v sredo 25. t. m. na Dunaju. Bolgarom se tam seveda ne obeta mnogo! na našem igrišču. Primorje gostuje v Oelju. Ker zaradi odpovedi Šoštanja v nedeljo v Celju ne bo drugorazredne prvenstvene tekme, Je Olimp povabil za ta dan moštvo Primorja v Celje na prijateljsko tekmo, ki se bo pričela ob 16. na Glaziji. Nastop Primorja je redek dogodek za Celje. Olimpo 'd bodo morali pokazati vse svoje znanje, če bodo hoteli v borbi s tako močnim nasprotnikom doseči časten rezultat Ob 14.15 bo na Glaziji predtekma med rezervo Celja in moštvom iz Stor. TKD Atena. Danes ob 17. in jutri oh 10. trening na igrišču. Nove članice se sprejemajo na igrišču ob nedeljah ob 11. dopoldne ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi nedeljskega gostovanja v Celju naj pridejo drevi ob 19. v tajništvo: Logar, Hassl, Bervar, Sinkovic, Pišek II., Sternad, Slamberger, Pupo, Caleari, Terček, Petelin, Molk, Legovič. — (Lahkoatletska sekcija). Na današnjem lahkoatletskem mitingu s pričetkom ob 15.30 in nadaljevanjem jutri popoldne ob 15. je obvezen nastop za vse verificirane atlete, ki stanuiejo v Ljubljani. Vsi tekmovalci naj se zaradi tega prijavijo trenerju najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Sekcijsko vodstvo naproša vse lahkoatletske sodnike, ki so klubovi člani in jih sodniški zbor ni določil v jurv, da sodelujejo v njej in s tem pripomorejo do čim lepšega izida prve letošnje klubove prireditve v lahki atletiki. — (Kolesarski sekcija) vabi vse svoje člane in odbornike na sestanek, ki bo drevi ob 20. v prostorih Delavske zbornice. Strogo obvezno za naslednje: Kosmina, Grabeč. Kru-šič, Gregorič, Oblak, Štirn, Svete, Golob, Žerjal, Jeras, Rozman. Okroglič. Vinšek Žgur. Mravlje in Klopčar. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v soboto ob 17. igra naslednje moštvo tre-ning-tekmo z Reko na našem igrišču: Jan-čigaj, Svetič, Bulievič. Primožič, Slapar, Unterreiter, Lah II., Varšek, Černač, Ri-har. Franzot, Gogala. Jutri igrajo naslednji igralci tekmo z VŠK Triglavom na igrišču Hermesa ob 14., garderoba v gostilni pri Beliču na Kavškovi cesti ob 13.15- Živa-novič. Svetič R., Pfeifer, Pikič. Lah, Grin-tal, Doberlet, Sočan. Bogme, Žitnik, Der-nik, Kveder. Jutri ob 8. na našem igrišču tekma iuniorjev s Slavijo v postavi: Krou-pa, Bizovičar, Edi, Aljančič O., Pribovšek. Stavjanik, Goršič, Rože, Pere, Erber, Eržen. Rez.: Dežman, Miiller. Popoldne oh 14. igra rez. komb. s Slogo v postavi Ma-lič, Koch Radman. Gogala. Rohaček. Cvirn Smerdu, Rihter, Scagnetti, Hortner. Alian-čič. Rez.: Pečan. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Sestanek prvega moštva bo drevi točno ob 19.30 pri »Kočarju«. Vsi in točno. Cebohin, Levi in Moko sigurno. — (Table-tenis). Danes ob 17. seja sekcijskega odbora pri »Keršiču«. TSK Slovan. Jutri ob pol 16. morajo biti na igrišču Korotana. Rakovnik, naslednji: Moša I.. II.. Marchiotti I.. Grm. Uhan. Jovanovič, Vidic, Kobal. Kolarič, Jankovič, Sluga, Leon in Galle. Stranski sodnik: Žnidarčič, reditelji: Jerančič, Batič, Sinček IT. in Ferkov. SK Jadran. Za jutri ob 10. na igrišču Hermesa se določi naslednia postava: Pele, Franci, Oven II.. Verbič, M*rolt. Lipovšek, Kocjan, Kalčič I., Brvar, Modrijan, Bene- Zanimiva slovanska sokolska statistika Poljski sokolski uradni list priobčuje zanimivo statistiko o stanju treh največjih slovanskih sokolskih zvez: češkoslovaške, jugoslovenske in poljske. Sicer podatki niso povsem točni, ker je pisec vzel pri COS podatke za leto 1931, pri SKJ za leto 1932, za poljsko Sokolstvo pa že iz leta 1933. Pi* sec sam ugotavlja, da je poljsko Sokolstvo napram ostalima dvema zvezama v veliki manjšini, saj šteje le 888 društev s 53.520 članstva, od katerih je bilo 8<1 odst. moškega in 19 odst. ženskega članstva, oziroma v številkah 43.339 članov in 10.181 čla nic. Naraščaja je štelo poljsko Sokolstvo samo 10.890 duš obeh spolov. Sokolska deca telovadi le v nekaterih enotah in je njeno število zelo majhno. Sokolskih domov ima poljsko Sokolstvo 167. letnih telovadišč 144, strelnic pa 4.5. Na vsakih 320 članov pride že po en dom, pri Sel. Sokolstvu na 385, pri jugosloven-skem pa celo na 1065 oseb lastna telovadnica. V čsl. Sokolstvu je telovadilo leta 1931. 415.257 pripadnikov, v jugosloven-skem 153.154, v poljski sokolski zvezi samo 29.422 oseb. Razmerje med telovade-čim in celok"pnim članstvom je pri Poljakih ugodne iše kakor pri ostalih zvezah, saj znaša pri članih 32 odst., pri članicah pa 47 odst., medtem ko imata čsl. in jugo-slovensko Sokolstvo le okrog 25 odst. telo-vadečega članstva Mladinski odsek Sokola I. v Ljubljani priredi v nedeljo 22. t. m. ob pol 16. v veliki dvorani Sokokkega doma na Taboru mladinsko telovadno akademijo. Ker bo ta akademija med največjimi mladinskimi prireditvami v letošniem letu. je pričakovati številnega obisk« Članstvo Sokola II. Ljubljana prosi odbor za jubilejno društveno razstavo, da da istemu na razpolago vse svoje spomine, vezane na društveno življenje od ustanovitve do danes, kakor so diplome, znaki, fotografije, plakati itd. Odbor jamči za točno vrnitev. Prinesite vse bratu Krape-žu, Jurčičev trg 2, ali pa ga pismeno obvestite, da pridemo sami po stvari. Razstavni odbor Sokol« II Sokol v Žerjavu pri Prevaljah je v soboto in nedeljo priredil dokaj težko opere ' »Potepuhi«. Režiral je br. inž. Pirkmajer, petje pa je naštudiral br. Manchler. Najlepša hvala tudi agilnemu br. Skačeju iz Mežice, ki je vodil in naštudiral godbo z orkestrom. Scenerijo je uredil br. Dodič. Opereta je prav dobro uspela in je bila trda preizkušnja igralskih sposobnosti naših amaterjev. Priznati pa se mora, da so igralci in igralke dobro rešili svoje vloge. Pevskemu zboru bi bilo treba še nekoliko vaj, tla bi zmogel tudi višine Želeti bi bilo tudi nekoliko jasnejše izgovarjave in pa »elkanje« nai bi se opustilo. Delno je tudi motilo, da so bili pevci včasi premalo obrnjeni proti občinstvu. Škoda, da prevod iz nemščine ni prav najboljši. Dvorana je bila obakrat natlačena. Veseli nas, da sta nas obiskali sosedni društvi iz Črne in iz Mežice. V soboto bodo igro ponovili v Žerjavu, v nedeljo pa bodo gostovali v Podpeci. Upamo, da se nam igralci v kratkem spet predstavijo. — Telovadni oddelki se pripravljajo za okrožni izlet, ki bo 10. junija v Žerjavu. Obenem proslavi društvo svojo 15 letnico. Brnski spominski zlet se bliža. Priredita ga obe brnski župi. izdan je že mali propagandni leta« in besedilo za predpisane skupne vaje z glasbenim s^remljeva njem V službo propagande je stopil "tudi brnski radio, kjer je imel svoje prvo predavanje br. dr. Vlad. Groh, predsednik detič; stranski sodnik: Lukežič; reditelji: Bezlaj, Klir, Burger; blagajna.: Soklič. Reditelji in blagajnik morajo biti točno na mestu ob 9.30. Nocoj ob 20. uri se prične v zimskem kopališču Ilirije začetniški tečaj za crawl. Udeležijo se ga lahko vse dame in gospodje, ki imajo veselje do plavalnega športa. Tečaj bo ob sredah in sobotah od 20. do 21., od 21. aprila do 30. maja. Prijave se sprejemajo v kopališču pred pričetkom treninga. Nogomet v Novem mestu. Na Lolri bo jutri ob 14. prijateljska nogometna tekma med karlovško Sparto in domačim Ela-nom. Pridite v čim večjem številu! SK Reka. Danes ob 16.30 naj bodo ob vsakem vremenu na igrišču Ilirije: Pikič, Bojan, Nany, Drage, Korle, Dane, Plno, Zinke, Broni. Cankov, Ciuha, Cuč in Kor-li. — Jutri ob 8. trening za I. in n. moštvo Za avtobusno vožnjo lz Celja v 1 jub-Ijano k jutrišnji tekmi Hermes Celje se sprejemajo prijave danes do 11. dopoldne v trgovini Tineta KopuSarja v Narodnem domu v Celju. Prostih je še nekaj mjst. Treningi SK Celja. Nogometna sekcija Celja obvešča svoje članstvo, da so obvezni treningi ob naslednjih dneh, vselej od 17. dalje: v ponedeljek kondicijski za mladino, v torek kondicijski za I. moštvo in rezervo, v sredo za old-boys, v četrtek skupni trening I. moštva in rezerve, v petek za mladino. Treningi ob navedenih dneh so strogo obvezni ln bo neopravičen izostanek stroko kaznovan po pravilniku. SK Sloga. V nedeljo ob 14. naj bodo na igrišču 11'rije naslednji" Umek. Sker-janc, Samar. Senčar Lado, Starman Lado. Perovič. Senčar Polde, Sevarevič, Marte-lanc, Pipp, Poznič; rez. Bari. Ob 16. prav tam pa naslednji: Lipovšek. Trobec, Mrk-vička, Ninkovič, Starman I., Starman II., Podrekar, Rihtar, Praunseis, Zupančič. Lejkn: rez. Umek. Smučerji, poletite Koroško! V tem raju zimskega športa v Savinjskih (Kamniških) Alpah Vam nudi najboljšo m poceni oskrbo Kocbekov dom, 1808 m nad morjem. Dohod je iz Luč v Savinjski dolini, odkoder vodi prav do Kocbekovega doma dobra zimska markacija. Hoje je 5 ur. Pri Planinšku, na pol poti, imajo turisti udobno prenočišče in tudi kaj toplega. V Lučah čakajo pri vsakem avtobusu vodniki jn nosači za prenos prtljage. Avtobus Celje —Luče odhaja vsak dan ob 16.40 izpred celjskega kolodvora. Zveza je tudi po železnici. Celje (odhod 7.45) — Šmartno ob Paki (prihod 8.29). dalie poštni avtobus s prihodom ob 10.25 v Luče. Vremensko poročilo s Korošice: Kocbekov dom na Korošici, 20. aprila. Snega 3 do 4 metre. Zjutraj srenj, podnevi sneg solnat. Solnčno vreme. Smuka idealna. Izgledi še za ves april in maj sijajni. Dom popolnoma oskrbovan in z vsem založen. lit VO zletnega odbora. Predavanja se bodo vršila do maja vsakih 14 dni, kasneje pa vsak teden. Junaško društvo Plovdlv v Bolgariji. V lepem mestu Plovdivu, drugem največjem v državi, so si bolganaki Junaki postavili krasno lastno telovadnico ln tudi njihova četa Karšiak v bližini mesta se že lahko ponaša z lastnim krovom. Telovadnica v Plovdivu, zidana po vzorcu naših domov, je stala okrog poldrugi milijon levov in je vzorno urejena. Po sokolakem zgledu so tudi v tem primeru člani in naraščaj vložili v člansko delo pri stavbi mnogo truda io tako pripomogli k čim večji stavbi. Društvo pripravlja v mestnem parku letno telovadlšče in Igrišče za deco. Plovdivskl Junak šteje s svojo četo v Krašiovu nad 2000 pripadnikov ln je morda najjačje junašlko društvo. Zborovanje absolventov trgovske akademiie Ljubljana. 20. aprila Pod lastno streho, v moderni novi palači trgovske akademije so to pot zborovali absolventi trgovske akademije. Udeležba je bila prav zadovoljiva, prišli so tudi nekateri predstavniki, ki jih je predsednik kluba Andrej Smid toplo pozdravil Nato je podal zanimivo poročilo tajnik M'rko Senk. V vsej dravski banovini je trenutno okrog 600 absolviranih trgovskih akademikov Že pred 10 leti je peščica njih ustanovila klub. v katerem ie danes včlanjenih okrog 100 absolventov. Malobrižnost ie torej očitna. Večina absolventov je zaposlena pri denarnih zavodnh. precej jih je tudi v državnih službah, posebno v računsko-knjigovodstveni stroki, okrog 10 odstotkov je samostojnih trgovcev, nezaposlenih pa je približno 15 odstotkov. Gmotno stanje uslužbenega absolventa je glede na njegi>-vo kvalifikacijo šibko, saj znaša njegova povprečna plača 1000 do 1200 Din Klub je izposloval absolventom trgovskih akademij (brez diferencialne mature) svobodno nadaljevanje študija na trgovski visoki šoli v Zagrebu. Z novo uredbo prosvetnega ministra pa lahko absolventi trgovskih akademij po končanih študijah na trgovski visoki šoli v Zagrebu položijo tudi doktorat Se vedno pa je klubova važna naloga, da izposluje absolventom trgovskih akademij svoboden vstop na univerzo vobče. Zaključni izpit na trgovski akademiji mora biti enak maturam. ovreden gimnazijskim Klubov blagajnik g. Rojina se je v prijetnem humorju samo začudil, kako je le še mogoče, da klub sploh obstoja. Nu. nekako vendar le gre. Lepo je nato izprego-voril predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. Povedel je mlade tovariše v one čase. ko je še bil dijak v Pragi. Tudi takrat niso bila pota v življenje posuta s cvetjem, službe nikakor ne na izbiro, tudi takrat se ni smel zadovoljiti pravi trgovski človek s tem, kar mu je usoda slučajno naklonila. Že takrat, ko je teklo vse v starih tirih, je bilo treba velike borbenosti, vztrajnosti, volje do dela. A danes je treba imeti podvojeno borbenost in prav posebno energijo. Trgovski človek si mora zastaviti gotov smoter in tako dolgo vztrajati, da ga doseže. G. Jelačin je zvesto obljubil pomoč, da se bo dolgoletna želja po javni gospodarski knjižnici čimprej uresničila. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Roman Golob, ki je takoj izrekel nekatere misli o svojem novem delovnem programu Posebno toplo se je spomnil odličnega vzgojitelja in strokovnjaka g. dr Bohma. ki je bil ob osnovanju kluba direktor trgovske akademije. Se zdaj je go- spod docent • svojimi nasveti vedno na razpolago. Predsednik je ie prečital resolucijo, ki je bila v celoti sprejeta. Polni najboljših vtisov, naukov in novih Idej so se zborovalci razšli. Odkritje kovačnice 20dinarskih srebrnikov Višnja gora, 20. aprila V torek ob 21. uri je prišel v Omahnovo gostilno kmečki fant iz Peči pri Polici in naročil pri natakarici cigaret rlačal jih je z 20dinarskim kovancem. Natakarici in tu-dis lučajno navzočnemu finančnemu pod-pregledniku g. Dežmanu se pa kovanec ni videl prave barve, zaradi česar je kupec takoj hotel dati v zameno drugega. Ta nenavadna uslužnost kupca je imela za posledico. da so hitro avizirali orožniško postajo, ki je poslala svojo patrolo k Omah-nu. Pred prihodom patrole je še stopil kupec pred hišo. a se je spet vrnil. Ko je patrola dospela in se je točno ugotovilo, da je kovanec falzifikat. so fanta preiskali in zaslišali. Orožniki so nato izvršili tudi hišno preiskavo v fantovem rojstnem domu in so našli pripravo za vlivanje kovancev. Naposled je tudi fant priznal svojo krivdo. Kovancev pa pri njem niso našli. Ko pa so nekoliko preiskali prostor pred Omahnovo gostilno, so vendarle našli še dva ponarejenca. ki ju je fant odvrgel v onem času. ko je za trenotek stopi! iz hiše Na sodišču fant dejanja ne taji in ga prizna v polnem obsegu. Pred časom je bil uslužben v Tečkovi delavnici cementnih izdelkov v Starem trgu pri Višnji gori. Tam so za nagrobne spomenike vlivali razne odtiske iz gipsa ali kovine Dalje časa je že brez posla in zaslužka. RazboriU. a nepremišljena glava je mislila: če Je šlo ono. pojde morda tudi denar. Kupil je v Ljubljani ustrezajočo kovino, sd napravil doma pripravo in poizkusil. Seveda so njegovi izdelki lahko ločljivi od pristnih. Že kovina sama na sebi jih izdaja. On in njegov brat. ki je morda tudri zapleten v zadevo, premišljata zdaj za omrežjem v Višnji gori o hudih posledicah nedovoljenega udejstvovanja. Iz življenja na deželi BLED. Kino »Bled« bo predvajal drevi in jutri v nedeljo film o zimskem športu »Beli vragi«. Dodatek nov tednik, kulturni film In šala »Bimbo«. Repertoar POLJČANE. Sokol se prav vneto pri- Bravlja na letni nastop, ki bo 1. julija, •ruga društva prosimo, da za ta dan ne določijo svojih prireditev. — Dramski odsek pripravlja zdaj materinski dan, ki bo prvo nedeljo v maju in bodo Sokoliči in Sokoličice uprizorili Ribičičevo igrico s petjem »V kraljestvu palčkov«. — Vročina je tudi pri nas huda. V sredo smo imeli v senci 25 stopinj. Tudi Boč je že ves oze-lenel. dasi ga običajno šele sv. Jurij (24. aprila) obleče do polovice. — Marljiva knjižničarka Sokola, poštna uradnica gdč. Anica Krašovičeva, je prideljena pošti v Šmarju pri Jelšah. — V Studencah pri Polj-čanah so pred kratkim ustanovili Društvo kmečkih fantov in deklet, ki priredi v nedeljo igro »Davek na samce«. RIBNICA. Zvočni kino »Sokolski dom« predvaja danes v soboto ob 20. in jutri v nedeljo ob 15 in en četrt in 20. uri senzacionalen film »Sled v snegu«. Harry Piel. Za dodatek zvočni tednik. SELNICA OB DRAVI. V času od 2. januarja do konca marca L 1. je priredila kr. banska uprava trimesečni gospodinjski tečaj na pobudo tukajšnje kmetijske podružnice in krajevne organizacije JNS. Tečaj je posečalo 16 deklet, od katerih so nekatere hodile dnevno po dve uri daleč k predavanjem. Dne 25. marca je bil zaključek tečaja z lepo uspelo slavnostjo. V okrašeni dvorani g. Doplerja je bila razstava, ki je nazorno pokazala uspehe trimesečnega dela. Zaključno slavnost so posetili g. narodni poslanec dir. Ljudevit Piv-*o. g. sreski načelnik dr. Senekovič in drugi zastopniki oblastev. Bodi na tem mestu izrečena zahvala g. Volmajerju Ivu in go-spej za ves trud in naklonjenost v prid gospodinjskemu tečaju. SV. MARJETA N»I2E PTUJA. »Jutro« je nedavno poročalo o zaključku našega kmetijskega nadaljevalnega tečaja. Poročilo ni bilo popolnoma točno. Zaključek tečaja je bil že 11. marca, šolo je dokončalo le 33 fantov ln veterinarski svetnik g. dr. Jedlička ni bil udeležen ne kot predavatelj in ni bil niti pri zaključku. Snov iz živinozdravstva je predaval g. Jožko Nardin, živinoztdravnik lz Orimoža, ki se je udeležil tudi zaključka tečaja. TOMIŠELJ. V nedeljo 15. t. m. se Je vršil v Gasilskem domu občni zbor krajevnih organizacij JNS za TomišelJ In za Vrbljenje. Zbor je otvoril g. Mavec Jakob, dosedanji predsednik, ki je poudarjal po-treibo združitve obeh pod krimski h organizacij v eno, posebno še zato, ker sta zdaj obe občini združeni v eno, kar so odobravali prav vsi člani, ki Jih je bila nabito polna dvorana. Nato je povzel besedo predsednik občine Tomišlja g. Mo-dic Jakob, ki je v svojem govoru nagla-Sal nujnost še agilnejšega dela v organizaciji. Poročal je o delu za združitev občin v Podkrlmju, kar je zdaj dokončno urejeno s tem, da pripade k občini To-mišelj k o. Jezero, od občine Tomišlja pa je odvzeta bivša občina I&ka Loka. Učitelj g. škafar Ivan je podal poročilo o političnem položaju in posebno podčrtal delo naših poslancev za kimeta. Poročal je dalje o delu krajevne organizacije. Prav vzorno disciplino je pokazalo članstvo pri zadnjih občinskih volitvah, saj so se udeležili volitev prav vsi člani, ki so s tem dokumentirali svojo zavednost. Pohvaliti je tudi dejstvo, da zlasti pristopajo v organizacijo mladi fantje. Kot poverjenik Vodnikove družbe je g. šteafar nato pozval članstvo, da se v čim večjem številu vpiše v družbo ln s tem odpre vrata lepim knjigam v svoje domove. Novi odbor sestavljajo: Modic Jakob, predsednik; Susman Ivan, podpredsednik; škafar Ivan, tajnik; Japelj MIha, blagajnik; Mavec Ivan, Virant Andrej, Furlan Martin, Petelin Anton. Peruzzi Vlado ln Jaklč Ivan, odlbornlki. V nadzorni odbor so bili Izvoljeni: Mavec Ivan, Rogelj Ivan in Dolenc Andrej. Pri slučajnostih se Je vršil razgovor o raanih domačih težkočah. posebno o hudourniku -Iškl, ki povzroča nafilm kmetovalcem hude brlge. Sklenilo se je pozvati tudi še nevčlanjene pristaSe v or-eanlzacljo. Razveseljivo dejstvo Je. da so se udeležili občnga zbora tudi Jezerani. Ta občni zbor je ponovno pokazal zavednost In disciplino članov JNS v Podfkrim-ju. Strnjene so vrste naših zvestih članov in navdaja nas vse zavest, da napredujemo. DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 21.: Gospoda GlembaJevL Izven. Znižane osne od 6 do 20 Din. Nedelja. 22.: Gospodična. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: Bratje Karamazovi. Goetovant« v Celju. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 21.: Knez Ieor. C. Nedelja, 22. ob 16.: Proslava materinskega dne. Izven. — Ob 20.: Ples v Savoju. Izven. Znižane cene od 8 do 30 Din. Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek. 24.: Prodana nevesta. Izven. Znižan« cene od 8 do 30 Din. ★ Ivan Levar ropet na odru naie drame. Drevi nastopi po enoletnem presledku v naši drami zopet njen najodličnejši član gop. Ivan Levar. Igra eno glavnih ulos v Krleževi drami »Gospoda Glonbaje-vic. Cene so od 6 do 20 Din. Predstava je izven abonmaja. Tragedija »Mojster Anton Hit«, katere avtor je znameniti nemški dramatik Ortner, j? razdeljena na 10 slik, v katerih avtor prikazuje krivdo in prečisčenje Antona Hita. Vas in mesto se križata s svojo mentaliteto in avtor na izredno globok način prikazuje poguben vpliv mesta. Tragedija spada k najboljšim tvorbam dramatike zadnjega časa. Naš prevod je oskrbel dr. M. šmalc % živo domačo govorico. V komadu je zaposlen ves dramski ansambel in sodeč po skušnjah, bo komad izredno uspašno podan. Premiera bo v soboto 28. t. m. Velifastna Borodinora opera »Kne« Igor« se poje drevi za red C. Naslovno ulo-go poje gosp. Primožič. V ostalih ulogah nastopijo ga. Thierry - Kavčnikova, Golo-bova ter gg. Marčec. Janko, Marjan Rus, Ba-novec, Zurpan in Josip Rus. Dirigira kapel-nik Štritof, režija jj* Primožičeva. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 21.: Dama na 6labem glasu. Nedelja, 22.: Dama na slabem glasu. * »Dama na slabem glasu«, izvrstna veseloigra, ee ponovi zadnjič v sezoni v Šentjakobskem gledališču drevi in jfatri ob 20.15. Igra je zelo zabavna in duhovita, tako, da so se vsi obiskovalci temeljito nasmejali. Naslovno ulogo igra ga. Ervina Wrischer-Petrovčičeva. Glavne moške uloge pa igrajo eg. Košak, Karus in Hanžič. Ostala zasM-ba ista kot pri premieri. Cenjeno občinstvo naj blagovoli kupiti vstopnice že v predprodaji, da se tako izogne navalu pri večerni blagajni. Vstopnic-e e bodo dobila od danes dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. Ker sta to nepreklicno zadnji uiprizoritvi veseloigre, naj nihče ne zamudi prilike ogledati si to zabavno m izvrstno naštudirano igro. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota. 21.: Hokuspokus. C. Znižan« eene. Nedelja, 22. ob 15.: Jurč-ek. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. — Ob 20.: X. Z. Uprizoritev Dramskega studia Zveze kulturnih društev. Radio Sobota, 21. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošča. - 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: O gluhonemi deci (Vilko Mazi). — 18.30: Zabavno predavanje: Danilo v Benetkah. .— 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19.30: Zunanjepolit. pregled (dr. Jug). — 20: Radio - orkester. — 20.45: Dva mlada harmonikar ja v boju mied seboj (Vilibald Jenko iz Grosjpelj in Kucler iz Horjula. — 21.30: Flavta s spremliievanjem kitare, izvajata gg. Fatur in Hefler. — 22: Cas, poročila, lahka glasba. Nedelja. 22. aprila. LJUBLJANA 8.15: Poročila. - 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanj? (dr. Potočnik). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 9.45: Plošče. — 10: Zdravstvo: Vojni plini (dr. Korbar). — 10.30: Operetna ura: pojeta ga. Poličeva in g. Jelačin s spremljevanjem radio - orkestra. — 22.15: Slovanska glasba radio - orkestra. — 12: Cas, plošče. — 16: O d eibeloplodnem koetaniu in domačem orehu (Flego Anton). — 16.30: Fantovski kvintet iz Dev. Marije v Polju, vmes citraški teroet Vesne. — 20: Opereta »Mala Floramve« na ploščah. — 21: Jugoslovanska glasba radio - orkestra. — 22: Cas. poročila, lahka glasba. BEOGRAD 15.30: Zborovsko petje. — 16.30: Jjgoslovenske pesmi. — 20: Mozartov koncert. — 20.40: Orkester. — 21.20: Srbski večer. — 22: Plesna muzika. — ZAGREB 12: Plošče. — 17.30: Godba za pl*6. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert — 22.15: Lahka glasba. — PRAGA 19.15: Komorni koncert. — 20: »Prodana nevesta«. _ 22.25: Kvartet harmonik. — BRNO 19.15: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.52: Orkestralen koncert. — 21: Zabaven program. — 22.25: Plesna muzika. — DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert. — 12.35: Lahka glasba. — 15.30: Komorni koncert. — 17: Orkestralen in pevski koncert. — 20.05: Spevoigra. — 22.05: Plesna glasba. — BERLIN 19: Komorni koncert — 20: Orkester. — 22: Lahka in plesna muzika. — KONIGSBERG 20: Koncert po že-ljah poslušalcev. — 22: Nočni koncert ^ MOHL-ACKER 19.30: Cajkovskega opera »Pikova dama«. — 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Lahka glasba. — 20: Madžanfce pesmi s cigansko godbo. — 22: Operni orkester. — 23: Plesira muzika. — RIM 15: Prenos opere. — 20.10: Koncertni večer iz Milana. — 20.55: Operetni večer. K U B A N Y-JE V MATE ČAJ hrani ter krepča živce in mišice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse napore. Kdor ga redno pije, »e mu nI bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Lenstek, Ljubljana, Resi jeva c. I, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovet nogometaSi: pijte ga redno! 128 atts 33 Krinka proti krinki Romao In potem je obvisel tam oblak, miren, tih, brez diha m giba. Spal je na motni šipi. Ničesar ni bilo več videti. Za oblakom je bila zakladnica. Kaj se je godilo? Young je zahropel: »Bebci smo! Ta beli oblak ni nič drugega kakor žepna ruta, ki }o je lopov obesil na lečo aparata v zakladnici. Glava ... glava... Njegova glava, ko se je sklonila čez lečo... ta peklenšček!... K vratom ... k vratom ... in tja... Tja!.,, Strahoten smrtni krik, ki se je razlegel iz zakladnice, nas je udaril kakor tisoč bičev. »Krmar... Bog se ga usmili...!« je zatulil kapitan, kakor da bi mu bilo grlo zadrgnjeno. Vsi trije smo se malone hkratu zapodili v vrata. »Odprite vrata, da bi vas, odprite vrata...« sem zavpil, čuteč, da jih sam ne morem odpreti. »Vrata so zaklenjena. Jaz norec sem menda dregnil v zakle-palno stikalo...« je zakričal Young kakor histerična ženska in stekel k stikalu. Luč je blisnila. Luč, po obrazih, raztrganih od strahu, groze in razburjenja. »Ona vrata sem pustil zaprta. Vsaj uiti nam pes ne more...« mi je Y0ung zavrešča! na uho, kakor gluhcu. Vrata so odletela. Kakorj bik je planil kapitan mimo mene. Skozi vrata, ven! In kakor bik v klavnici se je zrušil na tla. Nalik črnemu, hitremu jeziku je bilo nekaj udarilo po njem. Pendrek... v roki, ki je švigala kakor živa burja ... Kapitan mi je telebnil pod noge. Sila njegovega padca bi me bila skoraj potegnila za seboj... moj hrbet se je sključil. To je bilo moja sreča. Pred* seboj sem videl veliko, črno senco. Iz te sence je švigala roka, ki je nosila smrt. S strahovito močjo je ušknila roka smrti preko mene. Zažvižgala je preko hrbta, ki sem ga bil upognil v svojem spo-tikljaju. Moja glava je začutila trdoto smrti. Brne mi je oprasnila kožo. Čeprav me je samo oprasnila, vendaT so mi zamigijale pred očmi ognjene kače. A tedaj je nalik jezni živali planil samokres čez moj hrbet. Bil je Youngov, proti patru je planil. Bilo je, kakor da bi nevidna roka potegnila patra nazaj. Ko sem se spet pobral, me je krilo Youngovo orožje. »Zaigrali ste, pater... pendrek iz roke! Ne obotavljajte se niti trenutka... če ne, vas ustrelim... kakor psa!« ^oung je lajal, pena besnosti mu je vrsela na ustnicah. Smrt se je obračala proti patru. Upirala se je dosedanjemu gospodarju. Pater je stal na mostu smrti. To sem videl, ko sem pogledal Youngu v oči. »Finis?!« je rekel pater z rahlim, čisto krotkim glasom. Njegov glas se je tiho potegnil po prostoru, kakor poganjajoča mačka. Kar grozil Je s svojo krotkostjo. V tem glasu sta se skrivali izdajstvo in ukana... Vrgel je pendrek na tla. Pater Je bil ujet, in Y0ungov glas Je trepetal od udržanega zmagoslavja, ko mi je zaklical: »Nadenite lopovu lisice. Ne bojte se, moj samokres mu meri baš med oči... Nate!« To rekši je s prosto roko potegnil iz žepa nekaj kovinastega, svetlega. A tisti mah sem opazil, kako se je vil iz pendreka, ki je ležal na tleh, tenek pramen dima. Dim iz gumastega pendreka? Roka z žvenketajočim železjem mi je omahnila... »Izdajstvo... Y0ung... pozor na pendrek!« Hotel sem planiti tja. Pa je bilo prepozno. Ognjen jezik je že lizal po tleh... najprej rdeč... potem pa bel... rezko bel.,, Belina je kipela kakor gejzir in trgala oči. Zrenice so le zabolele. »Bliskovna luč...« je zatulil Yotnig. Roka me je popadla za grlo. »Pes...!« Grohot je zavrel iz kipeče beline. Tedaj me je roka izpustila. »•Mislil sem... da je...« ie z dušečimi se pljuči zasigal Young. »Hi... hi... hi... ali vidite, kako se vam odpirajo nebeška vrata... in kako vas obdaja rajski sijaj?... Ta svetloba... je... luč spoznanja...« se je rogal glas. Bil je daleč od nas. A v svoji slepoti smo drli za njim. Strašna belina se je ublažila. Bolečina je ponehala. A zdaj so se vzdignile megle, megle, ki so nas vse zavile. Kar opotekali smo se v njih. in vendar smo šli za rogajočim se glasom. UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE! NILO za ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUGA ZORNA PASTA (poi$kuiUe! POIZKUSNA ŠKATLA 3'- DIN S ENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ia ienitve se zaračunajo po Din 2,— za vsako besedo. Din 2.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje □aslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20___ Vsi ostali oglasi sc zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslnvnv Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|SM « _ __ odgovor, priložite VID J» V ZlUimkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vpraSanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Agilnega zastopnika iiče vodeča tovarna čepi-c. Prednost imajo e poznanjem stroke. Ponudbe ne K. B U J, tvornice čepic, Split. 1:1341-5 beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje ca •slova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din. Dilakl 12 D!n Nemško konverzacijo ia pouk nudi »obražena gosf« po 10 Din »* uro. Gleda ;5ka ulica 16 pritličje — pri g. Rehek. 11243-4 Sluibodohi Beseda 1 Din daves 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši rnosek 17 mn Šiviljske pomočnice prvovrstne, popolnoma samostojne. z več'etno prakso sprejme takoj modni atelje Vide Renčelj, Ljubljanska kredit. b3nka IV/TI 11575-1 Traži se kro.iačica belog rublja koja je perfektna kako a krojenju tako i u adjueta-ranju muškoga rublja i koja je več d u že vremena radi ia u ivornici muškoga rub ja u to me evojstvu. — Prednost iraaju neudate de-vojke. Engier Albert, po-d-na trgovina, Subotira — Strossmajerova ulica br. 8 11374-1 Barvar. pomočnika tekstilnega — s.imos trojnega išče Specijalna Bojad:saona M. S'am.t>fer, Bač. Paanka 11460-1 Voznik za razvažanje kruba ln peciva, kateri pozna Ljubljano, in je že bil v takem poslu zaposlen, dobi »talno službi. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten 100«. 11405-1 Dekle lahko starejše, pridno in pošteno, vajeno samostojne kuhe in vsega gospodinjstva. po možnosti malo šivanja, dobi službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra službe«. 14281-1 Frizerko dobro delavko z večletno prakso sprejme salon Ter-zič, Čakovec. 11414-1 Beseda J Din davek 2 Dtn. za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Učenca s prhnerno šolsko izob-az-bo, ne nad 16 let starega, zgovornega in poštenega. t trgovino mešanega blaga sprejme M. B r i S k i, Bežigrad 13. 11431-44 Službe išče Seseda 50 para. daves 2 Din za Slfro aH da-tanje naslova 3Dln. Naj-manjs ZDesek 12 Din Mlada dama inteligentna, znvoSoa slovenskega, nemškega in madžarskega jezika, uporabna tudn za vse gospodinjske posle, iiče mesto prodajalke a'i v podporo gospod nji. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko »Takoj iščem«. 1,1348-2 Mesto hišnika za takoj ali pozneje iščeta mlada zakonca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in poštena«. 11478-5 Knjigovodja- korespondent zmožen slo v., srbohrvaščine, nemščine in strojepisja, išče namestitev. — Ponudbe na og'asni oddelek .Jutra« pod »Bilan. ist«. 11378-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Pioooli. Tyrševa (Dunajska) eeeta Štev. 6. 8486 Zelo poceni se oblečete pri Pre iker ju v Ljubljeni, Sv. Petra cesta št. 14. 133 6 Avto, moto Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovorni avto tritonski, dobro ohranjen, kupimo proti zameni dvo-tonskega s primernim doplačilom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Klanjoi«. 11351-10 Ljuba Jurkovič: MALA* * > KRALJICA * (Ilustriral V. Maai) 61 Ko je Pingvo IV. vstal, sta se z Ll-bom XIV. dolgo razgovarjala. Sklenila sta, da okličeta Lilico za malo Kraljico noči in priredila v njeno čast veliko slavnost na Belem stadionu, kjer bo tekma vseh živali, kar jih živi na ledenih gorah vsega sveta. Libo XIV. je dal ukaz in ga razposlal po galebih na vse strani. Motorno kolo s prikolico, popolnoma re-novira.no, pripravno za potnika, poceni naprodaj. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11381-10 Avtobus Delahaye krasen, skoro nov, za 16 oseb. zelo ekonomičen, izvrsten voz. posebna prilika, in rabljen avtobus za 14 oseb. znamke Renault. z"!>0 poceni naprodaj. Izvolite si ogledati skladišče vseh vrst zaprtih in odprtih avtomobilov po najnižjih cenah. An to Union, Horch. Wanderer. DK\Y. Audi. Zag-eb. Kraljice Marije ul. 2-5. telefon 33-85. 1,1:283-10 Beseda 1 run daves 2 Din za Slfro ali dajan le na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostiln, štedilnik manjši. kup;m. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pnd značko »Dober«. 1:1429-7 Kapital Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na sIots 5 Din Najmanj« znesek 17 Dtn. Bančne vloge kupujemo 1o prodajamo najk nlantneje. Naročila it orovince izvršujemo najza-nesljiveje. Ta odgovor prosimo priložiti 8 Din v znamkah. Poslovni zavod, d. d., Zagreb. Praška ul. št. 6H. 124-16 20.000—25.000 Din posojila iščem za takoj proti dobremu jamstvu. Obresti po dogovoru. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana 1034«. 11444-16 .Keseda 1 D1n davek 2 Din *a šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 D'n Stavbne parcele v neposredni bližini postaje Vižma,rje, po zelo ugod ni ceni naprodaj za hra nilne knjižice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11441-20 Obdelano posestvo dve uri od Ljubljane proti gorenjski strani, proda Tominšek, Ljubljana, pošt. preda 79 11404-20 3 stavbne parcele ob Oražnovi ulici (poleg tobačne tovarne) poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11328-20 Suho skladišče po možnosti v sredini mesta iščemo. Ponudbe z navedbo lege in cene na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Subo«. 11344-19 Enodružinske hiše od 30.000 Din naprej, ter posestva in gostilne prodaja Posredovalnica v Mariboru, Slovenska ulica št. 26. 10941-20 Hišo s trgovino mešanega blaga, na zelo prometnem kraia na periferiji mesta prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno«. 11435-20 Oblačila Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znese11 17 Din. Dama proda lepe pomladanske in poletne obeke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11417 13 V^nfijem Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Restavracijo kavarno ali gostilno, dobro vpeljano, v večjem mestu vzame takoj v najem premožen gostilničar. Točne ponudbe na naslov: Roman Bende, Maribor, Aljaževa o 11476-17 r.)!Hii» Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znessk 17 Din Štirisob. stanovanje aolnčno. t vili v centra mesta, e souporabo vrta oddam e 1. majem. Ogle dati v Knafljevi ulici 13/n 11191-21 Stara gostilna renomirana v nr.°stu na bivšem Sp. Stajerskem na prodaj proti gotovini. Tozadevne natančne informa c-ije daje dr. Ravnik Rudolf, odvetnik v Mariboru. Sodna ulica št. 14/1. 11345-19 Za avgust se odd* v novogradnji »Peglezen« na Poljanski cesti še neka- trg. lokalov ter večje stanovanie pripravno za zdravnika aH zobozdravnika. Poizve se na stavbi pri polirju. 10851 19 Trisob. stanovanie s kopalnico, pritiklinami in vrtom oddam takoj ma-ločlanski družini r,a Kode-tjevem. Hribar, Dolenjska cesta 22. 11438-31 Dvosob. stanovanje oddam samo boljši stranki s kuhinjo, v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 11452-21 Stanovanja Beseda ^ Din davek 2 Dtn za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i? Dtn. Stanovanje eno- ali dvosobno, v centru ali ne daleč od centra iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sama«. 11467-21/« Sobo odda Beseda 50 par. davek 2 DLd za Slfro ali dajanje na slova 3 Din Nalmanjš! znesek 13 Dtn. Sobo solnčno, zračno, mimo ln čisto, v centru mest« takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 11358-23 Prazno sobo 52 m! veliko, separirano. z elektriko in plinom, za pisarno, obrt ali društvene prostore odda s 1. ma-j^m M. Ravtar. S'ar: trg St. 19. 11423-23 Sobo oddam takoj ali s 1. majem 2 gwpodoma. oziroma eospodičnama. Židovska al. št. 6/1. 11462-23 Lepo sobo separirano. oddam takoj ali s 1. majem. Rožna nI. št. 3. 11464-23 Solnčno sobo lepo opremiljeno, event. c klavirjem oddam z majem v centru mesta. Ogledati med 1. in 3. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11434-23 Lepo solnčno sobo moderno opremljeno, s separatnim vhodom t rtop-n:šč«. oddam boljšemu stalnemu gospodu. — Ogledati med 1. in 3. uro. Dvakrat zvoniti! M i rje, Mermontova ulic« 18. 11480-23 Opremljeno sobico * posebnim vbodom, oddam v vili poleg sv. Krištofa. Naslov pove ogasni oddeek »Jutra«. 11481-23 Dopisi Beseda 2Din. davek 2Dln za Slfro aH dalanje naslova 5 Din. Nalmanlšl znesek 20 ntn Pomladni ideali! Dvignite pismo! — Majda. 11465-24 ienitve Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajante naslova 5 Din. NalmanJSl znesek 20 Din Snubci prihajajo! Izbiro ženitnih ponudb razpošilja »Daruvarčan«, Da-ruva.r. — Svojim obširnim zahtevam priložite 5 Din v znamkah. 11454-25 Glasbila Beseda I Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir železne konstrukcije, v dobrem stanju kupim. Ponudbe z navedbo cene in opisom klavirja na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavir II«. 11231-26 Živali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.š znesek 17 Dtn. Fazane za priplod diamant, zlate, srebrne io kraljevske kupi takoj Apotekar S'anojevič, Veles — Verdarsk« banovina. 11446-27 Sovo uharico kupi dr. Ivo Benkovič v Ljubljani, Beethovnova 14. .11445-27 Ilirski ovčarji z rodovnikom, 8 tednov stari, naprodaj v Kap:telj-ski ulici 7. 11453-27 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Trajne kodre z najboljšim aparatom cenjenim damam po 80 Din nanravn salon Paidasch Brežice. 11343-30 Razno Telefon 2059 ^^ Premog JT Karbopaketf If drva In kok> m ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5 Prazen tov. avto vrnivši ii Ljubljane proti Maribora, se iiče. D„ps< pod »Prevoz pohištva« n« oglasni oddelek »Jutra«. 11330 37 OPOZORILO! Ne zahtevajte »gume« temveč izrecno „0 L L Au TROPIC da ne boste razočarani! Originalna samo v belem »O L L A« KARTONU Triletna trpežnost. i Tekstilnim tovarnam! Trgovec manuf. gros. stroke, 25 let na beograjskem tržišču, ki ima trgovske zveze z vso državo, bi prevzel komisijsko skladišče kurentnih predmetov v prodajo. Reference prvovrstne, daje bančno jamstvo ali v gotovini po sporazumu. Ponudbe pod »Uveden 321« na: »Propaganda« a. d., Beograd, poštanski pretinac 409. 3916 ZAHVALA Ob težki izgubi naše nepozabne mame, tašče, stare mame in tete, gospe Zaplotnik Helene se zahvaljujemo vsem, ki so izkazali svoje sočutje in so nas tolažili v najtežjih urah. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so izkazali dragi pokojnici zadnjo čast na njeni zadnji poti in za poklonjeno cvetje in vence. Blag ji spomin. Ljubljana, dne 20. aprila 1934. 3920 ŽALUJOČI OSTALI. Da postanejo Vaši zobje bolj beli ZA TRI STOPNJE V TREH DNEH Na mah očisti KOLYNOS usta, agonabljajoč mikrobe in klice V zelo kratkem času boste videli, da daje KOLYNOS znanstvena krema za zobe, zobem tak blesk kot &e nikdar ne more doseči z običajno pasto za zobe. KO-LYNOS se peni in vpija v vsako votlino, on odpravi rumenkaste madeže in »lise« in nikakor ne kvari zobne sklenine. Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici dvakrat na dan — in takoj boste ugotovili rezultata: zobje so postali beli, a dlesni postanejo rdeče ko roža. Kupite tubo KOL VNOSA še danes! ŠPEDICIJA TURK LIUBLIANA prevzema OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. SS. (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarvkova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora) LETOŠNJE, NOVO BOK PIVO IZDELANO IZ PRISTNEGA BAVARSKEGA SLADA JE PRIŠLO DANES, DNE 21. APRILA 1934, V PROMET. POSEBNO SE PRIPOROČA KOT KRE-PILNA PIJAČA ZA MATERE. O k u s it o? Izdatno? Zdravo! PIVOVARNE UNION ■ reju L»avoni' Kavljen Izdaja sa fcoazoraj »Jutra« Adoil Ribnikar 4a Naf..