Naročnina mesečno 23 Din, za inozem-■tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/UI Telefon) uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ixhajadr zjutraj' raz.en ^ ^ ^ v^ pondeljka in dneva po prazniku Dajte nam značajev! Resnična kultura je odraz celega človeka. Razni socialni, pedagoški, umetniški in podobni programi oz, struje ne ustvarjajo kulture, ker večinoma ne posvečajo poglavitne pažnje osnovni vrednoti kulture, ki je: značajen, vzgojen in plemenit človek. Navadno je veliko besed in površnega znanja, duševnih in srčnih plemenitašev pa je zelo malo. »Izobraženec« je danes vsesplošni ideal, kar je vsakdanje povedano: lepa obleka, mnogo časopisnega znanja in velika porcija predrznosti. Čast in morala, vera in krepost so za »neizobraženca«. Odtod pojav tu v naši vasi! Du Prel piše: »S strahom opazujemo, da prodira vednost v vse ljudske plasti, zaostaja pa moralni in verski razvoj naroda.« »Kdor nima značaja, ni človek, je stvar«, pravi Chamfort. Vsak človek ima svojo naravo, ki je najgloblji vir in sredstvo življenja. Človeška narava je osebna, obdarjena s svobodno voljo in razumom, ki vodita človeka po poti Lepega, Dobrega in Resničnega in ga po milosti božji ožar-jena spremljata v nadnaravo, ki je edini cilj in končni smoter razumnega življenja. Vse to valovanje in preoblikovanje kreposti in strasti, čuv-stev in žrtev, plemenitih dejanj ljubezni in srca pa izražuje življenja polni značaj, ki je tako rekoč v vsaki naši kretnji in dejanju viden izraz osebnosti. Razvoj osebnega značaja bi privedel naš narod zopet do preprostosti, do čistosti in miru. Značaj zadevlje celotno človeško bistvo, v vsem mišljenju, govorjenju in dejanju. Ako hočeš biti popoln, cel človek, moraš izoblikovati svoj značaj. Odtod tudi vsa sila življenja, zgleda, dela in ustvarjanja. Naša naloga ni, da veliko vemo, ampak da smo zelo dobri —. Velika zmota je, da cenimo inteligenco višje kot značaj, da inteligenci marsikak pregrešek spregledamo, dočim je značaj večkrat nižja kreatura. Inteligenca je, ako je nevzgojena, neprimerno bolj škodljiva kot koristna. Kult inteligence je sodobna bolezen, ki rodi same izrodke. Postavljamo spomenike raznim junaštvom in umskim prvakom, vsa sila etosa, ki se skriva v delavski ali kmetski materi z 10 ali še več otroki, je brez priznanja, kot je ničvreden cestni pometač, ki je v svoji zvestobi in delavnosti zgled inteligenci. Napačno pojmovanje življenjal Napačno je namreč mnenje, da učenje in inteligenca sama po sebi človeka izboljšujeta. Em. Kant pravi: »... ki smo v mnogočem napredovali v umetnosti in znanosti, mi smo prenasičeni s civilizacijo . . ., do tega pa, da bi zato bili visoko moralni, še veliko manjka.« To je osnovni problem: Šola, ki odpira te dni zopet vrata naši mladini, naj se zaveda velikega zvanja, ki ga prevzema z vpisom otroka v Učilnico. Pred učitelja je postavljeno bitje, ki v svoji nravni in nadnaravni vrednoti predstavlja veliko dragocenost, ki ni v zmožnostih sprejemanja učne vsebine, ampak v duii, ki ji je viden izraz čist sijaj oči. Ako ne vidi vzgojitelj — in to je učitelj osnovnih šol — v otroku predvsem duše, ki jo mora razviti do možne popolnosti, potem s svojim znanjem ne bo ustvarjal značajev, ki so pogoj vsakega resničnega napredka osebe in naroda. Seveda mora biti tudi sam na visoki verski in moralni stopinji, da je živ zgled in kažipot mladini. Starši so upravičeni, da merijo učenje z merilom morale in religije, ako hočejo, da bodo njih otroci dušno čisti in telesno zdravi. Naša mladina tja do vseučilišča strada in žeja po pravi vzgoji značaja. Obnova značaja bi dovedla tudi do pomladitve našega duševnega življenja. »Fantje, jaz sem mlad,« je dejal Krek pri petdesetih letih. Mladost in značajnost sta neusahljiva vira prožnosti in kreposti, Teža vzgoje leži na vzgojiteljih! Učiteljska služba naj bo vzgojiteljska! Oblikovanje duše v prostosti božjega otroštva! V Bogu iskati smer, v Njem je cilj in moč in uspeh, to so aksiomi prave vzgoje in kulture. Kdor se v vzgoji odtujuje Bogu, ne vzgaja. Zato moremo odvrniti prokletstvo umirajočega zapada, ki tone v svojem znanju, a služi »neznanemu bogu«, s tem, da po sv, pismu, ki nam je najboljši pedagoški usmirjevavec, uredimo način šolanja naše mladine, ki jo v prvi vrsti prav v z g a j a j m o. A. K. Rezultati letalske tekme Male antante Varšava, 2. sept. AA. Včeraj objavljeni rezultati s tekmovanja Male antante in Poljske kažejo še nadalje isto sliko. Prvo nagrado predsednika poljske republike Mošičkega je dobil jugoslovenski Acroklub. Drugo nagrado poljske republike je dobil češkoslovaški Aeroklub. Individualne nagrade se razdele takole: Prvo nagrado 9000 poljskih zlofov (57.000 Din) dobita jugoslovenski letalec Šintič in Luka-aovič. drugo individualno nagrado 6000 poljskih zlotov (38XX)0 Din), dobita češkoslovaška* letalca K1 e p a in Frank, tretjo individualno nagrado 4000. poljski zlofov (25.000 Din), dobita jugosloven-»ka letalca Novak in Mandraševič. Nagrada princa Pavla Karadjordjeviča pripade lakisto Jugoslaviji. Pred veličastno manifestacijo naše slave in edinstva Belgrad, 2. sept. m. Prestolnica se pripravlja za veličastno manifestacijo, kakršne v naši državi še ni bilo. 6. september bo vsekakor značilen, zato je razumljivo, da se vršijo priprave kar najbolj vestno. Nad 50.000 vojaštva bo zbranega v Belgradu takrat in bodo zastopali našo hrabro vojsko ob priliki zamenjave starih zastav z novimi. Danes so že prispeli polki, ki nosijo ime članov kraljeve rodbine. Ti polki so prišli v polni opremi, dočim ostali polki še prihajajo. Polki, ki nosijo ime članov kraljevsko rodbine, so: 6. peš-polk Nj. Vel. kralja Aleksandra, 14. pešpolk Nj. V. prestolonaslednika Petra, 5. konjeniški polk Nj. V. kraljice Marije, 8. konjeniški polk kraljeviča Andreja, topniški polk kraljeviča Tomislava. V teku današnjega Ane je prišel 5. letalski polk. Največjo pozornost so vzbudili tanki, ki so z velikim hruščem vozili iz postaje na Banjico. Glavni del čet pa prispe jutri, ko bodo prispele tudi vse delegacije s slavnimi starimi zastavami. Minister za vojno in mornarico general Ste-van Hadžič je dal ob tej priliki »Vremenu- tole izjavo: -Kakor veste, bo na rojstni dan kraljevega prestolonaslednika Pelra naša vojska dobila nove zastave in oddala svoje stare, s slavo venčane zastave. Pri tej priliki hočemo dati največjo čast našim slavnim vojnim zastavam, kakor tudi stvarnosti, ki je z uporno in težko borbo bila dosežena pod temi zastavami. Radi tega se je tem svečanostim dal širok značaj, da bi jim mogli prisostvovati tudi starejši bojevniki, ki so se borili pod temi zastavami, njihovo pokolenje, kakor ludi tisti1 t, ki so v aktivni službi, in tisti, ki so v rezervi. 6. septembra bodo stare zastave zamenjane in bodo izročene nove zastave. Država bo oddala največje spoštovanje tako tem našim vojnim znakom, pod katerimi smo se borili za osvoboditev in zedinje-ej, kakor tudi novim jugoslovanskim zastavam, ki jih nosijo nova jugoslovanska pokolenja. V starih zastavah bo novi naraščaj lahko videl vzgled, kako se je branila domovina, kako se je brez ozira na težave in žrtve borila za osvobojenje in zedinjeaijc. Stare vojne zastave bodo shranjene v kraljevem mavzoleju na Oplencu, kamor jih bodo prenesli islega dne, ko bo v kraljevo cerkev pripeljano ludi truplo velikega vodjo Karadjordja, j>rvega no-sitelja ideje zedinjenja in prvega naj,starejšega borca za uresničitev te nove ogromne naloge, za čije izvršitev je bilo potrebno celo stoletje in brezštevilno žrtve. V cerkev na Oplencu bodo obenem prnešene tudi tri zaslave Karadjordja, pod katerimi se je z ustaši lela 180-1 junaško boril za svobodo svojega naroda. Drugi dan tržaškega procesa Po prvem dnevu razprave Kaj so zakrivili obtoženci? Ogromna obtožnica, sestoječa iz 88 zvezkov, katero je tajnik bral prvi dan procesa, je juridična posebnost po tem, da obtožuje 80 ljudi, dočim jih sodijo v sedanjem procesu samo 18. Tajnik je črtal celo serijo nič manj ko 100 zločinov, od katerih pa j je pred tržaški preki sod postavljenih 18 ljudi zagrešilo po dokazih obtožnice samo bombni atentat na »Popolo di Trieste«, položilo bombo pod svetilnik zmage, ki pa ni eksplodirala, in pa zažgalo tri šole v tržaški okolici, oziroma jih zažgati skušalo. Kakšna 'je bila dejansko zveza med temi atentati in ostalimi, katere obtožnica pripisuje neki fajinstveni »organizaciji«, pa se iz obtožnice ne razvidi; niti dolžijo tega današnjih obtožencev drugi, niti jim to dokazuje ali dokazovati skuša državni pravdnik. Pričakujemo, da nam to juridično osobi-tost obtožnice, pojasni tržaški »Piccolo<. ki danes zopet z nami obširno polemizira o tem, komu Julijska pokrajina zgodovinsko in etnološko pripada — stvar, ki sploh ni noben problem —, niti z eno besedico pa se ne dotika problema obtožnice, ki obstoji v tem, da je nerazumljivo, zakaj, če res obstoja zveza med vsemi delikti, se ne vrši proces proti vsem 80 obtožencem skupaj? Atentati neznanih avtorjev Obtožnica navaja vse mogoče delikte na podlagi karabinjerskih raportov, katerih današnji obtoženci očitno niso zagrešili, pa obtožnica tudi nc pove, kdo da jih je. Med te spadajo n. pr. poskušen požig otroškega vrtca v Tolminu, poskušeni umor slovenskega fašista Kureta v Dolini, požig v Lokvah, poskušen umor policaja Fonda, eksplozija municijskega skladišča na Proseku, poskušena požiga šol v Branici in Škrbini, atentat na milično vojašnico v Sv. Petru na Krasu, katerega žrtev je bil slovenski fašist Kerševan, poštni vlom v Ren-čah pri Gorici, uboj fašista Blazine v Hrenovicah, uboj fašista Cerkvenika v Škocijanu, skrivnostni umor soprogov Marangon v Ricmanjih in nekaj manjših zadev kakor n. pr. poškodovanje nekega laškega napisa na nekem pokopališču v okolic.i — vse delikti in prestopki, kojih avtorji so do danes čisto neznani, oziroma jih obtožnica ne pove. Kar se torej tiče 18 obtožencev, navaja obtožnica bistveno sledeče: 10. februarja t. 1. je eksplodirala bomba v uredništvu »Popola di Trieste«, 3. marca nato so poskusili zažgati-šolo na Zgoniku, 26. marca pa je bil izvršen poskus požiga v soli na Katinaru. Policijska poizvedovanja, kdo je te čine zagrešil, dolgo niso imela nobenega uspeha. Policija je sicer izpraševala 69 let staro Marijo Lončar, ki je pol ure pred eksplozijo šla po stopnicah iz poslopja in baje dva človeka srečala, toda starka se še do današnjega dne ničesar ne spominja. Kako so prišli obtožencem na sled Na sled pa je prišla policija šele vsled neke izjave v privatnem razgovoru, ki jo je storila Zofija Frančeškin, ki ima s svojim možem Hilarijem v Gorici malo trgovino in ki sedi tudi med obtoženci. Policija je namreč 11. aprila zvedela, da je Frančeškiniva v privatnem razgovoru o tem atentatu govorila in namiga vala na neko »organizacijo«, s katero je v zvezi imenovala Lojzeta Špan-gerja, mizarja na Proseku. Špangerja so nato spraševali in je spočetka vse tajil, pa je prisiljen po vztrajnem spraševanju priznal, da je od Zvonimira Miloša zvedel, da hoče Izvršiti bombni atentat na redakcijo P. d T. Pozneje pa je izdal zadevo v celoti. L. 1929. da ga je najel Anton Ukmar iz Proseka, ki se zdaj nahaja v Jugoslaviji, da naj izvrši požig v otroškem vrtcu na Proseku. Tega čina so se razen njega in ITkmar-je udeležil še Vladimir Štoka in Karel Rupel. Potem, ko se je s tem dejanjem izkazal, so ga baje predstavili advokatu dr. Sfiligoju v Gorici, ki da je bil vodja tajne »organizacije«, nakar je bil predstavljen akademiku Zorku Jelinčiči!, ki ga je upo-! rahljal za kurirja med Gorico in Trstom Razširjal je tajne manifeste in raznašal prepovedane liste. Udeležil se je tudi nekega tajnega sestanka, katerega sta se udeležili, kakor trdi obtožnica, ludi dve neznani osebi v milični uniformi. Španger je izpovedal, da so avtorji bombnega atentata lako na uredništvo »Popola di Trieste* kakor na svetilnik zmage Miloš, Bidovec in Ma-rušič. Španger je tudi priznal, da je skupaj s što-ko. Obadom in Ruplom skušal zažgati šolo na Zgo- niku. Kar pa se tiče drugih požigov, ue ve, kdo jih je storil, misli pa, da člani »organizacije«. Nato so zasliševali Miloša, ki je spočetka tudi vse kategorično zanikal, je pa priznal potem, ko je bil konfrontiran s Špangerjem, ki mu je v obraz ponovil svoje izpovedbe. Nato je natančno opisal atentat na uredništvo »Popola di Trieste«, ki ga je izvršil skupaj t Valenčičem in Bidovcem. Moralnega avtorstva sta Miloš in Bidovec okrivila Franca Marušiča, kateri da jim je dal ta nalog. Bidovec je vrh tega priznal, da je hotel zažgali šolo v Katinari. Vse do konca pa je. obtožbe zanikal Urbaji-čičev prokurist s Knežaka Valenčič, ki je šele 18. avgusta t. 1. iz ječe v Rimu napisal preiskovalnemu srdniku znamo pismo, v katerem svojo udeležbo pri atentatu na »P. d. T.« priznava, dolžeč Vadnja-la. da ga je le ta zapeljal; kako je to pismo, od katerega si obtoženec gotovo obeta spremenitev smrtne kazni, katero z gotovostjo pričakuje, nastalo, tega seveda ne zvemo. General Cristini in ranjeni fašist Missori Jako se je opazilo na včerajšnji obravnavi, da je predsednik prekega soda, fašistični poslanec in general milice Cristini, ko je prišel v dvorano od atentata na »P. d. T.« ranjeni Missori, ki je prišel kot oškodovana stranka, Missorija pozdravil in se t njim razgovarjal. Priče same uradne osebe Nenavaden pogled so nujale tudi klopi, kjer sedijo priče. Od 30, prič jih je namreč nič manj kot 26 samih policijskih kvestorjev, karabinjerskih častnikov in podčastnikov, fašističnih funkeijonar-jev, med njimi prosluli kraški poitalijančevalec Grazioli. in policijskih komisarjev. Od ostalih prič je najvažnejša starka Marija Lončar, ki pa, kakor že povedano, nič ne ve. Za navade v Italiji, kdor jih ne pozna, je značilno, da so vseh 18 obtožencev prignali v dvorano privezane drug na drugega na eno samo dolgo verigo. Da jih smatrajo za zelo nevarne, je dokaz to, da ne sedijo samo vsi za debelo železno kletko, ampak da v kletki sami za vsakim stoji karabi-nier z nabasano puško. Tajni dokumenti Za misterioznost, s katero obdaja oblast vele-izdainiški proces, je značilno, da obstojajo neki tajni dokumenti, ki jih je g. general Cristini nal na razpolago zagovornikom obtožencev, čemu naj ti dokumenti advokatom služijo ..je zaenkrat uganka; pravii'o na, da so silno važni. Dočim so prvotno mislili, da bo proces trajal samo pet dni, pravijo sedaj, da se'utegne za vleči osem do deset dni. Fašisti zahtevaio nai strožjo kazen Nekaj jako značilnega, kar se drugod ne prak-tieira, je tudi to, da ital. listi objavljajo pozdrave fašističnih organizacij predsedniku izrednega tri-bunala, v katerih spričo procesa poživljajo preki sod. naj neizprosno obsodi obdolžence Tako n. pr. .je telegrafiral f?soio iz mesta lesi: »Jesenski fašisti, spominiajoS svetlo podobo mučenika, tovariša Guida Nerija, zaupno čakajo, da bo roka pravice neizprosno zadela infamne atentatorje.* Kako opisujejo obtožence Glede obtožencev samih pravi n. pr. »Piccoku- — če se ne oziramo na zasramovanja in grdeoja, ki hočejo iz obtožencev v celoti napraviti prave zločince od rojstva in jim odrekati vsak idealizem — da se zaenkrat vsi vedejo naravnost cinično in da ne kažejo nikakega čustva kesanja. Nekateri so se celo, ko je tajnik prebiral serijo slo zločinov takozvane »organizacije«, porogljivo smehljali. Tako vsaj trdi Piccolor, ki pristavlja, da jo bil ta smehljaj »bedasti smehljaj divjakov . Tudi »Popolo di Trieste«, ki se posebno trudi v kopičenju grdil-nih izrazov iz vokabularja proste ulice, je mnenja ali se vsaj dela lako, da se na obtožencih ne pozna absolutno nobena inteligenca, da so le neke vrste primitivne živali, polne sovraštva napram kulturi in kulturnim ljudem, kakršni so Italijani. Tudi ta list pravi, da obtoženci ne kažejo nobenega znaka kesanja ali kaj temu podobnega. Edino ženska Frančeškin je, kateri italijanski listi prizanašajo. Pravijo, da je bolj zamišljena, nego razburjena in da je videti strašno utrujena. To je pač razumljivo, ko sedi v ječi že kakih pel mesecev, ne da bi ji bil dokazan, vsaj dozdaj ne, kakšen zločin, razen da je vedela, oziroma izvedela za atentat. „Piccofo" polemizira naprej s ,,Slovencem" »Piccolo« od 2. septembra zopet odgovarja Slovencu* v obširnem članku. Najboljši odgovor na njegova izvajanja bo, če jih enostavno navedemo, komentar si bo vsak slovenski čitalelj lahko napravil sam. Piccolo trdi namreč, da Slovenci oziroma Jugoslovani sploh nimajo nobene pravice dolžift »Piccolo«, oziroma Italijo sploh, kakšne odgovornosti zaradi teroristične akcije nekaterih agitatorjev v Julijski krajini, kakor lo dela ^Slovenec«, ker da ,je Julijska krajina zgodovinsko, politično, etnično, geografično in pravno italijanska. Italijani čutijo samo to odgovornost, da lo italijansko pokrajino branijo pred vsakim poskusom, da bi se odtrgala od Italije. Končno pravi Piccolo . da so dokazi o zločinski delavnosti r.komitašev v Julijski krajini tako jasni in prepričevalni, da bi se proces mogel vršiti naravnost v uredniških prostorih Slovenca« v Ljubljani. (Mi nimamo nič proti temu; celo velika in lepa dvorana je v naši palači na razpolago! — Opomba urednikov »Slovenca«.) Tudi oslali italijanski listi nadaljujejo s članki, v katerih z vso emfnzo in palosont poudarjajo, da je Julijska krajina italijanska. Popolo d'ItaJia« piše celo, da je italijanska že od rimskih časov in da Slovenci predstavljajo samo pastirje in kmete, ki so se med rimskim prebivalstvom naselili. Iz vsega lega v resnici zelo neinteligentnega in kulturnih ljudi nevrednega pisanja se jasno razvidi, da fašistični novinarji dobro čutijo, da general Cristini problema Julijske krajine nikakor ne bo rešil. Fašistični žurnalisti so posebno nervozni zato, ker jc baš v sedanjem trenotku bivši italijanski ministrski predsednik Nitti objavil članek, v katerem žigosa metode fašističnega režima v Julijski krajini, o kateri bivši italijanski ministrski predsednik ugotavlja, da ni italijanska, ampak slovenska. Gospodje od Piccola pa naj kar izvolijo polemizirali s svojim rojakom in bivšim šefom italijanske vlade I Razprava se nadaljuje General Cristini prebral antifašistične liste in letake Trst, 2. sept. (Od našega poročevalca.) Sodna razprava proti 18 slovenskim obtožencem se je danes popoldne nadaljevala. Razpravna dvorana je bila nabito polna občinstva. Na prostorih, določenih za inozemske zastopnike, je bilo videti konzule raznih držav, v prvi vrsti poljskega generalnega konzula Kliakowskega, dalje brazilskega in danskega konzula, zastopnika svobodnega mesta Gdanskega in druge. Današnji dan so se čitali obširni pravdni spisi. Predsednik general Cristini je prebral naj. važnejše članke slovenskih letakov, ki so se razdeljevali med Slovenci v Julijski Benečiji. Neki letak »Primorskega glasa« od 15. maja 1929, ki je bil tiskan na Dunaju, pravi med drugim: »Nič več ne more zadržati vstaje med našim narodom. Slovenski narod živi v Primorju kakor v vojnih časih, posegati mora po skrajnih obrambnih sredstvih, kajti fašizem jc sklenil, da iztrebi vse Slovane v Italiji. Razen kazenskih ekspedicij se je začelo tudi srednjeveško mučenje v ječah, dočim se v krvavih sodiščih v Rimu vršijo umori.« List »Svoboda« piše: »Revolucija je na pohodu. Nasilni fašisti se bojijo, slovenske mase v Italiji čakajo na dan obračuna s fašisti, na katerega ne bo treba več dolgo čakali. V nekaterih krajih »Kalabrijc so sc že uprli kmetje, v Carrari so se uprli delavci tamkajšnjih kamnolnmnv. V ! Sulmoni so kmetje pregnali tamkajšnjega župana. V Faenzi je bilo umorjenih osem fašistov, povsod se fašisti nepopisno bojijo in bežijo. V Milanu n. pr. so morale čete na konjih naskočiti tovarno Miani, ker so sc delavci uprli in naslikali na steno Mussoliniia s orebodenim srcem.« V drugem članku istega lista se proslavlja smrt Vladimirja Gortana, katerega je izjemno sodišče obsodilo na smrt in ustrelilo. Njegova žrtev se opisuje kot posebno dragocena za stvar Slovanov. Pasti bodo morale še druge žrtve za osvoboditev. Drug članek istega lista opozarja na to, da je italijanski kralj 1. 1920. pred parlamentom formalno obljubil, da bo skrbel za nacionalne manjšine, ki so podrejene njegovemu prestolu. Dalje je predsednik prečital tudi druge take članke. Tako n. pr. se trdi v nekem članku, da se notranjepolitični položaj v Italiji bliža svojemu polomu. Konec fašizma se bliža. V italijanskih mestih se ponavljajo demonstracije brezposelnih. Konflikt med karabinjerji in milico bo spravil na dan na-sprotstvo med bivšim monarhističnim ministrom bederzonijem in Mussolinijem. Da tak položaj ne more dolgo trajati radi velikih težav v Italiji, ve Mussolini, ve kralj in njegov zvesti zastopnik Fe-derzoni. Dalje so se prečitali spisi tržaške pclicije, ki naj pojasnijo politično delovanje današnjih obtožencev. Informatorji so bili razdeljeni ob vsej pokrajini. Povelja so se dajala, napisana s tajno pisavo. Med prvimi, ki je popolnoma vse priznal, je bil Ciril Kosmač, ki je pojasnil cilje in namene Goriške Matice. Andrej Manfreda je odkrito priznal svoje delovanje v korist jugoslovanstva. Da bi svoje delo lahko opravljal nemoteno, je vstopil v vrste fašistične milice. Dalj časa je trajalo čita-nje poročila tržaške kvesture o atentatu na uredništvo »Popola di Trieste« in o požigu italijanskih šol na Krasu, Ob koncu današnje razprave je bil zavrnjen predlog zastopnikov, tržaške zveze fašistov in očeta časnikarja Guida Nerija, da se kot civilna tožitelja pridružita temu procesu, nato pa je bila razprava odgodena na jutri popoldne ob treh. Atentat na generala Cristinija? Listi so včeraj objavili oficijelno poročilo, da se je v vlaku, v katerem se je predsednik pre-kega soda Cristini peljal na razpravo v Trst, pripetila nesreča. Na postaji Battiferro pri Bologni je namreč zavozil v Cristinijev vlak nek tovorni vlak in vrgel zadnji vagon iz tira. En potnik je bil težko ranjen, več pa lahko. Vlak je imel radi tega 40 minut zamude. Publika pa govori, da ne gre za nesrečo, ampak za atentat. To bi potrdile tudi aretacije železničarjev, ki so se po tem dogodku izvršile. Fašistični krogi so uamreč mnenja, da je nemogoče, da bi tovorni vlak, ki je premikal na kolodvoru, ne zapazil prihajajočega br-zovlaka. Če bi bila oba vlaka na istem tiru, bi se lahko mislilo, da gre za slučajno nesrečo. Tako pa je tovorni vlak zavozil od strani v brzovlak z očividnim namenom, da bi zadel vagon, v katerem se je vozil general Cristini. Ce bi vozil tovorni vlak le malo hitreje, bi bilo dotični vagon zdrobilo, pri čemer bi bil general Cristini skoro gotovo ubit. Preiskava se vrši z največjo strogostjo, ker sumijo da so na delu protifašistični elementi. Ce se bo ta sum izkazal kot opravičen, potem bi to bilo pač dokaz, da ob tržaškem procesu ne čutijo baš vsi Italijani tako, kakor predstavlja to »Piccolo« in njemu soroden tisk. ,-V, i—T- Vprašanje pomirjenja Indije Bombay, 2. sept. A A. Sir Tej Bahadur Sapru fe izjavil da se pogajanja za mir, ki naj odstrani agitacijo za civilno neposlušnost, še niso končala. O položaju bodo še enkrat razpravljali z Gand-hijern. Sapru je pri tej priliki poudaril, da igra vodilno vlogo pri teh pogajanjih Oandhi in da ne more biti govora o ponesrečenih pogajanjih dotlej, da Oandhi ne izreče svoje končne besede. Nov „diktator" Bukarest, 2. sept. z. Na hišah v raznih ulicah so bili nalepljeni plakati s sliko prof. Cuze, znanega antisemita. Zavzema se za diktaturo. Pravi, da se tam, kjer še ni diktature, zanjo borijo. Bodoči diktator naj bi bil prof. Cuza, pravijo plakati. Značilen demanti Pariz, 2. sept. AA. Havas poroča iz Berlina, da v tamošnjih uradnih krogih demantirajo poročilo nekega angleškega lista,, ki trdi, da je Nemčija sklenila vojne zveze z Italijo, Madjarsko in Bolgarijo. IVafešhi princ avanziral v vseh vrstah orožja London, 2. sept. AA. NValeški princ je te dni napredoval v vseh vrstah orožja. V mornarici je bil povišan od kapetnna v podadmirala, v pehoti od polkovnika v generala in v letalstvu od kapetan« v maršala. V ladijsko službo je stopil princ 7. dvanajstimi leti. Leta 1907. je stopil v Ostborne-college, nakar je po dveh letih prestopil v Dart-mouthe-college. Pri mornarici je bil dalj časa in je križaril skoro po vseh morjih. Ob izbruhu svetovne vojne je prišel k grenadirjem in je bil neprestano v rovih svojih polkov. Leta 1917. je bil imenovan za poročnika in za pobočnika sira Johna Frencha. Princ je poveljnik raznih polkov. Njegovi stiki z letalstvom so bili krajši kakor zveze, ki jih je imel njegov brat, yorški vojvoda, toda njegovo zanimanje za letalstvo je čedalje naraščalo in sedaj uporablja lastno letalo. Proti ukrajinskim teroristom Varšava, 2. sept. AA. »Pate poroča, da policija v Lvovu nadaljuje likvidacijo terorističnih organizacij v Ukrajini. Aretirala je člane novih organizacij. pri katerih je našla razstreliva in kom- promitirajoče dokumente. Druga obletnica albanske monarhije Tirana, 2. sept. AA. Vsa Albanija je svečano proslavila drugo obletnico proglasitve monarhije. Kralju Zogu so bile prirejene navdušene ovacije. Ministri, visoki albanski dostojanstveniki in člani diplomatskega zbora so bili sprejeti v avdijenci lu io pri tej priliki čestitali kralju Zogu. Avto konkurira železnici Wellington, 2. sept. AA. Državne železnice *o Imele lani milijon in četrt šterlingov deficita. Primanjklaj pripisujejo avtoinobilni konkurenci. Duuajnka vremenska napoved: Severne Alpe: Oblačnost bo ponehala. Hladno vreme. — Vzhodni rob Alp i" južne Alpe; Večinoma jasno in hladno. Avstro-italijansho-madjarsko prijateljstvo Dunaj, 2. sept. Te dni so pričeli graditi avtomobilsko cesto is Sulzburg« v Dravsko dolino do Manthena in dalje v Italijo na Tolmeijso. S tem se težišče Salzburške, ki jo doslej težila po železnici Salzhurg-Beljak, Jeseuice-Goriea proti Trstu, pomakne proti zapadu, in sicer v prid Benetkam. Tržačani se vznemirjajo in zahtevajo, da se Tol- mezzo spoji s Trstom s široko avtomobilsko cesto, ki bi šla skozi Videni naravnost v Trst, torej mimo Gorice. Tudi napovedana avtomobilska cesta Gradec-Celovee-Trbiž bo škodovala Trstu, ker bo najbolj naravno tržaško ozadje približala Benetkam. Tržaški tisk je veuomer rotil rimsko vlado, naj upo-stavi neposredne zveze med Madjarsko, Avstrijo ln Italijo, da se tako promet izogne »jugoslovanskim šikanam«. Zdaj, ko je ta njegova želja na tem, da se uresniči, pa je prišel do spoznanju, da morejo Trst hraniti edino dosedanjo zveze, ki tečejo skozi Jugoslavijo in da nove tako znželjene ceste puščajo Trst ob strani ter gu potiskajo čedalje bolj proti vzhodu. Seveda se bodo Tržačani morali sprijazniti z novim kurzoui italijanske politike, ki" iz »višjih državnih razlogov« na Trst ne polaga tolike važnosti, kolikor na zvezo s srednjo Evropo, ki bi potekala daleč zapadno od Trsta, obkrožujoč Jugoslavijo nn njenem levem boku. V obče Avstrija čedalje bolj plove v italijanskih vodah. Te dni se je štajerski deželni glavar dr. Uintelen vozil okoli /, italijanskim poslanikom pri avstrijski vladi, Auritijem, v kojega družbi je otvoril nove velike elektrarne, ki so zgrajeno z italijanskim kapitalom. Pri tej priliki so se govorili govori in izmenjale brzojavne častitke z gosp. Mussolinijem, ki v najprisrčnejših besedah pod-črtujejo avstrijsko-italijansko prijateljstvo. Po krvavih demonstracijah v Budimpešti Bndimpešta, 2. sept. ss. Po uradnih ugotovitvah so zahtevali včerajšnji nemiri 1 smrtno žrtev, 82 hudo ranjenih, več sto pa lahko ranjenih. Med policijo je bilo 7 lahko ranjenih, 2 pa težko. Med ranjenci se nahajajo tudi 4 ženske in 9 trgovcev, ki so branili svoje trgovine pred plenjenjem. Meščanski listi trdijo, da se je demonstracij udeleževalo 15.000 do 20.000 demonstrantov. Dalje trdijo listi, da se je državni oblasti posrečilo vzdržati varnost in red, dočim so voditelji socialnih demokratov pokazali, da so nesposobni voditi mase. Socialnodemokratski list : Nepsava« ceni število udeležencev pri manifestacijah nad 100.000. Voditelj socialistov Garamy navaja v nekem član- ku, da se za socialne demokrate lahko ugotovi ak-tivum v tem, da so mobilizirali veliko maso. Komunisti so začeli velikopotezno kampanjo z letaki, iz katere izhaja, da nameravajo prirediti bodočo soboto komunistično ulično manifestacijo za proletarsko diktaturo. V petek bodo torej varnostne čete zopet strogo pripravljene in okrepljene z gasilci. Za pogreb ubitega delavca l)anyika, katerega hoče socialnodemokratska stranka porabiti za velike manifestacije, se vrše velike priprave, da se preprečijo izgredi. Danes je poskušalo okoli 50 brezposelnih delavcev demonstrirati na Hunyadijevem trgu in An-drassyjevi cesti, pn jih je policija brez truda az-gnala. 25 oseb je bilo aretiranih. Ostanki Andreeja v domovini Tromsoe, 2. sept. as. Dopoldne ob 8.30 je dospel parnik »Bratvaag« in topničarka »Mihael Sars« v pristanišče v Tromso. Na prednjem jamboru je bila obešena švedska zastava, na pol droga pa norveška. Ko se je parnik »Bratvaag* pokazal na obzorju, so bile ulice v bližini pristanišča še prazne. Hitro pa se je razširila vest in v par minutah so bile ceste polne občinstva, »Braatvag« se ni ustavila ob mostu, temveč v bližini švedskega konzulata, ki se nahaja takoj ob pristanišču. Ekspedicija je identiteto severnih raziskovalcev ugotovila potom obleke Prvo okostje je Andreejevo, drugo pa najbrže Fraenklevo, dočim je tretje okostje najbrže od severnega medveda. Samo Andreejevo okostje se je z gotovostjo dognalo. Švedski konzul je stopil na krov ladje, da podpiše z norveškimi zastopniki zapisnik o prevzemu trupel. Ob 11 dopoldne je moštvo parnika »Bratvaag« prineslo trupla na kopno. Oddelek norveške mornarice je izkazal zadnjo čast, dočim se je množica odkrila, ko so zemeljske ostanke položili v mrtvaški voz. Dr. Horn in moštvo ladje je korakalo pred mrtvaškim vozom, ka-leremu so sledili zastopniki švedske in norveške vladne komisije. Pogreba se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo. Vse mesto je bilo v žalnih zastavah. Sedaj se ima začeti delo učenjakov, da spravijo posmrtne ostanke v dostojno stanje, obenem pa bodo skušali muzejski strokovnjaki rešiti za; bodočnost dragocene spise in instrumente. Skušala se bo pojasniti in odkriti tajnost davne tragedije, ki je pred tridesetimi leti zahtevala življenje odličnega znanstvenika. Curtius poklical Treviranusa na odgovor Berlin, 2. sept. as. .Vossisihe Zeitung: poroča, da sla imela sestanek dr. Curtius in Treviranus, na katerem jo dr. Curtius očital Trevira-nusu njegove govore o zunanji politiki. Opomnil ga je, da je on odgovoren za zunanjo politiko in ne Treviranus in da niti ni običaj niti ni v interesu države, da bi člani kabineta javno zavzemali stališče o vprašanjih zunanje politike. VI. kongres narodnih manjšin Ženeva, 2. sept. as. Na šesli kongres organiziranih narodnih manjšinskih skupin v Evropi, ki se začne jutri, je prijavljenih že 30 manjšin, med njimi tudi prvič romunska manjšina iz Jugoslavije. Na kongresu bodo pod predsedstvom dr. \Vilt'ana razpravljali posebno o prizadevanjih za združitev Evrope, kar bi bilo posebnega pomena za narodne manjšine. Debalo ua manjšinskem kongresu bodo torej važna predigra za evropsko konlereuco, ki se začne v ponedeljek. Zalo sporen predmet dnevnega reda bo tudi razprava o meddržavnih organizacijah narodnih skupin. Govorilo se bo ludi o naredo-znanstvu in postopanju Drušlva narodov v manjšinskih vprašanjih. Sprejela ie bila ludi litovska manjšina iz Jilzita; Katalonci so prišli v zelo velikem številu. Dr. Tuha v zaporu Praga, 2. sept. as. Dr. Bela Tuka in Karel Snazky sta bila včeraj zvečer z močno stražo prepeljana v kaznilnico v Leopotdovem. Poprej je dr. Tuka še prosil, da bi smel govoriti s svojo ženo in svojim zagovornikom, kar pa so mu odrekli. Oblekli ga bodo v kaznjensko obleko. Kot edino ugodnost mu bodo dovolili, da se bo smel brili z lastno britvijo. Drobne vesti Pariz, 2. sejil. as. Proti ameriškemu časnikarskemu kralj« Hearstu, ki se nahaja več dni v Parizu, je bilo izdano izgonsko povelje. Cuje se, tla je ta naredba v zvezi s svoječasno objavo tajnih dokumentov o angleško-frnucoskem mornariškem dogovoru v Hetarstovih listih. V političnih in diplomatskih krogih, posebno pa tudi v pariški ameriški koloniji, je postopanje francoske policije povzročilo veliko začudenje. Varšava, 2. sept. as. Varšavski vladni krogi pričakujejo na prihodnjem zasedanju Drušlva narodov celo vrsto razprav, ki bodo neposrednega pomena za Poljsko. Zato je tudi poljska delegacija za Ženevo zelo številna. Rim, 2. sept. AA. Uradni list proučuje zakon z dne 10. julija 1930, ki vsebuje določbe o zaščiti tipičnih italijanskih vin. Hmeljski trg Francoska letalca preletela Ocean Pari«, 2. sept. AA. Letalo »Vprašaj« je bilo cb 3 popoldne nad llnlifaxom in leti z veliko hitrostjo proti jugozapadu. V Ne\vyorku, kjer ga pričakujejo pred polnočjo srednjeevropskega časa, se vrše velike priprave zu sprejem. Ves Pariz nestrpno pričakuje vesti o srečnem pristanku v Nevv-yorku, s čimer bi letalca Costes in Bellonte postavila nov rekord. Pariz, 2. sept. AA. Ob 15.15 ameriškega časa je bilo letalo »Vprašaj« nad ameriško državo Mas-sachusetts, to je kakih 250 km zračne črte od Newyorka. Nevvvork, 2. sept. as. Ob 20 srednjeevropskega časa so opazili Coslesovo letalo na Glottce-strom v državi Massachussets. Pariz, 2. sept. as. Ob 21.50 je dospela v. Pariz vest, da je Cosles preletel Boston. Page se je ubil Cbicago, 2. sept. AA. Kapetan ameriške mornarice Artur Page se je ponesrečil s svojim letalom med velikimi letalskimi tekmami, ki jim je prisostvovalo 60.000 gledalcev. Ponesrečeni letalec je preminul v bolnici. Kralj zločincev aretiran Berlin. 2. sept. as. Ameriški kralj zločincev Jack Diamond je bil včeraj na prošnjo ameriškega poslanika aretiran v Aaehenu. Iz Anversa se je telefonično sporočilo, da potuje Diamond z nemškim potnim Jisiom v Magdeburg. Ameriški poslanik je nalo sporočil nemškim obla&'em, da ima pripravljeno prošnjo, da Diamonda izročijo ameriškim obla.siem, kalero je utemeljil s številnimi Diamomlovi zločini in umorom ne\vyorškega banč-negu sluge. Kljub temu, da so vse evropske policijske oblasti natančno konlrolirale Diamonda na njegovem potovanju, pa so detektivi le prezrli, da Diamond ni vstopil v uvizirani Pulliuaimov vlak, temveč je odpotoval z Oslende-ekspresoni, tako da bi bil skoro ušel. Diamond se ni branil iu je imel pri sebi 15.000 mark gotovine. Z velikimi vamosl-nlmi odredbumi so prepeljali ne\vyorškega kralja zločincev v zapore v Anchenu. Žatee, 2. sept. as. Danes je bilo nekoliko manjših kupčij za češki in nemški hmelj. Cene so znašale 400 do 500 Kč za 50 kg. Žetev hmelja je žo skoro popolnoma končana. Niirnberg, 2. sept. as. Danes je bilo pripeljanih na Irg 110 bal. Povpraševanje je bilo zelo mirno. Prodanih je bilo 30 bal, samo prvovrstnega tetnaškega hmelja po 85 do 00 rnark. Za inozemski bmclj ni bilo nobene kupčije. Rarpoloienje je še vedno mirno iu čakajoča^ N j. Vel. kralj v Belgradu BcUrad, 2. sept. AA. Nj. Vel. kralj je davi prispel z dvornim vlakom z Bleda v Belgrad. Dogodek na meji (Glej poročilo na 8. srtrairi.) K poročilu o dogodku na meji smo prejeli še tole dodatno poročilo: Dogodek se je izvršil tako-le: Dva neznanca sta hotela prekoračiti mejo. Ko ju je dobila patrulja treh italijanskih miličnikov, so zahtevali, da se legitimirata. Onadva pa sta potegnila revolverje in streljala. Pri tem sla bila ubita en miličnik in en civilist. Kakor se pripoveduje, je bil ubiti civilist Kukec, na čigar glavo je bila v Italiji raz-jiisana nagrada 10.000 lir. Pri njem so našli revolver, jiatrone, daljnogled in zemljevid. Dogodek se je izvršil 200 metrov od meje. Tik po dogodku je mimo pripeljal tovorni vlak z Rakeka, ki so ga miličniki ustavili in naperili nanj puške. Pregledali so ves vlak in so se morali vsi legitimirati Kaj pravi italijansko uradno poročilo? Rini, 2. sept. as. Agentura Štefani poroča, da je prišlo okoli jwla spadajo drinsku, vrbaska in zetska banovina. Napredni javni delavci Belgrad,-2. sept. AA. Predsednik ministrske« ga sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je prejel tole brzojavko: »Predsedniku kraljevske vlade, generalu Petru Zivkoviču, Belgrad. Murska Sobota. — Javni delavci iz vsega Prekmurja, zbrani danes v Murski Soboti, navdušeno pozdravljajo sklep, da se preide k organiziranemu delu za izvedbo velikih idej kraljevega manifesta in programa Vaše ekse-lence z dne 4. julija v čistem jugoslovanskem smislu. Oni vidijo v tem delu srečo tega obmejnega kraja, trdno prepričani, da se bo ves navdušeni narod zbral in pozabil slabo prošlost, v jželji, da doseže v svoji edinstveni domovini svoji gospodarsko, socijalno in kulturno zadovoljil ost. Sestanek se je zaldj učil z navdušenimi Manifestacijami za Nj. Vel. in njegov prevzvišeni dom ter z izrazi spoštovanja do Vas in do Vašega dela. V imenu prisotnih dr. Kramer Albert, Benko Josip, predsednik občine in banski svetnik v Murski Soboti, Godina Štefan, evangeljski župnik, Gornji Petrov-ci, Koder Anton, kr. notar v Murski Soboti, Cvetko Ludovik, zasebni nameščenec v Murski Sobot L Horvat Izidor, učitelj v Hotežu. Sprememba v sokolski upravi Belgrad, 2. sept. V upravi saveza Sokola kraljevine Jugoslavije se je izvršila izprememba v osebi njenega načelnika. Ker je dosedanji načelnik dr. Viktor Munik podal ostavko na to mesto, je minister prosvete 20. avgusta pod št. 31.499 imenoval za načelnika Saveza Ivana Bajželja, profesorja gimnastike na učiteljišču v Ljubljani. Belgrajske vesti Belgrad, 2. sept. z. Zunanji minister dr. Marinkovič bo v četrtek odpotoval v Ženevo radi ureditve nekaterih tehničnih vprašanj v zvezi z otvoritvijo konference. Belgrad, 2. sept. AA. Nocoj je odpotoval v Ljubljano minister brez listnice iu namestnik ministra za trgovino dr. Ivan Švegelj. V Ljubljani ostane en dan. Belgrad, 2. sept. A A. Z včerajšnjim brzo-vlukom je prispel z Bleda finančni minister dr. Sianko Švrljuga. Takoj po prihodu je prevzel posle svojega resora. Belgrad, 2. sept. in. Kakor poročajo iz Novega Sada, je tja prispel novoimenovani lian Matič Svetomir, ki je bil na najsvečanejši način sprejet. V svojem govoru je naglasil, da je treba pozabiti preteklost in on obeta, da bo vsem enaka pravica in zahteva tudi enake dolžnosti. Belgrad, 2. sept. z. V prometnem ministrstvu je bila konferenca vseh železniških ravnateljstev pod predsedstvom prometnega ministra Radivoje-viča. Na konferenci so razpravljali o novih že lezniških tarifih v zvezi s pospeševanjem finančnega stanja stanja prometa. Belgrad, 2. sept. AA. S sklepom ministrstva •za promet se mora smatrali vino pri prevozu kot braovozno blago. Zalo se ne sme zadrževali na vmesnih postajah. ■ Belgrad, 2. sept. AA. Z odlokom finančnega ministra je postavljena za uradnika v II-5 v odseku za državno računovodstvo pri finančni direkciji Emil Lazar. Belgrad, 2. sept. A A. Smrtne ostanke pokojnega Vladana Gjorgjeviča prepeljejo v posebnem vagonu jutri zjulraj ob (i v spremstvu uradnikov jugoslovanskega poslaništva na Dunaju. oaMHnBnMBaannBaBaBaHHHHMBHn^ Uvod v misijonske dni tvori cerkveni koccert pevskega druitva »Ljub* Ijana« v soboto zvečer ob 20 v ljubljanski stolnici. Tovrstni koncerti pri nas niso prav pogostni, zalo bo omenjeni koncert kar najbolj dobrodošel v pevskem delu je konccrt stilno lepo zaokrožen, kar povedo že imena skladateljev: Palestrinia, 0r-lando Sasso in potem Springer, Goller. Vmes ® tudi Adamičeva »Jutranja pesem« po napev» i* leta 1584., tudi stilno lepo prirejena. Pri koncertu sodeluje s petimi točkami g. stolni kap, msgr. St. Premrl in operni tenor g. Jože Gostič. Občinstvo opozarjamo pravočasno na ta koncert.