Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo rae-eino 33 Din nedei|»ko izdala celole no v Jugoslaviji HO Din, ra Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I siolp pelll-vrsla innlloglost pol 30 In 2 D. veCII oglasi nad Umm viilno po Din 2-3U, vellUI po 3 In * Din. v urednilkrm delu vršilca po 10 Din □ Pn večiern O naro~ttu popust Izide ob 4 zlulraj razen pondetina tn dneva po prazniku Uredništvo le v Kopllarfevl ulici Al. 6 III Rokopisi se ne vrata/o. netranhlrana pisma se ne tpre/emalo > Uredništva letelo n St. 2050. upravnISIva St. 2.128 Poli/ičen lisi xa slovenski narod Uprava le vKopllarlevl ul.SI.6 ' Cehovnl račun: IJubllana Sle v. I0.650 In 10.349 za Inaerate, Sara/cvoSI.7 5ato ne pripisujejo tej akciji nobene važnosti, v nobenem slučaju pa ne tiste, ki jo stvari pripisuje SDS. Danes je opozicionalno časopisje razširilo vesti o skorajšnji rekonstrukciji vlade. Vstopiti bi imel po teh vesteh v vlado dr. Laza Markovič, in sicer kot nolranji minister. G. kandidat se nahaja momentano v inozemstvu. Posl. Smodej za ohranitev upravnega sodišča v Cel u. r Belgrad, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o proračunu pravosodnega ministrstva. Pravosodni minister dr. Subotič je obrazložil finančne težave, redi katerih so se morale znižati nekatere postavke, ki so za uspešno delovanje sodstva neprijetne, a jih finančno ravnovesje dohodkov in izdatkov ne prenese. Nato je govoril poslanec Smodej, ki je predložil spreminjevalne predloge. Glede ostalih zahtev je treba predložiti amandement. G. poslanec je stvarno utemeljeval, zakaj se ne more upravno sodišče v Celju ukiniti in prenesti njegove agende v Zagreb. Zemljiškoknjižno uradništvo, pravi poslanec, ne prenese nobene redukcijo, ako hočemo obdržati to važno institucijo. Opozicija je hotela izvajanja poslane« izkoristiti, toda je umolknila, ko je poslanec g. Smodej izjavil, da je treba prenehati s prakso, da opozicija zaradi opozicije kritizira, poslanci vladne večine pa ne bi smeli povedati, kar je potrebno. Znano je, je tudi dolžnost te javnosti, da stranke, ki vodijo tako »politiko« in njene nosilce izloči i/, svoje srede, kajti kvaliteta javnih funkcionarjev je vedno le merilo za politično zrelost in moralo družbe same. da je poslanec Smodej to prakso že lansko leto prekinil in zato žel splošno priznanje. Dalje sta govorila dr. žerjav in dr. Šutoj. Debata se jutri nadaljuje. Izprememba uradniškega zakona, r Belgrad. 20. dec. (Tel. »Slov.«) Komisija, ki jo je imenoval pravosodni minister ter ji poveril nalogo, da izdela predlog nove uredbe o spremembi uradniškega zakona, se je sestala in pričela z deloni. Z ozirom na to, da bo ta komisija obravnavala važna vprašanja, ki se tičejo državnega uradnika, je glavni odbor uradniškega združenja sklenil, sklicati sejo, ki se bo vršila v prvih dneh meseca januarja ter bo v teh vprašanjih zavzela svojo stališče. Načrt, ki ni nič prida, r Belgrad, 20. dec. (Tel. »Slov.«) V finančnem ministrstvu je dokončana nova uredba o pokojninskem fondu za žene in deco državnih uradnikov. Načrt uvaja nanovo plačevanje takozvanih pen/.ijskih vlog. To je v krogih državnih uradnikov seveda izzvalo precejšnje nezadovoljstvo, ker je znano, da so državni uradniki itak premalo plačani in ne gre, da bi se na ta način uvajali novi mesečni odbitki. Ukinitev žel. aprovizacij. r Belgrad, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor znano, je železniški minister že svoj čas sklenil, da se ukinejo železniške aprovizacije v Ljubljani, Mariboru in Sarajevu. To svojo namero je tudi izvršil, vendar vrši v Ljubljani posle prejšnje aprovizacije novo konzumno društvo železničarjev. Sodniške plače, r Belgrad, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Na seji sekcije zakonodajnega odbora je pravosodni minister izjavil, da še ni končnoveljavno urejeno vprašanje sodniških plač in dodatkov, vendar pa pravi, da upa nn ugodno rešitev tega vprašanja. Sekcija je sklenila, da se ta zadeva jutri ponovno stavi na dnevni red. Švedska bo zastooana v sredn 1 Evropi. v Stockholm, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Poseben odbo" švedskega zunanjega urada je soglasno sklenil, da se zopet ustanovi na Dunaju samostojno poslaniško mesto za zastopstvo v Avstriji, Madjarski. Jugoslaviji iu eventualno Bolgarski. Mraz zahteva že smrtne žrtve. v Berlin, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Iz vse Evrope prihajajo poročila o katastrofalnem mrazu. V eBrlinu je bilo davi v notranjem mestu 12° pod ničlo, v predkrajih pa 18°. V Bruslju ,'e bilo 25°, dočim je v severnih del h Nemčije, posebno v Njemnu, samo 2° pod ničlo. Na Škotskem je zamrznilo več pristanišč. V Glasgovu je radi mraza 6 oseb zadela srčna kaip. Radi eksplozije zmrznjenega parnega kotla je bila ubita ena ženska, njena sestra pa je bila težko ranjena. v Varšava, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Mraz je na Poljskem dosegel 30°, kar se v decembru že dolga leta ni več opazovalo. Bilo je radi mraza več smrtnih slučajev. v Pariz, 20. dec. (Tel. »Slov.«) V Parizu je mraz danes nekoliko popuslil in znaša še 5° pod ničlo. Za jutri se napoveduje snežni nietež. V južni Franciji se je vreme izpreme-nilo. Na Rivieri močno sneži, obenem pa se je temperatura dvignila. Zele miški promet je v Franciji še vedno prekinjen. V Parizu so zmrznile 4 deklice, tako da je smrtnih žrtev več kot 20. Na obali Kanala je vihar. v Bruselj, 20. dec. (Tel. »Slov.«) V Belgiji sedanji mraz posebno hudo občutijo, ker se sicer po navadi posamezni letni časi komaj razlikujejo med seboj. Iz vseh delov dežele poročajo o smrtnih slučajih radi zmrznjenja. Živo Dokooani - brez rešitve. v Newyork, 20. dcc. (Tel. »Slov.«) 64 ur po polopljenju pod morn ka SIV so se danes ob 8.30 zjutraj čuli zadnji, pa že zelo slabi signali šestih preživelih mož v podmorniku, dočim čaka 6 ladij s 600 možmi posadke in 40 potapl.alci na l.eu mosta, da se poleže vi-bar, ker se pri takem vremenu ni mogoče potapljati, da bi ponesrečencem dovedlj kisik po tirpedni cevi. Mornariški urad je že objavil, du za rešitev ni nobenega upsnja več. v Newyork, 20. dec. (Tel. »Slov.«) V poslednji noči je podmornik S VIII z udarci kladiva ob steno podtnortiika S IV oddal poročniku Fitchu z Morsejevinii znaki sledeče sporočilo: »Mati in žena neprestano molita za tebe.« Sele potem, ko se je to sporočilo mnogokrat ponovilo, se je iz potopljenega podntornika ob 6-20 čul odgovor z zvoncem. Novi signali so se čuli iz ponesrečene ladje ob 9.30, toda silno slnbo in jih ni bilo mogoče ra-zunteli. Zdravniki sklepajo iz lega, da je nesrečno moštvo že v deliriju. Vremensko poročilo je bilo danes opoldne zopet popolnoma brezupno, tako da ni mogoča nobena pomoč več. Ob enajstih dopoldne so se čuli zadnii slabi signali z zvoncem. Molitveni še vedno v osored?u v London, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Glasovanje za novi angleški molitvenih je povzročilo ostro kontroverzo med člani kabineta. Lord Birkenliead je izjavil v odprtem pismu, naslovljenem na liste, da mu je žal, da ne spada več v poslansko zbornico, in da obžaluje, da ni mogel imeti lam govora za novi •molitveuik. Argumenti nasprotnikov molitve-nika so na takem nivoju, kakor so pričkanja šolskih otrok. Ker pa so najostrejši nasprotniki molitvenika člani Balduinovega kabine-ta, odgovor ni izostal. Nolranji minister je iz. javil, da Birkenheadova izvajanja kažejo tako nizko stanje in toliko versko neznanje, da s« mora odreči vsakemu komentarju. Koliko vom h ladji gredi Franciia? v Pariz, 20. dec. (Tel. »Slovencu«.) Par-cement je danes odobril kredile za drugi oddelek francoskega programa za grad.tev oro-dovja od 1. januarja do 30. junija 1928, po katerem se ima zgraditi 1 križarka, 6 torped-nih rušilcev, 6 podmornikov in 2 avi/ni ladji. Poslanec Danielou je v imenu rad kalne levice podpiral program in poudarjal, da se nemška mornarica vedno bolj trudi, da trgovsko brodovje organizira lako, da se bo v slučaju vojne lahko preosnovalo. Druga zaponka kontervatfvcem v London, 20. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je danes ponoči z 256 glasovj proti 102 glasovoma odklonila predlog delavske stranke glede nezaupnice radi vladne politike napram bre/poeelnim, sprejela pa je zaupnico, ki so jo predlagali konservativci. V znamenju miru. v Varšava, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Med Poljsko in Litvo se je včeraj otvoril obmejui promet. Ljubljanska oblastna skupščina. Četrta seja ljubljanske skupščine se je pridela včeraj ob pol 10. Predsednik je prečital razne predloge in interpelacije. Druga točka dnevnega reda je bila razprava o zdravstvu, dobrodelstvu in socialnem skrbstvu. Ta del prončuna znaša v celoti 26,674.175 Din. Poslanec finančnega odseka Jarc je poročal med drugim sledeče: Ta del proračuna zahteva skoro polovico dohodkov. Kranjska dežela je svoječasno zgradila lepe bolnišnice in mnogo dobrodelnih ustanov, ki jih danes uporabljajo. Zamudilo se je samo eno, in sicer umobolnica. To vprašanje je zelo pereče. Rešiti nam je bilo treba dvoje važnih vprašanj, in sicer vprašanje okrožnih zdravnikov in babic, kar se je rešilo povoljno. Država nam je izročila v upravo celo vrsto dobrodelnih zavodov. Tako mladinska zavoda, gluhonemnico in zavod za slepe v Kočevju. Važno je vzgaja-lišče za deklice. Važna je postavka za delavske gospodinjske šole in tečaje in za strokovno delavsko izobrazbo. Manjšinski poročevalec Ivan Tavčar je s svojimi izvajanji naletel na odločen odpor pri večini. Zlasti ga je krepko zavračal poslanec Gostinčar. Poročevalec odseka dr. Anton Brecelj je * poldrugournem govoru natančno obrazložil stanje zdravstvenih razmer in ustanov ter odločno zavrnil vse neresne ugovore nasprotnikov, v katerih ni nobene stvarnosti. ZDRAVSTVO, DOBRODELSTVO IN SOCIALNO SKRBSTVO. Dr. Brecelj je izvajal sledeče misli: Potem ko je govornik obširno obrazložil, kako je oblastni odbor prevzel od države zdravstvene posle, zlasti pa natančno referiral o prevzemu okrožno-zdravniške službe, je prešel na posamezne postavke predloženega proračuna in jih utemeljeval. Najvažnejše je vprašanje zdravstvenih zavodov, predvsem umobolnice.Naši zdravstveni zavodi v tem budžetnera letu že prihajajo v veliko zadrego. Država je pustila znatnih dolgov, ki znašajo nad 3,000.000 Din za prejšnje leto. Vrhu tega je pa še letos budžet glede bolnišnic za 2,000.000 Din prenizek. Sedaj imamo tozadevno z vlado razgovore oziroma naši poslanci v Belgradu intervenirajo, da bi se t: zneski izplačali. Glede privatnih bolnišnic v Kandiji, Krškem in Novem mesta, ki so v zelo prekernem stanju, svetuje g. govornik, da naj pridejo lastniki in upravitelji teh bolnišnic do oblastnega odbora, da se dogovorimo, kako bi lahko boljše poslovale in kakn bi lahko naredilo več za zdravje našega ljudstva Umobolnica. Kar se tiče investicijske postavke za zgradbo nove bolnišnice za duševne bolezni, koje prvi obrok znaša 1,000.000 Din, je ta znesek še veliko premajhen. Mi imamo momen-tano v oskrbi 950 umobolnih. Vsi veste iz časopisnih vesti, kako težko je spraviti umobol-nega reveža v kak zavod, ker so vsi zavodi prenapolnjeni. Vrhu 950 oskrbovanih bolnikov pa tava po Sloveniji gotovo še 250 do 300 umobolnih revežev, ki so ravno lako zavodne oskrbi nujno potrebni. Naši zavodi pa so danes taki, da je res gorje onemu, ki pride vanj. Velike blaznih je ozdravljivo bolnih, ampak kdor pride v te zavode, postane brezdvomno kronično neozdravljivo bolan. Naši zavodi so t tako mizernem stanju, da ne najdeni pravega izraza zani. Še če bi popolnoma duševno zdravega človeka zaprli v te — oprostite, da rabim ta izraz — beznicc, bi rostal gotovo neozdravljivo duševno bolan. Bodisi da zidamo sami ali skupaj z mariborsko oblastjo, na vsak način bo treba porabiti za vsako oblast do 30,000 000 Din za umobolnico ali umobolnici, preračunani za okoli 1500 umobolnih. kajti po izjavi strokovnjakov niso obstoječi zavodi popolnoma za nobeno porabo m bo treba zgradili nove. Zavod za alkoholike in Golnik. Imamo pa še prav poseben namen, da ustanovimo neki zavod, kakršnega doslej v Sloveniji še nimamo, namreč zavod za alkoholike, ki nam je nujno potreben. Tudi ta naloga nas čaika, in jo bomo, ako Bog da. Tešili zaeno s kompleksom drugih v to stroko spadajoči!) vprašanj. Kar se tiče Golnika, se bo to vprašanje šele načelo, in sicer v tem smislu, da bodo imeli vanj dostop tudi gospodarsko iibkejši, revnejši ^loji. Dobrodelnost, V našem proračunu imate poseben oddelek z naslovom: »Dobrodelstvo«. Po uredbi ministrskega sveta nam bo država izročila upravo otročja zavoda št. i in 2 v Ljubljani, gluhonemnico, državno vzgajališče v Ljubljani Ln uvod za slepe v Kočevju. Mi hočemo vse te zavode dobiti v svojo upravo iz čiste ljubezni do teh revežev. Kako slabo upravlja država Dečji dom I. v šentpeterski vojašnici! Jaz ne morem reči dragega nego to, da je velikanski škandal, da more v državni upravi obstojati kaj takega. Pri tem se pa moram Se čuditi, da zavod stori ie toliko, kolikor stori, kajti od države dobiva za vsakega oskrbovanega otroka »ogromno« dotacijo po 8 Din na dan! S tem je plačana ne samo hrana in perilo, ampak tudi vsa nega. Zato pa so tisti otročički pač taki, kakor so. Podobno velja za ostale zavode. Mi pa nimamo namene, da bi te zavode trajno vzdrževali, ker je vsaka javna več ali manj birokralična uprava v tem oziru pomanjkljiva. Naša tendenca je, da bi te dobrodelne zavode kolikor mogoče hitro oddali ljudem, ki jih ne moremo plačati za tako delo ljubezni, ampak ki izvršujejo to delo sami iz drugih namenov. (Živahno ploskanje.) Zato bomo skušali kolikor le mogoče te zavode oddati takim organizacijam ali kongregacijam, bomo seveda te dobrodelne zavode po svoiih močeh podpirali in jih tozadevno nadzirali v njih delovanju, Ko govorimo o socialnem skrbstvu, moramo omeniti tudi deško vzgajališče v nekdanji prisilni delavnici za zanemarjeno deco in ono, ki je že prišla v konflikt z obstoječim redom. Mi moramo tudi za te skrbeti. V poštev pa ne pridejo samo dečki ampak preskrbeti bo treba tudi čisto nov zavod za deklice. Posebno skrb pa bomo posvetili tudi prisilni delavnici, ki pa ji bomo dali drudo ime. Za oskrbovanje in podpiranje sirot je namenjenih 300 000 Din. To je malenkostmi vsota za vse te sirote, ki so danes v naši oblasti, ampak to je samo za začetek. Mi ne zanemarjamo socialnega ekrbstva. Gospodje, če ste sledili temu, kar sem omenil v svojem poročilu o zdravstvu in dobrodelstvu, ste lahko razvideli, da očitki, da mi zanemarjamo socijalno skrbstvo, niso upravičeni. Velik del socijalnega skrbstva je vsebovan v oddelku za zdravstvo in dobrodelstvo. Vse naše zdravstvo, ki ga mi vzdržujemo in hočemo vzdrževati, je namenjeno za najpotrebnejšo sloje. Glede socijalnih skrbi, ki jih je našteval v odseku in zbornici gospod poslanec Tavčar, omenim, da ib mogel te njegove zahteve na vse strani razširiti in podaljšati. Gospodu Tavčarju rečeni samo to, da smo mi storili vse, kar moremo v seilaniih težkih razmerah izvršiti. Poglejte skrb za izseljence in prese-ljence! Za prve smo postavili vsoto 200.000 Din, od katerih upamo, da nam bo povrnila 100.000 mariborska oblast. S tem denarjem hočemo mi pomagati najbolj bednim ljudem, to se pravi tistim, ki ne najdejo več v domovini kruha, z nasvetom in zaščito. Mi hočemo ustanoviti izseljonišlii urad, ki naj da našim ljudem zaščito. Slišali smo, da tudi za naše brezposelne ne skrbimo. Gospod Tavčar, mi nismo Vašega mnenja, da je treba brezposelnost gojiti, ampak smo mnenja, da je treba brezposelnost odpravili. Ni važno, da se dajejo brezposelnim podpore, ampak brezposelnim jo treba dati delo in zato je oblastni odbor poskrbel v ogromni meri. Mislim, da bo naš investicijski program tekom prihodnjega leta zaposlil vse delavne moči. Za tiste pa, ki tukaj ne dobe primernega dela, bo pa skrbel izseljeniški urad. To se pravi, da smo storili vse, kar smo mogli. Gospod poslauec Tavčar se kapricira, da bi mi morali votirati prav posebno vsoto za zgradbo stanovanj v rudniških revirjih Mi smo rekli, da bo oblast žrtvovala leto za letom gotovo vsolo za zgradijo stanovanj povsod, pa naj bodo to Trbovlje ali Hajbeuburg ali kak drug kraj. Mi hočemo podpirati vse to, toda ne s posojili, ampak z olajšanjem obrestne mere. Mi vemo s stanovanjske ankete, kje so največje potrebe. Na podlagi posvetovanj na tej anketi bomo izdelali pravilnik, kako naj oblast pospešuje gradnjo stanovanjskih hiš. Mi ne bomo podpirali zasebnikov, ampak bomo dajali iz dotičnega zneska podpore stavbnim zadrugam oziroma občinam, ki bodo gradile stanovanjske hiše. Govornik poudarja, da oblastni odbor posveča svojo pažnjo tudi delavskim invalidom in rentnikom, ki so se vrnili iz tujine, pa ne dobivajo rente tukaj, ker je naša osrednja vlada zanemarjala v tem oziru svojo doižnost. Zato predlaga resolucijo, da se vlada poziv-lje, da v trgovinskih in drugačnih pogodbah s tujimi državami, prav posebno z onimi, kamor se izseljujejo naši državljani, ali od koder se naši državljani vračajo kot delavni invalidi oziroma nezgodni rentniki, vpošteva in uveljavi v tistih državah zakonito zaščito delavstva tudi za naše državljane ter izpo-sluje, da se invalidske oziroma nezgodne rente izplačujejo iz označenih držav v domovino se vruivšim državljanom kraljevine SHS. Odgovor demagogiji nasprotnikov. Gospod poslanec Tavčar! Včeraj ste nam v splošni debati vrgli v obraz očitek, da v nas ni Krekovega duha, da smo postopali pri se-I stavi proračuna tako, kakor Janez Evangelist dr. Krek ne bi bil postopal. Mi smo imeli v naši državi dva ministra za soc. politiko iz Krekove šole. Eden je poslanec Gostinčar, drugi je dr. Gosar. in vprašam vas, ali je katerikoli drug minister toliko storil za delavstvo sploh in posebno za naše delavstvo, kakor sta storila ministra Gostinčar in dr. Gosar? Prosim, gospod Tavčar, zadeva je čisto enostavna. Mi moramo računati z razmerami in to storimo in vemo obenem, kaj sino storiti dolžni. Mi moramo te stvari tudi čisto pravično izvrševati in te naloge razdeliti. Mi moramo in bomo tudi pristopili k temu vprašanju, kplere dolžnosti nosi občina, katere nosi okraj, katere dolžnosti naj Ima oblast, katere naj ima pa tudi država In katere naj vrš! tudi delavska zbornica kot zakonita zastopnica delavcev, in mi si bomo to natančno ogledali, ali jih tudi res izvršuje ln ali Di ta zavod samo luksuzni aparat in kaj dela prav za prav za delavstvo. Mi boipo tudi storili kar mogoče v omiljen Je težkega položaja delavstva in drugih slojev in skušali dobili sredstva, kjer se dobili dajo Če gospod poslanec Sitar razlaga, da naj od tistih 30,000.000 Din, ki jih Ima dobička TPD, dobimo 3, ali 6 ali 9 milijonov, sem jaz prvi, ki se stvari poprime, če nam pove, kako jI iztisnemo dotično vsolo. Dr. Krek nas je učil delati In ml bomo tudi delali brez vsakega demagoštva. Krasli ne znamo, ropati ne smemo, ampak iz teh skromnih sredstev bomo kolikor mogoče tudi pomagali. Mi ne bomo samo tukaj razpravljali, ampak tudi kaj storili. Gospod Tavčar, vi nam hočete dajati neke lekcije, kako naj delamo, ko še nismo mogli pristopiti k dejanskemu delu. V| natančno veste, v kakšnih razmerah životari naš narod, oblastni odbor. (Poslanec Ma-zovec: »Pa ta ima dela že za seboj, Vi pn samo široka usta!«) in veste kakšne so žrtve, s katerimi opravljamo svoje posle, tako de-mngoštvo pa. kakor pn VI ngpanjati z Vašimi očitki, moramo pa odklanjati. Debata. Poslanec dr. Brecelj je govoril ob največji pozornosti celokupne zbornice. Njegova temeljita izvajanja so jasno pokazala, v kakšnem žalostnem stanju prevzema oblastni odbor od države razne zdravstvene ustanove in pred kako velikimi nalogami na tem polju stoji ljubljanska oblast. Vsi govorniki opozicije, ki so nato nastopili, niso mogli k proračunu povedati ničesar stvarnega. Priznati so morali, da je delo večine vestno. Zato so se omejili na to. da so predlagali povišanje raznih postavk, česar pa seveda ni bilo mogoče sprejeti radi že itak pičlo odmerjenih denarnih virov. Posl. Zupančič (SKS) je v svojem govoru pod vtisom Br«cljcvega referata izjavil, da bo glasoval za proračun Posl. Peterlin (SLS) se je bavil s posameznimi proračunskimi postavkami. Zlasti je poudaril važnost gospodinjskih tečajev za delavstvo. Posl. Sitar (socialist) je predlagal obdavčenje velekapitala. Posl. Križnik (SLS) je v svojom govoru zavrnil posl. Tavčarja. SDS se ni nikdar zavzemala za rudarje. Ves denar, ki ga je TPD zgubila pri Slaveuski banki, gre na račun rudarjev. Posl. dr. Dinko Puc (SDS) je v drugem delu svojega govora naletel na ostre ugovore večine. Posl. Arncž (SLS) je poudarjal važnost posameznih poslavk. Pohvalno je omenjal ministra dr. Gosarja, ki je silno veliko pripomogel k rešitvi stanovanjskega vprašanja. Posl. Tratnik (SLS) je obrazložil nadvse slabo stanje delavstva. Nato je popet dobil besedo odsekov poročevalec dr. Anton Brecelj, ki je ostro zavrnil vse neosnovane očitke. Dejal je: Inž. Zupančič je očital, da smo napravili napako s prevzemom zdravstva. Pojasniti hočem, da se s tem nI postopalo lahkomiselno. Država nam je dala 14 milijonov dotacij. Naj nam Zupančič pove, ali smo se slabo odrezali ali smo previdno postopali. — Glede okrožnih zdravnikov se predlaga, da se njih plače zvišajo tako, da bi brezplačno poslovali. Mislim, da bi večina okrožnih zdravnikov odklonila takšno nastavitev. Če bo mogoče, bomo te postavke zvišali, da bo mogoče življenje zdravnikov tudi tam, kjer ne more nihče vztrajati. — Poslancu Sitarju je dr. Brecelj pojasnil, da pride še tekom tega zasedanja v razpravo uredba o oskrbi siromakov. Dosedaj tega ni bilo mogoče storiti, ker hočemo bremena porazdelili. Vso pozornost bomo posvetili tistim rudarjem, ki ne uživajo sedaj nobene zaščite. Glede pobijanja alkoholizma je mnenja, da treznostno gibanje, ki sicer ne spada v proračun oblastne skupščine, ampak pod zdravstveno ministrstvo v oddelek za higieno, in samo propaganda ne zadostujeta. Ljudstvu je treba odtegniti možnost iu priložnost uživanja. Zdravstveni in socialnoskrbstveni proračun soglasno sprejet. Poročevalec finančnega odseka Evgen Jarc je dobil zaključno besedo in predlagal, naj se spiejme'a Brecljevi resoluciji, resolucija posl. Sitarja glede obdavčenja akcijskih družb pa naj se odstopi oblastnemu odboru v proučevanje. Nato se je vršilo glasovanje. Ves ta del proračuna je bil sprejet soglasno. Havnotako resolucije Breclja in Sitarja. Prva Brecljeva resolucija govori, da naj vlada glede uredbe zdravstvenega ministrstva o zatiranju nalezljivih bolezni in o higieni, ugotovi konipetenco samouprav in naj se izdela pravilnik v sporazumu s samoupravnimi zastopstvi. Druga resolucija pa pravi, da se naj pri »klepanju trgovinskih in drugih pogodb s tujimi državami zasigura v tistih državah obstoječa delavska zaščita tudi za naše delavstvo. Ob pol 2 se je seja prekinila. DOHODKI. Popoldanska seja se je pričela ob pol 5. V razpravo je prišel drugi del proračuna, ki govori o dohodkih. Poročevalec fin. odseka Jarc je obrazložil posamezne oddelke tega dela proračuna in med drugim izvajal: Predlagali smo 25 odstotno doklado k dri. davku na dobiček družb zavezanih javnemu polaganju računov, ki se odmerja po oilancl. Predlagali smo ta davek, ker so po čl. 82 drž. zakona te družbe nanovo izvzete od gotovih plačil. Da to malo kompenziramo, smo predlagali to novo doklado. Druga nova davščina je davščina na obisk nočnih kavarn, ki se pobira šele po 1. uri ponoči. Kot nadaljnl davčni vir najdete uredbo c cestnem gradbenem in vzdrževalnem fondu. Oblastna taksa na motorna vozila bi se plačevala, kakor je to predlagal avtoklub, po čisti teži motornega vozila. Oblastna taks« znaša pri motornih kolesih s prikolic« ali brez nje od vsakih 50 kg čiste teže po 50 Din. Pri lovor-nih vozovih narašča taksa od 500 do 500 kg v izmeri po 250 Din. Tovorua vozila, kj nimajo pnevmatike napolnjene z zrakom, plačajo g»-renjo takso in 100 odstotni povišek. Osebni avtomobili plačujejo za vsakih začetih 100 kg čiste teže oblastno takso po 50 Din. Taksa, ki se plačuje četrt letno naprej, ni vezaua na lastnika vozila, ampak na voz. Dalje sledi uredba o oblastni trošarini na potrošnjo premoga, 01 lastni odbor je prišel v položaj, da obdači ali najemu no, ali pa porabo premoga. Prišel je do spoznanja, da v sedanjih razmerah najemnina ne prenese niku-kega povišanja več. Zato smo se odločili, da obdačimo raje potrošnjo premoga. Trošarino na premog smo razvrstil; po kvaliteti. S tem be naša industrija manj prizadeta, ker bi sicer nanjo padli precej zvišani režijski stroški. Najvažnejša in upam najbolj donosna pa bo taksa, ki se bo pobirala od alkohola. Glede špirita moram pripomniti še tole. Do 1- aprila letošnjega leta je znašal davek na špirit 25 Din in šele z novim proračunskim letom jo bil znižan na 17 Din. Če bi bili mi sledili pametnemu nasvetu mojega prijatelja poslanca Lo-bingera in bi bili lakrat, ko je država znižala trošarino na špirit, naložili 40 odstotni davek na špirit, bi bila naša oblast do danes že dobila od špirita lep dohodek. M j zgrabimo danes samo tisto diferenco, ki je obstojala med pivotnim in sedanj m davkom na špirit in dodamo temu 7 Din. De facto se torej ni naložila 100 odstotna doklada, ampak, če se oziramo na stanje pred 1. aprilom sauio 50 odstotna. K oblastni uredbi o opojnih pijačah je p-edlagal radi jasnosti razne spremembe be-sedila. Končno je dejal, da te uredbe bodo res pomenile neko obremenitev, a ne toliko producentov, kakor konsumentov. Druge obremenitve se ne bodo toliko čutile, najizdatnej« Ša je obremenitev pri špiritu, ki ima pa lzra-i žito tendenco, da omoii konsum špirita. Denar, ki ga bo dobila oblast, bo plodonosno naložila v podporah za kmetijstvo, v raznih investicijah, za ceste in mostove, za visoke zgradbe Itd., tako da bo ta donar tudi pomagal dvigniti gospodarsko produkcijo Slovenijo. Gospodje, položaj v Sloveuiji pač ni tak, kakor ga riše danes glasilo Samostojne demokratske stranke v Ljubljani, ki pravi, da se položaj v Sloveniji dejansko bliža brezpravnemu položaju v južni Srbiji. (Medklic z desnice: »Spomnite se rajši na PP režim!«) Mi hočemo, da bj se tisti, ki pije jeruš, na ta način dvignil, pa magari če ludi izgubimo dohodke, ki jih in-.amo od šnopsarjev. Kajti če bo tisti, ki danes zaipravlja svoje telesno in moralno zdravje z jerušem, nehal piti, se bo dvignil gospodarsko in moralno in bo potem drugje lažje plačeval svoje doneske za našo upravo! (Odobravanje.) Debata. V imenu SDS kluba je govoril dr. Moho« rič. V stvarnem govoru je slavil razne spre-minjevalne predloge. Nato je dobil besedo posl. Tomazin (SLS). Dotaknil se je doklade na trošarino. Opozic ja trdi dvoje: da se bo s to doklado ubilo vino-graduištvo oziroma gostilničarji. Jaz pa trdim, da ne bomo nobenega, ampak da bomo pri vili tretjega. Nato je navajal, da nalagajo v vino. rodn.h krajih velike naklade ua vino občine, katerih odborniki so vinogradniki. Gostilničarjev s to takso ne bomo ubili, ker bodo to takso takoj prevalili s svojih ramen drugam. Glavna ovira, ako Dolenec vedno ne more vnovčitl svojega vina, je to, ker naši vinogradniki nimajo enotnih vrst vina in ker naš dolenjski vinogradnik tudi ne zna kletariti. Nato je govornik navajal slučaje, kako postopajo dav-karjj pri predpisovanju davkov, pri čemer hujskajo protj SLS, češ, da je ona kriva dav. kov. Te primere sem navedel zaradi tega, da vidite, zakaj bi se jaz prolivil, da bi nalagali morebitne oblastne doklade na direktne davke. Tudi, če bi kmetje lahko plačali, bj rekel: »Samo radi tega nikari ne storimo, da ne bomo liberalnim davkarjeui dajali prilike, da bi kmete po nepotrebnem vrleli jn fiksiralil Gospodje iz opozicije se potegujejo za nekoga tretjega, za pivčke in pijančke. Kajti mi čisto dobro vemo, da se generalni štab naprednih elementov vzgaja v gostilnah. (Razburjenje pri manjšini.) če hoče kdo doseči, da bo kdo napadel poslanca klerikalne stranke, je treba samo ljudi zbrali v gostilni in jih napojiti in nahujskati. Tako se je zgodilo poslancu Suš-niku, tako se je zgodilo tudi meni. Več nego doka-ano je da to niso bili pristaši naše stranke, ampak gospodje npprednjaki. (Nadaljevanje na 6. strani.) Čitajte gospodarski del! Marsikateri naš Citate)j, da ne rečemo večina, odloži »Slovenca« iz rok, ko pride do strani z naslovom »Gospodarstvo«. Ce ga vprašate, zakaj, Vam pravi, 'a je to preveč suhoparno, preveč številk in da se pač ne da brati kakor n. pr. podlistek. Marsikaj resničnega je v teh trditvah, toda naj vpošteva, da že tvarina sama, ki se obdelava, ni zabavna in pa lahka kakor drugo v listu. Zato se gospodarskih vprašanj ne da obravnavati feljtoni-stično, čeprav bi imel potem gospodarski del več čitateljev, pa tudi ne bi bil več gospodarski del. »Gospodarski del naj čitajo bankirji in trgovci, za nas to ni važno!« pravijo ne-bankirji in neti govci. Pa tudi bankirji in trgovci ne čitajo gospodarskega dela tako, kakor bi si želel vsak urednik. Kaje Čitajo grozne vesti o umorih, samomorih in o zanimivih dogodkih iz življenja. Marsikdaj prezro važne vesti tudi zanjo, vesti, ki bi jim direktno služile v poslu. Zato bi moral vsak, ki se količkaj liavi z gospodarstvom, čitati gospodarski del. Gospodarski del časopisa pri nas in drugod. Gospodarski del je zlasti dober v nemških listih, kjer zavzema odlično mesto. V nemški gospodarski literaturi imamo cele knjige samo o gospodarskem delu, v katerih so razložene vse kratice, posebni izrazi itd., ki se porabljajo samo v poslovnem svetu. Kajti danes je gospodarski del nemških listov tako obsežen in komprimiran, da zahteva precejšnje poznavanje gospodarskih razmer, borz, uzanc v trgovini itd. Obširen gospodarski del imajo tudi angleški, zlasti pa ameriški listi, kjer za-Vttemajc samo kurzi borz ogromno prostora Pri nas srbski lišti sploh sistematično ne zasledujejo gospodarskih pojavov, pri Hrvatih je že boljše. Gospodarska vprašanja se razmotrivajo najbolj pri nas. Pa če pogledate naš list iz predvojnih časov, boste našli malo gospodarskih vesti, pa še te pomešane med druge, ali pa niči V tem oziru smo zelo napredovali. Saj so nas vojne in povojne razmere naučile kako velike važnosti je gospodarstvo za celo naše javno življenje in seveda temu primerno je dobilo gospodarstvo v našem listu več prostora. V inflacijskih povojnih letih je skoro moral vsakdo čitati borzna poročila, ko je naš denar valoval, pa tudi dan za dnem izgubljal na vrednosti, cene so naraščale in vse naše gospodarstvo se je mrzlično razvijalo. Saj smo morali povsod začeti znova, prišli smo v popolnoma nove razmere. To je rodilo sistematično obravnavanje gospodarskih vprašanj v gospodarskem delu lista, ki se je zaradi važnosti obdržalo in se bo gotovo •časoma še bolj razvijalo. Kakšen naj bo? Gospodarski del lista pa mora biti napram vsem objektiven. Ne sme preveč zastopati inte- resov n. pr. velelndustrije nasproti mali industriji in obrti, Čeprav je izpodrinjanje obrti po Industriji nujen gospodarski proces. Ne sme se zavzemati v večkrat v akutnem boju med zadružništvom in trgov-stvom za eno plat. Drugod so gospodarski deli lista večinoma le organi gotovih finančnih ali industrijskih skupin, ki so lastnice lista ali pa nanj vplivajo in zastopajo naravnost njih interese. Pri nas pa to ni slučaj: pri obravnavanju vseh gospodarskih vprašanj nimamo nobenih materielnih interesov, kar je ravno porok za objektivno in vestno poročanje. Pri nas kampanje proti izvestnim zavodom v gospodarski rubriki in drugod niso mogoče. Gospodarsik del mora nuditi v prvi vrsti objektivne informacije; te prinašamo v prvi vrsti v noticah deloma pa, če so važnejše, v člankih. Notico v gospodarskem delu. V prvi vrsti prinaša gospodarski del v noticah informacije, drobne vesti od vsepovsod. Razumljivo je, da je največ notic iz našega domačega, slovenskega, potem iz gosp- darstva ostalih pokrajin in nazadnje iz ostalih držav, kolikor se naravnost tičejo našega gospodarstva ali so pa velike važnosti za svetovno g spodarstvo. Notice spremljajo vsako podjetje v njegovem življenju: ko se ustanovi, se vpiše v trgovski register, kar prinese časopis; če je delniška družba, se vsako leto objavi saj v izvlečku njeno pcslovno poročilo in bilanca, razne izpremembe pri podjetju (izpremem-be lastnikov, težkoče podjetja, sanacije) in o koncu podjetja vedno poroča list, če likvidira, pride v konkurz (po važnosti podjetja so navedeni še natančni podatki). Gospodarski del lista beleži vsak važen dogodek v življenju podjetja. Poleg tega pa so nahaja v gospodarskem delu še nešteto drugih notic iz našega poslovnega življenja, ki so važne za dotično panogo, pa tudi za celo naše gospodarstvo. Najpomembnejša centrala za te vesti je večinoma Belgrad, ker je ta središče državne uprave in se tu izdajajo važni zakoni, naredbe in uredbe, ki se tičejo celega našega gospodarskega življenja. Tudi pokrajinske vesti imajo svoj pomen: Kako je izpadla letina v posameznih okrajih, kje se ustanavlja kako novo večje podjetje, gospodarske težave posameznih krajev in okrajev itd. Tudi moramo beležit5 vse količkaj zanimive pojave v zagrebškem poslovnem svetu, s katerim imamo velike zveze. Med inozemskimi vestmi pridejo za nas v poštev one iz Italije, Avstrije in češkoslovaške, s katerimi imamo razvito in živahno trgovino in tamkajšnji gospodarski dogodki so marsikdaj tudi za na odločilni. Članki. Dočim so notice v gospodarskem delu v pretežni večini imformativnega značaja, so čtanki deloma poročila n. pr. o kaki anketi, deloma statistični pregledi, deloma idejnega značaja. Težko je reči, kateri tip prevladuje, ker se ravna objavljanje Člankov po njih aktualnosti in pomenu. Članki v našem gospodarskem delu niso predolgi, če so že daljši, jih moramo razdeliti na par dni. Seveda •»nainod uSaitASup os t^ 'ijbajs omes iiat!UABjqo Ne vtikamo se v spore in debate teoretičnih nacionalnih ekonomov, ker so za take stvari revije, oz knjige in jih dnevni listi ne morejo obravnavati, ker morajo imeti prostora za dnevne probleme. Tržna poročila. Izredno veliko pažnjo posvečamo tržnim poročilom, ki jih prinašamo vsako nedeljo. Tu najdete poročila o najrazličnejših predmetih: od lesa, žita pa do cikorije in metel. Najdaljše je vsak teden poročilo o položaju v lesni in žitni trg;,vini, za kar je največ interesentov. Les je blago, ki ga vsako leto izvažamo za stotine milijonov dinarjev in se z lesno trgovino bi produkcijo peča skoro vsak malo večji kmet. Žita pa mora Slovenija vsako leto uvažati na desettisoče ton in zato so cene žita kakor tudi pregled in izgled žitnih trgov za nas važni. Ostali predmeti, katere obravnavamo v naših trž- nih poročilih, v naši blagovni produkciji, oz. kon-zumu, nimajo tako važne vloge. Pri tržnih poročilih je treba nadalje zelo paziti: en sam trgovec cavadno ne ve vsega, kar je važnega za njegovo stroko, ne more sam najbolje poznati tržne situacije; zato moramo naše informacije dobivati od več strani in presojati njih verodostojnost, v kolikor se to more seveda zgoditi iz uredništva. Borze. Poleg tržnih poročil tvorijo bnrze najzanimivejši, pa tudi za laika najnerazumtjivejši del gospodarstva. Borze so najbolj redkobesedna poročila, vso je komprimirano in izogibamo se vseh nepotrebnih pojasnil, ker bi morali drugače pisati vsak dan romane t Borze delimo na denarne, efektne in blagovne. Včasih je bilo za devizne in valutne kurze ogromno zanimanje, saj je od stanja, ali bolje rečeno, padanja in poznejšega dviganja bilo odvisno vse gospodarstvo, ki mu je sledilo: cene v veletrgovini ter na drobno, zaposlenost industrije ter delavstva itd. Sedaj pa imamo že dalj časa (od 1925) stabilno valuto, za katero je želeti le, da se tudi zikonsko stabilizira. Prvo mesto med borzami zavzema naravno ljubljanska, katere devizni oddelek '3 začel poslovati 1. julija letos. Valutni posel pa se pri nas ne more razvili, ker denarni zavodi valute kupujejo ali prodajajo direktno med seboj ali pa jih zamenjajo pri Narodni banki za ček. Narodna banka ima na našem deviznem tržišču glavno besedo, ker vsak dan na vseh naših borzah intervenira za račun finančnega ministrstva v korist dinarja, da ne pade ali pa da se ne dvigne. Vsi kurzi na ljubljanski borzi se razumejo za 1 enoto dotične devize (Berlin, Curih, Dunaj. London, Nevvvork, torej visoko stoječo devize), za ostale devize pa za 100 enot (100 francoskih Irankov, 100 Kč ter 100 lir). Poleg naših borz pride izmed inozemskih v prvi vrsti Curih, po katerem se ravna naša devizna trgovina. V Curihu borze pravzaprav ni in bi torej ne smel biti med »borzami« Važen je za nas tu li Dunaj, deloma Praga ter kako stoji dinar še drugod. Kakor smo že prej omenili, devizna trgovina ni več tako živahna kot nekdaj, ko so vsak dan kurzi zelo valovali in so propadale nekatere valute. Kakor na vseh borzah se kupčuje le za večje zneske (zaključek Trsta je n. pr. 10.000 lir). Ljubljanska efektna borza se ne more nič kaj razviti. Živahnejši sta zagrebška in belgrajska, pa tudi tu vedno tožijo o padanju prometa. Živahno je le trgovanje s spekulacijskimi papirji, kar bo pri nas državni papirji, v prvi vrsti vojna odškodnina. Za te papirje pa je vodilna belgrajska, kjer je n. pr. v vojni škodi (ali v borznem svetu te udomačeni izraz zanjo je >ratna šteta« ali še krajše »šteta«) na dan prometa par tisoč komadov (vsak komad ima nominalno vrednost 1000 Din, kurz je sedaj okoli 405 Din) Izmed ostalih elekt-nih borz ima pomen za nas samo Dunaj, kjer kotira več naših podjetij, kakor n. pr. Trboveljska, Kranjska industrijska družba ter Tvornica za dušik v Rušah, poleg tega pa imajo še naši ljudje mnogo avstrijskih efektov in drugih efektov dunajske borze. V naši državi imamo dosti blagovnih borz. Ljubljanska blagovna borza posluje že četrto leto in ima v lesnem oddelku beležiti prav lepe uspehe, manj v žitni trgovini. Kakor smo že pri tržnih poročilih omenili, sta res važna predmeta pri nas les in žito Lesna borza v Ljubljani prihaja v prid posebno malim ljudem, ki ne premorejo direktnih zvez z velikimi odjemalci. Za les sla dva senzala (mešetarja), za žito pa eden. Zagrebška borza samo »tiska« svoje blagovne tečajnice, novosadski kurzi pa so lahko zapeljivi: marsikdaj ni mogoče dobiti blaga po kurzih novosadske tečajnice. Nadalje sta žilni borzi še v Somboru in Belgradu. Izmed inozemskih blagovnih borz ima pomen za nas Budimpešta, potem pa Chicago, da poznamo tendenco ua svetovnih tržiščih Seveda bi bil lahko gospodarski del Se boljši, toda temu ni krivo uredništvo, ampak naš poslovni svet. Vsak trgovec, podjetnik hoče v gospodarskem delu imeti vse, kar se tiče njegove konkurence, o sebi pa želi, da se čim manj piše. Hoče v listih imeti vse, sam pa nič ne prispeval Vsak list pa more biti dober le tedaj, če je vsak njegov čitatelj tudi njegov sotrudnik v kakršnikoli obliki. Več javnosti! Že večkrat smo v gospodurskem delu opozarjali, da je potrebna čim večja publiciteta. Ce izkazuje podjetje izgubo, pa že ne dobiš bilance in poslovnega poročila za objavo. Vsake statistike o produkciji, še manj pa o oddaji, torej tkzv. obratna statistika, so javn.sli nepristopne razen pri par večjih podjetjih. Če se pa poleni prinese kaj neod-govarjajočega, je pa ogenj v strehi: »Zakaj pa niste nas vprašali?« Če jih pa vprašamo, pa nam svetujejo, da naj o tem ne pišemo. V tem oziru naj bi si naši gospodarski krogi vzeli za zgled Aineri-kance, kjer vsaka večja družba objavlja mesečne bilance, nekatere železniške in plinarne) pa pregled dohodkov vsak teden. Povsod drugod imajo Časnikarji pristop na občne zbore delniških družb in ostro kritizirajo družbo, ki ne pripusti časnikarjev k občnemu zboru. Pri nas pa se še ni zgodil slučaj, da bi kak časnikar mogel priti na občni zbor, razen seveda Če ima kake delnice, katerih pa nima in je ludi prav, da Jih nima, ker bi mogoče škodovalo njegovi objektivnosti, če drugega ne, bi mu pa prinesle utemeljene in neutemeljene očitke. To je tak nedostatek, ki čaka na odpravo. Poleg lega pn delniške družbe, razen par častnih izjem, ne pošiljajo listom niti svojih poslovnih poročil in jih treba zanje šele prositi. Seveda je potem razumljivo, da ljudje ne kupujejo radi delnic, ker je publiciteta podjetij tako nezadostna in gospodarski tisk ne more vršiti svoje naloge. Očitek, da je kakršnokoli pisanje o podjetju (dobro ali slabo) za podjetje škodljivo, je pa absolutno neutemeljen ter naravnost smešen. Včasih večkrat izgleda, pa samo izgleda, kakor da sta si javnost oz. njen predstavnik: tisk ter interes podjetij nasprotna. Ravno nasprotno: Tisk ni nikdar nasprotnik gospodarstva, pač pa metod, kt se jih nekateri marsikdaj poslužujejo. Zato marsikdo želi ribariti v kalnem in mu ni prav, da prinaša gospodarski del n. pr. v tržnih poročilih cene ali pa kritično obravnava bilance. Zakaj se ne bi povedala rcsnica; čemu se naj zasluži pri onih, ki ne poznajo dobro položaja in cen. Amerika ima danes cvetoče gospodarstvo in ravno v Ameriki je publiciteta izredno razvita. Ne rečemo ravno, da naj se posnemajo v gospodarstvu ameriške metode, toda marsikaj se lahko naučimo ir, ameriškega zgleda v malem, kakor smo majhen narod. Saj so tudi druge, gospodarsko napredne države ravno v tem oziru mnogo dobrega prevzele od Amerike. Zato je prav, če tudi pri nas gospodarski krogi ne gledajo na časopis in gospodarski del kot svojega nasprotnika, ampak kot na svojega pomočnika in zastopnika njih upravičenih interesov. Jan Plestenjak: Berači. Brez roke, brez noge, brez oči, berači od hiše do hiše hodimo, vbogajine prosimo. Pomagajte nam bratje vi! Težka je pot in truden je korak, lačni smo in leden je mrak, begamo od hiše do hiše, tema nam vsa pota zabriše. Ml smo berači ljudje med ljudmi, ali sočutja ni več med ljudmi; brez nog smo, brez rok in oči, taki pobiramo vaše dari. Likovič Joža: Sirota Jerica. (Božična zgodba.) iKonec.) Dolgo Je že hodila, vsepovsod, iz prostranih trgov na nabrežje, preko svetlih cest v zakotne ulico, mimo starinskih spomenikov, ob barakah, preko smetišč. Vrnila se je zopet v središče. Spotoma je prosila. Ta ji je slišni! železen novčič, drugi pa Jo je zato tembolj kruto nagnal a potepenko. Ceste so se začele prazniti. Nekod je zadišalo po sladkobnem kadilu, iz hiš je bilo čuti pritajeno, ubrano prepevanje; sv. večer je že delil blagoslov in milost betlehemske blagovesti. Jerica je obstala pred bajno razsvetljeno restavracijo. Vraia so se skrivnostno odpirala, čipkasti 7-astori so v gostih gubah zastirali svetla okna. Ojunačila se je in vstopila Pri mramornatih mizicah so sedeli gospodje in »jOipe; vsepovsod zardeli obrazi in blažen smeh, izbrane obleke in biserni okraski. Rezek svit neštevilnih lestencev in s srebrom okovanih sveliljk se je tisočkrat odbijal v visokih, brušenih zrcalih. Opojen vonj težkih cigar, močnega vina in slaščic je takoj omamil lačno siroto. Oblaki dišav so zastirali čudovite slikarije na sneženo-belih slenah. Vsi so govorili pritajeno, le tu pa tam je jeknil ubogljiv klac skrbno počesanih natakarjev. Jerica je stopila v dvorano in se približala h mizi, kjer je leno posedalo par gospodov. S trepetajočim glasom je zaprosila: »Gospod, sv. večer je, mama je bolana, očeta je povozilo...« V lem je vdarila godba razposajen nopev. »Na, tu imaš,« jo je nahrulil plešast gospod z maslnim podbradkom. Osleklenele oči so mu jezno blisknile. z debelo roko je pograbil zelene listke in jih vrgel v Jerico. »Na. tu Imaš. beraška požrešnost. Koliko Iz-; meče človok za te nenasitne lenuhe že samo I pri davkih, če zvečer le malo dalje posediš. ! Marš...« Glas se mu je zatikal, obrnil se je [ v dvorano in sovražno kriluiill >Natakarl Vrzite jo vendar ven, kaj le puščate, da nadleguje goste!« Dvoje rok jo je trdo prijelo in neusmiljeno pahnilo ven na cesto, ki je ležala mrzla in prazna. Po kadilu ni več vonjalo... Pala je v dolgo, zakotno ulico, brez luči in bleščečih izložb. Tu je srečavala trudne in zamazane postave, opotekajoče se iz kota v kot, srepoglede in nezadovoljne obraze. Obstala je pred hišo s širokimi okni, ki so jih zastirale rdeče, maščobne zavese. Po vega-stih stopnicah se je spuslila po bregu nizdol. Vstopila je v smradljivo pivnico, kjer «o se za zamazanimi mizami prepirali vinjeni delavci. Preklinjali so dan rojstva, solnce, Boga na križu, ki so ga v kotu skrivali začrneli, od pajkov zjedeni zastorčki. Z negotovo stopinjo se je namerila h bližnjemu omizju. »Mama je bolana, lačna sem.. « je začela privajeno naštevati. »Mala. sem pojdi in pij.« jo je rdečelas kurjač z krvavo podplutimi očmi potegnil za proseče roke. »Na, pij.« ji je tlačil v zmrznjene ročice kupo mlakužne rmene pijače. »Sv. večer je.« je zdvomila sirota Jerica.» Lani smo se še vsi trije postili h sv. večeru,« je verno pojasnjevala. »Zakaj pa letos ne?« je zadovoljno zamlaskal rdeče-lasec. »Ateka je vlak povozil, mama je bolana, sama se pa ne morem postili h sv večeru,« je otročje razlagala in skrivaj potisnila kozarec na mizo. »Ha-ha-ha,« je goltajoče za-krohotal debelušen delavec z zagnojenim izrastkom na licu. Sajast obraz se mu je raz-vlokel v otopel, bolesten izraz, v dušku je zvrnil kozarec vodene žganjice in se hripavo pridušil. Znova je natočil in zakričal: »Vidiž ga, to je naš sv. večer...« V tem se je pa dvignil izza omizja bledičen mladenič, tnala bolje oblečen. Morda je bil zaničevan pisat pri mestnem uradu, morda je bil ubog študent, ki ga je svet izločil kot človeškemu redu nevarnega, zato ker se brati s cestarji in težaki. Stisnil ji je v roke zmečkan de=etak, a na njegovo prigovarjanje so ji delavci kupili kruha in mesa. Mladenič z velikimi žalostnimi očmi jo je odvedel h izhodu in želel njej ter bolni materi miru in blagoslova... Krenila je proti domu. Ko je prispela do tovarne, so bila vhodna vrata v šir odprta. Kotli in parni stroji z ognjenimi jeziki so pošastno osvetljevali prostrano dvorišče; dolge sence delavskih teles, ki so se enakomerno gibala okoli strojev, so plahutale sem in Ije... Končno je prispela zopet pred temačno hišo. Nebeške višave so se ojasnile; zlata luč je prosojila bajni vsemir. Bele betlehemske zvezde so gorele nizko na obzorju, rimska cesta je hrepeneče čakala, kdaj se spu-ste na njo angelski zbori. Mesto se je upokojilo, le nekje iz daljave je bilo čuti besne žvižge lokomotiv, drugače pa je bilo ozračje tiho in nemo, polno skrivnosti in pravljic nega blestetija. Jerici pa je bilo presladko, . ko je slopila na zapuščeno dvorišče. Ni jI ! bilo več hudo, vsaj je ludi na njuno »odstre«, no okence dahnil žarek, ki ga je poslal najmlajši bral iz Betlehema. Ižnevne novice GRAMOFON HARMONIKA 740-*. V1J0LIIMA v ETiiur MANDOLINA KITARA 575'-, 360'-, 545'-, 220'-, 320-, 365-200-315-160-210- Gramofonske ptoičs.strune ustne harmo nike in oka-rine. Vodi se samo blago najboljše ka kovosti. Zima pritiska. V vsej Evropi je zavladal te dni nenavadno oster mraz, kakršen že najmanj 30 let ni zabeležen v evropskih kliniatičnih podatkih. Mraz povprečno 15—20 stopinj Celzija pod ničlo je nastal povsod. V Angliji, Franciji, Nemčiji, Balkanu in celo Italiji ter seveda tudi v Rusiji in Skandinaviji. V Severni Italiji je zapadel debel sneg. Snežilo je tudi v Rimu, na Capriju in na Vezuvu. V Berlinu znaša temperatura —12, v Porenju —15, v Stuttgar-tu pa celo 22 stopinj Celzija. Hud mraz vlada v Franciji, V Parizu znaša temperatura —10° C, v nekaterih francoskih krajih pa celo —17 —20° C. Na francoski Rivijeri je padel sneg 30 cm na debelo. V Londonu je padla temperatura na —21° Celzija. V naši državi je mraz zavzel najhujše oblike in je radi njega v nekaterih pokrajinah težko ogrožen železniški promet. Na progi Su-šak—Zagreb ovirajo promet veliki sneženi zameti v Gorskem Kotoru. Enako je tudi na l.ški progi. Zagrebška železniška direkcija je morala na ti dve progi poslati stroje za oranje snega. Nič boljši ni položaj na prcgi med Zagrebom in Belgradom, in na pcdravski progi, kjer vozijo povsod vlaki z velikimi zamudami. Pri Perkoviču je nastal na mostu preko Save požar, ki je uničil ves most. Radi mraza je bilo namreč gašenje požara izredno otež-kočeno. Mraz v naši državi je najhujši v Sloveniji, potem pade nekoliko proti jugu in znaša v Slavoniji, kjer je najinilejši povprečno 8 do 12* C pod ničlo, nakar se zopet stopnjuje proti Belgradu in dalje proti Južni Srbiji, kjer zavzema enako ostre oblike kot v Sloveniji. Praiv oster mraz vlada tudi v Dalmaci.i. Par-n:ki prihajajo in odhajajo s skoro celodnevnimi zamudami, če splch viš jo promet. V Južni Srbiji je zapadel velik sneg ter je na ozkotirnih progah vsak promet nemcgoč. Zelo oviran je tudi promet po normalnotirnih prcgah ln po cestah. Slična poročila prihajajo tudi iz Bosne in iz Vojvodine. Kakor kaže bo ta mraz trajal še več dni, dasi bo njegov maksimum kmalu prekoračen. • • * KOLEDAR. Sreda, 21. decembra. Tomaž, Glicerij, Se-verin. Dunajska vremenska napoved za 21. december: V severnih Alpah najbrže še po veČini jasno in hud mraz, v južnih Alpah oblačno, hud mraz, morda nov sneg. • • • •k Kako izgleda »naprednost« po >Jutru«. Maribcski »Večernik« in »Jutro« sta kričavo poročala, da so prj Gornji Sv. Kungoti zmagali maprednjaki«. Da boda čitateljj vedeli, kako mariborski dopisnik samostojno-demokratskih listov ustvarja »napredne« izide pri občinskih volitvah, mu svetujemo, da pogleda, kdo je pri Gornji Sv Kungoti izvoljen za župana. Pristaš SDS sploh ni mogel biti izvoljen, ker nobenega ni. Izvoljen je bil za župana g. Martin Volavšek, odličen pristaš SLS. Tudi svetovalci ro somišljeniki naše stranke. »Večernik« je celo g. Vaupotiča krstil za »naprednjaka«, čeravno je zvest in delaven zaupnik SLS. Ne blamirajte se tako nesmrtno, gospodje poročevalci »Jutra« in »Večernika«. * V okraju Maribor levi breg so bili pri »olitvah županov v 76 občinah izvoljeni zanesljivi pristaši SLS. Izjemo delajo samo občine Solnica ob Dravi, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sena rska, Čeršak, Vukovski dol in še par drugih občin. Nad 85 odstotkov občin ima naše župane. Kljub temu pa pišejo SDSarji o nekem »napredovanju« svoje stranke. Kje neki tiči to napredovanje, ker ga nikjer ni videti! ir Vse občine ▼ okolici Maribora na levem dravskem bregu imajo župane pristaše Slovenske ljudske stranke. V K a m n i c i je izvoljen naš pristaš g. Vračko, v R o š pohu g. Hauptman, v Krčevini g. Peklar, v Lajtersbergu g. K o -žanko, v Sv. Petru g. Fluher. V Lajtersbergu so volili nosilca naše l.ste celo socialisti in so svojega kandidata pustili na cedilu. Rdečega obroča okrog Maribora nil Na severu je Maribor popolnoma obdan od občin, ki imajo župane in večino SLS. Kaj pravi k temu »Volksstimme«, kaj »Jutro«, ki kričita o napredovanju naprednih(!) glasov. ir Veroučitelji se vabijo, da čimpreje vpošljejo direktno računovodstvu delegacije ministrstva financ, odsek za ljubljansko in mariborsko oblast prijave veroučnih ur, in sicer izključno le za meseca september in oktober 1927. Veletrgovina R.STERNECHI. Celje Vsiika buSlCaa sisdsia. * Smrtna kosa. V pondeljek popoldne so v Domžalah pokopali gusp0 Frančiško Miiller, soprogo posestnika in vinskega trgovca v Stobu. Pokojuica je bila zgled prave krščanske matere in nad vse skrbna gospodinja. Daleč naokoli je bila znana po svojem usmiljenem srcu. Iz njene hiše ni noben ubožec odšel praznih rok. Svojo težko in dolgotrajno bolezen je prenašala z izredno potrpežljivostjo, tudi tned boleznijo si ni dala miru in je vedno delala. Njena smrt pomeni težak udarec za soproga in sedem necdraslih otrok. Kako je bila blaga pokojnica splošno priljubljena, je pokaral lep pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Nepozabno pokojnino bodo vsj ohranili v trajnem spominu. -k Smrt zaslužnega šolskega ravnatelja. Iz Ljutomera poročajo: Tu je bil v petek, dne 16. t. m., pokopan velezaslužni šolski ravnatelj g. J. R o b i č, ki je dosegel starost 78 let. Rajni je bil rojen pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža ter je učiteljeval pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, v Pluju, pri Sv. Vidu bli/u Ptuja ln 30 let v Ljutomeru do svoje upokojitve. Bil je izvrsten vzgojitelj in učitelj, svojim tovarišem pa dober svetovalec. Za svoje odlično delovanje v šolj je prejel najvišje odlikovanje zlati križec. Njegovo plodonosno delo so tudi znale ceniti všolane občine Ljutomer, Noršinci, Pristava, Presika, Slamnjak, Kamenščak, ki so ga imenovale častnim občanom. Nekaj let «e je tudi udejstvoval kol organist, koje službo ie opravljal z največjo vestnostjo. Z duhovščino je živel v najlepši slcgi. Učiteljskemu društvu je načeloval več let. Tudi ie bil mnogo let zastopnik takratnemu okr. šolskemu svetu. Bodj mu ohranjen najlepši spomin! •k Železniška zveza Slovenije z morjem. Prejeli smo sledeči dopis, ki ra rade volje priobčimo: »Velecenjeni g. urednik! V tozadevnem članku se govori na nekaterih mestih o Klodičevi prcgi Kočevje—Vrbovsko. Poudarjam, da ne gre za kako posebno mojo traso, ampak vedno le za skupni Klodič-H r o v a t o v projekt, ker sva z g. inž. Hrova-tom skupaj začela proučevati zadevo in sva potem vedno zastopala eno in isto idejo, kateri se je priključil tudi g. inž. Kavčič. Prosim, da točnosti na ljubo to objavite. — Inž. Makso Klodič. •k Loterija trgovske akademije. Izžrebane šlevilke se dobe za 1 Din pri zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. ir Elegantno in praktično darilo za božič in novo leto je amerikansko Vaterman's nalivno pero, katerega dobite pri tvrdki Iv. Bonač, Ljubljana. * Trgovcem — točilcem alkoholnih pijač v Ljubljani in ljubl anski okolici sporoča Gremij trgovcev v Ljubljani, da je gospod veliki župan za ljubljansko oblast na intervencijo Grem ja dosedanje pravice točenja alkoholnih pijač podal šal do konca junija 1928. leta. Podrobna pojasnila bo vsak trgovec prejel od Gremija s posebnim obveslilum. — Načelstvo. •k Prva izufena urarska pomočnica. Pri zadrugj urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjRv v Ljubljani se je vršila dne 23. novembra t. 1. pomočnišl a preizkušnja, kalere se je udeležilo pet kandidatov in ena kandi-datinja. Od teh pripadajo štirje urarski, eden zlatsrski in eden pasarski obrti. Zadruga beleži pri tej preizkušnji v svoji kroniki posebno važnost s tem, da se je udeležila preizkušnje prvič ženska oseba in sicer za urarsko stroko. Še bolj značilno je pa to, da je napravila ženska kandidatinja izmed vseh kandidatov urarske stroke, tako v praktičnem delu. kakor teoretično, preizkušnjo z najboljšim uspehom. •k Vsak želi, da napravi za Božič svoji družini veselje s kakim darom. Tako hočemo tudi mi razveselili bedne slepe s podporami in jim olajšati bedno trpljenje. Zato prosimo p. n. občinstvo, da nam gre pri tem na roko in se spomni s kakršnimkoli darom bednih slepih. Milociare sprejema Podporno društvo siepih Ljubljana, VVolfova 12. — Vsak najmanjši dar (v blagu ali denarju) dobrodošel. ir Konj in' voz ukradena. V ponedeljek zvečer je neznan tat ukradel v vasi Hlebcnh pri Radovljici posestniku Francu Markelju konja (»prama«) s kmečkim vozom na lestve. Konj ima zadnji nogi beli, dočim je po truplu rjave barve. Markelj trpi 5.700 Din škode. Tatu so že na sledu. * Žrtve mraza. V okolici Bečkereka sta zmrznili dve osebi in sicer 49 letni Filip Ur-Suleska, posestnik, kj se je napil, in 50 letna Julija Jovanovič, ki je na potj v mesto onemogla in zmrznila. Tudi iz okolice Novega Sada in Subotice poročajo, da je tam več oseb zmrznilo. * Devet rudarjev podsulo. V rudniku za bavksit v Kruševem v Dalmaciji se je pcdrl rov in je pri tem pt.dsulo devet rudar jev. Padlo je nanje okoli 150 ton zemlje. Vsi ponesrečeni rudarji so bili oženjeni in zapuščajo skupno 37 sirot. ir Ljubitelje lotogralienih zbirk razveselilo za Božič in Novo leto z albumi za slike. Od najpriprostejše do najf nejše kakovosti lastnega izdelka dobite pri Iv. Bonač, Ljubljana. k Skrivnostna nesreia na orožniški postaji. V poslopju orožniške postaje v Drenovem pri Negolinu ao našli dva nirtv« in dva težko ranjena orožnika. Preiskava doslej še n: mogla dogniti, če gre za bombni napad na postajo ali za uesrečo. Brez dvoma ie. da se Najprimernejše in nailepše božično in novoletno darilo je srečka državne razredne loterije! Premiio Din 500.000.-- je zadela pri zadnjem žrebanju srečka, kupljena pri Zadružni gospodarski banki d. d., ki jih ima v Ljubljani in pri podružnicah Bled, Kranj, Kočevje, Celje in Maribor še na razpolago. Cene srečk: Cela 100 Din, polovica 50 Din in četrtinka 25 Din. Vsaka srečka zadene I je nesreča dogodila radi eksplozije bombe v službeni sobi. Težko ranjena orožnika še niso mogli zaslišati, ker sta še vedno nezavestna. ■k Vajenec zabodel vajenca. V Zagrebu sta se v trgovini v Jurišičevi ulici sprla dva vajenca. Pred otvoritvijo trgovine so se uslužbenci trgov.ne šalili med seboj, ali radi šale se je čutil težko prizadetega vajenec Josip Hrbut, ki je naenkrat Izvlekel iz žepa než in pričel z njirn suvati na levo in desno. Svojega tc.variša Dragutina šetino je tako sunil v stegno, da se je deček onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili težko poškodbo in veliko Izgubo krvi. ■k Pariški pisemski papir v mapah in kasetah, podložne mape, garniture za pisalne mize, spominske knjige, dnevniki, bronzovi piedmeli itd., so najlepša darila za božič. — Zmerne cene! — Iv. Bonač, Ljubljana. ir Če avto izgubi šoferja. Nenavadna avtomobilska nesreča se je pripetila le dni v Zagrebu. Šofer Dragctin Svegelj nikakor ni mogel pognati svojega avtomobila z mesta v Gunduličevi ulici. Stopil je z avla, da pregleda motor, toda v tem hipu je zdrvel avto proti najživahnejši zagrebški ulici I lici in se zaletel v bližnjo trgovino, last trgovca Franca Metelka. Na mestu nezgode se je nabralo mnogo občinstva, pristopil je že stražnik, ki je hotel šoferja zapisati. Toda ta se je usedel v avto iu odbrzel z njim. Vendar je policija ugotovila in;e šoferja ter ga aretirala. Šofer se brani, da je pobegnil z avtom, ker je moral še pravočasno prepeljali nekega potnika na kolodvor. •k Prospekt prodal za srečko. Blizu Tro-gira se je pojavil neznan agent, ki ae je izdajal za zastopnika tvrdke »Vrtilek in comp. iz Ljubljane«. Ponujal je neke srečke »Mer-kator«, vendar pa je izročil nevednim kupcem le prospekte mesto srečk ter si pustil izplačati prve obroke po 60 Din. Neznanec, najbrže kak Slovenec, je ogoljufal na ta način več ljudi. OBLAČILA TVRDKE J MAČEK Ljubljana. Alekfandrnva 12 so najboljša in najcenejša. k Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanil jen sladkor? Poskusite, potem ne kupile več drugih znamk. O Vsakovrstne Irpcžue tcTije, snežne čevlje, gnloše kupile najbnljSe pri 4. Gorše, Stari trg 15. ■k Apelit-teslenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini. ■k Samo malo časa poskušajte rabiti za nego Vašega telesa pravi Fellerjev Elsafluid in opazili bodete, kaj Vam je dosedaj manjkalo v vaši hiši. Za glavo, za hrbet, za roke, :n noge, z.a oči, zobe, mišice in živce, za celo človeško telo so najuspešnejša že od dedov-skih časov drgnjenja in masiranja z Feller-! je vi m Elsafluidorn, katera opravičujejo njegov i sloves kot najboljše bol ublažujoče domače ' sredstvo in kozmetikum. Deluje ludi notranje ugodno! V lekarnah in tnzadevn.h trgovinah poskusna stekleničica 6 Din, dvojna 9 Din, špecijalna 26 Din. Po pošli najmanje 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalne steklenice pri lekarnarju Evgen V. Feller, Slubica Donja, Elsalrg 134, Hrvatska. Božična prodaja rajnih oblačil in modnih po'reb5čin po globoko znižanih cenah pri tvMki Prago Sci wab, LJubljana ttutolfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imate nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * * * © Zadnja maSa v Ljubljani. Pišejo nam: Vsakomur se včasih zgodi, da mora kako nedeljo ali praznik loviti zadnjo mašo. Mnogo i je celo takih, ki to delajo povečini vsako ne-| deljo in vsak praznik. Prav ti dobro vedo za zadnje sv. maše v ljubi anskih cerkvah: ob 10 ' pri uršulinkah, ob pol 11 pri sv. Petru, ob ti pri frančišk anih (izvrstno obiskanal) ln prav zadnja ob pol 12 v stolnici. Mnogo je pa takih, ki za te maše ne vedo. O tem me je prepričal sledeči prizor: Bilo jo v nedeljo ob četrt na 12 dopoldne. Dva dečka — očividno vajenca — se ustavila na cesti in eden hoče nazaj v mesto, češ: »Brez maše ne snieva biti; pojdi, bova že še kje katero dobila.« — Drugi večji deček vleče tovariša za roko naiprej: »Kje boš sedaj dobil še kako n ašo, n.kari, no! Saj sva bila pa lako v cerkvi in to tudi velja. Bova šla žt drugo nedeljo k maši...« Ne vem, kaj je funta zamotilo, da nisla šla pruvočasno v cerkev. Na vsak način pa bi bilo prav, da bi se zadnje nedeljske službe božje na primernih vidnih mestih stalno objavljale. Marsikduj bi tak glas zalegel kot opomin. Vsaj pa naj bi se taka naznauila objavljala na zunanji strani cerkvenih vrat in pa v »Slovencu«. O Vstop na Božično razstavo umetnin v Ljubljani je v času od 20. do 24. t. m. vsakemu prost. Slovenski umetniki so priredili tu v okrilju Ljubljanskega velesejma to razstavo umetnin, t. j. slikarstva, ter keramične umetnosti. Ne samo, da more tu vsak ljubilelj prave umetnosti izbrati in kupiti umetnino, ki mu je všeč — cene so zelo primerne — ampak ima prireditev tudi velik vzgojno-kultuini pomen. Razstava pokaže vsakemu, da more imeti za isti denar pristno domačo umetnino, ki ji je vredncsl z letj vedno večja, kakor ga sicer izda za razne tovarniške rnnožinske predmete, ki so sami po sebi z umetniškega vidika brezvredni. O Krasna Madona je razstavljena na božični prodajni razstavi umetnin v Jakopičevem paviljonu. Slika je zelo velika, umotvor našega priznanega umetnika Henrika Santla in je zelo posrečena kop ja po originalu Padova-nina »V nebeški galeriji«. Na sliki se razliva neizmerna milina Matere božje. Ker je cena zelo zmerna, opozarjamo nanje vse me-rodajne kroge. Umotvor je vsaki krščanski spalnici pa tudi cerkvi največji okras. Razstava je odprla do konca tega meseca vsaki dan od 10. do 16. ure popoldne. O Sibirija v Ljubljani. Po ulicah hodijo ljudje, vsem se mudi, kajti mraz, pravi sibirski mraz reže v ušesa in v nohte, če pa ima kdo samo tenak površnik, ali pa je sploh brez njega, ga mu reže v vse telo. 23 stopinj ped ničlo kaže toplomer, iz Ljubljane in od barja prihaja megla, — huk, — kaka megla! Vse kašlja, vsakdo je v leh dneh prehlajen in nadušljiv. Po ul cah drči, pod nogami ti škriplje srež in ko greš zjulraj od doina v urad, se ti obesi na brke in lase bela plast ivja. Tam pod Rožnikom pa je promet. Sanke drče nizdol po hribu iu smuči. Blagor jim v leh dneh, ki niso zmrzn.eni. O Prošnja gosp. vladnemu komisarju. Hišnim posestnikom v Florjanski ulici se dostavljajo pozivi k prispevkom za asfaltiranja po 2 do trj tisoč dinarjev. Tega izključno mali posestniki vsled stanovanjske zaščite, visokega davka z občinskimi dokladami, h katerim pride še gostaščina ild. ler hišna popravila, ne zmorejo. Naj se ne nalaga še novih bremen onim, ki pob rajo najemnino v kronah! Apeliramo na uvidevnost! Nadaljnje iz.ti rja vanje pa naj se odloži do končne pravičnejše ureditve. O Umrli so v Ljubljani v času od 16. do 21. t. m.: Bogomir Krenner, uč.telj v p. 69 let, Resi ^eva c. 26; Frančiška Punlar, zasebnica, 48 let, Gregorčičeva 7; s. Tristana Frančiška Antončič, 38 let, s. Jozefina Asterija, 31 let, obe usmiljenki, Slomškova ulica 20; Franja Lebar, čevljarjeva žena, 65 let, Jenkova ul. 9. V bolnici so v islem času umrli: Marija Pogačnik, poseslnica, 48 let, Celovška c. 66; Valler Zettner sin narednika, novorojenček; Marija Zirovnik, žena paznika, 47 let, Straž šče 11; Katarina Podslenšek, hči delavca, 1 mesec, Šoštanj; Katarina Petrač, žebljarica, 24 let, Kropa; Josip Delničar, sin tapetnika, 4 lela, Moste 48; Ana Skovec, zasebnica, 68 let, Kamnik; Marjan Bostič, sin delavca, 1 mesec, Podulik; Ivan Kmetič, dninar, 24 let, Semič. G Zastonj lahko dobite kanarčka, ako obiščete božično razstavo kanarčkov v liceju in prinesete s seboj oglas izdan od društva za varstvo in vzgojo ptic pevk, kojih vsak i nosi zaporedno številko, ki je obenem srečka. Posameznik srečka le z enim oglasom. Ne pozabite shraniti oglašal 0 Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln Škrobljeno perilo v najlepio izvriiU«; Maribor \ □ Doinokraii in 60cijulisti — ena skupina. Napol oficiejlno se je sprožilo obvestilo, naj se SLS začne pogajali na tu način, da bi sodelovala h skupino, ki ju tvorijo demokrati in socijalisti. Pred volitvami so socijalisti to tajili, /.daj jih ni več sram priznati, da so res z demokrati dogovorjeni. Tudi tislih 881 demokratov, ki jo še v dobri veri glasovalo za svojo SDS, čež, saj ni res, da bi SDS pomagala do socijulisličnega režima na občini, gleda danes precej razočarano v to vest, ki ao jo lansiiali socijalisti po vsem mestu, da lahko govorijo: »Kaj, mi z demokrati smo močnejši kot je sama SLS.« □ Prevzem costnoga omrežja. Pobrežka občina je prevzela napeljavo obcestnega elek-Krične.fj omrežja. Sln*itl znašajo v culein 250.0UU Din iu le bo občina odplačala tekom B let. □ Smrtna kosa. V Mariboru je umrl veleposestnik iu gostilničar pri Treh ribnikih g. Jurij Orovič v starosti Gl let. Kajni je znan po celem Mariboru iz časov, ko je krčmaril v Vetrinjski ulici. Pogreb se bo vršil v četrtek ob dveh izpred hiše žalosti pri Treh ribnikih nu Pobrežje. — Huda srčna napaka je ugasnila luč življenja g. Josipu Deklevi, upokojenemu finančnemu pregledniku, ki je po pobegu iz Trsta stanoval v Valvazorjevi ulici. Kajni je bil naš zvest pristaš in ostani mu ohranjen hvaležen spomin! Pogreb se bo vršil v četrtek ob pol štirih. □ Kmetijska podružnica /a Maribor in okolico. Od 15. —17. januarja 1928 se vrši pod pokroviteljstvom g. velikega župana mariborske oblasti v Društvenem domu v Ptuju druga vinska razstava, združena z vinskim sejmom. Načelstvo podružnice opozarja svoje ude na to prekoristno prireditev in poživlja, nnj se udeleže kot razslavljalci v čim večjem številu. Kdor se misli odzvati pozivu, naj si da poslati od odbora za oblastno razstavo v Ptuju prijavnico z instrukcijo in sicer takoj, ker jo je treba do 31. dec. odboru vrniti. Razšla vijakom so namenjena odlikovanja: zlate, srebrne in bronaste kolajne, diplome in vinogradniško orodje. Celje & Celjski mestni proračun. »Nova doba« kar ne more počakati začetka proračunske debate v celjskem obč. svetu in skuša že sedaj z zavijanjem in sumničenji označiti predlog proračuna kot nekaj nemogočega. »Novi dobi« bi priporočili, da svojemu referentu v obč. zadevah pove, da naj ne živi v domišljiji, kot da mu je dana vsa občinsko-gospodarska modrost. Zlasti uuj blagovoli molčati o socialnih nalogah občine, za katere baš ta gospod občinski informator »Nove dobe« v času demokratske občinske vlade ni imel nobenega smisla, še manj pa zmožnosti za njih reševanje. Proračunska debata bo pokazala, kako se svoje odgovornosti napram raznim socialnim nalogam sedanja večina globoko in resno zaveda. Socialno-politični odsek pod vodstvom g. dr. Ogrizka pripravlja tozadevno daleko-sežne načrte. 0 Huda zima. Kot povsod se lahko tudi v Celju postavimo z izredno hudim mrazom. Tako je včeraj zjutraj kazal toplomer tvrdke »Sanitas« —19° C mraza, temperaturo tedaj, ki je pri nas pač redka. Okoli poldneva je vsed solnca mraz znalno popustil, a le zato, da more tem huje pritisniti na večer. 0 Za najrevnejšo šolsko otroke vseh o?n. Sol v Celju je tukajšnja drž. zaščita naklonila 21.000 Din. Vsaka šola je dobila 5250 Din, da obleče za Božič najrevnejše učence oziroma učenke. Zaščita je ta denar imela deloma . prihrankih od prejšnjih let, deloma so zaščiti v ta namen darovali: celjski magistrat 2500 Din, celjska okoliška občina 2500 dinarjev, Celjska posojilnica 2000 Din, po 500 Din: Ljudska posojilnica. Mestna hranilnica in Južno-štajerska hranilnica, tkalnica v Št. Pavlu m platna. Velikodušne darove so prispevali ludi dobrotniki po nabiralni poli deloma v denarju, deloma v blagu. Odbor za-Sčile izreka vsem blagim dobrotnikom, ki so pripomogli do božičnega veselja revni deci, tem potom svojo najlepšo zahvalo. 0 Opozorilo. Za božične praznike prodajam v svoji stari trgovini na Kralja Petra cesti št. 27 razna vina Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju; pri odjemu od 5 litrov naprej za en dinar ceneje. — Anton Faza rine, Celje. Sfiort SMUČARK I TEČAJ. Smučarje, ki sc žele v kietkem času dobro Izvežbati na smučkah, vabimo v stmiški lečaj pri Koči ua Sv. Planini 085 m nad Trbovljami od 24. dec. do 1. jan. 192K. Tečaj bo vodil g. R. Hndjuru. Celotna oskrba na dan za osebo IO Din. Snoaa dovolj in kakor nalašč za znčetn ke — suh pršič! — Opoz.rjamo na oklic z dne lil. t. m. pod naslovom Spori. — Litijska podružnica SPD. ZIMSKA OLIMPIJADA V ST. MORITZU. Priprave zn zimsko-sportne igre v St. Moritzu so v polnem teku. 7. ozirom na izredno veliko število udeležncev in posetnikov i/, celega sveta, je prireditev sob in prenočišč mogoča snnto tedaj, ako se vsi udeleženci nemudoma prijavijo tnj lištvu hotelirske zveze v St. Morllzu, ki je prevzelo nakazilo in porazdelitev stiiiioviinj. Ker je v St Moritzu H-mein prostora le za okroglo "000 gostov, je preuredila hotelirska zveza tudi vst letovišča v celem gorenjem Kngndinu zn zimski obrat. Zvezo oddaljenejših krajev s St. Moritzcui bo oskrbovala električna gorska železnica, ki bo vozila za čas zimske olimpljnde iz vseli delov gornjegi Engudi-na ponoči in podnevi vsako uro v centrum priro-ditev — St. Muritz. Za jugoslovanske tekmovalce, kak ur tudi /a vse ostale jugoslovanske posrtuiks jc izpoKinval »Mcrjiisavczni odbor za IX. Olimpi-jailuc t Za*rehu Markov trg br. 2 polovično vot-njo na naših in švicarskih železnica!), popust na avstrijskih Železnicah bo pravočasno dovoljen. — Vozni na is Ljubljane v Si. Moriti bo veljala z brzo-vlakom II. razred okroglo 300 Din In 16 švicarskih I ran kov, III. razred okroglo 180 Din in 8.50 Šv. Ir. Vse te ugodnosti pa veljajo samo si one po-setnike, ki se bodo javili najkasneje do 25. dec. 1027 direktno pri Medjusaveznem odboru v Zngro-bu. Pi tivljamo vso Interesente, da so pravofamo Sriglase pri gorenjem naslovu. — Odbor za IX. limpijado v Sloveniji. VESLAŠKA OLIMPIADA. Nizozemska veslaška zveza se jo posvetovala v zadnji seji o odredbah, ki nnj zagotovijo veslaški olimpiadi gladek potok. TeJrosl. TK Skala priredi v četrtek dne 22. dec. reden sestanek članstva v s.donu hotela Lloyd ob 20. uri zvečer. DruStvo »Treznost« naznanja, da se danes dne 21. dec. n e bo vršil običajni sestanek, prihodnjega pa objivimo pravočasno. Slovensko I atoliško it irirm-ko starešinstvo ima danes v sredo dne 21. decembra ob 8 zvtčer v dvorani Akademskega loma redni društveni sestanek s predavanjem tov. dr. Sušnikv Zadnja prosvetna konferenca v B Igradu. — Olbor. Redni občili »bor Slovenskrra kalališkoca akademskega starešinstva se vrši Ine 6. ianuarja 1928 ob 10 dopoldne v dvorani Akndemskegi doma, Miklošičeva cesta 15 v LJubljani. D.ievni red Je sledeči: 1 Citnnje in odobriti v zopis.iika zadnjega občnega zboru. 2. Poročilo odbora. 3. Poro- čilo odsekov 4. Poročilo revizorjev. 5. Poročilo klubov. 6. Volitev novega odtoi.i in osi lih društvenih funk-ijonnrjev. 7. Slučajnosti. —V smislu društvenih krr.vil se mor jo predlogi, ki jih hoče slavili kak član nn občnem zboru, naznaniti pismeno 8 dni prej društvenemu odboru. Vsak klub naj pošlje svojega zastopnika. — Odbor. Versko znanstveno predavanje za izohrafon-co je nocoj ob pol 8 v dvorani Dcmi duhovnih vaj. Predava g univ prof. dr. Ehrlkb: Skrivnostni pojavi v okultizmu. Celje. KrokoTpi! Danes ob 8 zvi fer sc vrSi važen sestnnek vsega čLnstva cePske Krekove mladine. Na sestanku predava veleč. g. prof. P. Kovačič o zanimivem predmetu. Maribor. Mesečni sestanek iliihovnikoT-tretJcrednikoT danes ob pol 5. uri v frančiškanskem samostanu. Pridite! Ostali kraji. noče. Nn Štefanovo dne 20. dec. ob treh In 8 vprizori tukajšnje Kal. bralno in gospod rsko društvo v svojem društven' ni domu velezanimivo igro »Žrtev spovedue molčečnosti«. Otvoritev kal. Društvenega tlon'a pri Zgornji Sv. Kungoti se vrši nn Štefanovo dne 2(1. dccemb. ob dveh popoldne. Kot st vnosltd govornik n stopi g. dr. Jeraj iz Maribora. Z otvoritvijo in blagoslovitvijo jo združena posebna slavnost z raznimi točkami. Vabimo ludi Mariborčane in sosede. Josenicc. Danes zvečer ob 8 so vrši v Katoliškem delavskem domu skioptično predavanje o Iraiicoaki revoluciji. Predava akademik Duii. Z*oixvedovanja NayT» se je mnnjšn vsota dennrja v dvorani Unlomi v nedeljo popoldne. Dobi so v pekarijl Mole, Florijnnskn ulica 21. Prepričajte se da dobite najprimernejša božična darila z« dame. gosi ode in otroke po znatno znižani ceni, v modni trgovini P. Šterk nusi. MILOŠ KARNIČNIK Ljubljana, Stari trs št. 18 t. Nadalevanieieie ljubljanskega oblaitnecta odbora. (Glej 2. stran.) Nato je govoril posl. Zupančič (SKS). Za njim je govoril posl. Peter Hauptinan (SLS), načelnik finančnega odbora, ki je v krasnem govoru utemeljeval postavke v proračunu, ki določajo nizko doklado ua vinsko trošarino, opoza.jajoč na veliko gmotno in moralno škodo ki jo povzroča alkoholizem narodu, družini iu posameznikom. Govor posl. Hauptnia-na je bil sprejet z burnim odobravanjem. Nato je govoril posl. Puc (SDS). Poslanec Križnik (SLS) je pozval tudi opozicijo, da glasuje za ta proračun, da s tem pokaže, da ima srce za delavstvo, zlasti za rudarje. Stavil je predlog za omiljenje takse na avtooninibuse, da se oproščajo takse, ako imajo gumijaste obroče, napolnjene z zrakom od sedem sedežev dalje. Največjo veselost je povzročil posl. Bo-govič (SKS), ki je polemiziral z lastnim klubom. Izjavil je, da bo glasoval za takse na motorna vozila. Ko je končal svoj govor, je ' ves navdušen vzkliknil: »Prvikrat sem nastopil, pa me le niste snedli.« Poslanec Oblak (SLS) je govoril o taksi na motorna vozila. On je lastnik avtomobila in pravi, da je uredba o teh taksah zanje sprejemljiva. Pri uredbi je sodeloval tudi avtomobilski klub, ki je pristal na sistem obdavčenja, četudi je sicer proti vsakršni taksi. Končno je poslanec stavil resolucijo, da naj oblast zastavi pri državi ves svoj vpliv, da se v ljubljanski oblasti pobrana avtomobilska taksa izroči oblasli. Poslanec Tavčar (SDS) je stavil par spre-minjevalnih predlogov. Zanimiv je bil govor posl. Tratnika (SLS) ki je na živahen način orisal postopanje opozicije, ki bi hotela imeti vse, dovoliti pa noče nobenega dohodka, ampak zahteva naravnost rubežen. Predzadnji govornik je bil Ivan Bukovec (SKS). Raznim govornikom iz opozicije je odgovoril posl. Anton Brecelj. Dr. Puc nam je svetoval, naj prevzamemo samo tiste posle, za katere bomo dobili finančne vire. Ne vem, kako bi izgledale razne ustanove, če bi še naprej hirale z državnimi krediti. Od opozicije nismo slišali nobenega predloga, od kod naj se vzamejo dohodki. Naša javnost pravilno presoja, kako neresna je opozicija. Da smo odstopili od zahteve po davčnih virih, je razlog, ki nam ga je predložil finančni minister: Dokler se ne izenačijo davki, ne prevzemrjte davčnih virov, ker ne veste, kateri davki bodo ostali. Mi smo v prehodnem stadiju in ne moremo vsega napraviti, kakor bi hoteli. Proračun smo sestavljali z velikimi težavami, ker smo dobili od države potrebne podatke, namesto že oktobra, šele sredi decembra. Svojim volivcem smo dali obljube, da jim življenjskih potrebščin ne bomo dražili. Finančne vire smo iskali tam, kjer se nam je zdelo, da nas bo najmanj bolelo. Kot zdravnik odločno zavračam Zupančičevo mnenje, da je alkoholna pijača človeku potrebna stvar. Držim se načela posl Sitarja, ki se je dopoldne zavzemal za treznostno gibanje, da moramo ljudstvo dvigniti iz alkoholizma. Preden mine leto, bomo sestavljali proračun, ki bo zgledal drugače. Vendar proračun tehnično ni popoln. Ima še mnogo napak, ker je pač človeško delo. Ko bomo imeli za prihodnji proračun zanesljivo podlago, bomo skušali delavcu, kmetu, industrijskemu delavcu olajšati njegovo težavno življenje. Opozicijo poživlja, da glasuje za proračun, ako hoče, da jo bomo smatrali za resnega delavca v bodočnosti. Drugače bomo morali naše sedanje dobrohotno stališče revidirati po njenem ravnanju. Ako ste glasovali za izdatke, morate glasovati tudi za dohodke. Končno izjavljam, da bomo v prihodnje alkoholu, demonu slovenskega ljudstva, čisto drugače stopili na tilnik, kakor je bilo to dosedaj mogoče. (Ploskanje.) Nato je stavil rame spreminjevalne predloge, med drugim, da se zniža trošarina na produkcijo premoga, za kosovec na 10, za kockovec na 7.50 Din. Dalje je predlagal, da se zniža taksa na premog, ki se uporablja kot sirovina v industrijski obdelavi, za 50 odstotkov. Poročevalec finančnega odseka Jarc je priporočil predloge Breclja, Križnika, Obleka. Obenem s temi predlogi se je deloma ustreglo tudi nekaterim predlogom opozicije, ki se vsebinsko krijejo s temi predlogi. Davščine sprejete z vsemi glasovi proti 5. Nato se je vršilo glasovanje. Večji del oddelkov tega proračuna je bil sprejet soglasno. Tudi uredbe so bile vse sprejete soglasno, razen uredbe na opojne pijače. Pri končnem glasovanju je bil proračun sprejet z večino glasov proti petim. Izid glasovanja je bil sprejet s ploskanjem. Nato je predsednik ob 9. zvečer zaključil sejo in sklical prihodnjo za četrtek 22. dec. ob pol 10 dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, volitev enega člana oblastnega o«dl>ora, dveh namestnikov ,enega člana oblastne kontrole, poročilo odsekov. Danes zborujejo skoro vsi odseki. Stalin napovedal umik sovjetov v proti- verski politiki. Sprava s pravoslavno cerkvijo. - Fanatiki ne smelo več imeti besede. - Od besede do dejanj pa je še daieCI Boljševiki so s prvim dnem napovedali načelen in brezobziren boj veri. Oni niso hoteli samo ločiti pravoslavno cerkev kot privilegirano in s carskim absolutizmom tesno zvezano ustanovo od države, oni niso proglasili svobodne cerkvc v svobodni državi, ampak so izrecno postavili na program iztrebitev krščanske vere kot take iz ljudskih src in zato uničenje cerkve kot niene nositeljice. Ljenin sam je skoval rečenico: Vera je opij za ljudstvo. Umorili so nešteto škofov in duhovnikov, jih celo množico še zdaj drže zaprte v ječah in na ledenih otokih, samega patriarho-vega namestnika imajo interniranega. Veliko cerkva so oropali, mnoge spremenili v muzeje, kine in zabavišča, uprizarjali najstrašnejša bogoskrunstva Verouk v šolah so popolnoma odpravili, do 18. leta sploh vsak verski pouk prepovedali, zakonsko družinsko vez iz-premenili v navadno vsičdar na enostransko zahtevo Iočlji/o sožitie. Sankcionirali so, da komunist mora biti ateist. Brez zaželjenega rezultata. Deset let se že bore sovjeti na ta način zoper krščansko vero, celo razkolnike so na vse strani podpirali, pa zaželjenega uspeha le niso dosegli. Res da so tudi ruskega preprostega človeka strahovito izkvarili, toda mužik se bo po navdušenju za elektriko, beton in čisti razum, čemur je zapadel po večstoletni temi, iztreznil ter uvidel, da materija in goli razum nista vse. Imoralizem, ki se ko kuga širi, odpira ljudem že zdaj oči in bo zbudil veliko reakcijo proti sebi. Režim sam pa vidi, da cerkve le ne more ugonobiti fin še tako slabotne kot je pravoslavna povrh!) in da jo bo utegnil še krvavo rabiti, posebno ker se bo čedaliebolj moral opirati na kmeta, če bo hotel obstojati. Iz tega se razlaga preobrat, ki je v tem oziru v naročju režima nastooil. Na XV. kongresu ruske komunistične stranke decembra meseca t. 1. je glavni tajnik in sedanji pravi diktator Rusije Stalin v svojem ekspozeju govoril tudi o razmerju sovjetov do vere in cerkve. Mož je divje sovra-ženo cerkev imenoval celo »Sveto pravoslavno cerkev«. Ker je stvar velevažna, navajamo tu ^del govora dobesedno. Stalin je izjavil: Poravnava s cerkvijo. »Po revoluciji smo rešili marsikatero težko in resno vprašanje. Za največji uspeh sovjetske diplomacije pa smatram prijateljsko poravnavo s sveto pravoslavno cerkvijo, ki smo jo pred kratkim dosegli. Do takrat je bilo naše razmerje do ruske pravoslavne cerkve radi težkih zapletljajev vedno rahlo. Sedaj pa lahko s ponosom trdimo, da se je cerkev premislila in se pokazala uvidevno za sovjetsko vlado. Sveta pravoslavna ruska cerkev je, ne da bi bili mi v kakršnikoli obliki v naš prid pritisnili nanjo, izdala proglas na svoje duhovnike in verne pristaše, v katerem jim svetuje, naj razlikujejo politiko organizirane cerkve od politike vlade in naj proti sovjetski vladi zavzamejo stališče odkritosrčne iskrenosti in vdanosti brez duhovnih pridržkov. Proti fanatikom. Vsako revolucijo začnejo, hranijo in izpeljejo gorečneži, kojih duh je vnet od misli na nov red. Brez gorečne?ev in fanatikov se ne zgodi nič novega na svetu. Toda skoro vsako revolucijo so prav ti gorečneži in fanatiki, ki so jo pripeljali do uspeha, obsodili k iz-podletu, k nesreči. Fanatik je človek, ki zastopa vzor, ki je nasproten drugemu vzoru; toda on je nestrpen in nedostopen za pametne vzroke svojega nasprotnika. Gorečneži in fanatiki so potrebni, da revolucijo spočnejo in izvršijo. Ne znajo pa sadov revolucije upravljati, ko je revolucija končana. Te resnice ni dozdaj še nihče javno povedal. Ljenin sam jo je pač dojel, toda čas se mu ni zdel še dovolj zrel, da bi jo oznanil. Ločitev cerkve in države. Padec caristične vlade je nujno moral zahtevati popoln preobrat v organizaciji svete pravoslavne ruske cerkve. Ni bilo mogoče vreči in uničiti carizma, ne da bi razbili ustroja ruske cerkve. Leta 1918. smo ločili cerkev od vladrega organizma, v katerega je bila že stoletja zapletena. Cerkev je imela predpra-vice. Utrla si je pot v državni stroj. Duhovščina si je prisvajala državne posle, medtem ko je država segala v organične zakone cerkve. Ločitve nismo mogli izvršiti, ne da bi tu in tam bili neumno brezobzirni. Protiverska gonja je politična neumnost, ki se vedno maščuje! V času, ko smo se bavili s tem kočljivim vprašanjem, so naše napredovanje ovirali gorečneži v obeh taborih. Gorečneži cerkve so tekmovali med seboj za predpravico mučeni-štva. Protiverski fanatiki pa so na drugi strani oznanjevali politiko iztrebljenja cerkve. V svoji nevednosti so zamenjali cerkev z verstvom in verstvo z vero. Zaslepljeni od svojega fanatizma so spravili sovjetsko Rusijo pri ostalem svetu na glas, da namerava uničiti človeško vero z religijo. Sovjetska Rusija ni nikdar imela namena, uničiti vero ljudi v kateregakoli boga, ki ga častijo, in tudi noče pobijati nobene oblike, v kateri poskušajo ljudje izražati svojo vero. Naše odredbe proti pravoslavni ruski cerkvi so bili naperjeni proti njej samo kot proti zavezniku in sovladarju carizma. Celo slepi fanatik, ki se pripravlja, da bo razbil vero, je v najgloblji notranjosti svojega srca veren; ima ideal, za katerega je pripravljen žrtvovati svoje življenje. Nihče ne more živeti brez ideala in bode, kar mi, brezverci, imenujemo ideal ali »stvar«, veren pripadnik pravoslavne ruske cerkve ali katerekoli druge cerkve imenoval morebiti verstvo ali vero. 95 odstotkov prebivalcev Rusije imenuje svoje ideale rajši vero. Zato je politična neumnost in zločin na sovjetski stvari, ako se kdo radi malo besed, s katerih razlago se ne more strinjati, postavi proti množicam. Poskus, nahujskati množice v verskih vprašanjih drugo proti drugi, se je vedno na vse zadnje nad tistim maščeval, ki je ta poskus podvzel.« * * * Tovariš Stalin je s tem govorom popolnoma priznal popoln poraz sovjetov v boju proti krščanski veri in cerkvi. V njegove so-fizme o značaju vere in v očitne neresnice, s katerimi hoče utajiti namene, ki so vodili bolj-ševike v boju ne samo zoper krščanstvo, ampak zoper vsako religijo sploh, se ne bomo spuščali, ker so pregrobi. Seveda s teoretičnim priznanjem cerkve še ni praktično nič storjeno: svobode cerkvi glede verske vzgoje in udejstvovanje še niso dali in bogve, kako si »poravnavo« sploh mislijo, ker brezverci bodo brezverci ostali in njihov umik je zgolj političnega značaja, kakor je Stalin sam odkrito izjavil. Vsekakor pa je s priznanjem dana podlaga, na kateri se bo dal doseči vsaj minimum tega, k ar nujno rabi cerkev za svoje božje poslanstvo. [ medoiicgii.va Cau de Colofjne Ctiypre Bourlols - Pari* i Knjige in revije VSEBINA I. ŠTEV. »BOGOLJUBA«, 1928. (Prva številka se razpošlje te dni.) Članki in razprave: Božične misli iz Sv. pisma. Pesem: Jaslice — Sv. Evharistija. (M. Elizabeta.) Blagor jim, ki so čistega srca. (Dr Jaklič.) Blažena noč, sveta noč. (Kr. Cuderman.) Pastirček. Pesem. (V. V.) Marija jo je poklicala. Delo za proglasitev Slomška blaženim. (M. Avšič.) Na Marijinih potih: >Ko bi bili poprej vedeli I...« (J. Lan-gerholz.) Na cilju: Junakinja ljubezni. (Dr. Fr. Jerž.) Zvest pastir. (Fr. Pengov.) I« življenja Cerkve: (Po svetu, po domovini, dopisi.) Za življenje: Mane, tekel fares. — Razno. Dobre knjige. Vzgojno. Misijonsko. Uredništvo Za novo leto. Odpustki za mesec januar Na ovitku: Odgovori, prošnje, zahvale, koledar, nameni. Osem slik v bakrotisku. Zima, mraz... Gospodarstvo Produkcija premoga v oktobru V mesecu oktobru se je produkcija napram septembru znatno povečala; znašala je 177.225 ton napram 165.387 v septembru, torej je večja za 8 odstot. Skupno so proaucirali slovenski premogovniki v prvih 10 mcsecih t. 1. 1545.453 ton napram 1,319.736 tonam v prvih 10 mesecih lani in 1518.622 tonam v prvih 10 mesecih 1925. Povečala se je torej letos napram lani za celih 17 odstot. Za letos računamo lahko s produkcijo ca. 1 9 milijona ton napram 1.68 v letu 1926, 1.82 v letu 1925 in v letu 1924 (rekordna produkcija) 1.88 milijona ton. Vse to pa z znatno redu-ciranim slaležem delavstva. Kajti še v letu 1925. je bilo povprečno število delavstva 12.200-13.100, lela 1926. pa najnižje 9.100, najvišje 13.000. Letos pa je bilo največ delavcev v mesecu januarju 9.400, potem pa je število zaposlenega delavstva stalno padalo: najnižje v aprilu 8300, šele v septembru se je začelo dvigati: avgust 8320, september 8362 in oktober 8506. Produkcija v oktobru je letos najvišja in tudi lani ter 1925 je bila samo v mesecu januarju višja. Predstavlja torej rekord. Poleg tega je bila v tem mesecu letos oddaja večja kakor produkcija in so se zato zaloge zmanjšale, kar je tudi letos prvikrat registriran slučaj. Zaloge so dosegle koncem septembra letos že prav vznemirjajočo višino 78 089 ton, torej polovico mesečne produkcije,' v oktobru pa so se znižale za 1200 ton. V mes. oktobru so oddali premogovniki od produkcije in zalog iz prejšnjega meseca: železnicam 81.323 (76.602), brodarstvu 220 (130), industriji 56.120 (50.633), ostalim 20.482 (12.988), izvozili so v inozemstvo 7925 (6295), sami so porabili 12.434 (11.420), skupno so torej oddali 178.503 (158.068) tone. Zaloge, ki 60 znašale v začetku meseca 78.089 ton, so se zmanjšale na 76.811 ton. Zaposlenih je bilo (v septembru): 264 (263) uradnikov, 245 (246) paznikov ter 8506 (8362) delavcev. Sledeči podatki kažejo razmere v premo« govni industriji (v tonah): povpr. povpr. 9 mes. okt. 1913 3926 1927 1927 ,132.250 139.880 152.025 {177.225 55.727 78.069 76.811 Likvidacije. ITera, stavbna reg. zadr. z o. z. t likv., Ljubljana; Weissbachor, lesno-lndustrtjska družba z o. z. v Ljubljani; Mlekarna v št. Jurfju ob Južni železnici, r. z. z o. z.; Posojilnica v Ma-renbergu, r. z. z n. z Kmetijsko zborovanje v Zrečah. Podružnici a) Čebelarskega in b) Sadjar, in vrtnarskega dAi-štva za konjiški okraj imata svoja redna občna zbora v ponedeljek dne 26. decembra (praznik sv. Štefana) ob pol 10 ozir. pol 11 dopoldne v zreški šoli. Pri obeh Je dnevni red običajen, pri drugem je vrhtega še poučno predavanje okrajnega ekonoma g. I. Kosija in razgovor glede por zdelitve okraja v primerne sadne okoliše. Kmetovalci širom konjiškega okraja, udeležite se obeh občnih zborov v najobilnejšem šlevilu. Ljubljanski kožni sejem 1928 dne 23. januarja bo tudi topot velika korist ne s->mo za naše lovce, ampak za naše splošno gospodarstvo. Lovska zadruga in uprava Ljubljanskega velesejma sta se združila v skrbi za prodajo kožu'ovine. Njena najvažnejša naloga je organiz-cija skupne prodaje kožuhovine, da izostane nezdrava Škodljiva konkurenca, katere žele ponajveč tuji, večkrat tudi domači kupci, ter da je bi go pravilno ocenjeno. Kožuhovino ni l"hko oceniti pravilno in dogodi se neštetokrat, da kupci prevarajo neveščega in prezaupnega prodnjalca Pri skupni prodaji to izostane, ker so že pred prodajo vse kože strokovno po veščakih ocenjene. Oddelek »Divja koža« na velesejmu v Ljubljani že sprejema bl-?o in zamorete že poslati vse zbrane kože na njen naslov, če Vam ni kaj jasno, obrnite se pismeno po navodila, ki jih z obratno pošlo brezplačno dobite. Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno prodajo približno 300 plin3 bukovine, katera se bo izdelala v lastni režiji šuinslte uprave v Kostanjevici v hlode. Ponudbe, spisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani ia pri šumski upravi v Kostanjevici je vložiti do dne 28. decembra 1927 do 11. ure dopoldne pri navedeni direkciji. Ponudbe morajo biti kolkovane s 100 Din kolkom ter oprembene s 10% vorSčino. Predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljntv Ijani, Bleivveisova cesta 1 in šumska upriva v Kostanjevici. — Direkcija šum v Ljubljani. H o rs a Dne 20. decembra 1927. DENAR. Danes je bilo nekoliko več privatnega blaga, tako da je Narodna banka intervenirala samo v devizah: Berlin, Curih, Dunaj in Pragn. Promet je bil zelo znaten. V kUrzih ni izprememb, edino Berlin je popustil od 13.58 na 13.575, ter tudi Italija. Ljubljana. Berlin 13.56—13.59 (13.575), Curih 10.945-10.975 (10.96), Dunaj 8-8.03 (8.015), London 276.75—277.55 ( 277.15), Newyork ,r)6.(il—5681 (56.71), Praga 167.975-168.775 (168.375), Trst 307.025-309.025 (308- 308.25). Zagreb. Berlin 13.558—13.588, Curih 10 045 —10.975, Dunaj 8—8.03, London 276.75 -277 55 Ne\vyork 56.61—56.81, Pariz 223—225, Praea 167 97 -168.775, Trst 306.95-308.95. Belgrad. Berlin 13.56-13 59, Budimpešta 9.955-9.985, Curih 10.945-10.975, Dunaj 7 99-8.02, London 276.80- 277.60, Newyork 56 61—56 HI Pariz 222.5 -224.5, Praga 167.975-168 775, Trst 807 -309, Bruselj 7.935- 7.965, Bukarešt 36-36 50. S^it' £e!?r*d, 9J25> Rprlin '23 73, Budimpešta 90.05, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.16, London 25.27875, Newyork 517.65, Pariz 20.885, Praga 15.345, Trst 28.095, Sofija 3.70, Varšava 58.15, Madrid 86.25. Dunaj. Devize: Belgrad 19.47875, Kodanj 189.90, London 34.56, Milan 88.42, Newyork 707.80, Pari* 27.87, VnrSava 70.35. Valute: dolarji 707.10, Ura 38 35, dinar 1 '2.10, češkoslovnSka krona 2(1.95. Prana. Devize: Lira 18J.OO, belgrad 59.44, Paril 132.81), London 10-1.75, Ne\vyork 88.7425. Dinar: New>ork 176.20, Berlin 7.8775, London 277. Trut. Belgrud 8'2.40-82.50, Curih 355-858, Dunaj 258—202, London 89.95—89.98, Newyork t8.40-18.ll, Paril 71.55-71.05. vrednostni papirji. V Ljubljani sc jc Ljublj. kred. uCvrstila na 184 den. ler Vevie nn 135 den. V Zagrebu so državni papirji tendlmli slahcje. Ljubliunu. Celjska 104 den., Ljublj. kreditna 134 den., Praštediona 875 den.. Kred. zavod 100 d., Vevče 135 den., Kranj. ind. 800, Huše 2U5-2SO, Stavbna 50 den., Sešir 125 den. Zugreb. 7% invest. posoj. 80.25, agrari 53— 53.25, vojnn odškodnina 411-412.5, z 412, dec. 411 —412.5. z. 413, Hipo 57.5, .lugo 1)5.25, Praitedioua 875—885, Ljublj. kredilna 134—1115, fiederatm 575 —580, Drava ."iS—570, Slavonija 13.5 bi., Trbovlje 470, Vevče 130. Belgrad. Vojna odškodnina 414—414.5 (530), dec. 414 (OOO), 7% invest. posoj. 80.25—8u.73 (371.8(X>). agrari 52.75-53.25. Dunaj. Podom-savska-jadran. 83X0, Zivno 110, Hipo 0.90, Alpine 42.«), Leykam 10.90, Trbovlje 68.30, Kranjsku ind. 45.10, Uutiuann 27.75, Slavonija 1.48. blago. LJnblJann. Les: I!cz. jelovlna deske ITI. 25 mm od 10 eni Sir. dalje ln Temeljni 50X10!), 4 m doli. fko vag. iiieja 1 vcg. po 430, ponudba je za buk. divu suha 23 bi., povpraševanje je r.n smrekove Idodc, fko v. ii. post po ISO den.; zaklj. 1 v. Tendenca mirua. Dež. pridelki (vso Kam« ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt, mL tar.): P?eniea 78-79 kg. 1%, baška 347.5—3o2, dec. 847.5-352, sr. 343-347.5, slav. 842.5-843, oves baški zdrav rešelun 285, koruza baška st. 207.5, nav. vozn. 272.5, um. suš. 202.5, nav. vozn. 207.5, času priin. suha kval. gir. 232.5, dee. 252.5. j*n. 202.5, febr. 272.5, niarcc 277 5, april 280, maj 282.5, moka 0 g vag. bi. fko Ljublj. plač. po prejemu 500, zaklj. —. Tendenca nelzpreiueirenn. Novi Sad. Pšenica bač. 297.5—300, pot. 303— B07.5, ban. 297.5-300, sr. 207.5—800, slav. 300— 805, rž bač. 280-295, oves bač., sr., ban. 232.5— 255, ječmen bač. 255--200, sr. 230 - 255, koruza bač. 225—227.5, n. kv. gar. 205—207 5, 1-2 212.5 —215, 3—4 280—232.5, b č. bela 227.5-232.5, bnn. kv. gar. 207 5—212.5, 1-2 par. Vis e- 212.5-215, sr. kv. gar. 207.5—218, 1—2 215—217.5, moka baš. 0 g 425-437.5 šl. 2 405-415, M 0 317.5—325, st. 7 200—270. št. 8 200—205, otrobi bač., sr., slav. 190 —195. Tendenca neizpremenjena. Promet: 11 vagonov pšenice, 58 koruze, 8 moke, 0 otrobov, skupaj 78 vagonov. Budimpešta (terminska borzn), 20. dec. Tendenca brez poslov Pšenica m-rec 31.92, 31.98, zaključek 31.88-31.90. maj 32.30, 32.24, ziklj. 8222 —32.24, rž marec 30.98, zaklj. 30.92—FO.91, maj 80 80, zaklj. 30.80- 30.90, koruza maj 25.90, 25.8S, lak I j. 25.88—25.90. Čilimi!« (začetni tečaji), 20. dec. Pšenica, tend. oslabela, dec. 127-50, m ireč 128 50, m j 130 12 koruza, tend. medla, dec. 83, marec 87.50, maj 91, oves, lend. medla, marec 54. S/užhe /sče/o Mizarski pomočnik z večletno prakso, ver-ziran predvsem v masivnem pohištvu, ilče zaposlitve. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Vesten«. Sobe za pisarne ali slično oddam. Majstrova 14. Mizarska stiskalnica 2.20 m dolga (Furnirpres-se|, dobro ohranjena, te proda. Istotam »c »prejme v trajno delo izvei-bun pleskar za pohištvo i. dr. - Strojno mizarstvo Andrej Kregar, Šent Vid nad Ljubljano. 10027 didaua maka Din 5-koruzni zdroii „ 3'SG Prvovrstni izdelki cd 25 kg naprej pošli a PAVEL SEDE], lauornili umetni mi n — Go enlsko. GRAMOFON popolnoma nov, prvovrit. nemške znamke, po rni-žuni ceni prodam Naslov v upravi pod štev. 10131. Mesarji! Stenska dvigala z« klavnice, mcioreznice, kloba-surice, sekire • mesarice, nože, bruse, ostrila za nože, stiskalnice za o-cvirke nudi najceneje FR. STUPICA, železni-a — Ljubljana. 9808 Ajdovo moko firlslno domačo, r»'.-poši-jam od 50 kg naprej. -Paromlin Pe'er OSTERC, Beltinci — Pr-.kirurje. 1ar¥oniko~ Lubasovo, Itlrlvrstno — poceni proda »POSREDOVALEC« — Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 18 Košute, srne, 75tif*0 ,n drugo divja-CHJLC eino kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah Frar.c SLA-MIČ • Ljubljana, Gosposvetska c. 6. - Tel. 2973, HLODE bukove la in hrastove od 20 cm naprei kupute v v-aki množini puroj ta«n V SCAGNETTI -Ljubljana. 7490 Trama (,uc|i škart), 11 dllic loJil popi)I. notna *uhe, v meri od 6/8 in 4 m dolžine navzgor, kqp'~->. Pont''he ra Ivan Magular, Vrhnika. KLOBUKI: tvrio, drž')« plnšfcc in drugo moilnn b ngo, kupit^ najceneje pri ,,A MSRIKANC U" Ljubi ana. Sta. I trg 10. Kupuiem kože div:ačinel Hoifmann-Fianina popolnoma novn, pri Jos. Hofer, muzikaliie, Maribor, ulica 10. oktobra 2.1 LUKSUS- gramofon skoraj nov, poceni proda »Posredovalec«, Ljubljana Sv, Petra cesta št. 18. NliitariEi Rž. proso, n.lilo In ofmpn ktinllr niilci-nolr nrl V. VOLH. LJUBLJANA ▼ clelrrovinn fMn n moUr antikvitete i Najlepši okras linem'.t «tanovan;u nudi v veliki izberi trgovina antikvitet Llubilana, Sv Petra cesta 24, fnasproti hotela Tratnik). Volna - bombaž r a striuno pleteni« in ročna deta d o h 11 e cm POP" natnižnh cenah on PRELOGU LJUBLJANA I Stari Irg 12 ■ Židovske 4. Posredovalnica za službe st priporoča vsem ceni-interesentom z zagotovilom naiholiše postrežbe. Elizabet« Loibcr, Maribor, Vetrinjska ulica S. Priporoča it trgovina v železoiao A: SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Butar? ln kolobar,« lopolnoina »iilie. lamlnu poieot Celini, VVoll vn 1/2 Slovanska grame ionske olešče v veliki izberi Zahtevajte katalogi - JOS. HOFER, muzikalije, MARIBOR — ulica 10. oktobra 2. POZORI žična posteljne vložke nudi najceneje ter iste sprejema v popravilo ANDLOVIC in STRGULEC ( Komenskega ulica 34 Filatelistom naznanjam, da setn olvo« ril trgovino z znamkami Dobavljam Bosno, Jugoslavijo, Balkan, KvropO po inankolistah naicenejl L OSWALD, Prevalje. Popolnoma suha, zdravi bikova drva v polenah, žagana ali pl razcepljena, dostavlja tudi na dom »areor«, d d, Ljubljana, Dunajska c. SI Telefon šl. 2516. Kupujemo staro lito železo v vsaki množini Ponudae z navedbo najnižje cene na STROJNE _TOVARNE IN LIVARNE, D. D. - LJUBLJANA._ Najboljše in najcenejšo si nabavile vsa moška, POZOR ' fantovska in dečja cblctila, kakor tudi srajco, rokavice, nogavice, kravate, naramnice, dežnike v novsotvorjeni detajlni trgovmi konfekc. industrije Josip ivdiiGič, Ljubljano, Dunajsko c. 7 Največja zaloga češkega in angleškega s u k n a I Prvovrstni motfni atelie za oospode Šelenburgova ulica št. 1 (dvorišče, levo). pob RADIO- akumulatorske BATERIJE po r», konkurenčnih cenah izdeluje ^ V A U - in popravlja Vlahu drobna vrat en 1-50 din nll vaška beseda so par Na|man|SI og si 3 a'.l 3 I ll>. tiglasl not devet vrstic »c računu|o vlit. Za cdguvcr znamko: Na vprašani« bre« znamke ne odcovarlzmol kmečki fant 16 let star, priden, polten — se sprejme na vinogradno posest. — A. SUŠNIK, Ljubljana, 7a-loška cesta._ 10K29 ""prodajalka za trgovino mešan, blaga ra deželi — najraje hči ktnel. staršev, ki ima veselje do gospodinjstva ali gostilne, se sprejme takoj. Naslove na upruvo lista pod: »Trajno« 10130 Brivski pomočnik frizer ali ftizerka, mlajša moč, hitra ondulerka, se sprejme takoj ali po dogovoru. Plača 1500,— do 2000,— Din ter 10% od prometa. Naslov v upravi lista pod številko 10110. Zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev, iščemo. — Ponudbe na »PUBLICITAS« Beograd. Kralja Milana 8, pod: »Sigurna larada«. raiJiDi KEmiK SPiSfll m. PREŽEL J Kratek, lahko umljiv opis eno-stavnih iioui.uhov, n kali runi se Im dijak igraje učil kemije. Elegantno opremljena knjiga velja v p 1 a t u u D I u 42'— JUGnSLQUftNS,Ul KiiJisaRnft U LJU£LJF,r3I Mag. tt. 35.851/ref. VI1L Razglas. Po dotofilih el. 50., 51. in 82. uredbe o zatiranja nalezljivih bolezni, izdane na podslavi čl. 180. fin. zakona za I. 1927,—28., razglašene v Uradnem lutu št. 109 z dne 26. oktobra 1927, se morajo dati obvezno pregledali gledt odprte tuberkuloze in morajo predložiti dokaze, da nt bolujejo za njo: 1. Dojilje, ki stepajo v službo; 2. vsi delavci, ki obdelujejo življcrske potrebščine (v mesnicah, kruharnah, p. karnah, gos.ilnah, hotelih, kuvan ah, slaščičarnah itd.); 3. vsi mlekarji in njih domačini. TI morajo predložiti tudi potrdilo o zdravju molznih krav; 4. vsi delavci v brivnicah; 5. rodbine, ki sprejemajo v stanovanje In m hrano tuje otroke (dijake), morajo predložiti dokaz, du ni tdhče izmed domačirov bolan za lubcrku.ozoi 6. ouebe, ki ie postavljajo pri otroških napravah. Potrdila o pregledih izdajajo brezplačne mestni, občinski in sreski zdravn ki, okrožni uradi za zavarovanje delavccv; potrdila se morajo obnovili vsakih 6 mcsccev. Uflužbcnci, člani bolniških blugain (OUZD1 riobe taka potrdila pri svojih pristojnih zdravnikih. Nihče se ne sme zaposlili brez teh listin. Mlekarji si morajo sami pribaviti od veterinarja potrdilo o zdravju molznih krav. Mestni fizikal bo počenši t novim letom ob pregledih ugotovil, Cc imajo gori navedene oseba ta potrdila ali ne. Kdor prekrši te predpise, se ka/nujc v denarju do 5000 Din ali z zaporom do enega meseca, kolikor nc bi bil odgovoren po kazenskem zakonu. mestni magistrat ljubljanski. dne 14. decembra 1927. Vladni komisar: Mcncinger 1. f. 17 Sir 11. Rider Ilaggard: Kleopafra, egiptovska kraliica. Počasi so minevalo uro v lišini templja. Naposled so sc odprla vrala in vstopil je moj oče Amenemhet, veliki duhoven, oblečen v bela oblačila, in vodil za roko duhovna boginje Izide. Ker se je bil namreč poročil, se ni sam podajal v niislerije svete boginje. Vstul sent iti stal ponižno pred njima. »Ali si pripravljen?« je rekel duhoven in vzdignil svetilko, ki jo je imel v roki, lako da mi je njena svelioba razsvetljevala obraz. >0 izvoljenec, ali si pripravljen gledati iz obličja v obličje glorijo boginje?« »Pripravljen sem,« sem odgovoril. »Dobro pomisli,« je rekel iznova s slovesnim glasom, »lo ni malenkost. Ako hočeš izpolnili to svojo poslednjo željo, vedi, kraljevi Harmakis, da moraš baš v tej noči za nekoliko časa umreti v mesu, ta čas, ko boš gledal duhovne slvari. In ako urnrješ in se v tvojem srcu najde kako zlo, gorje li, Harmakis, ko pride« naposled pred njo, zakaj d4h življenja ne bo več vslopil skozi vrala tvojih ust, tvoje telo bo popolnoma poginilo; kaj pa se zgodi z ostalim Ivoiim torej v resnici čist in brez vsake grežne misli? Ali si torej v resnici čist in brez vsake grešne misli? Ali si pripravljen biti vzel k prsim nje, ki je bila, ki je in bo, in v vseh rečeh storiti njeno svelo voljo, pregnati vsako misel na pozemske ženske za nje, če ti tako ukaže, in vedno delovati za njeno slivo, dokler naposled tvoje življenje ne odide k njenemu večnemu življenju?« »Sem,« sem odgovoril; »vodi me dalje.« »V redu je,« je rekel duhoven. >Plemeniti Amenemhet, sama greva od I od.« »Zdravslvuj, sin moj,« je rekel moj oče;« bodi * Po egipčanski ver! sestoji Sovek !» »tirih Holnv telo, dvojna ali nitralna (zvezdna) oblika (ke), duSa (bi) in iskra iivljcuja, Izvirajoča ii božanstvo. močan in bodi zmagoslaven med duševnimi stvarmi kakor boš zmagoslaven nad pozemskimi slvartni. Oni, ki hoče v resnici vladati svet, se mora najprej povzdigniti nad svet- Mora biti eden z bogom, ker samo tako bo doznal skrivnosti božanstva. Ampak pazi se! Mnogo zahtevajo bogovi od njih, ki se drznejo stopiti v krog njihovega božanstva. Ako se obrnejo od njega, bodo sojeni po strožji poslavi in bičani s hujšim bičem; kakršna je namreč njihova slava, taka je tudi I njihkova sramota. Zavoljo tega naredi svoje srce močno, kraljevski Harmakis! In ko boš spel po polih j noči in stopil v najsvetejše, pomni, da se bodo od n]ega, kateremu so bili dani veliki darovi, veliki darovi tudi zopet zahtevali. Sedaj pa — ako je Ivoj duh v resnici pripravljen — pojdi, kamor meni še ni dano, da bi ti sledil. Zdravstvujk Ko je moje srce prelehlavalo te pomenljive besede, sem zja trenutek omahoval; saj sem lahko. Toda mene je prevevala želja, da bi odšel v družbo svetih božanstev in zavedal sem se, da v meni ni zlobe, in sem želel storiti samo ono, kar je pravično. Ker sem bil s tolikim naporom potegnil vrvico loka prav do svojih ušes, sem bil zavoljo tega voljan sprožili puščico. »Vodi me naprej,« sem zaklical z g'asnim glasom; »vodi rnprej sveti duhoven! Jaz ti sledim!« In odšla sva. Šesto poglavje. Vpeljmje Ilannakisa v skrivnosti. — Njcgo\i prividi. — Kako je odšel v meslo, ki jc na kraju smrti — izjavo boginjo Iz.de. Molče sva odšla v svetišče boginje Izide. Bilo I je temno in prazno, samo slabotna luč iz svetilke je , medlo svelila po slenah z rezbarijami, kjer je sveta boginja v stoiero podobah dojila svojega svetega olroka. Duhoven je zaprl vrata In jih zapahnil. »Še on- i krat vprašam,« je rukei, »ali si pripravljen, lianiio- 1 ninkis?«; »Še enkrat povem,« sem odgovoril, »pripravljen sem.« Nato ni več izpregovril, pač pa je vzdignil roke v molitvi in me peljal do sredine svelišča ter z urno kretnjo ugasnil svetilko. >Pog!ej predse, Harmakis!« je zaklical; in njegov glas je donel votlo v tem svečanem kraju. Gledal sem, vendar nisem videl ničesar. Samo od vdolbine, ki se je nahajala visoko v temi, kjer je skrito svelo znamenje boginje, na katero jih sme le malo gledati, je prihajal nek glas kakor glas rošta-jočih proiov sislra.* In ko sem v slrahu poslušal, sem videl orise svetega znamenja začrtane na lemini zraka keor da bi bili ognjeni. Viselo mi je nad glavo in hkratu roštalo. Ko pa se je zasukalo, sem ruz-ločno videl obličje matere Izide, ki je vrezano na eni slrani ter pomeni neskončno rojstvo, in obličje njene svete seslre Neflis, ki je vrezano na drugi strani ter pomeni konec vsega rojstva v smrti. Počasi se je obrnilo in je nihalo, kakor da hi kak tajnos'en plesalec stopal po zraku nad menoj in ga v roki stresal. Naposled pa je svetloba izginila in roštanje prenehalo. Tec!a;ci se je na koncu izbe nenadoma zasvetilo in v tisti bledi svellobi sem gledal sliko za rečko. Videl sem starodavno reko Nil, ki se je valila po puščavah proti morju. Na bregovih ni bilo ljudi, sploh nobenega znaka o ljudeh, tudi nč templjev bosov. Samo divje ptice so se gibale po samotnem obličju Sikorja in orjaške živali so bred'e in se valjale po njegovih vodah. Veličastno je tonilo solnce za Libijsko puščavo in rdeči'o vodo; gore so kipele proti tihotnemu nebu, ampak v gorah, puščavi, reki, nikjer ni bilo videti znamenja človeškega življenja. Tedaj sem vedel, da sem videl svet, kakršen je bil, preden je človek hodil po zemlji, in mojo dušo je obšla groza zavoljo njene samotnosli. = 111 = 111 s = e * = 3 — r * p 5 * §. » - £ n ~ - ^ ° l S g 7 _ 00 5 a * i _ l % S S ~ >E •j. a 5- » o > r e-i * N " 3 T O = > S II 5 I 5 * _ 1 % 1 " " i 59 it r — Š & f -c Z o _ t C » n a * <3 * 1 K o < ^ I S * Sistrum Je podbeno orodje, posebno »velo Izidi; oblika ln protja Bistra je imelo mističen pomen. = SJ 5- l ~ £ ° & «5 3 * Z o ■ — — ' _ -W 4. n u 1» _ * cc ic m _ » s i sf .. er I I f K » ? r =111=111 Hektografižni aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi SffŽTaalS LUP. BARAGA, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. 6/1. Telelon štev. 298C KOLEDAR Jugoslov. kmetske zveze za leto 1928. je izšel ! Pišite ponj na naslov: »Jugosl. Kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Koledar ima žepno obliko Vezava močna. Cena 10. —Din. ISCemo shladiSCne sode v velikosti 20, 3'> in 40 hektolitrov. Sodi so lahko rabljeni tod« biti morajo v brezhibnr-m stanju iz dobrega hrastovega lesa. Ponudbe na „Piibli-citas" d. d Zagrtb. Gunduliteva ulic« U pod la 14-556. Boiicna in Novoletna darila se brez dvoma najbolje kupi D*- H«* »PRI NIZKI CENI« "»C <9C Ignac Zarili Liabliana, Sv. Petra c. 3 in 11 Velika izbera volnen, iopic, puloverjev, bluz, raznega perila, nogavic, rokavic, kravat itd , priporoča uo izredno nizkih cenah cl Pri turistu Otvoril sem ateso K. Jarc na Dunajski cesti St. 7 Pri turistu Turistovski provijant na drobno in debelo Priznano prvovrstne kranjske klobase Cene konkurenčne Kreditna zadruga detajlnih trgovce* r. z. z o. z. Liubliana, Šelenburgova ulica štev. 7, I. nadstropfe. Nabave brez gotovine Odplačevani na obroke Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da nas je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak itd., gospod JOSIP DEKLEVA preglednik fin. kontrole v p. po dolgi, n.ukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, na svoj 53. rojstni dan 20. t. m. ob V. 1. uri za vedno zapustil. Pogreb pokojnega se vrši 22. t. m. ob Vt 16. uri iz mrtvašnice Magdalenskega pokopališča na Pobrežju. Maribor, dne 20. decembra 1927. Globoko žalujoča soproga Minka, sin Drago, sestri Fani in Ivanka, družine Ule in Merhar, V današnjih težkih časih ima marsikateri resne skrbi kako bi spravil v ravnotežje svoje mesečne prejemke z izdatki. Najtežje je nabavljati predmete, katerih vrednost presega višino mesečnih dohodkov, in je v tem slučaju navadno potrebno prositi trgovca, da dovoli odplačilo na obroke. Da se kupcu olajša ta gotovo neprijetna pot i da mu se da možnost nabaviti si potrebne stvari če nima treuotno gotovine so ljubljanski detaljni trgovci ustanovili lastno Kreditno zadrugo, ki dovoljuje potrebne Kredite hitro in diskretno. Zadruga sama nima nobenih zalog blaga, ona daje interesentom le za nakup potrebni kredit. Ako je ta kredit od strani načelstva dovoljen, zadruga izroči prosilcu blagovne naKoznice s katerimi isti poljubno kupuje in plača sKorai v vseh i|ubljansKlh trgovinah, ki so včlanjene pri zadrugi. Ako si hočete torej kaj nabaviti, ako hočete komu kaj podariti, pridite k nam, da se dogovorimo glede odplačevanja in da Vam izročimo nakaznice s katerimi bodete lahko plačali, kot z gotovim denarjem. Na ta način si lahko nabavite: oblehc, Čevlje, KiobuKe, Krzna, Kuhinisho opremo, leieznino, pohištvo. manulohturno In modno blago, perilo, galanserlto, steKlo m porcelan, lotogr. aparate, gramolone, Kniice ln muzlKalite, Kolesa, otroSKe vozlCKe, pisar, potrebščine, pisalne ln Šivalne stroje, radio Itd. Naša zadruga je v prvi vrsti namenjena zasebnikom, priporoča se pa tudi manjšini trgovcem in obrtnikom. Vprašanja iz province rešujemo z obratno pošto. Prospekti, seznami včlanjenih trgovin, pogoji in vsa pojasnila radevolje na razpolago. NaCelstvo. ■BHBOBHBHBaHBUHMBMBiaiBHHBHHBnaMra Grobovi se odpirajo na stcžaj dihajoče v nebo — konta no Tvoje je trpljenje, zdaj nam vrnite le telo. Globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je Vsemogočni poklical preljubega soproga, očeta, starega očeta in strica, gospoda Jurija Orovics danes 20. decembra ob 4. uri zjutraj, v 61. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v boljše življenje. — Truplo dragega pokojnika bo v četrtek 22. t. m. ob H t5. uri s kapele mest. pokopališča na mestno pokopališče v Pobrežju položeno k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek dne 23. t. na. ob y,9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor - Makole, dne 20. decembra 1927. MARIJA OROVICS, soproga. Obl tel jI: OROVICS, MIKELIČ, POŠINGER in NIČ. Svinjske surove kož© plačamo: prvovrstne (brez zarez in lukenj) po Din J.S«— za kg druge vrste domače kože „ „ IO*— „ M svinjske kože hrvaških prašičev „ „ 6*— „ „ Sprejemajo se v našem centralnem skladišču na Dunajski cesti 23 pri Pollaku. Tam se tudi prodajajo za Božič najboljši in najtrpežnejši čevlji, usnfe in drugo po tovarniških cenah. Tovarna usnja in čevljev Carl Pollak d. d., Ljubljana Inserirajte v »Slovencu"! t Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je danes, dne 19. decembra 1927, mirno v Gospodu zaspal gospod Josip Rakun trgovec v Zagrebu na svojem domu v Rečici ob Paki. — Pogreb ge bo vršil v četrtek dne 22. decembra ob % 10. uri iz hiše žalosti na domače župnijsko pokopališče v Šmartno ob Paki, Celje, dne 19. decembra 1927. Dr. Alojzij Rakun, odvetnik v Celja, brat — r imenu vseh sorodnikov. niado lice lahko ohranite do pozne starosti, ako ste za to skrbeli, predno je lice začelo veneti. — Mladeniško svežino je treba čuvati, dokler ne mine. Rabite za nego Vašega telesa, Vašega lica. Vaših rok in Vaših las: I. FELLERJEVO t RAVO KAVKAŠKO P0-MADO tA VARSTVO LICA IN KOŽE, Vam ■zgladi Cube in brazgotine, deia kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mla lost in lepoto. lzn«-nadilo Vas bo, s kakšno brz no izginjajo soinčne pege, kožne brazde. rudečilo nosa, mozolii, za.euavci in drugi vsako rstni nedostatki kože. II. i-ELLEKJtVO MOČNO POMADO ZA RAST LAS, katera prtprečuie izpadanje las, prerano osivenje čisti la>ne luskine, dela lase mehke, bujne ter pospešuje njih rast Za poizkus ton ka ene ali po I lonrck od vsake E^a-pomad ■ z ,.mo'OTi in nrjtninn vred »a 38 Din III. ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo parlimirano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko pre-izkušane dobredelujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mladeniško svežo. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO: Elsa-lilijino mlečno milo Elsa-rumenjikovo milo Elsa-glicerin milo Elsa-boraks milo Elsa-katranovc (šampon) milo Elsa-milo za britje Poizkusite Ji h I Nikdar ne boste rabili drugih mili Za poizkus 5 komad, fc.sa-mila z omotom in poStni-no vred 52 Din V vaiem lastnem in*ereftu je, da po5lie'e denar vnaprej, ker plačate po povzetju radi polnih »»roSkov tO Um več« Naiočiia naslc vile asno: lekarnar l CtIGEN V. rCLLCR S U RIC A DONJA nrvatsho Elsotrg 134. J Klavirji in planini prvih svetovnih tvrdk, po znatno znižanih cenah vedno v zalogi. Oddajam tudi na obroke. M. ROPAŠ, CELJE. Vsa popravila in uglaševanje strokovujaško. Naznanilo. Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem ! današnjim dnem otvoril v posebnem oddelku, po polnoma na novo urejeni z vsem komiortom damsko frizerski salon. Izvrševal bom po spec. izurjenih močeh vsi v to stroko spadajoča dela, kakor: striženje vs»l Irizur, ondulacijo, masažo lica z električnim: val strok in solidno, vsled česar se za obilen aparati, manikiranje itd. Vsa dela bom izvrševal strokovno in solidno, vsled česar se za obilen obisk priporoča IV5)!t nnfPOP salon za gospode ln dame IVdH liUILLb _ LJUBLJANA, Dalmati- nova ulica Stev. 13 (poleg hotela »Štrukelj.). bo (z 3 co L. .. tO o — v ŠcS Ž5M C <0 H! 4- m 4) Cl Neobhodno potreben vsakemu raaio-amaterju Radiohoiedar 19 2 $ Cena Din 25 — in Radiozemllevid Cena D n 15-Radiowelt" 1928 CenaDn15- Prvovrstna dalmatinska vino čez ulico 1 Din ceneje — toči od 20. t. m. naprej GOSTILNA »PRI ŠTEFANU«, ZAHVALA. Vsem sorodnikom in pri-jateljem, ki so nam stali ob strani ob bolezni in smrti našega dobrega očeta ALOJZIJA ČRPIČA orožr.iškega stražmojstra izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. . Posebno zahvalo smo dolžni gg, orožn. častnikom, g. voj. kuratu in ostalemu orožništvu za zadnje spremstvo in za podarjeni venec. Vsem skupaj: Bog plačajl Garčarevec pri Planini, 20 dec. 1927, Žalujoči rodbini: CRPIč, 2IGON.