Velja
za celo leto 4 krone.
Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
popisi naj se fra n kujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne. vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slovencev
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.	Celovec, 14. vinotoka 1911.
St. 50.
XXI. Miti občni zbor
»Katoliško - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" se vrši
v četrtek dne 28. oktobra L 1911
točno ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu.
Spored:
1.	Pozdrav in poročilo predsedstva.
2.	Pozdrav poslancev.
3.	Poročilo starega odbora.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
Nobenega zavednega koroškega Slojne a ne sme manjkati na tem občnem *boru! Pridite vsi do zadnjega slovenskega bioža v odgovor šikanam deželne vlade S
Odbor.
Današnji številki je priložen „Hare^tas-"hramSmi MesliaSk**, ki priobčuje poročila na gCliem zboru „Slovenske Straže" v Celovcu. V Uem letu je „Slovenska Straža" pokazala, da asluži naše popolno zaupanje. Kjer še ni po-Fbžuice „Slovenske Straže", jo takoj ustanovite! 6i ‘em, da podpiramo „Slovensko Stražo", pod-•-ramo in branimo sebe!
Streli v parlamenta.
i. Kdor seje plevel, žanje plevel. Libera-jŽ6to. je tako dolgo trobil ljudstvu svobodo v .svobodo in boj Cerkvi, da se je ta večna Indiga res prijela naj nižjih slojev. Libera-je rodil socialnega demokrata, ki se v liberalca le v tem razločuje, da je v iz-jjanju svojih načel bolj dosleden kakor )6l'alec. Pa tudi bolj pameten je socialni
demokrat, ki se je navidezno zavzel za trpeče delavstvo in mu obljubuj e od svoj e organizacije nebesa. Zato ima pa socialna demokracija med ljudstvom tudi. več uspeha kakor liberalizem. Večina delavcev ne pristopa k socialnodemokraški organizaciji zavoljo njenegasovraštva proti katoliški Cerkvi in proti veri sploh, ampak iz stanovskih ozirov, ker upa od socialne demokraške organizacije boljših časov za delavca. Ko pa so te vrste delavcev nekaj časa v social-demokratični organizaciji in slišijo dan na dan samo hujskanje proti Cerkvi, duhovnikom in je takorekoč vsega zla „kriva edinole Cerkev in farji", samo židovski velekapitalisti ne, potem ni čuda, da postanejo strastni nasprotniki „klerikalizma"; nekateri še hodijo v cerkev, a zunaj cerkve so čisto podivjani in ne nosijo več na sebi nobenega znaka krščanstva.
Židovski voditelji socialne demokracije v Avstriji so na Dunaju delavstvo tako dolgo hujskali in zlorabljali bedo delavskega stanu, da so vprizorili pravi punt. Sami so se poskrili v varna zavetišča, zapeljane delavce pa so poslali pred bajonete in puške. Je bilo še vedno tako! Ker pa se je punt ponesrečil' in so bili nekateri puntarji po zaslugi od sodnije' strogo kaznovani, so socialdemokratki voditelji začeli hujskati in v hudodelstva pozivati — v državnem zboru.
V seji državnega zbora dne 5. vinotoka popoldne je govoril voditelj avstrijske socialne demokracije dr. Adler o turško-laški vojni, draginji in o socialdemokraških izgredih na Dunaju. Grozil je in hujskal, češ da je beda tako velika, da bi se imel za zločinca, če bi ne začel z nasilstvom, ako bi bil prepričan, da bi to pomagalo. „Vemo, Vi imate vojaštvo, policijo, orož-ništvo, celo uradništvo na razpolago." Schuhmeier (socialni demokrat): „Pa če bi hoteli, bi že lahko šli po drugega za drugim. Končno ti gospodje v topove tudi ne morejo zlesti." Dr. Adler je nato napadal pravo-
Podlistek.
Izgubljeni študent.
(Dalje.)
prišla je druga šola. Skrbni in po-totc/ Francelj se je zopet moral ločiti za je ^hi pri svojih dobrih stariših. A ker e^e počitnice skrbno hranil denar, kar izročila oče in mati, si je pri-hapr\ do konca počitnic veliko svoto. In to j e*! ves denar v poštno hranilnico; toi'j6 to*a zanj največja varnost. S tem de-? si je menil, še kedaj nabaviti ko-^ knjig.
^ija^^istjo je gledal marsikak zapravljivi 2e&a hllan.j. In večkrat se je enega ali dru-Htv° s p as ti la želja, da bi sklenil prijateij-i’1 siiii anceljnom. Marsikdo se mu je laskal vai j} v njegovo družbo, a Francelj je vedel, l?to j it dtoi, kje je njih prijateljstvo in po hrepeni srce, da sklepajo z njim
a ni bil
drPtovhi6 uljuden in radodaren, v kžb0 vec jn razsipnež. Hodil je v dobro tc5too jo zabaval, a bil je kljub temu še '' bh ^dolžen in čist. Njegovo srce je bilo
1^5° srce.
CePt^vtok
v v, je poteklo tudi drugo leto dobro, več z odliko.
V počitnicah se mu ni ljubilo resnega dela, preveč se je razvadil v. mestu. Tudi s svojimi domačimi tovariši ni hotel občevati, vedno si je želel vesele dijaške družbe.
In prišel je zaželjeni čas, ko se je mogel vrniti v družbo veselih tovarišev. Družbe si ni izbiral, bila mu je vsaka dobra. A slaba tovarišija nikdar ne ostane brez slabih posledic in tako se je zgodilo tudi z našim Franceljnom. Prej blag, nedolžen mladenič, je zdaj postal mehkužnež, delo ga ni veselilo, le s tovariši bi se bil rad shajal in z njimi popival. Koder je mogel, je razsipal denar, katerega je preje s toliko skrbjo nalagal v hranilnico. Šola mu je bila deveta skrb, a zato je bil tudi vspeh tak, da bi moral ponavljati tretjo šolo, ko bi bil hotel nadaljevati svoje študije.
Oče se je jezil na mater, ker je dajala sinu denar. Vsi upi so' splavali po vodi. A mati je še vedno mislila, da ho njen sin še nekdaj gospod, toda varala se je hudo. Čeravno bi njen sin še dalje študiral, gospod po materini misli ne bi bil.
In tako se je pripetilo, da je pričel tudi v počitnicah cele noči krokati in slednjič vasovati. Očetu se je zoperstavljal, a mati je morala molčati, sicer ji je očital, da je ona kriva, ker mu je dajala denar.
Delati ni hotel, bil je preveč truden v sl e d. ponočevanja. Raje je polegal po senci, kakor da bi pomagal očetu pri delu.
sodnega ministra, češ da je ta kriv ostrih obsodb socialnodemokraških izgrednikov na Dunaju, in zaklical:
„Ne čudite se čez to, da je enkrat izbruhnilo, ampak vsak dan ponavljaj o č čudež je, da te velike množice v celi Avstriji še vzdržijo in ne udarijo." (Živahno ploskanje pri socialnih demokratih.)
V tem hipu se je slišal z druge galerije klic: „Živela mednarodna socialna demokracija!" in takoj nato je počilo pet strelov- Mlad mož je oddal strele, ki so zadeli balustrado pri predsedstvu. Nihče ni bil zadet. V zbornici je nastala mrtvaška tišina. Predsedoval je ravno krščanskosocialni podpredsednik Jukel. Sklonil se je pod mizo. V zbornici so že menili, da je zadet. Pripognil seje pa le, da je potegnil za alarmsignal, znamenje, da morajo vsa vrata v parlament takoj zapreti. Na ministrski klopi, kamor so bili streli merjeni, sta sedela pravosodni minister dr. vit. pl. Hochenburger in naučni minister grof Sturgkh in nobeden izmed njiju ni bil zadet. V zbornici je nastal grozen prepir med socialnimi demokrati in ostalimi poslanci. Socialni demokrat Hillebrand je zaklical: „Tako smo hoteli imeti, prav je tako!" „Arbeiter Ztg." je sicer ta medklic Hillebranda tajila, pa v „Vaterlandu" je posl. Luksch pribil, da je slišal tako klicati posl. Hillebranda, in je za to navedel tudi več prič.
Napadalca so prijeli zborniški sluge. Pri zaslišanju je izpovedal, da se piše Nikolaj Njeguš Vavrak, mizarski pomočnik, doma iz Šibenika v Dalmaciji, star 26 let, in je pristavil: „Jaz sem organiziran socialni demokrat!“ Med potjo je rekel: „Ostre sodbe, ostri streli." Pri zaslišanju je čisto odkrito priznal, da je meril na pravosodnega ministra iz maščevanja, ker so bili dunajski izgredniki obsojeni. Pri njem so našli skoro še nov amerikanski revolver. Streljal je v razdalji 40 metrov in vsi streli so zadeli v obsegu enega metra. Iz tega
Denarja mu je zmanjkalo. Oče mu ga noče več dajati, mati pa nima, niti toliko ne, kolikor je menila, da bi rabila na stara leta, a tudi tega bi rada dala, ko bi le hotel sin prav storiti, a sedaj jo je pričelo skrbeti za bodočnost.
V šolo se mu ni več ljubilo, a družbo veselih tovarišev si je le želel. A skrbni oče je vedel, kaj vleče sina v mesto, zato mu ni hotel dati denarja. In zopet je nadaljeval doma svoje staro življenje. A ker ni imel denarja, je obrnil misel na gozdove.
Šel je v gozd, tam sekal in prodajal najboljši les za prav nizko ceno, le da je dobil denar. Pa prišel je oče in pregledal gozd, pregledal denar, a denarja je bilo premalo. In zazdelo se mu je, da je res, kar so ljudje na tihem šepetali o njegovem sinu.
„Francelj, ali je to ves denar, kar si ga prejel?" „Vse je, jaz nimam nič!" mu je rezko odvrnil sin. O Francelj, kje je tvoje poštenje, kje tvoja vestnost, očeta goljufaš, saj vidiš, da ve, kaj se godi za njegovim hrbtom! Ravnotako je delal sin tudi pri vinu in pri prodaji goved.
In ko ga je oče karal vsled njegovega pijančevanja, mu je obrnil hrbet, in ni ga bilo cel dan domov. Domače vino mu ni dišalo, le v gostilni se je počutil doma. In v ta svoj dom je zahajal tudi črez dan. Z žalostjo in skrbjo je opazoval oče posestvo in gledal v propad, ki mu zija nasproti, ako se sin ne bo poboljšal.	(Dalje,)
strokovnjaki sklepajo, da mora biti napadalec izboren strelec. Napad se je izvršil ob tričetrt na dve popoldne. Seja je bila za eno uro prekinjena. Dr. Adler je opisal dogodek kot čin blaznega človeka, kar pa Vavrak ni.
O napadu je govoril ob vpitju socialdemokratov tudi ministrski predsednik in ga imenoval hudodelski napad; rekel je, dani čudno, če se končno zgodijo taki hudodelski napadi, če se pa dan na dan na javnih shodih govori take reči, ki so čudno podobni temu, kar se je zgodilo v zbornici. Ker socialni demokratje nato vpijejo, jim pokaže list, po katerem je govoril dr. Adler na hodu v Favoritih sledeče: „Pa značilno in važno je, da žal vidimo, da so tisoči in stotisoči ljudi v nevarnosti, da se jih ne bi polastil obup, da se na tisoče ljudi začne spraševati: Kaj nam je za življenje? Pr e dno gladu umrjemo, se. hočemo na svojem sovražniku vsaj maščevati.16
Socialistična hujskanja poganjajo torej že cvet. Pa saj tudi drugače ni mogoče. Za socialne demokrate je vlada imela vedno drug način postopanja kakor n. pr. za tako patriotične Slovence, ki jih je na pritisk nemških nacionalcev vedno zapostavljala in prezirala ter naravnost žalila. Deželna vlada Koroška je celo razpustila politično društvo, ker je storilo strašen zločin, da je štelo ljudi v kontrolo zloglasnega uradnega ljudskega štetja na Koroškem. Vlada je pa imela vočigled temu, kar so počenjali socialni demokratje, gluha ušesa in zavezane oči. Tako se vse enkrat maščuje!
Zadnji čas je že, da po celi Avstriji zavlada enkrat železna roka pravice in enakopravnosti in da odpravi privilegije, ki jih uživajo sedaj vsi razen Slovanov!
Mohorjani — „Slov. Straža" Vas kliče!
Zopet Vas je »Družba sv. Mohorja« razveselila s krasnim književnim darom. Za udnino dveh kron dobite šest lepih knjig, katere Vam bodo krajšale dolge zimske večere. Za ta dar ste gotovo »Družbi« zelo hvaležni. Kako pa lahko najlepše izkažete hvaležnost? »Družba sv. Mohorja« sama ima svoj sedež v mestu, kjer prebivajo najbolj zagrizeni naši narodni nasprotniki, ki nam hočejo ugrabiti našo 1 epo zemljo in zatreti naš mili slovenski jezik. »Družba sv.
Mohorja« je največja slovenska trdnjava v naši, narodno najbolj ogroženi Koroški in njenem glavnem mestu Celovcu. Veliko napadov je že morala prestati od strani nemških nestrpnežev in zato jo bo gotovo razveselilo, ako bo vsak »Mohorjan« v znak hvaležnosti, da mu za tako nizko; ceno podaja vsako leto toliko duševnega kapitala in zabave, ob sprejemu knjig daroval za »Slov. Stražo« vsaj 10 vinarjev.
»Mohorjani«! Lansko leto ste se radi odzvali naši prošnji in poslali skupno 2748 K 4 v. Srčna Vam hvala za ta lep dar. Prosimo Vas pa, da se nas tudi letos spomnite s še obilnejšim darom. »Slovensko Stražo« čaka v bodočem letu ogromnega dela, katero bo pa mogla izvršiti le, ako bo dobila za to potrebna sredstva. Armada Mohorjanov šteje nad 84.000 članov, ako bi vsak član daroval »Slovenski Straži« vsaj 10 vinarjev, bi se nabrala že lepa vsota, s katero bi bilo obmejnim Slovencem veliko p omagano. Gg. poverjeniki »Družbe sv. Mohorja« — prav vsi pomagajte »Slovenski Straži«, naberite pri razdelitvi knjig kar največ darov.
»Mohorjani«! »Slovenska Straža« zaupa v Vas in je prepričana, da se bode po Vaši požrtvovalnosti lani nabrani znesek letos vsaj potrojil.
Osrednje vodstvo »Slovenske Straže«.
Protirevolucija na Portugalskem.
Na Portugalskem so republikanci na svečnico 1. 1908. umorili kralja Karola I. Hoteli so nato proglasiti republiko, pa se jim ni posrečilo. Ko je zasedel portugalski prestol mlajši kraljev sin Manuel II., se je kazal svobodomislecem naklonjenega. Gasil je torej ogenj z ognjem. Naravno, da so se svobodomiselni puntarji okrepili in začetkom meseca oktobra lanskega leta povzro-
čili nov punt, v katerem je vojaštvo prelomilo prisego zvestobe do kralja in se postavilo na stran puntarjev. Kraljeva družina je pobegnila na Špansko. Puntarji so proglasili nato Portugalsko za republiko. Začeli so obenem takoj gonjo proti katoliški cerkvi in redovnikom. Duhovniki so bili poulični druhali izročeni na milost in nemilost.	i
Letos je bil izvoljen predsednik republike, in razne države, med njimi tudi Avstrija, niso imele nujnejšega posla, nego da so Portugalsko priznale kot republiko. Republika pa Portugalcem ni prinesla sreče. Država se je v kratkem času strašansko zadolžila, in stiska ljudstva je postajala vsak dan večja. Vrhtega oblasti niso spoštovale več verskega prepričanja in v severnem delu države je začelo vreti. Severni del Portugalske je ostal še veri zvest in kralju, oziroma monarhiji naklonjen. Pripravljal je protivstajo. Glava in srce monarhističnega gibanja je artiljerijski stotnik Paiva Conceiro.
Vodja monarhistov Conceiro.
Stotnik Conceiro je cel mož, izboren vojak, odločen po svojem značaju in pri vojaštvu priljubljen. Na bojnem polju na vročih afrikanskih tleh se je izkazal ikot pravi junak in umen vojskovodja. Pri puintu leta 1910. je bil edini častnik v Lizboni, ki se je prostovoljno postavil v bran puntarjem. Pred izbruhom revolucije je bil pri kralju in ga opozarjal na nevarnost, da so vladni možje sporazumljeni s prekucuhi. Kralj se mu je za svarilo zahvalil, storil pa, ni ničesar; preveč je zaupal svoji vladi in verjel njenim lažnjivim in izdajalskim poročilom. V puntarski noči se je kot kapitan pri topničarjih s svojo edino baterijo boril proti vstaški premoči po lizbonskih ulicah kot pravi junak. Ko je revolucija zmagala, se je odpovedal vojaški službi; njegove odpovedi pa republikanska vlada ni sprejela in je dala Conceiru dopust. Conceiro je ostal v Lizboni in čakal nadaljnih dogodkov. Ko so se začeli v novi republiki dogajati znani sramotni škandali in so se vedno bolj množili, je meseca sušca tega leta pisal na vlado »odprto pismo«, v katerem jo je zaklinjal, da naj zapusti za domovino pogubno pot. Obenem je pa pristavil, da se bo z vsemi svojimi močmi postavil na čelo vstaji zoper republiko, če se razmere ne bodo spremenile. Tri dni bo čakal v Lizboni, da ga morejo ali zapreti ali pa mu odgovoriti, po preteku treh dni pa se bo podal k voditeljem monarhistov. Neustrašenega in priljubljenega vojaka se niso upali zapreti in tako je Conceiro čez tri dni zapustil domovino in se podal na tuje. Od tedaj se je bavil z organizacijo protivstaje. Framazonski republikanski voditelji se Conceira strašno bojijo. Prve dni v mesecu oktobru je na -severu Portugalske začel zbirati prostovoljce, da udari ž njimi na jug. Vsak dan so pristopale k njegovi armadi nove čete prostovoljcev.
Boji med republikanskimi četami in vstaši.
O bojih med republikanskimi četami in vstaši ni zanesljivih poročil. Razne brzojavke portugalske vlade vedo povedati, da so vstaši bili poraženi, da je Conceiro zbežal itd. Toda ta poročila niso prav nič zanesljiva in razne okolnosti kažejo, da najbrž ne bo vse tako in da bo imela republikanska vlada dovolj dela, da užuga monarhiste. Poročila trdijo, da se je v bližini mesta O p or to vršil med monarhisti in vladnimi četami boj, v katerem so bili monarhisti potisnjeni nazaj. Če so vladna poročila resnična, potem je nerazumljivo, zakaj da je ravno v tem zmagoslavnem času podal demi-sijo — vojni minister. To sicer ni navada! Francoski listi poročajo, da je republikanska vlada v zadnjih dneh zaprla 7000 ljudi, med njimi 2000 delavcev in 500 duhovnikov.
V Lizboni izhajajoča monarhistična lista »Capital« in »Intransigente« -sta k vladnim poročilom o vstaji na severu pripomnila: Golo dejstvo je, da so z republikansko vlado zelo nezadovoljni, ker je obdržala zakon o ločitvi med cerkvijo in državo in ker ropa po cerkvah. Dragocene relikvije in cerkvene reči so — izginile. Da bi vlada to prikrila, je prepovedala procesije in slovesne božje službe.
Slovenci, podpirano „1“ z insernin!
Občni zbor
,Slov. županske zveze za Koroško'
še vrši
v četrtek dne 26. oktobra 1.1911. točno ob pol 9. uri dopoldne v mali dvorani hotela Trabesinger v Celovcu.
Natančnejši spored objavimo v prihodnji številki. Pričakujemo, da se tega občnega zbora udeležijo v velikem številu slovenski župani in občinski odborniki.
Odbor.
Dnevne novice in dopisi.
Cesarjev dar. Cesar je iz zasebne blagajne podaril za pogorelce v Kazazah pri Štebnu 1500 K.
Zmaga v boju za šolo v Vogrčah-
Upravno sodišče na Dunaju je zopet ugodno rešilo pritožbo slovenske občine v boju za šolo s slovenskim učnim jezikom. Dolgoletni boj za šolo v Vogrčah je definitivno rešen in ministrstvo mora na podlagi odločitve upravnega sodišča ugrizniti v kislo jabolko in dovoliti slovenščino kot edini učni jezik na šoli v Vogrčah. Slovenske občine, ganite se!
V kn. šk. bogoslovnico v Celovcu je letos vstopilo v I. letnik 18 gospodov, med temi devet Slovencev in sicer: Pavel Gril iz Vovber, Ivan Kuchling iz Dobrove pri Dobr-livasi, Anton Mlinar iz Blata pri Pliberku, Ignacij Muri iz Jezerskega, Josip Remic iz Šoštanja na Štajerskem, Ivan Sadolšek iz Železne Kaple, Joško Verhnjak iz Leš pri Prevaljah, Matevž Wornig iz Daščic pri Št. liju, Saba Zor iz Gradca. Izmed 9 Nemcev so 4 Korošci, 1 Tirolec in 4 iz rajha.
Umrl je v Celju notarski kandidat gospod dr. Milan D e t i č e k , star 29 let. Pokojni je bil iz znane narodne družine gosp-notarja Detička v Celju. N. v m. p.!
Razpisana je služba pravega učitelja za latinščino in francoščino kot glavna predmeta na c. kr. državni realni gimnaziji v Beljaku z začetkom drugega semestra 1911-1912 do 10. listopada 1911.
Koliko je izdala Sudmarka za lutrovske naselbine v št. liju? »Grazer Volksblatt« poroča glede sklepa občnega zbora Stidmarke v Celju z ozirom na protestantovsko naseljevanje v Št. liju na Štajerskem, da je izdala Sudmarka za naseljevanje nemških protestantov v Št. liju 300.000 K; 100.000 K od teh je popolnoma izgubljenih. Ker ni bilo pravega uspeha od tega naseljevanja in računi niso prav »štimali«, je občni zbor sklenil, vsako nadaljno naseljevanje v Št. liju opustiti.
Gospod D. Doberšek, šolski vodja, daruje 3 K za »Učiteljski dom« kot odgovor na vse žalitve in zbadanja g. Šumija ih gotovih tovarišev ob priliki gospodarskega tečaja na državne stroške v Litzlhofu.
Za Društveni dom v Žitarivasi so darovali na naslov ondotnega Kat. slov. izobr-društva Trta« od 23. aprila do 7. oktobra t. J-»sledeči cenjeni darovalci: Terezija VolavČ-nik, kuharica pri kneginji Lichtenstein, Štajersko 2 K. — Marija Bregar, Žitaravas 2 K. — Neimenovan 1 K. — Alojzij Hutei', župnik, Korte, drugi dar 2 K. — Tomaž UP bing, kaplan, Dobrlavas 2 K. — Anton Bene-tek, provizor v Št. Jur ju 2 K. — Janez Petek. Žitaravas, drugi dar 15 K. — Albin Novak, trgovec, Sinčavas 5 K. — Vaclav Čeh, žup' nik, Galicija 5 K. — Podjetje Tolstovršk6 slatine po Albinu Novak, Sinčavas 2 K. ' Čisti dobiček od igre »Trije tički« v KlanČah 10 K. — Andrej Rapold, Bje-la, drugi dal' 8 K. — Franc Mihi, župnik, Žihpolje, drug1 dar 3 K. — Ivan Tavčar, dijak, Ljubljana. 2 K. — Franc Traven, Gabrije, 5 K. — Iz na' biralnika gostilne v »Društvenem domu« kron. — Lepa hvala! Živeli nasledniki!
Št. Tomaž. (Shod), ki je bil napove' dan v prejšnji številki, se bo zavoljo »via' čenja zvonov« v Ličji vasi preložil na drug nedeljo, dne 29. oktobra.
Javni nastop Orlov v št. Janžu. Prv^ krat so Orli na Koroškem nastopili javno h to v lepem, v narodnem oziru tako ogroz nem Rožu. In prvi nastop Orlov jim je osv . jil naša srca. Dne 8. oktobra se je ob obn1 udeležbi od blizu in daleč vršil shod »P 0 v izobraževalnega društva« v Št. Janžu
K°žu pri »Tišlarju«. Na shodu je govoril vlč.
-dr. Lambert Ehrlich, o narodno-patriotič-'h vzgoji v naših društvih. Govoru so poslu-Sarii z zanimanjem sledili. Gospodu govor-'tiku prav prisrčna zahvala! Potem se je glasil brat Lavoslav Riedl, tajnik velikov-skega Orla, ki je prihitel z načelnikom na jlašo slavnost in prinesel pozdrave od bra-°v iz Velikovca in nas bodril k vztrajnemu aelu za vzvišene lepe orlovske ideje. Hvala! P. Priliki vam naši bratje vrnejo! S tem je ril zaključen shod in se je vršila javna, telo-Vadba po že prej v »Miru« objavljenem spo-fedu. Na shodu in pri telovadbi smo opazili lz Celovca prihitele gospode in sicer: uredba »Mira«, g. F. Smodeja, g. dr. Jesenka in Predsednika jeseniškega okrožja Orlov, vr-jeka brata Ivan Krivca. Da se je telovadba .ko obnesla, gre največja zasluga bratom jz Jesenic in Koroške Bele, ki so prihiteli v 'hm in izvajali jako lepe, a težke vaje pod v°dstvom brata J. Klinarja in jako krasno rioreško. Pohvaliti moramo tudi tamlmra-pi odsek in njegovega vodja g. 1. Mullerja, je priredil komade za proste vaje in molsko. Pohvaliti moramo tudi domača de-Meta, ki so okrasila z venci telovadni pro-l °r. Pri prostih vajah je nastopilo 27 Or-.°v, pri katerih so nastopili tudi prvič naši ant j e. Telovadbe na drogu se niso vdeležili, l r zavoljo pomanjkanja gmotnih sredstev, pzdaj še nismo imeli orodja. Orli so si s v°jim prvim nastopom v našem kraju pri-°bili pri ljudstvu globoke simpatije. In še jri° nasprotniki, ki Orle sicer tako sovražijo (j zaničujejo, so gledali, akoravno bolj od aleč, prvi izborno uspeli nastop. Želeti bi v,1*°> da se ta, na Koroškem tako malo upo-6Vana organizacija mladine bolj razširi. Parno, da bomo prihodnje leto že nastopili krojih in da se bo glasil orlovski rog ob Pogo-či prvi koroški okrožni ali pa celo
1	V|rin* orlovski prireditvi. Dvignite se, brat-j koroški, in stopite v vrste boriteljev za or-
Vske ideje, za čast in last teptanega koro-kega slovenskega ljudstva! Na zdar!
Za »šolsko društvo v Celovcu« je da-2?vala Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu K. Iskrena hvala! Živele naslednice! m v Prof. dr. Kleiirvvarter je na c. kr. ino-slPorodniški in ženski kliniki ugotovil Se° ,eče: Naravna Franc Jožet-ova grenčica vedno izkazala kot točno in trajno 0 ^kujoče odvajalno sredstvo. Ker se ne
2	{riž a jo nikaki nadležni stranski pojavi, tiH U^i »Franc Jožef-ova“ voda najboljše
lzhanje.
p; St. Tomaž. (U z m o v i č), o katerem smo se ah'
Našli so pri njem še 152 K. Gospo-
s6	je pri Štrucu ukradel okoli 400 K,
- N že izdal. Domači hlapec Andrej Ivofler
ve^ki orožnik ga je koj odpeljal v Celo-1 kjer sedaj počiva in ričet je. es Za esperantiste. Kdor hoče zastonj na zimski kongres v Krakov, kjer bodo tist-kbni prvič oficielno slovenski esperan-ip ’ baj naroči nemudoma esperantsko slov-zav° Za 1"30 K. Društvo čeških esp. se je namreč, plačati tisočemu naroč-Štev-iVse izdatke, da se doseže čim prej to kevlio' Naročite torej takoj esp. slovnico, esn fbanjka do tisoč le malo. Založništvo ' ^ jig, Juršinci, Štajersko, ževPri Pliberku. (Naše izobra-riedk- ° dr u š tv o) je po daljšem pre-deijo U ,ZoPet priredilo na rožnovensko nebi^ • dr ° vanj e, ki je kljub slabemu vre-W8™no uspelo. Govornik č. g. kaplan hiere v !lam je nakratko orisal splošne razda pei^danjih in sedanjih časov, opozarjal kazal ,arn°sti sedanjega časa in nam po-jgi'o ’rp.Se jih najlažje varujemo v drušvtih. riavij’ T1 Sestre“ so igralci tako dobro pred-^ko,av C da so celo ženske morale ploskati, Jd p0sn® jim nauk, da je mož glava, ni Sviraii •	° P° volji. Tamburaši so tako
■ se h1^ šaljiva pošta je tako delovala, 111 Top, ?eia naša korenjaka Lojze Milač ad tirata2 Ferč, ki sta se ta dan poslavljala 6seij6mVai tudi še pod vojaško suknjo z
Š
v. ‘stoik	lepega one.
61 Bri Pliberku. (Razno.) Naša vas bi/kkje f raste. Na vzhodni strani se že W vehx2 nova ljudska šola, ki obeta st °d niastl?a stavba in kras vasi. Ne da-v ri g. jvt ^i je sezidal tudi krojaški moj-Cn, at r2 • Cas lično hišo. — Šmihelčanom bn lrbbnjkuje vode. Podjetni g. Šer-Nlak p.- tern Pomagal, da gradi vodovod ’ mu bo dajal dovolj vode za do-
mače potrebe. — Naša župnija se lahko ponaša, da ima letos štiri bogoslovce. Dal Bog, da bodo vsi dobri duhovniki, delavni na verskem in narodnem polju!
Št. Lenart pri Sedmih studencih. (Poprava cerkve in drugo.) Skoraj skozi celo leto so stali na našem farnem stolpu odri, ki so nam značili, da se nekaj popravlja. In res, sedaj je vse gotovo. Pobarvana je nanovo cerkev in stolp, stolp je tudi deloma nanovo pokrit. Cerkev zgleda sedaj, kakor da bi bila popolnoma nova. Slikarska dela je izvršil slikar Fr. Gimmi iz Celovca. — Istotako kot farna je bila popravljena tudi podružna cerkev v Poturju, katero je zidarski mojster A. Moretti na novo pobelil in tesarski mojster Lovrenc Kra-bina nanovo pokril. — Podružnica na Čavi je dobila po darežljivosti Franca Brešnik, bivšega maj ar j a na Muti, dvoje krasnih barvanih oken, ki jih je postavil g. Supersberg iz Celovca. Hvala prisrčna blagemu darovalcu! — Dne 9. t. m. sta si podala roke v zakonsko zvezo vrli narodnjak Jožef Čolnar p. d. Ferlič v Korpičah, in Marija Migiič, Kovačeva istotam. Bilo srečno! — Pri Majarču je hotel v nedeljo zvečer neki — konj vlomiti. Iztrgal je že železne mreže v oknu, a jo je potem »podurhal«, ko je videl, da, so še ljudje v gostilni.
Borovlje. (Iz gostiln e.) Prosim, gospod urednik, ne uvrstite sledečega med smešnice, ker je popolna resnica. Star in znan Celovčan je bil s svojo gospo dne 8. t. mes. tu v gostilni »Pri zl. h.« na obisku. Pogovor nanese na narodne razmere v Celovcu. Naenkrat vpraša Celovčan: »Kdaj je postal Celovec nemški?« Nihče mu ne more odgovoriti; zato odgovori sam: »Takrat, ko so se Slovenci nemški naučili.« — Gola resnica, Tako bo tudi z Borovljami, ko bodo borovški Slovenci znali nemško, bodo kar naenkrat sami Nemci.
Spodnji Dravograd. (Ljudsko štetje slov. političnega društva.) Ker je politično društvo spet oživelo, naznanjamo njega privatno ljudsko štetje po občevalnem jeziku za leto 1910.
Gorice		Nemcev 2	Slovencev 348
Sv. Lovrenc ....	100	149
Rabenstein . . . .	1	94
Grad ......	5	26
Trg Sp. Dravograd .	269	502
Viče 		2	193
Kozjivrh, Sv. Duh, Ojstrica, Sv. Boštjan, Velka — tam se sploh ni štelo, ker prebivajo sami Slovenci. Da bodo pa gotove vplivnejše osebe na jasnem, se poroča, da smo šteli slovenskega rojaka in slovenskega tolmača g. Voglarja in Konca na Viči za Nemca. Radovedni smo na uradno štetje!
Borovlje. (Vesel nemški naproti e k.) Pod tem naslovom je dal dopisnik nemških listov duška svojemu veselju, da je na cesarjev god bila prvič služba božja, pri kateri se je nemško molilo in pelo. Seve -če se za tistih šest ali sedem pristnih nemških družin zastavi vsa nemška moč od deželnega predsednika pa do — škofa, se seve doseže, da pride nemški katehet, ne oziraje se na 90 odstotkov slovenskih otrok. Kar se d ozd a j še ni zgodilo na Koroškem, to se godi letos, da se celo krščanski nauk in božja služba zlorablja v ponemčevalne namene. Dopis pravi, da se je duhovščina držala slovenščine ne oziraje se na verske koristi. Tisti, ki je to zapisal, pač nikoli ni bil v cerkvi. Če bi bil kdaj v cerkvi, bi vedel, kje je več ljudi, ali pri slovenski ali pri nemški pridigi! Dala se je namreč Nemcem prilika, da morejo poslušati nemško pridigo, in kdo jo posluša? Malo ljudi, in še od teh malo je bila in je večina Slovencev, ki sc jih vsakokrat lahko vidi pri slovenski pridigi. Če bi v Borovljah bilo toliko Nemcev, kot misli dopisnik, in če bi se tako zanimali za božjo službo, kot bi bilo treba vsaj za vsakega mlačnega katoličana, bi pač vsako prvo nedeljo v mesecu — torej samo enkrat v mesecu — mogla biti cerkev polna vernih Nemcev, a išče se jih zaman. Pri vsaki nemški pridigi se mi je smilil pridigar, ker je moral pridigati skoro prazni cerkvi. Če jim je toliko za nemške pridige, bi se jih ja udeleževali. A seve, nameni so čisto drugi. Glavni namen nemških hujskačev je: prisiliti domačine k nemščini povsod. Zato imamo nemške uradnike, da je vsak prisiljen v uradu nemško lomiti, zato se je iz šole vrgla slovenščina tu-
di v krščanskem nauku, zato se hoče izriniti slovenščina tudi iz cerkve. Povsod ima domačin več pravic kot tujec, a seve na slovenskem Koroškem je narobe svet, najbolj pa v Boiovljah; tu naj bi plesali domačini, kakor bi godli tujci. Žalibog pomaga tujcem gosti tudi škof, ki bi vendar ne smel pozabiti na katoliška načela, po katerih se slovenski otrok krščanskega nauka uči slovensko, nemški pa nemško. Iz šole so že vrgli posili-Nemci slovenski jezik s pomočjo nemškega škofa, sedaj so se že začeli zaletavati v zadnjo postojanko starodavnega domačega jezika, v cerkven jezik tukajšnje farne cerkve. Ali se jim bo ustreglo tudi tu? Na pol se jim je že, ko je ,s prihodom nemškega kateheta bila prva služba božja, pri kateri se je molilo in pelo nemško. In kako so se trudili, da so mogli nemško peti. Poldrug dan so se neprenehoma vadili v petju, da so otroci že čisto hripavi prihajali domov. Nazadnje bi še vse vkup padlo v vodo, če bi se jih ne usmilil organist in jim pomagal iz zadrege, da je orgijal. Sedaj, ko imajo vsako nedeljo nemško božjo službo, bi rad videl, da bi enkrat vsi »pristni« Nemci prišli v cerkev, da bi se videlo, koliko jih je, saj sedaj tudi nimajo vzroka izostajati, ker je minula »krankende Ver-letzung ihres Volkstums«, ko jim ni treba več poslušati svojega — maternega jezika.
Velikovec (Boga so iskali.) Zadnji torek je predaval protestanski vikar Haupt v posebni sobi Ivollozosove gostilne o vprašanju: „Ali je Bog?“ Poleg naznanila v „Freie Stimmen“ je razposlal tudi hektogra-firana vabila s sledečim besedilom: „Ljubi verski tovariši! Sporočam Vam, kakor smo se dogovorili, da se bodo vršila predavanja o verskih vprašanjih v posebni sobi gostilne Kollozos. Prvo predavanje bo obravnavalo vprašanje: „Ali je Bog?“, in bo v torek dne 10. oktobra. Začetek točno ob 8. uri! Tudi neevangeljski so srčno dobrodošli. Nemško-evangeljski pozdrav Vam udani Haupt, evang. vikar." Naši naceljni se vedno hudujejo, če gredo katoliški duhovniki na zborovanja in tam v gostilnah poučujejo ljudstvo. Kaj pa temu rečejo, da lutrovski pridigar po gostilnah nastopa, in ne samo protestantom pridiguje, ampak tudi druge vabi. ‘Kaj bi g. vikar Haupt rekel, če bi kaj takega storil kak katoliški duhovnik? Nas pa veseli, da morajo bogaboječi Velikovčani tudi od lutrovskega pridigarja slišati, da je Bog; saj katoliškemu duhovniku itak ne verujejo, četudi je Nemec.
Št. Rupert pri Velikovcu. Pri letošnjem šolskem popisovanju je velikovški nadučitelj, rojen Ljubljančan, naši slovenski šoli odvrnil nad 20 otrok. Slovenske stariše je nagovarjal z znanimi nemškutarskimi neumnostmi, češ da je nemščina nadvse potrebna, in da otroci, ki hodijo v slovensko šolo; ostanejo neumni. Gosp. nadučitelja bi vprašali, kedaj otrok lažje ostane neumen, ali narobe? Kako pa pride do tega, da je ravno Koroška najbolj nazadnjaška kljub nemškim šolam? Ker se otrok v nemških šolah nobenega jezika prav ne nauči, pa ga ne veseli branje, in mladina se raje povsod drugod mudi, kakor pa pri dobrih knjigah in časopisih. Slovenski stariši, ne dajte se begati!
Prevalje, (Volitev župana.) Pri vo-litvi župana za prevaljsko občino je dobil Pristov 12 glasov, g. Lahovnik pa 7. Izvoljen je torej zopet Pristov. A njegova zmaga nikakor ni tako sijajna, kakor bi rad dokazal mazač v „Freie Stimmen“. Pri zadnji volitvi, pred tremi leti je bil izvoljen Pristov soglasno, sedaj pa je dobil le še 12 glasov! To je eno. Nadučitelju Jurkoviču je torej izpodletelo. Ali ste ga videli, kakšne skomine je imel po županskem stolcu — toda njegov up je šel po vodi! „Podžupan pa moram biti66 — si je mislil — in so imeli tudi že vse tozadevno dogovorjeno. A naši so mu temeljito zmešali štreno in je bil s sijajno večino izvoljen za podžupana g. Fr. Lahovnik. Tudi v krajnem šolskem svetu imamo tri naše, torej večino. Pribijemo, da je tudi volitev župana, podžupana in krajnega šolskega sveta pokazala, da smo napredovali. Ako gotovim osebam ni prav, da se stvar o volitvi župana razmotriva v „Miru“, naj primejo za ušesa tistega fantalina, ki piše tiste infamne dopise v „Freie Stimmen“!
Prevalje. (Živinski sej m.) Kako so bobnali okoli, da bo dne 5. t. m. živinski sej m v Prevaljah. Celo plakati so bili nabiti! V zadnjem hipu pa je bil sej m odpovedan. In so se dne 4. t. m., torej en dan pred „sejmom61 nabili na dveh ali treh krajih neznatni, nemško pisani razglasi, da sejma ne bo. Kmetje iz okolice pa naj vohajo, kaj je nabito na občinski deski! Tako reč bi bilo treba zadostno razglasiti! Tako pa so prignali živino na sejm — a sejma ni bilo. Kajne, Zazej, čez „Mir“ zabavljati na sejmišču in pa letake za nemčurske poslance raznašati — to je lažje, kakor pa kaj potrebnega razglasiti!
Državni zbor.
Ureditev uradniških plač. Povišanje davkov. Vlada je predložila državnemu zboru zakonsko predlogo, s katero se državnim uradnikom od VI. do XI. plačilnega razreda in slugam poviša aktivitetna doklada. Na podlagi omenjene vladne predloge bodo dobivali uradniki v bodoče sledeče aktivitetne doklade:
Plačilni razred	Dunaj	v krajih, ki štejejo			
		več kot 80.000	manj kot 80.000 in več kot 40.000	manj kot 40.000 in več kot 10.000	manj kot 10.000
		prebivalcev			
VI	2030	1624	1421	1218	1015
VII	1850	1480	1294	1110	925
VIII	1669	1328	1162	996	830
IX	1440	1152	1008	864	720
X	1200	960	840	720	600
XI	940	752	658	564	470
V kategorijo slug spadajoči državni uslužbenci bi na podlagi vladne predloge dobili dosedanjo aktivitetno doklado, povišano za 15 odstotkov. Istodobno z omenjeno predlogo je vlada predložila povišanje davka od stav o priliki dirk in športnih prireditev od 5 na 8 odstotkov, dalje povišek davka na dividende akcijskih družb in višjih dohodkov, povišanje osebno-dohodninskega davka za samce za 15 odstotkov in za take davku podvržene osebe, ki nimajo skrbeti za več nego eno osebo za 10 odstotkov in konečno povišanje davka od zavarovalnih pogodb. Vlada računa, da bodo ti novi davki donašali toliko večje dohodke, da bodo isti zadoščali za pokritje troskov, ki jih povzroči povišanje uradniških plač. Zato je pa vlada postavila junktim med povišanjem plač in novimi davki. Ako ne bo novih davkov, tudi povišanih uradniških plač ne bo. Za povišanje uradniških plač bo vlada potrebovala za 12,865.000 K več dohodkov.
Nov društveni zakon. Vlada je predložila državnemu zboru nov društven zakon, s katerim se izpremeni društven zakon iz leta 1867. Vladna predloga ne dela nobene
razlike med političnimi in nepolitičnimi društvi ter ne izključuje žensk, kakor je bilo dosedaj, ko ženskam ni bil dovoljen pristop k političnim društvom.
Državni proračun za leto 1912 izkazuje: Potrebščin 2.916,685.263 K, pokritje pa 2.916,990.344 K; torej izkazuje 305.081 K prebitka. Potrebščine se razdelijo: na najvišji dvor.11, 300.000, kabinetna cesarjeva nisarna 191.650, državni zbor 4,140.343, državno sodišče 68.965, ministrski svet in upravno sodišče 4,466.000, prispevek za skupne zadeve 346,187.937, notranje ministrstvo 56,187.270, domobransko ministrstvo 101,507.310, nauč-no ministrstvo in kultus 113,313.687, finančno ministrstvo 866,527.065, trgovinsko ministrstvo 233,634.342, železnično ministrstvo 762,184.710, poljedelsko ministr. 61,467.307 pravosodno ministrstvo 89,338.286, ministrstvo javnih del 113,225.240, uprava državnih poslopij 4,500.089 K.
Vojna med Lahi in Turki.
Na Balkanu vre. Nevarnost, da se na Balkanu vname splošna vojna, ktere bi seveda tudi druge države ne mogle mirno gledati, postaja vedno- večja. Turčija mobilizira 600.000 mož. Njene vojaške odredbe ob bolgarski meji so povzročile nevoljo Bolgarije, ki je naročila svojemu poslaniku v Carigradu, da pri turški vladi zaropoče-. Po svojih diplomatičnih zastopnikih je bolgarska vlada opozorila tudi druge države na odgovornost, ki jo prevzema turška vlada zavoljo vojaških odredb. Obenem je vložila tudi Turčija pri drugih državah protest, ker Grška mobilizira in grozi z vojnim odgovorom -ob grški meji. Poročajo tudi, da mobilizira Srbija proti Sandžaku.
Lahi so zasedli Tripolis. Turške čete so se umaknile v notrani-ost dežele. Kar je ostalo v Tripolisu Arabcev, so seveda Lahom izročeni na milost in nemilost. Iz tega izvirajo tudi poročila laških listov, ki ne morejo prehvaliti Arabcev, češ, da Lahe navdušeno sprejemajo. V resnici pa so Arabci iz trip-oliške okolice podpirali turške čete v boju proti laškemu oddelku, ki se je upal predaleč, in so Lahe pognali nazaj v Tripolis. Begunci iz Tripolisa poročajo, da je v notranjosti dežele pripravljenih na vojno- 40.000 mohamedancev. Dne 9. t. m. se je laški kralj Viktor Emanuel podal v Neapolj, da pregleda čete, ki s-o se vkrcale na ladje, ki jih prepeljejo v Tripolis. Laška vlada meni izkrcati tekom tedna 30.000 mož na afrikanski obali in ž njimi Turke užugati.
Bitka pri Tripolisu.
Laška lista »Corriere della Sera« in »Stampa« poročata iz Tripolisa 10. t. m.: Danes zgodaj zjutraj je poskusila turška armada, sestavljena iz čet, pobeglih iz Tripolisa, infanterija, konjenica in topničarji, skupaj 3000 mož, zavzeti mesto Tripolis, ki je zasedeno od 2000 Lahov. Napad se je izjalovil, in prišlo je do groznega boja. Na laški strani so streljale tudi ladje in mestne baterije, ki jih imaj-o Lahi v svojih rokah. Bitka je trajala več ur, na -obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Turki so se morali vrniti proti središču dežele z velikimi izgubami in so pustili v mestu mnogo ujetnikov.
Društveno gibanje.
Celovec. Slovensko kršč. soc. delavsko društvo priredi dne 15. oktobra redni mesečni shod za Celovec in okolico v prostorih pri „Trabesingerju66 ob i/2 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
„Učiteljski dom." — Dne 19. oktobra se vrši občni zbor društva „Učiteljski dom“, in sicer v mali dvorani hotela „Trabesin-ger“. — Začetek točno ob 1/2 2. uri. Na dnevnem redu je tudi referat o stanju slovenskega učiteljstva na Koroškem.
Št. Tomaž. (Shod) b-o naše društvo »Edinost« priredilo v nedeljo, dne 29. vinotoka, popoldne ob pol 3. uri v društvenem prostoru. Gov-oril bo č. g. Fran Šenk o lan-
skem ro-manju Slovencev v Sveto deželo. Tako bo-m-o- p-oceni tudi mi romali na te svete kraje! Nato uprizorijo dekleta veselo igro: »Čašica kave«, fantje pa »Krčmar pri zvitem rogu«. Vstopnina kakor navadno. Čisti dobiček se bo podaril pogorelcem. Udje se na novo sprejemajo. Obenem se lahko tudi udnina plača. K obilni udeležbi vabi odbor.
Železna Kapla. — Dne 22. oktobra priredi slov. kršč. izobraž. društvo v Železni Kapli reden shod. — Shod bo važnega pomen a, ker nastopi kot govornik g. Krištofi j uradnik Zadružne zveze v Ljubljani, ter bo predaval o gospodarskem vprašanju.
Podljubelj. (Slov. Straža) ima 22. oktobra ob 3. uri popoldne svoj občni zbor. Govornik gospod Smodej. Drugi govor: Vojska v Tripolisu. Pri tej priliki se uprizorita tudi dve šaljivi igri. Vstopnina 20 v.
Prevalje. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 15. t. na., pop. po blagoslovu pri Steklu svoje mesečno ; zborovanje. Obenem se pobira tudi člana rina za delavsko društvo. Na sporedu j® -zanimiv govor. Člani in drugi prijatelji društva — pridite!
Gorence. Izobraževalno društvo Št. Peter j Ruda priredi v Gorenčah dne 22. oktobra ob 2. uri pop. pri Hartlnu shod s sledečim sporedom: L Pozdrav predsednika. 2. Govor gosp. kanonika Dobrovca. (Gosp. dr. Lana-bert Ehrlih iz Celovca.) 3. Igra „Sv. Neža“- ! (Vstopnina 20 v, sedeži 40 v.) 4. Prosta za; bava pri Buchbauru, poje žvabeški pevski zbor. — Ob lepem vremenu na prostem pri Buchbauru.
.Volnena krila
umerjena, zelo trpežna, topla, v temnih barvjj.li, / ■ z okusnimi vzorci spodnja kos & K 1-25.1*35 vrhnja „ „ „	1-40
boljše kak. ,, „11*50,1*70
Zelo lepa krila iz lodna
gladka Ila . it K 1*90 „ la. . „• „ 2*30 iz la bruskega težkega lodna .	. it K 3*80
Vse zajamčeno dobre kakovosti
$ pošilja tkalnica »
A* Kosimad
Mor. Olešnice št. 456.
Okusno sešita, brez pogreška padajoča
krila
vsako za K 1*20 dražje. (Napovedati treba dolgost in široko st čez pas in v bokih.
Pošiljajo se najmanj štirje kosi po poštnem povzetju.
Neugajajoče se sprejme nazaj ali pa se povrne denar.
Književnost.
Matica Slovenska. Velecenjenim gospo' dom poverjenikom se usojamo naznanjati, da so letošnje knjige „Matice Slovenske11 deloma že natisnjene, deloma se še tiskajo Izidejo letos sledeče knjige: L Zbornik s spisom o koleri v naših deželah. 2. Narodu® pesmi. 3. Romana Brankovič II. del. 4. Mencingerjevih zbranih spisov I. zvezek. 5. D* Šimunoviča Tudjinac, hrvatski roman s sl®' venskim komentarjem. 6. Zabavna knjižni®8, s spisi Ks. Meška in M. Puglja. 7. Spominska in jubilejna knjiga in 8. Letopis. Kef pripravljamo Letopis za tisk, lepo in nujn® prosimo, da bi nam čim preje poslali im®' nikin članarino. Za „Matico Slovensko66 hvaležna: Dr. Fr. Ilešič, predsednik, Milan P11' gelj, tajnik._______________________
Gospodarske stvari.
Slovenski kmetovalci, p oprimite se sadjarstva!
(A. Fritz.)
V kmetijstvu ni stroke, ki bi za svo]^ obdelovanje zahtevala tako malo časa stroškov kot je sadjarstvo, a vendar s, kljub temu daje lepe dohodke. Ljudje ot_ leta do leta bolj tožijo čez slabe čase, drč gin j o itd., nekateremu kmetu se v resni® tako slabo godi, da komaj še svoje davb plačuje in dostikrat ne ve, odkod dob1 krajcarje za najpotrebnejše stvari pri °
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka^ kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsle svoje nedosežne izdatnosti in svoje nepre,j košene kakovosti našel je pravi Franck t0 priljubljeni sprejem v vsakem gospodinjstv

Jarst™. in vendar je po naši slovenski cer ^i Vse P°lno zakladov zakopanih, ki sipa Qe cve*° na kresno ali božično noč, pač j.. sPomladi v podobi sadnega drevja. Talon Zakladov bi se dalo izkopati na mili-6 na vseh naših praznih bregovih, trav-
njkih ^aj,
Jenih leskovih vejic itd.
o»r • 8'ričih, pašnikih, poleg cest, potov lio • ’ krez klicanja hudiča, brez blagoslov-nih leskovih vejic itd. itn • °^ko je po naših krajih zemljišč, ki ajo najlepšo lego za sadjerejo, a stoje vjazna ali pa raste po njih nekaj bore tra-
fiko’
večinoma pa ničvredno grmovje. Ve-
v 0 je pašnikov, kjer se živina le dolgo-i SJ in peče od solnčnih žarkov; kako dobro s koristno bi bilo take pašnike zasaditi s hi a m drevjem. Živina bi imela ob vročini adim senco, ob neurju in nalivih varno ^etišče, zemlja bi se tudi izboljšala. Največ ifabljenih prostorov pa je ob potih, ce-'jci P.ar°kkih njiv in senožetih. Na mi li-
lijo
se dalo tukaj nasaditi drevja, ki bi
Sj v;- mnogo sadu, donašalo lepe dohodke, t lz,d° v kras celi okolici in delalo veselje Puneinu potniku, ki bi se odpočil v hladni aci kraj ceste.
(j V dobrih sadnih letih se iz slovenskih zel izvaža veliko sadja v inozemstvo, po-v^Jho v Nemčijo (Wurttemberško), a to je j v®e premalo. Veliko je posetsnikov, kateri j° najlepše lege in najboljšo zemljo, da &°jili obilo plemenitega sadja, a ga še dr nimajo doma in so prisiljeni si za , Pzino kupovati malico; ta obstoji največ-iz žganja. Ne bom tukaj naširoko raz-Y adal, kako škoduje žganjepitje Slovencem jurskem in narodnem pogledu, ampak ^ kratko omenim, da, kjer je šnopsarija jij'i’bačena, tam ljudstvo rapidno duševno ju dlesno propada, poboji so v takih kra-p,/ P°gosti, gostilne so polne, cerkve pa nenravnost se ne šteje več za greh Za)' žganje ruši tla poštenim krščanskim cem°nom’ Prodaia slovenska posestva Nem-naredi iz Slovenca nemčurja. Kjer se a dje pije, tam se sliši vedno manj moliti, pe Zm.erai več preklinjati, lepe slovenske deiStn*Ce se ne čuje več, na njih mesto pri-10 nemške klafarske kvante.
0zi Iz tega je razvidno, da bi bilo sadje, zgat?rila mo®k dobro protibojno sredstvo krn — Kaj pa je potem vzrok, da se a°go p6 *ak° malo brigajo za to važno pa-
^zrokov je dosti in ti so :
H Pavni vzrok je, da manjka smisla in skh v do doma, do dela. V koroških ljud-dUj Šolah se otrokom vedno le pripove-slov ° leP°ti mest in tujih krajev, o lepoti Se j.ePske domovine se ne sliši nič. Govori si J .P1 o težavah kmetijskega dela in vseh „Otj . straneh, vedno se jim pridiguje: učite se, da vam ne bo treba težko vZa 1 na kmetih." Ni čudno, da se s tem (lo otrokom veselje do domačega kraja, tie ||0lnai do dela, radi bi lepo živeli, a nič s	zat° pa marsikateri posestnik le
ip tfdom in gnevom obdeluje svoje polje Ojnike, seveda sad tudi ne izostane, krpgt^a gani. V naših ljudskih šolah manjka ?tf0c-Jske.ga pouka. Kaj koristi, če se kmečki Če Se1 učijo osem let potrebno in nepotrebno, kaj^o najpotrebnejšega ne nauče, namreč kako a 'delovati polje, da bi bolje rodilo, nik6) Povzdigniti živinorejo, izboljšati trav-PreVes^Pdte, gozdove, kako zasaditi sadna mislih h'**1 jih oskrbovati itd. Po mojih PreUstr	dobro, ko bi se ljudske šole
dajal n°J^e tako, da bi se kmečki mladini edinole °Ulc v zadnjem šolskem letu niorai i X.kmetijskih panogah, seveda bi ta se Prav".	da bi ga otroci razumeli, to
kaj n P slivenski. Kje pa se naj mlad fant Pe m0r Cl’ oe ne v šoli? V kmetijsko šolo ker je . Vsak gospodar dati svojega sina, lP ktnet° kolikor toliko zvezano s stroški Pi več dobT S*na d°ma za delo, ker poslov
k a d J? .ki se ne dalo napraviti nedelj s k e i ^k g0j.®^alne šole na kmečkih ljud-•r°gočp 't V- "kam bi se šoli odrasli fantje, k° ki hit 1 dekleta, poučevali o kmetijstvu, svečke f° "Lak° Preprosto in koristno, za j,,1 v	e velike važnosti; mesto da bi
kntnegn ali. Pohajkovali, bi se kaj ko-j cka deiq r^cdl m dobili veselje do kmečki 1 poiiiik ake šole oziroma tečaji bi tra-hl°V za nim doIS° in bi bili velik blago-aJprej iska + -Va^Stvo’ seveda bi bilo treba 1 zmožnih učnih moči.
(Dalje sledi.)
Slovenci, kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Miru“!
Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade.
MAGDEBURG-BUCMO
Pfidruhica Dnnal. IH., Heumarkt 21.
|R.WOLF
liSP® ^en^n' v™Parn' l^omobili
pBT
■ lajbilj dovr
z brezventilnim preciznim upravljanjem.
Izvirna sestava Wolf...................... 10—800 HP.
Loterijske številke.
Brno, 4.	oktobra:	43	4	34	25	37
Line, 7.	oktobra:	57	18	35	50	41
Trst, 7.	oktobra:	85	47	90	14	30
Tržne cene v Celovcu
5. oktobra 1911 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		do			
			K	V	K	v	K	V
Pšenica....					23	78	15	60
Rž				20	83	21	24	12	65
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—
Ajda				—	—	—	—	—	—
Oves				19	—	20	—	6	92
Proso ....				—	—	—	—	—
Pšeno ....			—		•	32	10	—	—
Turščica . . .			—	—	—		’	—	—
Leča				—	—	—	—	—	—
Fižola rdeča .	.			—	—	—	—	—	—
Repica (krompir)			—	—	8	88	4	—
Deteljno seme .				—	—	—	—	—
Seno, sladko . .			7	—	8	50	—	—
„ kislo .	.			5	50	7	—	—	—
Slama ....			3	80	5	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			12	—	16	—	—	—
Kepa, ena vreča								
Mleko, 1 liter			—	24	—	28		
Smetana, 1	„			—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	• 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1		„	2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1		y	2	20	2	30		
»	,,	sur. 1			2	10	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca,	t par .			—	12	—	14		
Piščeta, 1	„	.			2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .			—	—	—	—		
30 cm drva, trda,	1	n2	3	—	3	40		
3 0 „	„ mehka, 1		»	2	60	3	—		
			100 kilogr.					L
	iu ui e z,							
			živa		zaklana		15	
								&
	od j do		od	do	od	do	•S	.2
			f kronah				Ph	'i*
Konji					_				
Biki			—						
Voli, pitani . .	—	—	—	—	—	—	—	—
„ za vožnjo .								
Junci		-	—				—	—	—	—	—
Krave ....	—		—					
Telice ....								
Svinje, pitane .	—	-	—	—	—	—	—	—
Praseta, plemena	16	48	—	—	—	—	110	81
Ovce									~
Živinski sej m je bil zaradi kužne bolezni na gobcu in parkljih zaprt.
»o vreč krompirja
kupi Slov. kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu, Kosarnska ulica štev. 30, kamor se naj ponudbe s ceno naslavljajo.
Lepo posestvo
na katerem se more rediti 18—20 glav živine, se proda. Poleg njiv, travnikov, velikega vrta in dveh sadovnjakov še spada zraven obširen tuftolom, žaga in mlin, pripraven za umetni mlin. Več pove Frančiška Prajnik v Peračici, pošta Škocijan v Podjuni, žel. post. Sinčaves.
neokuženo
ostane ono dvorišče, v katerem se uporablja pri pokiadanju	Do danes je prvo in
razne krme SIImSIBkI® edino dr. pl. Trnko-czy-ja varstveno sredstvo pri pitanju; pospešuje zdravje in težo klavne živine. — Dobiva se pri trgovcu ali pa potom pošte iz tovarniške zaloge lekarnarja Trnkoczy-ja v Ljubljani (Kranjsko). — 5 zavojev stane K 3-50 franko.
— V najem se odda —
gostilna in
trgovina
v društvenem domu v Žitarivasi. Pojasnila se dobe istotam pri Kat. slov. izobraž. društvu „Trta“ v Žitarivasi, p. Miklavc, Koroško.
1 Koci iz lodna. Konjske odeje. Vezivo
(Stickgarn) v različnih barvah in .vsaki velikosti se dobiva v Velikovcu v tovarni volnenega blaga Jakob Pogatschnigg. Tudi kupujem in v zameno z blagom prejemam ovčjo volno.
Pomočnika
sprejme takoj črev-
—---------------------ijarski mojster Jak.
Hedenik pd. Dravec na Žihpoljah.
sur*
se odda od 1. januarja 1912 v črni. Prošnje naj se pošljejo na župnijski urad v Črni, Koroško.
m silil!
*****


Jože! Božičv
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentiran® olje za vemo Suč in ogije za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in drugo cerkvene sveče itd.

Le z uporabo leta 1886. pohvaljenega z znamko postavno zavarovanega
.Seehimd'
gumijevega Irana mazila za usnje
posta-
nejo
crevlji
res nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih še lahko svetli z voščilom. Tudi za vozna pregrinjala, konjsko opravo, jermenje itd. izvrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: J. Lorenz & Go., Heb, Češko, in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase:
Blagovolite mi zopet poslati 4 škatle Vašega izvrstnega gumijevega trana, ki se izvrstno obnese pri obuvalu kakor tudi pri usnju in jermenju. Jesenice (Kranjsko) 2. VII. 19U7. C. kr.nadpoštar A. Schrey.
r VŽIGALICE ^ družbe sv. Cirila in Metoda
Zaloga pri Jv.Perdanu vLiubljani.
gsttvbrMdruzMsg.jŽFjiajinfletaža
Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril In Metodove vžigalice
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.

V Z. IG AL X C IT. družbe sv. Cirila in Metoda , Zaloga pri Jv.Perdanu v Ljubljani, j
POLOŽI
ffpMU NA ALTaSi
laiffMeta^S
Kupujte pri tvrdkah, ki ur-serirajo v „Miru“!
(internati
če. šolshih sester e Heroini šoli Me sv. Cirila in Molela v Delivce
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno.
Oglasilanaj se blagovolijo poslati čč.šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
1	3K33SBHI	■
efen	1 ćPer/e j	
1 kg sivega slmbljenega K 2-—, boljšega K 2-40, polbelega priraa K 2-80, belega K 4'—, prima puhasto mehkega K 6'—, najfinejšega K 7 —, 8 — in 9-60. Siv pub K 6 —, 7-—, bel prima K 10'—, prsni puh K 12-—. Od 5 kg naprej franko.
Napolnjene postelje
iz debelega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nanking); pernica ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema blazinama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, povoljno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16 —, napclpuh K 20-—, puhasto perje K 24 —. Posamezne pernice K 10-—, 12 —, 14-—, 16 —. Posamezne blazine K 3-—, 3-50, 4-—. Pernice 200X140 cm velike K 13-—, 15-—, 18-—, 20-—. Blazine, 90 X 7» velike K 4 50, 5-—, 5’50. Spodnje pernice iz najboljšega blaga 180 X HO cm velike K 13‘— in K 15*— odpošilja po povzetju ali proti predplačilu
Maks Berger v Deženicah štev. 444 a, šumava, Češko.
Noben riziko, ker je zamenjava dovoljena ali se denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vseh posteljnih naprav zastonj.

V Narodni šoli v Šl. Jeliči v ložo i Korošici
imajo čč. šolske sestre
interni a Mleti.
Gojenke se učijo in vadijo v vseh ženskih ročnih delih kakor tudi v kuhinji in perilnici.
Na stanovanje in hrano se sprejemajo tudi šolarji za ondotno trirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom.
Krompir in fižol
kupuje na debelo in drobno
Jožef Božič,
trgovec v Celovcu.
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji mizarski mojster Josip Ravnik v Celovcu, Beljaška cesta 23.
Glavna točka
za ohrasiiSe« zdrauja |e,
da se ohrani prebava brezpogojno na višini svoje naloge in se po moči podpira.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče. je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
I LO ! ^si d®1' embalaže	-
imajo postavno de-ponovano varstveno znamko.
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. FRAGNER-ja, «•
„Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice.
ssBfflssm Po pošti se razpošilja vsak dan. snem-sza
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1*50 se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4 7') dve veliki steklenici, za K 8*— štiri velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu ,Pri angelu', P. Hauser, V. Hauser, H. Gnit.

Lovske puške
Prva lorovsKa orožnotovar-niška družin
C e ni Sli brezplačno in poštnine prosto.
Peter Veniš,
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z cmej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
Zaradi Mmm m« »zidanja
hiše i@ krom© blag© po ::

znižanih cenah
naprodaj.
Z& prglmpcg pasebne seiie. 1
Z velespoštovanjem
MlTOn RENKO, Celovec,
vogel Novi trg in Kramer!eve ulice.
D
G
G
0
n
o
o
o
G
G
D
0
D
0
G
G
G
G
rti ¥ Beli
je nanovo izšla knjiga:
i piillmiili Ii molitvah.
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 6-—, za družnike K 4-40, po pošti franko KV— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9‘20, za družnike K 6-80, po pošti franko KV— več.
nnnnr]nnnnnr!:n[-!r-ir-:nnna
Hotel Trabeslnger o Celoocn
Veilkooika cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo ¥ Celom
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
kegljišče,
Za zabavo služi
pozimi
zakurjeno.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
sp°dT». senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Melilig dnaraas za slhsdis la sszselke.

Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Denarne viole
I j/ || Gd dne vloge
9 2 10 30 ¥Zt^a-
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuiuje in devinkuluje vojaške ženiininske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
:V	.:Tr?r; •
EBBlralii v LHOllani. FeMco v Spijeii, Ifsiii, Sarajevu in Gorici-
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8‘ — za komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini pa dnevnem kurza-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.