35. itnilh. I WMK t WfA IL Mwfi MM, HL to. »Slovenski Narod* v*l|a p* poittt u krije bhrfte Avsiro-Ognke: a NemOJcr **£> *upej »p«. • K »- eto 1*. MpreJ . . ; . k „._ ?e«rt leta I lili 15 — M Amerifco ta vm druge deiele: ta aeaec , .... 5 50 cdo leto naprej . . . . K 70-— Vp^šanjem glede biseratov K naj priloži za odgovor doptentea ali znamk, 9prsni£fttTe (spodaj, pritltfje, tevo). Kultova »lica ftt 8, teUftn «t 90. rnseratt se nčimajo po porabtam prostom ln *cr 1 m rta* ter 54 mm Hrok prostor: enkrat po 12 ft**, đvakrat po U vfe, trlkrat po lOvta. Poslano (eaak pmtor) 30 vm., parte in zahvale (eaak imtor) 90 vtearlev. Prt vdjih lnaafd)ah po dogovora. Navi aar*CalM aaj s«UfeJ« Mrrtgta* f e*M MaT1 pa) »»»g—■tr', fM ■a um paneac aattbt fetef t«sfatve teaarja se ae uortw rikata triratL „*tro4aa TUlurma" UUfoa *t tft. .Slovenski Narod- veSja v If«M|aal i dostavljen m dom ali «e te hodJ pon|: cdo leio naprej • • . . K 58— I četrt leta napcej . . • . K 15-pol leta....., 29*— | na mesec . . . . . K 5 — Posamezna Itevttkavelja 30 vinari««, Dopisi naj se frankirafo. Rokopisi se nevračajo. Vr*#alit**t B»*Ilrra ■!!•* at 8 (r I. aadsir. levo), ttletea M. U '"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^"^"^^^^^^a^a^^^^Ha^aaMa^MHaMMPa^BIMag^B^Ba^a^a^a^SSSSSagBaBMalM^JSi^Bsj^^aKii^ 9^BK^m _^^^ _ _^™^^ Vk^i ^^^^h ^HH ***: ^iK^ar annw amns a^a^H a^a^B .^b^b^b^^b^M b^b^b^bVMbIb^b^bI ^aaj^^^BBj Ka! bo 2 aprovlzrcijo? Danes je 9. februarja in daiies Imamo jako nevarno aprovizaeijsko krizo, ki bo silneiša postala od dneva cio dneva, da ne rečem, od ure do ure! Cas je, da ?e zopet javno razpravlja o naši prehrani, katera je dandanes najvažnejša točka našega jav-nega življenja in za katero se nima brijati le nas prehranjevainj u rad, temveć vsak in posebno tuđi naša ee-lokupna vlada! Nekaj okoli^čin moram predvsem v ospredje potisniti, ker so za presojevanje resničnega položaja značilne in merodajne. Vidi se mi, da vprasanje prehrane ne bo moglo in ne bo smelo obtičati na mrtvi točki, na kateri je obličalo po zasluzi gosp. Eda Markovi ća v Zasre- , *•« vijudnost ie lepa čednost in rokadi j* na roki je easih umestna, dosti-k/;'t pa je v resnih stvaroh resna in 'ikritosrčna beseda več vređna, nego vi.;finei5a slace - roka vica. Tako je '::-i* v stvareh prehrane, posebno ko hrvatskomu narodu kot takemu cor ne nastop^mo, mi nnstopamo •oti srotovi kliki, katera nikdar ni ala idealov! Povrnivši se k okoliš^inain, katerc z^oraj omenil. povem, da so vse "ezi z zadnjo seio mes4-ne^a apro-^jskega odseka. Pri ti seji smo jeli, da ima mesto mlinskih izdel-še za eno samo delitev. in sicer . > s"e za delitev. ki se ima izvršiti ku tesra tedna. Dobilo pa se bo na kr no karto Četrt kilograma hele ino 3, nol kilograma koruznesra ^droba n Četrt kilosrraina jeSprenja ali Da iraSe. Strankam bo na prosto voljo daji^, da smejo vse vzett ali pa eno ali dr o živilo rudi zavmiti. Sife se v ozini ne bo delalo! Pri tem odo-. i am. da bo bela moka stala za kilo-jrrr'i 3 K 50 vin. in da je to ravno tista , katero je morala mest-aprovizacija sama pla-i. To ceno je treba pojasniti. Svoj čas sem v tem listu priobčil L. ek, v katerem sem dokazal. in sicer pod vzklikom: Živela Hrvatska!, da amo v štirinaistih dneh dobiti vsal va^onov moke, ker dmg:nče posta-■'•• aprovizacija v slovenski Jugoslaviji ogoca. Gosp. Edo Marko\ić se nas r ni trsiniliK usmilil se nas je p:i .*Tt\ ki komando v Bakru, ki je k ljub-' "* -kemu županu odposlal ča.stnika, < nam je ponudil 100 vagonov mokc 'i '. dje. ki je z moko priplula za srb-ske armado na Reko, Dostavil je, da •i'.^o plaćali za moko isto ceno, katero !k> plaćala ente iti srbska armada. Ker je kurz naše krone beraski, je na-rs\Tio, da cena ni mogla znašati mani nejr > 3 K 50 vin. Te moke ie doSio se-dai 21 vagonov. Ljubljana ie dobila le dva vagona; kadar pridejo ostali va-goi:i, bo Ljubljana Se deležna tega da; i srbskega usmilienja, katerega ne »mo nikdar pozabili! Sedaj še besedo o koraznem zdrobu! Kakor znano, nakazala nam je Hnatska. če se prav spominjani, 300 .vagonov koruze. Ta koru za je ob času nakazila stala Se po slavonskih njivah in ker se je spravliala sele meseca ja- v rja, je bila mokra, tu in tam tuđi .-•-.snjiva ter se je morala oddati v su- ^iinice. da se je na umeten način hitro posušila. In sedaj me tare skrb. da to umetno sušenje ne bo -norđa doseglo pooolnoma svojega namena in da se je Tiati. da bo zdrob grenak. V vsakem iičaju mora občinstvo zdrob hitro 'Onsumirati, ker se moka in zdrob. ki sta se zmlela iz v zimi spravljene in Tt netno r>osušene koruze, nikakor ne ■žita doko časa. Občinstvo naj se po -.n ravna! Pri zadnji aprovizađiski seji nam je poročevalec za moko povedal, da je pri žitnoprometnem zavodu izvede!, da bomo v najkrajšem času odkazani zerolj na koruzno moko: pristavi^ pa je, da ima mestna aorovizacija le se toliko drusre moke, da bo samo cn teden se mosroče koruzni mol:i Drimesan dnig-e, tako dn se bo more! kruh peči. Potem pa "ostala čista in gola koruzna moka. Iz katere se kruh speci ne da. Odsek je torej sklenil. da se po preteku tega tedna ne bo daial kruh, tcmveć da se bo strankam da-jala koruzna moka, da si z njo poma-Kajo, kakor vedo in znajo. Tako daleč smo torej prišli! ln sedai se nas bo le tcžko prepričalo, da Hrvatska dandanes ni v pr>lo-z;iju, da bi nam kaj druju-sa dobaviiala, ne-o zijo! le tište koruz.ic ostanke, s katerimi ie dni.srače debelila pr.i^iće po ^Ltvonskili pitališ^ih ali je pa kuhala iz njili M>iriu ker ttii ostankov niorda še prai'ćki nišo šutirali! Nekato-i. posebno nervozni, se prijemljeio ^a jrlavo ter kiičejo k Bozu: Ali je niojroće. Ja za-pii?ca v laki stiski brat svojega brata?! Naj jim sr. r!do Markovič se tolikrat za-irjiije. da Hrvatska nima .10 moke. ne Pšenice, mu tesra verovati nočejo, ker se jim vidi to tuđi čisto isključeno po porocilih. ki dohajafo iz hr\*ats!:ih oWin! ! Nekaj se bo moralo storiti in na i plan bo morala stopiti celokupna naša j vlada! Tukaj srno imeli že sklep. tla naj se poda naša vlada in eorpore v Zacrreb in &d naj z ondotno \laJo razpravlja .dede odpomoći. Ta sklep se ni izvršil, ker sta v tišti dobi demisiionirali vladi v Ljubljan; in Za.crrebu. Sedai, ko imamo v Ljubljani vladnesra prcdsedn;ka in pođpredscdnika. v Zagrebu pa novela bana. sedaj je čas, da se podosta naj-v:?ja funkciio:iar.ia naše viaie v Za-.crreb in da tam jasno in temeljito izrazita, kaj ini prićakujerno od donrc.^a in poštene?a iirvatske.cra srca. B;in ju gotovo ne bo pusti! antišambrirati. kakor so svo.vas morali antišambrirati odpo-slanci Ijubijanskesfa prchranicvalnc^a urada rred Jcmrićem in Markovićcm. Kak izhod *=e bo mor;il vendarle najti! Naj se morde sestavi mesana kotnisij^, katera naj v najkrajšem Č2su nrcišće žhilske razmere po Slavoniji \n Banatu in katera nai dožejic. je-li repica, da ni v teh pokrajinah za SJ venec druge-ga dobiti, ne^ro nekai vlažne koruze in pa nekaj vlažnccra krampirja, ki tuđi se po njivah tiči. Ce pa doženo komisija, da je ljudstvo v položaiu in pri volji dati slovenskemu narodu irš.nice in ir.oke, potem morda tesra v Zagrebu vendarle ne bodo zabra:\ievali! Se en izhod ie: Ce ni ctrusače. naj se izposlujc. da prodaja ckzcina apro-vizaciia v Zagrebu dežolni aprovizaciji \- Ljubljani moko, žito, rrašiče in mast vsaj za tisto ceno. za katero prodaja te produkte v Nemško A v s t r i j o in na O # r s k j. Prcj ne-p:o ^remo živi pod zemljo, bomo rla-ća!i tuđi te cene, najsi danus ne vtnio, kjc b^>mo denar je mali! Ako bi pa srg. odooslanca v Zagrebu nićesar ne opravila, naj jrresta v Beosrrad. saj je itak žc zadnii ča«, da prideta tia! Mi ra o voja-Ski nast?nit\ri in o vojnih daiatvali. ki pa se tičeta seveda Ie vojaštva. ki bi nahi^al tako dol/nost občini. pa najsibo v še tako prenešenem delokrosru. Da zamore mestna občina to na-lovjo izvršiti, ima po navedeni nareubi d o 12 n o s t. cdpovedati stanovanja vsem onim, ki nimajo tu domovinstva in ne vrše tu službe ali pokliča. Taka, ki ne vrše tu službe ali pokliča, so vsi definitivno odpjšCeni uradniki. vsi pen-zijonisti, vse vdove itd., Če nimajo tu domovinstva. Med onimi. ki nimajo v Ljubljani domovinstva. pa je precej gotovo večina beioinccv. Da bi bili ti od oc'novedi izvzeti. je po naredbi popol-noina izkljućeno. Bc^ance :?ač silijo nii.ini vzroki. povzročcni po vojni, da stamijcjo izven zasedeneija ozemlia. do-klcr ne morejo nazyi. da bi r»a vsi be-Runci. katerih je v L;ub!tani precer-nje stevilo. imeli nujne vzroke stanovati ravno v Ljtibliani. tepa pač ni mogoče trditi. Povdarjamo pa se posebej. da naredba v tem oziru ni imela nikakejca razločka med narodnostmi. Tedaj vsem tem ljudem odpovedati stanovanje ter i ih spoditi iz Ljubljane, to težko. nehumano in skrajno odiozno nalopo je moral prevzeti po tei naredbi mestni magistrat dasi nima zakonito s tem nićesar opraviti, ker zakonito te pravice sploh nima. Moral pa je to nalogo prevzeti, da je vlada odvrnila odii od sebe. Tako je mestni magistrat v zadnjem času odpovedal tuđi dr. Hilarijv Zornu, kar mu pisama za zasedeno ozemlje očita. No. ta odpoved je že pre-klicana, pa ne zato, ker je bila po naredbi neutemeljena. Sicer pa se in se bode odpovedovalo tndi bejturcem, ker se jim po naredbi odpoveJari mora. če ne vTše tu službe ali pokliča Razume se samo ob sebi, da le opravičena stanovati v Ljubljani tuđi ćela be^unska rodbina, če je rodbinski oče na etne- njen način zaposlen v mestu. nikakor pa ne £rc, da stanuje tukaj vse širno in daijno sorodstvo, kakor hitro ima Ie eden izmed njih tu kako — če rudi le fiu^iruno — službo. Da vstraja na odpovedi bes?uncem, da nobene ne prekliče in bo odpovedo-val tuđi nadalje, razun v posebne?ra ozi-ra vrednih slučajih, je sklcnii v smislu navedene naredbe posluioči stanovani-ski svet v svoji seti dne 6. februarja 1919. In tega sklepa se bode držal. do-kler obstoja ta naredba, ker će se vsta-vi odpoved pred begunci. stanovanj. zlasti manjših, ne bomo nikoii dobili. Vsem definitivno oupuščeiim nrad-nikom in vsem rodbinam. ki nimalo nićesar opraviti v Ljubljani, samo ob sebi v prvi vrsti nemškim in italiianskim, se odpovcduje po vrsti. Dosedaj ie od-fK>vedano skupno čez 100 rodbinam, Vsem hkratu pa se odpovedati ne da. ter si pridobili s tem pravico do ljub-tian odpeljati ne morejo. Glede odpuščenlh uradnikov pa rrioramo pripomniti, da je med njimi ruijvej samcev. ki so imeli le mesečne sobe, oci rodbinskih očetov pa jih je precej rodom Ljubliančanov, nekaj ce!o hibnih posestnikov, mnoRo pa takih, ki so službovali tu 10. 20 in tuđi več let, ker si pridobili s tem pravico do ljub-Tianskcsfa domovinstva. Piičakovatl pa je, da bo tt!d» ninojro teh inimsma pro-stovoljno od^lo iz Ljubljane, izirnati pa j!h po naredbi ni mo&oče. Stevilo stanovanj, ki se bodo na ta način izpraznila. nikakor ne bo tako ogromno, kakor si predstavljaju neka-teri. Cisto gotovo pa je, da ta stanovanja in ona bcRuncev, še daleko ne bodo zadostovala za vse uradnike in čnstni-ke. ki sedaj iiičejo stanovanj. Glede be-guncev pa bi dali pisarni 2i\ zasedeno czerniie čisto praktični nasvet: nai po-skrbi, da dobijo bcjsninci stanovanja na Pledu. Dobrni. Ro^aški Slatini. Čeliu, M?ribom itd. Vsa izpra2iiiena stanovanja oddaja hisni crosDouar. Da se ie v kako tako stanovanje s februarjovim terminom preseli! tuđi kak tak, ki žc leta in leta prebiva v Ljubljani, ni nič čudnejsra, ker nm je bilo prejšnje stanovanje z novem-brc'.n odpovedano. Teke rahločutnosti. da bi za to, da bo dobil stanovanje oni, ki je šcle prišel. ostal na cesti ta, ki je že leta in leta v Ljubljani, menda pač ne more nihče zahtevati. Ce pisar-n^i za zasedeno ozemlje imenuje to »ocidajo stanovanj pod roko«. se na tem pač ne bo dalo nič spremeniti. Ta pisama tuđi navaia, da mnojra taka hišna stanovanja hisni sospodarji kar za.se obdr/e in da ima v mestu še mnogo družin stanovanje, v katerih prav za prav nihče ne stanuje. Opozar-j.imo, da so dvoina stanovanja nedo-ptrstna. Ce pa so pisarni taki pri-meri znani, nam naj jih prijavi. Saj ie mosoče. da je na tej rrditvi nekai res-nice, ker pri o^romneni delu s stran-kami. ki £a ie povzročila ta naredba mesinemu nastanjevalnemu uradu. ni 5e bilo mojTočc pregledati vseh stanovanj. zlasti. ker ima magrtrat po tej naredbi opraviti ne le z mestom satnim, mar-več oidi v občlnami Moste, Vič in Zgor-nja Siska. S splošnimi nasveti in opczorili magistratu ni nič pomagano, zato jih nvaležno odklanja. Ce pa so pisarni za zasedeno ozemlje. ali komurkoii znani res konkretni slučaji, ki spadajo jx>d naredbo, naj jih magistratu naznani z natančno navedbo stanovanja in Iastni-Ka, in hvalcžen mu bo, če ne že magistrat, pa vsaj tišti, ki bo na ta način prišel do stanovanja. Tuđi tu velja za vse občinstvo: manj govoriti, mani pisati, pač pa ljudem, ki iščejo stanovanja, iti kolikor mogoče na roko Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". Nujna potreba. Ljubljana, 11. febr. 1919. ^RUeć SMS* v polemiki z »Novim \*iijcmenom« trdi. da ie glavni cilj »na-prcilnc demokratske stranke« (ki se ne sme zamenjati z jugoslovanskb demokratsko stranko), napraviti razdor v narodu. Obračajo se na neke diference med dr. Korošcem in Pasićem, na Ko-roščevo znano izjavo o Trstu, da Slovenci nekomu ne zaupajo in da je >Novo Vrijeme*; vobće začelo mesa ti po raznih resničnih ali namisljenih iz-javah raznih oseb. samo da bo razdor solidnejši. Ako se spomnimo dnigem, vodili bo| po mili volii in si prizadevali. da ne pustimo na nasprotniku postenega lasu. Saj je gotovo pomirljivo, da se »sovraž-ni tabori« ometavajo z grobostmi. saj je to samo zato, ker bi vsi hoteli videri Jugoslavijo srečnejso in močnejSo... Ostali smo torej stari. To §e nišo najbolj Žalostni glasovi, ki prihajajo iz Hrvatske. A^ko se spomnimo na vse ono, kar je zadnjič na skupščini seljačke stranke govori! Radić; ako pogledamo, kako se Zagreb sam udaja brezskrbnernu uživaniu in plesom t^ čas. ko sirotinja v najboga-tejši jugoslovanski deželi strada; ako se spomnimo na veliki obseg nemirov tik po prevratu, na javno mnenje o korupciji, ako si ogledamo občni zbor za-grebškega hrvatskega Sokola, nasivno resistenco skorai celega kmečkega pre-bivalstr/a, zahteve industrijalnega de-lavstva in krik nižjega uradnišrva in ako končno omenimo še sramotno, stra-hopetno obnašanje onega hnratskega bataljona na naši meji, ki le moral biti zmenjen. potem se moramo vprašati, ali ?e še kaj mož. ki se resno opirajo strahotrtemu navala desorganizacije, neorijenuranosti, socijalnega razkrajanja in poHtičnega razsula. sredi katerega se nahaja mila nam bratska zemlja. Nikakor ne trdimo, da ie pri nas vse v redu. Nasprotno, tuđi mi Imamo težkih in pomembnih notranjih problemov na pretek. Toda primera o brunu in pezdir-ju tu pač ne velja. Nočemo prav nic kritizirati niti kot bratje niti kot sosedje. Toda vsi smo člani ene države, vsi deli enega naroda, zato imamo pravico, da vprašamo: Kaj se pravzaprav dogaja na Hrvatskem? ^Narodna Politika« nam na to vprašanje odgovarja s člankom: »Pred revoluciju« in pravi: Hrvatska stoji na predvečerju težkih dnt Samo takojšnje sklicanje Državnega Veća, jedinega ventila, skozi katerega bi vsai deloma bruhnila nezadovoljnost širokih mas, bi moglo spasiti državo. Simptomi za vse večjo blizino pogibelj se množe. To ni samo širi en je boliSevi-Ških letakov, ki so iznenada poplavffi vćs Zagreb, niti dveumi generalni đe-lavski štrajk, ki ni nič drugega. nego merjenie moči za resen slučaj. To tuđi ni intenzivno delo raznih komnnističirih agitatorfev. Toda nekaj leži v atmosferi. Neka tišina, ki jo čuti vsak s kog-kaj poJitičnega instinkta, napovedufe blizino orkana. Clanek »N. P.« nadiONH I Stran 2. »SLOVENSKI NAROD* te 11. februarja 1919. 35. Sto- je, da gonijo dve sili Hrvatsko v revolucijo* plemenski separatizem in socijalni problem. Z jedne strani hujskajo Kadić, Cokorilo, Tomič; PribiCevie se nespretno obnaša, novinstvo se udaja nepotrebnemu politiziranja, mesta. da bi pomirjalo; podzemna agitacija uničoje državno avtoriteto, tako da se žc da-nes lahko govori o neki psitiićni bolezni zemljedelskih mas v Podravini in Slavoniji. Samo zdravih državotvornih strank ni. ali pa vsaj nišo organizirane Kadar se boljSeviški destruktivni elementi združijo s plemenskimi separati-iti, pričenja revolucija. — Nočemo tajiti, da je članek -Narodne Politike* pravilno presodil položaj na Hrvatskem. Ne pove nam pa, kako daleč a!i kako blizu je ta revolucija, kako £loboko je že segel proces razkroja. Da to presodimo, morali bi Hrvatsko poznati mnogo bolje. Toda ako se spomnimo na poprej navedene simptome, izgleda, da fe res skrajni čas in pozdravljamo nujni apel ^Narodne Politike«, da se prvi naš parlament skliče tako] brez vsakega oklevania in brez ozira na tehnične priprave. Bolje je, da zborujeio naši poslanci v beo-gradskem kinu kazina na Tcrazijah in da sede na navadnih stolcih, pa da se. državna vlast konsolidira, nc^o da ča-kamo na fotelje in druge udobnosti starih parlamentarnih palac, pa pri tem izgubimo ono, na kar smo čakali ćelo življenje in kar smo setiaj dobili, pa morda ne držimo dovolj jako. Takojšnje sklicanje parlamenta zahteva ju £ o s 1 o -vanska demokratska stranka, zahteva i o ćela Slovenija, zahteva jeves troeJini narod od Matajnrja do Var-d a r i a. Majhni strankarsko-politični »taktični« obziri i n r a z 1 o ? i ne smeio zadrže-vati narodove volie. DM iđi naj se poiiEilo sa slovenskih rtnl Mak? V 23. številki »Siov. Naroda« z dne 3. februarja 1919 se peča nekJo, ki svojih vehementnih, pa ne ravno vrejenih in doslednjih izvapnj ni podprsnl. s tem vprabanjem in prihaja do zaključka, da prideta v poštev franeoščina in k več-iemu Se angleščina. Ta članek je ie neposredni povod mojega dopisa; bil sem oa že prej namenien, praviti stvar v javnost, ki je na njej interesirana Kateri predmeti se bodo v b jđoče pončevrill na naših srednjih šolah. bo odiočil končno novi učni na^rt ki ga se nimamo. Tukaj nas zanima predvsem eno izmed principielnih vprašanj: Ali ima srednja šola praktičen namen, ali predvsem kulturen (rekel bi: abstrakt-no knlturen)? Ali na! podaja učencu ko-iikor mogoče veliko množino rredme-tov in snovi, ki mu bodo lahko služile -■ kar take, kot so mu bile podane — kot oprema in orožje v praktičnem življenju? Ali p:j naj predvsem .^leda, da mu ustali vsestranski, v vsaki panogi človeškega duha soliden tem3!j. kl mu bo ne le podlaca v nje^ovem sneeielnem pokliču, tcmveč na kateree:a si bo lahko zgradi! rmšteno ckslstenco, vredno v omotnom in etičnem ozim kulturnesra človeka? — Mislim, da smo si danes precej vsi edini v tem. da nai irna srednja šola predvsem cilj. vzmo torej izvolili pole? francoščine? Po mojem mneju — in sigjrno vem, da niscTT? osamljen — prideta za irancošči-r.o predvsem v poštev italijanščina in ncmščina Ni narn lahko danes ostati mirni in objektivni, ko nam tare dušo gnev, živ in žtroč, nroti Ttalijanom, vko-reninjen in globok proti Ncrncem. In vendar se moramo notrudlti. da priđe hlađen razum do veliave: učni nacrt se ne tvori za nekaj rnesecev. ampak za leta. desetletji. — Kaj torej jrovori za italijanščino, kaj proti njej? (Govorim Ie o italijan^cini. a marsikaj velja tndi zjl nemščino.) Na srednji soli. katere kulturni na-men smo zKoraj na kratko ocrtali, naj se poučni e iezik. ki nam od pira poznavanje velike narodne kulture in znamenite literature. Kdo bo trdil, da ita-lijanska literatura ne prenese brez strahu prirnerjanja s književnostmi drugih velikih narodov? Smelo trdim. da branje Danteja n. pr. ne nudi manjših užit-kov in ne pušća manj globokih sledi kot Čitanje kateregakoli franeoskega klasika. (Vem, da ie prerekanje v takih literarnih vpraSanjih glede prvenstva neplodna stvar. Hotel sem Ie poudariti, da se i talijanski književnosti, posebno starejši, nikakor ni treba skrivati Isto velja o nemški, pa nai bodo literarni produkti vojnih let še tako ogabni in nesmiselni.) — fn kultura? O kulturi današnjih Italijanov imamo Jugoslovani seveda svoje nazore. Vendar bi pri-pornnil, da Francozom, An.^ležem itd., skratka narodom, ki si v obče svojijo nekaj već pravice, govoriti o kulturi, kot mi. najbrže ne priđe na misel, odre-kati Itaiijanom kulturo, in to ćelo vkljub Gorici, Trstu itd. Vojna je *>ač sijajno dokaza!a, da v gotovih slučajih tuđi kultura ne zatrć beštije niti v posamez-niku. niti v naroda, oziroma v njega ofi-ciclnih predstaviteljih Siccr se pa k po-litičnemu vprašaniu še vrrtem. — Na noben način pa ne bo resnernu izobra-žencu prišlo na misel, zanikavati iz-redne, neštetokrat občudf>vane zasluge, ki jih ima Italija, starejša in moinej-ša, za splošno človcško kulturo. O tem bi bila vsaka beseda odve:. Ne-skončne procesije tujcev, večno zanimanje Francozov, Ancjležev. Amerikan-cevf (narodov torej. ki tuje kulture nišo niti toliko potrebni kot mi) za Italijo — in nele za njeno umetnost, ttidi za literaturo! — to govori glasno. In trditev v večkrat omenjenemu dopisu v »Narodu« od 3. februaria, da namreč nimamo pri Italijanih za moderno kulturo, za abstraktne in realne znanosti ničesar iskati in najti. je ena izmed tistih šte-vilnih predrznih nesmisilnih in nepod-prtih trditev, ki delajo nolemiko z njih piscem tako lahko, pa tuđi tako nepri-jetno. Filolog sem. v tehnićnih vedah ne strokovnjak. toda tisto !eto, ki sem ga prebil v Italiji, sem se zanimal tndi za mnoge panoge znanosti, ki z mojim Studijem nišo v neposredni zvezi, pa smelo trdim, da imaio Italijani rudi na tem polju znatne pridobitve in predvsem znanstveno literaturo, ki se je borno s pri dom posluže vali. če bomo poznali jezik. Predstavljam si pač, da v neka-terih tehničnih strokah Italijani ne do-segajo Francozov in Angleiev (pa tuđi Nemcev): torej bi v tem oziru italijan-ski jezik morda ne zaslntil enake pozornosti kot nekateri drugL Kot jerik pa. ki nai posreduje plodovite kulturne snovi in pomaga zasnovati v učencu tisto solidno splošno podlaga ki |e glavni nameti srednje šote, bo vsikdar sto-ril svojo dolžnost In temu se druži praktično stališčc Jugoslovani ostanemo mejasi Italijanov, pa naj teče meia pravično ali krivično. Stiki so in bodo neobhođnL najsi prijazni ali neprijaznj. Nasprotniki italiiaa-sčine trđUa da pri srednji ioH praktični vidiki slofa ne smelo prfltajati v po-Stev; zahtevaio torej, naj se jt»Wwta-na omeli na razttčne »tiokuvnc (obrtne trgovske) sole, skratka: nekako degradiralo ta jezik na niv6 strojeptoia ta stenografije. Da italijanščinj ne ire od- reiuti koltarne in vasokie vrednoati, sera že obrazložil. Pa tuđi \z praktičnih ozirov gojitvi te^a jezika na srednji soli ne velja naspratovati. čeprav je njen cilj blstveno kulturan. Pnnč nam zaenkrat ie silno manjka Srokovi* sol, ki bi zadoščate potrebi po lecikov* ntm znanju, i u srednje sole bođo morale še dokaj časa polniti to vrzet. Uru-gič pa tuđi narodi, ki imajo -trokovno šolstvo vse drugače razvito kakor mi, nišo omalovazevaH praktičnih načel na srednji Soli, Francozi n. pr. pred vojno nišo gojili samo angieščine, temveč v gotovih mejah ćelo nemščino. Sicer pa ne bo le naš trgovec in obrtnik potrebo val italijanšcine ob razvijanju svoje pocljetnosti; tuđi akademski r>oklici: od-veniki, zdravniki, pomorski častniki jo bodo rabili. Ce tedaj i talijanski !e£ik tistreza kulturnim namenom srednje suie in če povrhu Še praktični razlomi govore zani - - zakai bi ga ne pustili na srednji soli ? (Konce pribodiiiič.) Polit llnm vesti. = Vprasanja nabiti raci. *Jouraal de Gcneve^ z dne A, februari a piše slede zahtev sr. Đratiatiu. na Ogrskcin in v Banatu: Kar ^e lice špecijcluo Banata, gre za teritorij, ki se razteza ob Donavi in Marošu, od romunske meje do Tise. Vzhodni del teKa ozem-Ija je sorat ia naseljen po vučini z Ro-muni. Cimbolj Kremo proti zapadu, tembolj se ztiLTuje vjorovje in romun-skl element se manjša na k(3iist Srbov in Nemcev. S fizičncsia. administrativ-nega in etno5;rafskei3:a stališča je torej deiela jasno razdeljena na tri dele: corati komitat Krasno - Severin na vzhodu je romunski: koniitat Tcnie^-varski je oro^rafično in etnografično meSan in prebiva v njem približno 170.000 Romtinov, toliko Nemcev, 80.000 Srbov in toliko Madžarov, in slcđnjič na zapadu komitat Toronta!, na levem brejru Donavc nasproti Beogradu, pripada veliki oprr^ki planiavi in je po većini naseljen s Srbi. Srbi imajo ne glede na etnografske motive dva važna razloga, da zahtevajo ta teritorij. Najprcje neposredna blizina z njih slavnim mestom. Glavno mesto države ne srne biti tako ekscentrično kot je Beograd. SkuŠnje vojske so to pokazale. Lahko mojcoče je, da bodo Jusroslovani kdaj prisilteni preložiti sedež vlade v Zagreb ali v kako drugo mesto, a to ne bo šio brez velikih notranjih težkoc: med tem Časom pa ie Torontalski Banat bulvar in neob-hodno potrebno dopolnilo Beosrrada. Pa ta razlog ni najtehtnejši. Preceden-Čni slučaj, ki bi ga tvorilo nasproti Italiji bistveno pripoznanje pogodbe iz 1. 1916 med zavezniki in Romunijo je pač mnogo važnejši. Obe vprasanjl sta intimno svezani. Ce se prizna, da drži pogodba iz 1. 1916 z vsemi klav-zulami. bo imela Italija striktno pravico, da zahteva izpolnitev londonske pogodbe. Tedaj pa ne bi bila Srbija oropana samo Banata ampak tuđi ve-likega dela Dalmacije, ki je po krep-kem izrazu nekega nicnega delegata »pljtiča Jugoslavije«. Tuđi za bodoč-nost, za mir bodoče Evrope, ne bi bila taka rešitev brez nevarnosti. Nastala bi nevarnost, da se združiio vsled iredentizma Italijani, Romuni in Bol-gari proti Jugoslaviji, kar W bilo ovira miru, ki ga Evropa tako nujno rabi na Balkanu. Nikakor ne omalovažujemo sile romunskih argumentov. Gotovo je, da mora spoštovanje pred pogodbami služiti kot posvećena baza za razmere med naredi; tu pa gre za skrivno po^ trodbo, ki ni zanio vedel iiiti romunski narod in ki se zadeva ob viSja načela mednarodne pravičnosti. Tndi ni dvo-miti. da so naravne mejc umestne in sposobne, da zagotove mir: a je nekaj visiega od dobrih mej, to so dobri od-noSaji med narodi. Tuđi je res, da oklepa srbsko ozemlje zlasti v Tjmoški dolini veliko stcvilo Romunov. To pa je polje, kjer ni mogoče priznati principa kompenzacit. in svoboda, ki io vživajo v Srbiji Timoski Romuni, ie dobro znamenje za banatske Romune. Nihče ne želi bolj kot mi, da bi bila Romunija velika in moČna. To smo večkrat rekli m dokazali. Kot latinska straža proti Vzhodu. naj bi igralo ro-munsko pleme veliko crviHzatorIČno vlogo in dati se mu mora tuđi moC da to vrši. Ampak navzlic videzu ne ob-stoja moč držav v njih razsežnosti, stevilu prebivalcev in izvrstnosti mej. Po usodi geografije bodo imeli Romuni v vsakem slučaju v svoji hi§i veliko Stevilo inorodcev, Madžarov in Sak-sov v Transihraniii. Turkov in Bolga-rov v Dobrudži, Ukraiincev v Bukovini in Besarabiii. Ne bi bila prava usluga Romuniji Če bi jo obtežili brez potrebe na zapadni meii s srbskim irre-dentizmom. Brezdvomno bo to tuđi Wflsonovo mnenie, J» J—*. = Za aaio kožo. Pariški dopisnik »Daily Chronicla« prav! pe »Joarnal de Geneve«. da Wibo« ie vedno ori-poroča v fnteresnem konflikta med Italijani ia Jutroslovani svoto idealno reSiter. fnedtem ko skui* Uovd Ge-orge udejstviti v svoH težU nalOKl a spravo vse svoie izknstvo posredo-valca: »V tem trenutkii ie t raxoravj mesto Reka. Komgrgmls. ki bi ■aredfl Iz Reke prosto mesto* ck>Wva veđno več nakkmieaostl ▼ neolldielfmikro-frth. Navzlic nekaterlm afarmujoam vestern ▼ itaflfaiiskfli nstih. Mw Jh povrrocTle čezttieiue iaW«ve fwwslo- ^a—aUL — *— * - — * ■ - A^h aaMMIlIH vafi*«n eKsu einisuiiv* •© »«v««m»i ItafHe pr1otayt«etH ve priznati njene frtve hi tmfienfe, kt Hft ie nosila Itko hrabro. Četnd! virtrsit na stoiem staEščo, ni predsednfk WSsos samo fovorfl v najtopiejšth izrazih o itaii-fanski urmadi jn ljudstvu, ampak je tuđi večkrat povdarjal dejstvo, da so svobodna CeSka in Jugoslavija posle-dice vstopa Italije v vojno. O osornih besedah dv Anunzia je bolje, da mol-čimo. Gs. Orlando in Sonnino se obra-Čata na !:onfereuco kot častna zavez-riika, polna zaupanja v njeno simpatijo in s trdnim prepričani em, da se bo našlo v širokem okviru Londonske po-jeodbe praktično soglasje, odgovarja-joče sedaujim razmeram. Zdi se, da vejeio milejši vetrovi nad Jadranom, sicer pa je politika eminentno i talijanska umetrrosL Nikdar ni bilo večie in \*zvišenejše prilike za politiko mo-drostic. J. J—fi. = Poziv na red. Sobotni Hrvat« prinaša na uvodnetn mestu dober in resen poziv »Hrvati na oprez!«, v katerem vodi a Starce viceve stranke prava dr. A. Pavelić pozivlja Hrvate, Srbe in Slovence na takojšnio skupno delo za učvršćenje naše mlade jedinstvene države Srbov. Hrvatov iu Slo-vencev, ker je >:imo v ujei mogoče da živimo Še dalje kot svoboden narod in gospodari i svoje usodc. Svoje mirne, prcmišHene iu razumne hesede na-sluvlja vsem onim Hrvatom. Srbom in Slovencem, ki so tiverjeni, da je naša edina rešitev pred noiranjimi in zu-naniiini sovražniki v narodnem in dr-žnvnem cdinsKu, ker niti Hrvati, niti Slovenci. 2 icfko tndi Srbi danes ne bi mogli osnovati ali za dclj časa vzdr-žati p» sebne plemenske države. Opo-zaria na razne dojrodke in simptome razkrafania na Hrvntskem. = Novo glasilo jugoslovansUu demokratov je pricelo izli a jati v Karlovcu kot nadaljevanje lista ^Karlo-vac% ki je izhajalo že tri leta pred vojno, a bilo ob nicnem izbruhu zatrto. NaSc novo riasilo, tednik, pri-čenia torci svoj četrti letnik in obeta, da bo nadaljevalo v zmislu stare^a našega programa. Stoji na staliŠču po-polncRa narodnejra in državnesra ie* dinstva. hoče zbrati vse iskrene rodoljube v močno in energično Četo, noče imeti opravka z bivšimi strankami na Hrvatskem, marveč bo delalo za stvo-ritev močne jedinstvene juKoslovan-ske demokratske stranke, želi dalekosežnih socijalnih reforem in zahteva takojšnjo sklicanje Državnejca VeČa. Novega bratsketca soborilca v sosednl karlovski pokrajini najprisrCneje pozdravljamo. = Kaj si vse upajo. Iz Smartna pri Litiii smo dobili račun, katerega je poslal znani Puschmann, oskrbnik sla-tenske j?raščine, ubogi stranki, ki je več let za sramotno plačo napravljala v gozdu drva za bogatina plemeuitaša Windischgratza. Navada je bila, da so prejšnji oskrbniki puščati delavcem, ki so ob svoji hrani napravljali drva za prodaj bosratemu nemSkemu knezu ob zelo pičli plači, da so delavci za svojo rabo jemali vejevje, odpadke in štore ter preklje, ki so pri napravi drv ostajale. NemSki knez še ni dovolj oboga-tel z groznim navijanjem cen pri drvih. Njegov valpet in zagrizen nemški na-cijonalec se ie spravil nad ubogo že-nico ter U napol gnila drva, preklje, veje ne le zelo drago zaračunal, ampak se ni sramova! ubogi revi odvzeti kot nekako kazen še 30 kron povrhu. Vpra-šamo: AH mora deželna vlada slovenska to trpeti? Nai se postavijo vsa po-sestva kneza Wtadischgratza takoj pod nadzorstvo! Zenica je prosila s sol-zami v očeh, da naj ji kazen odposte, povedala je, da so ji prejsnji logarji pustili jemati ničvredno vejevje, gnile štore in odpadke od drv, ki jili je napravljala za prodaj brezplačno hi se je zanašala tuđi sedaj na to dejansko iz-vrševano pravico ter si ni bila nikakor v svesti, da je zakrivila kako nepošteno dejanie. Toda valpet kazni ni od-jenjah S tem izročamo kneza Win-dischgratza in njegovejca valpta Puschmanna javnosti, ki naj ga sodi in obsodi ter pristavljamo le, da se nemškemu valpetu ni vredno zdelo, ženici izstaviti slovensko potrdilo o plačilu tega zneska in je — čujte in strmlte — v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev y nam tujem in so\Tažnem nemškem jeziku izdal pobotnico z dne 9. februarja 1919 o plačanem zne-sku 128 K 56 vin.! = Nepoštena potanlka. Sobotni »Naprei« je posvetil naSemit petkove-mu uvodniku »Zemlja« polemično no-tico, v kateri pravi, da se »zadiramo« v svojem članku proti temeljitim dru* žabnim reformam. da pišemo, da za reformo ni denarja, nadalje, »da se iz omenjenega Članka vidi, da se naS list zavzema za ono vladajočo kliko, ki skuSa sedaj pridobiti v novi državi ves vpliv in vse male ljudi, ki delajo in trpe bedo vse življenje hi na stare dni poginejo v največji bedi, prav poSteno oslepariti za socijalno preskrbo ta za ureditev znosnih razmer na deželi«. — Torej nič modernega, nič pravičnega, nego samo bedo hoče ta gospoda za nas«. Kdor zna slovenski, kdor ima toliko rjovnrečne Izobrazbe, da razum* neka! navadnih stavkov, in kdor povrhu tena ni prcveč otnejen aS pa pre-ymč dobea. ne more iz našega danka o agrarni reformi sklepati nlčesar sllč-neta, kakor »Naoreiev« polemičar. Nasprotno, vsak kotiarmj razborit čk>-T*k bo ts Članica razvidef, da uovorl-mo zi reformo« da zahteramo v njem nekatere takojlnje korake, da se ugodi nalboO perečim zahtevam sirokfh Ovđskfh mas, deflnlttvno hi temeljito ps da bo nreotlo vsa ta vpralanfa Dr-iarno VeH. kt se bo 2e salo moralo resno In natangno oecatl s sadevo* ker le to *nrt& da si sami ureMemo sa široke sloje osodna TnraSania sa dolgo dobo let vntprei. Ce ie »Naprejev« pisec sploh prečital naš članek in če inu tri od zzoraj naStetfls lastnosti ua manjkalo, je sploh nemogoče, da bi članka ne bil razume!. Ker pa to ni prav verjetno in ker ima tuđi »Naprei« kakšnega urednika, nam na žalost ne preostane drugo nego, da smatramo, da je dotičnega člankarja vodi! nepošten namen. 2a! nain je, da je potrebno to konstatirati. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev* DEMARKACUA NA ŠTAJERSKEM. Maribor. 10. februarja zvečer. (U. k. ur.) V Mariboru so se danes pod vodstvom iraneoske misije majorja Monte-Kuja med zastopntki kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloveccev ter zastopniki Nemškc Avstrije vršila pogajanja v svr-lio Uoloćitve dvoinc demarkacijske crte na štajerskom. Ena teh črt naj znači začasno severno incjo jti^oslovanskega, draga pa začasno iužno mejp nemško-avstrijskeKa obmoćja na Štajerskem. Med crtama naj bo nevtraien pas. Po-gajanja se jutri nadaljujejo. Zaradi teh p^g^ijanj se je premirje, ki bi moralo davi ob sedmih poteci, podalfšalo do \2. t ni. ob 7. zjutraj. Nemcl tu Amciičaul. D u n a j. 10. februarja. (Ljubi j. kor. u rad) Duuajski kor. urad poroča: »Wiener politisehe Rundschau« javlja, da je na pod!agi praških po-^sianj med zastor»nlki Koroške in Jugoslavije oo posredovanju ameriskega poduol-kovnika Milesa ameribka misija ćelo sporno ozcmlje Koroške v osmih dneh prepo-tovala in povsod ljudstvo v pričujoČnosU zastopnikov ljubljanske in celovške vlade glede njega narodnosti povpraševala. Komisija je to trudapolno delo z v^o vnemo in vestno izpolnifa. Ccld Koroska hvali nepristran ski in taktni način poslovanja te misije V Četrtek. dne 6. februarja je bilo delo komisije konca no in le - ta je odšla na Dunaj. da tam Šeiu američke proučne komisije dostavi razsodbo. Vočigted izjav jugoslovanskih fankcijonarjev v zasedenem O2emlju KornSkc, čei, da se JngosTovani na noben način ne bođo podvrsli amerf$kl razsodbi, ako bi lc - ta nasprotovala njih želi?, se sedai celov^ka vlada z vso vnemo tmdi. vse vojaške oddelke. kakor *^dl kmetsko ljudstvo podučiti, da se naj K ub vsem juROslovanskim projektom razsocha v miru prfčakuje, ker bodo Amerikan \ te našli sredstva in pota za mre! javljen je :\v> iili besed. Na n»5f severni meii Gradec, to. febntarja. (U. k. u.) Dim. kor. »rad tmto-5a: 24 urno premirje povodom potovanja franeoskih častnikov in deželnejja Klavar-ja dr. Kaana po radgonskem in cnrtreS* kem okraju sklenjeno z Jucoslovani se ?ir podališalo v svrho nadalje van i a po^aiani zaradi đolocitve demarkacijske crte za ni-daljnih 24 ur, torej do jutri zjutraj. Kakof se Čuje, so vrnemirjajoče vesti o mnogobrojnih žrtvah v Radioni, neresnične: internacijo oseb v mestn Rađgotii so baje že razveltavili. Bratstva med Hrvati m Slovenci mora bit! kooec* sicer se Neotcem teri« torlafna letlna ne bo dobro obnesls* Lhrbljanski dopisni urad poroča t dnu 10. februarja: Ako naj se izoolniio nem-ške želje tromienski jugoslovanski narod ne srne biti složen, marvec mora biti nezedinjen. razdeljen v plemena, kl jih ne veže iskreno bratstvo, ki se marveč med seboj prepirajo in v notranitb bojlh slabijo. Da doseže jo toli zaželi tito notranjo razrvanost se Nemci ne sti-dijo nobenega sredstva in poizkiišajo % vso trepetajočo vnenio propasti izrcnSe-nesra zfonosca, zasejati razdor vsaj med nas in naše brate hrvatskega jezika, če že ni mogoče, doseći razpor med vse-m! tremi jngoslovanskimi plemenL Za-sledojoč smotre. $e dunaiska »Zeit« z dne °. t m. priobčila vest, da se je V Špiljah nprlo 600 mož hrvatskega \jo-hotnega polka belovarskesa in nikai; >r ni hotelo v radgonski okoliš ter nad nemSko - madjarske čete in tolpe. Uporno hrvatsko moštvo. tako zatrjule »Zeit«« z vso resnobo prelkanega in-triganta. je izjavilo, da ne pojde v okoliš, ki je po njegovom mnenju nerr za in kjer zato nima nič opraviti. Da so Nemci pojav nediscipline pri imeno^f-nem bataljonn urno poi2kusili izraotti politično in storili vse, da iz tega do-cela nepolitičnegn. z^ol vojasko dići-plinarnega značaja, skujejo Čim bo:'3-tejši politični kapital, dokazuje dejstva da so vest o Špiljskem doj?odku jad^no tuđi po brezžičnem brzojavu poslali v svet in sicer prikrojeno tako, da bi služila razdiranju bratstva med Jugo-slovani in hkrati tuđi njihovim terltori-alnim aspiracijam. V svojem radio^ra-mn namreč žc zatrjujeio, da se hrvatski voiaki zato nfso hoteli ukloniti poveliu, itf v radgonski okoliš, >ker ne maraio osvojevati čisto nemške zemlje«. Da se vsa ta stvar prav presodi, priobčuje Ljntljanski dopisni urad v nastopnem službeno poročllo, ki ga ie bil z meio-đajne strani prejel kot odgovor na zgo-raj omenjenc nemške vesti. Razjasnja-joče službeno poročilo slove: Pri hrvatskem belovarskem bataljonu se je do-godil slučaj nediscipline, vsled česar ?e bil bataljon poslan v Celje, kjer se vr& proti krivcem sodno postopanje. Vzrcn ki temu slučaju so čisto drugi, nego jih navajajo nemška poročila, in s tam ozitačenimi nišo v prav nobenl zvezi. Za dokaz služi dejstvo, da je bataljon kar* lovačkega polka takoj in z vso zanes-Ijivostjo izvrstl naloge, ki ie bila odme-njena belovarskerrra bataljonn. Objava astare. Belgrad, 10. februar ja. (Uublj. koresp. arad.) Uradio poročalo: Začasna ustava za kraljev mo SHS je izsotovljena in bo objavljena žc v prthodnjih dneh. IiSla bo v »Službenih m Ttnah« ▼ obojnl oteav! našega Jedka hi v skrvenskem mreSin. Tiiiiieiito anrffMCta fttar, RrratoT |p 8Iowb6W wm tMnafau Skupna vfaoa v Beo«rad« H tmeiMnral* za srntoftnllca kra-Ifcshra Srbov. Hnratnv to Slfnreneer aa Drniahi prei9n|eca vredseđnlka Narodac vlade v LfnbHairt Josip« Tltem Posač ni ka, za njegoveca namestnika pa đvor-neta svetnfta v biv5em sknpnem fittio* 35. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne U. febroarja 1919. Stran 3. nern mlntstrstvti ržavni *rb in kritika »Hrvata*- Zagreb, 10- februaria. Starčevićanski > Hrvat« napada v svoii današnii Ite-vilki beleraiflko vlado posohno pa no-tranie^a ministra Svetozar I'ribiče vica zaradi določitve noveera državnesra erba- List poudaria. da fe minister Svetozar Pribicević namenoroa falzifi-ciral hrvatski srrb in da ie omalovaže-val prvi ^klep državneera ministr^tva. ki ie doloeil ju&rnslovanski grb v ppo* razumu z vaemi iucoslovan^kJmi stran-kami. Starce vide v list očita Pribiče vicu, da ie sedai grb falzificiral tako. da i>ride v njem da izrazu samo srb=ki ?n slovenski zna ča i niknkor pa ne hrvatski* Med narodom vlada zaradi teira 7a-nostavliania Hrvatov veliko ocorčenie. Tuđi dr« I.orkovičevo >Novo Vriier^oc kritizira odredbo o crrbn. ćeš da ie crrb prava pkaza, triko p politieneea. kakor * heraldičneea stalisea (Zc zopet borba za simbole- Nai v.«at počakaio do Drž-Veča!) Dalmacija m lasros'lovanska rn?.-stava v Pariza- Iz Splita porocaio: Kor ft« v kratkem otvori v Parizu iueo^lo-vanska razstava. se ie dalmatinska đe->>lrta vlada obrnila. do francopke^a povelini.stva v Splitu, da bi pripomosrlo r* prenos umetnin n.isih slikarjev in kinariev. ki žele razstaviti nvoia dola t Parizu. Falzifikacije r>Oazzette de L»au-sazmec piše: -»Lfublinni-ka ncrenriin« fmenda misli na kore^nonđenf-ni urad) cpnomer moče bnVlio za baklio v cor-ih've snovi, nnkopirenp na raHnikih Jii-troslaviie. Danes nam iavlia o pronirih med Srbi z ene ter Hrvati in Slovenci z drusre strani- Onozanamo pvoie *-ita-Mie. da se ne daio vplivnti po tei tnk-tiki, ki ere za tem. da ovira rekonstruk-'"iio v deželah. ki fih ie noraz iztrsrol \vstro-Oerrski. 2e dali rasa opažamo, »ia dunaiski korespondenčni bureau in taliian^ke aeenciie ?iriio pod firmo Imblianskecra korespondenčnesra »rada izmišljene vesti, ki pkraino škodi i ivo Tjplivaio na iavno mnenie v inozemstvu Caveant eonsules! Tnterview našeera nari^kesra po^Ta-iika. Naš poslanik v Parizu er- Milenko Vrppni6 ie iziarii uredniku >Petit Jour-nala<. da ie regent Aleksnnder prisel v Pariz, da ?e zahvali Frnnrui. v o=ehi s- Poineare-a, za moralno in materijalno podporo. ki io ie naklonila Frane'i« •ia se olaiša trplienie niesrove^a naroda in da se p^ppeši nra osvoboditve- T*ri- ham pa tndi z nnraenom. da t=e razc*o-••#aria i zastopniki ^veta o vprasaniib. Ki se tifeio nipcrove kraiievine- Olas naroda. S p! 11 10. febraaria. HaTrnatinskl dop. urađ ooroča: V Pariz je '»dootovalo posebno otjpnslan.stvo občin iz okupiranesra dela Dalmacije, da poda ml-rrnir\ k&nferencl plebiscit, kfer se izrada jasno fn odločno vnlia, da smatra prebi-va^tvo svojrs orfrodno đomnvtno za ju?o-«?ovansVo In ća protestira oroti mispnifn-i Dalmacije Ie tuii državi kaVor TtalUt. Obe-iem so poklali predsedniku Zedhlenih dr-zar Wflsonu. nastopno brzoiavko: Lesriti-"ifranf predstavite!fi 34 Izmed 35 okripfra-nfh abčin ^občir^a Obrovac je iro??tala. ker o okupacijske Itatijanske oblast! zaorle ali 'leportfrale nabiralec za plebf^cUarne Izjave tn zaplenfle te Izjave) pobijalo s svo-•eza. sestanVa v Spl'fu. v srči! Incroslovsm-^Ve Datrnacfje. poklon in pozdrav vnđH m?več?e demokracije sveta v imem« pod--»Nnne?a prcblvalsfva okuplrariesa dela T>a!mac!fe. M Je koma i osvonoieno fzpod ivstrfj«ke7a. larma r>rf?Ho pod dnisr re iTranJ teJak }arem. PredstavitelH prote^ti-'Vo prnt! prctenzilaTr. da ''e ta eminentno /nsroslovanskf kraj ločl od ui£oslovans?ce Dalmacije In od dnis^e Jugoslavije in pri-^pcjl kraljevini Italiji, od katerera ?a ?o-čffo morfe, rgodovfna, Jezik, tradiclie, obi-5afl. Interesi In neomaina volja OT.^Istot-":ejra prebivalstva. Ker zaradi slabih pro-mernfh rvez nfso mo^li priti korporativno ? Pariz, da se poklonPo In da Izrazijo že-''e prebfvalstvtt pnSilisTn izbrano depa- iclta W bo nrtnesla plebiscitarne izirive, t- Vaterih Je razvidno, da se ie za občino radersko Izjavilo r>reko 77 od^tofkov fn ra ^tale preko 99 odstotkov. V ontti občlnah, l:'er seđaj zaradi persekndj okiinac}jsk:h V'!ast! ni bilo mo^roče dobiti Dail^ Chronlela^ iavlia. da je predsednlk Wilson navzlic konfliktu med italiian«kimi in insro^Iovniiskim! interesi še nadalie zavzema za svoie idealno resenie. a Llovd Oeorsre da pokuca pri pvoii težki pomirievalni nalo-ei v praksi vdeistvovati vso svoio iz-?fiiSenopt posredovale«- >V tem trenut-u se suce razgovor okroer me^ta Reke« Kompromis, ki bi napravil iz "Reke svo-fx>dno mesto. dobiva vedno vec nrista-Jev y neoficiialnih kroirih Nftvzlic ilarmietičnim vestern, ki so se Poiavile " italiiansketn ^asopisiu in ki imsio 5voi izvor v pretiranih zahtevah iujto-^lovanskih ekstrem i stov. so zavezniki Ualiie đanes kot vferai odlofeni pri-ooznati žrtve in rrplienie. ki iih ie Tta-liia hrabro- prenažala Predsednik Wil-?on se eicer dr$i svoio?a 8tnli$?a. ven-fiar ie ne samo vedno ffovoril o italiinn--ki voiski in narodu z naitoplejsimi iz-^*azi. iemveč ie ponovno tuđi naglasi I •Jeistvo. da se ie zahvaliti samo itali-ian^ki intervenciii. nko dnnes obstoli -vobodna čehoslovačka in iufiro«Ioyan-ska država O crenkih besedah d*An-minziievih ie naibolie molčati- Toda 1>rlando in Sonnino se obračMn na kon-■'erenco kot fasfena saveznika* po!na 2:aur>ania v niene simpatije in z nat-?lob!Um prepričan tem, da se v girokeni okviru londonske?« doerovora more nairi možnost prakti^neca sporazuma. k\ bi odflrovarial eedaniim razmerara Zdi se. da veieio mileisi vetrovi preko Jadrana: sicer Da ie politika epeeiialno italiianska umernost.c Torei iz Reke bi hoteli napraviti svobodno mesto. a o Trstn niti ne scvore- Heodreieno domovino. /,.LVedno ***** Split, 10. februar ja. (LJub. kor. urad.) Dalmatinski dopis, urad poroća: Tukaj se ponavljaju Čim daije hujša nasilja, žalienja in ukazi Predvće-rajSnjim so na zapovedništvo pozvali seljaka Borisa Božića iz sela Cvrljava iz neznanesa razloga. Ondukaj mu je italijaii-ski častnik dal italiiansko Disma, nai ga podpjše. O vsebini ni seljaku povedal nič. Seljak mu Je dejal, da ne razume i talijansko. Nato ga ie častnik zgrabil za prsi in ga začel tresti, da bi tako pukazar bvojo oblast. Potem je izjavil seljak, da bo pod-pisal, tada Ie s pogojem, da bo dodal pri-pombo, da njemu ni znana vsebina tega pisma, halijanski zapovednik je uvidel, da z zavednim seljakom ne bo opra vi I niće-sar za svoie svrhe. Odpodil ga ie s psov-karri in žalitvami. Zapoved;iik italijanske posadke je srečal na občini neke gospodične in jim prepovedal govoriti hrvatsko ob njegovi prisotnosti. Drugi dan so dobile ukaz, da morajo v malo dneh zapustiti mesto. — Učitelju Petru Matašu so prepo-vedali itl Iz hiše, ozirorna iz sole, ker on zna italijansko, pa noće italijan&ko govoriti — Srbski porointk Milojković Je d* bi! od znancev povabilo na privatno zabavo, Ko je dospel v Lečevico, mu je zapovedal italijanski Castnik, da zapusti ta kraj. — Brez legitimacije ie prepovedano vsako gibanje; niti iz soseSčiue ne sme nihčc brez posebne izkaznice v Lečevico. Zani-mivo za z&odovinn italljanske okupacije je gotovo tuđi to, da so Italiiani namestili Albert.i Dalmestra iz Splita, po pokliču kovača, pri občini za uradnika. — Ante .Maricu, ki je prišel v zasebnem poslu v Split in ostal tam samo en dan, so veleli Itali-jani, ko se je vračal, da ne sme već v mesto, ker re jueoslovanski vohun. Italiian-ski cenzorji zaplenjajo vse novine za okupirane kraje. Poslednje dni pa so povišali ceno za riž in moko. te'MlM. Počasi spoznavajo Nemce Pariz, 10. februarja. (Ljublj. koresp. urad.) Ceho-slovaški tiskovni urad poroča: Vsi franco-sk! listi oštro kritizirajo sovor Ebena, v katerem se ka/e v novih besedah stari netnškl imperi_ializeimt ki ni na razvalinah svoje bivie velikosti ntćesar izgubil od prevzetnosti. Nemci se vedno upajo, iz-ngniti se posledicam vojne. Zaraditesa se morajo odrediti zelo strofe odredbe, Ui sicer se morajo zahtevati izročitev orožja, zmanjšava vojske, zasedba Essera in vestfalskih železnih rudnikov. Strogi Foch. Rern. 10. februarja (Ljublj. kor. urad.) Ccho - slovaski tiskovni urad poroča: Listi javi ja jo iz Pariza: Novi pogoji za prcmiri&, ki se bodo stavili NernčJ.iJ. bodo zahtevali zmanjšanje vojske na 25 divizlj in oddajo vseua toDnJJke^a rnaterijala. Listi pnroCafo dalje, da je to zahtevo povzročilo poročilo marSala Focha, srlasom katerega more Nemčija zvi?ati Stevilo voi?ke v dveli mesecfh na tri milijone. medtem ko ir.creio zavezniki v tei dobi postaviti samo 1.500.000 mož. Maršal Foch Je izrazi! tuđi željo, naf zavezniki zasedejo ruhrsko ozemlje z Essenom. Iz flvstriie, nadiarske, Nemčije, Turske. Milo za drago. Bern. 10. februarla. (Lj. k a.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Bazehka »Nationalzeitung« pravi o pisanju nemškega časopisja proti ententi: Ce ententa pošilja živila, se bridko pritožu-jelo. da je premalo. Entento smatraio za počasne{?a dobaviteija. in Dozabljajo, da je Nemčija za.sed&ne kraje pustila gladovati in da je Belaja skozi leta mo^la živeti Ie z američko pomočjo. fzjavlja se, da je od-daja lokomotlv in poljedelskih stroiev. ki lo zahteva ententa, sramoten tnbut če-prav ic Nemčija mnogo več ukradla in če-prav je to, kar mora sedai vrniti Ie del njenega plena. Navajajo se — scveda vedno bre-z imen in brez navedbe krajev — prestopki naših crnih vojakov. Jasno je. da si žele Nemci na^Hstva In da so iezni. ker Iih ne moreio raitl. V privatnih uismih se čltajo prftožbe. da čete za zasedbo ne pozdravljajo in da so neolikane. ^lišalo se pa še ni, da so bile mlade nemske de-Kiice prisiljene, čistiti ceste, kakor so to morale mlade belgijske in franeoske de>-1\lice. Ista Nemćiia, kl »e po bresflitovskem miru zadržala noljske In ru«kc in'etniVe. rz-lavlja sedai. da te največ;e barbarstvo, držati njene njemlke in uoorabliati iih za obno\-o po nemških armadah opustošenih pokrajin. Italllo. I^hl za Wi!sonova načela, kadnr Je za nje dobro. Split 10. februarja. (?i'. k u.) Dalmatinski dnp. urad poroča: £fdea Nazionate« ki ne *tedt s svnio jezn ifi^dar kadar govori oroti Slovanstvu. se bavi v članku o »supcrimperijalizniM češkem. O nainovejših ipretenziiah« dr. Kramara pa veli, da se dr Kramaf ne zadovoliuje s tem. da bi zaeotovil CešT^i zeodovin^ke meje. temveč da stremi za tem, Hiko bi svoji državi naSel Izhod na mor'e.- List ^TJra^uie, ali je na Adrifi kaj Cchnv. ko dr. KramaF stavi take zahteve. RimsH list lTmufe, da je natbolfe, izbratl itafijanski Trst kot prirodni trerovski izhod na morfe za CeSko. Itallla hl bifrt t tem c^tovo za-dovollna. Zdi se. da ftalilo ^n!i najholj fe. Ija dr. KramaFa, d* bi se Peka Izbrala za trsovsko luko ?ra Će?lko. To bi se đn^ejrlo takrat, kadir bf če?ka rer»nbliVa melfla ob lT|«To<:lovanski koridor, doler oVoti ?00 km. To ie namera Kramafeva in ta namera živi v domišljlii votrebne. ker od-klanjafo ruske organizacije iziemSi boUfe-vfko svo|o ođele^bo. O prihodn lem posto-panfo. Je dodat Pichon. se ie nismo doco- stvenega sveta ie iijavfl Plctun, da ie bila njegova ustanovitev soglasno skJenjeoa. Njegov delokrog ne bo većji, nego delo-krog te obstojećega najviSjega oskrboval-nega sveta. Mogoče ie, da bo po premirju obstojal se nadalje, da bi urejai potrebšci-ne gospodarbtvćnega življenja zaveznikov. Odgovaijajo^ na vprašanie o obnovi pre-mirja je naalašai Picbon, da je položaj re-sen in da se nemška armada ne sme pod-wčnjevati, vendar ni hotel povedati nič na-taučnejšega o pogojih, ki bi se morali staviti Nemćiji, ker bo medzavezniški svet o tem sklepal konćnoveiiavno v ponedeljefc .Ni ie zrelo? Milan, 10. februarja. (Lj. Ic u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Iz-kazaio se je, da je važni razgovor, ki ga je hotel imeli Orlando z predsednikom Vv il-simom o rešitvi srbskega in jugoslovan-ske^a vprašania, /a sedaj nemogoč. Pašićeva demonstracija. Praga, 10. februarja. (Ljub. kor. urj Glasom čeho-slovaške^a tiskovnega urada poroča pariški »Echo dc Pariš«, da je v zadnji plenarni seji, ko je generalni tajnik pariške konference Dutasta izustil ime »Srbija«, Pašić zaklical: »Ujedinjeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev!« List dostavlja: S to diskretno ponravo je stari mjnister pro-testiral proti počasnr%sti petih velesif, s ka-tero se pomišljalo, priznati ujedinjenje Sr-hov. Hrvatov in Slovencev v eno samo kraljevino. Potem vpraSuje list: »Zakaj in čemu ta počasnost?« Benešov sovor na mirovni konfe-renci- H a a ff . 10- februaria- (Li. kor. urad.) Gla.som ĆohosJov. tisk- urada priolK-uie londonska ":*-Mornine ?9st< dobesedno eovor. ki era ie na narički mirovni konferenc-i imel cehoslovaSki minister za ziinanie stvari, dr. BoneB-F.ist piže: Ko ie dane« ob treh oonoMne bila otvoriena s^ia đesotčlan.skeara od-čeka. .so bili celioslova^ki odposlanci r»ozvani. nai oavetle svoia vr>ra?anfa. kar ie storil minister «lr- Beneš Obrazloži 1 ie kako fo Cehoslovaki kot narod izza prvesra pogotka voine tia do nat-temneiših trenotkov te voine nastonali zoT>er Hah^bur-ko monarh i io in kako trdno so bili odloženi, nikd.ir se ne po-eraiati z monarhiio ali z dinastiio. nie-no vtolešono predstavi tei i ico- Po lici vx ie Ceho«lovake zasledovala. toda nii-hovi voditelii so bili v tef=ni zvezi z en-tentnimi dežolami in za to svote poli-tirne smori ni.-o določali «amo raz pvo-ie narodno^ino etališ^e. mar več tuđi v niednarodfiem interesu* Bili so v vseh ozirih zvesti ententi Dr Benešov eo-vor ie izzvenel z uerotovitviio. da ^o Ćeho.«lovaki na mirovno konferenr-o prišli navdnni z istim duhom- — V svojih izvaianiih ie dr Beneš povedaL da ob«cca nova čeho?lovaška država troie dežcl: Če^ko. Moravsko in $lezi-io. Raz zeodovinsko st a lišće o tem ni treba raspravljati, ker so vse te tri •cžele od nekdai snadale skurai in tvorile deželo češke krone- Seveda treba prirvomniti, da ie na Č"eškem znatno Jlevilo nem«kih naselnikov. toda to ie stvar posebnesra vora^mla- Zaradi te^ šiniskesra ozemlia ie med čehoslovaki in Poliaki nastal konflikt- Ali spada Slovoško k republiki- ali ne spada k niei ne more tvoriti posebnesra problema, ker ni dvomno, kie nai potekaio siovaške meie- Na podstavi madžarskih sttitistik rešitev tesra vpra5an|a ni mo-troča. ker ie madžarska vlada s pomoe-io svoie statistike slovaško deželo ve-dela zmani^afi tako. da ie bila na zem-lievidih videti kai neznatna. Čeho?lo-vaki zahtevaio da nai iužna meia nove Cehoslovažke države poteka ob Dona-vi. potem pa v^dolž sror^kesra vznožia do reke Tise. Poseben problem, o katerem ie treba covoriti v tei zvezi. ie Tpra^anie Karpatskih T?usovr. ki etrt^-miio za zd.ružitviio 9 Cehoslova^ko re-T>ubliko- Itujt problem tvori bodocnoct T_uži?kih Srbov. tesra po.-ledniesa r-re-ostanka Polabskih. ali bolie rečeno-, Baltiskih Slovanov v Nemčiii. Ceho-slovaki gmatraio. da ie niihova sveta in moralna dolfinost. mirovni konferon-ci predložiti zahteve Lužičkih Srbov. Čehoslovaki I.uži^kih Srbov ne reklamira :o znse. marveč samo pozivitaio mirovno konTprenpO. aai nikar nertem-ških narodov ne potapliaio v nemJkern moriu- To vprasnnie ie v veliki meri prav tako politično kakor moralično-Mnoeo težavnei.^i za Ceho^lovaško re-publiko ie problem trža^ke luke. ki io Itahipni zahtevaio za-se. in čehoslova-ških odnošaiev do nie- — Dr- Benesev ^ovor ic traia! tri ure in ie v istini zelo ucrodno vplival na miro\-no konfe-renoo. Mnoco posebnih vprašani. ki iih ie dr- Benoš snrožil v tem svoiem 20-voru ie odk^zanih komi-;iii. ki bo mirovni konforenri predložila posebne, na ta vprašania nana-aio«'e ^e predloee. Nemci se moralo skrčiti. Bern. 10. februarja. (Ljub. kor. ur.) Glasom čeho-slovaškejja tiskovnega urada ie ofici?alna »Nouvello Correspondance« izvedela iz Pariza, da dnlrčajo novi premirjevni pokoji, da mnra Nemaia svolo armado skr-čiti na 25 divizij in oddatl vso svoio artiljerijo. -- Svicnrska brzojavna agentura na ie d-^datno Izvedela. da je to pooštreno zahtevo povzročilo noročilo maršala Fo-cba, po katerem bi moela nem?ka armada tekom dveh mesecev *tcti tri militone mož, d^cim bi mosrli al?ir3nci v isti dobi postaviti samo 1.800.000 mož. Nadalje je Foch izrazi! željo, nai ententa zasede Ruhrsko kotlino z Kssenom „Vlsokofolcem tehnikom'4. Gosp. inž. M. Šuklje iz Ljubljane, BIei\veisova cesta 7-1 naproša v »SIov. Narodu« štev. 28. z dne 3. februarja t L vse tovariše tehnike, naj glasom sklepa na sestanku dne 2. t m. nemu-doma po dopisnici javijo podatke, ime in naslov, visokošolski oddelek in let-nik (semester), položene izpite (kolokvije), do sedaj obiskovane Sole. Nadalje naj naznanijo bi li hoteli obiskovati pomožne seminarne kurze v Ljubljani koji se imajo v kratkem otvoriti. Na koncu te notice pa vabi k. Šuklje izrecno v tako izjavo tuđi ice^ odete in prvoletnike. — Živim v provinci. PoŠtne razmere so še precej slabe. Za danes nisem §e obveščen, kje ta kdo je 2. t m. sklepal. Vsekakor zastonj iščem v pozivu tejra pojasnila, kdo je sklenil. Mojroče je bil tuđi prfčujpč zastopnik druStva slovenskih Rcornctrov, ali oa tuđi ne. Ker nisem v Ljubljani, kjer se Je to, lour wotfk Soklj€ nuBsni^ TkJnrifcrt wtt morem paS imeti za^enkrat zadostne-ga vpogleda v U sklep. Zato tuđi ne morem za enkrat covoriti v imenu društva slovenskih geometrov, ampak zapišem samo to. kar ćutim sam in kar čutijo vsi posamezni kolegi. Predvsem bi rad vedel, kaj misli g. Šuklje pod pomožnimi seminanujiii kurzi za tehnike. Gospod vabitelj je, kakor je meni znano, sam strojni in-zenir in profesor na obrtni soli. Ali ima gospod profesor kot strokovnjak, za tehniko sploh že kakšne priprave, kjer bi se spopolnil tehnik v Ljubljani? Jaz dvomim, da bi imeli vsi ljubljanski zavodi poleg kakšnega antikvarič-nega busolnega instrumenta Še kak-šen precizijonski teodolit koliko pa imate ućnih moči na razpolago? !n kot tehnik se vendar razume stavbni tehnik, strojni tehnik, elektrotehnika arhitekt geodet in istotako kemik. Zakaj ne pojasnite obenem kake pripomočke imate na razpolago? S tem bi mogoče dobili zaupanje v to kar propagirate. Tako pa dvomim, da bi se tehnik, ki je študiral že več se^estrov na pravi tehniki z veseljem zapisal na obrtno solo. Osobito nepriietno pa me je đir-nil zadnji stavek, v katerem izrecno vabite tuđi geodete in prvoletnike, Z žalostjo smo vzeli slovenski geometri na znanje koj prve dni po prevratu, da propagirate, naj bi se ustanovili na Vaši obrtni soli pomožni tečaj i v prvi vrsti za nas geometre. Mogoče bi to bilo dobro za Vas kot profesorja, a geometerski stan to odlečno odklanla. Na obeh občnih zborih t. j. dne 8. decembra 1918 in 26. januarja 1919 ie društvo slovenskih geometrov se od-ločno izrcklo proti Va5i nameri, da bi se vsled velikega pomanjkanja geometrov, ki je naenkrat nastala fabriciralo naraščaj po Vaši metodi, t. j. v pomožnih kurzih. Ta sklep se je iz-ročil dež. vladi. Kaj naj bi se s tako važnimi operati. ki odločafo kaj je moje in kaj tvoje in ki tvori?o podlazo za vsa nadal.fna tehnična dela, začelo zopet šušmariti? Po dolcem času se nam je posrećilo spraviti stan na znanstveno podlago, da lahko rečemo, kar je bilo na tej podlagi nareje-neo:a, to drži. In to podlago nam je dala visoka šola. Uvidelo pa se ie v praksi, da še ta izobrazba na visoki ?oli ni zadostrm in zato je geometer-stvo vedno zahtevaio po razširjenju Študiiske dobe. kar ic bila že ranjka avstrijska vlada pripravljena storiti. Fn zdaj prihaja slovenski inženir in hoče upeljati pomorne seminarske kurze — na obrtni soli! V Bosni imamo kataster za silo urejen. Če pa ie Srbija bila toliko let brez tehničnesra katastra, sem preĐti-Čan, da bo potrpeTa še par let, dokler nimamD dovoli strokovTio izobražene-ga «:eometer?ke?a nara^čaja. V to svrho pa mislim, da bi bilo naibolj pa-merno, da se skrbi že koj danes za ucne močf. ki bi pončevate na visoVih tebničnfh šolah. kar naj bi se zgodilo tako. da bi vlada dala primerno pod-t>oro onim srToVovrp'akorn. ki bi se tinbi!iHra1i na kakšni \isoki Češki teh-niki. ^tiditskih nripomočkov bi se pa v Zagreb" in Beogradu rudi srotovo toliko dobilo, da bi se napravila saj ena poštena tehnika. Če kaj delamo. đelajmo popolno ali nlč. Nađgeometer Zupancič. Iz 58. seje deželne vlade za Slovenljo z dne 7. februari* 1919. Bofi pri Rad goni in civilno prebivah-stvo. Mestna občina v Radgoni je poslala zeneralu Maistru izjavo, da ni bilo mesto Radgona v nikaki zvezi s četami, ki so 11a-padle jugoslovansko vojaštvo pri Radioni. Tuđi je poslala pismo štajerski deželni vladi, naj se take tolpe razorožiio, da ne bo vsled bojev trpelo prebivalstvo mesta Radione. Okrajnf zastop v Radgonl je iz-dal oklic na podrejene župane, na) skrbe za to. da se vzdrži ljudstvo vsake sovraž-nosti nasproti Jueoslovanskim četam Po-dobn oklic je izdala tuđi radgonska občina na prebivalstvo severno od Drave, v katerem se ooozaria na dejstvo* da tolpo, ki napadalo Radzono in okolico, po izjavi državnecra urada za zunanje zadevc na Dunaju nišo regularne čete Nemške Av-strije: zato ne uživaio po mednarodnem pravu nlkakih pravfc In bo na?e vojaStvo proti niem postopalo kot proti roparskim tolpam. Štetle živine, Stetjc ifvinc se Je vršilo zađnjikrat po stanju z dne 30. aprila 1918. Prehranjcvalnf urad nima Jasne slike, koliko klavne živine bi se lahko odvzelo v pnsameznih krajih, ne da bi se s tem uni-oevala Živinoreja. Zato izvede prehranje-valni nrad dogovorno s poverjeništvom za kmetijstvo Stetje vse živine (»oveie živine, konj, pra§ičev, ovac in koz) po Sloveniji po stanju z dne 2S. februarja 1919. Z obrtne sole v Ljubljani. Ravnatelj obrtne Sole vladni svetnlk Ivan Šubic ]e vložil pri poverjeni?tvu za uk in bogočast-je nacrt, naj se obrtna Sola podredi oddel-icu za uk in bo^očastje, kakor ie to v Srbiji in na HrvaJkem !n kakor je bflo to tuđi v Avstriji do leta 1008.. ko se Ie Iz-ročilo obrtno šolstvo minlstrstvu za javna đela Že Avstrlja le nameravala neposredno pred vojno podrediti obrtno Solstvo zopet ministrstvu za uk In bogočastje. Nacrt ravnatelja Ivana Subica se ic odobril. Nakvv živU. Dcželna vlada Je dovo-Ifla uradu za prehrano potrebni kredit, da kupi 40*1 va^onov koruze In meke pri za-grebš!\i vladi. Imenovanja v flnančni slnžbi. Flnanč-čna svetnika Ivan Milohnoja in Angelo Savnlk se Imenuieta za finančna nad-svetnrka. člnovni red ostane pri vseh novoimenovanih finn-i?nfh nadsvetntkih . Isti, kakor so sa zav žurnali kot finauCni svet-nikL - Pokrajinske in dnevne vesti. — Orjraimatiou franeo - slovene- Vvčerajšnio obiave so se vrinili tiskovni nedostatki 5eia novoizvolie- -negra odbora se vrži v sredo. dne 12. t* m. ob 8- uri zvecer v oreranizacii-ski plsarnL Narodni dom. I. nadstrooie. levo, soba et- 6* Vsi o d b o r n i k i nai T>ridejo zane=?liivo in točno- -»- Slav-Đostna akademiia i raneosko-slovenske oreranizaciie o Driliki niene ustanovitve && vrši v nedelio. ^ dne 16> t. m. ob 11. uri doDoldne v Narodpom gledištu Soored se obiavi porneie- Cla-ni. ki so doslei priiavili svoi pristop imaio nrednost do vstonnic m znižano ceno* Ćlani dobe vstounice v organizacijski pisarni ▼ Narodnem domu do če-trtka zvečer- V petek in soboto prođa-jale se bodo vs:or>nice nidi za nečlane pri blacaini Narod ne sr a e ledi »ča* — Slava Cehom! Poročali srno ž«, da prihaia za Cankariev spomenik iz češko-slovažke reimblike znatno ^tevilo nrispevkov. Danes pa erao oreieli zbirko sedmošolcev češku-slova^Iie Kimna-ziie v Prostčiovu na Moravskem svoto po 107 K- Beležimo to nad vse povzdi-euioee deistvo e prisrčnim veseliem in oduževiieno zahvalo. Lepše nišo mosli dokurnentirati Cehi bratske ltubavi in eeškoiueoslovan.ske vzaiemnosti. kakor da so na ta način proslavili snomin našega Cankaria, ki ie v niihovih očeh naivečii Jusoslovan. ki sra obožuie tuđi na^a iu^oslovanska mladina- Lep£e-?a vzerleda v posnemanie rudi naži mladini vrli pmsteiovski jrimnaziici nišo mosrli dati. Čast taki kulturni zavedno-sti in še posebei profesoriu dr. V-M e r k i, ki ie tei zbirki dodal Še Iz lastneffa 40 K. tako da znaša akupna svota 147 K Slava Cehom! — Cijenio. Vi^ii šoNki pvet Y Liubliani ie odstavil od plužbe naduM-telia Mihaela Mosreia in učitelia Jožefa Schatza. oba na netrazrednici v St-Ix)VTencu nad Mariborom, in Gabriela Jauniffa. naducitelia pri Zg Sv- Kun-firoti. — Iz S pod nie ^iške. Cenrav .«e jd odpravilo po vsei Juiroslaviii učenie nemškega iezlka na liudskih šolah. vendar eospodična nadučiteliica v Spodnii ŠiŽki. kateri 1e nemsfiina menda nrirasli k ?r^u. kar ne more no-zabiti na blažene čaše. ko je lahko utepala oirokom trdo nemščino v slavo-Od teh zahteva. da nai zahtevaio doma od starsev podpise. s katerimi prosijo. da nai se otroke še nadalie poučuie v žoli nemško Prosimo okraini šolski svet. da poduči ero=podično nadučitelii-co. kai \o v Juo-oslavii niena dolžnost-— Prizadeti starši- — V Bafki In dji Raki 1e Bklical/i zadnio nedolio JDS iavna ehođa. V obeh kraiih se ic zborovalo r soli. in ?icer v Bučki ob 11- donoMne, na Raki pa ob 3. popoldne Udeležba 1e bila iz> redno velika, posebno na Raki. Povsod ie bilo prav častno zastonano rudi naše narodno ženstvo- Na obeh shodih ie po-ročal Ante Ber iz L^ubliane o politi&-nem^ položaju, o perečih dnevnih vpra-šanjih in o stranki ni orffanizaciii- Po frovoni se ie razvila v Bučki dali&a. mestoma zelo burna debata zaradi po-sameznih oseb in niih na*topan1a t kraievni orsanizaciii- Upaimo, da se treznim. nesebičnim narodnim delav-cem. kakor ie ondorni s- nndučiteli M-Kosec posreći spraviti oreanizaciio na zdrav temeli kar se vsekakor doseže T»ri bodočem občnem zboru. NaSim sa-unnikom ne morerno dovoli toplo pripo-ročati. nai ?e ▼ kraievne onranizariie voliio osebe. ki uživaio splošno zaupa-nie in spostovanfe. ne trlede na stan in poklič- Po zborovaniu fo ie vpisalo preceiSnie ^tevilo nanovo k or sra ni zucni- — Tuđi na Heki ie par zmedenih1 aeritatoriev hotelo ustanavliati republi-ko. toda /borovalci eo iih z srrohotom nrrnali k mojku. po?obno ko 1e za elav-ntm ffororriikom izoresrovoril priliub-lieni domačin sr Drnovsek nekai krepkih, prenričovalnih dokazov. Zboroval«* ci so pokazali svoie pošteno iusroslo^ vansko demokratično prenričanie s tem. da so burno pritrievali obema naširnai srovoraikoma ter se takoi v obiJnem šte-' vilu VT>i?ali v novo or srani zaci io- — Iz Zakona ob Savi nam poroSa-io. da ie nastaniem'h tnm §e rrmos'O be-srun?kih družin iz Goriške in da se ne-katerim družinam še ni izplačalo be-1 eunskih podpor Ker nekaterim teh re-vežev §e ni mo^oče se vrniti. bi bilo umesrno. da Narodna vlada ukrene potrebno, da se tem besuncem podpor» pravilno iznlaČa* — Posrne razmere v Hrastnikii.. Na posti v Hrastniku posluie ena sam« ženska moč s pridelienim pismono-žem- Ker ie pa po?tni okrai silno velik in šteie okroer 13-000 prebivalcev. ie 9a-; mo ob sebi umevno. da ta gospodična ne more zmaeati v?e»a oerromneira dela. Potrebno bi bilo. da kompetentne oblasti nastaviio primerno število u«lužbencev. da se delo pravočasno resi- —Iz Hrastnflca nam pi§e1o: Gospod Malovrh. prei zagrizen nemškntar. se ie zatekel v družbo rudariev. pri kate-rih agritira za to, đa bi ostala era- Koba-le. ki podueuie na tukaišnii soli §e na-< đalie na tem mestu. ker io namerava Narodna vlada baie premestiti Rudaril nai «e spomniio. kako ie ćela ta družba' zahaiala svoi čas v ^Schutzenheim« tet tamkai razsaiala ter blatila Slovence. — Dvojne mere T>ri i>!ači nradni-kov. Preieli smo od prizadetih krosrov in priobčuiemo« Kardinalna zahtovai uradništva ie. da đobivaio vse kateero-riie v istih činovnih razredih enake službene preiemke- In vendar temu ni tako- Ze med voisko po bili deležni sod-niki posebnesra pobolfška, ki se ni na-klonil nobeni uradniški skupini. 5eS. da se ie v pravosodnem resortu radi mani Se sra previla osobi a pre<*e1 prihranilo- Sedai v mlađi Jueroalaviii ee zonet namežčaio, oziroma prestavliaio neka-tere vrste uradnikov na r»lado in diiete, dru?e pa z crolo plačo- Med prve kate-eoriie spadaio zopet sodniki. med dn»-ee pa urndniki politične in finanene unravQ. Tem se do sedai tndi se ni iz-pladala niti družinska doklada, obetana v naredbi Narodne vlade SHS, za «li»-čai. damoranradnik iiveti loc>n od «vo-ie družine. Zahtevamo. da se ta dvoina* mera takoi brez izgovora in popolnoma od nravi in da se ni kdo ne skriie sa *▼-striisko neorestavliivost sodnikoT. —* , Dr. Fran Oerin, vodia okrai&esft fll»* raratr* Koferi* Stran 4. .suuvčNsnj rauctftr, one u leoraarji i*re. %3O 9V6V« — Slovenski tehniki- Profesorski i (tolesriii univerze, zemliedelske in teh-pične visoke sole na Duunaiu so izkliii-rili slov. deloma iusroslovanske sluša-lolte, oziroma iim prepovedali vstop na tehniko do odločitve državneca orada ea prosveto. kot izraz mafečevania za doerodke v Mariboru- To pa eeveda veo na silen priti^k nemško naciionalnih bursakov, kateri so v slučaiu. da se niib xahtevi ne ucodi. zasrozili, da bodo s Bilo zabranili obisk predavani in val T>o Jucoslovanih Ima t>a to vse Se dni-jfo ozadie Ker nam Slovencem n© mo-rejo ucTabiti vaeronov živil. nara hoee-jo zabraniti izobrazbo, da bi bili tako oškodovani« Nemci kateri imaio silno nadDrodukciio v teh strokah. si moralo iskati druerodi kruha in unaio nriti s ta-kimi priipomočki v obliublieno dežolo. Jueroplaviio in si tara u^tvariti usrotlen in dobičkanosen proator^ek- Upamo. da delaio te račune brez naše lavnosti Na zborovaniu na zemliedelski visoki Soli 8e ie tuđi pročitalo pismo erra^kefra dl-iastva. y katerem se Dozivliaio dunai-ski burši za vstoo v akademsko ligo. katora namerava osvoboiiti Maribor- V Gradcu, da se te te1 leciii prlelafiilo že 1600 buršov* — S to odredbo ie ▼ nai-večji mori prizadeto diinštvo zemliedelske visoke sole in tehniki in medicine!, ki so v zadniih semestrih oziroma pred sadniiroi izpiti. Kam nai se le-ti vp! obrneio? Hnzmere so iih silile v to da končaio studije na dunavskih savodih. sedai pa iim ie vzeta vsaka možnost. Jueroslovansko diin^jvo ie na FestaT>ku. katereera se ie udeležilo do 150 priza-de-tih. solidarno Izrazilo svoie zahteve ▼ obliki memoranduma na vlado v Beo-trradiL s katerim sta od£la tov ine. Adamović in Roglič dne 18- t- m- v Beograd- — Tz društva hiSnih po?e«tniknv nam r>Pm'o: Vprašamo vas. oe po »tri-nia z dustoianstvom in dolžnostnu nr\-šeera društvenoga predvodnika, ako se obrtom a bavi z monetarno za hi*© Za avoio inejetariio zahteva po 2% nešeiarine. Oo ee mu zahtevane me3e-tarine ne plača k lepa. ie že od strani predvodnika drn^tva hitnih posestni-koT vložena tožba« Satni smo si si cer na iasnem. da tako postopanle ne l*o združi u vo niti z dostoian^tvom in Se mani z doJžnostmi vs^kokrarnecra pred-sednika društva hišnih popestnikov. ker bi spadalo v niosrov delokroe oac" brezplačno posredovanih, ne pa mešetarenie za proviziie. Upamo. da nam bo naš predsednik. ki liuhi iavne polemike, dal iavno ia^en in zadovo4iiv odgovor na na*e vpra-anie — Za beemnee. T$(xe se besninpka družinn, vaiena obdelovanta vinosrra-dov- Poeroii po lako dobri- Snreime «e tuđi takoi slnžkinia t.q domači popel z moeečno plaćo 40—50 K- Fotni .^tro^ki se povrneio- Natan^neiša poinsnila daie >Posredovalni urpd za becnince SHS v Llublianic, Dunaicka c^?ta 38. — Gocf i« Beofmida Snoči ie do-«pel v Liubliano nid^orn'k finan^ne^a ministrstva dr. Nedelikovi^ da insDiri-ra tukai^nio finanf-no nnravo in pe po-evetuic z nnSimi finan^nimi krocri — Oasilska žnna linbliftn«ka fslovnnskim ?etjnn na bnini Ćrli fipiHe - Radcona iih 1e deželna vlada ▼ Gradcu ob občntnpm mr.Tzu in nri nekurienih železniSIvih vozovjh ve? dan zadržavala na cra^kATn kolodvoru- Tem revež^m nišo dali niti v^erie- fte Ie na posredovunie znetonnišiva .Tiieroq!o-vanov se ie deželna vlada odln^ila d^ 1o fimel transport preko Gradca drž-kolodvor Fehrincr vo^nio nadaliav^H* VpraSanie ie. kal poreze enienta k takom nečlo\TG^!:rm ravnaniu z nimiimi četami. — Kollcnvanie vio os PovenVni^tvu za trcovino in industriio dohai^io po ■većini nekolkovaiie vlo^e in T>ro$nie rtk izvozna dovolienia- Trirovake, obrtne in induptrii«ke kroee se p tom onozar-ia. da po Se vedno v velinvi do^pd^nil pristoibinfiki predpisi in da ip kolko-v&ti vsako vloiro p koikom za 2 K prošnje za izvozna dovolienia pa s koikom — Pritožbe iriede po?nanfVliive kpriave in z>mud ari vlaliih na kam-niški proeri. Ocrrevanie loknlnih vlnkov ni mosroče. ker ni potrebnih knrilnih cevi Ocavčuer eiimiV Te so «e m*»d voi-no izrabile. deioma pa eo MIp pri voia-&kih prevozih imič>ne Tuđi dobava stekla za okna povzroča nnive^i« t*»X-koče- Ojrrevanie vlnkov se «*lrn.5a vrdr-žati na vRph onih prosrnh. kier vožnia traia vzdrž^ma veft ur f^orpnisk« in doleniska proca) Iz ekorton-n^rtih rn.Tr losrov clede snovi in pnroinliaio^^sra osobia ni uioffoče na krai~ih prorrnh nneiiati za seđM m.ilenVostnl tovorni promet posobnih tovornih vlakov Tovorni vozovi pe iz teen razloc* nHVio-piio rednim o^ebnim vlnkom Pr«*mi kanio vlakov na raznih poctaiah ie nnina. toda za občinstvo skraino nenriiefna TM>eledira. združena z dali^o znrnn^o-ObčinPtvo torai opozarnmo na ta dei-8tva. ki bi iih žM^zpiška unravn rnd.-i odpravila- Za sedai pa ne prAopfnia nii1 droeeara kot nnpvet da ^e oh-^instvo za potovanie na. teh probah tonlo oKl«^^o in da ima potrpHenie.kertrenotrio neođ-stran'iivih nedost?tkov ni rnkrivili ?.r-leznifka uprava, ampnk voifka- Zahte-vam obr-instva pe po moznosti u^trp^e s tem. da *=c ie vpelial na proc-i Ljiub-liana-Kamnik dnevno Se en vlak- — PerUo za naJe votalce- NaSS fantie. ki braniio nn£o domovino na Ko-roSkera in Staierskem. posrreSaio po-trebnepa perila- Od1>or dohrosr^nib eospa ^hira v ta namen perilo po Liiub-liani Po deželi pa ne more« Zato «e Ie obroil potom >pohrodelne piftarne< do župnih urariov in solakih vodstev po vsem nezasedenem slovenskem ozem-\\n. nai bi blapovolilil potnaeratt. da ee sbira perilo tuđi po deželi- Nabrano perilo nai se odda dotičnemu okrainema •rl.avarstvn. odkoder ee bo doroslalo >"nobrodelni pisarni« ▼ Liubliani (Aloi-iHevi§5eV Iz kraiev pa. kler iim 1e pri-ročneie poslati direktno tei nlsarni. nat pa kar n\e\ po&lielo — Pa tudt vsaka dniffa obleka ee hvaležno apreirae-Kaiti invalidi vedno orosHo obleke. a se lim more ie malo ustremi- Če imo sm aUro ATStriio toliko podobne«« daU naredili, storimo to tndi ia nado pravo domovino! — Pozir- Vi61i bolski avet ie t seli dne 17. prosinca 1919 »kleniL da ▼ teku ureditve plač za uciielie iavnlh Uud^kib in roeščanskih sol tuđi nakaze vojno-dra^inisko do kl ado. ki bi Bla fforiakema učitelistvu po državnem zakonu s dne 26- avffusta 1918 štev 319 za leto 1918 in ki mu pređo po naredbi poverieni-kov za uk in bosrofo^tie in sa finance z dne 1S- erudna 191& stev 225 Ur» 1-Za leto 1918 bo Vi&ji čolaki avet nakaza 1 10 meeečnih obrokov drasiniske doklade. za leto 1919- pa tako da *e bo prečenii g 1- prosincem do 30- rožnika 1910 draeini^ka doklada rrdno izplafft?-vala v meseC-nih obrokih. to pa Ie u^l-teliem (uMteliicam). nadalje vpokoie-nim učiteliem (uč-iteHir>am>. vdovam in sirotam u^itoliev. ki bivaio v Slovoniti tostran demarkacii^ke ?rte Nu u^iieli-stvo v zasedonem dolu Sloveniie se se-dai žc ni rcocoće ozirati« — Da pa ne moreio nakaza ti nove pla^e in drasrini-ske doklade. se pozivliaio vsi aktivni učitelii fuoiteliice). ki <^o uastavlieni na iavnih ljudskih in meš^jin.skih holah v coriških žolskih okraiih. nadalie vpo-koieni učlte-lii. ki so y inienovanern ozemliu služili na iavnih liudskih tn meš^anskih ti^lah. konečno vdove uri-teliev. ki so tamkai služili nai predlože Višiemu šol^kemu svetu priiave slede-c© vsebine tako. da boda posamezne točke ena pod druyo: 1 inm in pretlime-2 stanov^ki znafai; S- ^ola: (kr*O. šievilo razredov: 4- dan in ieto zrelo^t-npcra izpita: 5- d starostne doklade (pctletnice): c) oi>ravilna doklada: rt> stanarina: 10- pokoinlna (uri vpokoi«*-nih ufire'iibV koliko lot io služU po usposobnieno^tnem izpitu: 11- vdovnina (pri vdovah): vzeroievalnina za otroke. Stevilo nenreskrblienih otrok pod 24 letom, koliko službenih let 1e imel urai-H fioprosrV 1D- Koliko ie preiol/a^ v letu 1918 ura£3rinia potrdilo ob<^in-skeea urada o £tevilu rodbinskih ^Ia-nov. ki se niornio navesti in 7.a kove mora mMteli R^rbot?. Vnokoifni urit^lii peveda iznolniio samo vpro§«pia 10 in 1^3, vdove r»a vpra£-n*a 11 in i:"V — čim natan«"nei$i bo izkaz. tem hitreie bo mooro^f* nakn^ati p!-o<» in Hm ci niske doklade- N-ikazilo ?e pa izvrši parao m one učitelie. aktivno in \T*oko-enf». vdo-vo in «irofe. crlode leniih ho !o Vi'icnu ?o^kr»mu svo*n ^^priinžepi p pri^?riTni okrenlioni ali si<»*»r vero^io^tofni noda»-ki. zakni v>i katastri ^ori^'ofr^ uf-i^pl^-etva pe na^aiaio pri sol^kih obla^tvih v zafied^nflm ozpmliu in Višiemn £o]?k-svptu ni mogrof'ft dobiti i?h v rol^P- — ViSfi šolski avet- Predssdnik: Sa5-d i k- Umrla ie v ^u/emhorku 9- t- rv po=;e=5tTii^a tn eostilTM čarka ca. Mariia Č e Š n i k- N. v m. p-I Kulturi!. — N&felnica Slov- Sen^keza &rn- §tra vabi vse srsr uč-iteliice liufl-kih. mešrnuskih in srednuh šol na rar.srovor v ze!o vajnih Ptr>nov=k!h zndevah v pe-tek popoldn« o1^ 6 v tp eistratni popvc-tovalnici* Radi nuinosti pričakuiem polnoštovilno ud«*ležbo — fšnlska vodstva I|u«1«;kib ?ol rp vlindno vntiifo. da ^^staviio Fezn:imok noirevnri.5ih uf^nr-ev, ozir u^^nk in istojra po?-!ieio odboru SHS za siročad v roke Fmnie Tnv^iriovp. — Točai o neen doienfkov ?e pr^no dancs v tnrok oh 7 zvr-er na roolki* — To?a| »Akadomiie« o polnidni astronom i U se prione v torrk 18- t. m-ob Vt()- zvočer v fi7iknlni dvprnni real-ke- Te^ai bo vodil er dr Grošeli Pavcl- S nredavnnii bodo v zve^l eksperimrnri in demonptrarilff. — IX predavAnif* »Akudemn^ fio vrži v firrdo dne 12 t m- ob 8 uri zveče r v realki- Predava eosnod Silvo Do-m i c e 1 i o biiolocriii naroda- — Za CanUuriev nnomenik Slovenski notarii liublian^ki bo prisp^vali za, Ciinkariev ^ponmnlk hvoJo po 170 kron in »icer notar dr- S c h m i H i n-c c r KM) K. notar Hdner 50 K predsednik notari^v lludovernik pa 20 K- Vi vat »emi^n^! Iz crlcdaliSke pisarne: V torek. dn& 11- t*m vdrom.«kem cleflali-h'u nb 7« zvo^or »Turompr« 7« >A< abonement* V onernem erled'»li5^u ob XA^ zvrror >Jev*renii nr»ie«?in< TH >C< nhonoment — V Rretlo 12 t- m. ob H8. zvečer >Tjatf»rn.nc izvrn ahnno-menta v onernem crledalWu Dramsko rlfjd Hšre ostnne ta v«f-or znprto- — V /"-^rtek, 1.^- t- m- v d r a m-3kem crled^llSf-u popoldno ob H3 di-!a.5ka predstava ob znižanih renah »Jakob Ruđac lzven abonementa- — V opernem erlednli.^u ob H8. zve^er >^f^n^ze^e N!tourhe< za >Bc abon»-mont. — V pefek. dne 14- t- m. v d r a m-ekem srledrtUftču ob 7- zvečer >Tuiro-merc za >B< abonement Operno elftdaliSre ostane ta večer zaprto — V soboto. 1?>- t m-v dramskom rleda-liScu ob H8 zve^er nrvik.-at v letošnji sezoni feška Samberkova burka« • • • ulica St- 15« lzven abonementa. V opernem erleda!i&£u ob K8- zvejer prvikrat v leto Srni sezoni Mamienetova opera »Manon« iiven abonementa. >MANON«. Po smrti A* Thomaaa m ie vnelo med franeoakima aklađateliema Maaae-netom in Saint-Saensom živahno tekmo* vanie za prvenstvo Zmaffal ie Ma«8#-net. V operi >Manon< se zrcalilo vsa svojstva irrandiioznera Maaaenetoveira talenta Opera Ie melodliozna. kakor da Io ie zložil Italijan i« dobe pred Wae-neriem in verizmom. pri tem pa pikantna in duhovita po vzefedih Boieldieua ali Auberta. Invencija ie nad vse bogar ta* MaiHflHflž me«uie ▼ i«i operi čiste akorde, kakor *» Uh nerovali daabenf ■laaiki. rabi pa akleniene, isradte forme, v direktnem nMprotiit ■ novodob-nimi disonanćarii- Graciioana, lfubes-nlva in francoakl duhovita 1e muzika v >Manon<. a tuđi po Ina pristne, dobo-ke čaatvenoati in čudovite Intenzitete ▼ itTažaniu. — Opera >lfanon< ae io pela prvift dne 19 ianuaria 18S4- ▼ Parira, v LlabHani ao io na alovenakem odru vprisorili prvič — moćno akraiaano — dne i- oktobra 1907. Leto« io uprizar-iamo dnutič. izdatno popolnele, daai te vedno ne celotno IzpuSčamo prizore na sliajni promenadi Poum la Relno v Parizu, kler se med Io parni. Irralnlcaml. prodaialnioami in zabaviSči razvese-liuieio pariški eizilaiini in kokote in kier vrvi ob^instva v civilu in unifor-mali. V nosi Ini ("ah prena&aio po tedanii seiri bogate dame in damico. in v taki Portechaisi prinovo tuđi Manon. obdar no od trume saluihllenlb kavaliriev-Tam ae erečata oče od Grlouz in Bre-tiernv ter se pocrovari-ita Manon elisi, da ho^e n^en bivM Hublmec iz obuna nostuti «amostr.nec. a da £o vedno pla-ka za nio. nezvestniro. kl 1o Hubt ne-pozabno- Takoi na^toni velik balet- Mft-non pa odbiti, da reži Ie vedno liublie-aeira de (iri^*iirrionc. »Hnmh t< i. dr- L 1863 ie dobil Maaae-ntH >rim.-ko uHta.nov.x ter «e 1e posveti 1 flkorai izkliu^no komi>ozioiii opere* Ij. 1B77 ie doKetrel a avoio opero >KraM Lahorski« izrodon uspeh, a 1- 1884- ie z opero >Manon< portal na1-odlićneišl. nningpiilarneiM franconki operni skladateH- Kasneie i© ncrlashil Ao oporo >Werther< fki ee Ie nola ▼ IJuhHani že v sloven.^kem (1008) \n hrvat.skem leziku z naipopolnoišim URpehom)* Zadnia niozova opera 1o bila >Jjongrler nafte Gospe«, ki ee uori-zori Se v iekoestilo vsera državam Antante In ne-vtralcem. V tem obvestflu razlaza sta-IKče Zedinfenih DržaT napram uiedi-n;enin ju^oslovanskega naroda. Nota pravi med drugim: Dne 29. mava 1918 |e vlada Zedlnle-nfh Držav izrazila svoje simpatije za težnje zedfnjcnia itigoslovanskin ple-men. Dne 29. iuniia 1918 Je izjavila, da so Imnlo osvoboditi vsa fugosfovanska plemena Izpod larma nemško - avstrl)-«ke?;a. J unosio vani, kl so *e osvobodIH tujčevesa farma, so večkrat Izraz!!! svojo želio, da se ujedinilo s kraljevino Srh*K>. ZedTntene Države vsled teta javno fn službeno Izlavljajo. <|a prista-)n]o na ujedinjenje Srbov, ffrvatov In S?oveucev. Vlada ZJedintenlh driav po-fdravl a to narodno tiledtnbnfc In Irjav. 1)vl da priznava kraljevino Šrbov, Hr-vaiov In Sloveticev, prfdržavsJ konečtto dofočonJe mc| nove države mirovni konfercne!, kl bo odredila te meje v sporazumu z vseml intereslranlml narodi URADNO OBVPSTILO O PRIZNA- NJU. Pariz, 9. februarja. (LI. kor. orađ.) (!"eh©Mova.*ki ttsk. urad pon2a: Američki državni talnik Lansinj? Je jv^Ial Ju-^oslovanom noto, v kateri razlnga sta-li^Ce vlade Zedlnfcnih držav napram Jiisroslovanom. Lan^inK opozarla na pnroznanje Jut?os!ovanov po ameriSki vladi in povdarja, da se je s sprerrtem-hr» srbskc vlade v vlado Srbv>v. Hrva-tov in Slovenccv udeistvila združitev j!.sro5fovanskih rarodov. katero po-rrfrnvlh vlada Zedlnicnih .1ržav. Do!o-čitev srb?!;?h mci pa se mora prepustiti mirovni konfercnet. Pariz, 9. febrmrja. 0-J. kor. urad.) Dun. kor. urad poroča: Kakor javlja »Tcmps«, je Lans'ns: naznanil dr. Trum-biču, da se bo oficijelno pripoznalo ze-dinjenje JiiKOslovanov, da se pa mora končnoveljavna ureditcv mej prepustiti mirovni konferend. REOENT PRI CLCMENCCAU-U, Đeocrad, 11. febrnaria. Po vesteh iz Parizu je nai regent prestolonasled-nlk Aleksander v poslopja vojnega ml-nistrstva povmil poset Irancoskega min. predsednlka Clemenceana ter bUjrovolU ostati pri njem nekoliko časa. NEPOTREBNE IZMIŠLJOTINE. Sarajevo* 11. lebniarja. ^Sarajev- 3kl dopisni urad prijavila dallši de- mentt onih vesti, kl so Jih prinesU ne- kateri listi In prva zurrcMkt »Narod- . na Politlkac, kakor da je r nevesinj- sketn kotaru dolio do lzsredov proti i muslimanov. Ta po največli merl po- I potnoma IzmliUena. v manji merl pa t neprimfciBo proUrana foroU« 1% pr«- vzelo itaMjansko novinstvo, kj Je favUo z iarečno navedbo vira« oamreč gori imenovaneca lista, da Je prišlo med nami do velikih plemenskih borb in do pokoljev muslimanov. Dementi oštro obsoja takšno neresnJčno in lahkomi-selno sporočanje in pravi, da tak&oo postopanje že mejl na državno in nar rodno veleizdajo. POSVETOVANJA STRANK. Sarajevo, 11. februarja, Dne 15. t. m. se bo vršilo v Sarajevu veliko zaupno zborovanje politi čar jev za ustanovitev jednotne in velike iugo-slovanske demokratske stranke, ki bo obsegala narodne demokrate Slovenske, Hrvatske In Srbske v ceh naSi kraljevini in pospešila izvršenje našega narodnega in socljalnega programa. Sarajevo, 11. februarja. VCeraj po-poldne so tu začela posvetovanja hrvatskih politikarjev Bosne in Hercegovine. Sklicateljica ie Hrvatska narodna zajednica. Na dnevnem redu je no* miniranje delegatov za Državno Veče, vprašanje centralizma ali avtonorriije, politična organizacija Hrvatov v Bosni in Hercegovini in volitve odbora. V novi odbor HNZ izbrani so predsed-nik prof. Stevan Jankovič, nadalje lija Badovinac. fra Buntić in drugi. Posvetovanja se danes nadaljujeio. (Čudno je, da se v odboru ne nahaja več Djuro Džamonja. Ne vemo še, ali se da \z resa sklepati, da - li je s tem v HNZ propadla klerikalna smer.) ZNAMENITA IZJAVA ZA POLITIČNI CENTRALIZEM. Zagreb, 11. februarja. Znani dalmatinski narodni poslanec Lupiš je objavll v beogradski »Samoupravic članek, v katerem pravi med drugim: Srbija hoće, da se stopi z ostalim jugosiovanskim narodom v jedno celino, hole, da izgine vse, kar bi nas še nadalje ločilo. V Dalmaciji o vpraSanju jedinstvene države ne poznamo nikakrSnejra kolebanja brez razlike skupin. To znaio dobro tuđi vsi oni, kl se čudijo držanju Dal-matincev, ki nočejo, da propadejo sku-r*aj s separatisti. Ako bi pa v novem kraljestvu močne sile delovale za politično avtonomijo pokrajin, bo Dalmacija pristala tja, kamor jo 1e postavila priroda, t, j. pridružila bi se v tem slučaju Bosni, nlkdar pa ne bi hotela za ljubav zagrcbških teoretikov iti ž njimi, da ubije svojo lastno bodočnost Komur je v resnicl do političnej?a jedinstva in do resničnega napredka in razvoja našega naroda vseh ujedinjenih treh pismen in do moči naše kraljevine, ta poide in zapreci polzkuse razdeliti jedinstveno državro na separatna politična telesa, ki bi imela samo nekatere skupne zadeve. Dalmacija je brez razlike in izjeme za monarhijo od one^a časa. ko je opazila, kdo se vse Izticava za republiko. Kakor ne more biti obrti brez obrtnikov, tako je nemoKoCa republika brez republtkancev. NatbolJSe je. da se narod odgoji za republiko s parlamentarno konstitucijo in najSiršo demokratično politiko in upravo, kakor so to storile Anpriija, Srbija, Belgija in Skandinavske države. Narodi so v teh državah vzirojeni samostojno in to je republikanski, pa jim zato ni na potu kraljeva oseba, ker v taki demokratični kraljevini krali ni gospodar naroda, arnpak njegov sluga. Dinastija Kara-KjorKjevičev ie čestita narodna dinastija, kl vrši najvišjo shifbo narodu, in kadar postanemo republikanci kakor so Arigleii, bo tuđi nam takrat kakor se-daf v Ansliji na5i republiki njena dinastija v kras. sedaj pa v dnevih velike opasnosti nam je rešitev. WILSON NA KONGRESU. Bazel, 10. februarja. (LJ, kor. ur.) Olasom Ceho5tovaŠkefira tlsk. urada poroča »Daily MafU Iz New Yorka: Wil-son se bo mudil v New Vorku simo tri tedne. Poslanica Wtlsona na kongres vsebuie glavne poteze mirovnih ptrtTojev. ki se bodo stavili ©srednjim državam. Konec marca bo Wilson zo» pet dospet v Pariz. Takof 'X>tem se bodo pričela prava mirovna pokajanja. GLASOVANJE O PRIfOLOPITVl AV-STRI.IE NEMČUL Ženeva, 10. februarja. (Lj. kor. ur) Ceho<;!ova^ki tisk. urad poroča: V tuku išniih političnih krogih se z .srotovost-jo trdi. da zahteva antanta. naj posebno splošno ljudsko glasovanje odloči o pri-klopitvl Nem5ke Avstrrle k Nemčiji. )Z\ NA6O 8EVBRNO MEJO. fafaribor. 11- febrnaria- (Zasebno porobilo >Slov- Nar.<) V6era< ejotrai ob 11- uri «o znčela, poeajimiiia med nado kraljevino in Nem&ko Avstrijo za bpo-raisumno določltev Staierftke severne meie Od nn5e Ft rani so bili udel^eni podpredsednik deželne vlade s* dr« Zer-iav. v- Maister I© zastooniki nadih obrne inih oblasti ee dr. Kozina, dr« Lani-ftič fttab crenorala Ma istra. Od nemške strani bo eodelovall dtaiersld d«i«lni glavar dr- von Kaan. oberet von Lanser, trra&ki reneraldtabni 6#f. ta nemftki del murskeflra po 11 a radcronaki idravulk dr- Kamniker. Predsedova! ie francoaki delesat maior Montecu, ki 1« prlftel v arrematvu «• dveh drurih franeoiklh dastnikov. Nai nredlo« 1« bil. da se do~ loCita dve đemarkac!1*ki crti, nate se-vern«, In nemika iošna, med katerima hi talila nevtralna oona* Naaa crta bi Đotekala ob Muri do Spili dm Lnčane do korožke me je, Radsona bi ostala v nafiih rokah. sa Cmurek sporazuma doslei so ni. Dovolien i« izvos živil v Nemško Avstriio toda gamo U kraiev severao sfnre is ee v to svrho sjatanovi pri okrainem clavaretru v Radioni kontrolni oroan. ki kontrolira orove-nisnoo Uvela* Sooranom i# v fflaTnlh obrisih bil voaral dotežen In protokol koncipirali, toda io no pođpUan- Dr. Zeriav so danes vraća v Linbliano- Po-ffalania to bodo daiiot ob % nonoldno nadaliovala in menda tuđi koneala Nomiki sastooniki 40 morali io poDrol dobiti dovolitnje ta oodols od svote jprolko vlade- Banainlik popoldaMkik po«af&ni so ođeleSe za nas coneral Mal«ter s svolim fttabom in sastoimiki mariborskih Slovencev, od nemiko strani bodn danes prisotni dr. von Kaan. dr- Rlntelen. polkovnlk von Lnn-«er s 2 častnikoma in sooiialni demokrat Ressel- To pot si ie von Kaan prt-zadeval urediti zadevo lojalno, ker 1© najbrže t>a<$ sorevidel. da se ni dalo proti nam e silo ni6 doseći in da ie ura-vioa na nali strani* Drnsi nemikl «a-stopniki. ilasti polkovnlk Lnaser so pri posraisjiiih deli taea sastooali in-trasisreantno stališe, prišlo ie med vjl-mi samimi do nesporazumlienia in se fe von Kaan med po^aianiL ki rodi sieer nišo bila labka. tako razburiL da ie omedlel in padel na tla Govoriee. ki so se £noči razne^le po Liubliani o ne-kem iunktimu med dtaierako in koroiko meio. nišo reenif'ne. ker w> oboiestraa-eke komisiie tako ee«tavl1ene. da sa ko-ro§ko meio sploh niao kompetentne. Obiavliamo to privatno obveatilo Io neradi fee Ie. ko eo ie drntri listi brez DO7 treb«. ko ie fic dana možnost škodovati ft prezgodntini obiavlieniem naiemu interesu, radi bolie zurnalistiSke informi-ranosti hkeli % obiavo raznih točk š&h razuma, kat era obtava ie se netoCna* Bolje bi bilo r>očakati na uradno obiavo in t-o držati discipline JUOOSLOVANSK1M DIJAKOJH! OĐISK VSEUCILIŠCA IN TEHNIKE V PRAG!! Od poven-ništva za uk hl fcoftv-častje dobivamo pred sklepom lista: Oosp. poslanik H r i b a r v Praitf je na intervencijo poverjeništva *a uk in bo-KoČastie br/ojavil. da iufiro^lovanski vi-sokošolci morejo biti sprejeti na vse-učiltšče v Prajri, tehniki naj se pa obrne jo na tehniko v Brno. ker fe praška tehnika že prenapolnjena. Medidncetn so se dovoIHe vse njrodnostU katere uživajo, odnosno katerih bodo eventti-tuelno deležni češk? medicine!. — Dr. Karei VerstovSek. 1. r. Poizvedbe. Kdo ve kai? Btanko Salovie. stml. Hrt. doma nekie na Kraniskem. kl \e služboval v avstritfiki armadi. nazadni«? pri bateriii >SchOtec v Elba&ann ▼ Al-bani U. ne prosi, da naznani flvoi naslov gospodični T- Friedrich v L.fnb-liani. Poliannka ce^ta S3. ker mu Ima ta nekai ze!o važneea sporočitl. Iftotako se napro&aio vsi oni. ki bi lim bilo «ln-^aino znano sedanle biralisce ffosp* Stanka Saiovica. da sporočiio nleffov naslov zrorai omenieni poirvedovalki. V nedelio »veCer okrop 9. ure ie bila v kavarni >Evropi« nkradena dol-sra. ^rna zimska sukni a- V niei ie bil robec a monocrramom in ilrhaAte roka-viče Kdor iKsIedl tatu, nai to naznani policiii ali pa laatniku Mariie Tereziie cesta 1311% vrata 107. kier dobi na-irrado V nedelio popoHne 1e Ml pri >Slavčevlc plesni vaii v društveni aobi vzet šal. da se prepreci Skandal, ker i« oseba mana. ae nrosi. da tira prinose biSnikn v Narodni dom, ako ne, se OTadi« Tzrnblla sem. dne 9 febrneHa na B!eiweiftove cente do Dnnaiske ceste dva zluta prstnna- Porofni In narodni (slednii 8 črko S B. 1- 1- 1912 od zno-tra1>. Prosim, pošten nalditeli nai odda Y>roti nrimerni na^rndi na naalov: Pe-trina Bresiirar. Liubliana. Bleiweisova eeeta 13/1. -4- Oovefe meso- Menarii do sobote, 15- t. m. no bodo prodaiali ker iim vnovcovalnica sa živino ni pravo^asno dostavila živine. 4- Vojne klobAse na nraene iskas-niče C Stev. 2401 do konca- Stranke % rumonimi izkaznieami C preiraefo voi-ne klobase v sredo. dne 12- t. m. pri Mtthleisnu- Določen 1e ta-le red: v sre-do. nopoldn«* od 2- do 3. Stev- 2401 do 2600. od 3. do 4 £*ev 2601 do 2S00. od 4- do ft. Stev. 2801 do konca- Stranka dobi H ke klobas. kilosrram stane 4 BI* Poslano. V dnevniku >Jufft>s!aviia< s dne 6. februaria 1919. St. 34 me neki dopisnik pod črko Đ nanada. da sem kot mesar prodaial meso po 10 kron kilogram ter klice v svoli budalosti oelo mero-daino oblast na pomoć- Dopisnik si ni uoal pođnisati svo-1es?a imena a tuđi moie ime ie Ie osna-dil s drko >B<- Podpi8ani si dovoliuiera podati « polnim imenom Fledeče roiaanilo Red ie. da sem proda\al meeo od dveh knplienih volov do 10 kron kilo-Kram Res fe pa tuđi. đa smo bil! brez meB< na1 mi preskrbi pravico dlrektnera prostetra nakupa fivine, ker v tem sIucaIu boden daial tndi nlemu meso pod maksimalno ceno. ored vsem pa. ako bo imel porum, oblariti fvo1# ime/ ANTOH BOTiC, mesar, voseiihiik te *osti1*J*ai> ▼ _ Mokrono«s> • Za vsebinoa tera spisa fe uredni-žtvo odgovorno, kolikor doloea sakoa Irdajaten In odgovorni mdBflu Valentin Kopitar. Lasiojte ia tisk »Narodno #5« Stev. »SLOVENSKI NAKOP* dne U iebmaija 1919. Stran 5. co dobi i Sele 25. jftnoan. Stavite novi termin. 5S. 1313 __._------------ *t flfnila !•• ^P8« vclik« stenska ura, fMa «. umivalnik, omara, obleka (^rnska.) operno kukalo, knjige itd. Nasiov pove upf. Slov. Naroda. 1819 fiJTitH TimAi nlaff nov» temnos|v 1)3 i'JSI IIIIUU IIKUL, in moška zm *ka riava suknja se proda pri Medve-cj, Mcstni trg, -4/III. 1727 f*?fi!7!1 iSčem v najem ali na račun lijilliiU na kakem prometnem kraju j kiersidodi. Pismene ponudbe na upr ^!ov. Nar. pod .Gorenjiia 1769". { pSijeislta zgorafSloiaftfS r^stenega, iSčem. Pismene ponudbe pod .Vestea/1767" na upravniStvo Si Naioda. t767 ntiPIIIlu jfilla se sprejme tuđi zane-sj! v dećtk za tekača. „Sava* lesna tr-novina ta '■dostriisia družba i o, z. ? L obijaai. Betiiovoova ulica št. 10. 1760 Kcmuletna spalaa in jeiaa sotia i razljčno drugo pohištvo na prodnj. ?:eiwe:so»a cesta 2!, parter. Ogleda se papo I dne. 1781 f nffttrifl I Proda™ v-°$ ™3 ^sa (bor. LujIIlIII cnreka. jelka), stoiečega v gczdu5km od Maribora D jotsi na ve enosestuika Otscbotskv. Ktanica pri Maribora. 1758 tr*"*»m faVri vfCio^no^n-ialađkoF-i .i;.!«U iuRbj I« in crne krasne do- te. — Pisms'ie r^nudbe i> ceno pod ^ladkor in moka/1772" na upr. .Slov. Naroda' 1772 Sli-llBSua JailOJd dotga. 60 cm Sirova, z \lo2ki se rnda. Istotam je nanroda; skoro nova br£3fova za'zz. Natan- Ineje pri J. Kasieiic. Novo raeslo 112. 1775 iesialiloojip tf,r«; šr £ubOodje traži inteligc tm hrvatska j: jSDOJica, ki govori hrvat-ki. sloven- i i ntemački Adresa- Koch, Tova- r na ulica 17. Maribor. 1792 R*T"??!li# Werthei:nska btealnica, Oi tUilu]. so;!nica,dbini, nsjraje v Liubljani. Nasror takoj. Pismene ponudbe pod .Vestn« 1806' na uor SI. Nar. KSuO OrflffUfO* ~ zimska povrSnika, dve rllilld o£. mo'ki onleki, nokat peii'a »n poooinoma no/ fotograf čn« ^oa-at Ogleda se : Marije Terezi)e c 13, vrata \<* (Kolizei) \ 74 IlJIjtllJ StlUjtl.a kot stiežnk pri par nem stroju, parni tuibini, motor i u Ima ludi nekai znanja pri el^:- LUilU-lliftU dajo trgovcem in gostilni čarjem i5Će »K»aljev vreiec« Kostrtv-nica pri Rog^tcu, pošta Podpiat Kupujemo tn plaćamo najboljSe cene za slatinske steklenice, Piosimo za n niidbe. 1791 ffnt irrtiflrfnhi išie mcst3 k bnl^ i Ilul IJuijiUli lija rodbini ah samskemu gospodu .nteligentna go>ood»ćna sre^ nje starosti iz bo'jSe hiše, izur ena v vseh strokah gospodinjstva. P»3vi! • -!O dogovoru Ponudbe na ucrsvni-ševo Stov. Nar. pod „loljia aiša. 1776". faM prnuUia. flToLTLu^ roć ti gjspod čno oz'roma vdovo, ki ■ bi imela nekaj ttsoč denarta, je v ku-| hanju doDro izvežbana, trgovsko tz-obražena ter ima veselje do g>s'i1ne ■n trgovine. Le resne ponudbe s sliko katera se vrne, na upr. Slov. Naroda da 20 t m cod „Nova dofcii777-. — Tajnost zajamčena. 17?7 Ženiti noniiia! dLl6"^^ na dežels z izdatno dobođmno in z nekaj tisoči premo2enia, ter prijetne zunanjostt in neomadeževanr? prete k!o5tjo, se že'i seznaniti v svrho bo-doče žerrtve s nfikupno mladi 120-braž-no gospod čno, staro od 18—2< let ter d 3 —4 iiloin poro'đarL VtfAfa nllca I.. !. ffad-stropje na ler*. 1762 hibttB Ift7 za fnaihnecia konja se kupi-tiflIUCH ¥0£ Toaafic Martio, Slosle 75 pri Ljubljani. 1SI5 Bei mim sobo ^r^ir Pismene ponudbe pod _l'ćitefj*c* fran-! COiciae 17S1* na upr. .Slov. Naroda 17S3 fi^n^rtifna i5^e "»eblovano sobo v ofcra-UJd^ilUlla ia Sv. Jakoba s posebnim vhodom. Na&Iov pove upr. .SJov. Nar ■ _____ l78° lljilJUlUUja, pos'ov, vojašćine prost, »sče primerne službe. Ponudbe na upr. .Slov. Naroda* pod Knjigovođa 1810 rnjiodo. Pismene ponudbe na upr .Si Naicda' pod „Spaliifca 18'IS'. ISO« MsMovao mesima som &;;jir:£ spoJu. Naslov povc unravmštvo .Slov. Naroda*. * l^jo Moijta uaraitira i&?z*.^:š: |mo v bredo, 12. t. m. med 11. in 12 dopoldne na VeCni poti 3./II. 18 '9 Rniini H3r truliti za te2° in tck ^em Liubljaai, Sv. Petra c 3 II. (Dosta!). Po-nudbć na Fraica Leaart. Pt«j. 1799 Uia CUUUUiiO BUlIlUld na, k*i!m. (l«k!ju:eno ni tud! tridelni) hsm^e ponudbe n? raslov: Jđ^oslavija 3413 poitno ležeće Zagorje ob Savi. 1800 - Sbiaffii i UrtBrtTsŽ^^ z* v.Je ali botjše pri^'avc, se crno prodađo. Poasnila daje Ini. A, Daoset. timska c 9 li, 1817 S+BRftnrsfa a!i stenoerafinio, ki pi5e BSUy[Qia tud! na stroj, spreime od-%etniSka p^ama v Ljubljani. Pogoj oopclna izurjenost Plača po dogovoru. Pismene ronudbe na upravn'štvo Sv Naroda pod .Odtetniška pisama 1766". UTO? ffM7ltft;f^0r vpokojei^izurjena UIUL AllflUlN! d.Cf, pisarmška moč. tud; izveiban v gospodarstvu na de ?e!i. govor- slov., hrv., ftalii. in nemSki S*e priBerne slrfbe na Slovenskem a!> | Hvutskem. Ponudbe pod „Slareaec i Hr?at*' na upr Slov. Naroda. 1637 z uQ2ona steHlonine in porcclonine s?x?^ iametastih rut -* Schenker-Gottesmann Dnu) (Wiea>) II. Ta^rstrasse fO. Večraznašaicev za „Slovenski Narod" ie spreime takoj proti dobri plaći. VpraSa se f Narodni Tfskarni. Pristn; todetno milo fino diseče. komad 100 gr težak, 3 k<> madi K 13 — 12 komadov K 4«.—, 24 komadov K 92 — Pravo domaie suho milo za pranje fca «1 ti, F«trlafsiiai •lica st 3, Brratsko. 5855 fsata BtožiDi kostanj. ts bmttnga LESA za ekstrakcijo, pošiljatcv tako} in do konca ura U U mm- kupi IHD8LF mm \mi im tn. ■ajafe if napeodaj pri krojića Fnacu ■W Uni, Tffajfc/ trf it. 1. 1697 hkBnIfffl ••pr^telapHO T6b-DIIMII Mlfd Bi««, tavama aa wfr v limalfau. 1685 Dimatikt 63X90 In arineme zra-rffCfHItM Čac covi kupi cjektraroa tlit^ _______ 1752 Dia HjBbnifanlH n'mžžt, Mala Ferjana, flrenova al 18. 17CJ ffttirnfl tata PH 35 ■" 55 kaPiin- mUlOillD nOlfl Pismene ponuibe po i .lottr 1M5* na upr. Slo¥ Na.. 1693 nudbe na unravn štvo Slovenskegd Naroda pod ,IoiUničija,\98V. Đmri^^olba i^urjena v mešam strold, nUUdjCIId, 2eli službe. Ponudbe na iiaf'ko Ei K Pismene ronudbe pod .okolica/' 1286" nn urravni£tvo »Slov. Naroda« 1286 lkmi\ stroja! Mtm]] vSe svoje ponudbe z navedfco študh", pr?<- ^se in s pogoji na poitnl pređal 155 LjDblJaaa. 160 ............___ ....._ ___^ _ 4 118 U UlffdllCff tek aprila teea leta za napravo bukovih drva. Tudi naj hi bili sposobna napravijati o^'je. Za nrano se rreskrb" po dogovoru. Ve^ pove Valentin Gregorc f Mea^ia. 1766 AKtUOJlie POJijllfl .„"'J^mint s. 1471 iziSii Sgifoilia jrSStn^; ,i:četa za iesn;> veletrgovino v 2elpz-ni Kaotji na Koroš cem Plača po čo-eovoru. Zahteva se znanie slov nske-?a, hrvatskega in nemške^a jezika I Stvar je z-io nuin*. Ponudbe na naišlo: Peter Prepotni*. lesai trjfovcc v 2e1ezai Kaplji. (Korosko.) 1654 D/Mrfhffl na d?že^j blizo večie Že ez-rUKalfU n>Ske postaje, obstoječe iz nanovo prireiene hiše, gocpodarskega nosioci? sadne^a VTta in rt'ive, posebno pjipr3vno za letoviščarja, vpo« ' oienca, gostiiničarja, se zamenja za hišo v večjem kraju, trgu ali me-hi NasTov pove uor. SI. Nar. 1790 Mm w$i ea^BodiTna b^J:m? obrtniku posoditi 1500—20 0 K za pomoć 2.i pričetek njegove obrti? Povr-nieno dobi tekom h mesecev z obrestmi vred ali nozneje; tudi poro*a «1 iz-klju("ena. Dopisi na unravništvo .Slov. Naroda" pod *ifro .ovjna pemoC*. 1673 iHllllfl PDOHn! kuMiiv zasebni urednik s stalno služb^ 4H0 K na me-sečno in zav^rovano penzijo, 10 0TO kron premo2^nta, 43 let star, lene zu-naniosti. Se fant. zdrav I ti čvrst, v vsakem oziro soliden, tiezen in do-bree;a srca, se razime na kmetijstvo n trgovino t$če tem potom radi po mamkanja znania rridno, varano in razumno drufico. PremoZenje, starost in stan po iranska stvar, 'pnkupljiv značaj, dobrol a dve pollitrsk« stcMen:d franko z % boičkom vred zi 60 K Beaatifkt ■•HL paicak na grašiiii GotM pri Koajicafi, Stajeria«. Ktfor ima umetne zole in zolovlo naj jfb tako? rekomandirano poSlje Spectatistti Franka v Oradec, (tras), Tanaitlplato 9. Piačam 1 K do K 1 50 za zob In takoj po sprejemu zob poSljem «ienar. Pošr nina se povme oosebel- 1713 »hMaj se sprejmejo gospod je. Na-IliN sk>v pove upravrtiitvo .Sk>-venskega Naroda«. 1690 flm mmar lahrk, malo rabljen, je nali) t UmlU predai. Gesta aa Loi# It. 32 Tni«v*-Llafttjaaa. 1723 alUlil MAfllia Ugotiu* * seaci Sever * Ktflp., LjBbljifli, 1670 MitđUlllKllllllJa ne službe. Naslov pove I upravmStvo SI. Nar. 1617 Baiknnu, Dunaiska cesta dne 13. t. m. ob 10. uii do oludne. Pi&mene ponud&? na iwav. Slo\fen-skega Nar. pod „Rafaer/1676". Io76 t rdki F. PnmoMč, mizarstvo in pakete, Tfnovski pristan 4. 1662 Wm nnfriln in ^OTiunski denar ku- IU ilU jližjIlJ pujepo nafvISiem kurzu trgovska agentura v Sođoi slici 5, L oađ. 1473 f(fAf)ff za fotografsko obrt, se takoj JlcuEL spreime pri fotografu Hug >n Hiibscner, Ljubljana, Gosposka ulica 16., poleg Kr ževniSkc cerkv?. 1703 Mt ratr^h^fiifi za tovarne in indu-... #\}[\Ć\1jI Jlfi -at. obrate dobav ja -recii-:!' i trgovna Valent'n Urbenćfč. Ljubljana. Fraoćevo uibrežje št 1. 1461 Troavd i gostiisitaiji! vinorvb'eio,, crveno dobavlja po dogovoru na veliko Nis'ov pove upr. SI. Nar. 1661 Ifo!iafln!fld zn2m;la do-sedsi P'sarna okratnega g'avarstva, ođđa takol v na]em Posojllulci t C#l|a- I6ob Jjtt« ffohfn kupuie v vsaki množini UiU jIcuIU no dnevni cenl droger ja .Adrija' v LjubMani, Šeleu^urgova ul. ^t. 5. Moiko kolo je napredaj ravno Um. 1665 Cnn V Ranrafin Sistemu, ki mi pre-JUU II UdlJiaUC skrbi moderno stanovanje s 3 sobami (rodoina 3 oseb) Pismene ponudbe pod .Gradec/1692* na upr. Slov. Nar. 1692 i ____r__________________________________________________ Ifahariri tzur;ena v gospodinjstvu UaUCliU, in ki bi kuhaia za uradn*-ke ter posle, se sprejme. Ponudbe na oskrbnistvo gra&ine Loka pri Žusmu. 1609 H2fil3?an3 stanovanle 2?°^^ nje lahko b?ez penla in kuhinjske po-sode, se Ute. Pismene ponudbe pod ,D*c sobi ia kablija/!S07a na upr. »M. Naroda«. 1807 Rri ni Rlfllfn "ovozgrajena, enonad-UUd Ud DiKullt stropna. v rritličju z lokali, pnmernimi za trgovino ali co-stilno oz. obft, 2 vrtom za K t5000 Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „F. E. 17S,L-7IS7M 1271 Vet krolalltili poKoikiT fnVo^o deio tn ta eaca, nad !5 let starega snrejmem. Milan Canlar, kroiač čast-ni§ke opreme dravske divizije. Belgijska vo;aina, cbekt X, Ljubljana. 1720 vn« z 8—10 sobami, velikim vrtom lilflf in poieg nekai polja in travni-k->v ali pa nunjSe posestvo se takoj kupi v gotovini ali pa vzame v najem. Bled alt obližje Novege me;ta imata prednost. Pismene ponudbe na uprav. Slov. Nar pod .Peleg vrta 1680*. nilll, šiljarn po povzetju poštninc prosto ter franko za boj ek. Pri odje-mu več orig nalmh zabojev popust. Dalje nudim tudi večjo mno2no zelo dobrega maSCobnega mila, ter nsd 1UO hekto hrastovih sodov Tvrdka A. Katlii, Ljubljana, Kartotska cesta 15. 2bntit rrvrin't zmožni slovenskega RUDI IlillD U in nem^kega jezika v govoru in pisavi, perfektni v tesno-pisiu, izurjeni v obraCunaniu delav-sklh zaslužkov, so oproiaeta s 1. marcem t. 1. ZaČetna ctaća K 100 — mesećno poleg prostega stanovanja, fazsveiijave, kuriave in hrane. — Ponudbe na osirtaiStro grašćiie Loka pri ŽMBH. 16U7 B!anafiif3rta v<§ia slovenšCine »n DlBUfljIilOlilvt nemščine v govoru in pisavi, so »prejm« s 1. marcem t I. v trgovino z meSanim b'agom. Prosta hrana, stanovanje, razsveilja/a, kui-java ter 100 K inese^no. Popoinoma zanesljive moč, ki vloZijo K l(X0 — kavcije, ali lahko doprineseio revers, nat poSljeto posudbe na oskrbništio gTattite Ltka tri Žasaii. 1603 ini a mu ^nia,£?V£ Slov, Nar.___________________IMS nm već seZnjev (Klafter) suhih pro-illld dani v Ljubljani. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 1683 SiaJj Hruitil._________________1614 (IHnitri wmih\b dobro obranjen se OlTOtH TOZllCL pr«đa. Kje, pove unr • Slov. Naroda\_________________W91 »SzraSTtoiiBl. SSr^Srsrc koj proda. Resljera cesU U/U. a«4*tr. 16« iVitata ham ca 20° k? nanro<3li- UljDoia UOJla Cena po dogovoru. — Pismene ponudbe pod »Barra/ltM" na upr. Slov. Naroda. 1693 tfrnirf dobro izurjen. ki zna vsako Al li]dU deio v sivar.ju se takoj sprejme Spreet je na Pragerslcem pod imenom F. JI. it 68. 1562 Virhifl na drobno in debelo ter sve-UalUllf tiljke razpošiMa točno proti DTfdplačiiu trgovina Martia Šamer. Kt* ojice. 10c8 Sedlo poroii, '"SS»5 treonim se ceoo proda. Naslov pove upr. Siov. Nar. 1719 nn'nnffiFna 2 enoletno sodnij. prakso UU^PUCilUa leli primerne tiitbe. Cenj. Honujbe pod .Taioj/1731* na uprav. Siov. Naroda. 1731 Vfannvanio 2""3 sob s kunff|i° •**• đluUUiallJC mirna stranka treh oseb. Namesto denarja da tuđi zivež. Ponudbe pod „žiTci I74f*4 na upr. Slov. Naroda. 1749 Dve leno w&\mi\ solil ?e.eS lučio iščem s 1. marcem za novopo-roCenca. Pismene ponudbe na uprav. Slov. Nar. pod .Dve sobi 1682a. lesBi ilrmnlillišSiaiTJa pisarniškth poslih, želi prcmenitl službo. Pismene ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda' pod .Gorica 1674*. 1674 ffnhsrin samostojna. vaiena tudi [\UuuilL0, poijskega dela, se sprajmc takoj t slaibo u deželi. — Ponudbe z zahtevo plaće pod »taniostojoa 1718* na upr. »Slov. Naroda". 1718 Krasno ?etje ^aooraaie ^1"^ se zamen a proti manjSemu 4. sob. Pojasn Ia: Mestni licej soba 11, od 10.-12. dop. 1618 Trionki pomotnlfe. ^L^^L Diagom in železnmo, 'najraje v mestu Donudbe na unravništvo Slovenskega Naroda pod .Trg. pomoćnik/III I* 1611 Pisemske zoanke isssr^jJS: italijanske vseh vrst kupujem po naj-višjih cenah. Cene event. vrord na A. Weisz, Briefraarkenbaađlaog, Daaaj (W»ea) L. Adletga—« 8.____________84* Dekana Ini Vrani! UJZT £: pnle sve vrste sira in skute (topfen-s\i) maslo kuhano in surovo. Po ude orosim slati na gornju mlekarnu sa cenama i kol Činom. 1615 CtnnvmTO konjski in 2lvlnski hlevi, JlrUlUfOlljc, event z živino, krmo in srelio ter vso opravo vred se oddajo v Ljubljani. Ponudbe pod „Neri** na upravništvo Siov. Naroda do 15. fe-bruarja 1919. 1753 Cvfl79 W\tl v originalnih zabojih a dfCta lOjU 1430 komadov proda po 64 vinar jev 1 komad pri osebnem nrevzemaniu ali plačtlo naprej Eai. Smp-paar. Rogatec Sp. Štajersko. 143^i (IcVrhnik z ^°^r'm' spričevall in pra-Uofllilllll kso, izurjen in sprakticiraa, tudi na parni ža^i, vešč slovenskeg*, hrvatskega in srbskega jezika, lice slnžba. Nastop tako}, plača po dogovoru Ponudbe ood „Oskriaii71732** na upr. Slov, Naroda._______________1732 Rte se steuovanje s.J.^Ir'tS in elek'rično lučjo, najraie izven mesta Srranka lahKo stanuje v stano-novanju do prevzetia. — Pismene ponudbe pod .Deiela 1422* na upi. .Siov. Naroda". 1622 ffnntnrietinia z daIigo prakso, steno-ilDDIUIilllDJd tipistmja, slovenskega tn nemškeea jezika popolnoma zmo-2na, sa) lito za tovam Sko podjetje. Reflektantinie, ki so poleg tega veSCe tudi hivašCine imalo prednost. Ponad be pod .Takojiaji aastos/IMS' na upr. Slov. Nar. 1696 DrnitSI W * vcč P°rcelana, tudi staiin-riUUa AC. skega, kuhinjska posoda, stenske ure, svctiljke, krasna damska peruanska mantnja,2postelji zv)ožW, več žimnic, blazin, 2 omari, dekora* cijski divan, starinska omara, lepa toaletna mišica, podobe, več odef, sre-brnina, starinska siebrna pendila. Ra« di odsotnosti lastnika v ponedeljek, torek, sredo (10., 11., IZ t m) od 9.-1 >. in od pol 3. do pol 6. ure Mestal trg 131, tez hodnik 1614 Stanje vlog fe saaialo kraćem meseca iul|a 1918 E 280,000400*—. Olavnica S 809000.000«—^ ^- Ceška indnstrijalna banka m Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. VaakovrstBO kaateo traasakol|«. Vaakovrstne bančite transakcije. Stran 5. »SLOVENSKI NAROD- dne li. febraarja 1919. 85. stev« Zivo apno, porfland cement, zidno opeko v ctlih vsgooih dobavlja Dajecoe)c tvrdka 146C Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo narežje 1. ■•* Za sobnoslikarska dela "•■ ee pHptr«6a FRAli AMBROZ, Rimska cesta 11. ^________Sprcjeiaa tuđi dela na dcžcH. Icvrftitev U>'nMt imeme ceoe, 1744 Fin®, moćno slivovko raspoitl]« po selo niski erat vsako mnoiUis tvrtka Mihael Omahen, Višnlagora. Proda se nekdanja ijiUa predlloica Poslopje z obzirni stavb 5Či leži tik fflavnega kolodvor* v Lmbtjani. Pro djim pokoji se poizveio v Ljubljani pri Zadra!a 1 ooatrall, M krt*** »r^*"^ « plartiar to Niar ss prod« iz rlžcvc siame K 2 3 . iz pri- ^m . ^^ Liiđt we ostile vrste kcrtateikcsi bli- . . M . J , ._, a Cenc franko Zagreb. taT Weitt «**nanja, da Se vedno dela s pristnlm • 4> *g. bgfek, Jareiicefa ml a. Po5il»»mo blagom tuđi po pošti po novztttu. 117) Uršhmv tmimm. laiinii «•»«. HT NAZNANILO. ^ PodpUana vljudno jivljata slav. občinstvu, da otvorita dne 15. tvetaaa 1919 .Hotel fn restavracijo Unton" (preje Erzherzog Johann» v Maribora. Istočasno sagotivijat« vsem cenjenim gostom postrežbo vedno z najbotlo kuhinjo in pr^ovTst.iimi vini tako tjdi ie z vedno snažirmi hotefsklmi sobami. Blagovoljnega ooiika ter naHonjcnosti prostč vdana 1805 _ Ciril in Roii Tratnik. Franc Jenko Ljudrnila Smrekar zaročena. škof}a Loka. LttHa. V'Mkc^a d tavljana kraljevine SHS dol*nost je, da se zanfma za javr-a vpra«ania. Demokratsko glasilo za kultu o, politiko, gospodarstvo in socijalna vpfaianja je polmes^ćnlk „RAZMAH". Ta rcvi;a začne izhajati v februarju !n bo pr!naS«U prispevke najbolji ih sil mlade mgoslovanske demokratske generacije. Kadi draginje papir]* In visokih tiskarskih stroSkov bono tiskali le toVko izvodov »RAZMAHA", kol'kor bo prigiašenrh naročnikov. 7ato prosimo, da se narcK*nrkl bre* o<*lo^a oglasijo. Kol rnJni^sečmk bo stal .RAZMAH' do konci teko'ega leta 26 K. Naročiia »prejema Tlakova« tmšru^m v Lobllftct S#tfaa *i/«a i. 17H Jednokratna ponuda! Samo za velike kupce! i 46.M0 fef. tmjue aljcM t«j< ta tereta« kala I »0.000 k* atfsft t}aima OLMt lf. tpretara ■ kmtq I9.0M H*. ••Rtore sr]eHf M.a«f Ht. Ijafttaa f kafa SM.«00 kf. nfdj^t k«)c a atvla« M.M0 U tail«*Mg flraiH :0.M# kg. tfckatafce kaje ta a^lac, flirt iakako ««.aat . t«l«aax! rrw -5.M0 . slkattva F-t- 90« kK. sa«akaa4e ttrftia«vaff alja U,»#O . vrevoK «f)» iM.aaf k««. lianlh kalija creaK tfakeko crse t«.0M . dP^ar «}a 3JM0 Ht. kala«« ijaMfla 2M0» • vsMlfaanitl ka« I nt in%e natf MaJMa, llralM, kaj« i !§.#•* . streme anfl lea. - teks. rebe vrsaaja se ai vrla paTaltac lOtOf m tmu «ja«tfla dfcac Upitati na tvornKko zastiipstvo A. Rein, Zagreb, Trenkova ul. br. 12 OMOJaVH «W — «!• I Gonilni jermeni Pikovi za (vitola - Transportni trakovi — impregnirano, iz čistih platnenih nili — Podietie sa industr. potrebšiine KA1TN6R&C0., Gradec (Qnz)Z3. Dpb^rnmo v$e tehnifne predmete. Izvozirfce preskrbimo m». A 87/18 1804 Meli * dražba nepreniOiiL Pri okrajnem sodišču v Kon)lcaii, in sicet na licu mesta v Zrelih -Laš-berg »o po prošnji »astnikov đc«tirxv Josipa Prrskcrja iz Z»rc-Lu*berg rapro-daj sled^e ncnrcmi^nfnc, za katerc so se ustanovile pr stavljene lxk!icne cene tolesnle« sa prenosi na lalmnieai poatafl tala« pri C«lfa. s afla« svesanaga nasipa In ta>lt)tQl>€ton«fcega pođvo^ntga noitn, kakor tuđi posip c«le 4^/4 km aalaa iateialtaa proga Sabakorca ttlac, s arasmosaai. Radi potrcbnth informacij, oziroma splošne^a nacrta o načinu lzvribe gradnje ter tlorisa M omenjeno postajallšče, se vabilo interesiram stavbn! podjet-niki, da iste zahtevajo pismeno ali osebno pri nodplsanem rudarskem oskrbništvo. Baidarako oskrbnižtro SHS Zabnkovca _______________________dae 7. svezan 1919._____________________1796 Vabilo na subskripcijo. Ustariovi se ajaar delalika družba „Triglav" ~Wl xa tsaalavo ittne kava ia saantb kovserr. Delnice so po 5OO kron. Vabite se, da se udeležlte subskribcije in da samo prijave nošljite na predsednika prlpravljalnega odbora g. Fr. Cerarja. tovarna. ja v Domžalah, 'nesek se bo lahko pozneje vplačai Ako oa hočete rod^Isani anesek takoj TplaCati, pošijite prijavo in znesek Jadranski banki v Ljubljani, ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubitani. Za pripnvljaJni odbor dehHike druJbe .Triglar* : Fr. Cerar. M. eo?ttae«i-. T r»ratini. CCVlji tovarne PGter KOzina A Ko. at mmfhmmfk^m^ tevva, a+k« In lak«vaaa nanfa m ■■nlatlml podplati a« doka 90 daavnlh eanak« Trptžrrt rlmaM te ftne teletine z oumUastiml pedptotl po L IC 8S*— za motke, K 73*— za ženske« A %^> «-^ uubliana «*£ —■ .aaaM».^aaafc^aak ^_—.^—^^—-.— — . ^bk ^aaK ^saar ! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani i aar p**m«f i»m<« «,aaa*aa.. uro*. MF" ltlllatlCWa UUtB ftOV« 2* ^aV »ar «wnwrt t—di 4,000.000.. itro«. mm Poalo iwlni*• ^JS^nOstnih papiriev, valut vloge na kniiiice in teko« račun _» „«xUt>»r*7Z*KQtr>iT* -^ proti iModnemu ooroatovaiiiu. I «f^F ¥SaKOVr9ine IVKCUIIC. ^P^