itevilka 43 • leto KLU • cena 1.000 din___celle, 27. oktobra 1088 ^oi^ednik je filasilo občinskih organizacij szdl celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec naslednjih dneb se bodo v številnih krajevnih skupnostih širom Celjskega spomnili padlih in umrlih ter njihov opomin počastili z žalnimi slovesnostmi pri spomenikih NOB. V večini občin pripravljajo osrednje občinske komemo- acije, med katerimo bodo največje v Celju na Šlandrovem trgu, na Stranicah pri grobovih talcev in na Titovem trgu Titovem Velenju. Pri organizaciji bodo tudi tokrat levji delež nosile borčevske organizacije ob pomoči krajanov in nladine. Podrobnejši pregled žalnih slovesnosti ob Dnevu mrtvih na Celjskem smo pripravili na strani 5. Foto: EDI MASNEC Parada novih filmov Teden domačega filma ponuja na ogled in v oceno 16 novih domačih filmov. Stran 8. To so zdal vsi VipotnikovI otroci Tri sirote so našle topel in varen dom. Stran 12. Ali Celje potrebuje šolo in učitelje po meri otrok? v prvi razred je komaj zapihala sveža sapica. Stran 6. Duga in Večernji list o Ceijsifem Prav so imeli kolegi iz itarta, ko so pred časom za- lisali, da - vsaj v Jugoslavi- novinarstvo še nikoli ni lilo stroka (»profesija«), emveč kvečjemu poklic »zanimanje«). Zato se do- !aja, da novinarji iz drugih vpublik pišejo o našem ob- Ibočju, pa izbirajo netipične irimere za predstavljanje ^a konca Slovenije ali pa Nšejo o stvareh, ki jih ne taumejo. Zadnja takšna tianka sta bila objavljena ' Večernjem listu in Dugi, 18. in 15. oktobra. V Večernjem listu so pisali > delavcu Železarne Štore, ki pzlaga, da nekateri delavci e drugih republik tu še ved- lo žive v barakah, Slovenci bi najraje videli, da bi se 'Bosanci« vrnili domov. Če >i v Večernjem hstu s takšni- mi primeri radi ustvarili do- ločeno mnenje o Sloveniji in Slovencih, je to seveda nji- hova poklicna odločitev. Na- ša, strokovna, je, da ne bomo izrecno rinili v prvi plan pi- sanja o tisočih prišlekov, ki so v Celju - tudi v Štorah -, Velenju in še kje pričeli kot sezonski delavci, si nato z vestnim delom prislužili stalne službe, ustvarili druži- ne, dobili stanovanja in tu ostali kot enaki med ena- kimi. Bora Crnčevič pa je v Dugi objavil članek »Srbi ne bodo umirali za Gorenje Velenje«. Med drugim pravi, da je na- ivno verjeti, da bodo Srbi umirali za Gorenje Velenje ali da bodo prispevali Deča- ne (in vse, kar se pod tem razume!) za žrtvenik upanja v hladilnike (vsaka jim čast - pravi kolega Bora -"toda malo so hladni, tako hladil- niki kot Slovenci!). Naprej se sprašuje, ali je srbsko vod- stvo dobilo kdaj podporo slovenskih veUkašev zaradi nevarnega in tesnobnega Kosova. Pri omenjenem članku gre očitno še za en poklicen pristop - ki seveda s stroko nima nič - katerega edina odlika so sočni izrazi. Dugi seveda ne bomo doka- zovali, da gre pri hladnosti Slovencev le za treznost, pri Gorenjevih hladilnikih pa za kruh za delavce - tudi tiste iz drugih republik. In ko smo v Novem tedniku pisah o slovenski (Gorenjevi) pod- pori Srbiji (naložbah v tovar- no in servis v Djakovici), smo temu rekli le »neposred- no gospodarsko sodelovanje z nerazvito pokrajino«. Kot terja stroka. Zdaj nam seveda lahko v Dugi in Večernjem listu ta- koj vržejo v glavo pisanje v Mladini, ki s stroko tudi nima veliko opraviti. Ampak potem bomo nad hrvaškim in srbskim novinarstvom - ki sta v preteklosti dala ve- liko briljantnih peres - po- vsem obupaU. BRANE PIANO Tržno gospodarstvo brez Iconifurence Ob podpiranju tržnega go- spodarstva se najdejo tudi de- lovne organizacije, ki bi še naprej rade poslovale brez konkurence. Komunalno obrtno podjetje Šentjur je enovita delovna organizacija, ki je registrirana v podskupi- no dejavnosti »proizvodnja in distribucija vode«, hkrati pa opravljajo tudi gradbeno obrtne dejavnosti. Komunalni obrat delovne organizacije je torej za šentjur- sko občino posebnega družbe- nega pomena in naloga gospo- darstva je, da mu stoji ob stra- ni in pomaga v težavah. To pa še ne pomeni, da bi morali Šentjurčani zagotoviti tudi gradbeno obrtnemu obratu po- sebne delovne pogoje, ugod- nosti pri pridobivanju naročil za dela in podaljševati rok za sanacijo poslovanja v nedo- gled. Vršilec dolžnosti direk- toija te delovne orgcinizacije je namreč prejšnji teden člane občinskega izvjšnega sveta za- prosil, da pomagajo delovni or- ganizaciji zlesti iz izgub in okrepiti poslovanje prav na takšen način. Pritoževal se je, da je pri gradbeno-obrtniških delih v šentjurski občini prevelika konkurenca in da na primer stanovanjska skupnost rajši zaupa obnavljalna in vzdrže- valna dela v stanovanjskem fondu obrtnikom ali delovnim organizacijam iz drugih občin, na svoje, »občinsko« Komu- nalno obrtno podjetje pa po- zablja. Brez konkurence ost^a le še njihova pokopališka služ- ba, je bilo še shšati. Poslušalci pa smo pogrešali vs^ nek^ besed o kakovosti njihovega dela, cenah storitev, spoštovanju rokov, v katerih n^ bi zaključili prevzeta dela, in, ne na koncu, tudi o tem. kako izkorišča o notranje re- zerve, kaj so storili za boljšo delovno disciplino, če že pojas- nila, zak^ v šentjurskih gospo- dinjstvih plačujejo četrti naj- dražji kubični meter vode v Sloveniji, nismo bili deležni. IVANA STAMEJČIČ Spomnili so se bitiie na Čreti Prvi Štajerski bataljon je 26. oktobra leta 1941. pri Katarini na Čreti ustavil prodiranje nemških policijskih enot. V več kot triurni bitki je odbi- jal srdite napade Nemcev, ki so se zaganjali proti partizan- skim položajem. Bataljon se ni umaknil niti za meter vse do noči, ko so se Nemci umaknili z velikimi izgubami. V spomin na ta dogodek so se v soboto dopoldne na Čreti zbrali delovni ljudje in občani, borci in mladina iz mozirske in žalske občine, slavnostni go- vornik pa je bil predsednik OK SZDL Žalec Milan Zupane. Govoril je predvsem o seda- njem aktualnem družbenopo- litičnem trenutku, pri nas in poudaril, da tudi na našem ob- močju popolnoma podpiramo slovensko politično vodstvo. Lep kulturni spored so pripra- vili mladi iz Braslovč in Mozir- ja, še živeči udeleženec te slav- ne bitke Ivo Zupanc-Ludvik, pa je na kratko orisal potek te znamenite bitke, ki je porušila mit o nepremagljivosti nem- ške vojski. JANEZ VEDENIK Milan Kučan bo odprl TDF Letošnji Teden domačega filma bo v torek, 8. novembra 1988 zvečer v celjskem kinematografu Union odprl Milan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS. Osrednjo sloven- sko filmsko manifestacijo bodo letos začeli s sodobnim filmom Odpadnik, ki ga je režiral Božo Špr^jc. TDF pa je doživel zadnje dni še eno prizn^e. Jugoslovanski komite za film in televizijo se je odločil, da bo TDF potekal tudi v znamenju Evropskega leta filma in televizije. J. V. Medvedek v zameno za tank Občinski center klubov je skupaj z občinsko '^ezo društev prijateljev "ladine žalske občine '.'^jšnji petek pripravil ak- '^o uničevanja vojaških ^ačk, ki sodi v vsesloven- aktivnosti »preženimo ^ače nasilja in smrti«. Mladi so nameravali akcijo •hiranja, uničevanja in za- menjevanja vojaških igračk ^ miroljubna igrala pripra- pred žalsko Namo, kjer ^ 'ahko malčki tudi risali na ^falt, vendar jih je dež preg- p v predprostor kulturnega Ocenjujejo, da je tudi ^aj akcija lepo uspela, saj I zbrali več kot 15 kilogra- JJv plastičnih pušk, pištol, ^Kov, frač in kar je še po- militaristično obar- igrač. Mladi so posta- stojnice, saj so na prvi sprejemali vojaške igračke in jih poskušali preurediti v miroljubna igrala, na drugi stojnici so tiste igračke, ki se jih ni dalo preurediti, zame- njali za nove, prijaznejše, na tretji pa so malčki s pomočjo klubovcev lahko prodajali in kupovali rabljene, a lepo ohranjene igračke. Med samo prireditvijo, ki so jo organizatorji popestrili tudi z družabnimi igrami, so otroci oblikovali veliko pla- stično skulpturo, sestavljeno iz vojaških igrač, ki je zdaj razstavljena v prostorih ob- činske konference mladih v Žalcu. Zbrane vojaške igrače pa bodo organizatorji v teh dneh prepeljali na zbi- rališče Dinosa, kjer jih bodo uničili. ^ ^ IVANA STAMEJČIČ Foto: LJUBO KORBER 2. STRAN - NOVI TEDNIK rarn 27. OKTOBER Vrenje, ki odpira nove možnosti Antirej Marine in IVSilovan Zidar na oiiisliu na Šmarskem Andrej Marine, član Pred- sedstva CK ZKS in Milovan Zidar, predsednik sveta za družbenoekonomski razvoj pri Predsedstvu SR Slove- nije sta minulo sredo obi- skala občino Šmarje pri Jelšah. Ob tej priložnosti sta si ogledala novi poslovno-tr- govski center v Rogaški Sla- tini, se ustavila v Slovinovi temeljni organizaciji Vital v Mestinju in nadaljevala pot do nove predelovalnice groz- dja Hmezadovega Kmetij- skega kombinata Šmaije v Imenem, Zdravilišča Atomske toplice v Podčetrt- ku in Atomske vasi ter do Spominskega parka Trebče. V Vitalu Mestinje so vodilni delavci Slovinove temeljne organizacije oba gosta sezna- nili s potekom sanacije toz- da, ki je še predlani posloval v tolikšnimi izgubami, da mu je resno grozil stečajni postopek, letos pa že ves čas dela brez izgub oziroma s so- lidnim ostankom dohodka. V nadaljevanju sanacijskega postopka je na prvem mestu reševanje problematike, po- vezane z zastarelo in iztroše- no opremo polnilne linije, zaradi česar se danes pojav- ljajo pogosti zastoji v proiz- vodnji. Ena od pomembnih Vitalovih razvojnih nalog je tudi prestrukturiranje proiz- vodnje, da bi bile zmogljivo- sti pri predelavi in koncen- traciji skozi vse leto zasede- ne oziroma porazdeljene. V Mestinju so do konca sep- tembra pri polnilnem pro- gramu povečali fizični obseg proizvodnje za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim de- vetmesečjem, predelava pa bo letos za okoli trikrat večja od lanske. Andrej Marine je pestro naložbeno aktivnost v občini Šmaije pri Jelšah označil kot vrenje, ki odpira nove mož- nosti za zaposlovanje in smo- trno izkoriščanje mnogih na- ravnih danosti. M. AGREŽ Zanimanje za volilne nostoplce Na ceUsItem območiu so na oltčinsidli itandidacHsIfiti konferencali poUprli predvsem Igorja Bavčarja v zadnjem tednu so se tu- di na celjskem območju zvr- stile občinske kandidacij- ske konference, na katerih so se odločali, koga izmed predlaganih možnih kandi- datov za člana Predsedstva SR Slovenije bodo podprli. Udeležba delegatov je bila dobra, manj pa je bilo raz- prav, saj so očitno vse pove- dali že na temeljnih kandi- dacijskih konferencah. Ocene temeljnih kandida- cijskih konferenc se po obči- nah razlikujejo. V Celju, kjer so bile v vseh krajevnih skupnostih in dveh tretjinah temeljnih organizacij zdru- ženega dela, so bili zadovolj- ni z vsebino, ne pa tudi z udeležbo. V Veleju, kjer je bilo 120 temeljnih kandida- cijskih konferenc so bili za- dovoljni z udeležbo, menili pa so, da so bili roki za izved- bo konferenc prekratki in ocenili, da sredstva obvešča- nja niso dovolj "bbširno spremljala temeljnih kandi- dacijskih konferenc. Več za- nimanja občanov za vključe- vanje v volilne postopke so opazili tudi v drugih občinah na območju. Na temeljnih kandidacij- skih konferencah, ponekod pa tudi na občinskih, so za- beležili tudi vrsto imen ljudi, za katere menijo, da bi lahko opravljali dolžnost člana čla- na Predsedstva SFRJ iz Slo- venije. V Celju so se na 170 gla- sovnicah kar 126-krat odloči- li za Igorja Bavčarja kot naj- primernejšega kandidata za Predsedstva SR Slovenije. Ostali možni kandidati niso dobili potrebne večine, še najbližje je bil s 74 glasovi Dane Melavc. Na temeljnih kandidacijskih konferencah so za člana Predsedstva SFRJ zabeležili tale imena: Milan Kučan, Jože Smole, Janez Stanovnik, Miran Po- trč, Herrnan Rigelnik, Ciril Zlobec, Živko Pregelj, Ciril Ribičič, Mojca Drčar-Murko in Franc Šetinc. V Laškem je potrebno ve- čino dobil prav tako le Igor Bavčar. Zanj seje odločilo 24 delegatov. Za člana Predsed- stva SFRJ so na temeljnih kandidacijskih konferencah, ki se jih je udeležilo približ- no 1300 občanov, predlagali Janeza Stanovnika, Mojco Drčar-Murko in Staneta Do- lanca, na občinski pa so do- dali še Andreja Marinca in Marka Bulca. V Mozirju so se odločili za dr. Ivana Ribnikarja in Igor- ja Bavčarja. Za člana Pred- sedstva SFRJ so evidentirali Milana Kučana, Janeza Sta- novnika, Marka Bulca in Mi- rana Potrča. V Slovenskih Konjicah so podprli Igorja Bavčarja, kije dobil 45 od 64 možnih gla- sov, in Živka Preglja, ki je dobil 41 glasov. Za člana Predsedstva SFRJ so evi- dentirali: Janeza Stanovni- ka, Milana Kučana, Jožeta Smoleta, Marka Bulca in Zvoneta Dragana. V Šmarju pri Jelšah so se opredelili za Igorja Bavčarja, ki je prejel 66,6 odstotka vseh glasov. Za člana Pred- sedstva SFRJ so evidentirali Milana Kučana in Janeza Stanovnika. Na šentjurski občinski kandidacijski konferenci je 43 od 52 pnsotnih delegatov potrdilo za kandidata za čla- na predsedstva Socialistične republike Slovenije doktorja Ivana Ribnikarja. Za člana predsedstva SFRJ pa so v Šentjurju predlagali Mila- na Kučana, Jožeta Smoleta in Marka Bulca. V torek so v Velenju na zasedanju skupščine, ki seje od 129 udeležil 101 delegat, podprli s 86 glasovi kandida- turo Ivana Ribnikarja in s 66 glasovi Igorja Bavčarja za člana Predsedstva SRS. Med 27 v občini Velenje evidenti- ranimi kandidati za člana predsedstva SFRJ pa je naj- večkrat, kar 85-krat, omenje- no ime Milana Kučana, sledi- jo Janez Stanovnik in Jože Smole. Na občinski kandidacijski konferenci v Žalcu je dobil največ glasov in tudi edino potrebno večino glasov kot možni kandidat za člana predsedstva SRS Igor Bav- čar. Na seji predsedstva OK SZDL pa so kot možne kan- didate za člana predsedstva SFRJ predlagali Milana Ku- čana, Viktorja Žaklja, Jožeta Smoleta, Cirila Ribičiča in Mirana Potrča. Prožnejše usklajevanje pokojnin v začetku naslednjega leta bodo začela veljati spremenjena in dopolnje- na določila družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin. Postopek za us- klajevanje bo enostavnej- ši, usklajevati pa jih bo mogoče večkrat kot do- slej, celo vsak mesec, če bi to zahtevala gibanja oseb- nih dohodkov zaposlenih. Dopolnjeni družbeni do- govor omogoča tudi akon- tativno uskladitev pokoj- nin v januarju, torej še pre- den je opravljena dokonč- na uskladitev pokojnin za posamezno koledarsko le- to. Omogoča pa tudi more- bitno spremembo doseda- njega načina usklajevanja pokojnin med letom. Le-.te bi se lahko povečevale tudi z veljavnostjo za naprej ali kombinirano. S tem bi upo- kojenci ne bili na slabšem, saj bi bila ta morebitna sprememba izključno iz- vedbene narave. Vendar bo potrebno tako rešitev še proučiti. Družbeni dogovor začas- no ureja tudi uskl^evanje pokojnin, priznavalnin po zakonu o starostnem zava- rovanju kmetov. Te pokoj- nine se bodo usklajevale hkrati in v enaki višini kot vse druge pokojnine, ven- dar vedno za naprej. Prav tako bo začasno urejen na- čin usklajevanja pokojnin s pokojninskim dodatkom za nosilce partizanske spo- menice, narodne heroje in udeležence španske vojne. S tem bodo avtomatično v enakopravnem polož£yu z drugimi upokojenci, ne da bi jim bilo za to treba vsakokrat na novo odmer- jati pokojnine. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta bo pri- bližno dva meseca v javni razpravi. Del razlogov za spreminjanje statuta nare- kuje bolj smotrno urejanje samoupravnega delovanja skupnosti in racionalnejše poslovanje. Statut pa je po- trebno spremeniti tudi za- to, da bi uredili še nekatera druga vprašanja, za katera se je v praksi pokazalo, da niso najbolj domišljena. Z. S. Metka še enkrat na dnevnem redu Šentjur je bolj onesnažen in zastrupljen kot so pričakovali Delegati zbora krajevnih skupnosti pri skupščini ob- čine Šentjur so na zadnjem spomladanskem zasedanju sprožili vprašanje onesna- ženosti okolja, zraka in vo- de v občini, v torek pa so obravnavali poročilo komi- sije za varstvo okolja, ob- činskega inšpektorata in iz- vršnega sveta o tem, kakšno je dejansko stanje. Iz poročila komisije so ugotovili, da sodi Šentjur z bližnjo okolico na 12. me- sto v republiki po onesnaže- nosti z žveplovim dioksi- dom, kar je Sentjurčane, ki so vse doslej živeli v prepri- čanju, da je glavni krivec za onesnaženje v njihovi občini celjska industrija, bolj kot ne presenetilo. Ugotavljajo pa, da bi večino vzrokov za onesnaženost lahko odpravi- li brez večjih naložb, saj de- narja za gradnjo centralne či- stilne naprave v občini še dolgo ne bodo zmogli zbrati. Na slab zrak in onesnaženost okolja celjska industrija vpliva le na območju Prose- niškega in Dramelj, drugod v občini pa imajo svoje kriv- ce. Med največje prištevajo individualna kurišča in blo- kovne kurilnice, kjer pa bi lahko s pravilnejšim nači- nom kurjenja onesnaženost močno zmanjšaU. Člani ko- misije predlagajo kurjenje velenjskega lignita, ki vse- buje dosti manjši odstotek žvepla kot premog iz Trbo- velj in Kreke, emisije v zraku pa se bodo zmanjšale tudi na račun stalnega vzdrževanja ternperature v kurilnicah. Šentjurski varstveniki okolja uvrščajo med ekolo- ško problematične delovne organizacije v občini pred- vsem Alposovo barvarno. Lesno industrijo Bohor in Kmetijski kombinat. V oko- lici Alposa ni mogoče pride- lovati povrtnin, prav tako pa zaradi'usedanja emisij barve v zraku že nekaj časa okoli- ški stanovalci ne morejo su- šiti plrila na prostem. Iz po- ročila mariborskega Inštitu- ta za varstvo pri delu in var- stvo okolja je razvidno, da sta način kurjenja in sama kurilna naprava v Lesni in- dustriji Bohor v skladu s predpisi in so v delovni or- ganizaciji pridobili tudi atestno dokumentacijo. Tozdu Klavnica in celotne- mu Kmetijskemu kombina- tu očitajo, da onesnažuje okolje z nepravilnim in ne- pravočasnim praznjenjem grezniških jam, zaradi česar prihaja do pogostih iztokov v Kozarico, ter razvažanjem gnoja iz kokošjih farm v naj- bolj sušnih obdobjih. Hkrati ta gnoj na polja odlagajo v kupih, kar povzroča, da se smrad, namesto nekaj dni, po okolici razširja tudi do dva meseca. V občini tudi ugotavljajo, da imajo zelo onesnažene vo- dotoke, saj so recimo ribe v vodotoku od Šentjurja do mlina Novak neužitne, prav tako pogojno užitne pa so ri- be v Voglajni in Kozarici od Sikovškovega mostu do so- točja s Pešnico. Delno bodo te težave poskušali v Šent- jurju omiliti s hitrejšim praz- njenjem Slivniškega jezera. Delegati so obravnavali tu- di fazno poročilo celjskega Zavoda za socialno medicino in higieno ter ugotovili, da sodijo Dramlje po onesnaže- nosti zraka z žveplovim di- oksidom v 3. razred onesna- ženosti, za ostala večja ob- činska središča pa je značil- no izredno veliko nihanje v stopnjah koncentracije žveplovega dioksida v zraku. V občini so odvzeli še 26 vzorcev živil živalskega izvo- ra in ugotovili, da sta na vsebnost antibiotokov, tež- kih kovin in pesticidov opo- rečna le dva vzorca, odvzeta na območju Proseniškega, ki sta vsebovala glede na dovo- ljene količine preveč kad- IVANA STAMEJČIČ O ukrepu družljenega varstva liodo sklepali na prihodnji seji IS Celje Celjski izvršni svet je na zadnji seji razpravljal o uresničevanju predsana- cijskega programa v Metki- ni temeljni organizaciji Proizvodnja tkanin. Ob tem je menil, da je nujen ukrep družbenega varstva v tej te- meljni organizaciji, vendar o njem še niso sklepali, ker še niso rešili vseh kadrov- skih težav z začasnim vod- stvom. Zato so sklepanje o ukrepu preložili na na- slednjo sejo. V razpravi so ocenili, da v Metki niso uresničili pred- sanacijskega načrta, ki so ga izdelali po izkazani izgubi v Proizvodnji tkanin ob kon- cu preteklega leta. Tako tudi po letošnjih devetih mesecih ugotavljajo enake težave: ne- gativni finančni rezultati in težka likvidnostna situacija, povezana z blokado žiro ra- čuna. Za razrešitev stanja bi po- trebovali približno 9 milijard dinarjev, 17. november pa je zadnji rok za deblokado žiro računa, saj sicer poteče za- konsko določen čas, po kate- rem je nujen postopek za ste- čaj. Na seji izvršnega svet so menili, da samo nova kj drovska ekipa težav ne L zmogla, če ne bodo dobili j| nančne pomoči. Na to je op^ zoril tudi direktor Metlt, Vladimir Simonič, ki je oc^ nil, da so jih zlasti prizadej majski ukrepi, na katere nis, mogli vplivati. S cenami rj sti stroškov niso mogli sle^ ti, pri tem pa nima težav ij Metka, pač pa tudi vsi ostat proizvajalci tkanin. Pestili S( jih tudi kratki plačilni roli za surovine, medtem ko s* kupci njihovih izdelkov plj čali v 90 do 120 dneh. Moral so omejevati proizvodnjo najemati vedno več kredj tov, ki jih je sedaj že za ve( kot 3 milijarde, obresti pa zj več kot 2 milijardi dinarjev Strokovni kadri so začeli.od hajati in kljub trudu v sanj Metki težav niso zmogli re šiti. Ker pa ocenjujejo, da j( program proizvodnje in s» nacije dobro zastavljen, me nijo, da Metka ni zrela za ste čaj in bi naj zato ukrep druž benega varstva rešil nakopi čene težave. K Dan, kakršen bi moral biti vsakdan Toliko spominskih dne- vov imamo, da včasih na katerega kar pozabimo, ob praznovai^u drugega pa se na prizorišču osrednje slo- vesnosti zgrne toliko blišča in razkošja, da na koncu lju- dje ne vedo več, kaj pro- slavljajo in česa se spomi- njajo ... Ob Dnevu Organizacije združenih narodov, 24. okto- bru, ni bilo nobene od obeh skrajnosti. Osrednja republi- ška slovesnost s pohodom v podporo obeh skrajnosti. Osrednja republiška sloves- nost s pohodom v podporo Odboru za varstvo človeko- vih pravic in njegove dejav- nosti je bila v soboto v Or- možu, kjer je zbranim klu- bovcem iz vse Slovenije spregovoril Janez Stanov- nik, v ponedeljek, na sam Dan OZN pa so v najaktiv- nejših klubih OZN pripravili krajše slovesnosti, pogovore ali okrogle mize o nalogah, ki klubovce čakajo v tem letu. BUšča ali bede torej ob Dnevna OZN ni bilo, bilo pa je toliko več prepričanosti, da so klubovci na pravi poti. Da morajo storiti vse, kar je v njihovi moči za varovanje bodočih rodov pred straho tami vojne, za utrjevanje ve- re v temeljne človekove pra vice, za ustvarjanje pogojev v katerih bosta obveljali pra vičnost in spoštovanje, za so cialni razvoj in boljše živ Ijenjske razmere v večji svo bodi. Na Celjskem večjih sloves nosti ob Dnevu OZN ni bilo čeprav prav letos praznuje mo 30-letnico ustanovitvi Republiške konference klu bov OZN, ki je bila neka manj kot eno leto v Celju Klubovci so ob svojem Dne vu razmišljali, zakaj zmanj kuje denarja za mentorstvi krožkov v osnovnih šolah zakaj tam, kjer krožki ostajajo, ni več denarja za na kup osnovne literature, za kaj se razmere zaostruje) prav v času, ko ni več vpr? šanje klubi OZN da ali ne? Odgovori na ta vprašanj seveda niso preprosti. Pi njihovem oblikovanju pa I morali upoštevati dejstvo, di dejavnosti, ki je v treh deset letjih spontano širila svoj vrste in zdaj v več kot 60 slovenskih klubih že združu je preko 10 tisoč mladih, n' bi smeli krniti s silo. IVANA STAMEJČK Sčasoma betonski stebri Delavci celjskega Elektra so ponekod v občini že pričd menjavati dotrajane lesene stebre za električne vod z betonskimi. Čeprav so betonski stebri bistveno dražji lesenih, se bo naložba dolgoročno izplačala, saj so betonsk stebri praktično neuničljivi, lesene pa so morali menjavat vsakih petnajst do dvajset let. bj Za boj proti sladkorni bolezni Oktober je mesec boja proti sladkorni bolezni. To je tu(J čas, ko se na občnem zboru zberejo člani Društva za bfl proti sladkorni bolezni celjskega območja. Tokrat se bod" sestali v četrtek 27. oktobra ob 16. uri v dvorani Medobči"' ske zdravstvene skupnosti na Gregorčičevi ulici 5 v Celj^ Spregovorili bodo o delu društva, ki združuje nek^ čez 40* bolnikov, pa tudi o tem, kako v društveno življenje pri . niti čimveč ostalih bolnikov. Na celjskem območju J' namreč več kot 7000 sladkornih bolnikov. Društvo jim pol^^ prijateljske medsebojne pomoči nudi predvsem vrsto str^ kovnih predavanj (na občnem zboru bo predavala dr. Nu^ Čede-Perc), pa tudi prijetne izlete. p rt OKTOBER 1988 rp ) Cinkarna uresničuje sanacijski program fako vsaj zagotavljajo njeni predstavniki Pred dvemi leti so v obči- pi Celje sprejeli spremenjen program ekološke sanacije Cinkarne, ki je v tem pro- gramu predlagala za pet na- log drugačne rešitve, kot so bile prvotno načrtovane. Ta spremenjen program so vnesli v srednjeročni načrt občine, pa tudi v družbeni dogovor o varstvu okolja, po informacijah na zadnji seji občinskega komiteja za urejanje prostora in var- stvo okolja pa je Cinkarna uresničila večino teh nalog. Po podatkih predstavni- kov Cinkarne so že zgradih. čistilno napravo za pranje razklopnih dimnih pUnov v obratu titanovega dioksi- da. Lani je ljubljanski Zavod za zdravstveno varstvo opra- vil meritve učinka čiščenja in ugotovil, da je učinek več kot 90-odstoten. Meritve je pregledal tudi republiški sa- nitarni inšpektor in nanje ni imel pripomb. S čistilno na- pravo so izboljšali zrak pred- vsem v neposredni bližini Cinkarne, zagotovili pa so tudi stalen nadzor nad siste- mom čiščenja. Od izgradnje tovarne amonsulfata iz odpadne žve- plene kisline so odstopili že pred leti, saj so ugotovili, da naložba ne bi bila ekonom- sko upravičena. Zato so se lotili nevtralizacije kisline v dveh fazah. Pri tem so do- bili vrsto stranskih produk- tov, ki jih koristno uporabi- jo. To velja na primer za ute- kočinjanje ogljikovega diok- sida, za kar imajo poseben obrat v sodelovanju z Zdra- viliščem Rogaška Slatina, ali pa za suhi led za potrebe hla- dilnic. Ob tem so v razpravi poudarili, da si mora Cinkar- na še naprej prizadevati, da čim več odpadkov iz proiz- vodnje predela in čim manj odlaga na deponijo. Ena od nalog je bilo tudi čiščenje odpadnih vod iz de- ponije trdnih odpadkov v Žepini, ki so ga medtem tudi uredili. Po meritvah Za- voda za zdravstveno varstvo Maribor deponija ne slabša več kakovosti Vzhodne Lož- nice, vendar se je v zadnjih letih njena kakovost precej poslabšala nad Cinkarninim odlagališčem, kar pripisuje- jo vplivu nije. komunalne depo- Po spremenjenem sanacij- skem programu mora Cin- karna do leta 1990 tud zmanjšati emisije žveplove- ga dioksida na 210 kilogra- mov na uro. Predstavniki Cinkarne so ocenili, da bodo ta cilj dosegli in vzpostavili ekološko-informacijski si- stem, s katerim bo imel Za- vod za socialno medicino iz Celja stalno kontrolo nad emisijami. Zadnjo nalogo čiščenja dimnih plinov iz ferosulfat- ne sušilnice pa so uresničili v dveh delih. Količine žve- plovega dioksida so zmanj- šali že z zamenjavo mazuta z zemeljskim phnom, drugi del pa predstavlja vgradnja čistilne naprave po mokrem postopku, ki je pred dnevi začela poskusno delovati. T. CVIRN Naša beseda naj zaživi v stavkih Revoiucija srca Na rob razmišljanja matere ob tednu otroka Bila so leta, resnično bila, ko smo neusmiljeno prega- njali socialno razlikovanje med ljudmi, le-to pa seje ve- čalo iz dneva v dan, iz leta v leto. Zdaj ga je toliko, da smo ob njem otrpnili in je že dovolj to, da živimo. Pri tem smo potrpežljivi, čakamo in prav nič ne zahtevamo. Predvsem pa ne večamo tes- nobe in ne strašimo. To je zdaj, v tem danem trenutku, najvažnejše. ' A če smo ljudje, moramo razmišljati ob pismu, ki je prišlo v našo redakcijo, v njem pa se neka prizadeta mati sprašuje, komu je na- menjen - teden otroka. »Zakaj sploh teden otro- ka? Mar zato, da otrok v tem tednu občuti toplino in Iju- \ bežen za katero čez leto ni časa zanjo? Mar zato, da si mati ali oče vzameta takrat dopust, kajti drugače hodita ' v službo, otrok pa v vrtec? Kako naj nudim otroku več kot zdaj? Komaj lezemo z denarjem iz meseca v mesec. Zakaj de- lavci ob tednu otroka nismo \dobili dodatka, da bi lahko svojega malega vsaj v tem tednu razveselili z igračo? In se res posvetimo otrokom. V petek si je veliko staršev iz Vitanja »ukradlo« ta čas in s svojimi najmlajšimi smo se zbrali ob 16. uri pred ah v ga- silskem domu. Najprej je vse otroke poz- dravila predsednica DPM Majda Polutnik. Nato je otroški pevski zbor iz OŠ Vi- tanje zapel dve pesmi. In po- tem so prišli na vrsto vsi otroci. Lahko so izbirali, ali bodo risali za mizo na papir ali s kredo po asfaltu. Imeli so tudi polne mizice dobrot, ki so iih lahko pojedli koli- kor so hoteli. Ko so bile ris- bice gotove, so že bile na raz- stavi, na koncu pa so jih do- bili za spomin na ŽIV-ŽAV. Najbolj korajžni so nasto- pali in zaplesali »gumitvvist«. Da se niso zastonj trudili, so dobili še nagrade. Nato se je začel DISCO ZA OTROKE, ki pa je kmaiu po- stal prijetno rajanje otrok in staršev. Mikrofon in izbira glasbe je bila v rokah otrok. Moram še povedati, da je bi- la zelo dobro organizirana varnost, saj je bil promet v tem delu zaprt, za red pa sta skrbela še pionirja pro- metnika. Skratka, to je bila priredi- tev, ki si jo še želimo. Naj bo to pismo le še vzpodbuda ti- stim, ki so prispevali k temu, daje prireditev res tako lepo uspela. Mislim, da ne bo nič narobe, če se v imenu tistih staršev, ki jim je pelo srce ob pogledu na srečne otroke, zahvalim prireditelju za ta otroški in naš ŽIV-ŽAV. Upam, da ta prireditev ne bo zadnja, ampak, da jo bomo lahko še večkrat pozdravili v našem Vitanju. Na koncu naj ponovim zahvalo, ki jo je na prireditvi izrekla tovarišica predsedni- ca Majda Polutnik vsem, ki so društvu omogočili prire- ditev. To pa so: Gasilsko društvo Vitanje, KZ Slov. Konjice, DO Merx - Blagov- nici Nova vas in Vitanje, Pe- karna Rogla, GG, TOZD Po- horje* Vitanje, Emona Zreče in VVO Vitanje. BREDA JAKOP, Paka, 4, Vitanje PRIREDITVE Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje tudi v ta teden preživlja na gostovanjih. Že včeržo seje predsta- vil na 23. Borštnikovem srečanju v Mariboru z Molierovim triptihom Zgrabite Sganarela, z isto predstavo pa se bo v soboto predstavil še ljutomerskemu občinstvu. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri gostovala folklorna skupina iz Kompol pri Štorah. Njihov nastop se bo pričel ob 19. uri. V domu kulture v Titovem Velenju bo jutri ob 19. uri predavanje članov šaleške alpinistične odprave na n^višji afriški vrh Kilimandžaro po posebni šaleški poti. Predava- nje bo popestreno z barvnimi diapozitivi. V knjižnici v Titovem Velenju bo prihodnji četrtek dr. Vekosfav Grmič na temo sociahzem in humanizem spre- govoril o aktualnih temah, kot so svoboda, demokracija in plurahzem. V Kljubu Mladinskega kulturnega centra v Cankarjevi ulici v Celju bo danes ob pol osmih projekcija video filma Red heat, jutri ob devetih zvečer se bo pričel koncert ansambla White špirit iz Kranja, v soboto pa bo plesni večer. V avli Terapije v Rogaški Slatini so na ogled hkovna dela nastala v okviru Likovne jeseni v Rogaški Slatini. Razstavljene slike si lahko ogledate do konca meseca. V galeriji knjižnice kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju je na ogled razstava grafičnih listov Noč meduz akademskega slikarja Apolonia Zvesta. Ra,z- stava bo odprta do konca meseca. Kmečka pokojnina Kot bodoča kmečka upo- kojenka se že sedaj sprašu- jem - mislim, da je takšnih več med nami - kako bomo živeli, ko bomo vse moči pu- stili na kmetijah, tako kot so jih naši starši. Sedaj pa lahko takorekoč životarijo s »prele- po« pokojnino - 8 starih mi- lijonov. Ce pomislimo, koli- ko so kmetje med vojno dali hrane partizanom, danes pa to v zahvalo. Mama velikokrat pripove- duje, kolikokrat je spekla kruh, ko so prišli borci. Če- prav je bilo pri hiši več otrok, so borci vedno prvi jedh. Prošenj za Zvezo borcev nista pisala, kot nekateri drugi. Danes pa sta oba stara 80 let in morata živeti s to skromno pokojnino. Ker je oče bolj bolehen, smo pred časom naredili prošnjo za socialno skrbstvo za oprostitev plačila partici- pacije, a so povedali, da ni nobeden upravičen. Zanima me tudi, kako da so se prispevki za socialno zavarovanje in za starostno pokojnino od lani dvignili za več kot sto odstotkov. Sram meje, da sem kmeti- ca, saj smo kmetje takorekoč brez vsakih dobrin in ostaja- mo brez kančka optimizma za prihodnost. MARIJA JAKOP Brezen 1, Vitanje Vinjeni fantje Sem vaša redna. bralka, a vam nisem še nikoli pisala. Vendar pa me je k temu pri- silil dogodek in ogorčenje nad njim v našem »prele- pem« mestu ob Savinji. Bilo je 23. julija letos, lepo sobotno dopoldne. Šla sem po vsakdanjih nakupih na trg in že od daleč sem videla tri mlade fante, ki so bih ta- ko vinjeni, da so drug druge- ga podpirali in delali nered. Vendar to, da so bili pijani takorekoč za zajtrk oziroma za kosilo, na žalost ni nič no- vega. Vendar pa je dogajanje, ki se je nadaljevalo v bUžini Hmezadove mesnice Šmar- je, le izstopalo. Eden od pi- jancev, da se ne bi ponemaril v hlače, je bil še toliko »spo- soben«, da si je odprl hlače, »prijatelja« pa sta ga podpi- rala, da ni padel na lastni kup dreka, ki ga je v tem lepem sobotnem dopoldne- vu naredil sredi trga. Ob tem dejanju smo lahko vsi razočarani. MARJETA MARKOVIČ, Pod kostanji, Celje Žal smo to pismo založili, vendar menimo, da je tudi sedaj še aktualno, saj so takšna dejanja potrebna ob- sodbe in javnega ožigo- sanja. Uredništvo Kdo bo pomagal? Dodeljeno mi je bilo za- upanje, da sem v naši vaški skupnosti zbirala prostovolj- ne prispevke za notranjo opremo šentjurske mrliške vežice, ki je že zgrajena. Mar- sikdo mi je rekel, da ne bi šel prosit od hiše do hiše, meni pa to ni bilo pretežko, saj so me povsod lepo sprejeli in prispevali po svojih močeh. Bila sem vesela, da sem nalogo tako dobro izpeljala, hkrati pa sem bolje spoznala sosede. Tako sem prišla tudi k lepo urejeni kmetiji Šolinc. Vidi se, da so tam pridni in skrbni gospodarji. Žal pa je gospodar pred leti umrl; mo- goče je res preveč garal. Ostala je žena z malimi otro- ci in sama naprej garala, da je preživela otroke. Danes je na invalidskem vozičku in, ko sem prišla k njim, je bila sama doma. Kako naj si sirota nepokret- na pomaga, se sprašujem in se kar naprej grizem, kam naj dregnem, da ji izprosim pomoči, ki jo je tako potreb na. Kje so socialni delavci, kje je mladina, kje je Rdeči križ in sploh, kje je človek da bi izboljšal njen položa. Srečni so v okolici Negovf ko imajo takšnega dobrodei nega človeka. ROZI MIHET.ČEC Še enkrat Tolo Spet smo zasledili pismo bralcev o ukinitvi obrata To- lo na Planini. Čudno se mi zdi, da lahko en občan tako užali poslovodnega organa Tolo Šentjur. Saj ni sam od- ločal o ukinitvi obrata, am- pak je o tem odločal ves ko- lektiv in se v resnici pravilno odločil. Če bi še delal obrat na Planini, bi porabili vehko denarja za prevoz materiala in druge stroške. Res je, da traja delavnik delavcev s Planine sedaj 10 ur, toda tako dolg je delavnik vseh delavcev, ki se vozijo na delo z avtobusi. Mislim, daje uki- nitev obrata na Planini le do- bra odločitev za Tolo Šentjur. M. K. Planina pri Sevnici Na Ljubnem spet kino Po dveh letih premora (za- radi obnove dvorane) so se v soboto, 8. oktobra na Ljub- nem spet začele kino pred- stave. Zaradi finančnih in nekaterih drugih težav se je sicer obnova zavlekla in še ni povsem končana; opravljena so le vsa zidarska dela, na novo je narejen balkon in oder, dvorana pa je podaljša- na za približno štiri metre. Dvorano bomo še prebelili in položili pod. Vendar pa zaradi velikega zanimanja krajanov Ljubne- ga in okolice, že naročene fil- me pa tudi nismo mogli več prestaviti, smo se v kinosek- ciji odločih, da pričnemo s predstavami, čeprav obno- va še ni končana, saj kino predstave nadaljnih del ne motijo. V jesensko-zimskem času bodo predstave ob so- botah ob 19.30 in ob nedeljah ob 17. uri. Vsak zadnji petek v mese- cu bo nočni kino ob 21.30. uri, enkrat na mesec pa bo v nedeljo ob 16. uri otroški kino. Do konca me- seca novembra bomo pred- vajali najuspešnejše filme di- stributerja Vesna film iz Ljubljane. Tudi kadrovsko se j(i^kinosekcija okrepila, saj smo pridobili dva nova kinooperaterja, ki bosta po potrebi opravljala tudi delo biljaterja in redarja. ŠTEFAN MATJAŽ Šefi v Celjski mestni hranilnici Ljubljanska banka, Splošna banka Celje intenzivno posodab- lja poslovanje in prenavlja poslov- ne prostore, da bi bila ponudba še bolj kakovostna. Tako so letos preuredili prostore v Celjski mest- ni hranilnici, kjer še posebej izsto- pata dve pomembni novosti. Ure- dili so posebne prostore namenje- ne zasebnemu drobnemu gospo- darstvu (obrtnikom), ki bodo od- slej lahko na enem mestu opravili vse bančne posle - od plačevanja računov do posredovanja raznih informacij, svetovanja in pridobi- vanja kreditov. Druga pomembna pridobitev so sefl. To so posebni predali v ban- ki, v katerih lahko občani shranju- jejo najrazličnejše vrednostne predmete ali pomembne doku- mente. Da je bila odločitev banke pravilna, potrjuje vse večje zani- manje občanov za najemanje še- fov, zato ta način poslovanja hkra- ti tudi potrjuje zaupanje in krepi vezi med banko in občani. 12. STRAN-NOVI TEDNIK Mil To SO Zdaj vsi Vipotnikovi otroci Tri sirote so našle topel In varen dom Smo velika družina. Devet nas je, še letos februarja nas je bilo samo šest. Živimo v veliki hiši v zaselku Plat, kije od Rogaške Slatine precej odmaknjen. Zato je dobro, da vodijo iz doline pa vse do naše hiše lepe ceste. Oče Ludvik je grobar, jame koplje na pokopališču v Šmarju. Težko bi rekel, da ga to delo veseli, a tudi za to opra vilo mora biti kdo. Mama Ivanka je zdaj rejnica. Rada ima otroke, poklic mama jo veseli. Mojemu starejšemu bratu je ime Zvonko. Trinajst let ima, torej je leto dni starejši od mene. Imava pa še majhno sestrico Biserko, komaj eno leto je stara. Biserke sta se moja starša zelo razveselila, saj sta si vedno želela tudi hčerko. In tu je, seveda, še moja stara mama Rozika, mamina mama. Februarja letos pa se je naša družina povečala še za enega člana, spet ženska. Komaj štirinajst dni je imela Jasmina, ko sojo prinesli k hiši. Ata in mama sta rekla, da je to zdaj naša nova sestra. Februarja nas je bilo torej že sedem. Pred dobrim mesecem dni pa se je naša družina nenadoma povečala še za dva člana, spet ženska, in spet je socialna delavka pripeljala dva otroka: komaj dva meseca staro Simono in njeno sestrico, dobro leto dni staro Vesno. Zdaj nas je torej devet. Vsi smo Vipotnikovi: mi trije domači in trije tuji otroci. V soboto dopoldne, na moj dvanajsti rojstni dan, pa sta se pri nas oglasila neka ženska in nek moški. Vseh devet se nas je zbralo v dnevni sobi. Ženska je imela v rokah beležko, ves čas je nek^ spraševala o nas in si vse zapiso- vala v beležko. Moški je imel s sabo fotografski aparat. To dopoldne se je v naši sobi bliskalo in kar naprej smo se morali postavljati in prestavljati. Z bratom nama je šlo vse to na živce, zato sva kmalu odšla ven. Pozneje sva izvedela, da bodo o naši družini pisali v časopisu in da bomo na slikah. To bodo sošolci gledali! Mogoče se bo kdo tudi ponorčeval iz mene. Ne vem, bomo videli. Ludvik Za pol ure po gobe Nekako takole bi dvanajst- letni Ludvik, karseda na kratko, napisal prosti spis z naslovom: Moja družina. Mi, ki smo družino Vipotnik obiskali prejšnjo soboto, smo izvedeli, videli, slišali veliko. Soboto smo si izbrali zato, ker smo bili prepričani, da je vsa družina doma. Pa smo se zmotili. * Da Ivanke in njenega mo- ža Ludvika ni doma, izvemo in skoraj obupamo. Pa nas mama Rozika kar hitro poto- laži rekoč, da se čez slabo uro vrneta. Mleko sta pobra- la in ga odpeljala v Rogaško Slatino. To je njuno vsako- dnevno prvo jutranje opravi- lo. Vsak dan po mlečni progi in vsak dan okoli tisoč šest- sto litrov mleka. Vsak dinar prav pride. Na vratih pa se pokažejo tri majhne glavice. »Ena je naša, dve imamo v reji,« pove mama Rozika, midva z Edijem pa narav- nost v bhžnji bozd - po gobe. Vse polno gob! Jasno, včeraj je deževalo. Pa ugotoviva, da sploh nisva gobarja in da gob, razen jurčkov in hsičk, sploh ne poznava. Pobereva, kar se pobrati da. Pozneje iz- veva, daje iz polne vreče gob komaj katera pogojno užit- na. Danes za kosilo torej ne bodo gobe. Škoda - pa tohko jih je bilo. Na cesti kmalu zaslišiva zvok tovornjaka. Ivanka in Ludvik se vračata domov. Zgodbe o treh sirotah... Najprej skupinski posne- tek: vseh devet članov Vi- potnikove družine. Očetu Ludviku se mudi. Danes je v Šmarju spet pogreb. Sino- va Zvonko in Ludvik nad pozirarijem nista najbolj navdušena; komaj čakata, da gresta ven. Ivanka ima ves čas v naročju trimesečno Si- mono, osemmesečna Jasmi- na sedi v fotelju, ostaU dve, Biserka in Vesna, koracata po sobi. »Tile trije so najini,« pokaže Ivanka na trinajstlet- nega Zvonka, na dvanajstlet- nega Ludvika in leto dni sta- ro Biserko. »Tile trije pa so pri nas v reji, a so zdaj tudi naši,« pokaže na štirinajst- mesečno Vesno, na osemme- sečno Jasmino v fotelju in trimesečno Simono v naroč- ju. »Vse štiri so še v pleni- cah. Vesna in Simona sta se- strici, obe imata rdečkaste lase. Kaj ni Jasmina prava lepotička? Nič še ne govori, pa bi pri osmih mesecih že lahko. Glavno je, da sliši, go- vorila že še bo. To so naše štiri čebelice Maje,« pripove- duje Ivanka in prav res ni čutiti, da bi govorila o svojih in o tujih otrocih. Pove tudi, da se je pred dvema, letoma oglasila v Centru za socialno delo v Šmarju. Da je priprav- ljena sprejeti majhne otroke v rejo, je takrat povedala so- cialni delavki. Dolgo ni bilo od nje nobenega glasu, letos pa kar trije otroci, tri sirote, tri deklice. Prva je bila Jasmina. »Šti- rinajst dni staro štruco smo dobili, otroka brez imena. Mati je iz bližine Rogaške Slatine, gluhonema je, za otroka sama ne more skrbe- ti, hčerki se je odpovedala. Skupaj smo ji izbrali ime. Ker smo vedeli, da je mati gluhonema, nas je skrbelo, ali bo otrok slišal. Kmalu se je pokazalo, da Jasmina ni nasledila materine bolezni. Punčka naj bi bila pri nas v reji do tretjega leta. Mislim pa, da bo Jasmina ostala na- ša,« pripoveduje Ivanka pr- vo zgodbo. Pred mesecem dni sta pri- šh sestri: Vesna in Simona. Socialna delavka je imela v rokah dvomesečnega do- jenčka, ob njenih nogah je Štiri pleničnice: zadaj Vesna in Biserka, spredaj Simona in Jasmina. Devetčlanska Vipotnikova dfr« Vse štiri so rade v naročju in mama Ivanka se mora znajti tako, da je vsem štirim prijetno. Obnova secesijske kapele v Grajski vasi Zavod za varstvo narav- ne in kulturne dediščine v Celju se je lani lotil v Grajski vasi pri Gomil- skem obnove močno po- škodovane lesene kapele, ki je v privatni lasti. Strokovnjaki so naprej razmišljali o celotni rekon- strukciji, kajti kapela je bi- la v zelo slabem stanju in je bilo veliko njenih elemen- tov docela uhičenih. Pri ob- novi pa so našli zanimive elemente in iz njih izluščili datacijo nastanka iz leta 1908. Torej gre pri tej kape- li za oblikovno edinstven primer lesene kapele odpr- tega tipa, zgrajene v sece- sijskem slogu. Pri obnovi so manj kcU oče elemente nadomestili, ob- stoječe pa renovirali v pr- votno obliko. Dela je izva- jal kipar Milojko Kumer iz Šoštanja, sredstva za obno- vo te edinstvene kapele pa so prispevali: kr^evna skupnost Žalec, župnijski urad Gomilsko, ter lastnik kapele. Z. S. Ljubezen do poklica Ivan PIrt le skoral pol stoletja delal pri Borovu človek velik del življenja preživi v služ- bi in, če ne zgreši poklica, si je zagotovil lep kos sreče. Ivanu Piršu je to uspelo, povrh vsega pa je vse življenje ostal zvest isti firmi-Borovu. Z odnosom do dela in poštenjem si je pridobil zaupanje strank in postal pojem trgovca, kakršnih je, žal, vse manj. Ivan Pirš je danes čil 75-letnik, ki že petnajst let živi od pokojnine, in je edini še živeči prodajalec v Sloveniji, ki je bil Borovu zvest od prve zaposlitve do upo- kojitve. »Z devetnajstimi leti sem se zaposlil v fir- mi Bata, ki se je takrat, leta 1932 imenovala po lastniku. Sodeloval sem že pri sami gradnji. Kasneje sem delal v raznih oddel- kih, bodisi v personali, prodaji ali sem vodil kartoteke.« Prva prodajalna »v teh letih so se v Jugoslaviji začele odpirati prve prodajalne firme Bata in tako sem bil premeščen v Vrbovec pri Križev- cih, kjer se je takrat odpirala prva proda- jalna.« Tu se je začela njegova pot po številnih mestih. Od tod je odšel v Džurdževac v Po- dravino, kasneje je bil premeščen v Sevni- co, od koder ga je pot vodila v Zagorje ob Savi in nato v Krško. V času druge svetov- ne vojne se je znašel v Gornji Radgoni. »Nemci so me med prvimi prijeli in odpe- Ijah v Maribor, za mano so kasneje privedh mojo družino. Transportirali so nas v tabo- rišče Slavonska Požega, od koder so nas kasneje prepeljali v Plitvice. Sledil je marš, dolg 42 kilometrov do Korenice. Tu sem od človeka, ki je bil pravoslavne vere in seve- da nesimpatičen za ustaše, prejel prodajal- Ivan Pirš, danes 75-letni upokojenec. no. Ko sem naročil prvo pošiljko, seje le-ta med potjo izgubila; pravzaprav jo je nekdo ukradel. Prav kmalu smo od tod odšli, saj se je govorilo, da bodo Korenico požgali, ljudi pa pobili. Prijavili smo se na Rdeči križ v Ljubljani, od koder sem še naprej kontaktiral z Borovim. Dodelili so mi Gra- čanico, kjer pa je bil prodajalec ustaš in mi za nobeno ceno ni hotel predati ključ te prodajalne.« Odšel je v Popovačo in zatem v Bosanski Novi. Ker je spet pretila nevarnost, da ga mobilizirajo, je z družino odšel v Ljubljano. »Bih smo pri sorodnikih, kjer je bila tudi javka in tako sem se še bolj neposredno i?!L NOVI TEDNIK-STRAN 13 leto dni stara e zanemaijeni, starejši so bili Otrok je bil ves Jojenčka je bilo !j umiti, previti. sta brez službe, iiya. »Z Vesno so i grdo ravnati, umirila, vendar |o trese po vsem ise, da bodo po- ja ostale. Mama ;daj dvakrat obi- ič nam je hotela Vesno bi rada lono noče sploh ara je, kot da to i. In tako kaže, imona ostala pri thko dobijo star- uredijo gmotne razmere, a mislim, da to še ne bo tako kmalu. Ne razu- ,mem, zakaj Simone ne ma- rajo ...« Za tri pralne stroje plenic Štiije majhni otroci, sto- dvajset plenic, trikrat na dan se vrti pralni stroj. Pralni prašek se ne kupuje na kile, ampak kar na vreče. Tri du- de, treh različanih barv, tri kahhce, štiri otroške poste- ljice, gora otroških oblačil, ena steklenička z dudo. Vsak dan umivanje, ob sobotah kopanje; po vrsti, po starosti oziroma vehkosti. Za zdaj so otroci zdravi. Kaj če pride nalezljiva bolezen,'na primer vodene koze? Štiije, ah ne- mara kar šest bolnih otrok naenkrat! Sicer pa je lahko že navaden nahod sila nepri- jetna zadeva. Mama Ivanka (vsi otroci jo tako khčejo), si danes s tem ne dela skrbi. »Bo že kako, s tem smo mo- rali računati. Sicer pa se z otroci ukvaijamo vsi trije. Tudi mož, sploh pa moja ma- ma. Brez nje ne vem, kako bi bilo. Vse to kar nekam zlah- ka zmoremo, ker imamo otroke radi. Vsi so zdaj naši, nobenih razlik ne delamo med njimi. Vsi so zdaj Vipot- nikovi otroci...« MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC Kosovo v teh dneh življenje na Kosovu v vaseh kakor v glavnem mestu avtonomne pokrajine Prištini je v dneh pred 17. sejo CK ZKJ dajalo vtis mirnega, vsakdanjemu toku predanega življenjskega utripa. Ulice z mogočnimi stavbami sodobne arhi- tekture - steklo in marmor, na drugi strani kontrast neurejenosti, polne svo- bodno gibajočih se ljudi v trgovinah, kavarnah, na večernem sprehajališču; kot da se ničesar ne dogaja, kot da se je čas ustavil. A vendar, v političnem za- kulisju je močno vrelo in še vedno vre. Negotovost in napetost obstaja nekje v notranjosti delavcev, kmetov, študen- tov. Ni lahko v teh dneh živeti v brezde- lju in pričakovanju in biti Kosovec. L. KORBER Utrip z ulice. Sodobna arhitektura univerzitetne knjižnice. Pogled na Prištino - spredaj športni center. zvestoba firmi 'JOB in se boril do končne pelje ni vojni smo se preselili v Gor- ), od tam v-Slovenj Gradec in leta 1954 prispel v Celje. Stanje je bilo obupno in smo vse sku- obnovili; koliko seje pač dalo iazmerah < bil poslovodja celih devetnajst asu seje, predvsem po njegovi >ilo na bolje, tako da je bila Ualna ena najuspešnejših v po- 5 o razmerah pred in pb vojni nisem na svoji koži občutil gnilega kapitahzma. Prav nasprotno. Zapo- sleni so dobih stanovanja, neporočeni so stanovali v internatih, kjer je bila dobra in izredno poceni hrana. Mislim, da danes ni tovarne, ki bi tako skrbela za svoje delavce. Z nastopom samoupravljanja se je seveda še marsikaj obrnilo na bolje, vendar pa je vseskozi bilo in je še prisotno geslo: kupec je naš gospodar.« Ivan Pirš je še vedno del tega kombinata obutve, še zmeraj je v kontaktih bodisi z upravo v Borovu ali prodajalno v Celju. »Ti ljudje me še danes spoštujejo in pred kratkim, ko so odprli prenovljeno prodajal- no, so me povabili na slovesnost, za kar sem jim zelo hvaležen.« BOJAN KRAJNC ^^'kovanja in priznanja. 14. STRAN - NOVI TEDNIK MfflŠi WBiyffl 27. OKTOBER 1988 Dragi prijatelju Veste, kaj zadnje čase pogrešam?' Vaše risbice! Tako malo jih pride na naš naslov, da res nimam velike izbire. Le tu in tam se kakšen prvošolček oju- nači in namesto, da bi se mučil z zaple- tenimi črkami, raje vse skupaj nariše. Tako je tudi tale naša stran bolj pestra in privlačna. Torej, nikar se ne bojte pošiljati risbic, še zlasti, če se tega raje lotite kot pa pisanja spisov. Le na tisto naše pravilo naj vas spomnim, da je najbolje, če so risbice črno bele, da se v časopisu sploh vidijo. Vaša Tanja Na starem gradu Zbrah smo se pred šolo. Pot je bila dolga. Na starem gradu smo se lovili, igrali in jedli. Ko smo se vračali, smo videli mnogo stvari. MATEJA ZUPANČIČ, 2. r. OŠ Dušana Jereba Slovenske Konjice Jesen nam je nasula sadja je naslov risbi: ce URŠKE TOPOLŠEK iz L razreda COS Stranice. Seje, kongresi, sestanki Minilo je že nei<čy večerov, ko imam ušesa zamašena z vato, da ne bi zopet poslušala govorov različnih predsednikov. Pravza- prav niti ne vem, kateri predsed- niki so, vem pa, da večina teh ljudi na koncu svojih govorov ne ve, kaj so govorili. Medtem ko pišem ta spis, spet slišim nekega govornika. Zakaj kar naprej te seje, kongresi, sestanki? Zakaj im^o tu besedo le predsedniki, zakaj ne vprašajo preprostih lju- di? Zvedeli bodo vso resnico. Včasih sem prav besna na te go- vornike. Edino, o čemer se na sejah pogovarjajo, je zvišanje cen. A zanje to ni pomembno, saj nimajo denarnih težav. Za neka- tere pa je pomembno, saj lahko ob takšnih cenah jedo le še os- novno vrsto kruha. Komaj ča- kam, da bodo na'televiziji nehali prikazovati politike in ne bo več treba poslušati njihovega govor- jenja. ŠPELA PIDER, 8.r. OŠ Ivana Farčnik-Buč Vransko Hortikulturnl krožek v torek, 11. oktobra smo imeli na osnovni šoli Primoža Trubaija v Laškem odprti dan šole. Na ta dan so se na naši šoli odvijale razne dejavnosti. Med njimi je svoje delo predstavil tudi horti- kulturni krožek. Pri tem krožku pometamo, obrezujemo, grabi- mo, plejemo, sadimo podtak- njence, pobiramo papirčke... Podobno so delali tudi na odprti dan šole. Učenke Andrejka, He- lena, Kristina in Silva so prinesle podtaknjence. Nato so jih nasa- dile v jogurtove lončke. Medtem ko so dekleta sadila, so učenci in učenke 3. in 4. razredov opravlja- li dela pred šolo. Helena, Kristina in Andrejka so najprej obrezale vrtnice z vrtnarskimi škarjami. Ko so to delo končale, so odšle obrezovat še okrasne grmičke. Obrezovale so veje, ki so silile na okna. S tem pa je bilo veliko de- la. Učenci 3. c so grabili hstje, ki je kar naprej padalo na tla. Tri učenke so pometale in pobirale papirčke. Učenka Mojca iz 5. raz- reda pa je urejala izložbeno oma- rico hortikulturnega krožka. Ko je to delo opravila, je prišla oko- pavat vrtnice. Fantje so pomagali odnesti veje, nato so odnesli tudi pograbljeno listje. Mentorica krožka tovarišica Anica Bregar je nato pripeljala fotografa, ki nas je shkal. Upamo, da bomo slike kmalu dobili. Hortikulturni krožek OŠ Primož Trubar Laško Sama med množico ljudi Nekega dne sva se z očetom odpravila na letališče na Brnik. Pričakovali smo namreč strica, ki živi v Srbiji. Očka me je kar naprej opozaijal, naj se ne odda- ljujem, ker je veliko ljudi in se lahko izgubim. Privlačile so me slike na stenah, množica ljudi in pristajajoča letala. Hodila sem po letališču in opazovala zanimivo- sti. Kar naenkrat sem se zavedla, da ne vidim več očeta. Bila sem sama med množico ljudi, ki so mi bUi tuji. Začela sem tekati sem ter tja in prestrašena iskala očeta. A zaman, ni ga bilo. Mimo mene so hiteli nasmejani ljudje, po mo- jem bledem licu pa so tekle debe- le solze obupa. Nisem mogla ver- jeti, da bi me oče pustil na letališ- ču. Bila sem že skor^ prepriča- na, da je tako, ko me je nenado- ma prijela očetova roka in objel me je njegov karajoči pogled. Za- jokala sem skoraj na glas. Oče pa me je stisnil k sebi in dejal: »Če že nisi slišala mojih opozoril, si vsaj zapomni: kdor ne uboga, ga tepe nadloga.« POLONA SLOKAN, 6. r. OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki Naša šola Lansko šolsko leto smo imeli na naši šoli še celodnevni pouk. V šoli smo delali naloge in se vse potrebno naučili. Ko sem prišla domov, sem bUa brez skrbi. Le- tos so celodnevno šolo ukinili, naloge moramo pisati doma. Krožke imamo zjutraj in po po- uku. Večkrat imam težave, ker mi starši ne znajo pomagati pri domači nalogi. V celodnevni šoli je bilo lepše kot je sedaj. CVETKA GROBIN, 4. r. OŠ Oton Kovačič Kostrivnica Trgatev Jesen imam rada zato, ker po- stane gozd pisan, kmetje po- spravljajo pridelke in trgajo groz- dje. Tako se je tudi naša družina odpravila na trgatev k dedku v Medjimurje. Tja smo prispeli zvečer. Utrujeni od vožnje smo takoj odšli spat. Zjutraj nas je zbudil dež. Vendar se je kmalu razjasnilo in posijalo sonce. Vsi so odšli v vinograd, le jaz sem ostala doma in pomagala pri- pravljati kosilo. Kmalu so se vsi vrnili in skupaj smo sedli h kosi- lu. Po kosilu smo šli še v drug vinograd. Začelo seje že temniti, ko smo utrujeni odšli domov. Po večerji smo pri sosedi stiskali grozdje. Drugi dan sta dedek in ati spravila mošt v sode. Kasneje sm.o odšli trgat jabolka za ozim- nico. Nato smo se vrnili v Štore. Zelo rada grem na trgatev, s^ se takrat po mili volji najem sladke- ga grozdja. VESNA SPREITZER, 7.r. OŠ Štorskih železarjev Štore Živeti v miru Ni še dolgo tega, ko sem gleda- la televizijsko oddajo, ki je prika- zovala nastop mladih iz številnih držav Evrope. Njihov nastop sta spremljala živahna pesem in ples. Obrazi otrok so bili polni smeha, sreče, v njihovih srcih je vladalo zadovoljstvo. Po končani oddaji sem se zamislila. Slišala sem, da bi lahko z denarjem, ki gre za orožje, nasitili ves svet. Razmišljala sem tudi o otrocih, ki ne živijo v miru in svobodi. Ti nimajo toplih domov, hrane, na- mesto pesmi poslušajo mitralje- ze. Moja želja je, da bi tudi tem otrokom zasijalo sonce svobode. V njihovih srcih naj bi donela pesem, njihovi obrazi naj bi žare- li od veselja. IRENA KLANČNIK, 7. r. OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki Pospravljanje zelenjave Lepega dne sva se z mamico odločili, da bova pospravili vse pridelke z vrta za ozimnico. Za- čeli sva pri petršilju. Potrgali sva ga, nekaj pa pustili. Nato sva ga oprali in zložili v vrečke. Isto sva storili pri korenčku, zeleni in drugi zelenjavi. Tako sva z mami- co pripravljali ozimnico. NATAŠA ROTOVNIK, 3.r. OŠ Boris Vinter Zreče NAGRAJUJE ATKINE IZ2REBANCE Atkina zanka .. guba . skra .. mačija .. pot. rč . rviček rokav.. a . reproga n. gib .. nčnica Dopolni besede. Na novo vpisane črke ti bodo sesta- vile naslov znane slovenske pesmice. Jo znaš zapeti? Naslov napiši na dopisnico, ki jo moraš poslati na naslov NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do ponedeljka 31. oktobra, da boš vključen v nagradno žrebanje. Prejšnja zanka pa vam je delala kup težav, saj smo dobili le tri pravilne rešitve. Napisati bi morali VETER, saj je šlo za zaporedje drugih črk v nizu besed. IzžrebaU smo LUDVIKA VOUKA s Planine 63, 63225 Planina. Muca v škafu Moja stara mama ima krasno muco. Ko sem bila pri njej, sem se ji zelo nasmejala. Igrala se je z mojim dedkom in psom. S psom sta bila posebna prijate- lja. Jedla je iz njegove posode in spala zraven njega. Igrala se je z miško, ki ji jo je prinesla njena mama. Najbolj smešna pa je bila v škafu, ki je bil naslonjen na zid. V njem je bil hst. Radovedna mu- ca je šla v škaf po njega in začel se je gugati. To se ji je zdelo še posebej imenitno. Prva je to opa- zila sestrična Metka. Poklicala me je in skupaj sva jo opazovali ter se tako smejali, da so nama tekle solze. Ko sva se umaknili, se je muca s škafom skotalila po stopnicah. Hitro sva tekli k njej in ugotavljali, če se ji je kaj zgodi- lo. A ni bilo nič. Pač pa je muca šla k posodi, da bi se še naprej gugala. KATJA ŠKET, 5. r. COŠ Fran Roš Celje Komisija za delovna razmerja TOZD OŠ E. Kardelja Rogatec razpisuje naslednja dela in naloge: učitelja tehnične vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri Začetek del: takoj Vse zainteresirane obveščamo, da je na voljo eno- sobno stanovanje. Kandidati naj pošljejo vlogo z dokazili o strokovnosti v osmih dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja na naslov: VIO ŠMARJE PRI JELŠAH, TOZD osnovna šola Ed- varda Kardelja Rogatec, Rogatec 1 b, 63252 RO- GATEC KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE Delavski svet Keramične industrije Liboje ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje računovodske službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva- nju kadrovske politike v občini Žalec izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri - da imajo 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalo- gah zahtevanega poklica - da imajo organizacijske sposobnosti za opravlja- nje teh nalog - da so družbenopolitično aktivni. Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Keramična indu- strija Liboje, 63301 Petrovče, v 10 dneh po objavi. O izbiri bomo udeležence razpisa obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepov. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA SAVINJA 63330 MOZIRJE Komisija za delovna razmerja TDO »SAVINJA« Mozirje objavlja prosta dela in naloge Vodja kooperacije Poleg spIdSnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat-ka izpolnjevati še naslednje pogoje: - V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe (tehnične, komercialne ali ekonomske smeri) - pet let delovnih izkušenj za delavce s V. stopnjo strokovne izobrazbe oziroma dve leti za delavce s VI. stopnjo strokovne izobrazbe (tehnične, komercialne ali ekonomske smeri) - pet let delovnih izkušenj za delavce s V. stopnjo strokovne iz'obrazbe oziroma dve leti za delavce s VI. stopnjo strokovne izobrazbe - izpit za voznika B kategorije Delo bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim de- lovnim časom in s poskusnim delom treh mesecev. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, pošljite na naslov TDO »SAVI- NJA« 63330 Mozirje 41, v roku 8 dni od objave. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. rt OKTOBER 1988 2flm m NOVI TEDNIK - STRAN 15 JoStT i-VETKE J V ponedeljek sta se [jifeju Voglajne pretepala ' tko Dž. iz Hribarjeve in Z. iz Podgoija. Raz- Ljili so ju miličniki, sre- : |g pa se bosta spet pri ^jniku za prekrške. I V noči s sobote na ne- j^ljo je Branko J. iz Dra- JJglj ogrožal svojce. Posre- Lali so šentjurski milič- ki so Branka kasneje rtUpali v varstvo celjskim ^jličnikom, ki imajo za ta- 5e tiče primerne prostore ^počitek. f Matjaž P. iz Jerihove J. Titovem Velenju je pre- ^ popil, potem pa se vse- lil za volan avtomobila, jstavila ga je patrulja in „u prepovedala vožnjo za J dan, vendar pa je Matjaž g kar vztrajal. Kmalu se je irepričal, da pregovor - ne- feča nikoli ne pride sama ,§e kako drži. Malo kasne- f ga je ustavila druga pa- rulja miličnikov in takrat . Matjaž moral na varno prostore za treznjenje. • Še hme se je godilo laijanu C. iz Vrunčeve Celju, ki je prav tako se- el za volan s preveč maja- imj nogami. Miličniki so jdi njemu prepovedali na- aljnjo vožnjo, vendar pa je [arjan spčet sedel za .volan 1 po nekaj kilometrih vož- je povzročil prometno ne- rečo. Tudi od tam je po- legnil, miličniki pa so ga Idkrili na Savinjskem na- ire^u. Glede na višje kazni B prekrške bo za Marjana i dan pomenil kar lep fi- lančni krah. • V torek so miličniki ridržali Mirka B. iz Pod- )ija, ki se je stepel z znan- im. Kriva je bila pravza- rav Simona, v katero sta ba zagledana. Otrok omahnil v sedemmeterski jašek Opozorilne table so premalo - gradbišča Je treba bolje zavarovati Na gradbišču smučarskih skakal- nic pri gradu v Titovem Velenju se je pripetila pred dnevi hujša nesreča, v kateri se je hudo ranil 12-Ietni otrok. Čeprav bi lahko kdo rekel, da se je nesreča zgodila zaradi neprevid- nosti otrok in zaradi tega, ker niso upoštevali opozorilnih tabl, je nesre- či botrovalo gotovo tudi preslabo za- varovanje gradbišča. 12-letnih Boštjan Š. iz Titovega Vele- nja se je s tovariši odpravil k smučar- skim skakalnicam ob velenjskem gra- du. Da bi si lahko bolje ogledah mesto pod sabo, so se povzpeli na nedograjen skakalni stolp, nato pa so se spuščah proti odskočišču. Med spuščanjem je Boštjan omahnil v sedem metrov glo- bok jašek - zlomil si je obe roki, dobil kompliciran zlom noge in še več ran po telesu. Območje skakalnic je še vedno urad- no v gradnji (čeprav ta čas na njem ne opravljajo gradbenih del), na to pa opozarjajo le opozorilne table. Sicer pa območje gradbišča ni zavarovano z ograjo. Že večkrat pa se je izkazalo, da so predvsem za mlade samo opozo- rilne teble premalo. Posebno še v tem primeru, ko je gradbišče v neposredni bhžini središča Titovega Velenja in je zanimivo za ogled mesta, bi bilo treba vsaj najbolj nevarna mesta ustrezno zagraditi in s tem preprečiti morebitne nesreče. FK Poškodovan delavec v soboto ob 15.30. uri se je med delom v skladišču Ingrada na Opekarniški cesti v Celju hudo ranil 58- letni Anton Krušec iz Celja. V tem skladišču so na tovornjak z viličarjem nakladali gradbene plošče. Med- tem, ko je viličarist nakladal, je brez njegove vednosti zlezel na tovornjak Krušec. Ko je viličarist nakladal dva svežnja plošč, seje pretrgal kovinski trak in plošče so se vsule na Krušca in ga hudo ranile. Nesreča pri ustavljanju vagona Med ustavljanjem vagona na Gorenjevem industrijskem tiru v Titovem Velenju se je v soboto popoldne hudo ranil 34-letni premikač Alojz Jošt iz Slovenskih Konjic. Vagon so prestavljali s tretjega na peti tir, ko pa je že bil na tem tiru in je premikač že prestavil kretnico, je začel vagon zaradi nagnjenega terena peljati nazaj proti tovarni. Jošt ga je najprej hotel ustaviti z železno coklo, ko pa s tem ni u§pel, je na tir položil večji kos lesa. Tedaj pa mu je kolo stisnilo roko in mu zmečkalo več prstov. Zabodel ga je z nožem Zaradi neporavnanih starih grehov je prišlo prejšnji torek do obraču- navanja v biljardnici ho- tela Paka v Titovem Vele- nju. Sem je okoli 20. ure prišel 25-letni Mehmed Družič iz Titovega Vele- nja in v njej opazil 28-let- nega Iva Majstoroviča, tu- di iz Titovega Velenja, s katerim je bil v sporu že okoli tri leta. Med njima seje vnel prepir in Družič je začel metati pred Maj- storovičeve noge razno steklovino. Majstoroviča je to razjezilo in je odšel proti njemu, Družič pa ga je pričakal z žepnim no- žem. Zabodel ga je v tre- buh in dvakrat v stegno noge. Hudo ranjenega Majstoroviča so prepeljah v celjsko bolnišnico. Malo novosti, vendar... če izvzamemo obvezne var- nostne čelade, kijih bodo mo- rali vozniki koles z motorji in mopedov obvezno nositi na glavi od 1. julija prihodnje leto dalje, in dosti ostrejše kazni za prekrške, v novem zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa večjih novosti za te voznike ni. Morda bi kdo iz te- ga sklepal, da so sestavljalci zakona tem voznikom posveti- li premalo pozornosti, saj ve- mo, kako pogoste so prometne nesreče, kijih povzročajo prav taki vozniki. Pa ni tako - res namreč je, da dodatnih določil skorajda ni treba, saj je že vse dovolj zakonsko določeno, le vozniki koles z motorji in mo- pedisti se tega nočejo držati. Morda jih bodo k večjemu spo- štovanju spodbudile višje kazni. Že doslej je namreč določe- no, da morajo vozniki takih vo- zil voziti po kolesarskih stezah (kjer so) ali ob skrajnem robu cestišča; pa da morajo voziti drug za drugim, da morajo med vožnjo držati krmilo. In seveda, da lahko vozijo le po površinah, kjer je vožnja zanje dovoljena, med te pa nikakor ne sodijo poti med zelenicami ah parkovne steze. Prepoveda- KOMENTIRAMO na je seveda tudi vožnja, ka- kršno lahko opazimo pred- vsem med mladimi, ko se drži- jo drug za drugega, se vlečejo, ali se jih na vozilu vozi več kot dovoljujejo sedeži. Tudi sta- rostna meja je že dolgo določe- na (nad 14 let). Že dolgo je tudi jasno, da lahko tudi taka vozila vozijo le tisti, ki imajo ustrezno dovoljenje in seveda tudi zanje velja določilo o »treznosti«. Za to, da je na naših cestah še vedno veliko nepremišlje- nih voznikov, ki v veliko pri- merih ogrožajo tudi ostale, pa za številne druge grehe vozni- kov koles z motorji in mope- dov torej niso krive pomanjk- ljivosti zakonskih določil. Kri- vo je to, da jih vozniki premalo upoštevajo. Tu naj bi torej naj- več prispevala zakonska no- vost o višini kazni. Te so res zaostrene. Toda vsaj izkušnje prvih dni po uveljavitvi nove- ga zakona ne kažejo bistvenih sprememb. Ob tem se lahko le vprašamo dvoje: ali takim voz- nikom ni mar denarja (kar je tudi lahko zaskrbljujoče), ali pa (kar je še veliko bolj zaskrb- ljujoče), da jim ni mar ne svoje varnosti, ne varnosti drugih udeležencev v prometu. pK \t resnosti v cestnem prometu te dolgo ni kakšen zvezni idpis naletel na tolikšno mevnost kot novi Zakon temeljih varnosti v cest- jn prometu, ki je pričel ve- li 12. oktobra. Najbrž je ok temu rigorozno ukre- Uje v primeru kršitev, vi- le kazni, pa tudi resne pri- ive vseh, ki se ukvarjajo prometom in prometno liostjo. itevilne žrtve na cestah. Ubijanje narodnega do- Ika in težke socialne po- lice so nujno privedle »strejše ukrepanje. Naci- ilni program zmanjšanja ifila in resnosti prometnih nezgod, ki bo potekal pod geslom »Minus 10« že pri- hodnje leto, bo imel prav v omenjenem predpisu naj- večjega zaveznika. Na Postaji milice v Tito- vem Velenju pravijo, da se voznikom in drugim udele- žencem cestnega prometa ni treba posebej bati promet- nih miličnikov, ker bodo le nadaljevali s preventivno de- javnostjo in rutinskimi kon- trolami. Vredno pa je upo- števati, da so se nekateri pre- krški »podražili za več sto odstotkov ter da se jeseni na cestah pojavijo nove promet- ne pasti. JOŽE MIKLAVC PROMETNE NESREČE Otrok pred tovornjakom v sredo, nekaj pred 14. uro se je v kr^u Sevce hudo ranil šestletni Marko J. iz Laškega. Otrok je šel s skupino vrstni- kov po levi strani magistralne ceste Laško - Rimske Toplice, v isti smeri pa je peljal s tovor- njakom tudi 45-letni Ivan No- vak iz Latkove vasi. Iz skupine otrok je Marko nenadoma sko- čil čez cesto in to ra\'Tio pred tovornjak. Voznik vozila ni uspel pravočasno ustaviti in je otroka zadel - hudo ranjenega so prepeljali v celjsko bolniš- nico. Neprevidna voznica Na Kidričevi cesti v Celju se je prejšnji torek pripetila pro- metna nesreča zaradi nepazlji- vosti voznice osebnega avto- mobila. Pri mostu, kjer je bil zaradi obnovitvenih del vzpo- stavljen drugačen prometni re- žim, 65-letna voznica Julijana Mirtič iz Celja, ni bila dovolj previdna in je zapeljala na na- sprotni vozni pas. Zaradi tega je v njen avto trčil 19-letni voz- nik kolesa z motorjem Sreten Kočiš, tudi iz Celja. Po trčenju , je padel in hudo rargenega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Skočil le z vlaka z vozečega vlaka je v Zida- nem mostu v četrtek zjutraj skočil Koti Nexhat iz Suve Re- ke. Pri skoku je z glavo udaril ob tla in se hudo ranil. Prepe- ljah so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je še isto popoldne umrl. Trčila sta v križišču Zaradi izsiljevanja prednosti sta v soboto na križišču lokal- nih cest pri nadvozu v Začretu trčila voznika koles z motor- jem 33-letni Milorad Vučevič iz Trnovelj in 42-letna Frančiška Pavlič iz Proseniškega. Vuče- vič je v križišču izsiljeval pred- nost - pri trčenju pa je bila hudo ranjena Frančiška Pa- vhč. Z viličarjem povozil delavca v LIP Bohor v Šentjurju se je v ponedeljek dopoldne med delom huje ranil 45-letni dela- vec Martin Mlinar iz Šentjurja. Ta je s sodelavcem na tleh ve- zal paleto, pri tem pa ga je spregledal voznik viličarja, 44- letni Jože Voga iz Javorja. Za- peljal mu je prek noge in ga huje ranil. PRI NAi LAHKO IZBIRATE Nova samopostrežba SOCKA 31. 10. 1988 odpira svoja vrata. Krajani Socke in okolice! Uresničili smo vaše dolgolet- ne želje. Novi, povečani m preurejeni prostori, nova ponudba živil m gospodinjskih po- trebščin, Pridite! M|EKX ^^ POTROŠNIK CIELJIE 16. STRAN - NOVI TEDNIK S^liJlijU 2^KT0BERij Akrobatski smučarji tudi v Ceiju čeprav so se v Celju že pred dvema letoma odločili, da vsaj nekaj časa ne bodo širili novih športnih panog, ker je že sedanjih preveč, pa smo pred kratkim vseeno dobili novo športno društvo - Smu- čarski akrobatski klub Celje. V njem je trenutno petnajst članov, zanesenjakov, ki so se zadnja leta s to zanimivo in atraktivno športno panogo ukvarjali zgolj ljubiteljsko in neorganizirano, zd^ pa so se odločili za klub, saj želijo do- seči večje uspehe, kot so jih doslej. Vodilna člana novega šport- nega kolektiva sta Stojan Jež in Jože Ivačič, ki se s smučar- ^skirn akrobatstvom že dalj ča- sa ukvarjata in sta vsak v svoji disciplini dosegla tudi nekaj lepih uspehov. To še posebej velja za Jožeta Ivačiča, ki je v začetku oktobra nastopil na mednarodnem tekmovanju na umetnem jezeru pri Beljaku v Avstriji ter osvojil 3. mesto v mednarodni konkurenci v disciplini skoki s plastične skakalnice; ker pa je tekmova- nje služilo tudi kot državno pr- venstvo Jugoslavije, je v tej konkurenci bil drugi, to pa po- meni uvrstitev v državno re- prezentanco, ki se bo v letošnji Stojan Jež Jože Ivačič tekmovalni sezoni med dru- gim udeležila tudi več medna- rodnih tekmovanj za evropski pokal. ' Člani novega športnega klu- ba so bili in so še tudi člani Partizana Gabeije, kjer so va- dili na kanvasu ah veliki prož- ni ponjavi, ki je izredno pri- merna za trening akrobatike na snegu. Ta obsega tri disci- pline: prosti slog čez grbine, smučarske akrobatske skoke in balet. Medtem ko je Ivačič pravi mojster v skokih pa je Jež najmočnejši v baletu. Na Štajerskem so edini zastopniki tega zimskega športa, ki se po- časi uveljavlja tudi v Jugosla- viji, posebej v Sloveniji, kjer imcoo klube v Ljubljani, Kra- nju in Mojstrani. V drugih dr- žavah je ta šport že dodobra razvit in zlasti priljubljen v mondenih smučarskih sre- diščih v Kanadi, Švici, Avstriji, Franciji in drugod, kjer zaradi svoje raznolikosti in pestrosti pomeni prijetno zimsko osve- žitev. Kdor se žeh celjskim smu- čarjem akrobatom pridružiti, lahko to stori vsak petek od 20. ure dalje ali pa ob sobotah in nedeljah od 10. ure dalje, ko sedanji člani vadijo v prostorih Partizana Gaberje na Maribor- ski cesti. Novoustanovljenemu klubu so že pred ustanovitvijo poma- Jože Ivačič: »Naši člani tre- nirajo trikrat tedensko po dve uri, sam pa treniram v Kranju, kjer obiskujem šolo za organizacijo dela, vsak dan, koncem tedna pa tudi z reprezentanco v tujini. Zad- nji vikend smo bili celo dva dni na snegu v Avstriji na le- deniku Molta na višini 3000 m.* gah RTC Golte, Metka in Kovi- notehna, katerih pomoč priča- kujejo tudi v prihodnje. Glavne naloge smučarsko akrobatskega kluba Celje pa so: povečanje števila članstva, organizacija tekme za jugoslo- vanski pokal na Golteh 4.'in 5. februarja 1989 ter sodelova- nje na vseh ostalih tekmah v Jugoslaviji. TONE VRABL Sodelovanje in obveščanje Pred nekaj tedni smo na športni strani v Novem tednii^ uvedli novo rubriko športni koledar. Njen namen je, da ti" enem mestu pregledno objavimo podatke, kje bodo nast(^ pili športniki in športnice celjskega območja ob konr, tedna v posameznih panogah in ligah. Prvemu športnen,^ koledarju na srečno pot smo tudi pripisali vabilo, da naj vsi, ki ob koncu tedna prirejajo športna tekmovanja, sp^J ročili v naše športno uredništvo, kaj nameravajo pnpravjt oziroma, kje bodo njihovi športniki nastopili. Teža^ nimamo s tekmovanji v višjih ligah, kjer so razporedi sic^j znani, ponavadi pa manjkajo ure tekem pa morda tudi da« in kraj. Težje je z manjšimi športnimi prireditvami katere vedo samo organizatorii. Vsa stvar niti ni tako zapletena, kot se morda komu zdj Potrebno je samo zavrteti telefon in sporočiti osnovn^ podatke o prireditvi. Napovedi športnih dogodkov zj tekoči teden potrebujemo najkasneje v ponedeljek zjutraj^ da jih lahko objavimo v četrtek v Novem tedniku ali petel; v Radiu Celje v oddaji Šport ob koncu tedna. Precejšnjo vlogo bi lahko pri tem oddigrali tudi sekretarji ZTKO ali TKS po posameznih občinah, saj jih je večina redno zapo. slenih. Res je, da imamo nekatere zveste in stalne obveščevalce ki jim ni vseeno, da tisto, kar pripravijo, ostane v anonitn nosti. Zato o njih tudi tako pogosto poročamo. Potem pj čudno zveni, da ponekod delajo, drugod pa ne, čeprav t( ni res. Odlične informatorje imamo pri kolesarjih, hokeji stih, judoistih, šahistih, delno strelcih in še kje. Marsil^ odkrijemo tudi sami ah v naključnih pogovorih, venda; vseeno še veliko stvari spolzi kot pesek skozi prste. , Naj bo ta razmišljajoči apel, zadnji v verigi tkanja me( sebojnega sodelovanja in obveščanja. Naša vrata so odprl za sprejemanje informacij in pobud, kajti s skupnin močmi bomo pestrejši in bralci zadovolnejši. TONE VRABI REKLI SO: Boris Zrinjski, trener KK Merx Celje: Čeprav smo na obeh tekmah vodih z dva- ncust in več točkami razlike, je bilo to premalo, da bi se ob koncu veselili. V Zrenjaninu se je začel polom med 13. in 17. minuto 2. polčasa, ko so bili zaradi petih osebnih napak izključeni naša cen- tra Medved in Todorovič ter Gole. To je bilo dovoli, da so domačini uspeli izena- čiti in srečno zmagati. Že v torek se nam je ponudila priložnost za popravni izpit doma proti Kvarnerju. Ponovila seje sta- ra pesem, da nismo zneili obdržati pred- nosti" celo šestnajstih košev, kolikor je znašala takoj v začetku 2. polčasa. S takš- no igro pač ne bomo mogU osvajati točk . ne doma ne na tujem. Še posebej malo je tokrat dal Gole, levji delež, čeprav šele v drugem delu 2. polčasa je dal Todoro- vič. Prvenstvo se je za nas slabše začelo in v naslednjih tekmah bomo morali krepko garati, da bomo ta dva nepotreb- na spodrsljaja popravili. Miha Podsedenšek, predsednik NK Elkroj Mozirje: »Po 9. kolu smo najbolje uvrščena nogometna ekipa s celjskega območja v repubhški ligi, česar pred za- četkom prvenstva nismo pričakovah, saj smo šh v boj s povsem poml^eno ekipo. Razmišljali smo o tem, da se bo treba boriti proti izpadu, pa smo se naenkrat znašh v situaciji, da lahko krojimo celo vrh lestvice. Tako lahko rečem, da smo z dosedanjimi nastopi povsem zadovoljni in če bo šlo tako naprej, bomo dosegli več, kot smo načrtovali. Kljub temu pa moramo ostati na realnih tleh, saj smo že doslej dosegli več, kot smo načrtovali.« Marjan Goleš, tehnični vodja ŽNK In- grad Kladivar Celje: »Tisto, kar pokaže- jo naši igralci na igrišču, bi moralo zadoš- čati za večji zbir točk in boljše mesto na lestvici, kot pa po 9. kolu zasedamo. V prestopnem roku smo izgubih pet igralcev, od tega štiri ključne, vse pa smo nadomestili z domačimi mladinci, ki pa so žal neizkušeni. Takšen izpad dobrih igralcev težko nadomestijo močnejša moštva od našega, zato sedanja uvrstitev ni razočaranje. Sicer pa je razlika med ekipami izredno majhna in upam, da se bomo z zmagami v naslednjih kolih le uspeli povzpeti v sredino lestvice, kjer je objektivno tudi naše mesto. Da ne igra- mo slabo, je dokaz tudi v tem, da smo se s težkih gostovanj v Domžalah in Novi Gorici vrnili z osvojenima točkama. V odmoru med jesenskim in spomladan- skim delom bomo vestno vadili, nastopa- h pa bomo z isto ekipo, kot zdaj, saj de- narja za okrepitve enostavno ni.« Nikola Mešič, podpredsednik ženske- ga košarkarskega kluba Kors Rogaška iz Rogaške Slatine: »V novi tekmovalni sezoni bomo startah v soboto, 29. okto- bra, ko se bomo doma pomerili z ekipo Sava Commerce. Naša ekipa je mlada, ostah smo brez izkušene Pešičeve, ven- dar se je vrnila Virantova. Odigrali smo vehko prijateljskih tekem ter vadili pred- vsem v Rogaški in Šmarju, saj denarja za priprave na tujem ni bilo. Kljub poml^e- ni ekipi, ki jo bo vodil Stanislav Lukič, računamo na boj za vrh lestvice.« TV Prva zmaga velenjskih rokometašic Malo je ženskih ekip s celjskega območja, ki nastopajo v zveznem razredu v igrah z žogo. Poleg košarkaric Kors Rogaške, ki igrajo v 2. zvezni ligi so to samo še rokometašice Velenja iz T. Velenja, ki že vrsto let nastopajo v istem tekmovalnem razredu. Žal ima trener ekipe Miro Požun vsako tekmovalno sezono z ekipo precejšnje težave. Čeprav si vedno želijo miren obstanek in boj za sredino lestvice, pa se morajo boriti za »golo« življenje. Vzrokov za to je več, predvsem pa velika vsakoletna menjava igralk, tako da pred vsako tekmovalno sezono razpolaga z vrsto mladih, neizkušenih igralk. Te se najprej kalijo z močnimi in preizkušenimi ekipami, šele nato dajo tisto, kar zmorejo. Ekipa ima tudi veliko smolo z domačo Rdečo dvorano, ki je večidel tekmovalne sezone zasedena, tako da igralke gostujejo. Letos še sploh niso zaigrale doma, ampak so dvakrat pokazale svoje znanje v celjski hali Golovec, kjer so tudi dosegle prvi par točk v novem prvenstvu, ko so po dobri igri prepričljivo odpravile ekipo Akademca. Na sliki so velenjske rokometašice, stojijo pa od leve Kmetič, Vičar, Karič, Lakič, Misalje- vič in trener Požun, spredaj Delič, Topič, Verzolak, Golič, Petek in Omerovič. TV - Foto: EDI MASNEC ŠPORTNI, KOLEDAR Košarka; 1. B zvezna košarkarska liga 3. kolo moški: sol 29. oktobra ob 18. uri v Osijeku Slavonka - KK Merx Celje 2. zvezna liga sever 1. kolo ženske: sobota, 29. oktobra o uri v telovadnici osnovne šole v Rogaški Slatini Rogaška i - Sava Commerce. Republiška liga 4. kolo moški: sobota, 29. oktobra Tri - Comet in ob 19. uri v Rogaški Slatini v telovadnici osik šole Rogaška- Maribor. Republiška liga 4. kolo ženske: sobota, 29. oktobra Sl( - Metka, Ilirija - Comet. 2. republiška liga skupina Center 4. kolo: sobota, 29. okt ob 17,30 v telovadnici OŠ P. Trubar v Laškem KK Zlat - Litija. Rokomet: 2. zvezna liga 5. kolo moški: sobota, 29. oktobi 18,30 v hali Golovec Aero - Partizan Bjelovar, jjredtekn republiška hga - vzhod 8. kolo ob 17. uri Aero - Šempeter 2. zvezna liga 5. kolo ženske: sobota, 29. oktobra Igmar: - Velenje. Republiška liga 7. kolo moški: sobota, 29. oktobra Šo - Črnomelj. Nogomet: republiška liga 10. kolo: nedelja, 30. oktobra 14. in 15. uro Svoboda - Elkroj, Pohorje - Ingrad Klac Rudar (TV) - Ljubljana in Partizan Hmezad Žalec - Medv Vzhodna območna republiška liga 10. kolo: nedelja, 30. ( bra bosta dva lokalna derbija Dravinja - Papirničar in vodilnima ekipama Steklar - ERA Šmartno. Odbojka: 1. republiška liga 4. kolo moški: sobota in nei 29. in 30. oktobra Šempeter - Železničar, Topolšica - Grai Brezovica - Celje. 1. republiška liga 4. kolo ženske: sobota in nedelja, 29. i oktobra Ljubno Glin - Partizan Tabor, Topolšica - Koper C in Partizan Kamnica - Celje. Streljanje: nedelja, 30. oktobra ob 8. uri na strelišču Brezi Laškim medruštveno tekmovanje z zračno puško, tekmoi sodi tudi v okvir občinske lige Laško. Namizni tenis: republiška liga moški sobota, 29. oktobi 10. uri v Hrastniku Keramičar - ŠD Ingrad (Maras, Leber Ijič). 20GA JE OKROGLA Republiška liga 9. kolo: velenjski Rudar je gostoval v Medvodah in doživel nepriča- kovano gladek poraz z novincem v hgi 3:1, strelec edinega gola pa je bil Jalušič. Parti- zan Hmezad iz Žalca seje z gostovanja v Izoh vrnil z dragoceno točko, saj je igral 0:0 ter tako še nada^e ostal na 50 odstotkih zbranih točk. Že peti neodločen rezultat so dosegli nogometaši Ingrad Kladivarja, ko so na Skalni kleti igrali 0:0 s Svobodo. Kljub samo eni osvojeni točki pa so zapustili zadnje me- sto in so zdaj predzadnji. Edino zmago je v tem kolu zabeležil Elkroj, ki je doma z go- lom Hrena premagal Domžale 1:0. Lestvica: 4. Elkroj, 5. Rudar (TV), 7. Partizan Hmezad, 13. Ingrad Kladivar itd. Vzhodna območna republiška liga 9. ko- lo: ERA Šmartno je pokazala najboljšo igro v jesenskem delu in s kar 5:1 odpravila Že- lezničarja. Strelci so bili Tomažič 3 ter Laz- nik in Kopušar. Uspešen je bil tudi Steklar, ki je doma s 3:0 premagal Pesnico, gole pa sta dala Prevolšek 2 in Počivalšek. Dravinja je gostovala na Ptuju in izgubila z Dravo 1:0, celotnega izkupička pa ni uspelo osvojiti Pa- pirničarju, ki je v Radečah igral 1:1, strelec je bil Breznikar, z Veržejem. Lestvica: 1. Ste- klar 15, 2. ERA Šmartno 14, 4.-6. Dravinja 9 in 11.-12. Papirničar 5 točk. TV POD KOSI 1. B zvezna liga 1. in 2. kolo moški: Košarkarji Merxa so na startu v prvih dveh kohh dose- gli manj kot so načrtovali in pokazah v igri. Na gostovanju v Zrenjaninu so izgubih s Ser- vo Mihajl 80 : 78, nato pa v to- rek zvečer še v Čelju z reškim Kvarnerjem po podaljšku 82 : 83, medtem, ko se je srečanje v regularnem času končalo 74 : 74. Začetek je bil enakovre- den, v drugem delu prvega polčasa pa so Celjani prevzeli pobudo in polčas dobili s kar dvan^stimi točkami prednosti 46 : 34. Dobro so začeh tudi v 2. polčasu, ko so vodili celo 50 : 34 nato pa se jim je iz nera- zumljivih vzrokov ustavilo. To so izkušenejši gostje, ki ob vi- sokem vodstvu domačinov ni- so izgubili živcev (bolj se je to poznalo domačinom), dobro iz- koristili in dvakrat dosegli O : 9 in O : 6, ujeli Celjane, po- stali enakovredni in ob koncu srečnejši, saj so pomembno srečanje najtesneje dobih. Okoh 500 gledalcev in domači igralci s trenerjem Borisom Zrinjskim pa niso mogli verje- ti, da so tudi tokrat ostah praz- nih rok. N^učinkovitejši je bil Todorovič, ki je dal 22 košev v odločilnih trenutkih, med- tem ko prej ni igreil blesteče. 2, SKL moški:košarkatji Šentjurja, ki so v prvih dveh kolih odigrali štiri podaljške, so tokrat v domači telovadnici z lahkoto odpravili slabega na- sprotnika, ekipo Bistrice iz Slovenske Bistrice s 93:72 (47:31). K prepričljivi zmagi so prispevali vsi igralci in se tudi vsi vpisali med strelce, največ košev pa so dah Kahvedžič 21 ter Prezelj in Škorjanc 13. Republiška liga 3. kolo mo- ški: obe ekipi s celjskega ob- močja sta bih tokrat uspešni. Comet je doma dosegel že tret- jo zaporedno zmago, ko je pre- magal Rudarja 93:87, Šmid je dal 35 košev, prvo zmago pa so zabeležih košarkarji Rogaške na gostovanju v Novem mestu, kjer so premagali Novoles 85:87, najboljši pa je bil Trobiš, ki je dal 26 košev in v odločil- nih trenutkih pokazal najzre- lejšo igro, kije bila pomembna za prvi par točk. Lestvica: 2. Comet, 10. Rogaška. Republiška liga 3. kolfl ske: igralke Cometa so do prvo zmago v novem pi stvu, ko so doma prem Pomurje 67:49, najučinko ša strelka pa je bila Šmi 16. Celjska Metka je tudi\ je ostala praznih rok, tok izgubila doma z Odejo S Jurakova je dala 14 košev stvica: 8. Comet, 11. Meti 2.republiška liga ski Center: košarkarji Zlatorc Laškega so gostovali v Za in zmagah 62:68. Najučin tejši strelci so bili Zor 23 čak 18 in Lapornik 16. D start v sindikalni občinski ligi Tudi letos bodo priprav venstvo v občinski sind' ligi, kjer bo nastopilo pet Člani sodelujočih ekip bod' ške krili sami, na pomoč pa priskočila lastnica bistroj« KEJ Bernarda Budja, ki je ve tri ekipe tudi pripravila le. Pari 1. kola: Grofija - ' na. Konus - Lokrovec, ekif vinotehne pa bo prosta. MARJAN SOI ^ OKTOBER 1988 tL^mmammmmaeata gPM ° IflgBfl ■■■■BBHBIHHBHHHHIHHHEnBMIBl^SSHBBB NOVI TEDNIK - STRAN 17 ....... lllllllWilMIII IHIIIIIM Iglik uspeh mladega motorista jrprnaj 15-letni Gašper Za- Lk doma iz Šempetra, na- "^pa pa za AMD Slovenske fnjice, je v motokrosu v ka- Viji 80ccm dosegel ve- f uspeh. Na vseh šestih dir- hza državno prvenstvo je bil samem vrhu in tudi na zadnji Irjci. '^jer f^u je bil tik za peta- j Sitar (Slovenija avto), se "jjdi Gašper ni dal. Tako je Ltal državni prvak, kar je za mladega tekmovalca izre- fp uspeh. Na vprašanje, kako ^Igo se že ukvarja s tem špor- L in kdo mu pomaga je po- ^al: »Ko sem hodil v 6. raz- ^ osnovne šole sem začel ^-ožnjami na moto^u. Tega je jI vesel tudi oče, ki mi poma- , finančno in z nasveti. Prej je jfkal brat, ko pa se je vrnil iz je prenehal in sedaj to očnem jaz. Zakaj sem član fUŽtva v Slovenskih Konji- V Žalcu in Celju ni dru- ki bi gojilo ta šport, zato ^ se odločil in nastopam za jlD Slovenske Konjice, kjer li tudi pomagajo.« T.TAVČAR NA KRATKO Še dva poraza Ingrada Tudi v 3. in 4. srečanju v repu- bliški ligi igralci namiznega te- nisa v športnem društvu Ingrad niso bili uspešni, saj so se z go- stovanj vrnili praznih rok. V Gornji Radgoni so izgubili 6:3, v Mariboru s Strojno pa 7:2. Štiri partije je dobil Maras, eno Štrljič, igral pa je tudi Leber. Po štirih odigranih srečanjih so Celjani na zadnjem mestu, povedati pa je treba, da so na uvodu imeli same objektivno težje nasprotnike, ki kandidirajo za vrh lestvice. Zmaga strelcev iz Rečice v zaostalem srečanju 2. repu- bliške lige -vzhod z zračnim orožjem so strelci D.Poženel iz Rečice pri Laškem na domačem strelišču premagali SD Straža iz Rogatca 1433:1421. V zmago- valni ekipi je bil najboljši Andrej Brunšek 370. VINKO LAVRINC Zmaga Kovinarja, poraz Celjanov v 2. kolu 1. republiške lige so strelci Kovinarja Štore na do- mačem strelišču premagali eki- po F. Lešnik - Vuk iz Hotinje va- si v postavi Franc Hočevar, Ivan Kočevar, Vili Ravnikar (zamenjal veterana Vilija Deč- mana) in Branko Malec z naj- boljšim dosežkom 374 krogov. Celjski strelci so v Murski So- boti izgubili z Noršinci, nastopili pa so v postavi Robi Hostnik, Er- vin Seršen, Jože Jeram in Tone Jager. Neodločeno v Grevenbroichu Celjski strelci so nastopili v pobratenem mestu Greven- broichu v ZRN ter se z domači- mi strelci pomerili z zračno pu- ško in zračno pištolo. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1. S puško so zmagali Celjani (Mar- jan Dobovičnik, Tone Jager, Franc Hočevar in Jože Jeram), s pištolo pa domačini. Dvoboji n£y bi postali tradicionalni, gost- je pa pridejo v Celje maja prihod- nje leto. Za pi^vaka občine Žalec Na Polzeli so izvedli 3. turnir za naslov hitropoteznega prva- ka občine Žalec, kjer je nastopi- lo 26 šahistov iz štirih i^ahov- skih klubov. Po nastopih v pred- tekmovalnih skupmah se je v fi- nale uvrstilo 12 šahistov, zmagal pa je Jože Zorko z 10 točkami, sledijo pa F. Brinovec st. 9, Stane Skok 6,5, Andrej Kampuž, Jože Peternel in Branko Pipal vsi po 6 točk itd. v malem finalu je zma- gal Danilo Vošnjak pred Jože- tom Podlesnikom itd. O konč- nem zmagovalcu bo odločal zad- nji, 4. turnir, ki bo predvidoma decembra v Žalcu. Trenutno vo- di Jože Zorko s 40 pred Stane- tom Skokom 35 točk itd. t Za srebrnega konja v Wolfsbergu v Avstriji je bil 17. tradicionalni ekipni turnir za pokal srebrnega konja, kjer je nstopilo 36 ekip iz Avstrije, Madžarske in Jugoslavije, med njimi tudi osem ekip iz celjske regije. V A skupini so šahisti Žal- ca ponovni lanski uspeh in osvo- jili prvo mesto v Postavi Dani Vombek, Franc Brinovec st., Ste- van Džordževič rn Jože Zorko. V skupini B so 2. mesto osvojili člani Celjskega Šahovskega klu- ba. Posebni nagradi za najboljša dosežka na prvi plošči v skupini A in B sta dobila Dani Vombek ŠK Žalec in Matjaž Mikac CŠK. JOŽE ZORKO Zmaga in poraz Savinjčana šahisti Savinjčana iz Šempe- tra, ki slavijo 40-letnico, so go- stovali v Gorjem gradu in iz- gubili dvoboj z domačini 5:4, močnejši pa so bili v hitropotez- nem dvoboju, ki so ga dobili 42:39. Jubilej bodo šempetrski šahisti proslavili prihodnji me- sec s tekmovanji ekip in posa- meznikov ter pregledom dela na posebnem zboru članov kluba. Zmagal Franjo Audič Na kegljišču v Žalcu sta se po- merili ekipi upokojencev Žalca in Slovenskih Konjic. Zmagali so domačini 348:339, med posa- mezniki pa je bil najboljši vete- ran, 86-letni Franjo Audič, ki je ob tej priložnosti tudi dobil zlato medaljo ZTKO Žalec za športne dosežke v ekipi DU Žalec. JOŽE GROBELNIK Uspeh celjskih kolesarjev v Arandželovcu je bilo držav- no prvenstvo v gorski vožnji in vožnji na kronometer, kjer so nastopili tudi člani kolesarske- ga kluba Merx Celje. V gorski vožnji je bil med člani Melanšek osmi, med mlajšimi mladinci pa Vodeb in Tanjšek tretji oz. četrti. Hokejisti pripravljeni čeprav bodo celjski hokejisti Cinkarne v tekmovalni sezoni 88/89 nastopili namesto v zvezni ligi v medrepubliški, se za tek- movanje že dalj časa temeljito pripravljajo pod vodstvom tre- nerja Petra Podsedenška in teh- ničnega vodje Marjana Soršaka. Tudi medrepubliška liga bo kvalitetna, sag bodo v njej nasto- pile Jesenice ter Kompas Olim- pija s svojima drugima ekipama ter Kranjska gora, ki je izstopila tako kot Cinkarna. Tako kvalitet- na liga bo kot nalašč za pridobi- vanje kvalitete celjske ekipe, ki se želi čez leto vrniti v višji rang, to pa bo možno ob osvojitvi naj- višjega mesta in če bo na voljo dovolj denarja. Trener Peter Podsedenšek bo v novi tekmo- valni sezoni imel na razpolago naslednje domače igralce: Sodja, Arnol, 'Jerneje, Filipovič, Gra- bler, Bulatovič, Perčič, Podse- denšek ml., Žolek, Grčar, Sen- delbah, Žlof, Strašek, Mihevc, Bučar, Pajman, Milidragovič, Ločnikar, Kelgar, Koprivica in brata Bernjak. Člani bodo startali 5. novembra v Ljubljani proti Kompas Olim- piji II. 2. zvezna liga 4. kolo moški: rokometaši Aera so bili tokrat ^X)sti in bodo zaostalo srečanje z mostarskim Veležem oddigrali jjsneje. Prosti termin pa so izrabili za prijateljsko srečanje tlanom 1. zvezne lige Kolinsko Slovanom in po dopadljivi igri (gubili 25:28. Najučinkovitejši strelec je bil Čater, ki je dal Igolov. Sicer pa so rokometaši Aera z eno zmago in dvema irazoma ter tekmo manj na predzadnjem mestu prvenstvene stvice. h. zvezna liga 4. kolo ženske: tudi tokrat so rokometašice 'elenja igrale v hali Golovec, ker je Rdeča dvorana še vedno isedena. Pokazale so doslej najboljšo igro, premagale močno tipo Akademca 26:23 ter tako osvojile prvi par točk. Zidarjeva iKaričeva sta dali vsaka po šest golov. Velenjčanke so z dvema itiJ - KVLIE MINOGUE (4) 5. NOTHING'S GONNA CHANGE MY LOVE FOR YOU - GLENN MEDEIROS (5) 6. RECI MU VETER - SIMONA WEISS (10) 7. AVIONU SLOMIČU TI KRILA - RIBLJA ČORBA (3) 8. ROLL WITH IT - STEVE WINWOOD (9) 9. MOJOJ MAJCI - PRLJAVO KAZALIŠTE (10) 10. AINTCOMPLAININI-STATUS OUO (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15. DomaČe melodije: 1. EDINO LE MAMA - ŽAGAR (6) 2. MLADOSTNI SPOMINI - JEVŠEK (5) 3. ZAPLEŠI Z MENOJ - SLAVČEK (10) 4. POLKA ZA PODOKNICO - FANTJE TREH DOLIN (5) 5. TAM SMO DOMA - FANTJE Z VSEH VETROV (4) 6. S PRIJATELJI V GORE - SLOVENSKI MUZIKANTJE (4) 7. ZVOK! HARMONIKE IN CITER - BURNIK IN DOVŽAN (9) 8. LEPO JE BITI DOMA - RUPAR (1) 9. ZAKLADI SLOVENIJE - MIHELIČ (9) 10. STARI OČE, STARA MATI - HENČEK (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15. KUPON lestvica zabavnih melodij_ izvajalec__ lestvica domačih melodij_ izvajalec_ ime in priimek_ naslov- Nagrajenca: Pika Zupančič, Murnova 10, Ljubljana Franci Zavašnik, Drešinja vas 12, Petrovče Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada-velika plošča, kija izžrebanci izberejo prodajalni MELODIJA v Celju. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 27. OKTOBER 1988 TE bodeči iiHTEOili Novost Tovarna Emo predstavlja novost: napravo za razso- Ijevanje morske vode. Pričakujemo, da bodo storili še korak dalje in to napravo priredili za razso- Ijevanje še kake druge pre- več zasoljene stvari. Neuradno čisto neuradno smo zvedeli, da so starši zdaj bolj previdni, ko zbirajo imena svojih novorojenih hčera. Iz- ogibajo se imena Metka. Za vsak primer. »Prazna« dopolnitev v Izložbi ene celjskih proda- jaln čevljev lahko vidimo ob čev- ljih tudi denarnico. Ob vse višjih cenah čevljev je taka dopolnjena ponudba seveda dobrodošla. Ampak denarnica je, žal, prazna. Kot da se dogaja Tudi te dni lahko po Celju še vedno vidimo nekaj transparen- tov, lepakov in drugih »obvestil«, ki vabijo na prireditve, ki so že zdavnaj minile. Morda je taka pozabljivost, da bi pravočasno sneli vse te stvari, zato, da bi imeli v Celju občutek, da se stalno nekaj dogaja. NA CESTAH JE VSE MANJ LJUDI - POSTALO JE HLADNEJE! Samokrivda Naši smučarski centri si bodo sa- mi krivi, če se bodo to sezono sreče- vali s pomanjkanjem snega. Saj je znano, da sol uničuje sneg. Oni pa so cene tako zasolili! Pestra ponudba Na temeljnih in občinskih kandi- dacijskih konferencah se je izkazalo, da imamo dokaj malo kandidatov za člana republiškega predsedstva, da pa zelo veliko za člana zveznega predsedstva. Kot da bi bil za zvezni nivo že (skoraj) vsak dober. Pod streho v Titovem Velenju so tudi spozna- li, da ni dobro, če je vse ravno, pa so se lotili popravila ravnih streh, pod novimi strehami pa bi lahko uredili tudi dodatna stanovanja. Bi jih lahko, pa jih zaradi pomanj- kanja denarja še ne morejo spraviti pod streho. Posledice Celje je znano kot staro delavsko središče. Toda očitno tudi v prete- klosti se delovnim organizacijam ni dobro godilo. Zdaj kar petina celjskih upokojen- cev dobiva varstveni dodatek. K človeku v ZR Nemčiji so se spomnili nove modne muhe - oblačila z odtisi ča- sopisnih strani. Ce bo to prišlo tudi k nam, se bo pozornost morda le spet malo bolj obrnila k človeku. Glasneje Celjski mladinci bi ra- di, da bi se njihov glas bolj slišal. Zaenkrat si želijo pomagati z mla- dinskimi oddajami na radiu. Seveda bi bilo prav, da mladih ne bi le bolj sliša- li, ampak tudi bolj poslu- šali! Vzdih tedna: Prosim, ne razbreme- njujte več gospodarstva. SIcer bo čisto obubo- žalo! Posluh Treba je priznati, d imajo pri nas nekate res pravi posluh za gla ljudskih množic. Kaki hitro so v Zavodu Crv( na zastava slišali klic »hočemo orožje«, že s izdelali prvi naš revolvf In ga ponudili tržišču. Vendarle pa ni strahi da bi se ljudstvo z njii preveč masovno obori žilo; tudi zato, ker star 1,4 milijona dinarjev. Tako smo usklajevali ustavna dopolnila, da so se nam usta skoraj povsem osušila! VALERIJA SKRINJAR-TVRZOVA DOLINA ČRNE REKE 113 '■-ti^ J Prevedla Neža Maurer Lahnega koraka seje vračala proti domačemu bregu, proti svojemu domu. Tod bo jutri stekla na delo, kakor da bi imela krila. Velik kos kruha bo vzela s seboj, slanine nimata. Kako lepo bi bilo, če bi jo malo prigriz- nila! Kupila jo bo s prvo plačo, razmišlja. Zdi seji, da že vidi jutrišnji dan, ko bo prišla na delo med prvimi. Nenadoma zasliši klic. »Ana, Ana!« Naglo seje ozrla in obstala. Ivan! Kdo bi si mislil. Zdaj gaje našla, čeprav ga ni iskala. Ne, on jo je našel. Vseeno je. Srečna je, ker se bo pogovarjala z njim. Ne bo dovo- lila, da bi ga znova izgubila. Tudi njej se je končno nasmehnila sreča. Videti je, kakor da bi bežala, saj te ne morem dohi- teti!« Bežim, bežim, pa ne pred teboj, temveč k tebi, le najti te nisem mogla, razmišlja v sebi. »Pol življenja te nisem videla. Kam si namenjen ?« »K tebi.« »Se šališ?« »Res. Zjutraj smo te videli, potem si se izgubila. Nazadnje te je mali le videl ob južnem vhodu.« »Kdo meje videl?« »Le kje ti živiš, Ana ?« »Dolgo je tega, kar se nisem ganila iz hiše in slišala žive besede. Zjutraj sem šla iskat delo. Da ne bi znorela in da bi premaknila mater. Ko me bo videla odhajati na delo, si bo mislila, da mora vstati in mi pripraviti zajtrk in me pričakati s kosilom. Verjela bo, da mi je potrebna in bo znova oživela. Njeno življenje poteka v nenehnem spremljanju in pričakovanju.« »Si dobila delo?« »Dobila. Na separaciji.« »In postala boš štrajkbreher.« »Kako to misliš?« »Rudarji štrajkamo, Ana!« ??? »Ali veš, zak^ štrajkamo?« Skomignila je z.rameni. »Nič ne vem, še misliti sem pozabila.« »Oprosti, vem, kaj te je doletelo. Tudi mene in vse rudarje je prizadela nesreča. Umrli niso le bratje in možje, tudi naši tovariši so umrli. Z nami ravnajo kot z živino. Znižali so nam plače, ukinili dodatek in odpuš- čajo delavce, Rudarski otroci stradajo.« »Želim si otrok, ki bodo rasli in hodili v šolo...« »Ana, umrli bi. Rudarska žlica je prazna. Ne moremo več zdržati, zato štrajkamo. Če si želimo kaj doseči, se moramo bojevati in si vzeti s silo. Ničesar nam ne bo samo od sebe padlo na krožnik. Morda poznaš Petra, ki dela z menoj v izmeni. Dober človek je. Imel je sinova, dvojčka. Zbolela sta. Kako tudi ne bi! Le en prostor imajo za vse, v njem kuhajo, perejo, spijo, bruhajo in se kregajo. Zdravnik je rekel, da otroka potrebujeta močnejšo hrano: meso, mleko med... in^ sprememba zraka. Odkod naj rudar vse to vzame? Otroka se nista okrepila. Le njune oči so postajale vse večje in modri kolobarpi okrog njih so se vse bolj širili. Še nista bila dopolnila štirih let, ko ju je pokopal, v tistem kot kraj samomorilcev, tam je zemljišče ce- nejše. In veš, k^ počne zdaj? Vsak dan nosi domov košček premoga v žepu. Pravi, da ga bo nekoč prodal in nakupil kruha in mesa, da se bosta otroka najedla... Gledam ga, ko skupaj delava. Njegove oči so vse globlje in vse temnejše postajajo. Vidiš, zato se je dolina uprla hudodelcem. Koliko rudarskih družin seje dozdaj zavilo v črno? Včeraj so nje porinili v smrt, jutri bodo nas, če ne bomo ničesar storili.« »Štrajkate zaradi mrtvih?« »Zaradi njih, zaradi nas in zaradi tistih, ki bodo prišli.« »Dela sem se veselila. Če bi ti, Ivan, vedel, kako zelo sem se razveselila! A, sonce noče umazanih rok,« doda in solze ji polzijo po licih. »Ana, Ana!« Obrisala sije oči s komolcem in ga pogledala. Njegove kot oglje črne oči so začudeno zrle vanjo. »Ne skrbi. Ana ne pojde v štrajkhreherje. V tej dolini sem odrasla,« - iztisne z muko poraženega. Ko se spet zbere, pravi: »Nikar se mi zdaj še ti ne izgubi! Kolikokrat sem se vrtela okrog rudnika in hodila mimo separacije, da bi te našla. Da bi te videla vseu od daleč!« »Po svetu sem hodil. Zdaj sem spet tu. Jutri pridem, pa se bova pogovorila. Nikar ne misli, da si sama,« pravi Ivan. Stisnil ji je roko, se nasmehnil in odhitel po potki, ki pelje k rudniku. Kmalu je izginil v dolini. Ana gleda za njim in razmišlja: To je črna dolina. Črne so naše roke, umazan je zrak in črna je reka, ki h k Savi. Morda prav zato hitreje ločujemo svetlobo ( teme. Ana ne pojde v štrajkbreherje. Vsi moji predniki so bili rudarji, prvi je že pred dves leti udarjal s krampom ob črni kamen. Vsi bi se up v meni ih se me odrekli. * Tega nočem, ker sem del njih. Del doline, v kateri se tako sama. Če bi delala, me ne bi vsak veterc mogel odpihniti. I tudi tako bom ostala solidarna z rudarji. To je pi rudarska dolžnost Tako je trdil moj oče. Ano je bolel spomiri na te dni, vendar se je zmei znova vračala k njim. Še posebno zdaj, ko je začutila,^ nima v rokah jalovega semena. Nekje mora biti začetek. Rojstvo je le nadaljeval trajanja. Vse bolj se ji dozdeva, da je vsemu kri brazda, ki sojo zorale krivice. Življenje je bilo sejalec, seje nekega večera imenoval Ivan. Nato je izginil. Nei teri so pripovedovali, da se muči v francoskih rudnik drugi spet daje v Vestfaliji, tretji so bili prepričani, da v zaporu z ostalimi organizatorji štrajka. Le Igeje zdi Verjamem, da tudi on nosi puško in titovko. Ze takrat znal razlikovati med zdravim in gnilim. Ana je bila prepričana, da se njemu gotovo ne bi trei roka na petelinu. Bilje umirjen tudi tistega večera, ko verjela, da bo umrla od bolečine. Takrat ga je gi užalila. Nič čudnega, da se ni več oglasil. Zdaj, ko se ^ bolj oddaljuje od tistih dni, ve, da takrat ni žalila nje\ temveč le preklinjala sebe. Ali bo vse življenje trkala napačna vrata? Odkar ga je spoznala v nekem rudarskem direndi pred rudnikom, ji je postal zelo drag. Velikokrat si gi zamišljala kraj sebe. Odraščala sta na isti zemlji in rai mela tudi tiste stvari, o katerih se molči. Toda po tisU lepem večeru, ko ji je Ivan veliko pripovedoval, seje« zrušilo. Še posebno kasneje, ko je o tem razmišljala, je zazdelo, da je govoril kot Vid. Če je Vidova po^ spominjala na b^ko,je Ivan govoril o ljudeh iz rudnii o tistih, ki kopljejo premog kakor njen oče. In o tistih, še nikoli niso niti povohali vlažno-kiselkast zadah jal ki nosijo bele, poštirkane ovratnike in odločbo, ' bodo rudarji jedli, kje bodo spali, koga bodo n^p vrgli na cesto, če se bo »pregrešil«. Vse to je razun^^ vendar drugo... Naslonila se je na njegovo ramo, bilo je tako top Najraje bi se skrila v njegovo široko dlan, da bij zmeraj z njim in da bi mu izpolnila vsako željo. C^ mogla, bi se mu zrinila pod kožo. On pa sedi nepremično in odsotno. Le kakšen je!' štrajk misli in ni mu mar zame, tuhta Ana. Ne bo umaknila, dovolj je bilo odmikanja. Zdaj sem pomei^ nejša od desetih rudnikov. N^j mu rečem ali ne? Bom, ScU midva spadava skupaj. rt OKTOBER 1988 2flm m NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK Ml ZDRAVILNE RASTUNE Šetraj Šetraj je sorodnik materine dušice, žajblja, maja- rona in, seveda, sodi med usnatice. Ločimo dve obliki oziroma vrsti šetraja; planinskega in vrtnega. To je enoletna, zeljasta rastlina, visoka do 40 cm. Njegovo steblo je močno razraščeno in se prične raz- raščati že pri tleh. Ozki in priostreni listi so dolgi do 3 cm in so si nasprotni. Podobno kot pri rožmarinu, so tudi tukaj v listnih zalistjih kratkopecljati, drobni cvetovi bele do vijoličaste barve. Cveti od julija do oktobra in rastlino tedaj tudi nabiramo. Njegova domovina je vzhodno Sredozemlje in območje okoli Črnega morja, vendar so ga prenesli v Evropo, kjer se je udomačil na vrtovih. Kmalu se je udomačil in zasejal v naravi. RastUna vsebuje precej eteričnega olja, grenčine, čreslovine, urzolno kislino, razne maščobe sluzi, slad- korje itd. Zaradi teh sestavin ima šetraj antiseptični učinek in se uporablja za zdravljenje dihalnih, prabav- nih in uropoetskih organov, raznih kožnih in sluznič- nih vnetij. Poleg tega je sveža rasthna odlična začimba; te lastnosti ohrani tudi kot posušena. Šetraj ugodno deluje na želodec in črevesje, pospešuje prebavo in zbuja tek. Zaradi obilice eteričnega olja preprečuje napenjanje in razkuži črevesje. Ta učinek se pokaže pri driskah, ki nastanejo zaradi nepravilnih gnilobnih pro- cesov. S tem kmalu preneha glavobol in splošna utru- jenost in razdraženost. Iz sv^ežih in posušenih delov kuhamo čaj in sicer tako, da žličko droge prelijemo s skodelico vrele,vode, pokrijemo in pustimo, da se nekoliko ohladi. Če pijemo šetrajev čaj pri prehladu, ga sladkamo z žličko medu. Sestavine ter eterično olje redčijo sluz, da se lažje izkašljamo in s tem ublažimo hude težave. Če potrebujemo zdravilni čaj zoper pre- hlad, vzamemo enake dele šetraja, materine dušice, bezgovih cvetov, lipovih cvetov, lučnikovih cvetov in trpotčevih listov;^se skupaj dobro premašamo. Za blažitev prebavnih težav pa vzamemo enake dele šetraja, griževnjaka, grenkuljice, kamilic in encijano- vih korenin, vse skupaj dobro premešamo in po nekaj skodelicah aromatičnega in grenkega čaja se kmalu bolje počutimo. Šetraj ceni ljudsko zdravilstvo kot spolno poživilo in srednjeveška literatura pravi za šetraj, da je roža lju- bezni. Stari Grki so ga posvetili Dionizu. Šetraj skupaj s krvavim mlečkom in žajbljem ter z grškim senom naj bi učinkovito pomagal pri težavah, ki spremljajo sta- rejše ljudi. Priporočajo pa ga tudi zoper protin, drisko in izostajanje mesečnega perila pri ženskah. Čisti kri, iztreblja gliste in žene na vodo. V hter vrele vode damo žlico drobno zrezanega šetraja in spijemo po več skodelic čaja na dan. Z njim lahko tudi grgramo pri vnetju ustne votline in s tem preprečujemo neprijeten zadah iz ust. Pripravimo si lahko tudi čaj zoper utrujenost in sicer vzamemo enake dele šetraja, rožmarina, mete in melise. Eno ali dve veliki žhci mešanice poparimo z enim litrom vrele vode^ nato precedimo in pijemo čez celi dan po požir- kih. Čaj lahko zasladimo z medom. Čaj'lahko dodamo tudi kopeli in to uporabljamo po napornem delu ali dolgem potovanju. BORIS JAGODIČ Moderni tiaroic Med prve vrste stilov oblačenja za letošnjo jesen in zi- mo se je zrinil tudi stari, romantični barok, le da je tale z letnico 88/89 še bolj kičasto razko- šen, prenatrpan z neštetimi detalji, včasih že prav eks- centrično duhovit. Podobno kot pri ti- stem iz konca 17. st., je tudi za letoš- nji značilna silovita razgibanost linije, kjer je čutnost ode- ta v sijaj, potenci- ran do ekstaze. Kot nalašč za ti- ste, predvsem mlajše privržence mode, ki se jim kla- sika tako ali druga- če upira. Materiali, ki se sicer upo- rabljajo izključno za svečane in večerne priložnosti, se tu- kaj nosijo preko celega dne. Izrazit je kontrast širokega in ozkega. Obleka, ki je opri- jeta v pasu ali na iDokih, mo- ra imeti torej nek drug del, recimo rokave, bogato na- brane in napihnjene. Tudi veliki, poškrobljeni in valo- viti ovratniki, okrašeni s čip- ko, ali globoki dekolteji spo- minjajo na tiste absolutistič- ne čase. ' Ker je moda letos zopet ve- likodušna do ženskih hlač, jih tudi tukaj ni pozabila. Moderne so paževske, ki se nosijo preko barvastih noga- vic ali dokolenk. Nič hudega ne bo, če boste pozabile na podvezice - te niso namreč nikjer posebej omenjene! K takšnim hlačam se poda širok jopič, tudi kratek bole- ro ah asimetrična pelerina. Pomembno je le, da so obla- čila kar se da na debelo okra- šena z »zlatimi« trakovi, bor- durami baročnih motivov, tapiserij, stiliziranih črk iz Gutenbergove biblije, bider- majer ornamenti... Tudi vseh mogočih starin- skih brošk, posutih s ponare- jenim dragim kamenjem, ne sme manjkati. Kaj pa barve? Seveda, sijo- če: škrlatna, bronasta, vsi rdeči toni, smaragdno zele- na, zlato rumena in kovinsko sijoči odtenki ter letos zopet nepogrešljiva »pink« - ci- klamno roža barva. TV SPORED NEDELJA, 30.10 88 1 Program: LJ 1 | 9.05-23.30 TELETEKST RTV LJUBUANA, 9.20 VIDEO STRANI, 9.30 OTRoJ MATINEJA ŽIV ŽAV; 10.15 VRNITEV ..ANTILOPE«, ponovitev angleške naa,, vanke za otroke 3/13; 10 40 S.SHELDON DIAMANTNA DINASTIJA, pono.' ameriške nadaljevanke 2/9; 11.30 VIDEO MEH, 8. oddaja; 12 00 KMETijo? ODDAJA TV Zagreb; 13.00 POROČILA; 13.10 POJEJO VAM NOVI FOSILI G.ZAPOLSKA: LETA IN DNEVI TEČEJO, poljska nadaljevanka 8 8. 14 SLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete; 15.30 KAKO PESNIKI Ljur? ŽIVLJENJE, češkoslovaški film; 17.15 KOLO SREČE, ponovitev; 18 15 BRAZD VZDRŽLJIVOSTI, reportaža; 18 45 RISANKA; 18.55 VIDEO STR«? 19.00 VREME; 19.01 TV MERNIK; 19.16 TV OKNO; 19.24 EPP; 19 DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.10 MARIBOR: BORŠTNIKOVO SRcf^ NJE. prenos; 22.10 EPP, 22.15 ZDRAVO; 23 15 VIDEO STRANI ^ Program: LJ2 10.00 DANES ZA JUTRI IN DEKLIŠKI MOST, jugoslovanski film; i, ŠPORTNO-ZABAVNO POPOLDNE; 13.15 AVTOMOBILSKA DIRKA F-1 z^] JAPONSKE, posnetek; 14.15 ŠPORTNO-ZABAVNO POPOLDNE, vkliuJ 17.43 3. KOLO DP V KOŠARKI (M) - ZADAR:CIBONA, prenos; 19.30 TV Dntj NIK; 20.00 LINUfe PAULING, poljudno-znanstveni film; 20.50 VČERAJ, DAto JUTRI; 21.05 MALI KONCERT; 21.25 ŠPORTNI PREGLED; 22 10 REP0rt;3 Z NOGOMETNIH TEKEM HAJDUK ; CRVENA ZVEZDA in PARTIZAN vElb (do 23.10i ^ PONEDELJEK, 31.10.88 Program: LJ 1 9.35-12.20 m 16 30-23.10 TELETEKST RTV LJUBUANA 9.50 VIDEO STRm 10.00 MOZAIK, 10.00 ZRCALO TEDNA; 10 15 NAŠ UTRIP; 10.30 ČUDEM ameriški film; 12.06 VIDEO STRANI; 16.45 POROČILA; 17.00 MOZAIK, poj tev; 17.00 ZRCALO TEDNA; 17.15 NAŠ UTRIP; 17.30 SPORED ZA OTROK? MLADE, 17.30 RADOVEDNI TAČEK: ROKA IN NOGA; 17.45 DRUGA IZME oddaja TV Skopje 4/6; 18.15 SAFARI V MESTU: DIVJE ŽIVALI V LOND( poljudnoznanstvena oddaja 1/6; 18.45 RISANKA; 18 55 VIDEO STRANI: 19 VREME; 19.01 OBZORNIK, 19.13 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVlj 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.10 M.KORDA: GUEENIE, ameriška nadaljevat 1/5; 20.55 EPP; 21.00 OMIZJE; 23.00 VIDEO STRANI Program: LJ2 18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.00 INDIREKT; 19.30 TV DNEVNIK; 2t UMETNIŠKI VEČER: PICASSO, angleški dokumentarni film; 21.20 VEČ ZGODBA, francosko-italijanski kratki film (do 22 10) TOREK, 01.11.88 Program: LJ 1 9.35-12.05 in 16.15-22.45 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.50 VIDEO STR* 10.00 T.SLOBODZINEK: PAST, mladinska predstava; 10.50 SAMSON SALLY, danski risani film; 11.50 VIDEO STRANi; 16.30 POROČILA; 16 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 16.55 LONČEK, KUHAJ: ZDROBOVO SKU ŽLIČNIKI 5/13; 17.00 ČRIČEK IŠČE SONCE; 17.15 G.VERDI: REOUIEM; 1E RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 B.BRITTEN: MIS BREVIS IN D OP. 63; 19.13 TV OKNO; 19 22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK: IS VREME; 19.59 EPP; 20.05 J.ŽMAVC: NEKJE ŽIVI CENKA, TV ORAMA, 2' EPP; 21.15 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 21.55 KONCERT RESNE GUS C.DEBUSSV; PRELUDIJ K FAVNOVEMU POPOLDNEVU M.RAVEL: Si ŠT. 2 DAPHINS IN CHLOE; 22.30 VIDEO STRANI Program: LJ2 18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 18.55 V LUČI TONEJO VSE TEME: I.V POTIČ, dokumentarna oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KOLO SREČE: 2' ŽREBANJE LOTA; 21.05 ARHITEKTURA SLOVENSKIH POKRAJIN; VAS DOMAČIJA V ISTRI, izobraževalna senja 7/8; 21.35 IZSELJENČEVA ZGOC dokumentarna oddaja (do 22 20) SREDA, 02.11. 88 Program: LJ 1 9.35-11.60 in 16.20-22 25 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9. 50 VIDEO STR 10.00 MOZAIK; 10.00 J. ŽMAVC: NEKJE ŽIVI CENKA, DRAMA; 10.05 OSMI D ODDAJA O KULTURI; 11.45 VIDEO STRANI; 16.35 POROČILA; 16.50 M02 OSMI DAN, oddaja o kulturi, ponovitev; 17.30 SPORED ZA OTORKE IN MU 17.30 M. JEZERNIK: MEDVEDOV GODRNJAVČEK; 17.45 J. MILČINI BUTALCl; 18.15 PRED IZBIRO POKLICA LOGOPED, izobraževalna serija 1 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 1! TV OKNO; 19,18 ZRNO: 19.22 EPP; 19 30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 1i EPP; 20.05 FILM TEDNA: BEL, TUJ IN PEGAST, sovjetski film; 21.40 EPP; T MALI KONCERT; P. HINDEMITH: SONATA ZA VIOLO OP. 25, ŠT. 1; 22.00 DNEVNIK; 22.15 VIDEO STRANI Program: U2 18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZNANSTV FORUM; 21.30 POROČILA; 21.35 SVET POROČA ČETRTEK, 03.11.88 (do 22.35) Program: U1 9.35-12.60 in 16.10-0.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.50 VIDEO STR) 10.00 MOZAIK: ŠOLSKA TV; 10.00 SLOVAR SLIKARSTVA; KOMPOZIO 10.30 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: AKORDIČNE CITRt oddaja; 11.10 ŽRTEV, angleški film; 12.45 VIDEO STRANI; 16.25 POROČ 16.40 MOZAIK; šolska TV, ponovitev; 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MU 17.50 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA, norveška serija 3/6; 1Q.05 POLTRI EXPRESS; 18.15 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: VZHODNA ŠTAJERSKA; 1 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59E 20.05 TEDNIK; 21.05 EPP; 21.10 J. A. BARDEM: LORCA, španska nadaljeva 3/6; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 RETROSPEKTIVA jugoslovanskega filma, 30 NAGRADE JELEN, KOZARA (ČB); 0.30 VIDEO STRANI Program: U2 18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 S. TOVVNSE RASTOČE TEŽAVE JADRANA KRTA angleška nadaljevanka 4/6; 20.55 KR MATJAŽ-MATIJA KORVIN, RESNIČNA LEGENDA IN LEGENDARNA RESI NOST; 21.45 BALADA O MESECU POTEPUHU, BALET, (do 22.30) PETEK, 04.11.88 Program: U1 9.35-12.15 in 16.15-0.10 TELETEKST TRV UUBUANA; 9.50 VIDEO STR 10.00 MOZAIK: 10.00 TEDNIK; 11.00 J. A. BARDEM: LORCA, španska nad 12.00 VIDEO STRANI; 16.30 POROČILA; 16.45 MOZAIK; TEDNIK, ponov 17.45 SPORED ZA OTORKE IN MLADE: VRNITEV »ANTILOPE« angl nadalj. 413; 18.15 SODOBNA MEDICINA: OPERACIJA OČI, izobražev oddaja 4/4; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 1 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK;! VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.15 EPP; 20.20 R. DALEV: TUJČEVE B< ameriška nadaljevanka 4/4; 21,10 EPP; 21.15 ČAS NEGOTOVOSTI: LENI VELIKO RAZSUTJE, angleška dokumentarna serija 5/12; 22.15 TV DNEV 22.30 KRAJ ZLOČINA, francoski film; 0.00 VIDEO STRANI Program: U2 19.00 VIDEO MEH, 8. oddaja, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IZ* CERTNIH DVORAN: KONCERT NA DUBROVNIŠKIH POLETNIH PRIREDI^ (Olli Mustonen, klavir; Utto Ughi, violina); 21.35 EN AVTOR, EN FILM; F.V pivec: PISANA BESEDA NA HRVAŠKEM; 22.15 ŽERJAVICA, švicarski m 23.55) SOBOTA, 05.11.88 Program: JRT2 15.10 KAKO BITI SKUPAJ: SREČANJE V RADENCIH U2 Program: U 1 7,40-12.45 In 15.25-0.30 TELETEKST RTV UUBUANA, 7.55 VIDEO STf 8.05 OTROŠKA MATINEJA: RADOVEDNI TAČEK, ROKA IN NOGA; 8 20' ČEK KUHAJ: ZDROBOVI ŽLIČNIKI, 8.25 M. Jezernik: MEDVEDOV GODR^ ČEK; 8.40 J Milčinski: BUTALCl; 9.05 NORO, NOREJŠE NORIŠNICA 3 6 POLTRONA EXPRESS 3/12; 9.30 DRUGA IZMENA, oddaja TV Skop)e 4 6. Slovenski ljudski plesi: VZHODNA ŠTAJERSKA: 10.30 IZBOR TEDENSKE GRAMSKE TVORNOSTI, ponovitev oddaj.; 12.30 VIDEO STRANI: 15.40 D' DIVŠČINE ROBINSONA CRUSOEJA, češkoslovaški mladinski film; POROČILA; 17.00 Beograd: DP V KOŠARKI (M) - CZ : JUGOPLASTIKA. p'' 18.30 KRATEK FILM; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VP 19.01 KNJIGA; 19 13 TV OKNO, 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VPi 19.59 NAŠ UTRIP; 20.15 EPP. 20.20 ŽREBENJE 3x3; 20.30 S.SheIdor MANTNA DINASTIJA, ameriška nadaljevanka 3 9, 21 20 EPP; 21.25 PANf MORNAR, oddaja TV Novi Sad: 22.25 TV DNEVNIK,; 22 40 PETULIA, atf' film; 00.20 VIDEO STRANI; Program: LJ2 13 00 Stockholm: MEDNARODNO PRVENSTVO ŠVEDSKE V TENISU. P'' 17.40 T.SIobodzmek PAST, predstava za otroke: 18.30 KAKŠEN DAN, P"^ tev drame; 19.30 TV DNEVNIK, 20.10 GOSPA MINIVER, ameriški film ' Stockholm MEDNARODNO PRVENSTVO ŠVEDSKE V TENISU, polfinaie' čitev v prenos; RADIO OEUE Četrtek, 27. 10:. 8.00 Poročila, 8.20 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Za boljše zdravje, 10.35 Srečanje z leti. 11.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. Popoldan- ski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.000 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi. 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Ustavne spremembe - pričakovanja in dvomi, 18.00 Zak- ljuček sporeda. Petek, 28. 10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer, 11.00 Zaklju- ček. Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 29. 10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Kole- dar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Zaključek sporeda, Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa- cije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz- dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 30. 10: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poro- čila obvestila, 10.000 Onkraj srebrne čerte, 11.00 Žveplo- meter, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov. 13.000 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 31. 10.: 8.00 Poročila, obvestila. 8.20 Športno dopoldne, 10.000 Poročila, 11.00 Zaključek. Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pre- gled. 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 1. 11.: Ni oddaje. Sreda, 2.11.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Hortikulturna oddaja, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa- cije 14,15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ) 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade. 18.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja na FM frckvenci 100,3 MHz in na SV 963 KHz. Posebej opozarjamo, da 1. novembra RC ne oddaja. SKUPŠČINA OBČINE CELJE, UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJI obveščajo vse stranke in občane, da bo namesto ponedeljka 28. novembra (dela prost dan) uradni dan v soboto 5. novembra 1988. Polnjeni krompir Potrebujemo: 6 debelih krompirjev, pol kg mladih bučk, dva del mleka, eno veliko žlico masla ali margarine, eno jušno kocko, dve veliki zvrhani žlici naribanega sira, olje, žlico moke, strok česna, sol, poper in timijan. Krompirje olupimo, po dolgem prepolovimo in izdolbemo iz njih košarice. Dno plosko odrežemo, da se krompirjeva skledica ne prevrže. Tako pripravljen krompir skuhamo v slanem kropu. S penovko previdno poberemo krompir iz vode in odcedimo. Medtem operemo bučke in jih neolup- Ijene nastrgamo na strgalu. V posodi segrejemo olje, dodamo strt česen, naribane bučke, jušno kocko, timijan in vse dobro zdušimo. Iz masla, moke in mleka pripravimo bešamel, tako da na stopljenem maslu prepražimo moko in takoj dodamo mleko ter vse prekuhamo v enakomerno kremo, ki jo še solimo in popopramo, vanjo vmešamo nari- ban sir in vse dodamo k bučkam. Ko se vse to nekoliko ohladi, z maso napolnimo krompirjeve skledice in jih zlo- žimo v nepregorno aU lončeno posodo, namazano z oljem. Pečico segrejemo na 180° in popečemo jed, dokler lepo ne porumeni. Ponudimo vroče v posodi, v kateri smo pekli ter zeleno solato. . oktober 1988 novi tednik - stran 21 poiščite V... ELEKTRU v Elektro vam priporočajo nakup lestencev. Na zalogi imajo bogato izbiro za vsak okus. Elektro je prodajalna za vas! ŽG - TTG Slovenijaturist TOZD Zdravilišče Atomske toplice Podčetrtek objavlja prosta dela in naloge organizatorja športne rekreacije za nedoločen čas. Pogoji: - višja izobrazba fizioterapevtske ali pedago- ške smeri - telesna vzgoja - opravljen strokovni izpit - 1 leto delovnih izkušenj - 2 meseca poskusnega dela. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Kandi- date bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. 22. STRAN - NOVI TEDNIK OKTOBER 1988 mi Bsaiiii ° offliBmEoi NOVI TEDNIK - STRAN 23 CENA MALIH OGLASOV - do 10 besed 12.000 din - vsaka nadaljnja beseda 1.000 din Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naročite najkasneje do ponedeljka do 9. ure dopoldne. Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo šifre v oglasni oddelek. Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto. Dežurstva trgovin v mesecu novembru bo v Celju dežurna samopostrežba Soča v Cankarjevi ulici - odprta bo vsak dan, tudi ob sobotah od 7.30. do 20. ure. Ob nedeljah bodo dežurali od 7. do 11. ure v proda- jalni kruha Štručka v Prešernovi ulici, stojnici na celjski tržnici in mesnici v Linhartovi uhci, od 13. do 15. ure pa bo odprt kiosk pri celjski bolnišnici. Veterinarska dežurstva VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Na veterinarski postaji v Celju je delovni čas veterinarjev od 6.30. do 14.30. ure, redna dopoldanska ambulanta za male živali je od 8. do 10. ure, sicer pa imajo organizirano dežurno službo neprekinjeno v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: V Žalcu na veterinarski postaji je delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa imajo od 14. do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Na mozirski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 14. ure. Redna dopoldanska ambulanta za male živali je od 7. do 9. ure. Do 30. oktobra bo dežural dipl. vet. Marjan Lešnik, Ljubija, telefon: 831-219, od 31. oktobra dalje pa bo dežural dipl. vet. Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas veterinarjev na veterinarski postaji v Šentjurju je od 7. do 15. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirana dežurna služba. Danes bo še dežural mag. Franc Kovač, Ul. Toneta Seliškarja 10, telefon: 741- 243,28., 29. in 30. oktobra bo dežural dipl. vet. Gregor Bezenšek, Ul. Kvedra 6 a. telefon: 741-264, od 31. oktobra do 3. novembra pa bo znova dežural mag. Franc Kovač. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri- narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano za celo občino dežurstvo. Do 30. oktobra bo dežurala dipl. vet. Irena Šmigo- vec, Vešeniška ul., telefon: 751-961, od 31. oktobra dalje pa bo dežural dipl. vet. Martin Krajnc na veterinarski postaji, telefon: 751-166. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je veterinar- ska služba v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah. Dežurstvo za celo občino od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne je organizirano na veterinarski postaji v Laškem, telefon: 730-068. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstev lahko pustite sporočilo pri vratarju Pivovarne, telefon: 730-030. Vedno mani gob in kostanja Celjska tržnica je sicer v teh dneh solidno založena, saj je vsa dan dovolj zelenjave in sadja, vedno manj pa je gob in tud kostanja. Nekaterim pridelkom so se cene v zadnjih dnei izredno dvignile, kar še posebej velja za krompir, katerega nt drobno že prodajajo po 1400-2000 din. Zelenjava: cvetača 3000, čebula 1200-1500, češenj 6000-7000, nekaj je še stročjega fižola po 3000-3500, v zrnju je po celo 6-7 tisoč, koleraba 3000, korenje 1500-2000, peteršilj 3000, kumare 2500, ohrovt 1500, pesa 1400-1600, paradižnik 2000-2500, paprika 2000-3000, presno zelje 500-600, kisla repa 3000, kislo zelje 2000-2500 in nekaj je še malancan po 1500. * Solata: radič 2000-^000, endivija 2000-3000 in motovileč 10 tisoč. Sadje: grozdje in hruške 2000-2500, jabolka 1000-2500, sveže slive 25000, suhe 3000, limone 6-7 tisoč, mandarine 5 tisoč, pomaranč pa trenutno ni. Mlečni izdelki: skuta in smetana 6 tisoč, kajmak 24 tisoč, srbski sir 10 tisoč. Ceh orehi so po 6-7 tisoč, jederca 18 do 20 tisoč, gobe 20 do 25 tisoč, štorovke 4-6 tisoč in kostanj 2-3 tisoč. Tržnica je še vedno odprta vsak dan od 6. do 18. ure, v nede- ljo bo zaradi bližnjega Dneva, mrtvih odprta namestcrdo 11. ure do 13., odprta pa bo tudi 1. novembra dopoldne. NOVI TEDNIK Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 29-431, ' Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured- nik Radia Celje Mitja Umnik. Redakcija: Marjela Agrež, Tat- jana Cvirn, Brane Jeranko, Ivana Fidler, Nada Kumer, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič, Franček Pungerčič (pomočnik odg. ur. RC), Zdenka Stopar, Srečko Šrot (pomočnik odg. ur. NT), Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izh^a vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Individualna letna naročnina je 42.000 dinarjev, polletna 21.000 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 104.000 dinarjev, za delovne organiza- cije pa 52.000 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 27. OKTOBER 1988 Obadii piki Narobe je, da so otroci staršev na oblasti bolj bogati kot očetje. Nekateri bi lahko le- po živeli samo od dnevnic. Ves čas smo dežela mitingov. Ko bi vsaj nekaj časa bili dežela dela. Potem nas naj- brž ne bi motilo, kaj kdo vzklika. Da nekateri dremlje jo na sestankih, simpozi- jih in kongresih, jim delovno ljudstvo po- vrne še stroške. S Savinjo« so odpla- vali tudi štori. Bo z Metko odneslo še kaj večjega? Še vedno zmagujemo! Poraz je vse bližji. OBAD Po petdesetih letih z roza vrtnico Zlata poroka Uudmlle In Franca Germ Iz Slovenskih Konjic Bilo je pred petdesetimi leti. On v črnem smokingu, ona v roza obleki. Nešteto upov, želja, načrtov je bilo pred ženinom in nevesto, ki sta si v Slovenskih Konji- cah začela spletati družin- sko gnezdeče. Danes, po petdesetih letih, dolgih in kratkih obenem, sta ponovno stopila pred ko- njiškega matičarja in pred oltar konjiške cerkve. Od ro- za barve je danes ostala le roza vrtnica, slavljenec je bil spet v črnem, v obleki, ki si jo je, tako kot pred petdeseti- mi leti, sam sešil. Zlata poroka Ljudmile in Franca Germ iz Slovenskih Konjic. Stara Konjičana, do- bro poznana in spoštovana. Okoli njiju so zbrani vsi naj- bližji, najdražji: oba otroka, vnuki, sestre, bratje, ostali sorodniki. Sobota dopoldne. Domača hiša je polna cvet- ja, tort, peciva, dobrega vina. »Na zdravje!« S slavljence- ma stopimo v prostor, ki ji- ma je gotovo najbolj drag. Nešteto ur življenja sta tam prebila skupaj, sešila nešteto oblek, bluz, kril, moških smokingov, oblek. Konjičani so se od nekdaj radi lepo oblačih. Nekoč seje vse šiva- lo po meri. Soba, pravi kroja- ški muzej. Stari nemški ši- valni stroji, ki jih danes red- kokje vidiš, staro krojaško orodje, pripomočki. Franc še danes šiva, nihče mu ne bi prisodil petinsedemdeset let. Na Ljudmili je življenje pustilo vidnejša znamenja, nervozna je, takšnega slavja ni pričakovala. Vsako prese- nečenje pa človeka vzburi. Krojaško delavnico polnijo spomini, zgodbe, srečne in žalostne, takšne, kot jih je pi- salo življenje. Časa za razgo- vor pa je malo; mudi se, v bližnji hotel, na praznično kosilo. MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC Prispevki k boljšemu razpoloženju Cenovna neskladja, vremenske neprilike in še kaj so vpli- vale na nič kaj dobro razpoloženje tistih, ki so preštevali letošnje pridelke. Pa vendar so tudi izjeme, ki jih je narava tudi presenetila. Tako je na primer pred domačo hišo Olge Lancner v Šentjurju zrasla skoraj 50 kilogramska buča. Po obsegu niti ni bila tako velika (138 cm), vendar pa, ko jo je hotela gospodinja spraviti na varno, si je zaradi izredne teže morala poiskati pomoč. Narava pa je bogato obdarila tudi njivo kmetije Cokan v Vrbju pri Žalcu, kjer sta Marjan in Joži med kupom izredno debele krmilne pese našla tudi nekaj 10-kilogramskih. Dobri pridelki pri Cokanovih, ki so vsekakor tudi plod znanja, so veliko doprinesli k teži skor^ 400-kilogramskega prašiča, ki je star le neksO več kot leto dni. Kot zanimivost n^ zapišemo, da je prašič velikan v nekaj mesecih postal oče 500 prašičkov. EDI MASNEC Kranjski Janez odprte glave Spoznanja prihajajo z leti, z oddaljenostjo, s plastmi iz- kušenj, nabranih kot mulj v reki, in vsa ta naplavina naredi človeka zvestejšega sebi in preudarnejšega za druge. Prosenik, Tonček iz Gornjega Leskovca pod Bo- horjem, varuje dandanes to naplavino devetdesetih let, modrost preteklosti in jo prav tako preudarno posre- duje njim, ki to hočejo, ki znajo ceniti spoznanja prete- klosti. A v tej naplavini je marsi- kaj. So vojne in je mir, je trpljenje in neskaljeno vese- Ij^e. Je čvrstost in vdanost. Čast in ponos. Ljubezen do zemlje in ljudi. Vse to zdru- ženo, tesno prepleteno. Od dne, ko je dejala mati, v letu, ko je le malo manjkalo do začetka dvajsetega stoletja, ki je Tončku in svetu prine- slo vojne in krize, lakote in pohlep: »Tonček, le pojdi v šolo, ne boj se!« Sivina las in sivina obraza, neskaljene oči za svetlimi stekli pa troje šojinih peres za pobalinskim klobučkom devetdesetletnika ne znajo biti dovolj prepričljivi, da bi človek zlahka odkrival plasti človekovega naprezanja v skoraj stoletje dolgi dobi. Živahnost preganja preprič- ljivost. Senovški Prosenik je bolan. A vendar ne toliko, da bi se vdal letom, ki prihajajo. Ko davnina zapleše in be- sede zarajajo divji ples... Tonček govori in ne pusti, da mu karkoli poruši ritem. Ri- tem njegovega življenja. Bilo naj bi življenje kovača. Doma imaš jesti, piti, oble- ka ti visi na klinu, tudi dela je dovolj za vse, doma ostani, besede, ki jih je izrekel oče. Tonček se je vdal. Dvanajstega leta so ga kli- cali k vojakom. Tri leta si je zagotovil cesar na račun mla- dega Bohorčana in ga pori- nil, neukega in čistega, pre- prostega ter dobrega kot kruh, v Graz. »Windische troti,« so zmerjali korporali, osel, so vpili feldvebli, tela, smrka- vec, so zlivali žolč germanski naduteži. Tonček seje smeh- ljal: ničesar ni razumel, da pa je v tem nekaj ponižujočega, je vedel - v njem se je začela nabirati ostrina. To vsekakor ni bil nasmeh bebca, pokor- nega živinčeta... Ko se je štirinajstega zače- la vojna, je Tonček že razu- mel pa tudi smehljal se ni več. S havbicami je odrinil v Galicijo, se valil s kompa- nijo čez Karpate in se - sme- jal hauptmanu, ki se je tresel od groze, ko je padla prva granata. Plasti življenskih spoznanj so se začele nabira- ti, rečni mulj grenkobe člo- vekove norosti je začel odpi- rati oči mladeniču. Med pre- morom na italijanski fronti si je dal vletovirati laket des- ne roke. Nekaj kot orel, izbri- sano, sih med le na pol vidni- mi dlakami na dan. Mojstru posel ni uspel do krgja, gra- nate so začele padati, najbrž je padel tudi mojster. Nikoli nobeno gorje ni bilo tako do- vršeno, da ga ne bi premaga- la človeška ljubezen in do- brota. Slišal je za oktobrsko revo- lucijo, se ustavil pri Dobrdo- bu, preklel ves svet, v Tirohh za hip, za trenutek svetlobe, nabiral planike in - pobeg- nil. Kanonmojster, ki je brž- čas izstrelil dva vagona gra- nat, se je naposled le vrnil. Toliko, da so ga ujeli Italijani in ga strpali v taborišče v Ka- labriji. Poslej se je vrnil. Goije mu je naklonilo znanje. Kranjski Janez se je naučil italijansko in nemško, za silo je klatil rusko. Dota, ki mu jo je na- menil oče, dobro rejen vol, pretopljen v denar, je šla k vragu. Niti poštenih čev- ljev si ni mogel kupiti. Oče ga ni spoznal. Oženili so ga z mlinarko. Tonček se je razgledoval po svetu. Odrinil je v rudnik Ra- štanj. Odpustili so ga. Odta- val je v Srbijo, se družil s ko- munisti iz Trbovelj, ki so prav tako iskali delo na jugu. In spet se je vrnil. V rudnik. Blizu Leskovca pod Bo- hovem je imel planinski Do- bršek vinograd. Shšiš, Pro- senik, vdaj se naši stvari, je udaril Doberšek naravnost in Tonček se je - vdal. Pisalo se je leto 1941. Da bi stvar še bolj zacvetela, je oče vanjo potisnil še sinova Hajnča in Tončka. Hiša se je zdramila od topotanja okornih čev- ljev, bi zavito dejal perogriz. »Bil sem intendant, kurir, obveščevalec,« reče, mirno govori naprej, nič ga ne pre- moti. In vse to, kot da bi bilo včeraj. Kot da ne bi bilo vmes niti enega samega pi- škavega leta. Kot da je še da- nes v njegovi hiši javka Hrast. Prosenikova mati je mlela žito, Hajnč je postal koman- dant kurirjev, stari Prosenik se je izgubljal v Bohor... Ko so Nemci 1944. leta po- žigali Stranje... »Od besa so nam trgali okna s tečajev, pijani kot krave,« reče in roke mu še kar naprej mirujejo na kole- nih, telo, ponosno zravnano, si odpočiva na naslanjaču, kotički ust narahlo trepetajo, a je treba pozorno pogledati, da človek opazi trzavico, ki jo je zapustila zgodovina, ta nesrečni rečni mulj, splet no- rosti in bolečine, bi dejal mojster Franz Kafka, ki se ni hotel zbogati s črnožolto mo- narhijo. Prosenik je kdove koliko- krat prehodil stranjske bo- ste. Tudi takrat, ko je prišla na Senovško Štirinajsta divi- zija. »Oče, z nami boste šh,« na- daljuje, zbran in natančen. da postaja človeku še ki všeč, ne da bi za trenutek] brskal za imeni in datum je dejal komandant, pot n boste kazali. Vaš sem, s< dejal, peljem vas, kamor 1 čete.« Pri Kališevcu je začelo i kati... In je rninilo. Stvar pač i nevajo. Še vedno je preos lo dovolj časa za kaj lepše Za osem otrok, za knjige časopise. Veselje in vsaki nje radosti. Prineslo pa težko sapo, utrujenost in četek nemoči. Na Seno med knape, se ne poda v Saj bi zmogel, poreče, d krat narahlo udar z desno ko po kolenu in si podri brado z levico. Komaj o zen drget ga spreletava prstih. Kot takrat, ko so i podelili priznanja... Opomba: Precej let je minilo, kar so nastajala ta' sedila, zatorej je ustreznol jasnilo, da se je seveda if tem marsikaj spremenilO' marsikoga teh trdoživih. ' brih ljudi ni več med prij^ Iji in da so se z leti napos' spremenile tudi razm^ Bržkone se je marsikat kolovoz moral umakniti faltu pa tudi zamere so nile. Besedila, napisana rečena, kot da bi se zgo^ danes, naj ostanejo kot sf min na plemenitost preP stega človeka, in če je le.^ goče z vso skromnostjo slavospev zemlji in nj^^ sinovom in hčeram.