POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI rOSTNO CEK. BUCK ST. 3AJM1 STROKOVNI UST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI »O B R I N 1 VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA l. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEV. DIN 2____. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10 IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRAN1 DO. // PIS1 SE NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // VFCTNIK IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVI N t »OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJB TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // URED-NISTVO IN UPRAVA! LJUBLJANA. BEETHOVNOVA ULICA 10. // n PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 30-88. // XX.LETNIK. V LJUBLJANI, DNE 1. JULIJA 1937. ŠTEV. 13. SKUPŠČINA GLAVNE DRŽAVNE OBRTNIŠKE ZVEZE KONGRES JUGOSLOVENSKEGA OBRTNIŠTVA V BEOGRADU MANIFESTACIJA BRATSTVA SLOVANSKEGA OBRTNIŠTVA V ponedeljek, 21. junija t. 1. je bila v Beogradu XVI. redna skupščina glavne državne obrtniške zveze. Ob tej priliki je zastopstvo vsega slovanskega in jugoslovanskega obrtništva zopet dokazalo, da so težnje vsega obrtništva enake in da smo balkanski obrtniki nele stanovski tovariši med seboj, temveč tudi bratje po krvi, ki bodo odslej Vsa svoja stanovska vprašanja reševali za eno mizo. Kongres je vodil predsednik in preizkušeni borec za obrtniške pravice gospod Milan Stojanovič, kateremu je skupščina za nadaljnjo poslovno dobo zopet poverila predsedstvo najuglednejše in najagilnejše obrtniške zveze v Jugoslaviji. Po svoji strukturi smemo in moremo beograjsko Zvezo smatrati kot svojo matično jugoslovansko organizacijo, s katero so ostale Zveze po banovinah posebno pa naša Zveza obrtnih društev, bile vedno v najtesnejšem stiku. Višek navdušenja je bil dosežen, ko je g. predsednik pozdravil številno deputacijo bolgarskih obrtnikov pod vodstvom podpredsednika bolgarske obrtniške Zveze g. Aleksandra S. Stojčoviča. Kongresa se je udeležilo mnogo odličnih predstavnikov oblasti in gospodarstva. V zastopstvu Zveze obrtnih društev je bil navzoč g. Iglič Fran iz Ljubljane. Kako velik interes vlada za Zvezo izpričuje samo število 361 delegatov, odposlancev raznih organizacij, ki so bili navzoči na kongresu. Po obširnih in temeljitih poročilih, katera so bila objavljena tudi v posebni tiskani brošuri, je podai referat o zavarovanju obrtništva predsednik gospod Stojanovič, ki se je zavzemal za celotno kolektivno zavarovanje. Tajnik Zveze gospod Markovič je nato referiral o ustanovitvi balkanske obrtniške Zveze, ki naj predstavlja na mednarodnem obrtniškem polju enotne obrtniške in gospodarske interese vsega balkanskega obrtništva. Delegat Zveze obrtnih društev, gospod Iglič je izrazil željo, da bi še pred ustanovitvijo balkanske obrtnišk Zveze morali misliti na resnično predstavnico jugoslovanskega organiziranega obrtništva ki naj bo reelna vez med nami in nam vsem v močno oporo v boju za naše lastne pravice. Predlog g. Igliča je bil od zbora burno pozdravljen. Kongres je nato sklenil resolucijo, da se prouče sprejeti referati in predlogi. V obravnavi so bile še razne obrtniške težave, ki v živo zadevajo naše skupne interese. Po kongresu se je vršil impozanten družaben večer na čast gostom lz Bolgarije. Ob tej priliki so bile ponovno potrjene medsebojne vezi pravega tovarištva in slovanskega bratstva REGULACIJA OBRTNIŠKIH DOLGOV Beograjska zbornica je že 1. 1935 v zvezi z razdolžitvljo kmetskih dolgov in z ozirom na težko prizadeto obrtništvo predložila osnutek uredbe za razdolžitev obrtnikov. Po tem načrtu naj bi se obrtniki razdelili v dve skupini: v aktivne, katerih dolg ni večji od vrednosti imovine, ter v pasivne, ako je nj»iova imovina pasivna. Prvi skupini naj bi se omogočilo odplačevanje dolga tekom 10 let po 5 odstotkov. Za prezadolžene obrtnike so zbornice zahtevale poravnalno postopanje, ako bi bile obveze krite z najmanj 40 odstotki njihove imovine. Rok za odplačilo naj bi bil isti kot pri prvih. Sicer obrtnik pri poravnalnim postopanju tudi danes predi svoj imovinski položaj, toda nikakor ne v enem letu, kot se to sedaj zahteva. Beograjska zbornica je pozneje ponovno predložila predsedniku vlade novo predstav-ko, v kateri zahteva, da se v zvezi z najnovejšo uredbo o kmetski razdolžitvi upoštevajo tudi zahteve zadolženih obrtnikov. Do čim ima kmet vsaj streho nad glavo, je Badolžen obrtnik prepuščen svoji usodi, pravi žalostni usodi proletarca. Zato predlaga Uredbo o razdolžitvi obrtnikov na sledeči minimalni osnovi: 1. Obrtnik naj bi se oprostil dolgov, ki so nastali pred 20. aprilom 1932, glasom raz-•odbe pristojnega sodišča a) ako je aktiven, b) ako nudi vplačilo 100 odstotkov, c) ako nudi 5 odstotkov, d) ako lahko amortizacijo izpolni v 6—10 letih. 2. Obrtnik, ki Je v odnosu z zaščitenim denarnim zavodom, naj bi užival iste ugodnosti kot kmetski dolžnik odnosno denarni zavod. 3. Medsebojne obveze se poravnajo po medsebojnih zahtevah. 4. Za vse dolgove pred 20. aprilom 1936 se določijo 5 odstotne obresti. Neplačane obresti po 20. aprilu 1932. odpadejo tudi pod to uredbo. 5. Obveze vseh državnih zavodov so izvzamejo iz te uredbe. 6. Kdo je obrtnik in kdo pripada pod to uredbo določuje obrtni zakon. V slučaju, da se ne bi mogel takoj uvesti ta način razdolžltve obrtnikov, naj bi se vse zahtevke do obrtnikov v zvezi z razdol-žitvijo kmeta črtale, pa naj sl bo to kredit ali delo, kajti skrajno krivično je, da se obrtniku, s tem da se njegovega upnika zaščiti, jemlje možnost tekočega kreditiranja. Ker je od te vloge na predsednika vlade poteklo že skoro leto dni, toda vprašanje še doslej kot smo informirani ni niti načeto, je tudi na našem obrtništvu naloga, da se prične zanimati za svojo gospodarsko zaščito. SOCIALNO SKRBSTVO OBRTNIŠTVA Socialno zavarovanje obrtništva — mednarodni problem Dočim si je delavstvo skoro vseh držav zagotovilo starostno preskrbo zase in za evoje družine, tako da lahko gleda z mirno vestjo v prihodnje dneve, obrtništvo ni moglo doslej priti do lastnega zavarovanja, ki je eden najosnovnejših pogojev za splošno zaščito obrtniške delavnosti. To je še tembolj žalostno dejstvo, kajti ravno obrtništvo plačuje v primeri z ostalimi davkoplačevalci najvišje dajatve. Stanje starostnega in drugega obrtniškega zavarovanja je po vseh državah skoro na isti stopnji Niti lastnega bolezenskega zavarovanja obrtniki še nimajo v večini držav. Senator Ivan Tichi. predsednik če-hoslovaško obrtniške Zveze je na 2. mednarodni konferenci na Dunaju kot poročevalec CIA podal sledečo sliko obrtniškega zavarovanja, ki naj služi istočasno kot vir za študij našega obrtniškega zavarovanja. Na Danskem mora biti vsak državljan (torej tudi obrtnik), ki ni starejši od 60 let vpisan v skupno državno bolniško blagajno. Teh blagajn je 1600. Za one, ki so brezposelni, vplačuje vloge njihova domovinska občina. V pogledu starostne preskrbe. je prevzela iniciativo zopet država, ki od-pomore preko 65 let starim državljanom, ki nimajo lastnega kapitala nad 6000 danskih kron, s tem. da jim prizna gotovo podporo po potrebi in kraju kjer stanujejo in kako živijo. Torej tudi dansko obrtništvo nima svojega zavarovanja kljub temu, da si zelo prizadeva, da to doseže. Nemčija ima državno bolezensko obvezno zavarovanje za industrijsko in poljedelsko delavstvo. Obrtništvo si je samo popolnoma prostovoljno ustanovilo 648 bolniških blagajn. V državno bolniško blagajno se Lahko vpišejo tudi samostojni obrt-? ^ “imajo več kot 600 mark dohodka >“ . *? “imajo več kot dva delavca, člana bolniške blagajne. V tem trenutku se aku-ša k bolniški blagajni delavstva pritegniti tudi obrtnike. Nemški obrtniki nimajo nobenega enotnega, skupnega državnega starostnega in invalidskega zavarovanja, pač pa je v pripravi ustanovitev takega zavarovanja odnosno, da se vsaj razširi delavsko zavarovanje tudi na obrtnike. Finska nima niti prostovoljnega niti obveznega bolezenskega zavarovanja in tudi še ne obstojajo namere, da bi se kaka slična ustanova izvedla. Ministrski svet je predložil splošno zavarovanje za starost vseh državljanov v starosti od 18—55 let. Obrtništvo ima sicer še neko prostovoljno obrtniško zavarovanje. V Franciji obstoja obvezno bolezensko zavarovanje za male obrtnike z dohodki od 18—24.000 frankov letno. Poleg tega imajo mali obrtniki svoje prostovoljno zavarovanje za starost. Pogoji so: da niso starejši od 40 let in da ne zaposlujejo več kot dveh pomočnikov. V Italiji. Obrtniki imajo prostovoljno zavarovanje za slučaj bolezni in invalidnosti (za 2.30 lir tedenske premije prejemajo 8 lir dnevno za 1. teden bolezni; za 2. teden 10 lir, za dalj časa 12 lir dnevno, poleg zdravil in pogreba v slučaju smrti). Prostovoljno zavarovanje obrtništva zagotavlja zavarovancu po 5-letnem plačilu prvo rento v slučaju invalidnosti. Po 10 letih plačevanja pa prejme v starosti 60 let, odnosno v starosti 55 v slučaju nesposobnosti za delo. starostno pokojnino. V Litvi. Samo delavstvo ima obvezno bolezensko zavarovanje. Pristopijo lahko tudi obrtniki, ki nimajo več kot 3 pomočnike. Za podeželske obrtnike je bolj preskrbljeno za slučaj bolezni, kajti občine so obvezane, da svoje pripadnike zavarujejo. Pač pa je država na tem- da vključno z obrtniki uvede splošno zavarovanje vseh državljanov. V Luksemburgu obrtniki nimajo nobene vrste bolezenskega zavarovanja. Delavstvo ima svoje starostno in bolezensko zavarovanje. Pristopijo lahko tudi obrtniki, ki nimajo več kot 12.000 švic. frankov letnega dohodka. Kot pri nas, ima država tudi tu še 6 let nazaj osnutek zakonskega predloga za zavarovanje obrtnikov, ki pa še ni uzakonjen, — baje se tudi luksemburški obrtniki posebno ne zanimajo za svoje zavarovanje. V Avstriji obrtniki tudi še nimajo bolniške blagajne. Trenutno deluje avstrijska obrtniška zveza na organizaciji bolniške pomoči za obrtnike. V pogledu starostnega zavarovanja se vrše tudi šele raziskovanja v svrho skorajšnje ustanovitve. V Poljski obrtniki nimajo nobenega zavarovanja. Obrtniki se lahko prostovoljno zavarujejo pri obveznem državnem delavskem socialnem zavarovanju. V Švici obrtniki nimajo nobenega socialnega zavarovanja. Država je imela namen žo 1. 1931 ustanoviti splošno obrtniško socialno zavarovanje, toda je bila večina obrtnikov proti. Čehoslovaika ima že od L 1934 splošno delavsko socialno zavarovanje. Za obrtništvo obstojajo samo nekatere prostovoljne zavarovalne ustanove, ki so povečini le lokalnega značaja. Anglija in Rumunija imata slično uvedeno prostovoljno zavarovanje kot Jugoslavija (Obrtniški penzijski fond). O zavarovanju obrtništva v Bolgariji smo že poročali. Kot vidimo torej nima nikjer obrtništvo zavarovane svoje starosti Le redko je zanj poskrbljeno za slučaj invalidnosti itd. Za slučaj bolezni je še nekako urejeno, v nobeni državi pa se doslej ni polagalo dovolj važnosti n« preživljanje obrtnikov v starosti in za bodočnost njihovih družin, ko sami ne bodo več sposobni za delo. Sele v zadnjem času je pričelo novo gibanje. Povsod se predvidevajo ustanove obrtniškega socialnega zavarovanja in sicer se namerava bolezensko zavarovanje uvesti zaenkrat še na prostovoljni podlagi, dočkn bi bilo starostno zavarovanje obvezno. Ali naj bo v obče kako zavarovanje fakultativno ali obvezno ne pride v debato, kajti splošna ljudska zavarovanja »o se izkazala doslej, le če so bila obvezna. Isto je z obrtniškim zavarovanjem. Socialno zavarovanje je smatrati kot nujno potrebno ustanova da se zaščiti delavnost srednjega in malega obrtnika. Ko bi bil obrtnik zavarovan, bi lahko mirneje in vestneje vršil svoje delo. Zato naj bi pripadla obrtniku renta vsaj ko je 60 let star in ko je primoran opustiti obrt Premije naj bi bile čim nižje in v početku bi morale države podpreti pokojninski fond. Zavarovanje bi moralo biti obvezno za vsakega samostojnega obrtnika. Administracija zavarovalnega fonda naj bi bila popolnoma avtonomna pod nazor-stvom države. Kapital ne bi se smel uporabiti drugače kot v korist obrtniškemu gospodarstvu. V slučaju nastopivših ekonomskih kriz ali bolezni, naj bi prevzele plačevanje premij obrtne organizacije odnosno država iz fonda, ki bi ga ustanovila v ta namen. Sploh naj bi bila izrazita naloga vseh držav, ne samo da pospeši in omogoči obrtništvu njihovo lastno zavarovanje, temveč da ga tudi finančno podpro* kajti od tega bodo imele le koristi. Saj nam zgodovina sama dovolj kaže- in današnje prilike so nam dovolj očitne, da je srednji stan oni, na katerega se vse države z zaupanjem lahko obračajo. Žc iz tega razloga bi bilo treba nujno misliti na starostno preskrbo obrtništva. Dolžnost vseh stanovskih obrtniških društev je da, v svoj delovni program uvedejo tudi vprašanje čimprejšnje pridobitve obrtniškega obveznega zavarovanja. Casi so nas dovolj izučili. Tudi mi moramo misliti na bodočnost naših sirot in naših osirotelih družin, posebno pa na svojo lastno starost. Socialni problem obrtništva ni samo vprašanje enega naroda, obstoj obrti in njegova zaščita postaja mednaroden problem. Po sklepu konference CIA na Dunaju, bo odposlana spomenica vladam vseh držav, da takoj ukrenejo vse potrebno da se uvede socialno zavarovanje za vse obrtništvo. Ustanovitev tehnološkega muzeja v Ljubljani Prinesti smo že vest, da se je na iniciativo naše Zbornice in na željo obrtništva, trgovcev in industrijalcev že preteklo leto sestavil odbor za ustanovitev tehnološkega muzeja v Ljubljani. Po seji, ki jo je imel odbor pred kratkim, je akcija dozorela že toliko, da je definitivno določen prostor za postavitev muzeja. Muzej bo zgrajen na sedanjem velesejmu. Po zgledu ostalih sličnih zgradb bo muzej imel veliko dvorano za stalne obrtniške razstave. Prvo gradivo in prvi osnutek novega muzeja je dala razstava »Naš les« na lanskem ljubljanskem velesejmu. Društvu načeluje predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. Mednarodna zamenjava obrtnikov Po poročilih obrtnih organizacij drugih držav se je v letošnjem letu udeležilo mnogo obrtnikov ugodnosti medsebojne zamenjave obrtnikov in pomočnikov med posameznimi državami, v smislu sklepa konference mednarodnega obrtniškega centra v Frankfurtu in v Ženevi Zveza obrtnih društev za dravsko banovino je trenutno v organizacijskih stikih z Nemčijo in nekaterimi drugimi evropskimi državami, ki imajo še nekaj mest razpoložljivih za sprejem naših obrtnikov. V naslednjem naj mimogrede navedemo nekaj pogojev za medsebojno zamenjavo. Obrtnik ali pomočnik, ki je popolnoma vešč svoje stroke, lahko kandidira za tako prakso v kaki drugi evropski državi. Praksa traja od 3—6 mesecev. Glavni termin za zamenjavo bo izveden v aprilu prihodnjega leta, v kolikor pa bo mogoč« upoštevati medsebojne pogoje obeh držav, ki bosta zamenjali svoje obrtnike, se bo verjetno nekaj obrtnikov moglo poslužiti te ugodnosti že v oktobru t. 1. To je pač ugodna prilika in smo prepričani, da jo bo naše obrtništvo z veseljem pozdravilo in podprlo stremljenje Zveze obrtnih društev, ki bo na ta način tudi naši obrti nudila možnost da se izpopolni: našim sposobnim obrtnikom pa priliko, da si v tujih državah pridobe mnogo koristnega teoretičnega in praktičnega znanja. Najmoderneje urejena lekarna Dr. G. PICCOLI Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«: Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specijalitet Oddaja zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča malinovec, pristen, naraven na malo in veliko. Navežite poslovne stike s tvrdkami, ki oglašujejo v „OBRTNEM VESTNIKU“ 9b*sl »C?BRTN7 VESTNIK* fv, tt. 05 ENKRAT Vprašanje okrožnih odborov V PREMISLEK OBRTNIŠTVU DRAVSKE BANOVINE Neprijetno nas je dimila vest. da tova-rili is območja ljubljanskega in novomeškega Okrožnega odbora to svojo, rekel bi najvažnejšo stanovsko organizacijo odklanjajo. Ali se zavedajo velikanske škode, katero »o a tem povzročili sami sebi? Obrtniška združenja pošiljajo izmed najboljših mož d-legate na okrožne skupščine. Izmed teh naj se najsposobnejši izvolijo v uprave odborov. Koliko važnih vprašanj se lahko pri sejah in skupščinah pretrese, »e samo tisti, ki je že takim zborovanjem prisostvoval. Nepobitna resnica je, da ae je večina dosedanjih uspehov za obrtništvo doseglo na zahtevo bivših obrtnih zvez in dosedanjih (čeprav imenovanih) Okrožnih odborov. Novi obrtni zakon, čeprav ne zadovoljuje v vsem, je sedaj dolgoletna borba obrtniških zvez. Davčni zakon, ki je prinesel obrtništvu bridko razočaranje, »e je omilil za obrtnika, na sedanjo pavšalno odmero pridobninc isto-■tako po prizadevanju Okrožnih odborov in Zbornic. Takih slučajev bi lahko navedel še več, toda bilo bi preobširno. So obrtniška vprašanja, ki se sploh ne dajo rešiti drugače kakor skupno, posebno kadar je prizadet ve« stan, kakor je na primer: šušmarstvo, davčna in druga važna vprašanja. Kje naj se obrtniki pogovore o svojih težnjah, ako ne ravno v taki matični organizaciji? Le ako bomo složni bomo mogoče še kaj dosegli. Ako pa bomo pustili, da nam bodo pravico merili drugi po svoji mili volji, smo se sami obsodili v še večjo propast. Zbornica pa naj razne statistične in druge važne podatke zbira in rešuje potom Okrožnih odborov, pa bo marsikak očitek n« njih račun odpadel. Tako se bo delokrog Okrožnih odborov primerno razširil. Ko bi vendar enkrat že prenehalo med obrtništvom ono mrzlično hlastanje po častnih mestih, bi kaj kmalu prišli do enotnosti, katera nam je v očigled današnjim težkim razmeram tako nujno potrebna. Potem bi tudi razni razburljivi prizori na skupščinah odpadli. Dosegli bi še marsikaj, kar radi naše nesložnosti visi visoko v zraku. Sicer pa ne škodi, če so zborovanja včasih bolj živahna. Včasih je kritika dobra, sicer bi postalo vse prcdolgočasno. Okrožni odbori naj obstoje in naj delujejo. Upravam dajte dovolj posla, pa bodo tudi živahnejše, ako jih boste redno podpirali a članarino. Najtehtnejši razlog za odklonitev Okrožnih odborov s« mi zdi, d« je njih vzdrževanje. Toda tudi tukaj je •tvar'izvedljiva. Treba jo je urno prijeti pri pravem koncu. Izgovor, da člani ne zmorejo 10.— Din letne članarine, ne drži, vsaj v večini slučajev ne. V svrho lažje izterjave bi tukaj navede! postopek, ki ae mi zdi najbolj primeren in sicer: združenja- katera nimajo lastnega čekovnega računa- naj ob dostavitvi plačilnih nalogov za svojo in Okrožni odbor članarino, priložijo istim za vse člane položnice kakega bližnjega denarnega zavoda, ki ga bo za združenje zbral v najkrajšem času, kakor če se predsedniki zanašajo, da jim bodo elani prišli osebno plačevat, ko med tem časom, posebno oddaljeni, lahko doma nekaj zaslužijo. Treba pa je navesti gotov rok do kedaj naj bo denar položen in če a« to do določenega rok« ne zgodi, izterjati upravnim potom. Združenj« zaradi ugleda ne bodo zgubila, ampak pridobila gotovo spoštovanje in članarino. Istotako naj postopajo Okrožni odbori napram združenjem. Potem ne bodo več združenja, ki imajo na tisoče svojega denarja, tožila, da ne morejo plačati. Združenja na sedežu Okrož. odborov naj ne delajo izjem. Kri-4atice, da je sramota za obrtnika, če članarine ne plača rad- ne odobravam, ker sc ga itak terja za inkorporacijo preden nastopi obrt. Zato se posebno revnejši vsakoletnega nadlegovanja naveličajo. Tudi mojster-ske izpitne takse bi nekoliko izboljšale finančno stanje Okrožnih odborov, ako bi jih Zbornica hotela odstopiti istim. Uprave pa naj gledajo, da bodo o njih delu združenja informirana, pa bodo tudi pridobile zaupanje. Kdor je za organizatorično delo sposoben in prevzame kako važno funkcijo, naj sc zaveda svojih dolžnosti in naj s svojo sposobnostjo služi vsemu stanu. Dal Bog- da bi me vsi razumeli! Stefan Rižnar, izkušeni kovač, Ivanjkovci pri Ormožu. 30 letnica obstoja ugledne obrtne organizacije v Šaleški dolini V nedeljo 30. maja t. 1. je imelo Obrtno društvo v Šoštanju letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 60 obrtnikov. Zboru je prisostvoval predsednik Zveze obrtnih društev g. Rebek. Dnevni red je bil zelo obsežen. Poročilom je navzoče mnogoštevilno obrtništvo sledilo z izredno pozornostjo. Uvodoma je podal predsednik tov. Novak Ivan, svoje poročilo, v katerem je nanizal velike težkoče, ki jih mora obrtnik dandanes prestati v borbi za svoj obstanek. Vsega tega se Obrtno društvo v Šoštanju dobro zaveda, zato je bilo vselej svojemu članstvu v močno oporo. Kakor dolga leta nazaj, je Obrtno društvo tudi zadnje leto ostalo zvesto svojemu delovnemu programu. V preteklem letu se je delovanje društva usmerilo predvsem v borbo proti šušmar-stvu. Menda ga ni kraja, kjer bi se bil ta največji sovražnik legalnega obrtništva tako razpasel kot ravno v Šaleški dolini. Mirno lahko trdimo, da pride tu na vsakega obrtnika 10 šušmarjev. Dovolj žalostno je, da se oblasti premalo zanimajo za usodo legalnega obrtnika. Ni dovolj, da tlačijo obrtnika neznosne dajatve, vedno večja industrijalizaeija itd., šušmar jemlje obrtniku še poslednji borni zaslužek. Obrtno društvo je ukrenilo vse kar je bilo v njegovi moči, da bi se postopalo strožje proti temu škodljivemu pojavu. Upamo, da oblasti ne bodo šle preko teh odločnih zahtev. Da bi se obrtništvo tudi v davčnem pogledu zaščitilo je obrtno društvo sklicalo s sodelovanjem vseh strokovnih zdru ženj sestanek ter predložilo tukajšnji davčni upravi spomenico glede pretirane davčne obremenitve. Na tem mestu zopet apelirimo, 'da se r nalem kraju davčno vprašanje s čim večjo uvidevnostjo rešuje. Pravične in znosne davke je obrtnik vedno rad plačeval, verjetno pa je, da bo pod težo sedanjih dajatev onemogel, tako da mu ne bo več rešitve. Obrtno društvo je bilo v najtesnejših stikih z Zvezo obrtnih društev, tako kot odgovarja našemu skupnemu programu: da se obrtniške vrste čim tesneje strnejo k složnemu stanovskemu delu. Predsednikovo poročilo- je bilo sprejeto z odobravanjem. Po tajniškem poročilu tov. Kojca je tovariš Volk Jakob v lepem pomembnem nagovoru opisal 30-letno delovanj č obrtnega društva v Šoštanju, ki praznuje s tem občnim zborom svoj 30-letni jubilej. Obrtno društvo v Šoštanju je bilo ustanovljeno 19. maja 1907. 1. Kumovala sta mu Ivan Rebek ih Dragotin Hribar iz Celja. K društvu je že tedaj pristopilo 22 članov, izmed katerih se še sedaj 5 članov aktivno udeležuje društvenega življenja. Društvo je imelo tudi svoj gospo darski svet; 12. decembra 1907. 1. je ustanovilo Kreditno zadrugo, ki je predhodnica sedanje obrtne posojilnice v Šoštanju. Predsednik Zveze g. Rebek je nato v lepem govoru v imenu Zveze obrtnih društev čestital društvu k jubileju ter bodril navzoče zborovalce, da po vzgledu prvih pobornikov njihove organizacije vztrajajo pri delu za povzdigo obrtniške zavesti. Sledile so volitve nove uprave. Na predlog tovariša Šolna Ivana so bili soglasno izvoljeni sledeči člani uprave: Novak Ivan, slikar iz Šoštanja, Toter Anton, ključavničar, Kojc Alojzij, vrtnar, Kralj Rudolf, mizar, Šmigovc Ivan, klobučar, Zelič Franc, klepar, Šoln Ivan, kovač, Goričnik Fr. mizar, Kunc Ivan, gostilničar, Burkeljc Ivan, kovač, Sever Štefan, cementar in Fux Beno, dimnikar, vsi iz Šoštanja. Glušič Karl, mlinar, iz Pejsje, Glažar Karl, mizar iz Velenja, Kodrun Baltazar, krojač iz Družmirja in Resnik Ivan mlinar iz Sela. Nato je v daljšem govoru predsednik Zveze tolmačil prizadevanje naše osred nje organizacije za izboljšanje perečih obrtniških vprašanj, kot so n. pr. "izboljšanje davčne zakonodaje, ‘starostnega zavarovanja itd. S svojimi prodornimi predstavkami in spomenicami je preko naših narodnih poslancev ob priliki zasedanja narodne skupščine v Beo gradu skušala doseči in deloma tudi dosegla omiljenje davčnih bremen. Da smo dosegli razširjenje pavšalizacije, gre v veliki meri zasluga našim zahtevam. Toda naši predlogi še niso izpolnjeni in naše veselje ne sme biti preuranjeno. Obrtniški stan se mora še dalje truditi, da si pribori v narodnem in državnem gospodarstvu ono mesto, ki mu po vsej pravici pripada. Mi sami moramo dvigati svojo stanovsko zavest. Zavedati se moramo svojega lastnega ponosa, vrednosti naših rokodelskih iz- delkov, ne smemo se sami sebe podcenjevati. Govornik je nato v skladnih izvajanjih priporočal prisotnim zborovalcem, da se v bodoče še bolj krepko oklenejo društva, ki je potom Zveze spojena z drugimi tovariškimi edinica-mi v močno armado slovenskega obrtništva. Občni zbor je potekel v znaku edinstvene manifestacije in slavnosti vsega zavednega obrtništva v Šoštanju. Nabavljalna zadruga kiju* čavničarskih mojstrov za Slovenijo ustanovljena V nedeljo 13. junija t. L ae je ob udeležbi preko 50 zavednih ključavničarskih mojstrov iz cele Slovenije ustanovila Zadruga ključavničarskih mojstrov. Ključavničarji so biti potom posebne okrožnice poučeni o ciljih snujoče se zadruge. Ključavničarska stroka je ena najbolj naprednih obrtnih strok zato se moramo tembolj čuditi absolutni nezm-ednosti ključavničarskih mojstrov, ki svojega kvalitetnega in visokovrednega ročnega ustvarjanja ne imajo ceniti niti v njihovi denarni vrednosti> niti vrednosti kot delo poštenega obrtnikih ki se je moral s\'oje obrti z velikimi teža-\*ami učiti. Peščici zavednih obrtnikov m je v zadnjem času pridružila armada kljn-čaimičarskih mojstroi’ iz vse Slovenije, ki so pripravljeni, da sodelujejo pri bodoči konsolidaciji ključavničarskega stanu. Žalimo, da bi noiyy življenje, ki je nastalo ** ključavničarskih vrstah, dalo pobudo tudi ostalim strokam. Strokovni odsek ki jučmmičarskih molst tov bo sproti obveščal vse ključavničarji o njihovih stanovskih težnjah in interesih njihove stroke. Razposlana bodo vabila tudi ostalim mojstrom, ki doslej še niso sodelovali, da se v s\’ojem lastnem interem pridružijo enotni akciji ključavničarjev v Sloveniji. »Obrtni Vestnik« bo priobčeval razne proračune in cenike ter sprememba cen surovin, kar bo gotovo v korist našim ključavničarjem, zato pozivamo vse naša prijatelje, da propagirajo med svojimi tovariši za »Obrtni Vestniki, ki naj bo t* bodoče najtrdnejša stanovska vez med nami. Kako so naša poročila ključavničarska stroke aktualna, nam dokazujejo ponatisi* ki jih čitamo v raznih rtrokoi-nih obrtniških listih. Tudi v Avstriji je obrtni' štvo preobremenjeno i V z davki Avstrijski, obrtniški Jisti prinašajo obup. ne izjave z davki preobremenjenega obrt« ništva. -»Mi vemo, da moramo davke plačevati, želimo pa tudi svoje obveze izpolnjevati, toda tako kot to moremo in kot sme upravičeni.« Dalje navajajo veliko slučajev samomorov, po katerih posega večinoma obrtništvo, ki je bilo nekoč dobro situirano. Vrv in revolver t. j, pač danes tudi v Avstriji edina rešitev pred gospodami«) propastjo. Posebno so v Avstriji prizadeti mesarski obrtniki; tako daleč so prišli, ds se obrtniki med seboj dogovorijo, da skupno kupijo po eno govedo odnosno drobnioo, ker en sam ne bi zmogel celega plačila. OBRTNIKI. ORGANIZIRAJTE SE V ZADRUGE. Z LASTNO MOČJO SI MOREMO USTVARITI BOL.) SE POGOJE ZA SVOJI GOSPODARSKO ŽIVLJENJE JOtB KARLOVSEK: Umetnostna obrt Glava! rastlinski motivi so lotos, papiros, akantus, lilija, različne rozete, popki, lovorjevi ia bršlinovi Usti i. t d. Začetek — izvor pravega rastlinskega ornamenta je Egipt, odkoder je dospel v Prednjo Azijo, iz katere je preko Grčija ia Italije vpUval tudi na ostalo Evropo. V prerodni dobi so rastlinski okraski pomnoženi in oblikovani v raz-Učnih in obilnejših oblikah ter dosežejo klasično popolnost. Geometrični motivi, kakor spirale, valovnica, leteči pes, raznoliki pletenci, meandri, krog, rozete i. t. d., so mnogokrat povzeti po naravi morskih valov, polievk, kit, tka-ninastih in pleteninastih vzorcev, sonca, zvezd in pod. Naj-lepie geometrične ornamente iz valovitih črt, Spiral in raznih zaokroženih motivov nahajamo v stari kretski in mikenski kulturi okoli leta 2000 do 1000 pr. Kr. Okras je igra ia glahba fino zavitih črt, ki prehajajo bolj in bolj v izumetničene, a pozneje v naravno stilizirane rastlinske oblike in druge motive. Izmed živali, ki nastopajo kot ornamentalni motivi, se upoštevajo zlasti orel, lev, konj, kača ln podobno, živalski motivi so se uveljavili najbolj v Prednji Aziji, predvsem pri Asircih, kjer so ae okrasno (dekorativno) stilizirali. Od tMm so vplivali v starem veku na antično odnosno sredozemsko kulturo. Po drugi poti, preko Iranske planote, so s« živalski motivi združili v Srednji ali Notranji Aziji s tamkajšnjo — nomadsko — živalsko ornamentiko. V srednjem veku ln delno že tudi prej so razne nomadsko kulture, kakor skitska in hunska, vplivale s svojimi živalskimi motivi iz Notranje Azije in vzhodne Evrope proti severni, srednji in ostali Evropi. Figuralni človeški motivi so se najleple razviti na grških vazah. Figure dobivajo čedalje bolj naravnejšo in slikovito obliko, pozneje pa prehaja ves ornament že v upodabljajočo umetnost. Lepo delo južnjaškega figuralnega okraševanja pri nas iz stare dobe je bronasta situla (posoda za vodo), ki so jo našli na Vačah ter je iz železne (hallstatt-ske) dobe. Kakor se vidi iz spredaj povedanega, je južnjaški okras odvisen od zunanjega sveta, t. j. od narave, po kateri povzema motive, ki jih prilagojuje človek svojemu predmetu in stilizira v idealni popolni obliki. Zaradi tega prištevamo ta ornament naravno-ideaiističnemu slogu. Človeški izdelki so proizvod notranje duševne sile ter dobivajo čedalje popolnejšo in praktično-tehnično obliko. Zato umetnostni obrtni izdelek v tem slogu' s svojo notranjo funkcijo ni zvezan z zunanjim naturalističnim ornamentom, ampak se ujema z njim samo na videz, tektonično, glede na razdelitev podane ploskve. V posameznih dobah razcveta pokriva in si osvaja ornament čedalje obilneje predmet, tako da začne prevladovati naposled nad njegovo Btvarno tehnično obliko. Okrašen izdelek postaja slikovitejši, a njegova tektonika se bolj in bolj izgublja. Ornament postaja živahnejši z mnogoštevilnimi in členkovitejšimi motivi, ki se pa začnejo med seboj združevati v enotnost in oproščati od osnovne pred-metove ploskve. Te dobe, kakor pozna rimska in baročna, kažejo tako rekoč na eni strani razpad pravil južnjaškega sloga, na drugi pa se približujejo severnemu in vzhodnemu tipu umetnostnih izdelkov, ki sta že v osnovi popolnoma drugačna od južnega. t Egipčanska keramična posoda iz okoli 4000 let pred Kr. kaže začetek upodabljanja naravnih motivov. GEOMETRIČNO TEHNIČNI SLOG Na severu in Severozahodu evropskega ozemlja se J« jelo v začetku predzgodovine razvijati docela drugačne življenje kakor na jugu ~ v domovini naturalizma hi humanizma. Severni človek se je moral bolj boriti za ob. stanek in resneje delati, da se je preživljal, kakor pa njegos južni sobrat v Egiptu in Mezopotamiji. Zavoljo mrzlejšegS podnebja mu je bilo treba skrbeti za toplejše oblačile in gorko bivališče. Izpostavljen je bil tudi bolj vremenskim neprilikam in zemljo je moral umneje obdelovati, da mn j« donašala sadeže. Braniti se je moral divjih živali in drugih sovražnikov. Za svojo obrambo in svoje ročno delo je potreboval zmeraj več orožja, orodja in drugih vsakdanjih življenjskih potrebščin. Vse to je delovalo na severnega človeka umevno precej drugače ko na južnega. Premagal je vse ovire ter dosegej velik uspeh s skupnim delom, organizacijo ljudi in tehnič-nim razumom. Se dandanes občudujemo pri Nemcih disci. plino, samozatajevanje, smisel za zakoniti rod in organira-cijsko zmožnost. Isto, kakor drugod v življenju, opazujemo pri njih in pri ostalih Germanih tudi na umetnostnih ia-delkih. Severna ornamentika je geometrično-dinamična, strogo disciplinirana ter rojena iz odnosa med umetnikom in predmetom. Ona, tehnični izraz umskega ustvarjanja, izvira iz osnove izdelka ter poudarja njegovo obliko in tektonika Zato je v jedru abstraktno-geometrična. Ker naravnih motivov ne podaja, kakor jih podaja južni ornament, zato ne upodablja rastlinskih, živalskih, človeških in sličnih motivov. Ako jih pa. potem jih po svoje preoblikuje, ds dobe s tem drugačno lice in svoj notranji pomen. Na prve lepe okrašene izdelke naletimo pri neolitični keramiki. Človek je dajal posodam čimdalje bolj praktično in popolno obliko ter jih krasil tako, kakor jih je pri delu občutil. Z ornamentom je doživelo obliko še poudarjal, tako rob posode z zobci, vrat s pasovi, spodnji del z radialnimi črtami, ki pomenijo začetek posode, in statiko z navpičnimi črtami. Z vedno obilnejšim okraševanjem pa dno, t. j. zunanja ploskev posode ah drugega predmeta stalno izginja, tako Naša pravna vjwaSaa)a; Barvanje usnja In krzna. — Na predlog S&naUke komore v Zagrebu, da bi se barvanje usnja in krzna izločilo iz točke 5« I 23 (1) zakona o obrtih ter uvrstilo vsako zase kot ločen obrt pod posebno točko, je zavzela zbornica odklonilno stališče. Krovci in kleparji, delokrog. — Kralj, banski upravi je dala zbornica izjavo, da spada naprava lesocementnih streh v delokrog kleparja. Ukinitev Združenja sedlarjev v Ljutomera. — Na željo članstva je zbornica ukinila Združenje sedlarjev in tapetnikov v Ljutomeru ter člane dodelila Skupnim združenjem v Ljutomeru, Gor. Radgoni, Središču, Ormožu in Ptuju. Nakupovanj« surovih kož. — Na povabilo obrtnega delavstva je podala zbornica izjavo, da morajo nakupovalci surovih kož, ki niso v službi kakega upravičenega delodajalca, imeti pooblastilo za trgovino s surovimi kožami. Samo privatno pooblastilo ali potrdilo podjetja, da je dotičnik upravičen 2»nj nakupovati kože, ne zadostuje. Vodovodne in plinske instalacije. Na poliv ministrstva trgovine in industrije, ali naj se iz-točke 80 S 23 ob. z., pod katero ao našteti vodovodni inštalaterji, inštalaterji kanalizacijo in inštalaterji plina, je podala zbornica izjavo, da predlaga, da se plinske inštalacije izločijo iz točke 80 5 23 *■ o o. ter uvrstc kot samostojen obrt pod posebno točko § 23 z. o o. Strojni ključavničarji in livarji, sorodnost. Na pobudo Trgovinsko-industrijake in »anatske komore v Novem Sadu je na podlagi sklepa seje obrtnega odseka dne 14. t m. zavzela zbornica stališče, naj *e obrt Strojnih ključavničarjev iz točke 11, odst. 3. 5 23 z. o o. proglasi za sorodnega z obrtem kovinskih livarjev iz točke 15 odst. 2 S 23 z. o o. in sicer tako, da j« prehod iz •trojno-ključavničarskega na livarskega mogoč, obratno pa ne. Izvrševanje reklamnih napisov in sHk. Mestnemu poglavarstvu v Ljubljani je podala zbornica na podlagi sklepa seje obrtnega odseka dne 14. t. m. Izjavo, da spada izdelovanje reklamnih napisov in slik na »teklo pri električnih urah, kakor so nameščene v Ljubljani na ulicah, v delokrog črkoslikarjev, ne pa lepe umetnosti ali kakega prostega obrta. Oblaganje sten * keramičnimi ploščicami. Vestnemu poglavarstvu v Celju je podala ebornica na podlagi sklepa seje obrtnega ©dseka dne 14. t. m. izjavo, da sme zidarski podjetnik izvrševati s svojimi ljudmi le Strogo zidarska, težaška, betonska in žele-»betonska dela, za oblaganje sten s keramičnimi ploščicami pa se mora posluževati sa to upravičenih obrtnikov, pečarjev. Graditelji in zaposlitev tesarskih vajencev. O vpražanju, ali sme graditelj zaposliti tesarske vajence in ali jih mora pristojno »druženje tesarskih mojstrov pripustiti k pomočniškemu izpitu, je zavzel obrtni od-■ek dne 14. t. m. na svoji seji stališče, da •me graditelj zaposlovati vajence samo, ako ima nameščeno osebo, ki ima popolno usposobljenost za obrt tesarskega mojstra in eo vajenci poverjeni nadzorstvu in vzgoji te osebe. Take vajence mora združenje pri-pustiti k pomočniškemu izpitu, četudi gospodar ni član »druženja. Prav tako je gospodar dolžan take vajene* prijaviti pristojnemu združenju tesarskih mojstrov. Va- Zbornica z* TOI poroča jenci, ki *o že zaposleni, naj se brez nadaljnjega pripustijo k pomočniškemu izpitu, četudi bi učni gospodar ne bil imel dosedaj zaposlenega usposobljenega tesarskega poslovodje odnosno delovodje. Fedikerstvo. Slede obrtnega značaja pedikerstva je zbornica zavzela stališče, da ga ni smatrati za poseben rokodelski obrt, temveč da gl'e za prost obrt, katerega izvrševanje naj bi se dovolilo osebam, glede katerih bi dalo »voj pristanek tudi zdravstveno oblastvo. Položaj gradben« stroke Po javnem mnenju, se je v preteklem letu obča kriza nekoliko polegla in deloma zboljšal splošni gospodarski položaj. Temu mnenju sicer ne bomo oporekali, vendar je pa ta preobrat — če se je v resnici vrSil — tako malenkosten, da ne pride niti v poštev. Zlasti se ne pozna nobeno zboljšanje v gradbeni stroki. Res je sicer, da s« je v preteklem letu zgradilo nekaj zgradb; vendar so bile to zgradbe, ki so bile projektirane že pred leti in se radi raznih ovir niso mogle prej izvršiti. V gradbeni stroki dosedaj ni bilo nobenega napredka, zlasti ne pri gradnji visokih zgradb. Pač se je gradilo nekaj cest, za katere je bil pa proračun tako nizko nastavljen, da pri nekaterih licitacijah sploh ni bilo nobenega ponudnika. Kreditna politika je še vedno mrtva in ni dobiti nobenih gradbenih kreditov v svrho poživljanja gradbene delavnosti. Cene realitetam so pa zadnje dve leti padle na skrajno nizko ceno. Dolžnost države bi bila, da bi na kak način sanirala denarne zavode in pripomogla vlagateljem do »zamrznjenih« vlog, ki bi ta denar naložili v realitete. Velikega pomena v gradbeni stroki je abreetn* politika. Na vsak način bi bilo skrbeti za to, da bi se vloge, naložene v denarnih zavodih, ne smle obrestovati višje kakor investirani kapital v zgradbah. Kapitalistu se ne zdi vredno vlagati svoj kapital v zgradbe, ker se mu ta mnogo slabše obrestuje kakor vjoga v denarnem zavodu. Pa tudi država nima nobene davčne sigurnosti od denarja, naloženega v denarnih zavodih, ker nima možnosti kontrolirati individualno višino prhranjenegu kapitala, medtem ko ima popolnoma zajamčen davčni dohodek v investiranem kapitala v nepremičnih vrednostih naroda. Obrestna mera za posojila ne bi smela presegati več kot 8%. Denarni zavodi zahtevajo od svojih dolžnikov neverjetno visoke obresti, dočim plačujejo vlagateljem na vloge 1 do 3%. V gradbeni stroki je velika medsebojna konkurenca, ki jo je povzročila hiperpro-dokcija graditeljskega naraščaja. Ta pa je nastala vsled tega, ker je radi pomanjkanja dela veliko gradbenih tehnikov brezposelnih, pa so se morali vsled tega osamosvojiti. Velik korak za zboljšanje gospodarskega stanja ,v Sloveniji in s tem tudi za gradbeno stroko bi bila gradnja ceste Ljubljana—#iišalj« 8le