^ 12. SEPTEMBRA 1974 — ŠTEVILKA 36 — LETO XXVIIT — CENA 2 DIN iSiLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Z UREDNIKOVE MIZE Vseon Itsžrebancem za pot v Varšavo sporo6aar., da je odhod 7. oktobra. O to6- nem času im vrnitvi vas bomo otovestli pismeno. Na ialertJu bomo pet dail. Pravica do iaieta nd prenosljiva — če kdo ne more z namd, nam je hudo. Vendar prosimo, da to pove ali nam aporočii. ZrebaOi bomo drugega. Do 20. seprtenubra pošljite po 150,00 ddm, kar bo vaSa priijafvindca za itslet. Osikrbite si tudi paso6. Ce vas kaj zanima, vprašajte. Dairies v NT prvič predstavljamo posebno stran za deilegaite. Odslej naprej bomo imeli stran Med deilegabi vsak teden. Včeraj smo tudi začeli s priilozmostai/imi prosT.avami ob jitbileju RC, ob nj^ovi 20-letnicl. Na Dobrni smo se sestali urednM pokrajdnskih čaismlkov in lokalnih ra- dijskih postaj Slovenije. V teh dneh pa bo Se več drugih srečanij in pogovorov o lokalni informaciji. V peteflc pripravljajo sprejem za člane redalkoije NT in RC ter pogovor o lotka^jnem obveščanju tudi v Žalou. VAS UREDNIK UDIO CELJE \'ieraj dopoldne so se na Dobrni zbrali uredniki pokra- časnikov in lokalnih radijskih postaj, čeprav so v feinjem delu seje upravnega odbora Združenja lokalnih fiijev Slovenije -govorili o vlogi sredstev obveščanja pri gsničevanju nalog z obeh kongresov ZK, pa je bilo sreča- ^namenjeno jubilantu — Radiu Celje in njegovi 20-letnici. Radio Celje se je prvič oglasil 18. septembra 1954. leta in f njegovo rojstvo tesno povezano z zborom štajerskih par- ^fcift brigad na Ostroznem. Kronika zapisov iz zivlje- M celjske radijske postaje je pisana, bogata in zanimiva, ^primerjamo rojstvo Radia Celje z njegovim današnjim ^ajem, najprej s tehniškimi merili, bi morali povedati, I je RC premogel v začetku le 50-vatni oddajnik, danes ^ 2 kilovata. Najprej samo za polurne oddaje, leta 1963 i murne in leta 1972 še za enourno dopoldansko oddajo. P ima danes vsak dan Ikupaj 3 ure lastnega sporeda, v \ieljo pa štiri in je po slišnosti in odmevnosti, kot je po- ^ ena nedavnih slovenskih razskav, tretja najmočnejša kflja v Slovenji. Se en podatek — leta 1964 je RC oddal T/eto 349 ur sporeda (141 govornega in SOS ur glasbene- Ij, na koncu leta 1973 pa je bilo vseh oddajnih ur že 1066 lod tega 554 ur glasbenega in 512 ur govornega dela. Tudi I tehnični opremi doživlja RC postopno prerojevanje. 'Ti organizacijsko-tehnični podatki samo delno slikajo 4obo RC. Važnejše je videti in oceniti dTužbeno in infor- Umo poslanstvo RC, ki izhaja iz redakcijske usmeritve ^ pomembnega regionalnega informativnega sredstva. RC izrazit medij dnevne lokalne informacije. Programske membe zadnjega časa z mnogimi novostmi približujejo ; poslušalcem ne le kot dnevnega obveščevalca, pač pa I bolj kot vsakodnevnega življenjskega spremljevalca. Za ijk obveščanje in samoupravno delovanje. RC se je prav hudih nesrečah ali klicih na pomoč v svojem dvajsetlet- m delu nemalokrat izkazal. Mo, zaradi deta, ki ga je opravil, zaslužijo priznanje it W so kakorkoli sodelovali pri nelahkem utiranju poti, * katero se je odpravil RC pred dvajsetimi leti. Njegovi pmovitelji, radijski delavci, tehniki, novinarji, napovedo- ^ci, programski uredniški delavci in vsi, ki jim je bil RC *isrc« ter so mu pomagali k nenehni rasti. Vsem iskrena l«la. Tistim, ki danes delamo v enotni redakciji Novega tea in RC, bo zaradi doseženega lažje z zavestnim di- h Se okrepiti vlogo in pomen radijske informacije. M tem seveda upamo, da ne bomo ostali osamljeni, ne v načrtih pri modernizaciji radia in pri razširitvi jfjore slišnosti. Vsem zvestim poslušalcem pa želja, da se vsak dan do- i^o na srednjem valu 202 metra in na UKV omrežju 97 K2. JOŽE VOLFAND ZBOR AKTIVISTOV Vse aktiviste celjsko-savinjskega okrožja vabimo, da pMgotovo udeležijo zbora aktivistov, ki se bo za^l v Podvorani v Gornjem gradu ob 9. uri, in sicer v nedeljo, ! septembra. Glede prevoza z avtobusi je urejeno, tako ' na relaciji Celje {avtobusna postaja)—Gornji grad prevoz s šestimi avtobusi, in sicer po naslednjem redu: ENA IN ENA JE DVE... Tako so uganili prvošolčki iz Šmartnega ob Dreti že drugi dan šole. Le ena roka nagajivo kaže tri prste, kajti za slikanje so morali s prsti pokazati svoje matematično znanje, ker na sliki se besede ne slišijo. 14 novinčkov je vpisanih letos v prvi razred, ki si tu eno učilnico deli z nekoliko starejšimi drugošolčki. Darko, fantič, ki se drugi z leve ponaša s Kalimerom na ma- jici, ima najdlje v šolo. Z Rovt prihaja in uro daleč mora s pobočja Menine in potem nazaj v hrib. (Foto: J. Krašovec) G.SAVINJSKA DOLINA PRAZNUJE Spet bodo zagoreli kresovi in zopet bodo mladi tisti, ki jib bodo zakurili. V počasti- te"' tridesete obletnice osvo- boditve Gornje Savinjske do- Ime, v spomin na tiste sep- tembrske dni 1944. leta, ko so druga za drugo padle po- stojanke, ki so jih držali Nemci. Nazadnje, dvanajste- ga septembra, tudi Mozirje. Prve proslave in pa-ireditve v počastitev praznika so se začele že prejšnjo soboto, ko so v šmihelu nad Mozirjem odkrili spominsko ploščo pa- dlemu partizanu Karlu Pu- žirju. Dan zatem so izročili namenu novo strelišče v Mo- zirju ter športna igrišča v Nazarjih. Prav tako je bila lepa svečanost ob otvoritvi modernizirane ceste Šmartno ob Dreti—Brdo. Zaključne slovesnosti v po- častitev praznika mozirske občine in obletnice osvobo- ditve Gornje Savinjske doli- ne bodo v soboto. 14. in v nedeljo, 15. septembra v Gor- njem gradu. v soboto popoldne ob šti- rih bodo najprej odprli mo- demiziirano cesto v Gornjem gradu, "ob petih pa bo slav- nostna seja občinske skupšči- ne, na kateri bodo med dru- gim podelili letošnje občin- ske nagrade. Po sklepu tretje seje dele^tov vseh treh zbo- rov občinske skupščine bosta to najvišje občinsko družbe- no priznanje dobila: krajev- na skupnost Šmartno ob Dreti in občinska strelska zveza v Mozirju. Nedeljski spored bodo za- čeli z zborom borcev parti- zanskih brigad, ki so sestav- ljale četrto operativno cono in aktivistov celjsko-savin> skega okrožja. Vtem ko bo tjo srečanje nekdanjih borcev in aktivistov ob devetih do- poldne, se bo uro za tem za- čela zaključna proslava ob trideseti obletnici osvobodit- ve Gornje Savinjske doline. Na njej "bo govoril predsed- nik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine. V drugem delu slavnosti pa bo- do nastopili godbeniki, pevci in recitatorji iz Trbovelj, ta- ko kot pred tridesetimi leti. Spored nedeljskih priredi- tev bosta izpopolnila še raz- stava o Slandrovi brigadi ter letalski miting. Na svidenje v Gornjem gra- du Vabljeni v čim večjem številu. ŠTORE GRADUO VRTEC 2e pozno jeseni lansko leto bi morali začeta betonirati temelje novega otroškega vrtca v štorah, vendar £0 se za- četna -dela zavlekla tja do letošnj^a poletja. Temeljna skupnost otroškega varstva Celje, ki je investitor gradnje, je že lani pripravila finančni in gradbeni načrt za novi vrtec v štorah. Večkratna sprranemba lokacije vrtca pa je začetek gradnje zavlekla. Taka zamuda je povzročila tudi neprimerno večji strošek in že sedaj obstaja bojazen, da investicije ne bodo mogli kriti iz sredstev, ki jih je predvi- del finančni načrt Temeljne skupnosti otroškega varstva Celje. Kljub vsemu pa računajo, da bo novi štorski vrtec odprt do konca letošnjega leta. V njem bo prostora za 120 otrok, ob vrtcu pa bodo v prihodnjih letih dogradili še od- delek za dojenčke. Malčkom iz štor sta doslej nudila varstvo le dva odelka, ki pa sta bila odločno premajhna za potrebe otroškega var.stva v štorah. Zato bo nov <»troski vrtec veli- ka pridobitev, posebej pa bo olajšal skrb materam-delav- kam, ki jih je v štorah veliko. D. S. 2. stran — NOVI TEDNIK 12. september 1974 ^ » Delavska kontrola NI NAGLO SODIŠČE Samoupravna delavska kontrola, kaj je to? Neko- mu se zdi, da je to nekaj strašnega, ditigemu, da je ba-v-bav. Nekateri pravijo glasno — nič ne bo iz tega in so veseli, da ni. Drugi spet povprašujejo po rezul- tatih z glasom, kot bi pov- praševali po odsekanih gla- vah. Seveda so to skrajni primeri. Dobronamerni, po- šteni delovni ljudje, ki mi- slijo, da je pri njih vse v re- du, da je težko, da bi bilo bolje, vseeno pravijo — in vendar je bolje, če delav- ska kontrola je. Za vsak pri- mer. Med pravilnostjo in na- pako, med pravičnostjo in krivico so zelo majhni pre- hodi. Se več. Kar se neko- mu ne zdi še nič narobe, drugemu lahko izgleda kot delikt in tu lahko delavska kontrola opravi vlogo amorti- zerja, preden bi moglo priti do hujšega nasprotstva. Toda raje p>oglejmo kon- kretni primer: V laškem TIM imajo od- bor samoupravne delavske kontrole že leto dni. Se- stal se je doslej štirikrat, vselej na pobudo predsedni- ka Andreja Mavrija. Ko se je nabralo nekaj bistvenih vpra- šanj in problemov, so sedH skupaj in analizirali zadevo, zbrano dokumentacijo, na- stal pojav. O čem so raz- pravljali? Seveda so se tudi pri njih najprej »zapiknili« v kilometrine, dnevnice, repre- zentanco, s^oma pa so se lotih tudi drugih, morda važ- nejših zadev. Na enem svojih sestankov so ocenili stano- vanjsko problematiko kdo vse je zaprosil za stanova- nja in kredite, kdo je dobil zaprošeno, kdo ne in zakaj. Potem so pregledali, kako po- teka izobraževanje, štipendi- ranje. Kdo je perspektiven za kolekitiv, kdo se že zdaj z njim povezuje in kdo ima morda TIM le za »molzno kravo« itd. Tu so bili zlasti pozorni na štipendijsko po- litiko do že zaposlenih v podjetju. Razprava o sla- bem izvrševanju sklepov sa- moupravnih oiganov je bila gotovo izredno koristna za razvoj samouprave v kolekti- vu. Odbor je zahteval od vod- stva podjetja doslednejše ob- javljanje sklepov samouprav- nih organov, kontrolo izvaja- nja in ugotavljanje rezulta- tov. če je odbor razpravljal tudi o poslovnih rezultatih, je to storil zaradi tega, ker tudi to sodi v delovno pod- ročje delavske kontrole, pred- vsem pa zaradi lastne infor- macije, kajti v okviru poslov- nih rezultatov se gibljejo vsi odnosi. Končno so se lotili tudi vprašanja družbene pre- hrane in ne nazadnje vpraša- nja, ki mu marsikje ne po- svečajo dovolj pozornosti; kontrole in pregleda delo- vanja ter uspešnosti disloci- ranih skupin in posamezni- kov, ki opravljajo svoje dol- žnosti v drugih kiujih. Toliko, čeprav ne tudi vse, kar je ta odbor delal v zad- njem letu. Pravzaprav nič presenetljivega, nič pretres- ljivega, toda tudi nič nepo- trebnega. Da ni odbor raz- pravljal o nobeni pritožbi ali predlogu iz obratov, delov- nih skupin in posameznikov, je vzrok samo ta — ni bilo pritožb in predlogov. Da bi kontrola bila bližja delav- cem, bodo v kratkem usta- viti pa mislijo tudi boljšo mrežo informacijskih tokov, tako iz samoupravnih orga- nov in vodstva med delavce in od delavcev v organe in vodstva. In prav sistem ob- ve^-č^nia '"e bn eden od pred- metov razprave delavske kon- trole v tem podjetju, ker menijo, da je od tega odvisno samoupravljanje, so odvisni dobri odnosi. Je odbor storil vse, kar bi moral? Ce ni, ni kriv odbor, marveč tHti. ki mi- slijo, da ni storil vsega. In če ni bilo hude krvi, če kon- trola ni bila podobna »nagle- mu sodišču«, je dino prav, pomeni, da so razmere vzdrž- ne, dobre... Jure Krašovec Na celjskem območju ima- mo številne krajevne skupno- sti. Med njimd je le nekaj takšnih, kjer so že obravna- vah nove predloge o delu in organiziranosti krajevne sa- mouprave na podlagi nove ustave. Se manj pa je tistih, kjer imajo take predloge (sta- tute) že sprejete. Ker je v teh dneh pričetek širših in poglobljenih razprav o novem deJu v krajevni skupnosti, je prav, da opOBorimo med osta^ lim tudi na pravilna širša in nova izhodišča njihovega dela, ki so povezana z življenjem in delom otrok v posameznih KS. Doslej je bilo v večini sta- tutov KS nekaj malega že napisanega o skrbi za otro- ke, žal pa razen socialnega obravnavanja posameznih, predvsem kritičnih primerov KS v večini niso načele kako drugače vprašanje otrok. Os- nutki bodočrih statutov KS skrt) za otroke sajeihajo do- kaj široko, tako da se tudi glede na to v resnici bistve- no spreminja celotna prihod- nja vsebina dela KS. Pri skrbi KS za otroke bi izpostavili najprej to, da od- govarjajo za zdrav in pravi- len socialistični razvTjj otro- ka najprej in predvsem star- ši, ki pa lahko in morajo sto- riti za organiziran in usmer- jen razvoj sfvojih otrok v ok- viru KS izredno veliko. Tako je njihova naloga, da organi- zirajo in usmerjajo delo raz- nih vzgojno izobraževalnih ob- lik za predšolsko vzgojo, pre- hrano, gradnjo igrišč, leto- vanj itd. Pravica in dolžnost občanov je, da naj v prihod- nje postane programiranje in uresničevanje skrbi za boljše delo otrok pomemben akt življenja v KS. Mimo KS to- rej ne morejo določila o od- piralnem času organizacij, ki skrbe za otroke, višini pri- spevka, če je potreben in drugo. Solooibvieizino vzgojno izobra- ževalno delo otrok zanima ob- čane v KS. Pn tem vpraša- nju, delu, 50 nekateri osnut- ki bolj dosledni kot drugi. Menimo, da je osnovni inte- res občanovnstaršev dobra vzgoja in izobrazba njihovih otrok. Zato v KS ne morejo niti ne smejo obravnavati sa- mo vprašanja prostovoljnih ali zunaj šolskih dejavnosti šo- loobveznih otrok, ampak bo- do morali spregovorita, anali- zirati in pomagati tudi pri redni dejavnosti šole, skratka pri celotnem, izredno širo- kem vzgojno izobraževalnem procesu. Zapišemo še lahko, da je v številnih osnutkih statutov KS kar precej zapisanega o kulturnih in telesno kuJturnih dejavnostih, tako da je po novem otrokovo življenje za- jeto resnično celovito. Zapi- sati pa žal tudi moramo, da je pravilno nakazana vsebina eno, uresničevanje, ki je po- gojeno predvsem z možnost- mi in veliko volje do dela, pa drugo. Želimo, da bi bilo predvsem drugega čim več. J. ZUPANČIČ Srečanje v Gaberkah MIRA IZ ZIBIKE Pred dnevi so mladi iz Gaberk pri So.štanju in Ziblke na Kozjan- skem podpisali listino o trajnem sodelovanju obeh mladinskih ak- tivov in mladine. To sodelova- nje je nastalo v času, ko je Koz- jansko prizadel potres, mladi iz Gaberk pa so prišli v Zibiko po- magat odstranjevati ruševine in graditi novo. V listino so med drugim zapisali, da so se za takšen korak odločili zato, »da bomo skupaj negovali in čuvali dve temeljni pridobitvi naše so- cialistične skupnosti — bratstvo in enotnost ter solidarnost«. Za mladinski aktiv Gaberk je pod- pisal predsednik Rajko Slamek, za mladinski aktiv Zibike pa Dar- ko Šega. Med gosti iz Zibike Je bila v Gaberkah tudi njihova tajnica mladinskega aktiva MIRA BRAC- KO, ki je drugače doma na kme- tiji veliki pet hektarov. Tudi sa- ma se je odločila, da bo ostala doma in pomagala staršem. Tre- nutno še ne vedo, s čim bi se posebej ukvarjali, verjetno pa se bodo odločili za živinorejo. O sodelovanju mladih v Ga- berkah in Ziblki pa je povedala: »Ta nesrečni i>otres je naredil veliko škode, ampak poglejte, tu- di nekaj dobrega. Poživil je de- lo na.še mladinske organizacije, ki se je neJtako zbudila iz spa- nja in začela delati. Pri tem so nam veliko pomagal] tudi mladi iz Gaberk, katerim smo za vso pomoč zelo hvaležni. Se pred le- tošnjim republiškim kongresom mladine bomo njihovo delegacijo povabili k nam v Zibiko, seveda pa jim bomo razkazali tudi Tin- sko. Obisk bo razumljivo pove- zan z udarniškim delom. Tako bi morali sodelovati med seboj tudi drugi mladinski aktivi iz raznih krajev, saj bi naše delo samo popestrili in še spoznavali bi se med seboj.« lojzje: ojstersek Razvoj nerazvitih Slavje v Rogatcu Preko tisoč ljudi je prišlo na množično zborovanje v Rogatec, kjer je zbranim spregovoril tudi inženir An- drej Marine. Razvoj nerazvi- tih ni le politični, pač pa tu- di naš ekonomiki interes, je poudaril v svojem govoru na proslavi v počastitev občin- skega praznika, ki ga občani občine Šmarje pri Jelšah praznujejo v spomin na dan, ko je pred tridesetimi leti bilo osvobojeno Kozje. Naj- zaslužnejšim občanom pode- ljena priznanja in denarne nagrade. Rogaškega zborovanja v nedeljo so se udeležili nek- danji borci, mladina, iz po- bratene občine Arilje iz Srbi- je je prišla v šmarsko obči- no posebna delegacija, ki je skupaj z domačini odnesla vence na spominska obelež- ja in grobnice, prišle so de- legacije občin z obeh strani Sotle, domačini in drugi. Ro- gatec je bil slavnosten kot že zlepa ne. Zbrano množico je nagovo- ril predsednik občinske skup- ščine Šmarje pri Jelšah, Još- ko Lojen. Predvsem je pouda- ril povečano zanimanje slo- venskega prostora za proble- me nerazvitih in pa seveda uspehe, ki rasejo iz sloven- ske solidarnosti. Iz leta v le- to so večje investicije. Ugod- nejši je razvoj šolstva. Po- večana je rast družbenega bruto produkta. Izboljšana je infrastruktura. Skratka — razvoj je vidno hitrejši, je poudaril predsednik skupšči- ne. Vse to seveda prepričuje šmarske občane, da je mno- gokaj narejenega tudi pri njih, da tudi pri njih gre razvoj svojo pot in da je takšna \ismerjenost kljub manjšim napakam razlog za optimizem, ki mora nenelino rasti. Vsaka naložba mora biti smotrno izkoriščena In natanko premišljena, enako pa velja za vse oblike pomo- či, ki so jo dobili Kozjanci ob potresu. O nerazvitih je zbranim spregovoril tudi inženir An- drej Marine, ki je deiji da je razvoj socialistične'^ publike Slovenije dose^ takšno stopnjo, da smo ^^ sobni sami razrešiti načelo! enakopravnosti nekaterih oj moči j, ki veljajo za nerajr, ta. Na rogaškem množična zborovanju so najzaslužne, šim občanom podelil priaj nja za posebne dosežke g področju gospodarstva > splošnih družbeno političnj interesov. Priznanja v Roga cu so dobili tudi občani Vi lenja, ki grade šolo v Zilj ki, 10. SNOUB Ljubljanski ki je pomagala pri gradu] kulturnega doma v Lesičnen celotna organizacija mladi ske delovne akcije Kozjin sko 74 ter še nekateri poa mezniki. Po krajšem kulturnem pti gramu so se začela športa tekmovanja in na sama trgu v Rogatcu ter v okoS ci vrtca in drugod prijat«!) ska srečanja občanov, ki a trajala pozno v noč. Sejem obrti NAD 50 PRIREDITEV Letošaije celjske sejemske prireditve, od 27. septem- bra do 6. oktobra, napovedujejo izredno razgibano je- sen. V okviru sedmega sejma obrti, osme zlatareke raz- stave in prve raizstave igrač bo tudi več kot petdeset drugih prireditev, od športnih, družabnih, strokovnih, gospoda.rsklh, kulturnih in drugih. Skratka, dovolj pri- ložnosti za razvedrilo in za dokaz, da je lahko tudi Celje razgibano vsaj enkrat v letu. Serijo prireditev bodo začeli tasti aranžerji trgovskih detlovnih organizacij, ki bodo soddovaili v tradicional- nem tekmoT^anju v ureditvi iziožbenih oken na temo — obrtna dejavnost in turizem. Diplome in priznanja za najboljše dosežke na tem področju bodo podelili že 23. septembra. Tako bodo pravzaprav trgovska izložbena okna tista, ki bodo poleg plakatov in druge reklame apozorltla na celji^e sejemske prireditve. Potem se bo začelo. Izredno raegiban bo petek, 27. septembra. To je dan otvoritve vseh tireih razstav, vrh tega pa tudi dan otvoritve novih skladiščnih prostorov trgovskega podjetja Tkanine na Teharsiki cesti. Sledile bodo športne igre zlatarjev, modna revija, ki bo zatem na stadionu Kladivaa-ja vsak dan ob pol petih popoldne n ne nazadnje še premiera Molderovega »Ljudomrznika« v slovenskem ljudskem gledališču. V sporedu za soboto, 28. tjn. zaslužita največjo po- zornost zlasti dva dogodka: zazidava temeljnega kamna za turistično rekreacijski center Golovec (torej, vendarle začetek pomembnih del) in sprejem ra-zstavljalcev pri predsedniku občinske skupščine, ki bo združen z razde- litvijo plaket in diplom. V nedeljo, 29. septembra bodo med drugim go-cart tekme ter tekmovanje učencev v fnzeirski stroki. Zvečer p)a bo v Narodnem domu revija zlatega nakita in pri- česk. ZacJnji dan septembra je med drugim rezerviran za sejo izvršilnega odbora poslovnega združenja Formator ter za seminar o sortiranju diamantov. Zlatorji bodo tu- di naslednje dni pripravili nekaj zanimivih strokovnih srečanj: o draguljih in vzdrževanju nakita, o uporabi srebrnih lotov, o uri in njenem vzdrževanju itd. V torek, 1. oktobra bodo še ustanovili sekcijo oblačilne stroke pri področnem strokm-nem odboru zia obrt. V sredo, 2. oktobra bosta poleg ostaiega še seja izvr- šilnega odibora za ot>rt pri republiški gospodarski zbor- nici ter skupna seja članov strokovnega odbora za turi- zem in gostinstvo in celjske turistične zveze. Na tapeti bo ocena letošnje seaone. MB ZA KOZJANSKII V soboto, 21. septembri bo vsa Slovenija namenil' še en delovni dan za hitrtf še odpravljanje posledic pf tresa na Kozjanskem. V delovnih organizacijah cel; skega območja so že spreJ'' odločitve o tej drugi solitit' ni delovni soi>oto. Ce nela» ri te solidarno sprejete veznosti ne bodo mogli ui^ ničiti 21. septembra, ^ delali že to soboto ali kasu^ je, a zagotovo do prve s** bote v oktobru. Sredstva ge sobote bodo namenjena^ stanovanjsko izgradnjo P** zadetim občanom. Nekateri občani sprašuje)* zakaj dobivajo kozjanski ^ lavci , ki jih je prizadel f tres, kredite za obnovo svW domov, ko pa so vsa ta s^ stva solidarno zbrana. V občinah, Šentjurju in šm^ij* so se dogovoril, da tri prizadetim občanom sploh J bo potrebno začeti odpl^'*^ vati kredita. Po treh letih P bodo posebne komisije ugo^^ vile, kdo sploh lahko vraj posojilo, ki ga je dobil za " novo stanovanjskih povr^^ V kolikor ne bi bila spreF taka odločitev bi bile f®, nje rizmere še težje. Pr'^^ na delitev pomoči bi tiil velik in bi lahko prav najii^ nejši primeri ostali ner^ S preudarno kontrolo us^ nosti posojil pa marsiX»'^ kozjanski družini v resnic' ^ bo treba vračati posojil®')^ čemer bodo čez tri leta s" pale posebne komisij.^' jj 36 — 12. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 Qragan na Kozjanskem GRADBIŠČA ŽIVE prejšnji teden je potres- . območje obiskal pod- ^gd5®dnik republiškega ' Lršnega sveta. Zvone iJagan, ki se je v Sent- ■urju pogovarjal s pred- lavniki obeh občin. Sku- z Borisom Mikošem 1 je ogledal gradbišče -ove šole v Loki pri 2us- iu in Zibiko. Ob obisku šentjurski in šmarski ^bčini je Zvone Dragan iejal, da lahko z zadovolj- 5l,;^oin ugotovimo, da so ^ndarle narejeni precej- juji koraki pri odstranje- jjnju posledic potresa in (ja se je popotresna de- javnost močno preusmeri- la na izvajanje čistih ope- jalivnih nalog na terenu. 5 predstavniki obeh ob- se je Zvone Dragan pogcrvarjal tudi o nalogah [ladaljnje slovenske soli- namosti, kot jih je spre- jel koordinacijski odbor pred obiskom obeh go- stov. Gosta sta na terenu ugotovila, da je celotna akcija po potresu že pre- šla v same krajevne skup- nosti in da se posledice potresa dejansko odprav- ljajo popolnoma načrtno in brez tiste začetne mrz- lične stihije. Stanovanjski- ma skupnostima v obeh občinah je že omogočeno odobravati kredite. Pre- cejšnje usi>ehe so dosegli tudi pri dogovorih o graonjah novih šol. Skle- njeno je bilo, da bodo vseh devet poškodovanih šol gradila slovenska me- sta. Zvone Dragan je ugo- tovil, da so v večini slo- venskih mest to pobudo z razumevanjem sprejeli. Kljub vsemu, takšna je ugotovitev obeh gostov, je na terenu vendarle še precej nejasnosti pri or- ganiziranju praktičnega dela. Žal je mnogo gospo- darstev zaradi bližujoče se zime izpostavljeno špe- k--iiacijam raznih obrtni- kov, ki opravljajo grad- bene storitve tako, da za- računavajo svoje usluge nenormalno visoko. To je pc svoje tudi razumljivo, saj gradbene operative, žal, še vedno manjka in bi zlasti tukaj bila pot- rebna močnejša pomoč s strani slovenske skupno- st.. Kljub \isem navedenim problemom, sta ugotovila gosta, je narejen precej- šen fremiik pri odprav- ljanju posledic potresa in obstaja močno upanje, da bodo pred zimo rešeni vsi večji problemi. STRAŠEK M. Ikozirje RASTE TA DOLINA Trideset let v zgodovini raz- ijj nekega območja prav go- m ne predstavlja pomemb- ijSega časoivnega obdobj^. I vendar to za zadnjih " tri- 0t let v mozirski občini (TMiia v Zgornji Savinjski jlini ne more veljati. Razvoj zadnjih let, posebno I še intenzivnost gospodar- ji prizadevanj v letošnjem (B, pričajo o tem, da bo jima v prihodnjih letih še f| napredovala, da bodo do- Imi še večji rezultati, da do ljudje tod še boljše in sineoe živeli. Kaj je pomagalo doseči te iBiltate? Kje je razvoj naj- taejši in kako ocenjujejo Hnjih trideset let — to smo Wprašali trojico mozirskih !3ž, katerih delo je povez-ano doseženimi uspehi. HINKO COP, načelnik od- l!'lta za gospodarstvo SO Mo- Šje: Na kra.tko oceniti tri- let razvoja je težavna "oga. Vsekakor je res, da ogromno dosegli, čeprav ^ še vedno med zadnjimi ranami. Osnovni dejavnik. Me omogočil dosežene re- ^■ate, so ljudje, njihova vse- "Tiska pripravljenost, požr- '"'^taost in vsesplošna za- ^t ter želje in hotenja •napredku. Največji uspeh ^ dosegli v razgledanosti od tod naa>rej pa pot ^®jšega razvoja ni več te- Pomembno je, da Iju- ^ vedo, kaj hočejo. In pri •« Vemo! jJJJZE PLAZNIK, direktor J^njesavinjske KME- ^SKE ZADRUGE: Verjeten ^ za razveseljivo rast go- J>°arstva v teh zadnjih le- ij nedvomno v tem, da oiii v okviru občine jasno cilji razvoja. To je to je prvi pogoj. Hi- Odpiranje novih delovnih ^ je omogočilo vse širše s tem pa je bil tudi razvoj na dru- ba Jročjih Napredek v •®vnih skupnostih leži na ogromni pripravljenosti obča- nov, ki so se z veliko požr- tvovalnostjo lotili urejevanja komunalnih vprašanj. Kdo bi preštel vse samoprispevke? študijski pristopi k razvoju kmetijstva so nakazali pot gibanja razvoja, ki jo sedaj dosledno uresničujemo. Veli- ko smo dejansko dosegli. Za to so bili potrebni nadčlove- ški napori. Veliko dela je še pred nami. EDI HERMAN, dir. skup- nosti skupnih služb GLIN NA- ZARJE: Napredek v tridese- tih letih je tolikšen, da so primerjave praktično nemo- goče. Spoznanje, da si mora- mo razovj na lastnem ob- močju zagotoviti sami, z last- nimi silami, je bilo tisto, ki je omogočilo, da smo dose- gli to, kar danes imamo. Od- piranje delovnih mest in za- poslovanje ljudi doma, v do- mači občini, je omogočilo vse hitrejši razvoj. Bil je dose- žen ogromen napredek, ki pa je pogojen tudi z vse večjo osveščenostjo ljudi. To je os- nova tudi naših priza-devanj v prihodnje, ko bomo morali opraviti še prenekatero stvar, kajti dela je še vedno veliko. Ko ob prazaiiku zremo na pre- hojeno i>ot, že isotčasno mi- slimo o tem, kaj nam je sto- riti jutri, pojutrišnjem ... Res je, marsikaj bo treba še storiti, vendar ljudem, po- vezanim v trdno organizira- nih temeljnih organizacijah združenega dela ter močnih kraije;vnih skupnostih tudi v bodoče ne bo težko dosegati novih rezultatov, ki rastejo na temelju zmagovitih borb, borb izpred trideset in več let, ki so jiih vodili naši partizani. Gornja Savinjska dolina sla- vi spomin velikih zmag in zmagam minulih let dodaja nove, delovne zmage. BERNI STRMCNIK KOVAŠKE IGRE spboto, 14. septembra, bodo v Vitanju sedme ko- !av športne igre. Na njih bo sodeaovalo okoli 350 de- ^ šestih organizacij združenega dela. Iz konjiške "ri^i sodelovali delavci Kovaške industrije iz Zreč . .delavci Kovinarja in Tovarne kovanih izdelkov iz Vi- ^kf ^^ združena ekipa. Kovaške športne igre bodo ■ije ? ^^^ niali nogomet, naimizrki tenis, strelja- [j -tel^ovanje v krosu na 2400 metrov, šah in odbojifco. l^J^a-jo, da bo na tekmovanju sodelovalo kar 100 de- ^ iz konjiške občine. D. S. Mozirje pred praznikom V GORSKEM PROSTORU v teh dneh bodo občani mozirske občine praznovali svoj praznik. Površinsko je občina med največjimi v Slo- veniji, saj meri kar 50,751 hektarov, kar je 2,6, odstot- kov celotnega republiškega ozemlja. Na tej površini pre- biva 15500 prebivalcev, od katerih jih je bilo v juliju zaposlenih 3167. Povprečni osebni dohodek na zaposle- nega v juliju je bil nekaj nad 2500 dm. Občina spada v gorski gospodarski prostor, za katerega je značilna veli- ka razgibanost terena In re- lativno precejšnja prometna izoliranost. Zaradi teh dveh vzrokov se industrija v tem prostoru ni masovne je razvi- jala. Do nekaj let nazaj sta v gospodarski strukturi raz- voja prevladovala kmetijstvo In gozdarstvo. Občina je bi- la vse preveč surovinski vir drugih območij In rezervoar delovne sile. Zato je bilo nujno, d» z družbeno — ekonomsko po- litiko vseh odločujočih dejav- nikov ustvarijo osnove za za- poslitev večjega števila delav- cev in proizvodnjo, ki bo te- meljila na večji stopnji flna- llzaclje in večji produktivno- sti. O tem je predsednik izvršne- ga sveta občine Mozirje Hu- bert Herček povedal nasled- nje: »Gozdarstvo In lesna In- dustrija je najmočnejša na območju občine prisotna go- spodarska dejavnost. Predvi- devamo, da se bo proizvod- nja finalnih proizvodov v na- slednjih letih Intenzivno p>o- večala. To povečanje je re- alno pričakovati v proizvod- nji stavbnega pohištva in pri izkoriščanju lesnih odpadkov in manj kvalitetnega lesa za proizvodnjo Ivernlh plošč. Že doseženi rezultati so vsebin- sko pogojeni z naložbami v Izgradnjo gozdnih cest, ki nam odpirajo do sedaj neod- prta gozdna območja. Reševanje zaposlitve za žen- ske so nam dokaj uspešno razrešuje v proizvodnji mod- ne konfekcije Elkroj In TOZD MGA Gorenje v Nazar. ju. V obeh kolektivih so v zadnjih letih zaposlili preko 500 žensk In seveda tudi ne- kaj moških. V naslednjih le- tih moramo doma odpreti no- va delovna mesta za tiste, ki se sedaj še vozijo na delo drugam, n. pr. v Ljubljano. Trenutno je dnevna migraci- ja še vedno okoli 600 ljudi. Razvojne perspektive v dose- daj naštetih delovnih organi- zacijah združenega dela nam kažejo, da ta naša hotenja v naslednjih letih lahko ustvarimo.« Z Izgradno In modernizaci- jo cestne mreže ter izgrad- njo večjih in manjših turis- tično — gostinskih objektov pa so ustvarjeni tudi pogoji za razvoj turizma, ki pred- stavlja pri nas Izredno po- membno nalogo. Zlasti še to velja za določene kmetije, ki se že načrtno In uspešno uk- varja s kmečkim turizmom.« Katerim področjem boste v prihodnje posvečali pri ra«- voju občine največ pozorno- sti ali vsaj večji del? »Precejšen problem pred- stavlja nadaljnji razvoj trgov- ske mreže. Predvidevamo, da bo potrebno zgraditi eno ozi- roma dve večji blagovnici, s čimer bi se Izboljšala ponud- ba trgovskega blaga. Izredno {jomembno je tudi področje razvoja obrti, še posebej us- lužnostne obrti. Tej zvrsti obrti smo že v okviru dose- danje družbeno ekonomske politike posvečali z raznimi olajšavami ustrezne možno- sti za razvoj. Za naš nadalj- nl razvoj je vsekakor zelo pomembno, kako se bodo Izobraževali naši najmlajši, kakšno imamo zdravstveno službo itd. Zavedajoč se od- prtih problemov, ki jih ima- mo na teh področjih, smo danes že v drugem letu izva- janja referendumske odločit- ve o financiranju izgradnje objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva s samo- prispevkom delovnih ljudi. Realizacija ob referendumu sprejetega programa poteka po načrtih. Z dosedaj doseženimi rezul- tati se ne želimo uspavati, ker smo prepričani, da so še neizkoriščene možnosti za naš razvoj in napredek. TONE VRABL Hubert Herček Gornji grad Kjub temu, da je skoraj v vseh občinah celjskega ob- močja že pravzapranr več let nenehno prisotna želja jk) modernizaciji cestnega omre- žja in da so pri tem dose- ženi tudi pomembni rezulta- ti, so ta prizadevanja še zla- sti značilna za mozirsko ob- čino. Poleg modeimizacije o- srednjega cestnega omrežja, vrl katerem s svojimi sred- stvi sodeluje tudi republiška skupnost za ceste (cesta pro- ti Logarski dolini), se obča- ni v krajevnih skupnostih ob podpori delovnih organiza- cij In skupščine občine vse češče lotevajo asfaltiranja tu- di drugih, lokalnih cest In krajevnih ulic. Tako so občani na podlagi samoprispevka, zbrali so po- lovico od vseh potrebnih sredstev, skoraj 60 starih milijonov dinarjev, moderni- zirali lokalno cesto od Šmar- tnega do Brda, dolgo skoraj dva kilometra. K skoraj 25 milijonom starih dinarjev,' kolikor so jih zbrali, v veči- ni primerov so prispevali les (kmet Jože Skok, po do- mače Benda, je prispeval kar 50 kubičnih metrov lesa, vrednega najmanj tri stare milijone dinarjev) so nekaj primaknile tudi delovne or- ganizacije. Svoj delež je da- la tudi občina. Pretekli teden so z deli končali in proti Br- du se že vije črn trak mo- deme asfaltirane ceste. Tudi občani v Gornjem gradu so zavihali rokave. Sa- mi so zbrali kar 80 milijo- nov dinarjev krajevnega sa- moprispevka ter taiko prispe- vali več kot polovico potreb- nega denarja (skupaj 150 mi- lijonov starih dinarjev) za asfaltiranje vseh krajemih ulic. Gornji grad je v mi- nulem tednu dobesedno me- njal svojo podobo In preob- leko. Vse krajevne ceste In ulice so prevlečene z asfalt- nim trakom. Tudi v Gor- njem gradu so pomagala podjetja, pa tudi občinska skupščina je primaknila svoj delež. Kraj, v katerem bo osrednja proslava letošnjega mozlrskega občinskega praz- nika, združena s 30-letnlco osvoboditve Gornje Savinj- ske doline, je tako zlasti po zaslugi prizadevnih In mar- ljivih krajanov Izredno veli- ko pridobil, še več! V teh dneh so končali tudi rekon- strukcijo prvih dveh in pol kilometra republiške ceste Iz Gornjega grada proti Cemiv- cu, za kar je bilo potrebnih 300 milljonoir starih dinarjev. Tudi to je nadvse ix>memb- na pridobitev, saj se bo ta- ko postopoma modernizirala tudi ta prometna žila, ki bo omogočila najkrajši dostop turistom Iz ljubljanske kot- line v prečudovito Gornjo Savinjsko dolino. BERNI STRMCNIK Žalec NELIKVIDNI? Le redko se pripeti, da so v občinah kljub ugodnim in- deksom gospodarske rasti z doseženim nezadovoljni. Kar nekako navadili smo se že, da je v težkih razmerah go- spodarjenja vsak indeksni poen dobrodošel, če le kaže več kot lani. V Žalcu kljub ugodnim do- sežkom niso zadovoljni. Nji- hovo nezadovoljstvo pa je tokrat upravičeno. Zakaj? Ne gre za prepotentne na- črte, ki so zaradi te prena- I>etostl ostali neuresničeni. Osnovni kazalci stopenj ra- sti posameznih ekonomskih kategorij so namreč pokazali visoke stopnje povečanja. Kljub temu nI zadovoljstva. Zato ne, ker je osnovni cilj gospodarjenje v občini bil in ostaja takšna gospodarska rast, ki bo vsaj 10 odstotkov hitrejša od rasti na celjskem območju oziroma v republiki. Le to je namreč ix)t, po ka- teri bi Žalčanom uspelo v so- razmerno kratkem obdobju premagati razkorak v raz- vitosti občin. Se pred leti je bil Žalec po razvitosti na repu lestvice v regiji. Po ne- kaj letih pravega gospodar- skega razcveta se je prebil na drugo mesto, v letošnjih šestih mesecih pa je zaradi Izredno dobrih dosežkov v vseh občinah celjskega ob- močja ponovno zdrsnil na rep — 6. mesto. V občini se niso dolgo spra- ševali, kje so glavni vzroki za to. V^ina nalog, ki so jih zastavili ob prlčetku leta, je ostala neuresničenih. Nosilci gospodarjenja v občini so z izjenvo Tekstilne tovarne Pr^ bold poslovali slabše od pri- čakovanj, pri tem pa mora- mo vedeti, da je uspeh go- spodarjenja v občini odvi- sen prav od uspeha teh no- silcev. Ker smo o dosežkih po- drobneje pisali že v eni prej- šnjih številk tednika, tokrat le nekaj besed o kategorijah, ki so še posebej zaskrblju- joče. Vnovič se je v žalsko go- spodarstvo kot rak priplazila nellkvidnsot. čeprav gre za splošnejšl družbeni pojav, je ta v Žalcu še posebej za- skrbljujoč. Terjatve do kup- cev so porasle kar za 74 od- stotkov, še močneje pa ob- veznosti do dobaviteljev — za 105 odstotkov. Zaskrbljujoča je počasna rast osebnih do- hodkov. Povprečni OD v ob- čini so kar za 25 starih ti- sočakov nižji od slovenskega in 5 tisočakov nižji od jugo- slovanskega povprečja. Izred- no so narasle zakonske In pogodbene obveznosti, ki po- nekod presegajo celo Indeks 1000. Vsi ti pojavi zahtevajo ta- kojšnje ukrepe, temeljite ana- lize in skrb predvsem tistim področjem, za katera so že pred prlčetkom poslovnega leta predvidevali, da bodo to zahtevala. Vse to pa so naloge izvr- šnega sveta in še posebej njegovega odbora za gospo- darstvo. Edina pot za'žalsko gospodarstvo je in ostaja tak- šen razvoj, ki bo znatno hi- trejši od območnega. Zato s prejemom ustreznih ukrepov, ki bodo to omogočili, ne gre odlašati. Branko Stamejčič 4. stran NOVI TEDNIK 12. september 1974 -- AERO CELJE STANJE VSE BOLJŠE o Aeru Celje smo pred me- seci zapisali, da zaradi stal- nega naraščanja cen repro- dukcijskega materiala in za- mrznjenih lastnih cen hitro izgublja akumulacijo, ki jo je ustvaril v preteklem ob- dobju. Tedaj stanje ni bilo rožnato. V torek smo za kratek pogovor o polletnih rezultatih zaprosili namest- nika generalnega direktorja, inž. MILANA ZUPANČIČA. »Polletni rezultati so do- kaj ugodni in smo z njimi zadovoljni, čeprav smo imeli velike težave pri nakupu su- rovin in reprodukcijskega materiala ter pri lastnih ce- nah. Najhuje je bilo seveda pri materialu, ki ga kupuje- mo na tujih tržiščih. Stanje je sicer sedaj nekoliko bolj- še, kot je bilo, ker je ču- titi na svetovnem trgu umi- ritev in to pri materialih, ki bazirajo na naftnih derivatih, medtem ko se stanje glede celuloze oziroma papirja še ni ustalilo. Sicer pa v veliki meri kupujemo papir pri do- mačih proiajvajalcih in smo z njimi pretežno zadovoljni, tiko zaradi rokov kot kvali- tete. Naš obrat celuloze v Medvodah nam pomeni tudi boljšo možnost povezovanja % domačimi proizvajalci pa- |xirja.« »Kakšni so polletni rezulia- i{ v obeh celjskih in šem- t»etrski TOZD?« »V prvem polletju smo pri nekaterih kemijskih proizvo- ■dih ugotovili, da se ne izpla- vajo, ker naše prodajne ce- ne niso mogle spren^atd cen, ki so nastajale pri podraži- tvi surovin. Tako n. pr. so v obratu Jasnit TOZD Kemija materialni stroški in amorti- fcaoija višji za 35«/« od pla- niranih. Obrat zaradi visoko kvalitetnih proizvodov upo- rablja predvsem papir iz luvoaa. TOZD Šempeter je v prvem polletju dosegel ugodne fi- nančne rezultate, saj je celot- ni dohodek višji od planira- nega za 16 0/9, čeprav tudi v Šempetru beležimo presega- nje variabilnih materialnih stroškov. V celoti je tudi os- tanek dohodka višji od pla- niranega. V TOZD Grafika je celotni dohodek višji za 20 0/0 od planiranega, ostanek dohodka pa celo za 47 ®/«, kar v številkah pomeni, da je ostanek dohodka čez 4 milijone dinarjev. Takšni re- zultati so razumljivi, saj se cene v grafiki formirajo mnogo bolj pr')sto, kot dru- gje. Slabši so rezultati v T022D Kemija iz že omenje- nih razlogov. Celotni doho- dek je za 19®/o pod planom. Moram pa reči, da proizvod- nje nismo forsirali, saj bi delali v lastno izgubo.« »Aero je zelo odvisen od uvoza. V kolikšni meri lahko pokrivate uvoz z lastnim iz- vozom?« »Letošnji plan izvoza je dva milijona dolarjev in raču- nam, da bomo to vsoto do- segli. Nekoč Aero izvoza sploh ni imel, tako da je tu- di to velik uspeh. Namreč, proi2%ode, ki jih mi iz\'ažamo, izvažajo vsi tisti, od kate- rih mi kupujemo reproduk- cijski material in je zato konkurenca izredno ostra. Za Aero je nemogoče, da bi se toliko orientiral na izvoz, da bi pokrival uvoz, razen, če bi bili domači proizvajal- ci surovin tako močni, da bi lahko kupovali doma. Na- pori v tej smeri so, tako n. pr. obrat selotejpa danes dela z domačim celofanom, medtem ko je še nedolgo te- ga delal izključno z uvože- nim. Zato tudi večja naložba v nov papirni stroj v Med- vodah, kjer nas bodo lahkg oskrbovali z vsemi vrstami kvalitetnega papirja.« »In kakšni so odnosi Aera s Papirnico Radeče, katere proizvodni program se pri- bližuje vašemu, gredo pa tu- di v veliko naložbo?« »Glede na to, da je bila prerazporeditev dohodka v Jugoslaviji med bazno in pre- delavno industrijo v preteklih letih ugodnejša za predeloval- no, osebno razumem in sma- tram kot pravilno, da se marsikatera industrija, ki bolj sodi v baszno, odlo^ za finalizacijo svojih proizvodov. V tem smislu je bil organizi- ran tudi program papirnic. Menim pa, da so možnosti za različne dr>delave ali ople- menitenje papirjev velike in da trg zahteva vedno nekaj novega in več. Glede naših proizvodnih programov me- nim, da je s prehodom na nov način dela v zvezi s for- miranjem TOZD ter uvaja- njem sporazimiov lahko naj- ti skupen jezik.« »In kakšen bi naj bil?« »Tako preko dogovarjanj, ki že potekajo, in pa tudi morda preko tesnejše pove- zave. Kot sem rekel, pogovori so že bili in pripravljamo sporazum z Radečami.« M. SENICAR Milan Zupančič 80 LET KONUS PRAZNUJE v okviru praznovanj 80- letnice obstoja in delo- vanja industrijskega kom- binata Konus iz Sloven- skih Konjic bodo poteka- le v času od 12. do 18. septembra svečane seje delavskih svetov TOZD v tej delo\ni organiza^.ji Na njih bodo podelili številna pris^nanja kolek- tiva zaslužnim delavcem, podelili pa bodo tudi ju- bilejne nagrade tistim de- lavcem, ki so Konusu zaposleni že 25 ali več let. Na sejah dela -s i: h s ve tov TOZD bodo izn'Olili tudi delegacijo, ki bo pri- sostvovala svečani seji skupnega dela/ske.^a sve- ta. Ta seja bo 20. sep- tembra ob 9. uri v Konu- sovi jedilnici. Rnzen de- legatov iz posameznih TOZD bodo n-i njej pri- sotni številni domači in tuji partnerji ter nekate- ri predstavnilc. republi- ških družbeno političnih organizacij. Na seji bo govoril generaLi. direktor OZD Konus Jui-e Pokom, nato i>a bodo podelili ob- činska priznaniEi nekate- rim delavcem. Predstav- niki podjetja bodo podali tudi predlog o podelitvi Titovih odlikovanj Sveča- no sejo skupnega delav- skega sveta bodo zaključi- li s kulturnim progra- mom, nato pa si bodo številni gostje ogledali še vse proizvodne enia enia obrate kombinata Konus. D. S. OBMOČJE NELIKVIDNOST TRK| Kljub večjim ustvarjenim sredstvom težave z nelikvidno,. v torek smo obiskali Slavka Verdela, direktorja SDK Celje in z njim govorili o gospodarskih rezultatih celjsek regije, likvidnosti, in- flaciji in nekaterih pomemb- nih pokazateljih, ki opozar- jajo, da bo potrebno do kon- ca leta napeti vse sile, pred- vsem pa varčevati, če bomo hoteli leto zaključiti čim us- pešneje. »Periodični obračuni prvega polletja kažejo, da je akumu- lativnost delovnih organizacij boljša, kot je bila v prej- šnjih obdobjih. To nam kaže podatek, dfe je ostanek do- hodka in amortizacije nad predpisanimi stopnjami pora- sel z indeksom 146, kar znaša v celjski regiji 75 milijard, leto poprej pa je bilo 56 mili- jard. Akumulativnost je torej porasla in to ne slučajno, ampak je to plod zavestne akcije, ko smo lani in letos veliko govorili o varčevanju, borbi proti inflaciji in podob- nih akcijah. Rentabilnost je v celjski občini znašala 5,9 dinarja na 100 dinarjev povprečno vlože- nih sre^tev, seveda pa je v občinah to različno. Akumlativnosi, to je osta- nek dohodka in amor- tizacija nad predpisanimi stoijnjami na delavca, nam prav tako kaže izboljšanje in znaša v r^iji 11.691 dinarjev. indeks rasti 138. Tudi tu so razlike med občinami, od 6.358 dinarjev na delavca v Mozirju do 13.576 din v Ve- lenju. Ob takšnem porastu akumulativnost bi človek pri- čakoA-al, da je likvidnost v delovnih organizacijah boljša, kot je bila lani. Vendar ni tako. V delovnih organizaci- jah so kljub temu, da so ustvarili večja sredstva, prišli v večje težave z obratnimi sredstvi, ker ustvarjenih sredstev enostarao ni bilo do- volj, da bi pokrili vse nastale potrebe. Opraviti imamo z močno inflacijo, ki znaša najmanj 20%, zato morajo imeti delovne organizacije tudi večja obratna sredstva, če hočejo razpolaglati z isti- mi poprečnimi zalogami su- rovin in drugega materiala. To pomeni, da bi morale za enak obseg zalog imeti vsaj 20 o/o več obratnih sredstev, kot pa jih imajo. Ponekod so to ogromni milijoni. To so tudi povečini osebni dohodki. V republiki so jih povečali z indeksom 124, enako v celjski regiji. Močno so porasle tu- di investicije, ker je seveda zelo prav, ker če ne bi, bi lahko bilo to usodno. Pora- ba za investicije v osnovna sredstva je porasla v regiji z indeksom 182. Tako smo po- rabili boljšo akumulacijo preteklih let In nam je osta- lo premalo za obratna sred- stva. To nam potrjuje tudi podatek, koliko so delorae organizacije povečale lastne vire osnovnih sredstev. V Ce- lju je lastni vir povečan sa- mo z indeksom 118, kar po- meni, da je inflacija sama že razvrednotila lastna sredstva ve, kot so bila povečana. Vse to kaže, da prihaja sko- zi zadnja vrata nelila-idnost. To je razvidno tu^ datka o povečanih , ^ in razliki med terjal obveznostmi. V regijj ^ terjatve milijardo 379® nov ND (indeks ign' delovne organizacije . ogromen znesek, hj^jJ same dolgujejo dve di 446 milijonov (iudJ' Tako je na žiro rači^! lati^-no vedno manj ^ 30. avgusta lani so Jj lovne organizacije nj ^ čunih skoraj šestnajj. milijard in glede nj' ustvarjena sredstva, pričakovati, da bo ij.' na žiro računih. Vent manj. To dovovij jaais da je v naših delovni nizacijah precej nelii,.;; in da se ta stopnjuje,, va v dan.« DELEGAT ZNANI Na razširjeni seji p sedstva občinskega o ra Zveze sindikatov, fc bila prejšnji petek v venskih Konjic^, sol evidentirali delegate a publiški in zvesm ka Zveae sindikatov. Tako predlagali naj bi k« legat zastopal konjišh čdno na zveznem kdi« Franc Slatenšek, del iz Kostroja, republi kongresa pa naj bi sei ležili Slavko Burja, II na Tutek in Mirko P«) VMERXOVI soa - TRGOVINA Z VSEM SRCEM Sredi dela in vrveža, ki med bogato obloženimi po- licami ni utihnil niti za hip, je stekel pomenek. Mini raz- govor. Vse na hitro. Cas je zlato. Mudi se. Vsem. Ne sa- mo v trgovinah, da prodajo čim več. Tudi drugje. KATICA SENEGACNIK, namestnica poslovodkinje. — Več kot štiriindvajset let v tem poklicu. »Rada ga imam, in če bi morala izbirati še enkrat, bi se znova odločila zanj.« Trgovka v pravem pome- nu besede. Z vsem srcem. Merxova Soča je ena iz- med tistih samopostrežnih trgovin, ki že dolgo uživajo velik ugled. »Sedemnajst nas je, ki de- lamo v tej trgovini. Razen snažilke in delavca, imamo vsi ustrezno strokovno izo- brazbo. Delamo v dveh iz- menah, sicer pa je prodajal- na za stranke odprta od se- dmih zjutraj do osmih zve- čer.« »Ste zadovoljni z založe- nostjo?« »Kljub vsemu ne povsem. So obdobja, ko vedno česa zmanjka. Trenutno smo sla- bo založeni s pralnimi pra- ški, pa keksi...« »Kako je z mesom?« »Zdaj ga je dovolj. Vseh vrst. "I^di teletine. Mesa na- sploh veliko prodamo. Izbi ra je velika. Zato ni ^^ je, da je povpraševal' liko. Največ ga proda® petkih popoldne in ot tah dopoldne.« »Kako je z osebni® hodki?« »Poprečen osebni li"' trgovskega pomočnika! starih tisočakov, sicer f visen od prometa.« »Ste zadovoljni s ' pravo?« »Sem. Sicer se pa ' zna delegatski sistem' »Samopostrežne P^ ne so vaba za dolg"? že. Kako je s tem P^ »Tudi takih prtio^ manjka, Ce gre v vrednosti blaga d® narjev ukrepamo s^ cer pa, seveda, če ^ dobimo, prijavimo P- postopek.« »Kdaj imate najv«' meta?« »Ob petkih popoldj^ sobotah dopoldne. ^ ^ je, da se ob sol^taJi^ dne v glavnem že ^ pa j umiri.« ) Katica Senegačnik - ^ 12. september 1974 -- NOVI TEDNIK — stran 5 SSRCEM PRI ŠPORTU Metka Pocajt, profesor telesne vzgoje na osnovni §oii Gustav šilih v Vele- nju, ima za sel>oj že 20 let pedagoške službe. Za pro- svetni poklic se je odločila že v zgodnji mladosti. Ko je končala mariborsko uči- teljišče, je službovala ne- kaj let kot razredna uči- teljica. V nenehni želji in stremljenju po strokov- nem izpopolnjevanju je obiskovala v počitnicah te- čaje za telesno vzgojo, ki jih je pred leti organiziral Zš SRS za razredne uči- telje v Rovmju. Tam se je v njej utrnila misel, da se prekvalificira za pedagogi- njo za telesno vzgojo. Z uspehom je zaključila kot redna študentka Višjo šo- lo za telesno vzgojo v Ljubljani, nato pa je z izrednim študijem ob red- ni zaposlitvi in kot mati dveh otrok uspešno kon- čala še visoko šolo! Vsa ogreta za stroko in peda- goško delo na šoli in zu- naj nje je še danes, pa čeprav ima za seboj lepo število službenih let. Na vsakem koraku si prizade- va za napredek. Prav v velenjski občini je našla široko torišče in možnosti za svoje nadvse uspešno delo. Na šoli je neuničlji- va pri svojem pedagoškem delu, kjer raadaja svoje strokovno in praktično znanje ter vsaja mladim pokolenjem velenjskih pio- nirjev in pionirk trajne na^ vade na področju telesne vzgoje in športa. Ne za- pira se le v krog svoje učne obveznosti. Na šoli je mentorica za telesno vzgojo tudi vsem razred- nim učiteljicam, ki jim ne- sebično pomaga s strokov- nimi nasveti in hospitacij- skimi nastopi. V šoli je tudi mentorica ŠŠD, za ka- terega je opravljala tudi veliko ostalega dela, saj je vodila tri krožke, mla- de pa navajala v organi- zacijsko in strokovno de- lo. 2e nekaj let uspešno opravlja tudi hospitacijske nastope za razredni pouk telesne vzgoje od 1. do 4. razreda za vso celjsko re- gijo. Ob tem nadvse uspe- šno vodi zelo delaven ak- tiv uč reljev in profesor- jev telesne vzgoje v obči- ni Velenje. Uspešno se uveljavlja tudi pri delu TTKS Velenje, novousta- novljenem ŠD Velenje, kjer ji je posebno pri sr- cu razvoj rokometa, kot sodnica in mentorica za pionirsko atletiko pa je nadvse aktivna tudi v AK Velenje. O sebi in svojem delu je med drugim dejala: »Prostega časa ob tolik- šnem delu skorajda ni- mam. V svoji stroki sem najbolj navdušena za raz- redni pouk telesne vzgoje. Najraje bi poučevala malč- ke od 1. do 4. razreda v osnovni šoli. Menim, da je pouk telesne vzgoje na tej stopnji na naših šolah najbolj zanemarjen, če- prav je sistematična teles- na vzgoja prav v tej sta- rostni zvrsti najbolj po- trebna in koristna. Ob prav dobrem standardu za te.lesno vzgojo in šport v občini Velenje pa si bom v prihodnje prizadevala za razvoj gimnastike in mo- deme gimnastike na' vseh šolah in ššD kot v cen- tralnem ŠD Velenje. Ima- mo vse možnosti, da tudi v teh dveh novih športnih panogah vključimo Vele- nje med ostala redka slo- venska mesta, ki se ogre- vajo ob naši bogati telo- vadni tradicijii za orodno telovadbo m moderno gi- mnastiko. K. JUG V Slovenskih Konjicah so dni že evidentirali delega- za republiški m zvezni likalni kongres. Med evi- ttiranimi je tudi Franc Sla- žek, delavec iz Kostroja, je predlagan za delegata zveznem kongresu. iKako bi opredelili organi- M. Zveze, sindikatov rda- Žindikalna organizacija je delavcem premalo mo- Kti, da bi se vključili v ne vrste.« [Govorite iz izkušenj va.5e fcrne organizacije?« prav izkušnje v naši delovni organizaciji so po- kazale na takšno stanje. In še nekaj je.'Delavci se veli- kokrat pritožujejo nad tak- šno sindikalno organizacijo, kot jo imamo sedaj. Zdi se, da je sindikalna organizacija samo zato, da ji delavci pla- čajo redno članarino, v zame- no za to pa organizira sindi- kat enkrat letno izlet ali pa preskrbi ozimnico. Tudi lo je nekaj, tega ne zanikam, ven. dar se mi zdi veliko prema- lo. Posebej še zato, ker ved- no znova p>oudarjamo, da je ravno sindikalna organizacija tista, ki bo ščitila pravice delavcev na delovnem me- stu.« »Kako pa je reorganizacija sindikalne organizacije vpli- vala na njeno delo?« »Z reorganizacijo se je prav gotovo izboljšalo dedo sindikata. Dejal bi, da je bi- la sindikalna organizacija ne- ka zaprta družba, z reorgani- zacijo pa je postala vediko. bolj odprta in izraža interese mnogo večje skupine ljudi.« »Vi ste evidentirani za de- legata zvesmega kongresa sin- dikatov. Katerim vprašanjem bi moral kongres, pK> vašem mnenju, posvetiti največ po- zornosti?« »Kongres bi moral posvetiti naji\eč pozornosti tistim pro- blemom, ki se pojavljajo pri dela,vcih z najnižjimi oseb- nimi dohodki. Tako bi po- novno postavili v ospredje vprašanje socialnega razliko- vanja v naši družbi. To vpra- šanje še zdaleč ni rešeno.« Damjana Stamejčič Nogomet, rokomet, košarka... na višini ISOO m in več. Tako bi lahko napisali pod tole fotografijo, ki opozarja, da je blizu Mozirske koče nastalo novo športno igrišče, ki bo za marsikatero ekipo več kot primerno za vadl)o. m GOLTEH Najdaljša proga za smuk ob vlečnicah — Prizadevanja za zgraditev nove avtobusne postaje — Že letos nova tehnična delavnica Najdaljša proga za smuk ob vlečnici — Prizadevanja za zgraditev Četudi se zdi, da je pre- uranjeno govoriti in pisati o pripravah na zimsko sezono, praksa potrjuje drugače. Tu- di tista, ki je značilna za naš najmočnejši turistični in rekreacijski center, za Golte. »Na letošnjo sezono se pri- pripravljamo skrbno in na- črtno, poleg tega je delo ste- klo tudi pravočasno. O tem načrtu je razpravljal kolek- tiv, ki dela na Golteh,« je med drugim dejal glavni di- rektor Izletnika . Leopold Pere, in nadaljevali »Program zajema štiri ključne točke: priprava smu- čišč, priprava kadrov, 'ofgaj nizacijski posegi in obdela- va celotne gostinske dejav- nosti. Dela na smučiščih že te- čejo. Gre za odstranitev vseh ovir in za namen, da bi bila smuka vama že pri dvajsetih oziroma tridesetih centimet- rih snega. Vrh tega se pri- pravljamo na graditev nove vlečnice, ki bo tekla od spod- nje postaje vlečnice na Ročki planini do Kladja. Čeprav še niso znani vsi pokazatelji za to napravo, lahko rečem, da bo ta vlečnica letošnjo zimo obratovala. V uresničitvi te- ga načrta nas lahko preseneti le prezgodnja zima. Z zgra- ditvijo te vlečnice bomo pri- dobili ne samo veliko novih smučišč, marveč bomo me- hanizirali edino in najdaljšo smuk progo v Jugoslaviji, kar bo še bolj povz;dignilo pomen in ime Golt. Sicer pa na Golteh pote- kajo tudi druge priprave na zimsko sezono v redu oziro- ma po načrtih, ki smo jih sprejeli. Res je, da ne gre vs tako gladko kot se sliši. To- da, če se bo kolektiv tudi v prihodnje tako prizadeval kot doslej, bo vse v redu. V pripravah na zimski ča.s in da bi nudili smučarjem čim večje ugodnosti, smo uveljavili zanje posebne se- zonske karte. Le-te že proda- jamo. Gre najprej za sezon- sko karto, ki bo veljala od prvega oktobra do konca aprila za ves sistem vlečnic z gondolo vred in ki bo stala le 650 dinarjev. Ta karta se bo denarno izplačala že pr^ desetih obiskih Golt. Kaj šele pri pogostejšem smučanju pod Medvedjakom in dru- god na tem področju. Medtem ko bo ta sezon- ska karta veljala za vse dni, bo na voljo še ena, ki bo iz- ključevala vse sobote, nedelje in praznike. Ta bo stala sa- mo 350 dinarjev. Sezonske karte že proda- jajo v turističnih poslovalni- cah našega podjetja v Celju, Žalcu, Velenju, Mozirju in v recepciji hotela na Golteh. Morda še to, te karte bomo prodajali do konca decem- bra letos.« »Trenutno je razgrnjen na- črt za ureditev magistralne ceste sever—jug v Celju. Ka- ko ocenjujete njegove rešit- ve, še zlasti, ker zadeva tudi avtobusno postajo?« »Ta načrt se usklajuje z našim razvojnim programom za pet let. Zato samo čaka- mo na potrditev načrta za mestno jedro oziroma za ce- sto sever—jug, ki poteka ob hotelu Celeia, kjer je na na- sprotni strani tudi prostor za novo avtobusno postajo. Menim, da bi prihodnje leto že morali zasaditi lopato tudi na tem gradbišču, ki je eno od napomembnejših v Celju. Frekvenca na sedanji avto- busni in z njo vred na želez- niški postaji je že zdaj ne- vzdržna, prevelika. Avto- busna postaja beleži vsak dan po okoli 1300 avtobusnih prihodov in odhodov. In če k temu dodamo še druga vozila, potem je slika več kot očitna. Zato še enkrat, želimo si, da bi vprašanje avtobusne postaje rešili čim- prej. Ne gre samo za naše podjetje, marveč za Celje.« »Kako pa je s tehnično de- lavnico?« »Načrti so gotovi, lokacij- ska dokumentacija priprav- ljena, borimo se še za dolo- čena sredstva. Računamo, da bo ta objekt gotov pred zi- mo in da bo naš mehanik poslej lahko delal v normal- nih delovnih pogojih. Loka- cija ostane ob Kersnikovi ulici oziroma bo novi objekt ob robu proti Metki, tako da bomo ob morebitni ru- šitvi starih stavb pridobili precej dragocenega prostora.« 6. stran — NOVI TEDNIK 12. september 1974 ^ » Celjski iavršni svet ima za seboj že deset rednih sej. In koliko ur zasedanj? Več kot petdeset! Izredna problemati- ka sili tudi k dosti večji za- vzetosti. ZA GOLOVEC: ZELENA LUČ Člani izvršnega sveta so na deveti seji, v sredo, 4. t, m., sprejeli pobudo pripravljalne- ga odbora za graditev turi- stično rekreacijskega središča pod Golovcem, da naj inve- stitorske obveznosti sprejme občinska skupščina. Gre med drugim tudi za dejstvo, da je na voljo več kot 2,6 milijar- de starih dinarjev, kar zado- stuje za začetek del to prvo fazo. To je postavitev prire- ditvene (manjše) dvorane. Po- membna je tudi odločitev, da bodo temeljni kamen za no- vi cenfter vgradili v času le- tošnjega sejma obrti. Sicer pa je razprava o tem I>omembnem vprašanju opo- zorila, da gre za dolgoročnej- še obveznosti organizacij združenega dela ne samo pri financiranju te in podobnih gradenj, marveč tudd za ob- veznosti za normalno funk- cioniranje teh javnih objek- tov. Na predlog člana izvršnega sveta Ivana Mravljeta bodo začeli s pripravami na usta- novitev posebne samoupravne interesne skupnosti za gradi- tev in delo takšnih objektov širšega družbenega pomena. UGODNA GOSPODARSKA GIBANJA Analiza o gibanju gosix>dar- stva v prvem polletju letos je pokazala, da je bil optimizem glede nadaljnje rasti uteme- ljen. Podatki o gibanju go- si>odarstva v celjski oWini v vseh primerih presegajo re- gijsko in republiško povpreč- je. Delež celjskega gospodar- stva čedalje bolj rase v repu- bliškem merilu. »Imamo vse pogoje za nadaljnjo preobraz- bo našega gospodarstva,« je med drugim ugotovil načel- nik oddelka za gospodarstvo in družbene službe Risto C5aj- šek. »To pa seveda ne pome- ni, da ni problemov. Med nji- mi predvsem izstopa čedalje večja razlika med lastnimi in tujimi obveznostmi, med kup- ci in dobavitelji. Ta znaša že 74 milijard starih dinarjev v škodo skladov celjskega go- spK>darstva!« Po razpravi, ki je slej ko prej opozorila, da naj bodo lepi uspehi spodbuda za no- ve dosežke, so sprejeli nekaj sklepov, ki opozarjajo na oh- ranitev likvidnosti, na hitro prilagajanje zahtevam tržišča, na rentabilna investicijska vlaganja pa tudi na obvez- nost, da naj vse organizacije zdniženega dela oziroma TOZD, ki zaostajajo v pred- videni stopnji rasti, pismeno obrazložijo vzroke za takšno stanje. GOSPODARSKE SKUPINE Prvi rezultati oblikovanja gospodarskih skupin za reše- vanje skupnih problemov, so več ali manj ugodni, četudi je bilo pričakovati večjo za- vzetost. Doslej se je najbolj uveljavila tekstilna skupina, sicer pa delajo še kovinsko- predelovalna, kemična, lesna. zatem skupina za gradbeništ- vo ter gfradbeno industrijo, za promet, trgovino, gostin- stvo, obrt in komunalo. I2wršni svet bo • priporočil posameznim skupinam, da si naj zaradi organizacijskih in tehničnih vprašanj formirajo tudi ustrezne sekretariate. ZA OHRANITEV KMETIJ Po obravnavi na seji izvrš- nega sveta bo osnutek odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedo- vanja, prišel v javno razpra- vo. Namen je znan: gre za ohranitev enotnosti kmetij- skih gospodarstev in zato za preprečitev, da bi jih ob mo- rebitnem dedovanju ne raz- parcelirali. Osnova za ohra- nitev takšne kmetije sloni na gospodarskem izračunu. NOVA CENA V DOMU UPOKOJENCEV Izvršni svet je izrekel so- glasje k novi ceni oskrbnega dne v celjskem domu upoko- jencev. Le-ta znaša 75 din za oskrbovance v enoposteljni sobi in 71 din za oskrbovan- ce v dvoposteljnih sobah. ZVIŠANJE DENARNIH POMOČI Olani izvršnega sveta so po- trdili predlog o zvišanju de- narnih pomoči tistim 128 so- cialno ogroženim občanom, ki jim ta pomoč pomeni edini vir za preživljanje. Od prve- ga avgrusta dalje znaša ta po- moč 600 dinarjev, prej 550 din. CELJE ZA KOZJANSKO Pomoč celjske občine po potresu prizadetemu območju v šmarski in šentjurski obči- ni se kaže v več smereh. Vtem ko je bila obveznost iz prve solidarnostne sobote sko. raj v celoti izpolnjena, osta- jajo še druge oblike. Pred- vsem gre za reševanje stano- vanjskih vprašanj tistih de- lavcev s potresnega območja, ki delajo v celjskih delovnih kolektivih. Tu gre za obvez- nost organizacij združenega dela. Oljani bodo za Kozjan- sko delali še eno soboto v tem mesecu, pomoč pa je očitna tudi na strokovnem gradbenem področju. Vrh te- ga je Celje prevzelo obvez- nost za graditev nove šole v Mestinju in za druge družbe- ne objekte v tej krajevni sku- pnosti in v Rogaški Slatini. M. B. Ri&to Gajšek Ivan Mravlje START V 4 REZULTATI I. SKj,. 1. KOIX): Ljubno - ^'^'Nt 4:1, Olimp - SenovoS Papimlcar — Brežice ■> - "l stanj - Straža 1:4 S - Boč 4:0 in Celuio^,"'^ vovar 3-2. Vodi Olin,„ H Opekarjem, Ljubnlnj l.N Papirničarjem in Ceh,S jt-m, vsak po 2 točki ZULTATI II. SKUPINE." vinja B — Šmarje 9-2" S lozar B — Senovo i-V - Velenje B 5:2, Oplotni3 Gotovi je 1:0, Kozje sko 3:1 in Polzela — p„3 3:1. V vodstvu so & B, Žalec, Kozje In PoC^ po 2 točkama. REZULTATI MLAniVc«. SKUPINE: Šoštanj - nja 0:5. Žalec - OHmj^ Vransko — Steklar (m Smartnb — Rudar 1:3, Polzela — Brežice, Kkl« Senovo in Vojnik — Kladi ^ niso bUe odigrane. Vodir? vinja. Odigrali so tudi nekaj l kem za jugoslovanski metni pokal. REZULTjS Trenerji — Kladivar 0:3 ? štanj — Žalec 1:2, Gotovk Šmartno 0:10, Kozje — Oli^ 3:4, Kovinar — Pivovarp Senovo — Krško 5:3, o^ karica — Oplotnica 7:2 ^ nikva ^ Bo« 3:7, Ljubno Vranjo 9:1, Polzela — nje 0:2, JNA Celje - kar 4:1, Brežice — R^ku 4:0, Dravinja — JNA Sj strica 14:0 in Steklar — stg ža 8:6. T. TAVCJl RADEČE MALO INTERESA Obiskali smo radeško »Pe- to«, kjer smo se pogovarjali s članico delegacije Jadranko Kumelj. V tej delovni orga- nizaciji je zaposlena že 25 let Ko smo jo povprašali o delu njihove organizacije, je dejala: »V naši delovni organizaciji smo izvolili 9-člansko dele- gacijo za zbor združenega de- la. Občinska skupščina nam recino p>ošilja materiale po- navadi štirinajst dni pred se- stankom delegatov. Te mate. riale podrobno obravnavamo in se dogovorimo, kateri iz- med naših delegatov bo na določeni seji zastopal našo delo-vno organizacijo. Delo smo si razdelili p>o področ- jih, ki posameznim delegatom najbolj ležijo, oziroma za ka- tere se posamezni delegati zanimajo in se čutijo do%'olj sposobne, da zastopajo naše interese. O samem delegatskem si- stemu bi rekla, da je to ze- lo pozitivna stvar. Neposred- ni proizvajalec ima nepri- merno več možnosti onovno prispeli ma- teriali za sejo skupščine. Za- kaj tako? Saj bi se moralo začeti tisto delo, ki mu pra- vimo obveščanje in ki je osnovna naloga delegatov ter osnovna pravica volilcev. To- da obveščanje se nekako iz- muzne iz niza nalog delega- ta. Zdi se, da delegati ne ču- tijo odgovornosti obveščanja do tistih, ki so jih izvolili. O problemu obveščanja de- legatov in volilcev smo se pogovarjali z Bredo Grum, vodjo delegacije skupnih služb v industrijskem kom- binatu Konus v Slovenskih Konjicah. »Zdi se mi, da je edina, vendar velika pomanjkljivost v delu delegatov, ravno ob- veščanje. V naši delegaciji smo se domenili, da bo de- legat, ki zastopa delegacijo na seji skupščine, obvestil delegacijo o sklepih skupšči- ne šele takrat, ko se bomo p>onovno zbrali ob novih skupščinskih materialih. Vsi se zavedamo, da je tako ob- veščanje prepozno in neučin- kovito, posebej pa, da tako obveščanje pojHjlnoma iz- ključuje volilce. »Delegati se torej zaveda- te kratkega stika, ki nastaja v obveščanju. Toda zanima me, ali ste vi kot vodja de- legacije že kdaj obvestili ka- kega delavca-volilca o svo- jem delu? Kajti to je vendar- le vaša osnovna naloga.« »Odkrito povem, da tega še nisem storila in zagotovo vem, da t^a niso storili ni- ti ostali člani naše delega- cije. Vendar pa upam, da bomo to pomanjkljivost od- pravili.« čas je že, da vse delegacije pregledajo svoje začetno, pi- onirsko delo. In čas je tudi, da se vsi delegati znova za- vejo vloge obveščanja v dele- gatskem sistemu. Kajti samo zavest odgovornosti delega- tov do svojih volilcev in učinkovito ter hitro obvešča- nje bo utrdilo vrednote dele- gatskega sistema in omogo- čilo delavcem samoupravno odločanje v vseh sferah na- šega življenja. Damjana Stamejčič Breda Gnim STALNA BUDNOS 2alski izvršni svet je imel minuli teden svojo 9, se ki jo je skoraj v celoti posvetil analizi šestmesečnih go^ daisikih dosežkov. S team v občini niso ~zadovoljm, saj kljub dokaj hitri rasti vseh ekcaiomskih kategorij ponoi uvrščajo na rep lestvice celjskega območja, še posebej zaskrbljujoči pojavi kot — rast nelikvidnosti, povečane i jatve, visoke obremenitve gospodarstva m nizki osebni hodM. Na seji so člani IS poudarili, da se kljub jasno stavljenim programom dela v večini delo-vnih orgaiua načrtov niso držah, še posebej pa so odpovedaJi nosilci j spodarjenja, ki so skoraj brez izjeme dosegli slabše go^ darske rezultate. Zaskrbljujoča je tudi neskladnost prij litiki cen kmetijskih proizvodov, zlasti hmeilja. Prav & je potrebna stalna budnost in še večja zavzetost pri ura čevanju skupnih ciljev. To je med drugim tudi nailogai bora za gospodarstvo pri izvršnem ST?©tu, ki si je za i dobje do konca leta že zadal obsežen delovni program.! ima 23. cilj izboljšanje stanja v gospodarstvu občine. V nadaljevanju je Leopold Rajh poročal članom iffl nega sveta o ustanovitvi sestavljene organizacije združe« dela Združene industrije kmetijskih strojev in opreme, sedežem v 2alcu. V to SOZD se je doslej združilo 5 slon skih OZD, z začasnim pridržkom pa še Strojna posa Hmezada. Nosilec združevanja je bE šempefcrski SIP, d SOZD pa so v grobem: specializacija proizvodnih prop mov, kooperacija, skupni servisi in oskrba z rezervni deli, enoten nastop na domačem in tujem trgu, skupno'"' vojno delo itd. SOZD bo imela okoli 2.(KX) zaposlenih, že p>rihodnjelf pa računajo na približno 100 milijard starih dinarjev bri produkta. B. Stajne? MOZIRJE USPEŠNA PO Ce katera, potem je zlasti tretja skupna seja delegatov vseh treh zborov mozirske ob- činske skupščine, v ponede- ljek, 9. septembra, potrdila uspešno pot delegatskega si- stema. Iz vprašanj in stališč, ki so jih postavljali posamez- ni delegati v imenu svojih de- legacij, smo razbrali, da de- legacije živijo in delajo ter da se krepko zavedajo svoje odgovornosti. Na seji so sklenU- nameniti višek lanskih proračunskih sredstev (97 milijonov starih dinarjev) občinskemu cestne- mu skladu. To je pravzaprav denar, ki bi ga morale dobiti organizacije združenega dela, pa so se ga odpovedale in nakazale za ureditev nekate- rih cestnih problemov. Hvaležna je ugotovitev, da so ljudje ob trasi ceste v Lo- garsko dolino brezplačno od- stopali zemljišča za moderni- zacijo ceste. Kaj jim pomeni asfaltirana cestal Na seji so med drugi®' tovili, da se republiška ' damost počasi uveljavlja- tno, da tisti, ki imajo sredstev, neradi poniisW' šibkejše. Za modernizacijo cest« Radmirja do začetka ^ kjer nastaja glinokop Gorenje, bodo odšteli ^ 300 milijonov starih Desetino teh sredstev s^ li domačini sami, iz ^^^ ja. J Po stanju zadnjega 1 j dinamika proračunskui^ hodkov zaostaja za P^^ vanji za osem odstotko^jj Zanimiva razprava se J^ vila okoli vprašanja, ^ dostavljati odgovore t^ ^ gatska vprašanja n® i skupšč*in. Zmenili sO rfj! jih naj dobijo delegaoj^ so sprožile vprašanje, s^j tistih primerih, ko ke lokalne ali podo^"® ^ rese, v vseh drugih v^^ posredujejo odgovore 12. september 1974 ^-- NOVI TEDNIK — stran 7 Ocena dogovarjanja Vec od obetov jrjede na pomanjfkljivo- * jih lavršnd odbor kul- "'gjtupnosti v Celju oa- oceni družbenega do- Lianja o splošni ui skup- v celjskj občini m j^^ju, so rezuUati bolj- J^tov — vsaj, ie ima 'od očmi območna spo- ^ o vloga in pomenu ^^inih kultumiih usta •^^edežem v Celju. Po- ^ so takile: zasavske ^k, Trbovlje in Za- ^^in p>osavske občine W Sevnica, Krško) so počile sofinanciirat, v ,l0tu predvsem zgodovin- jr-^v in nekacere med jj zavod za sipomeniško Občine celjskega ob- (Laško, Mozirje. K> - 2alec, Šentjur Smar- pa so dosegle visoko ^ soglasja v druabe- j dogovarjanju o sofanan- g^ju regionalnih kultur- ,usta:jov (poleg obf»h ome- pjjj še gledališča, študij- , knjižnice, pokrajinsivega pjja in muzeja revoluci- 1 Dokaz, da so se prvot.ni ^ plotovi med nekaten- lltrajevnimi kulturami po- ji v prid spoznanju, da iBio samo eno — nacio- po kulturo, za kater j ne n biti odgovorna le ob- k v kateri so kulturne us- (^re. Kakor je tudi res, iDjihovo ustvarjain'j, kui- ^ sevanje ni namenjeno le delavcem in občanom ene- ga postora. Slik<. te ugodne ocene kul- turnega dogovarjanja na celj- skem območju nekoi.so kaz Vcnenje, ki je prispevalo svoj delež le za zgodovinski ar- hiv, zavod za spomertško v-arsivo, gledališče in studi sko knjižnico. Spregledalo pa je oba muzeja. Kulturna skupnost Celje je torej uspe- la združiti v medobčinskem dogovarjanju okroglo 212 sta- rih milijonov za kulturne de- javnosti regionalnega pome- na. Celjski delavec seveda še vedno naj'več prispeva za kul turno dejavnost, kar izhaja iz njegovih večjih možnosti za neposredno kulturno Ijenje, saj ima vse kulturne ustanove »pri roki«. Čeprav je toreg spremenjen način financiranja kulture — prispevek iz osebnih dohod- kov delavcev po kraju biva- nja — najprej vnesel precej nemira in težav predvsem v kulturna središča, vsaj za celjsko obnK>čje lahko reče- mo, da je zmagala zavest :> »skupnih potrebah in naio- gah na področju kultuie«, kot meni izvršni odbor celj- ske kulturne skupnosti. Ta uspešen dogovor opo- zarja tudi na obveznosti. Kulturne ustanove, ki ima- jo sedež v Celju, a imajo re- gionalni pomen, delavnih na- črtov in obsega dejavnosti ne bodo mogle več snovati mimo kulitumih skupnosti in družbendh organizmov v ob- činah našega območja. družbljanje kulturne politi- ke Je dobilo z medobčin- skim dogovairjanjem prepo- trebno injekcijo. Primer gle- dališča je p>oučen in razvese- ljiv. Celjsko gledališče je pred letošnjo sezono prvič odprlo vrata za širše soobli- kovanje repertoarja. Čeprav smo šele na uvodu sezone, najbrž ni preveč jasnovidno napovedati, da bo za občin- srt;w nova sezona prijetnej- ša. Boljša. Zagotovo ne v škodo temeljni fiuikoiji gle- dališča kljub različnim mne- njem o »vmešavanju« in »zmanjševanju« ravni, kako- vosti in še podobnih pogle- dov. Kulturna skupnost Celje, še ix>sebej pa posamezne kul- turne ustanove bodo morale v pripravi novih dogovorov o splošni in skupni porabi nadaljevati s tvornim sode- lovanjem in povezovanjem v območnem prostoru. V na- črtu, izvedbi in ocenjevanju kulturne dejavnosti. To, kar so organi kulturne skupno- sti dosegli v tem letu, je dobro zorana pot za pirihod- nje dogovarjajte. Ne moremo seveda mamo ugotovitve, da je kulturi zmanjkal denar za investicij- sko vzdrževanje, za naložbe v kulturo sploh, za strokov ne kadre m za stanovanja. Tudi za razširitev dejavnosti ni bilo sredstev. V pripr':'--'/! družbenih dogovorov za pr - hodnje leto tega ne bo mogo- če obiti. To pa parnem, da bodo morali dobiti delavoi celjske občine in območja v roke zelo skrbno uiformact- jo in poročdLo o dejavnosti kulture v tem letu. Ce s te ga sUlišča motrimo ooano družbenega dogovaijanja o skupni splošna porabi v Ce lju in na obm<>iou, potem pogrešamo v oceni več misli in stališč o dogovarjanju z delavci v celjski obč.ni. O svobodni menjavi dela zno- traj Celja, saj vemo, da so bile razprave v delovnih or- ganizacijah zelo zanimi/e. Lsvršni odbor celjske kul- turne skupnosti pa zasluži pohvalo, saj je med prvuru v občini izoblikoval oceno dru- žbenega dogovarjanja. J. V. Srečanje gledališč Na pobudo Občinskih sve- tov ZKPO Slovenske Konji- ce in Celja ter ob sodelova- nju pripravljalnega odbora za loške i>oletne prireditve, bo v soboto popoldne na gradu Statenberg I. srečanje profesionalnih in amaterskih giedališčnikov. Tema razgo- vora je bodoče medsebojno sodelovanje. Iz Celja se bo srečanja udeležila 15 članska delegacija, sestavljena iz predstavnikov SLG, »Zarje« iz Tmovelj, Amaterskega gle- dališča »2elezar« iz Stor in Občinskega sveta Zveze kul- turno prosvetnih organizacij. V uvodnem delu bodo so- delovali: Janez Karlin, pred- sednik Zkiruženja gledaliških skupin Slovenije; Jože Ba- bič, predsednik odbora za gledališko dejavnost pri rep. svetu ZKPOS, Marjan Beli- na, tajnik Združenja gledali- ških skupin Slovenije in še nekateri. Sledila bo razprava o bodočem sodelovanju in medsebojni pomoči. Sledili bo kulturni program, po programu pa se bodo raz- govoril" v družabnem sreča- nju. Štefan Zvižej Teden — 28 filmov ^ organizacijskih in vse- ^ih pripravah na Teden "^ega filma v C^lju ima •""lembno nalogo celjsko ^^^jetje. Damjan Brvar, "^tor Kinopodjetja in član ^^^'^^ijskega odbora, je ? vprašanje, kaj lahko ta j^lta prireditev ^meni ^cu in oblikovanju nje. JJ^a odnosa do domačega j^. Odgovoril: »2e ko smo ^ dvema letoma prvič za- * s Tednom domačega fil- . še v skromnejšem obse- ^^ sitio se v Kinopodjetju njegovega kultume- Pomena. Poseben pouda- jj^nienu domačega filma ^ Keniji nikjer ne dajemo izvzamem redna preda- ^ in nekatere svečane Glede na začetne lu^*® in slabši obisk, ko ((j. ^rganizirali prvi Teden filma v Celju, tu- iiK,'™'^ nisem vedel, ali bo- j^Pi^ireditev lahko obdržali. Ijij^jVem, da moramo nada- He^/ Za najbolj zveste prireditev veliko b^^tje. Poglejte — letos k^Jg Predstavni tudi del fi- gl ^^^^ vsakega filma, perspektivo, je »Idr ' domačega filma kori- VL^ neproduktivno kine- Vjf^fijo. Prebujala bo ^^ gledalca do doma- čega filma in imela bo od- mev. Zavedam se, da gleda- lec ne bo naenkrat spremenil mnenja o atraktivnosti do- mačega filma. Domači film doslej v Celju ni imel mnogo občinstva. Sedaj bi lahko to postopoma spremenili, saj smo v Celju zaostajali v teh naporih ob že itak skromnem obisku domačih filmov.« Kakšen ho filmski del pri- reditve? Ali je program za Teden domačega filma že se- stavljen? »V teh dneh sklepamo po- godbe In mislim, da bo pro- gram znan do konca meseca. Ker bo Teden domačega fil- ma predvidoma od 12. do 18. decembra, smo se začeli do- volj zgodaj pripravljati, da nfi bo prehudih sprememb v programu. V vseh treh fine- matografih bomo v enem tednu predvajali samo doma- če filme. V Unionu bo se- dem premier, nekateri novi filmi bodo iz Pulja. V Metro- polu bo retrospektiva del Franceta štiglica. V Domu p» bo revija mladinskih fil- mov in bomo v predvajanje uvrstili Kekca, Srečno Kekec, Kekčeve ukane, Kalo, Ti lo- viš, Lov za zmajem. Sončni krik, 'Vesno, Maškerado in Ne čakaj na maj.« Kakšen bo konkretni orga- nizacijski delež Kinopodjetja v pripravah Tedna domačega filma? »Letos bomo morali redni repertoar nekoliko menjati, ke.r se nismo že prej dogovo. rili za točen datum Tedna domačega filma. Drugo leto bo lažje, če bo datum že prej znan. Pripraviti bomo mf^rali vse dvorane. Dogovo- rit: se z distributerji in skle- niti pogodbe za programira- ne filme. V enem tednu bo- mo v Celju vrteli kar okrog 28 domačih filmov. To ne bo majhno delo. Naš aktiven pri- spevek pa bomo dali tudi v orpanizacij.skem odboru, ki dela pn NT in RC.« -nd Na posnetku je detajl plastike, ki ,jo oblikuje v novem naselju v Zrečah akademski kipar Vasilije Cetkovlč. Predvidoma bo gotova v sredini meseca septembra. Takrat bomo o njej več zapisali, za zdaj le to, da je sestavljena iz starih črpalk, ki so nekoč služile Kovaški industriji v Zrečah. Foto: Drago Medved 8. stran — NOVI TEDNIK 12. september 1974 ^ » DOGODKI ŽALEC: PODROBNA ANALIZA v žalski občini bodo v prihodnjih dneh pred.sta\ niki skupščine občine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij obiskali vse OZIJ, TOZD in organizacije s področja družbenih služb. V razgovorih s predstavniki kolektivov se bodo seznanili s pogoji go- spodarjenja in poslovanja, doseženo stopnjo samoupravnih odno- sov, kadrovsko, stanovanjsko in drugo problematiko in podnobno. Poudariti velja, da so vprašalniki s podrobno izdelanimi te- mami razgovorov že pripravljeni in da vsa vprašanja zahtevajo dokumentirane odgovore. Obiski se bodo začeli 12. in zaključili 20. septembra, do 25. pa bodo že pripravljene analize teh razgovorov, na podlagi katerih bodo sprejeli vrsto sLstemskih ukrepov za izboljšanje stanja v vseh organizacijah žaLske občine. Tudi ti obiski sodijo v okvir prizadevanj za Izboljšanje trenutno nezavidljivega stanja v žaLskem gospodarstvu. —stab— CELJE: PRVA SEJA SKUPNOSTI Danes ob 11. uri se bodo prvič po počitnicah sestali člani Izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje v Celju. Na dnevnem redu so poročila o izvajanju samoupravnega sporazunja, o začetku šolskega leta 1974/75 in o testiranju šolskih novincev. Razpravljali bodo tudi o valorizaciji osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. DOBJE: AG ŽELEZAR GOSTUJE v nedeljo, 15. septembra, bo amatersko gledališče 2elezar Celje- Store gostovalo v Dobju pri Planini z uprizoritvijo Veronike De- seniške ob 19. uri na prostem. Omenjeno predstavo je ta amaterska skupina pred leti že po- atavila na oder. Obnovili pa .so jo zato, ker se jim zdi primerna in dovolj kvalitetna za gostovanje v Paračinu oktobra letos. BRASLOVČE: KRAJEVNI PRAZNIK Včeraj je minilo natanko trideset let od takrat, ko so savinj- ski partizani leta 1944 napadli nemško poštojanico v Brasiovčah. Zato je braslovška krajevna skupnost sklenila, da bo njihov kraj v spomin na ta dogodek odslej vsako leto na ta dan praznoval svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje se je začelo že v ne- deljo in bo trajalo ves teden do vključno sobote. Cel teden je v znamenju športnili tekmovanj. Tako so v nedeljo priredili simul- tanko, v ponedeljek jc bil na igrišču Partizana rokometni turnir, včeraj turnir v odbojki, jutri in v soboto pa bosta še tekmovanji v malem nogometu in v badmintonu. Danes zvečer bo v kinodvorani zelo zanimivo in poučno predavanje o rožah, ves teden pa poteka tudi ocenjevanje okolja in urejenosti hiš v kraju. Osrednja prire- ditev ob krajevnem prazniku bo v soboto, ko bo slavnostna seja krajevne skupnosti. Domače gasilsko društvo bo priredilo gasilske vaje, nato pa bo .še slovesna otvoritev treh novih cest, ki so jih asfaltirali v zadnjem času. Zvečer bo zaključna proslava s kre- sovanjem, na kateri bo nastopit domači pevski zbor in šolska mla- dina s kulturnim programom. CESTNO PODJETJE: NOVI DIREKTO Na seji delavskega sfveta Cestnega podjetja v Celju, bila je prejšnji teden, so izvolili novega direktorja. To pomembno dolž- nost bo odslej opravljal ing Andrej Kamen.šek, ki jc pred tem vodil kolektiv Cestc-kanalizacije. Prejšnji direktor Franc Radi.šek je v Ce-stncm podjetju sprej«! novo delovno mesto v TOZD vzdrževa- nje cest. CELJE: DELEGACIJA V ROZZANO Včeraj je celjska delegacija v sestavi Jože Marolt, Stane Senl- čar In Marjan Ašič odpotovala na tridnevni obisk v italijansko ob- čino Rozzano, s katero celjska občina sodeluje že več let. S pred- stavniki oblasti te napredne občine se bodo pogovarjali o izkuš- njah na področju šolstva In zdravstva, o rekreaciji mladine, samo- upravljanju in nadaljnjem sodelovanju. Ugotovili bodo tudi mož- nosti za vsakoletno počitniško izmenjavo otrok in mladine. MOZIRJE: IMENOVANJA Na tretji skupni seji delegatov vseh treh zborov občinske skup- Mine v Mozirju so na predlog komisije za volitve in imenovanja Izrekli soglasje k imenovanju Franca Hovnika za namestnika občin- skega javnega tožilca v Celju ter k Izvolitvi Milene Bukvič-Dežman u sodnico občinskega sodišča v Šoštanju. Pred tem pa so delegati imenovali tudi ravnatelje osnovnih šol. In sicer: v Mozirju Antona Veneka, ns I/jubnem Jožeta Pri.slana, v Lučah Franca Vugo in v Smartnem ob Dreti Rudija Kozovinca. ŽALEC: SEJA KOMITEJA Včeraj je biU v Zalcu Izredna seja komiteja občinske konfe- rence* ZK, na kateri so največ pozornosti namenili pripravam na Izvedbo referenduma o uvedbi samoprispevka, s katerim bodo v občini zgradili več nadvse pomembnih obj^tov. V nadaljevanju so člani komiteja razpravljali o neliaterih naj- afctualne^ih notranje in zunanjepolitičnih dogodkih, nato pa spre- govorili še o akciji zbiranja sred.stev za pomoč krajem, ki ^h je prizadel potres. V zveri s tem so poudarili, da je bila akcija v Zalcu dobro priin-avljena In da kaže razmišljati o ponovitvi soli- darnostne sobote. Vrh tega so se dogovarjali tudi o tem, da bi žalska občina prevzela gradnjo kakega ob,iekta na prizadetem Koz- janskem. Verjetno bodo skupaj z mozirsko in velenjsko občino prevzeli skrb la obnovo in hitrejši razvoj Zibike. —sUb— ANSAMBEL VIKIJA AŠICA Letošnji ptujski festival na- rodno zabavnih melodij je za nami. Čeprav so bili med na^ stopajočimi, posebno letos, zelo kvalitetni narodno zabav- ni ansambli, se je celjski an- sambel Vikija Ašiča prav do- bro odrezal. Osvojil je nagrado strokov- ne žirije za najboljšo instru- mentalno izvedbo, prejel pa je tudi i>osebno nagrado Ka- setne produkcije RTV Ljub- ljana. Predno zastavim Vikiju Aši- ču nekaj vprašanj, vam naj še predstavim člane tega an- sambla: harmonika: Viki Ašič, tro- benta: Tone Videč, klarinet: Emil Jarmšek, bariton: Alojz Povlič, kitara: Silvo Goren- šek. V vokalnem kvartetu »Frankolovčani«, ki je že pri- rasel k ansamblu V. Ašiča, saj z njim nastopa že več kot petnajst mesecev, pa prepe- vajo: Tone Gregorc, Valdi Podjavoršek, Metod Jakob in Rado Pinter. Zanimivo je, da so vsi v sorodstvu in da poleg te zvrsti glasbe zapojo prav lepo slovenske umetne pesmi. Kako dolgo že obstaja vaš ansambel? Igramo skupaj že več kot tri leta in pol, vendar se je tudi pai nas do danes zame- njalo precej člano-/ ansambla. Upam, pravzaprav sem pre- pričan, da smo se sedaj našli »pravi«. Saj veste, da so pri- jateljski in delovni odnosi tu- di v ansamblu prvi pogoj za kvaliteto in uspeh. Ker sva pri uspeliu in delu, koliko vadite in kje? Vadimo redno dvakrat na teden v dvorani Krajevne skupnosti Gaberje, seveda pa ni problem vaditi vsak dan, če imamo pred vrati kakšen nastop ali koncert. Ali ste vključeni v kakšno društvo? 2e od vsega začetka smo člani DPD Zarja iz Tmovelj, kjer so nam precej pomagali in se jim za vse skupaj tudi lepK) zahvaljujem. Kje ste prirejali koncerte in kje ste biU s publiko naj- bolj zadovoljni? S svojim samostojnim kon certnim programom smo pre- rajžali celotno celjsko, koz- jansko in prekmursko območ- je. Publika nas je povsod ie- po sprejela, le da nas je v Prekmurju in Halozah še po- sebno impresionirala. Zato smo ji posvetih tudi našo na- slednjo ploščo, ki bo v pro- daja jeseni z naslovom »Ha- loze sončne«. Kakšni so vaši načrti in želje? Naj začnem z željo, da bi vse načrte uresničili, da bi dosegli še večjo kvaliteto, svoj stil, posneli či^v« m pa najvažnejše, (j. 1 ljudje radi poslušali spodbujali k še večjij* hom. Vikiju Ašiču in j^u fantom želimo še n^p^ več uspehov. Njihovj bodo tudi naš pono® ^ Ije, saj so to naši tiJ se nesebično pridno^ in iščejo nove meio^j, nas, za naše užitke ob'*' vi glasbi. Vsem ij^J tega ansambla, ki vaj no ni malo, pa še njih^ slov: Viki Ašič, Cest^ ško, 63000 Celje. , 20 LET RADIA CELJE Mitja Umnik, pravnik, za- poslen v Železarni Store, sodi v »staro« generacijo napove- dovalcev celjskega radia, saj je prvič sedel pred mikrofon pred devetimi leti. »Kako si se .uvrstil' med napovedovalce?« »Kriv si ti, čeprav praviš, da se ne spominjaš. Ko sem še delal na celjskem Zavodu za zaposlovanje, si posnel Intervju z menoj in tedaj smo ugotovili, da imam primeren glas.« Mitja je bil več kot leto dni v Ljubljani, kjer se je poleg rednega dela pri Za- varovalnici »poskusil« tudi kot napovedovalec Radia Ljubljana. Prestal je več sku- Senj in tečajev, kljub temu pa se ni pKJklicno usmeril v napovedovanje. »Prestar sem, da bi začel, to je primerneje za kakšnega študenta. Potreben je čas, da si med »starimi mački« ustvariš ime. Tudi lahko ni, saj je veliko napovedovalcev, ki so sedaj najbolj znani, pa- dalo pri prvih avdicijah. Poleg tega sem preveč ambi- ciozen, da bi samo napovedo- val. Morda bi to lahko zdru- žil s čim večjim, z novinar- stvom na primer.« »Torej v tvojih očeh novi- na.stvo veliko p»omeni?« »Menim, da je to izredno pomembno področje, kjer imaš veliko odgovornost in možnost samostojnega u- stvarjanja.« »Kakšne so tvoje ambici- je?« »Včasih sem mislil, da jih sploh nimam, zdaj pa vidim, da so bile le prikrite. Ljudi imam rad, zato si želim, da bi vedno delal z ljudmi, med ljudmi in za ljudi.« »Kot kaže nisi rad osam- ljen?« »Za Robinzona res nisem, tudi za Petka ne. No, kdaj pa kdaj pa je le prijetno, če si sam s sabo.« »Kakšen je tvoj odnos do napovedovanja?« »Morda je napovedovanje premalo vrednoteno. Napo- vedovalec vloži veliko več dela v prebrani tekst, kot to posltošalec čuje. Tudi tu je iz- redno pomemben profesiona- len odnos do dela. Nepresta- no izopolnjevanje. Morda mi je zelo pomagal »staž« na ljubljanskem radiu. Tam sem veliko pridobil.« »Katero zvrst najraje be- reš?« »Vse! Morda najmanj rad berem reklame.« »Kako se počutiš, če hvališ britvico, zjutraj si se pa urezal?« »Zal, brijem se z električ- nim aparatom.« »Se vedno izmikaš .težkim' vprašanjem« »Načelno ne!« »S kom si najraje rt doval?« »Ne bi Se rad zani® vsemi. Mislim pa, z Ivico Burnikovo mala, uživala sva pri ^ nedeljskih glasbenih ra? nic, kjer lahko napovedi veliko ix>kaže.« »Kaj ti celjski radio 1 ni?« »Moja stara ljubezen- radia in do napovedo in zato ni potrebno ' govoriti. Sicer sem PJ Čen, ker sem zopet v M. St^' Slika izpred nekaj let. Nekdanji priljubljeni napovedovalski par: Ivica Burnik ^ Jmnik. jj 36 — 12. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE ZL. boben vami je novo šol- leto — za mnoge zad- ^ šolsko leto v osnov- r joli. Marsikdo bo re- j. »Uh, in kako dolgo!« i^' pa pravim: »Kratko ' 2,elo kratko.« Zakaj, ^fg vprašali. Zato, ker potrebno pretehtati ^ikaj, zvedeti veliko "Zgga o najrazličnejših L^icih, se pogovoriti z ^ičnimi strokovnjaki, [u vsem tem pa bo na -•em mestu še tekma v ^jjjobivanju znanja, v ka- ^jj upam, da vas bo le .jlo omagalo. In kaj bo- po napravili, da bo ta izpolnjen z vsem ti- 01, kar bo koristilo va- j; poklicni odločitvi? Poj- jjijio kar po vrsti. Kot ^ bo v pomoč poklicni !^jtovalec, zdravnik, psi- jolog- starši in drugi, ta- ^ vam bo med prvimi po- lagal in svetoval pover- jenik za poklicno usmer- ,j[)je na vaši šoli. Po- ^ jih in vem, da vas jodo znali voditi, da bo- jo organizirali razgovore, predavanja, ekskurzije, fi- nske predstave, pogovo- ji z' različnimi strokov- njaki iz najrazličnejših poklicev, vam preskrbeli literaturo in vas obvešča- S o vsem, kar bo potreb JO videti predno boste lapravili odločilni korak [ življenje. 2e sedaj na začetku se morate p )go- voriti z vašim poverjeni- kom za poklicno usmerja- nje. Sestavili boste pro- gram in ta naj bo tak, da vam bo nudil informacije o vsem, kar vas zanima — seveda to ne bo pov- sod enako. Iz izkušenj preteklih let vam lahko povem, da so zelo korist- na srečanja osmošolcev s tistimi, ki sedaj že obi- sikujejo različne srednje šole ali pa celo opravlja- jo svoj poklic. Učenci os- novne šole v Kozjem so v preteklih letih pod vod- stvom tovarišice Bizjako- ve že organizirali taka srečanja. ZdružiM so jih z razstavo izdelkov, ki so- jih dali na razpolago di- jaki različnih poklicnih in srednjih šol. Prav bi bilo, če bi jih še kje po- snemati. Razstave verjet- no ne bo mogoče organi- zirati povsod, bilo pa bi koristno, če boste na vsaki šoli imeli prostor, kjer bo visela vsaj skrom- na oglasna deska, kamor bo mogoče obesiti najraz- ličnejša obvestila poveza na s poklicnim usmerja- njem. Na primer nekaj takega, kot vidite to na sliki. Mislim, da to ne bo težko napraviti. Pogovori- te se s poverjenikom, z ravnateljem in prepričan sem, da vam bodo poma- gali. Letos smo sklenili, da bomo na koncu šol- skega leta skromno na- gradili šolo, ki bo imela najbolj urejen kotiček na- menjen poklicnemu us- merjanju. Lahko tudi organizirate »teden poklicnega usmer- janja«. Datum ni važen. Ga boste pač prilago-lili možnostim svoje šole. Bil pa naj bi seveda v prvem polletju. To bi bila pri- lika za zanimiva srečanja, ekskurzije, predavanja rtd. Prav bi bilo, da se o teh problemih pogovarja- te tudi na sestankih pio- nirske in mladinske orga- nizacije, na sestankih raz- redne skupnosti. Koristni bodo razgovori s pover- jenikom, razrednikom, ravnateljem in ostalim: učitelji. Nešteto je nači- nov in možnosti — samo izkoristiti j.ih morate. Foto: štante Kari LOVSKI ABRAHAM Kako je s temle prelju- :ira Abrahamom, vemo: neni nič tebi nič pride. Nekateri, med njimi je M Križnikov Franc, I predsednik lovske druži- ce Vojnik, tega enostav- no ne opazijo, tako so za- ^sleni ali s službo aU s kakršnim koli konjičkom. Med delom je srečal Ab- toama tudi marsikomu mani in dolgoletni lovec, »osilec več lovskih odli- ovanj in drugih odličij, ^ed drugim tudi iz NOB. Prane Križnik je prav- aprav rojen v Podlogu Planini pri Sevnici, to- •sj tik pod Bohorjem in ^to ni prav nič čudno, če je ljubezen do divjadi zasledovala že od ranih nog naprej. Bohor je bli- zu, blizu so tudi srnja- ki, zajci, divje svinje, bli- zu je nemirna narava z vsemi svojimi skrivnost- mi. Po prihodu iz partiza- nov, kjer je Franc znova b:l v svojem ljubem go- zau, se je takoj vpisal v lovsko družino Bohor In osia. tam kar do 1953. Ne- kaj let pa je bil celo njen predsednik. 1953. leta je naš jubilant presedlal v If vsko družino Vojnik, kjer je bil najprej tajnik, potem pa predsednik, kar je šo danes. No, v tem obdobju se je močno angažiral tudi v lovski zvezi Celje, eno mandatno dobo pa je bil tudi drugi podpredsednik. Dela torej več kot dovolj, da bi mu kdajkoli lahko oilo dolgčas. Posledice te- »a dela pa seveda niso le časopisno sporočilo, pač pa jih lahko vsak, ki ve, kaj je to lovstvo in kaj skrb za divjad, vidi na lastne oči. Lovska druži- na, Kateri predseduje naš jubilant, ima odlične go- jitvene naprave. Posveča veliko skrb prezimovanju divjadi, v lovišču je odli- čen stalež srnjadi, kar je zasluga vseh članov dru štva. Nadvse pomembno pa je tudi to, da je bila v društvu dosežena velika stopnja discipline, kar je pr. lovcih zelo pomemb- no, saj imajo opravka z crožjem. Zaradi vsega te- ga se ne smemo čuditi, kadar Franc obleče svojo lovsko obleko, na kateri vise kar tri lovska odli- kovanja, da je nanje tudi oonosen: znak za lovske zasluge, red za lorake za- sluge ter znak KUS za zasluge. Je tako, vsi smo ponosni na svoje delo. in Franc Križnik je na svo- je delo lahko ponosen. jesen prinaša s skrb za ozimnico, je glede na dohodke p večja ali manjša. Po- j P<^jetja oziroma sin- Pomagajo svojim de- predvsem tistim z ^ osebnimi dohodki, T jim omogočajo na- Jabolk, krompirja in .zelenjave na kredit. mnogih, ki jim je ^ skrb za ozimnico, (^^li, kako si jo bodo — gospodinja ioj^^ra. »Moj mož je ' s da mora- dohodkom skrbno k letošnjo oziirmico krompir že ima- Hn^ ^ili smo ga s tem, »lli^ ^^ šli pobirat kmetu, Kupujemo redno na I ^ in tam jih bomo ♦lojiJletos. Zelenjavo \ sama.« Sri^^LOVšEK — vra- radnji v Žalcu: »Naš družinski proračun sloni na moji plači, ki je edini vir do- hodka za petčlansko družino. Imam namreč tri otroke, že- na pa ne hodi v službo. Krompirja in sadja bo le- tos dovolj. Jaz bom kupil oboje pri kmetu, nekaj i>a bomo pridelali tudi doma,« Oba sogovornika sta doma na podeželju in tam imata več možnosti, da do ozimnice lahko prideta nekoliko cene- je. Tudi s popoldansko po- močjo kmetom lahko v jesen- skem času pridejo do ozimni- ce zelo poceni. Tekst in foto: T. Tavčar Ana Kosu Ivan Golavšek PRIPRAVE NA KONGRES Tudi žalski sindikati se pripravljajo na novembr- ski kongres Zveze sindika- tov Slovenije. Na svoji ne- davni seji je plenum ob- činskega sindikalnega sve- ta sprejel pj-edlog statu- tarnega dogovora o orga- niziranju in delovanju sin- dikatov z nekaj pripomba- mi. Poglavitna pripomba zadeva predlog o mandat- ni dobi sindikalnih aktivi- stov v TOZD in OZD, ki naj bi bila 4 iet£ Člani plenuma so eviden- tirali tudi delegate za zve- zni in republiški kongres Zveze sindikatov. Na zvez- nem kongresu naj bi žal- sko občino zastopala Ivan Vodlan iz Hmezada in Jo- ža Škorjanc aU Silva Pur iz Tovarne nogavic Polze- la. Na republiškem kongre- su pa naj bi bili žalski de- legati: Jože šabjan iz Hme- zada, Janez Ahaeič iz Tek- stilne tovarne Prebold, Mirjam Petek iz Zarje in Anica Kralj iz osnovne šole šemi>eter. -štab- ŽEJEN SEM Zgodilo se je pri Golding baru na železniški posta- ji. No, sicer se ni zgodilo nič kaj posebnega ali mor- da takega, česar ne hi bili že vajeni. Vajeni? Da, mxir- sičesa smo se že navadili ali bolje rečeno z marsičem smo se že sprijaznili, ker smo se pač morali. In ka- že, da še kmalu ne ho vse tako, kot si želimo. Pa kaj hočemo! Takšni smo ljudje. Pogostokrat se spotikamo ob malenkostih in napakah drugih, na, svoje dolžnosti pa včasih pozabljamo, Sicer pa pravijo, da kdor dela, tudi greši. No, in ravno »grehi« natakaric so ljudem najbolj na očeh. Včasih res zagrešijo kakšno nerod- nost po svoji krivdi, velikokrat pa tudi ne. Dovolj bo uvoda. Torej, kaj se je zgodilo v omenjeni restavra- ciji? Pred vrtom restavracije sta se ustavila starejša že- nica in njen vnuček. Malček je svojo babico z vso silo vlekel za rokav in na ves glas vpil: »žejen sem! Sok bi pil!« Babica je nekaj trenutkov oklevala, nato pa se je z malim kričačem počasi napotila do najbližje mize. Mlada natakarica ju je že ob njunem prihodu opazila, saj je bil vnuček dovolj glasen. Toda, vrag vedi, zakaj se mladi gostinski uslužbenki ni zdelo vredno potruditi se do njune mize. Ves čas je krožila okoli njiju, postregla vsem ostalim gostom, na vabila babice in nestrpnega vnučka pa se nikakor ni hotela odzvati. Le zakaj, prosim vas? Pa saj je vendar mora- la slišati glasno sitnarjenje malčka in nestrpna naroči- la babice, ko je hodila mimo njune mize. Veste, pa ni slišala! In kaj je preostalo žejnemu vnučku in ogorče- ni babici? Kaj neki! Vstala sta in odšla v drugo re- stavracijo. Verjetno so drugje solznemu malčku le po- gasili žejo. Torej, kaj pravite? Je že res, da kdor dela, tudi greši, toda vsakega »greha« pa človek res ne more kar tako odpustiti. Ali ne? D. P. 10. stran — NOVI TEDNIK 12. september 1974 ^ » KJE STE, POŠTARJI? Kot bivšemu poštarju mi je oib prebiranju ©ne izmed zadnjih številk NT pogled obstaJ ob razgovo- ru Mirana Korošca z A. Kriitarjem pod naslovom: »Kje ste, poštarji?« Ce se niorda še kdo ču- di, zakaj takšno pomanj- kanje poštarjev, se jaz temu sploh ne. Vremen- ske neprilike je omenil že A. Kriter sam. Druga neprijetnost so hudi psi. Mend se je pri neki hiši stalno dogajalo, da je, ko sem se bližal, izza vsake- ga vogala kukalo najmanj dvoje glav, nihče pa nI poklical psa, ki se je div- je poganjal proti meni. Morda so ob teh prizorih oedo uživali. Nadalje so tu Se rasnii domišljavci, večinoma mlajši, Id so zelo srečni, če imajo ne- koga, da ga »zezajo«. Za to pa se jim adi poštar ravno najbolj primeren. In sedaj pride najvažnej- še. A. Kriter sam prizna- va, da je poštarski poklic težaven in odgovoren. To- da medtem, ko si skoraj v vseh drugih poklicih lahko pridobiš neko kva- lifikacijo in postaneš, če nisi izučen vsaj priučen, pa se poštar vso službeno dobo hajka po strminah in kotlinah kot nekvalifi- ciran In tak gre nazadnje tudi v pokoj. Da je pla&i in pozneje tudi pokojnina tej nekvalificiranosti pri- merna, mi menda ni tre- ba posebej omeniti. Sicer pa je najbrž v vseh PTT funkcionarjih zakoreninje- no prepričanje, da p^- tarjem vsakega prvega v mesecu upokojenci natla- čijo polne žepe samih petdeset ali celo stodinar- skih bankovcev kot napi- tnino za dostavljeno po- kojnino in da torej po- štarji že zaradi tega ne potrebujejo višjih plač. Ako pa bi bih ti tovariši svojo kariero začeli kot poštarji, p>a bi lahko ve- deli, da temu ni tako. Ta- ko meni res ni jasno, kaj naj bi mlade ljudi vleklo v ta poklic. UpK>kojeni vitanjski p>oštar VOJAKOV POZDRAV Vašemu kolektivu želim u»s.pešno delo. Hvala, ker ste objavili moje pismo. Želim vam tudi prijetne poletne dni. Vaš vojak Slavko V. P. 8354 38002 PRIŠTINA ODGOVOR: Slavko, upa- mo, da si se tudi ti pri- vadil vojašScemu življenju. In da te prijatelji niso pozabili. HvaJa za lepo razglednico. SREČANJE V UREDNIŠTVU V soboto, 31. avgusta je bilo v uredništvu NT in RC sr^anje, kater^ smo se udeležili takoime- novani ssvesti bralci NT in poslušadci RC in člani uredništva. Zvesti bralci so nas namreč imenovali tisti ki so nas povabUi v uredništvo na srečanje in razgovor. Prisotni so bili štirje novinarji z gU^Tiim urednikom Jožetom Voi- fandom na čelu. Bralcev NT pa nas je bilo okrog trideset. 2e po prvih besedah urednika sem vedela, za kaj gre. Ljudje, ki delajo na tem p)odročju in ure- jajo ta list in radio, so nas povabili na razgovor z željo, da zvedo, kaj je bralcem všeč v NT in kaj bi še želeli, da bi se list izboljšal. Njihova želji je, da bi bil časopis čim bolj pester in da bi de- lo\-ni človek našel v njem res vse, kar ga zanima. Najprej je urednik pove- dal od začetka do konca, kako nastaja list, kako ga urejajo in tiskajo, nanizal pa je tudi težave, s ka- terimi se srečujejo. Nato se je razvila živahna raz- prava, v kateri je lahko vsak izmed nas dal svoje pripombe in predloge, če- prav je urednik pros i, naj list tudi kritiziramo, če nam ni všeč, moram p>o\^ati, da kritike NT in RC sploh ni bilo Oboje je b:;'o ocenjeno pohvalno. Tudi zadnja stran, ki »o jo nekateri bralci zar-vli Ljubezni p d svetu tolEco kritizirali, je bila na tem posvetu oce- njena pozitivno 2 željo, da se o tej stvari piše še naprej. Upam si trditi, da so na tem posvetu bili prisotni tudi starejši in razgledani ljudje. Po tem p>osveitu so nam pokazali svoje delovne prostore. Potem smo si ogledali to- varno EMO, nato pa smo se odpeljal: na Golte. V hotelu, do katiftrega smo prišli z gfMidolo, nas je ČakaJo oblino in iada zio kosilo ter dobra kapljica. Zraven pa ni manjkalo humorja, smeha in d5bre volje. Da bi bil užitek še večji, je ipravnik hotela na Gol teh tovariš Dr^lc dovolil za zveste b.alce NT in poslušalce RC brez- plačno vožnjo s sedežni- co. Povzpeli smo se na razgledni stolp. Ko smo si ogledali ta planinski raj, smo se vr- nili s sedežnico nazaj do hotela, od tam pa zopet z gondolo do avtobusa. Med vsem tem početjem pa novinarji ne bi bili novinarji, če ne bi inter- vjuvali in slikali kar na- prej. No In tako smo se pripeljali v Celje dobre volje in bogatejši s po- znanstvi. Na koncu se iskreno za- hvaljujem vsem pobudni- kom in organizatorjem tega srečanja za vso po- zornost In tako prijeten dan. Pri urejanju NT in RC pa še mnogo delov- nih usp>ehov in novih na- ročnikov. Krista Po sedel HVALA, TOVARIŠICA Ko v osnovnih in sred- njih šolah v poletnih me- secih prav zares vlada spokojni mir, pa v na- ših vrtcih ni tako. Kljub temu, da je čas dopustov, morja in vročih dni, je v igralnicah živahno. Vča- sih še bolj kot jeseni, ko se začne novo šolsko leto. Tudi tovarišica vzgojitelji- ca ima dopust in zato se otiroci njene skupine za tisti čas priiključijo drugi tovarišlci, ki je 8 tem do- bila še enkrat toliko ma- lih nagajivčkov, V vrtcu ni počitnic kot jih pozna- mo in jih tako radi oči- tamo našim prosvetnim delavcem. Tu teče vzgoj- no varstveno delo dalje. Vsako leto znova doživ- ljam, kako ob koncu šol- skega leta učenci pristo- pijo k meni m p>o\edo mogoče že nekoliko ob- rabljeni stavek: »Hvala, tovarišica za ves trud, ki ste ga imeli z nami!« In prav ob tem sem se za- mislila. Ko se moja tri- letna punčka zjutraj zbu di, zmeraj reče: »Mami, hitro, vrtec me že ča ka!« Te besede povedo prav vse. Otrok gre rad v vrtec, kjer ga čakajo njegovi mali prijatelji, tovarišica, njena prijaz- na beseda in nasmeh, kocke in medvedek. Nje- gova tovarišica! Seveda, prve dni je bilo malo hu- do, ni več mamice, ni več samo on središče pozor- nosti, tu so še drugi ot- roci, ki jih ima tovariši- ca prav tako rada. Koliko ljubezni, potrpljenja, ra- zumevanja je bilo potreb- no, da je mali junak, prej še ves nebogljen, pri- šel nekega dne iz vrtca domov, pokazal, da si zna sam obuti copate, sleči jopico, zapeti Tika-taka in pK)\>edati, da je njego- vi tovarišici ime Zivana. Narisati zna sonček in ro- žico, ki mu jo je pokazala tovarišica, jesti zna s pra- vo roko, ker ga je tako naučila tovarišica, hoditi moramo p« pločniku, in ne i>o cesti, pred jedjo si moramo umiti roke... In še in Se. Vedno znova, vsak dan nekaj novega! Naš ota-oček postaja vsak dan s^ostojnejši. Mati na delu je lahko pof>olno- ma mirna. Njen otrok je na varnem: v zdravem in čistem okolju, ima od- lično prehrano, za njegov duhovni razvoj je najbo- lje presikrbljeno. To pa se mi zdi, da je veliko, pravzajH-av največ, kar si neka mati lahko želi. Ta notranji mir, zavest, da je njenemu otroku leipo, ji daje sposobnost, da je na delovnem mestu spro- ščena in vedra in da je njena delovna storiin^^ največja. ^^ In zato bi enkrat tti rali povedati tudi tako]^ »Hvala, tovarišica vzg^f' teljica za vso tvojo si^^J" in trud, ki ga miaš z tiia jim otrokom, pa naj to novem, modemen, vrtcu v Simoničevi mj^j ali v onem malo manj modernem v Kajuhovj ulici! Hvala, prav lepj hvala, ker je v veliki tne. ri tudi tvoja zasluga, ^^ bo moj otrok nek^a d^j zrasel v zdravega in p^. štenega člana naše samo. upravne socialistične dru žbe! Prof. Boža Guček TO NISEM JAZ v prejšnji številki nt smo v rubriki Pisma bril. cev namenili nekaj vrstic naši bralki Mariji Cretniij iz Celja i)Od naslovom Ob. sodbe vredno. Točnega na- slova Cretnikove nismo navedli, zato je prišlo do neljube pomote. Qm«ije. na Marija Čretnik, inva- lidska upokojenka, stanuje na Tomšičevem trgu 8. V naši redakciji pa se je oglasila Marija Cretnik iz Cuprijske ulice 2 v Celju In nas prosila, da bralce nemudoma opozorimo, da tista Marija, ki nam Je pisala, ni ta Marija, ki sta- nuje v Cuprijski 2. Precej zapleteno, vendar upamo, da smo želji prizadete Ma- rije Cretnik ustregli. BESEDA NASE PRIMORSKE NAPISALA: BOŽA BABIC DIJAKINJA 4. e GIMNAZIJA CELJE Primorska je majhna obrobna pokrajina v jugoza- hodnem delu Slovenije. Dežela zavzema revno kraško področje, rodovitna vinorodna Goriška Brda in Vi- pavsko dolino, področje Brkinov in ozek pas ob Ja- dranskem morju. Njen pomen se danes kaže v gospo- darstvu in prometu. V majhnih obmorskih mestih raste luška industrija, mesta v notranjosti pa vedno bolj širijo predelovalno industrijo. Preko tega ozem- lja potekajo tudi pomembne prometne poti, saj pelje tu najbližja pot iz srednje Evrope na Jadransko in dalje Sredozemsko morje. Naš Jadran pa privablja tudi mnogo turistov, saj skrivajo mesta dosti zani- mivosti in privlačnosti. Ta predel naše zemlje je bil dolga leta pod tujo oblastjo. Prihajal je tako rekoč iz rok v roke tujcev. Niti avstrijska niti italijanska oblast ni dala našim ljudem popolne svobode in pravic, čeprav so se za- tirani ljudje borili in prosili zanje. Italijanska oblast je prepovedala rabo slovenskega jezika; ne samo v šolah, tudi v cerkvi ljudje niso mogli poslušati do- mače besede, vrinjena jim je bila neprijazna tuja govorica. Nekateri napredni in zavedni Slovenci so se na vso moč borili za slovensko besedo, a zato so bili preganjani.- Trudili so se, da bi se ohranila tista slovenska dela, ki so bila razširjena med ljud stvom. Toda tuji orožniki so preiskovali stanovanja, pobirali in uničevali slovenske knjige. Ljudstvo se je borilo za lepšo prihodnost, hotelo se je otresti tujega jarma in svobodno zaživeti. Po vojni je prišlo najprej do ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, kasneje sta nastali cona A in B in šele po petdesetem letu je ozemlje cone B pripadlo Sloveniji. Dolgoletno hrepe- nenje primorskega ljudstva je bilo delno doseženo, čeprav se v zadnjem času zopet jporajajo vprašanja in problemi glede tega našega ozemlja. A naše ljud- stvo hoče v miru živeti, dovolj je bilo preganjanja in trpljenja, ki še danes živi v delih naših besednih umetnikov, ki so zrasli na primorski zemlji. Vršno pri Kobaridu. V tej podgorski vasici je bil doma »goriški slavček« Simon Gregorčič. V njegovih pesmih se odraža ljubezen do domovine, žalost in potrtost mladega človeka ter ljubezen do 'dekleta, ki mu je ostajala cUj v daljavi. Mladost mu je zagre- nilo zaprto in utesnjeno življenje, ko so ga potisni- li v duhovniški poklic. Počuti se kot ptič, zaprt v kletki, ki ne more uži- vati svobode. Vzeli so mu najdražje — vzeli so mu prostost (Tožba ujetega ptiča), človeka smatra za ve- dno trpeče bitje. Zato prosi boga, naj nikar ne ustva- ri več človeka iz njegovega prahu (človeka nikar). Mladostna ljubezen je pustila le sledove v njegovem srcu in v pesmih, srečen pa zaradi tega ni bil nikoli. Spominja se preteklosti in srečnih, tihih pomladnih dni, ko je s svojim dekletom preživljal vesele tre- nutke (Kako srčno sva se ljubila). Velik pomen pa ima njegova domovinska pesem, ki izraža prestano gorje pod tujci (Na potujoči zem- lji), hkrati pa misli tudi na lepšo bodočnost, ki si JO mora naš narod zgraditi (Naš narodni dom). Ozre se na reko Sočo, ki teče mimo slovenskih bregov či- sta in kristalna, ko pride pa na italijanska tla, teče leno. Poziva jo, naj se upre tujcu, zbere vse vode in močno naraste in preplavi bregove. Zdi se mu kot ogromna solza, a še kot solza krasna (Soči). ■ Zakojca pri Cerknem. V tem kraju srečamo znano ime Franceta Bevka, slovenskega pisatelja, ki nam je zapustil okoli devetdeset del. V njegovi povesti živi slovenska preteklost, meščanski in kmečki svet, na- pisal pa je tudi veliko mladinskih del. Doma je bil v predelu, kjer je občutil zatiranje. Bil je celo po- slanec — delegat SNOS. V slovensko zgodovino je posegel z delom Kaplan Martin čerdermac. Tu pri- poveduje zgodbo o duhovniku iz Beneške Slovenije^ ki se je zavzemal za slovensko govorico. Ko so ga prisilili, da je pridigal italijansko, ljudstvo ni bilo zadovoljno. V kmečkih delih nam Bevk slika življenje in na- vade cerkljanskega kmeta. (Hiša v strugi. Srebrniki, Dedič, Ljudje pod Osojnikom). Mladinska dela so priljubljena danes pri mladih bralcih, saj jih preve- va čut mladosti in brezskrbnosti. Opisuje življenje pastirjev (Pastirci, Grivarjevi otroci, Pestema, Tatič). Bevkov jezik je preprost, tekoč in razumljiv. Medana. Pesnik krvne erotike, domače pokrajine — Alojz Gradnik. V pesmih se izraža težka krvna erotika, preveva jo duh ljubezni. V pesmi Eros — tanatos poje o polni čast; pil je iz nje in ugotovil, da je izpil — ljubezen. Ljubezen je močno zakoreni- njena, diha še iz globočin. Pesniku pa je pri srcu domača vas, rad prihaja sem med znane ljudi. Do- mači kraj opeva v pesmih Noč v Medani^ Jesen v Medani, Svatba v Brdih — tu se ozre na običaje, navade in oblačila veselih ljudi in godcev na svatbi. Sežana, Tomaj, Kras — besede, ki zvenijo trdo in suho; prav takšna je tudi ta pokrajina in prav tako se odraža tudi v Kosovelovih pesmih. Pisal jih je s srcem; v njih odseva živa podoba kraškega sveta; naslikal nam je kraško vas, obdano z bori, starko bedo za vasjo, ki pride na obisk skoraj v vsako kra- ško vas. Pesnik je veliko premišljeval o smrti. Pravi, da je vse ekstaza — ekstaza smrti. Toda on noče umreti. Rad bi še živel, dokler je še v naročju domačih. V Predsmrtnici razmišlja o prezgodnji smrti. Svojega cilja ne bo dosegel, čeprav ga bodo vsi drugi dosegli. K pokoju bo legel neizrabljen, poln ognja. Ta ogenj ga bo žgal v prsih in zato ne bo mogel spati. Kosovel je ustvarjal tudi revolucionarne pesmi. V Petem nadstropju govori o dobrih ljudeh, ki tu pre- bivajo, toda peto nadstropje se bo porušilo. Nabrežlna blizu Trsta. Socialni pesnik Igo Gruden. Tudi ta pesnik ni prenesel zatiranja in italijanske okupacije. Prva zbirka Narcis kaze vase zaverovanega pesnika, ki bo še dozorel. Zrelost je dosegel v zbir- kah Dvanajsta ura in Pesnikovo srce. Seznanil nas je s socialnim vprašanjem. Delavka Tereza govori o mladem delavskem dekletu. Spremljal jo je v njeno stanovanje in spoznal njeno težko telo. Vsak dan videl sklonjene perice, ki so namakale perilo v reko; nad njimi so krožile lastovice; šele v mraku so se utrujene vračale domov (Perice na Savi). Zbirka PJ^j' morske pesmi pa kaže življenje na potujčeni zemlji- Kriška dekleta, ki so odhajala v primorska mesta, so s svojo lepoto vabila tujce — Italijane. Most na Soči je rojstni kraj Ivana Preglja, pisa- telja, ki je v svojem najobsežnejšem delu Tolminci opisal zgodovino tolminskega upora. Prikazal nam voditelje punta, medsebojna pogajanja in spore. TO delo spada v trilogijo o tolminskem puntu. {Sem so- dita še Matkova Tina in Štefan Golja in njegovi). Slap ob Idrijci. V tej vasi je bil doma Ciril Ko- smač, ki je v svojem življenju okusil grenkobo celi- ce. Napisal je zbirko črtic Sreča in kruh, med kate- rimi je značilna Gosenica. Skozi okno celice opazuj^ kostanjev Ust, po katerem se plazi gosenica. List ^^ manjša — uničuje ga gosenica. — Delo Balada ^ trobenti in oblaku nosi okvirno zgodbo o kmetu Tem- nikarju, ki je pomagal ranjencem. Na dvorišču P se oglaša trobenta, glas revolucije. Primorska — čeprav majhna dežela — nam je v li- teraturo prinesla dobre in bogate umetnike, ki znali vse tegobe in grenkobe življenja preliti v vezd' no in nevezano besedo in tako ponesti življenje v tef^ delu slovenske zemlje med vse slovenske ljudi NOVI TEDNIK — stran 11 jj 36 — 12. september 1974 _ : i : t t v Radečah so si izmislili zelo učinkovit in posnema- nja vreden način informiranja občanov. Sredi kraja so na preglednem mestu namestili devet oglasnih pa- nojev, ki jih urejajo posamezne krajevne organiza- cije in društva ter v njih z obvestili in podobnim ob- veščajo krajane o svojem delu. Vsaka organizacija, ki prevzame pano v svojo oskrbo, se s tem »bveže, da bo najmanj enkrat mesečno, po potrebi pa tudi več- krat, spremenila vsebino v panoju. Ce se tega pravila ne drži, je dolžna pano predati. drugi organizaciji, ki ga do takrat ni imela. Tekst in foto: Miran Korošec NOVA TRGOVINA V SMARTNEM OB PiVKI — Grad- beno podjetje Ingrad gradi v tem kraju novo samo- postrežno trgovino s stanovanji. Glavna gradbena dela so že končana, sedaj pa bo potrebno še trgovino op- remiti. PrebivJilci tega kraja že nestrpno pričakujejo, da bi samopostrežna trgovina bila kmalu odprta. Tekst in foto: T. Tavčar TE ŠOŠTANJ: v Velenju so podpisali po- godbo o uvozu opreme za termoeleiktramo IV v Šošta- nju, s katere gradnjo naj bi začeli februarja, s prvo mon- tažo pa junija prihodnjega leta. Pogiodbo so podpisali kot investitorji REK Velenje, kot uvoznik opreme celjska Kovinotehna ter kot tuja za- stopnika KWU (izvajalec del) v sodelovanju s švicarsko firmo Sultzer, ki je dobavi- teljica kotla. TE IV bo ime- la moč 335 MW, sftroški iz- gradnje pa bodo znašali po današnjih cenah 2,4 milijar- de din. Večji del sredstev okoli 70 odstotkov, je zago- tovljenih z inozemskimi kre- diti, razliko pa bodo pokrili Iz sredstev za energetiko. Rok izgradnje je 41 mesecev. Poraba premoga bo znašala 1,8 milijona ton letno, zato bo REK istočasno z izgrad- njo TE IV povišal tudi pro- izvodnjo premoga od seda- njih 3^ na 4,5 do 4,7 milijo- na ton. Za tako dosego pa bo potrebna tudi istočasna modernizacija rudnika. Elektrarna bo opremljena z najmodernejšimi naprava^ mi za avtomatsko upravlja- nje in račtmalništoo obdelavo podatkov. Poskrbljeno bo tu- di za ustrezno zaščito okolja. Dimnik bo visok 230 m, filtri za izločanje pepela bodo ime- li učinek 99 odstotkov, hla- dilni stolp pa bo opremljen s posebnimi lovilniki vodnih kapelj. TONE VRABL • CELJE: PARTIZAN GABERJE VABI V ponedeljek je bila pri TVD »Par- tizan« Gaberje Celje prva redna seja upravnega odbora in tehnične komisi- je. Dogovorili so se o* prlčetku redne vadbe ter o umiku. Redna vadba za vse oddelke se bo pričela že v pone- deljek, 9. t. m. Njen umik, katerega si lahko ogledate tudi v dmštveni izložbi na Mariborski 42, je nasled- nji: TVD »Partizan« vabi vse, da se vMjučite v njegove vrste. Vključite se, verjemite, ne bo vam žal. Gre za orga- nizirano rekreacijo, ki je današnjemu človeku zelo potrebna in ki jo Mjub vsemu še premalo organiziramo. Kdor se želi včlaniti v dmštvo, mora i2g>olnit(i prijavnico ter plačati članarino, ki znaša 30 din. Le-ta je za vse člane dmšhia enotna in velja od 1. septembra t. 1. pa do 30. junija naslednjega leta. Jeseni je treba po- novno plačati članarino. Torej, vabljeni! DARJA GLANČNIK « CELJE: NA SVIDENJE, BASKA Celjski počitniški dom stoji neda- leč od središča Baške, skrit med vi- sokim drevjem, če sedeš na nizko ka- mnito ograjo, ki ga obdaja, zagledaš zastekleno j^lnico, pred katero se podijo otroci v kopalkah, z brisačo in kremo v roki. Okna so odprta in skoznje je videti lepo postlane po- grade. Poleg spalnic sta garderoba z omaricami, ki skrivajo poleg oblek najlepše zaklade otrok: drobne školj- ke, polževe hišice, kamenčke, koščke stekla, ki ga je izbrusU okrogli pesek na obaU. Mimo spalnic in umivalnic prideš v veUko jedilnico. Stene so polne otroških risbic, na mizi so lon- čki s cvetjem, ki so ga nabrali otro- ci na travniku. Za domom je igrišče, od koder je videti kamenite velika- ne, ki spominjajo na pogorja iz ame- riških vestemov, na njihova mogočna ramena se naslanjajo hiše mesteca. Od tu je videti tudi šotore vseh barv in morje, ki se leskeče v soncu. Otroci se kopajo in ob vodi rastejo palače iz mivke, ki jih morje vedno' znova zalije. V daljavi se odražajo obrisi Velebita in Sen j skih vrat, v katerih se zgublja pamik, okrožen z galebi. Otroci odidejo s svojimi vzgojitelji- cami tudi v mesto, kjer ogledujejo čolne, fantje tuje avtomobile, najlejh še pa je seveda pri slaščičarju in ob stojnici polni plastičnih igrač in plo- čevinastih prstanov. Hiše se stiskajo dmga ob drugo, ulice so ozke, polne ljudi. V ta živahen vrvež se lenobno primaje osel, obložen s težkimi vre- čami. In potem pride dan, ko je treba do- mov, še zadnjič se ozrejo na kamnite hiše, ki ostanejo za njimi. Toda spo- mini ostanejo, spomini na žgoče son- ce, morje, vrvež z ulic, taborni ogenj, jasno nebo, spomini na prijateljstva, ki so se sklenila v teh dneh. In v dom pridejo drugi otroci, spet se razlega smeh po jedilnicah, iz po- steljic kukajo kuštrave glave in piža- mice vseh barv. Vedno prihajajo novi. vse do jeseni, ko je treba zopet v šolo, mnogi leto za letom. Ob pogledu na vesele obraze in iskreče oči mladeži je poplačan ves trud vzgojiteljev in vseh, ki skrbijo, da je bivanje v Baški res lepo in da so dnevi prijetni. Tam mine poletje v živi radosti in v vrtincu zanimivo- sti, ki jih tam nikoli ne zmanjka. SIMONA PODERGAJS • ŠOŠTANJ: NA CVETLIČNO RAZSTAVO Turistično dimštvo Šoštanj je v ne- deljo, 1. septembra, organiziralo obisk cvetlične razstave v Medlogu pri Ce- lju. Tega poučnega izleta se je ude- l^ilo preko 40 vzgojiteljev cvetja iz Šoštanja in okolice, ki so bili z ogle- dom cvetlične razstave in čudovitih nasadov v okolici vrtnarske šole v Medlogu zelo zadovoljni. Na svoj ra- čun so prišli tudi gobarji in čebelar- ji, kakor tudi rejci malih živali. Šte- vilni ljubitelji cvetja so si v vrtnariji v Medlogu nakupih tudi nekatere lon- čnice in kakteje iz vrtnarije Roka Grašiča iz Portoroža. Poleg raz&taive so si v Celju ogile- dali še stari gra^, od koder je bil v lepem sončnem dopoldnevu izredno lep razgled na Celje in Savinjsko do- lino. Ob povratku so obiskali še an- tični park v Šempetru, kjer sta obi- skovalce iz Šoštanja sprejela predsed- nik in tajnik turističnega društva iz Šempetra, ki sta tudi povedala mar- sikaj zanimivega o tej evropsko znani rimski nekroix)li. V bližini Šempetra so si ogledali še jamo Pekel, ki jo je turistično društvo Šempeter zelo vzorno uredilo za čim udobnejši ogied obiskovalcev, ki jih je v tej jami ve- dno več. Popoldne so Soštarijčani obi- skali še braslovško umetno jezero in se nekaj časa zadržali v vzorno ure- jenem gostišču. Za zaključek te eno- dnevne ek^curzije ix) Savinjski doli- ni so obiskali še Golte nad Mozirjem jn se zvečer polni najlepših spominov zadovoljni vrnili v Šoštanj. V. KOJC • ŠENTJUR: NOVICE IZ VRTCA Otroški vrtec, ki je sedajj pedagoško in upravno samostojen, ima novo rav- nateljico. Občinska skupščina je s 1. septembrom imenovala na to de- lovno mesto prof. pedagogike, Mileno Jan. Vrtec s svojimi petimi oddelki in jasli z dvema oddelkoma sta skoraj v celoti zasedena. Otroško vairstvo, ki je doslej pognalo kioirendne le v tr^, se bo moralo razirasti tudi na okolico. Zanimanje in potrebe se ktažejo na ce- lotnem področju občine. NajMjši do- kaz, da je temu tako, so poibazaili po- čitniški vrtci, ki jah je organizirala brigada RK v Dobju in na Plandnd. Prav ta teden bo v šentjurskem vrt- cu organiziran oddelek, sestavljen iz oikolliških otrok, ki bo imel približno enalk značaj kot »mala šola« in bo trar jal skupno 74 ur. V predšolski vzgoji so kadrovske težave, ker rastejo vrtd hitreje, kot zmorejo vzgojiteljske šole dajati vzgojiteljice. EIRNEST RECNIK « CELJE: TAMBURICA VABI Kaikor vsako jesen, smo se tudi v tem letu odiLočili, da privabimo k so- delovanju v tamburaško sekcijo nove člane in to milajdanke in mladince, ki imajo veselje do glasbe in bi želeli sodelovati v tamburaški sekciji Svo- bode v Celju. LepK) je preživeti prosti čaiš ob glasbi, če ti je pri srcu. Igra- nje tamiburic je že ^oraj pozabljeno, zato si želimo, da bi se naš krog čla- nov razširil in da bi mi milaidd ponesli to zvrst glasbe med ljudi. Avdicija za kandidate bo v sredo, dne 18. septemjbra in v četrtek 19. sep- tembra 1974 od 18. do 19. ure v domu DPD Svoboda Celje, Mariborska 53 a. Kdor ima veselje do glasbe, naj se nam javi ^in vem, da mu ne bo žal, ker se nam je pridružil in s tem pri- pomogel, da ta glasba ne bo pozablje- na. Posvetite svoj prosti čas glasbi. I kozmetik^^ I Kozmetično f.. i frizerske usL I ^^-VzalogiS; I NOHTIN--.. I htovin jihutj^ I LOSION EXTr I Ijem I MANIKIR ^^ I škarjic iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Tudi v žalski občim j i težave s prenapjolni« vzgojno varstvenih m Vseh 33 oddelkov, ^, jih v tej občini pr«t je nabito polnih. Mno staršev, ki potrpežljiv kajo, da bo njihov g lahko prestopil prag Letos so spet veliko p za sprejem pr^šolskih v vrtce zavrnili. TreM največji problem varst Polzeli, kjer naj bi v n^ šem možnem času zg vrtec za 160 otrok s4a! za dojenčke in 6 za i predšolske otroke. Pk so tudi sredstva. Za gi vrtca na Polzeli je d 1,500.000 din, dogovarjaj se s tovarno nogavic Pi da bi ta prispevala še S din, ker je večina n družin s predšolskimi i zaposlenih v tovarni. 21 tembra bodo odprli tm delek na Vranskem. Ki bosta dva. Vedno večje potreb varstvu se kažejo še v c krajih žalske občiire. nameravajo v nasledni tih letih zgraditi več i kov, ki so nujno poS V Taboru bi zgradili m ni objekt za dva od v Zalcu pa za 160 nnl Dmgje bi odprli odd«i osnovnih šolah in ^ Brask-rčah, Preboldu « predšolskih otrok, PetK 5 oddelkov. Orli vasi delek, Šempetru 4 od na Gomilskem, v PireS tušu in Andražu pa P" delek. To je seveda šele « programa. Osvojitev iD zacija bo odvisna od stev. Za denarno pom«^ v žalski občini prosili republiko. Del sredst« prisipeval žalska t®" skupnost otroškega ^ zelo veliko pa bi k ur^ programa in reševanju lemov šolstva in ott« varstva prispeval ^ diun, če se bodo ^ čani zanj odločili ii^ uspel. Nekoč je gospa, fc«' dobro razumela na vprašala slavnega ^ steina, če je treba ^^ dirati, kadar je ^ tehnično tako kot on. »Gospa,« ji je odff^ Rubinstein, »če san>^ dan ne bi vadil, bi ^^ koj opazil; če ne dva dni, bi to opa^^" vi, če pa tri' dni ne^ del za klavir, bi vsi poslušalci.« r I .VELENJE I . vam nudi | jnegoobra- | oizvode: | gpljenje no- | proti mozo- I iranje brez | E J —včasih trg, danes py mesto, je rojstni ^ Ipavec — znanih Kot skladatelji IV, Benjamin in Jo- pe'ustvarili čudo\rita IT zato so pwed dve- ma odkrili v Zgor- pi doprsne kipe vseh hdateljev. Ob tej pri- ;so s cvetličnimi na- ir lepo popestrili na- bije. f smo bih mnenja, fcntjur urejen in čist I žalost pa tako mne- Bieiiimo, če se odpra- Zgomji trg, kjer opa- kko visok in gost ple- Iriva prej tako lepe in rejene nasade vrtnic i slavnih skladateljev, te tisto, kar so v svo- ijenju ustvarili roja- imin, Gustav in Josip Kaj toliko, da bi ure- lemarjeno okolje ob I brezbrižnost pa šent- prav gotovo ni J Lenka Vrabič Mladinci krajevne skupno- sti Konovo v velenjski obči- ni še niso pozabili na star ljudski običaj ob poroki, to je šranganje, ko mora ženin s svojimi nevesto odkupiti, če jo hoče poročiti in vzeti za ženo. Mladincem so po- magali tudi starejši občani in tako Je pri šranganju de- jansko sodelovalo vse nase- lje V Velenje se je priženil Mirko Jegrišnik iz Kozjan- skega, ki je v Velenju obi- skoval šolo in spoznaj Joži- co Cevzar Iz Cirkovec. Pri Jožici imajo veliko kmetijo s sedmimi hektari obdeloval- ne zemlje, dvema hektaro- ma pašniktjv in štirinajstimi hektari gozda. V hlevu je trenutno deset glav živine. Torej na kmetiji je dovolj dela in mlada moška roka se bo kar prilegla. Konovčani so začeli vso stvar zelo resno in so za ne- vesto zahtevali kar 21 milijo- nov starih din. Ženin se je ob pomoči svatovskega godca koimaj upiral, ker je želel vsoto nekoliko zmanjšati, sa- mo da bi dobil Jožico. In mladi Konovčani so popusti- li. kajti Mirko jim je veliko pomagal pri gradnji cesite in še obljubil je, da bo zvest mož ter so tako končno pri- šli do vsote 180 starih tiso- čakov. Te je tudi odštel in šele potem je lahko odšel na občino reči »da«. Seve- da so ga spremljali tudi vsi, ki so sodelovali v šranganju. Star običaj, ki je že tako redek pri porokah, je po- novno zaživel in prav zaradi tega požel pri vseh še ved pozornosti in odobravanja. Lojze Ojsteršek BIKOBORBA ^ se mi, da bi ne bil .Španiji, če si ne bi ^ njihove posebno- ' ~ bikoborbe ali kot ''-temu pravijo torcido *5eda pride od bika, ki ^oni pravijo toroj. Te ^mtve se odigravajo ^^ropi poleg Španije I® /užrai Franciji in Por. ter seveda v de- ^ Latinske Amerike. ^orbe niso pogrunta- dobe, temveč iz- ^ še iz časov starih ^ in Rimljanov. Zna- geslo »Panem et ^esff, kar po naše »kruha in iger«, iJ^ifcZo v dobi propada- . "eZjfce rimske države, ^^ pa reči, da se je do današnjih dni košarka, razne idr.) ^zoriSče bikoborb na ifj je takoimenovana •eS ^^ sprejme 20.000 ^^ceu ifi jg zgrajena J ^ kamna. Tudi sedeži Ij,j^mniH. Vstopnina ni (^poceni; za sedež na tirani, nekje na ^ arene sem plačal kj^^rjev. Na sončni b je sedež za približ- ^in cenejši. Ce ho- češ količkaj udobno sede- ti, si moraš kupiti še bla- zinico iz peneče gume, kt stane zopet 20 din, ker pač na samem kamnu le ni prijetno sedeti. Kljub visoki ceni so bili vsi se- deži razprodani in pogled na publiko je bil izredno pester. Zanimivo je, da so med publiko prevladovale ženske! Arena, ki je osrednji, s peskom posut okrogel prostor, je ogra- jena z ograjo iz desk. Za- četek torcide je zelo pom- pozen, saj se pridejo predstavit publiki vsi so- delujoči v izredno boga- tih in živopisnih unifor- mah, zanimivih pokriva- lih, delno peš delno na konjih. Lahko bi rekel, da napravijo »častni krog« ter se ob tem gra- ciozno priklanjajo in po- zdravljajo gledalce. Godba na pihala je igrala overtu- ro iz Bizetove opere Car- men, mi pa smo kar pod- zavestno pritegnili v vseh mogočih jezikih: »Torea- dor, na boj pripravi se...« Po vsem tem se je are- na izpraznila, mogočen glas trobente je oznanil pričetek bikoborbe, od- prla so se velika vrata in v areno je dosebedno »pribezljal« črn bik, ki je divje in napadalno ogle- doval novo okolje. V are- no je prijezdil pikador s sulico, konj je imel zave- zane oči, sicer bi se us- trašil napadajočega bika. Oba, pikador in konj, sta bila obdana z močno ban- dažo, ki je medna iz gu- me in ju ščiti pred biko- vimi rogovi. Pikador s su- lico dreza bika v križ in ga s tem draži, toreador z velikim rdečim plat- nom odvrača bika od pikadorja. Bik napada se- daj enega, sedaj drugega. Ko se pikador utrudi, pridejo v areno trije ban- derilosi s kovinskimi pu- ščicami, ki imajo na eni strani osti. na drugi stra- ni pa raznobarvne trikot- ne zastavice. Dobro na- merjene puščice zadevajo bika v križ. kjer se za- badajo. Toreador draži bika z rdečim platnom. To počenja z neverjetno spretnostjo, gracioznostjo in drznostjo, saj je raz- dalja med napadajočim bikom in toreadorjem do- stikrat samo centimetr- ska. čim drznejši in spretnejši je toreador, temveč priznanja mu da- je publika, ki je tudi ne- kako razdražena in hu- ronsko vpije: ole, ole ... Bik od razdraženosti in bolečin napada levo in desno in nazadnje ga to- reador z mečem, ki ga ima skritega v rdečem platnu, z izredno spretno- stjo zabode skozi rebra v srce. Zgoar se tudi, da zadene meč v rebro, ta- krat se bik seveda ne zru- ši in toreador zahteva drugi meč, publika pa seveda žvižga, da je joj. Ko je bik usmrčen in leži na tleh, mu toreador s poklonom izkaže zadnjo čast, nato z mečem odse- ka kos bikovega ušesa in ga vrže med občinstvo. Bikoborba pravzaprav ni nič drugega, kot borba med bikovo močjo in spretnostjo človeka, kjer po pravilu zmaga človek, zgod^ se pa tudi, da »po- tegne ta kratko« tudi kak toreador, ki ga bik na- takne nc. rogove in »za- nriše« v zrak. Enkrat v življenju sem si ogledal bikoborbo in moram reči, da je bil to svojstveno zanimiv spek- takel. Po pravici pa po- vem, da bikoborbe ponov- no ne bi več gledal, pa četudi bi mi dali brez- plačno vstopnico za naj- boljši sedež. Ernest Rečnik Sonce je neusmiljeno pripekalo, ko smo rinili navkreber po reških planinah in strminah. Naš na- men je bil, da obiščemo preboldske mladmce, ki že dalj časa gradijo cesto v Marija Reki nad Prebol- dom. Danes je cesta že tako urejena, da se vsakdo lahko pripelje z anrtomobilom do planinskega doma, ki so ga mladi preuredili iz stare osnovne šole, po- tem ko so reškim šolarjem uredili vsakodnevna pre- voz v osnovno šolo v Preboldu. Po več kot enoinpoiuimi hoji smo pod saibo zagle- dali traso nove ceste, že čez nekaj č^ pa smo za- slišali mlade glasove in takoj smo vedeli, da bodo to preboldski mladinci, ki so na cesti opravljali še zad- nja dela. Pa poglejmo, kaj so nam povedaiM: MILAN KLANJSCEK: »Jaz dopoldne nisem so- deloval pri akciji, ker sem bil v službi, dopusta p>a nisem dobil. Takoj po ko- silu sem se odpravil sem in zdaj sem p^ naredil, kolikor sem. Poglejte tole cesto, ki se vijuga po teh strminah! Nikoli nisem verjel, da bomo napravili kaj takega. Mislim, da je prav naše delo dokazalo, da ne drži, da mladi samo posedamo po gostilnah m se zabavamo, kot dosti- krat trdijo odrasli.« DUŠAN VRHOVEC: »Rad bi najprej povedal, da ce- ste ne bd bilo, prav tako tudi planinskega doma, če ne bi bilo Adija Vidmajer- ja, ki je za sam Prebold napravil toliko, kot men- da prej še nihče ni in tež- ko verjamem, če bo še kdo. Ob koncu pouka or- ganizira plavalne tečaje ob bazenu, potem hodi s pla- ninci po gorah. Poleg tega tn še mnogih drugih stva- ri pa je še vedno našel čas, da je hodil delat z mladinci na to cesto. Tak- šnega človeka težko še najdemo kje.« JANI LAZNIK: »Ne za- to, ker sem Preboldčan in član Kluba mladih, mis- lim, da to, kar počenja preboldska mladina, zaslu- ži vse priznanje in obču- dovanje. Samo pri ureja- nju planmskega doma in pri gradnji ceste je sode- lovala prav vsa mladina iz območja Prebolda. Niti enega ne poznam, ki ne bi sodeloval. Pa še druge stvari. Prav mladinca smo na območju naše krajevne skupnosti pripravili in uredili volišča na zadnjih volitvah. Res veliko dela- mo.« VLADO ZUŽA: »Hodim v kadetsko šolo v Tacen, zato med letom nimam ča- sa, da bi se zelo aktivno ukvarjal z mladinsko de- javnostjo v Preboldu. Ka- dar pa pridem domov, so- delujem predvsem na športnem področju. Neko- liko bolje je med počitni- cami. Tako tudi danes so- delujem pri tej akciji in vse, kar lahko rečem, je, da je bilo delo zelo na- porno, je pa potem na koncu prijetno, ko ima člo- vek vtis, da je s svojim delom in trudom napravil nekaj koristnega.« FRANC HRŽENJAK: »Mi- slim, da so vse povedali že moji prijatelji. Na ak- cijo sem prišel zato, ker I>ač menim, da je to moja dolžnost. Marija Reka je med vojno nudila zatoči- šče partizanom in kar malce sramotno bi bilo, da 30 let po osvoboditvi ne bi imeli svoje ceste. Da- nes jo imajo. Zgrajena je bila z voljo in trudom. Va- njo je bilo vloženo bolj malo denarja. Zadovoljni smo, ko vidimo, kaj smo napravili vsi skupaj. Tudi vojaki so pomagali.« Preboldska mladina si z;a svoje delo in požrtvo- valnost prav gotovo zasluži vse priznanje m občudo- vanje. Moti i>a jih to, kot sami pravijo, da jim vsi v občini izrekajo ustne p>ohvaie, vsi jih imajo za naj- boljši mladinski aktiv, kadar pa se kjerkoli delijo kakšne nagrade, ostanejo vedno praznih rok. 14. stran — NOVI TEDNIK l^sept^ber 1974 — TRGOVINI VEČ Kdor hi rad prodal sadje, je prepričan, da ga je pre več, kdor ga mora kupiti, pa meni, da ga je premalo. Pr- vemu se zdi cena prenizka, kadar ga ponuja trgovcem ali kmetijski organizaciji, drugemu pa previsoka, če ga kupi v trgovini ali na ži- vilskem trgu. Prav pa ima ta oba. Zakaj je med odkupno ce- no pri sadjarju in prodaj- no v trgovini tako velika raz- lika? Cene na živilskih tr- gih so precej podobne ti- stim v trgovini. Tega je kriv naš sistem trgovanja. Trgov- ska podjetja so se združe- vala in se še združujejo, da bi bolje poslovala. To pa de- lajo le v svojo korist. Za pridelovalce in porabnike ži- vil je pogosto še slabše kot prej. Ce v Novem mestu sadjar ponudi trgovini, ki prodaja sadje, svoj pridelek, mu od- govorijo, da se oskrbujejo preko centrale v Ljubljani, v Mursko Soboto pa dobivajo blago iz Maribora. Vse pro- dajalne dobivajo sadje preko grosističnega podjetja oziro- ma oddelka pri svojem trgov- skem podjetju. Tu nastanejo tisti stroški, ki si jih pre- prost občan ne zna razlo- žiti in trgovce zmerja s špe- kulanti. Ti stroški navadno ustrezajo predpisom, zato in- špekcija ne more storiti nič za zmanjšanje. Spremeniti pa bi bilo treba predpise. Stroški trgovine bi se tudi lahko znižali, če bi spreme- nili le sedanje navade trgov- cev, ne da bi bilo treba ča- kati na ustreznejše predpise. Noben zakon ne določa, da trgovina ne bi smela kupiti blaga mimo grosista. Za^.aj se torej prodajalne v manj- ših mestih ne bi dogovorile s kmetijskimi organizacija- mi, da bi jim sproti dostav- ljale določene količine sad- ja? Ko bi zorelo, bi jim ga pripeljale ob določenih dne- vih naravnost iz sadovnja- kov, da bi bilo bolj sveže in bi odpadli vsi stroški skladi- ščenja in prekladanja. Kmetijske organizacije bi tako lahko prodajale lastno sadje in pridelke svojih čla- nov. Morda bi nekateri za- sebni sadjarji sami zapeljali svoj pridelek v trgovino, če bi bil tako prevoz cenejši, in bi zadruga skrbela le za organizirano prodajo. Njena udeležba v cefii (marža) pa naj bi v glavnem krila le de janske stroške. Stroški take dostave blaga v trgovino bi bili sorazmerno majhni, zato bi sadjar lahko iztržil več za svoj pridelek, čeprav naj bi bilo v trgovini sadje veli- ko cenejše, kot je zdaj. Po- tem bi se ga tudi prodalo veliko več v zadovoljstvo sadjarjev in porabnikov. Tako smo trgovali včasih, ko smo imeli zadružne po- slovne zveze. Podobno proda- jo bo treba uvesti tudi v prihodnjih mesecih, čeprav v nekoliko drugačni obliki. Pri- delovalci in trgovci se bodo morali povezati tako, da bo do skupno določali, po kak- šni ceni naj prodaja trgo- vina. O tem so se začeli do govarjati, v prihodnjem le- tu pa bo obvezno. Takrat bodo menda temeljito pre- rešetali, kateri stroški bodo nujni in katere lahko črtajo iz sedanjih kalkulacij. Sadje namreč ne bi smelo biti dra go. Kmetovalci pa bodo morah paziti, da se ne bi povezali le nekateri trgovci in sadjar ji, češ da so tako opravili svojo dolžnost, druge pa pu- stili ob strani. Organizirana prodaja naj bi zajela vse pridelke. Seveda se bodo morali povezati v kmetijskih organizacijah, če bodo hoteli biLi vključeni s svojimi prt- (ItLki. JOŽE PETEK MESNA KRIZA Pred leti smo imeli mesno krizo, resnično, kajti ni bilo mesa za potrošnike. Danes je obrnjena mesna kriza, kriza za proizvajalce, povzro- čena z ukrepi EGS, ki je zaščitila kmete v državah, članicah, s prepovedjo uvoza iz dežel nečlanic. Tu se je zataknilo, zataknilo pa se je tudi, da kot družba nimamo niti lastnih rezerv zagotovljenih. Zagotovljenih nimamo, ker nimamo skladiščnih prostorov, ki pa morajo biti drage hladilnice-zmr- zovalnice. Kaj storiti v tem trenutku, ko gre jesen v naš vsakdan in za njozima. Prvo, kar pripK)ročajo poli- tiki, kmetijski ekonomisti in gospodarstveniki je — vzdr- žat.. Vzdržati pritisk krize na najrazličnejše načine. Vzdr- žati da je treba pri dose- danjem, s težavo doseženem živinskem staležu, vzdržati, da bi živina obdržala vsaj se- dar.jo ceno, ki je ponekod ravno še na meji rentabilno- sti, ponekod pa že pod njo. Ce je bilo vrženo geslo — vzaržati — pomeni to za bo- doče zelo pošastno rast raz voja živinoreje, pomeni pre- usmeritev k vzreji pasemske žirine in krav mlekaric. Po- meni seveda tudi iskanje no- vih zunanjih tržišč, kajti na- vezovanje na samo eno (Ita- lijo) ali dve državi, je dvo- rezen nož. Povprašali smo tu in tam o načrtih, predlogih. PRVA REZERVA — DOMAČ VIR PREHRANE Vzdržati pri istem staležu živinske črede pomeni poce- nit; proizvodnjo, da bi lahko ostali pri obstoječi ceni, ki jo povečana pK>nudba tišči v delicit. Poceniti proizvodne stroške pa pomeni odreči se proizvodom industrije, ki za problem, kot kaže, nima po- sluha in nenehno dviguje ce- ne močnim krmilom, umet- nim gnojilom itd. Za vzor bi lahko bili kmetje v Zgornji savinjski dolini, ki že vsa le- ta sem gospodarijo pretežno z lastno, domačo krmno ba- zo. Seveda marajo biti pre. sneto pridni ter iznajdljivi, kaj tj treba je krmo pokositi, ko ima še dovolj hranilnih snovi v sebi, jo silirati ali pa s pospešenim sušenjem (pre- vetrawanjem) spraviti pod streho zeleno in sočno. Pome- ni intenzivirati tudi pašo, sa- diti silažno koruzo itd. Seveda tako izkoriščanje skritih rezerv ne bi smelo bremeniti le proizvajalce. Ko- operant Jože Maček iz Reke pr: Laškem sicer pravi, da zadruga izpolnjuje sklenjene pogodbe, da pa radi vidijo, če žival obdrži kmet tudi kak piesec dlje v hlevu. Pri tem izgubi pravico na premijo, ker je žival pač pretežka za prvorazrednega pitanca. No, Jože Maček se tolaži, da mu izgubo premije nadoknadi ve- čja teža živali. Torej ne ra- čuna časa in dela, ki gre po zlu ko je živinče dlje v hle- vu To, da kmet svojega d^ la ne računa in ne beleži kot proizvodni strošek, kot kombinati in zadruga v last- ni proizvodnji. To je tista druga rezerva, ki pa bi jo bilo treba družbeno priznati. Ne gre, da bi vso težo med- narodno povzročene težave nosii samo kmet oziroma proizvajalec. DRUGA REŠITEV — DOVOLJ HLADILNIC Direktor poslovnega zdru- ženja »Styria« Fedor Pirkma- jer zago'tavlja, da so vse kmetijske organizacije v regi- ji, ki so nosilke kmetijske proizvodnje in razvojnih pri- zadevanj, doslej dosledno iz polnjevale pogodbene obvez- nosti do kmetov-kooperantov Da je seveda težje za neko. operante in da verjetno pos- peševanje živinoreje ne bo v prihodnje potekalo tako hi- tro in v tolikšnem obsegu, kot je bilo predvideno v le- tih, ko >e bil izvoz konjuk- turen. Povedal je tudi, da so že bili pogovori med vod- stvom državnih rezerv in konzorcijem celjske sadne hladilnice o gra^ji no^'ega hladilniškega objekta, ki bi mogel po potrebi vskladišči- ti tudi meso. Vendar kaj več ni mogoče povedati, ker ra- zen želje in ugotovitve, da bi bilo dobro, lepo in prav, še ni nič konkretnega. Pred- vsem ni nobenih pKKiatkov o tem, kakšne naj bi bile kre- ditne ugodnosti za tako grad- njo. Seveda je še več možnosti zi rešitev problema. Prva je seveda najti novo zanesij- zunanje tržišče, s poveča^?'' standardom in povečani^ vilom prebivalstva bo ra potrošnja mesa in mie^^lj proizvodov. Določena rešit so tudi pašniki, pred\Tseni ^ planinski, do sedaj že skoh- opuščeni. Tu sicer živina n vactno ne pridobi, vendar ^^ živ: ob majhnih stroških, veda na intenzivnih pašniijii, kakršnega imajo v pogo^C n: skupnosti pod Pavličevia, sedlom v mozirskih Alpa^ lahko računajo kmetje tud;' na prirastek. Vsekakor je edini reajuj cilj cenejša proizvodnja, ževanje stroškov vzreje, pf^] va pot. Pri ceni mesa, če vzj, memo evropvska poprečj. sme pri vrhu. Pri ceni ^ potrošnika namreč drugo pj je vprašanje, če so posre^, niki in predelovalci upravj. čen: na takšno razliko iug([ odkupno in prodajno cetio mesa? Morda bo kdo znal m ta vprašanja bolje odgovoriti, M; probleme samo nizamo in razlagamo. JURE KRAŠOVEC Krava ob kravi čreda, čreda ob čredi potok, neusahljiv potok mleka, iz katerega se nateča na tržišče 5 milijonov litrov bele zdrave pijače — in še dvakrat toliko bi se ga lahko. SREČANJE Z VIKTORJEM DOLARJEM ZA VSAKEGA NEKAJ Viktorja Dolarja sem sre- ča.. v Mariji Reki. Le nekaj metrov od bivše osnovne šo- le stoji njegova domačija. Pogovor je stekel ob šilcu odlične slivovke Kai gojite na vaši kmetiji? »Imam nekaj krav, volov, bikcev, prašičev, gojimo pše- nico, krompir., oves in ječ- men na kratko povedano, /saKega malo.« Koliko zemlje imate in ko- iiKt vas je? »Zemlje imamo hudimano veliko. Kar pol preveč,. bi rekel Premalo nas je, da bi JO 7 celoti obdelali. Na kme- ti,! sva namreč le midva z ženo. dva majhna otroka m 82-letna teta. Tako sva z že- no sama. No, vse kaže, da ii&ša kmetija kljub temu ne bo izumna. Pob ima veliko veselja do kmečkih opravil in najbrž bo ostal na kme ti.,i.« Ali ste že kaj razmišljali o specializaciji? »Pravzaprav smo se že več Kra-T doma pogovarjali o tem, kako naj se usmerimo v eno samo panogo. Zaenkrat dalje 00 pogovorov nismo prišli. Morda pa se v kratkem bo- mt> specializirali in sicer na kmečki turizem. Saj vidite, da prihaja tudi k nam cesta in z njo možnosti tudi za našf kraje. Prav rad bi videl, da b: prišel kak gost in pre- ž:ve. z nami več dni.« Ste mehanizirani? »Zal še ne. Čeprav je naša kmetija hribovska, bi se da- lo s traktorjem in kosilnico marsikaj postoriti. Toda te stvari čakajo na sina. Upam, ia bo ostal na kmetiji.« Tako je modroval , Viktor Dolar. In iz pogovora sem vi- de., da si prav želi začeti, nekaj novega. S kmečkim tu rizmom, morda. Le malo po- guma še manjka Toda cesta v te kraje prinaša novo živ- ljenje in nov čas bo s seboj tiidi prinesel svoje. B. Stamejčič jj 36 — 12. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 KOZJANSKO RUŠEVINE ČAKAJO Stanko Mestinšek Franc Savič Ivan Sadin Jože Brumec . Nekaj sto metrov pred Šmarjem je ob cesti ne- koč stala Mestin§kova hi- ša. Velika, čvrsto graje- na ^adba je zdaj v ru- ševinah. Počasi sem se bližal in in že od daleč sklepal, da je mož z brki in čepico na glavi, ki se sklanja nad opeko, tisti, ki ga iščem. Ustavil sem se in povprašal po Stan- ku Mestinšku. »Pri tele- fonu«, se je glasil- duho- vit odgovor, čeprav je bi- lo videti, da je že precej utrujen. Okoli ruševin so bile še zmeraj luže od obilnega deževja pred dnevom. . »Stene so se majale kot iz papirja,« pravi Stanko Mestinšek. »Po- tem pa se je začelo vdira- ti. Zdaj bi rad očistil ru- ševine in porabil materi- al, ki je še cel. Gradbeno dovoljenje in načrt že imam. Toda porabil sem ves prihranek In veliko sem si tudi Izposodil. Po- moč je preslabo organi- zirana. Poglej, hiše še ni- sem začel graditi, pa sta že dva meseca mimo. Medtem so narastle cene gradbenemu materialu. Imam ženo, ki dela, in šoloobveznega otroka. Sem privatni fotograf, toda nimam več kje dela- ti, tako da smo prikrajša- ni za eno plačo. Moje de- lo je slikanje dokumen- tarnih fotografij za Stab za civilno zaščito. Poznam predpise In ne vidim ovir, zakaj ta akci- ja ne more teči hitreje. Zdaj stanujem v hišici na kolesih, kjer smo name- rili tudi 53 stopinj celzija, nikdar pa manj kot 40. Pozimi se tu ne bo dalo živeti. Bojim se zime. Ta bo še pr^analu tu. In kaj potem? Ko gledam hišo, tako porušeno, se začnem jokati, saj sem se marsi- čemu odrekel, da sem si jo opremil in popravil. Tega ne more nihče poza- biti. Iz Pragerskega so mj obljubili tri kamione ope- ke. Toda dva kamiona še do danes nista prispela. Se tista opeka, ki sem jo dobil, je zelo slabe kvali- tete.« Odšel sem z njim v klet, ki je ni zasulo. Bila je prenatrpana s stvarmi, ki jim Je potres prizane- sel. Toda hoditi sem mo- ral močno sklonjen, da ne bi udaril z glav© v strop. Zdelo se mi je, kot da se bo zdaj zdaj porušil. Ob železnici, ki vodi od Celja proti Rogaški Slati- ni, stoji Savičeva domači- ja, Šmarje Strokovnja- ki so odločili, da se mo- ra podreti. V eni od sobic se je porušil opečni strop. Zdaj živijo v dveh prostorih, ki so del go- spodarskega poslopja. »Srečo v nesreči imam, da sem pričel graditi že pred potresom. Tako sem uspel napraviti že prvo ploščo, in če bom dobil pričakovano pomoč, se bom do zime uspel že vse- liti. Imam starega očeta, že- no in dva otroka, ki pa mi pri gradnji lahko le malo pomagata. Denarja nimam več in zdaj že ne- kaj mesecev čakam na pomoč. Ce ne bi bilo po- tresa, bi vsako leto nekaj zgradil. Tako pa bom mo- ral pohiteti, kajti zima bo kmalu tu. Delam pri Že- lezniško transix)rtnem podjetju Ljubljana, enota Celje. Toda mnogo pla- čujem: socialno zavarova- nje za nas vse, zemljiške- ga davka pa sem zdaj op- roščen. Želim le, da bi kredit, ki ml ga mislijo dati, čimprej dobil.« Do Sadinove domačije je približno dvajset minut hoda od železnice. Delno skozi gozd, delno pa sko- zi polja, kjer že dozore- va koruza. Okoli doma- mačije je mnogo sadnih dreves. »Jabolk imam mnogo, toda kaj bom z njimi?« se sprašuje Sadin Ivan, »saj jih kombinat noče kupiti, so pa le po 60 par na kilogram. Dru- gih virov nimam, razen ženine plače, ki pa Je majhna. Zato čakam kre- dit, da bi lahko začel gra- diti. Pol hiše imam po- rušene. Zunanji zid se je na eni strani porušil, po- nekod je padel strop. Na drugi strani hiše Je nevarno živeti. Moja žena je invalid in dela. Otro- ka sta še majhna, stara mati pa bolna. Ostanem le še jaz, ki vsega dela ne morem opraviti. To so žalostni trenutki. Brez po- moči bomo morali ostati kar v stari hiši. Pravijo, da naj pohišt\x) spravim ven. Toda kam? Na dež? Gospodarska poslopja je tudi prizadelo. Hudo mi je zaradi otrok. Enega mi je skoraj ubilo. V zad- njem trenutku so ga po- rinili stran, ko je padla opeka s strehe. Ni še dolgo, odkar sem prevzel domačijo od stare matere, zato še ni- sem uspel odplačati vseh davščin. Poleg tega niti sam ne vem, kam bi naj- prej dal denar, ki ga ta ko redko dobim v roke«. Poslovil sem se od pri- jaznega Ln kljub nesreči veselega in optimistične- ga kmeta Sadina. Pot me je vodila navkreber, na vrh hriba, kjer ni ne elek- trike ne vode, kamor ni speljana niti cesta. Tam prebiva v hiši, na kate- ri piše Mala Pristava 19, Brumec Jože, ki mu je potres močno razmajal hi- šo. ln ki jo mora zapusti- ti. Tik ob njej so ž« zra- sli kletni prostori novega bivališča. Toda tu se je ustavilo. »Poglejte, kako je hiša razkopana«, ml je pokazal Jože Brumec. In res, stene je prelomilo in jih premaknilo za pet ali šest centimetrov. »Rekli so mi, dobili boste, toda do zdaj še ni bilo nič. Sprva sem dobil pet vreč cementa, potem pa so zahtevali 85 par po kilogramu. Poslali so mi odločbo o gradnji in o kreditu. Dobim ga 12 mi- lijonov. Toda kako bom gradil, ko do hiše nihče ne more. Vse je treba pri- peljati s samokolnico. Po- treben je le še en manjši potres in bo šla hiša in mi z njo. Z gradnjo bi začeli takoj, toda zdaj samo čakaino. Jaz sem bolan, žena tudi. Hčerka bo kmalu rodila. Poma- gata mi lahko le zet in druga hčerka. Tretja hčerka in sin pa sta zdo- ma«. Jože Brumec ima ma- lo zemlje. Tudi živine nima. Ko sem odhajal, sem se iz doline še en- krat ozrl navzgor. Doma- čija se mi Je zdela kot orlovo gnezdo, kamor nihče drug ne more, ra- zen orla in njegove dru- žine. XXX Pokazali smo le na ne- kaj primerov, kako se šmarski občani spopa- dajo s težavami. Toda v zadnjih dneh smo slišali že več veselih vesti — o denarju in kreditih za sta- novanjsko izgradnjo. Za- to menimo, da bo takih problemov vse manj. MARKO SJEKLOCA 16. stran — NOVI TEDNIK 12. september 1974 ^ » ^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ Jl^ ^^ ^^ ^^ ^ Pomenek s predsednikom občinskega odbora Zveze borcev Vladom Koširjem Na današnji dan pred tri. desetimi leti so partizanske enote osvobodile še Mozirje kot zadnjo poiStojanko v Gornji Savinjski dolini, ki so jo držali nemški nacisti. Zato je dvanajsti september tudi praznik mozirske obči- ne- Ta pomembna obletnica je bila v središču pogovora s predsednikom občinskega od- bora Zveze združenj borcev NOV Mozirje, Vladom Košir- jem NT: Kakšni spomini vas vežejo na dogodke pred tri- desetimi leti? VLADO KOŠIR: Na te do- goake me vezejo precej tež- k- in lepi spomini. V te kra- je sem prišel kot udeleženec pohoda Štirinajste divizije na štajersko. Cetiidi nisem ne- posredno sodeloval pri osvo. boditvi Gornje Savinjske do- line, sem bil kot pripadnik trinajste udarne brigade pri zaščiti, da bi sovražnik ne vdr . s kamniške strani v to dolino. Po vsem tem sem vendarle prispeval svoj delež k osvoboditjri Gornje Savinj- ske doline. V spomin pa se mi je vtis- nil lep dogodek. Zame je bi- lo veliko doživetje, da sem kOT sekretar SKOJ Trinajste brigade sodeloval v avgustu 1944 leta v osvobojenem Gor. njem gradu na skojevski kon- ferenci. NT: Od takrat pa do danes se je v doilini in sploh pri nas veliko spremenilo. Kako gledate na te spremembe in katere so tiste, ki bi jih naj- bolj izpostavili? VLADO KOŠIR: Ce bi jo primerjal z današnjim sta- njem, je bila dolina teaaj ne primemo manj razvita. Tu- skoraj ni bilo elektrike, ce- ste so bile slabe, asfaltiranih ces<- sploh ni bilo, dolina je bila brez industrije, razen ene starfe žage s tremi polnojer- meniki in majhno zabojarno. Z lesom je razpolagal lesni trgovec, ki je v vsakem pri- meru izkoriščal tudi kmeia. Se pravi, slaba zaposlenost, nerazvita dolina in odvisnost od raznih lesnih trgovcev in diugih, ki so izkoriščali ljudi. Oc. tedaj pa do danes se je spremenilo pravzaprav vse. Gornja Savinjska dolina je v cejoti elektrizirana. Le ma- lo je hiš, ki nimajo električ- ne razsvetljave. Vsaka hiša ima danes po enega ali več raaijskih sprejemnikov, da ne govorim o televizijslcih aparatih, šasopisih in revijah, k' jih pred tridesetimi leti ni bilo. Imamo veliko asfaltira- nii. cest. Gornja Savinjska dolina ima vodovode, imamo močno lesno industrijo in bogato gozdno gospodarstvo, združeno v GLIN, tovarno iveric ... imamo močan ob rar Elkroja, Gorenja itd., za- rad česar je večina ljudi iz te doline zaposlena doma. Pri vsem tem ne kaže prezreti tudi dejstva, da po zaslugi usmerjene kmetijske proiz- vodnje vse več mladih ljudi ostaja doma. Za kmeta, ki pa ni zaposlen v industriji, je važno to, da v kooperacij, skih odnosih sam odloča o svojih gozaovih. NT: Kako v tem razvoju in napredku ocenjujete delež nekdanjih borcev in kako se borci danes vključujete v družbena dogajanja? VLADO KOŠIR: Borci vse- skozi pripadamo generaciji, k' je tesno povezana z našo ureditvijo. Ves čas smo pri šotni pri rasti in napredku tfr doline. Borci pa tudi da- nes aktivno sodelujemo v vsem dogajanju pa naj bo na gospodarskem, političnem ali drugem področju, še da- res. je velika dejavnost naših borcev. NT: S katerimi problemi se v organizaciji Zveze bor- cem najpogoste.ie srečujete v zatln.jem obdobju? VLADO KOŠIR: To je vse težje zaravstveno stanje na- ših borcev. Mi sicer v mno- gočem rešujemo materialne probleme naših borcev, po- magamo tudi pri zdravljenju, toda na žalost moramo ugo- toviti, da smo še vedno »pre. kratki«, da bi lahko pomaga- li tem ljudem tako kot bi morali. Pogovor zapisal: MILAN BOŽlC NAGRADNI RAZPIS Hmeljarji in obiralci so se izkaizali. Prejeli smo precej pisem in v njih šale in dogodivščine, ki so se zgodile na hmeljiščih ali pa so s hmeljem vsaj malo povezane. Pre- brali smo pisma, primerjaild prispevke in se odločili: prvo nagrado 150 din prejme Jože Vorčič iz Celja za pesem O obiralcih, drugo 100 din prejme Jožefa Gaber iz Tmovelj, tretjo 50 din pa Mira Cestnik iz Matk. In poglejmo, kaj so napisali: VAŽIC — Glej ga, kako je važen! — Zakaj pa? — Sladkorno bolezen ima in misli, da je zdaj veliko več vreden, ko se je sladkor podražil. KAKOR VETER PIHA — Pravijo, da se iz žalskega podjetja Juteks zadnje čase, odkar so začeli delati neke nove proizvode, širi hud smrad. — Res je. Pravijo pa tudi, da se smrad včasih, ko za- piha primeren veter, širi prav proti oknom stavbe občinske skupščine, kjer imata pisarne predsednik skupščine in izvr- šnega sveta. JE RES? — Zadnjič mi je pravil znanec, da so v Šentjurju zaprli bazen, ker so ga napolnili kar z vodo iz potoka, ki teče mimo. Baje ga je zaprl sanitarni inšpektor. — Pa si preveril, če je to res? — Sem hotel. Vendar sem kmalu spoznal, da ni res, da bi ga zaprl sanitarni inšpektor, saj je bil Šentjur ravno tiste dni brez sanitarnega inšpektorja, ker je bil teden dni na dopustu. PODOBNOST Pred časom se je veliko govorilo o Žalčanih, ki so se razburjali o tem, kje naj gre hitra cesta. Zdaj imamo po- doben primer v Celju, ko neki občan na Hudinji že zbira podpise, da dovozna cesta na hitro cesto ne bi šla tam, kjer je predvidena, ampak drugod. Če bi namreč šla tam, kot je po načrtih predvideno in že zakoličeno, bi šel njegov vrt po gobe, če pa bi bilo po njegovem, bi šel po gobe sosedov vrt. To pa je vsekakor mnogo bolje. VESELA ČAKALNICA Andrej je prišel v polno čakalnico in srečen, ker je dobil še prost stol, začne kmalu takšne govoriti, da so se mu vsi pacienti smejali. Zdravnici pa se je zde- lo čudno, kako to, da sp vsi bolniki, ki vstopajo, sme- jejo, saj se običajno drže kaj kislo. Tako .še sama sto- pi v čakalnico in vidi Andreja, kako zabava čakajoče. Zdravnica ga pohvali, ker tako dobro skrbi za dobro voljo bolnikov. Andrej pa se takoj ponudi, da še njej pove eno. In zdravnici pove: — Ce mi kaj ni prav, rad pridem k zdravniku, in tja tudi rad plačam, ker mora zdravnik tudi živeti. Ko pa dobim recept in stopim v lekarno po zdravila, tudi rad plačam, ker vem, da mora apotekar tudi živeti. Ko pa zdravila dobim, jo takoj mahnem domov in vr- žem zdravila v stranišče, ker moram jaz tudi živeti. Z. K. O OBIRALCIH (prva nagrada) Pridno nabiraš zeleno zlato in si želiš plačilo primeano, saj delo obiralcev ni kar tako, je večkrat napomo in neprimemo. Toda ko kraj je, ko pride plačilo, marši se komu tedaj bi zmračilo. So košare z zlatom dneve polnili, za plačilo {»a denarja le malo dobili. KAKO SE OBVARUJEŠ OTROK (druga nagrada) Ko še ni bilo tako iahiko dobiti študentske štipendije, si je veliko študentov služilo denar za šolanje tudi z obira- njem hmelja. Tudi z mano je nekoč obiral eden. In mlada gospodinja ga je takoj začela ogovarjati: — Ti pa gotovo znaš brati kolomonske bukve, ko že tako dolgo študiraš. Preberi mi in povej, kaj naj storim, da ne bo toliko otrok pri hiši. Ce moške hlače samo padejo po meni, pa bo že nov otrok pn hiši. Študent pa ji odgovori: — Veste taikih bukev ne smem vzeti iiz šole. Pa vam lahko vseeno pomagam. Saj za to po- maga vsak koledar. Imejte ga pod vzglavnikom, ko pa se mož k vam zavali, ga morate pntisniti na pravo mesto. In dobro ga držite, pa ne bo nič otrok. KAKO SE JE PEPČEK ŽENIL (tretja nagrada) Veliko let je že od takrat, ko sta z mano obirala tudi Pepček in Franca. Čeprav sta bila priletna, sta bila sveže poročena. In ona je bila starejša od njega in je tudi nosila hiače v zakonu. Pepček je bil kot nebogljeno dete ob masi ženskega mesa. Le kadar nje ni bilo zraven, se je razgovo ril in vedno rad vsakemu pripovedoval, kako si je France na vrat nakopal. Vedno je začel takole: — Zdaj vam bom povedal, zakaj in kako sem to babo k sebi vzel. Pred štirimi leti je dobil Kovačev Lojz obiraike tudi z Dolenjske. Sama mlada dekleta. Sama lepa, Zalika pa najlepša, zato sem takoj vrgel oči za njo. Vsak dan sera ji hodil pomagati v hmelj. Tako sem se jo po nekaj dneh že upal vprašati, kje spi. Povedala mi je in zvečer sem se ves srečen plazil k njej. Ko sem našel vrata, sem trkal, vendar ni bilo odgovora. Potem sem vstopil. Bila je tema ko v rogu. Tipaje sem prišel do postelje. Ah, Zalika... Toda nekam čudna velika gmota se je skrivala pod odejo. Ko pa je dala še glas od sebe, sem izgubil tla pod nogami. Da bi prišel k sebi, pa sem dobil na glavo še polno vedro vede. Prekleto grdo me je potegnila Zalika, saj to sploh ni bila ona, ampak Franca. In ker sem se ponoči drzanil sto- piti v njeno sobo, je bila moja »dolžnost« — tako je vsaj trdila ona — da jo vzamem. In zdaj jo imam. Take so torej nagrajene zgodbe. Zdaj pa spet na delo. Veste, kaj pričakujemo od vas. Na kratko, vendar smešno in kritično, nam opišite svoj kraj, kjer stanujete. Na pri- spevke čakamo 10 dni. In pridni bodite. KDOR GONI KOLO, TA ZDRAVI TELO! Pod tem geslom je organizacija ali društvo, kakor pač hočete, 40 mučenikov v Velenju pripravila kolesarsko akcijo, v kateri je sodelovalo več sto udeležencev. Akcija je nastala kot odmev na celjsko množično kolesarsko akcijo, raz- lika je bila v tem, da je bila velenjska bolj »smešna«, saj so se udeleženci tudi primerno oblekli za dolgo vožnjo s starimi in novimi kolesi. Kdor se je akcije udeležil, je povedal, da je bilo zelo zabavno. Vsak je dobil spominsko medaljo, izvolili so »miss bicikla« (kje pa sploh še gre brez volitev takšnih zadev?) in za zaključek v gostilni Tinki Zaje v Trebušah odkrili še spominsko ploščo. Tam so namreč pred petimi leti ustanovili društvo 40 muče- nikov, ki je tudi bilo organizator vesele in predvsem koristne akcije. Foto: Lojze Ojsteršek Francoski pisatelj Anatole France je povetlal o ženskah tole: »Lepe ženske so kakor sad- je: zgodi se, da padajo, če jih pravočasno ne oberejo.« • # * Slavna balerina Margot FGntayne je nekoč dejala^ »Gentienian je gentleninn, ki se mu ni treba delati geH" tlemana.« jj 36 — 12. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 OSEMDESET LET Jerca Potočnik Miha Rebernak Ce bi hoteli pisati o 80 letih Konusa, bi ^orali beležiti nastanek, razvoj, novograd- modernizacijo itd., skratka, kako je iz pjaiega raslo veliko. V tej rasti pa so vseh go let sodelovali ljudje, zato smo hoteli Honus včeraj, danes in jutri predstaviti z njihovo besedo — besedo upokojencev o jvčcraj«, starejših delavcev o »danes« in piladih o »jutri«. MIHA REBERNAK se je zaposlil v Ko- nusu 1. 1924, upokojil pa 1. 1959. »Najprej gem delal na »holc placu«, nato pa v luž- nici, kjer je bilo hudičevo slabo. Zdaj jim je drugače, ker imajo vse zaščitne pripra- ve. Ampak prestali pa smo. Delovni pogoji so bili težki, stavbe lesene, pa v vodi si bil ^ dan. Delaven sem pa bdi, tedaj smo delali na akord. Enkrat ■ sem »štosal«, ko se je Lavrič zaustavil za menoj in rekel: Pa veš, da ta frdaman buti dobro štosa!« Re- Ijemak je bil vseskozi izredno dober dela- vec, še zdaj ima priznanje iz leta 1950, ki ga je dobil za visoko storilnost. »Danes se mi diobro zdi, ko vidim, kako Konus raste in kako drugačne so razmere dela.« JERCA POTOČNIK, upokojenka, v Ko- nusu se je zaposlila leta 1936: »Najprej sem morala kot praktikantka pokazati, kaj znam. Delala sem v knjigovodstvu, pred tem pa sem morala mesec dni prakticirati povsc^ v tovarni, da sem videla ves delovni proces. Tedaj so bile pisarne 25idane, luž- niča tudi, vse ostalo i>a je bilo leseno. De- lo je bilo težko, imeli smo samo eno dvi- galo, ogromno kož se je preneslo na ra- mah. Vendar iz leta v leto je bilo boljše. Težko je bilo verjeti, da bo Konus nekoč tako velik, moderniziran, kot je danes.« FRANC SELIH, oddelek investicije: »V Konus sem prišel 1. 1948, poznam pa ga že prej. Raizidka med barakami nekdaj in veličastnimi zgradbami sedaj je neizmerna. Dobro se še spominjam iz otroških let, ko je sirena vsak dan štirikrat tulila. Ob dva- najstih so imeli čas za kosilo, tako do »tlih. Delavcem so prinesle žene ali hčerke »kaj za -pod zob«, večinoma pa so si nosili kruh in klobaso. Spominjam se tudi velike stavke. Moram pa ix>vedati, da ni razlika med nekdanjim in sedanjim Konusom sa- mo v zgradbah, temveč predvsem v delu. Ročno delo je bilo nekoč zelo težko, stro- jev je bilo malo, tudi zavarovani niso bili tako kot danes. No, in napredek Konusa je prav v tem, da je iz leta v leto vlagal v boljše delovne razmere, da je bila skrb za delovnega človeka vedno večja.« MARJAN GRBAC, mojster: »V Konusu sem od leta 1945. Kmalu sem bil postav- ljen za mojstra. Tedaj smo delali pet ton kož dnevno, seveda pa je potem proizvod- nja rasla iz lete v leto. Delo je bilo zelo težko, mokro, voda je tekla pod nogami in s teles, na vsakem koraiku sd moral gledati, da nisi padel v jamo. Veliko napora je bi- lo potrebno, da si delavca usix>sobil za do- ločeno delo in da je ostal. Pozneje smo pre- šli na delo na normo, včasih so bUe teža- ve, ker so nekateri mislili, da je glavno samo, da nomx) dosežeš, ne pa, da jo tudi presežeš. Tudi čistoče ni balo takšne, kot je danes. Zdaj, ko gledam nazaj in obu- jam spomine, mi je kar neverjetno, da je Konus dosegel takšen napredek.« MARIJA PLAJH, delavka v izdelovalnici: »Ko sem se pred 27 leti zaposlila v Konusu, si nisem mislila, da bom imela kdaj vse to, kar imam danes. Za ženske je v Ko- nusu zelo dobro poskrbljeno. Sama sem imela srečo, da nisem imela preveč težke- ga dela. Pri nas znamo .ceniti to, kar nam danes Konus nudi, zato damo tudi vse od sebe, tedaj ko smo na delovnem mestu. Vi- dite, zdaj sem na lažjem delovnem mestu, pri osebnem dohodku pa kljub temu ni- sem prikrajšana. To pomeni spoštovanje tistih težkih delovnih let v mladosti, želim si, da bi se Konus še naprej tako razvijal in nekoč praznoval 160. obletnico.« SILVA DOVNIK, v Konusu pet let: »Mi- slim, da mlad človek, ki danes dela v Ko- nusu, svetlo gleda na jutri, tako zaradi se- be kot zaradi Konusa. Možnosti za uve- ljavljanje so velike, žal pa jih mladi še ne koristimo dovolj. Tu mislim predvsem na izobraževanje, izpopolnjevanje, mnogi se še ne zavedajo, koliko leži na njih in da bo- mo mladi tisti, ki bomo gradili Konus na- prej. želim si, da se Konus še razširi, da bomo naredili še več in bolje. In tudi bo- mo. Konus je podjetje prihodnosti.« VALENTIN MARINC, sedem let v Ko- nusu: »Spremembe od včeraj na dianes so v Konusu izredne, prej so starejši govorili o kosilu pred tovarno. Danes unamo mo- derno jedilnico in zastonj malico, ambu- lanto, urejene delovne pogoje, vsa potreb- na zaščitna sredstva itd. In kar je najbolj bistveno je to, da lahko vsakdo doprinese k boljšemu delu in napreduje po svojih sposobnostih. Nikomur od nas mladih pot ni zaprta. Pokaži, naredi! Vsi občutimo hiter razvoj Konusa in lahko rečem, da bo Konus čez pet let gigant.« Tako pravijo tisti, ki so Konus gradili, tisti, ki ga grade danes in ki ga bodo jutri, vse pa druži občutek in zavest pripadnosti velikemu, uspešnemu in pridnemu kolek- tivu — kolektivu, ki je ponesel slavo iz- delkov Konusa po vsej Jugoslaviji In zu- naj nje. šelih, Marija Plajh in Marjan Grbao Silva Dovnik in Valentin Marine 18. stran — NOVI TEDNIK 12. september 1974 ^ » TMC VAM SVETUJE Tudi tokrat vam pred- stavljamo nekaj novitet iz Tehnomercatorjevih trgo- vin s ploščami. ALICE COOPER: TEENAGE LAMENT 74 Alice CJoopra in njegove skupine m treba posebej predstavljati, saj je s svo- jo glasbo in predvsem na- stopi že dolgo v samem vrhu priljubljenosti. Če- prav je imel že več uspeš- nih malih plošč, lahko še- le na velikih dodobra spo- znamo njegovo glasbo, ki ji ne moremo odrekati kvalitet. Plošča teenage lament 74 je tipičen hit Alice Coopra m bo zato gotovo našei pot do vaše diskoteke. Na drugi stra- ni plošče je pesem Trdo- srčni Alice, ki je še bolj- ša od nas 1 ovne. Odlična plošča za ljubitelje ročka. Elton John je vse us- pešnejši skladatelj, Instru- mentaUst »n i)evec. Če- prav mnog: govore, da so si vse njegove pesmi moč- no podobne, lahko v vsaki od njih najdemo kaj no- vega. Plošča Dont let the sun go down on me je zadnji Eltonov hit, ki se ravno v ix>letnih mesecih prebija ni top Uste po ELTON JOHN: Dont let the sun go down on me svetu. Gotovo bo tudi pri nas kmalu v vrhu pri- ljubljenosti. Pesem odliku- je značilm Eltonov glas, dobro besedilo in odhčna spremljava, v kateri izsto- pa klavir. GEORGE B.-VKER SELECTION: Baby blue George Baker Selection je mlada skupma, ki je storila šele prve korake v svet pop glasbe. Čeprav so bili doslej bolj malo znani, pa jim je s pesmijo Baby blue uspel prodor na pop sceno priljublje- nih skupin. Pesem o otož- ni deklici je prijetna, gre hitro v uho in je prav zaradi tega uspela. O skupini George Baker Se- liction bomo še slišali. Sicer pa ob prvi pri- ložnosti zavijte v eno Tehnomercatorjevih tr^ vin s ploščami in si obo. gatite svojo diskoteko, bra diskoteka una trajno vrednost. Po vaših predlogih smo tokrat sestavili takšno x lestvico 1. OLIVER: Ca če mi Co. pacabana 2. PATRIC JUVET: Sonla 3. BIJELO DUGME: Tou 4. ALVIN STARDUST: Jealous mind 5. KORNI GRUPA: Kudj ideš svete moj Lestvico T boste lahko F>oslušali v miadinskl oščo s to pesmijo. Še naš naslov; Radio Celje, Gregorčičeva 5 Ce- lje, za mladinsko oddajo. PRIPOVED O ZGORNJESA VINJ5KI KMETIJSKI ZADRUGI Pred tridesetimi leti, ko sta bili Zgornja Savinj- ska in Zadreška dolina osvobojeni, so kmetje preorall nekdanje pašnike in travnike, da bi bilo več žita. Več žita kot kdajkoli so imeli tudi ostala medvojna feta, kajti dolini, vajeni osame in od- ročnosti, sta se znali prilagoditi času. Danes seveda žito v teh dveh dolinah ni po- membna poljščina. Sploh poljščine niso kaj po- sebnega. Bolj kot kdajkoli je tu razvita živinoreja usmerjena v pridelavo mleka. Živinoreja v dolini in pobočjih, les v hribih in planinah, turizem tu in tam, to so stvari, zaradi katerih hodijo ljudje od daleč v ti dve dolini — ne samo zaradi lepot Logarske in Zadretja. Od kod ta uspeh? Da bi ne prisluhnili samo »uradnemu« viru v zadrugi, bodo naš zapis sprem- ljale Izjave predsednika zadružnega občnega zbo- ra FRANCA KRAJNCA, kmeta Iz Bočne v Zadreški dolini. Zgomjesavinjska lonetijska zadruga zajema območje enajstih bivših manjših kme- tijskih zadrug v mozirski ob- čini, ki so danes samostoj- no zadružne enote, poleg te- ga pa ima nekaj lastne pro- izvodnje, trgovsko mrežo, klavnico z mesnicami, go- stinske obrabe ter seveda up- ravni servis, v katerem je poleg upravnih služb še hra- nilno-kreditna služba. Zadruga obsega področje, na katerem je preko 950 či- stih kmetij, vendar kooi>eri. ras preko 1.000 gospodarstvi, kar pomeni, da zadruga so- deluje tudi z mnogimi kme- ti ki so danes večinoma za- posleni. Po vsem tem kaže, da imajo kmetje zadrugo res za svojo ... »Mislim, da imamo v tem delu domovine kmetje priro- jen, privzgojen smisel za za- družništvo. Zadruge so imeli že naši dedje. Spravilo lesa iz host, splavarjenje, proda- ja drugih kmetijskih pridel- kov in blaga je terjala skup- no delo, skrb. Kar se zadru- ge tiče, imamo pri nas sre- čo. Poznam razmere drugod iz razgovorov s kmeti po vsej Sloveni>i. Mislim da je malokje zadruga tako obr- njena h kmetu, kot je naša — čeprav tudi tu ni vedno vs«i čisto dobro in prav. Kje pa je?« Tako Prane Krajnc. Direk- toi kmetijske zadruge ing. Alcjz Plaznik pa kot da nI zadovoljen pojasnjuje: »Kmetijska zadruga >e do- secaj v kooperacijo in pre- usmeritveni tok zajela okoli 60 odstotkov vseh kmetij, ki imajo persi>ektivo, da se bo- Predsednik občnega zbora za- družnikov Franc Krajnc do razvile. V občini po izra- čunih, ki so precej zaneslji- vo, izkoriščajo šele okoli 30 odstotkov zmogljivosti kme- tijskega prostora ... Uspeh živinoreje v mozirski občini je tolikšen zato, ker se že vsa leta trudimo doseči čim več na domači krmni osnovi. V zadrugi smo začeli z 80 pismenimi preusmeritvenimi programi, potem se je vse nadaljevalo po zgledu, ki >e pritegnil tudi druge. Franc Krajnc pravi: »Tisti, ki so pred leti šli v gradnjo hlevov in ki so isto- časno dobili tudi ustrezno mehanizacijo, so zadeli tom- bolo Lahko rečem, da bodo vs- brez težav zmogli odpla- čilo. Tudi sam bom storil ta korak. V sedanjem hlevu ne gre več. Nekoč pač niso gradili velikih hlevov. Kdo pa je imel veliko živine. Kam bi z njo. Le maslo so proda- jali, pa še to je šlo težko v denar ...« Danes so hlevi z dvajset in več kravami pogost pojav v obeh dolinah. Od kod bi sicer priteklo okoli 5 milijonov li- trov mleka, kolikor ga gre iz obeh dolin letos na trg? In če prikličemo v spomin podatek, da je v občini iz- koriščenih komaj 30 odstot- kov zmogljivosti kmetijskega prostora, potem bi poenostav- ljeno preračunano lahko pri- čakovali nekoč 15 milijonov litrov mleka iz območja, ki obsega okoli 500 kvadratnih kilometrov. Bel neusahljiv potoček... Res je, da je les dal kme- tijstvu svoj delež, res pa je tudi da sO v mozirski občini odprli kreditno blagajno kmetom, ko so drugje še mi- slili, da je to hudo narobe. In zadruga pospešuje, kjer je le mogoče, kajti od tega pravzaprav živi tudi del za. družnega kolektiva, kajti de- lež iz lastne kmetijske proiz- vodnje je majhen v primer- jav. z dosežki koop>eracije. Predsednik Franc Krajnc meni: »Morda je prav to, da je poglaviten dohodek kmetij- ske zadruge odvisen od us- peha tisoč kooperantov, po- vezalo oboje, kmete in za- drugo. Tudi v zadjružni lastni proizvodnji dobro gospodari- jo in z njima kmetje dobro sodelujemo. Sodelujemo tudi s trgovino, ki je neix)sredno priključena zadružnim eno- tam, kakor tudi gostinski ob- rati, kjer so. Za nas zakon o zadružništvu ni ravno pe- ka. posebnega, kajti določe- no besedo smo imeli kmetje tudi pred tem.« No, direktor zadruge ing. Alojz Plaznik ravno v tem še vidi določen razkorak. Pravi, da so še vedno v dolini kme- tje ki bi najraje videli, da bi dobili prav vsak dinar do- bička vrnjen v obliki restw na To bi seveda osiromašil zadružne fonde, so pa d«' gacije takoj na upravi zadn ge, če kje hočejo zgradi kakšno cesto, kakšen kos cf st® asfaltirati, p>opravitl » ali ono, zgraditi vodovod.. In še eno je. Velik del df hodka je še vedno ustvarj* v gozdovih. Kmet zgolj gozdov, zlasti če so gozdot pogosteje sekani, ne m"^ ž?reti. Torej mora imeti tu® živino, pridelati kakšen sf< krompirja in drugega. Go* je nekoč bil za kmeta fo®' iz kater^a je črpal za ^ voj drugih kmetijskih pain^f In od dohodka iz gozdov P' de za posE>eševanje km®"'' stva bore malo. , To bi bilo nekaj kratit- stavkov o nekaterih uspe''® in načrtih Zgomjesavtnjs" kmetijske zadruge, kat^ glas je segal tako dal^ do koder so nekoč Savinr ni splavarili. jj 36 — 12. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 CIGANKA ™ povest iz domačih hribov 19 »Ker ga le imaš, kajne? Nikar ne taji; saj ti na obrazu vidim, da mi skrivaš.« Pavla je zopet zardela in odločno odkimala. Medtem je Cene predevkoval žepe in na vse pretege ^ekai iskal. »Sment,« se je razjezil, »pipo sem nekje izgubil.« »Tička« se je zasmejala: »Glej, da še glave ne izgubiš, hahaha! Gotovo si jo pozabil.« »V Cirilovi tiskarni sem jo še imel.« »Pa tja pojdi in poprašaj! Midve te počakava tu.« Ko je Cene odhitel, je Urška pomaknila svoj stol te k Pavlinemu in jo je s tihim šepetom silila: »Pavla, zdaj, ko sva sami, mi moraš povedati, kate- ženina imaš. Imaš ga, to vem — čisto gotovo.« »Ce ga pa nimam?« se je Pavla umikovala. »Pojdi, pojdi! Ne bodi taka! Saj se že s tem skri- ^^■njem izdajaš. Mene ne premotiš... Ti si mi prava! ^^aj pa si prstem snela in ga skrila? AH misliš, da ga opazila?« Pavla je bila kakor pokropana, ves obraz ji je žago- in nič ji ni prišlo na misel, da bi se izgovorila. Ko je Urška videla, kako jo je zadela in zmedla, je bolj silila: ^lej, zdaj mi ne moreš skriti! Tak prstan, ki je ^"■eden dve ali tri sto dinarjev, ti je mogel dati le kak Imeniten ženin. Jaz ti ga privoščim in s teboj se vese- ■ Lepa si in pridna in pametna, da ne vem take; ^služiš res dobrega moža in srečen bo, kateri te dobi. ^oj mi povej, kdo je! Meni, svoji najboljši prijateljici, Uihko zaupaš.« Pavla, ki so jo Urškine laskave besede zmešale, je ^(:ela omahovati. '^Pusti me! Bi pa le s kom počenčala in me izdala,« ?e še otemala. »Živi duši ne bom črhnila še besede ne. Bog me ne '^nuj, če te izdam!« '^encu boš pa le povedala.« , »Temu še najmanj. Moške je treba poznati, ti ne zna- Molčati. Pred moškimi je treba vse skriti.« Zdaj se je nagnila Pavla k Urški in ji je nekaj po- šepetala na uho. »Kaj — kaj — kaj j— aH je mogoče?« je vzkliknila Urška vsa iz sebe. »T^ga sem pa vesela! Seveda, katero naj bi pa drugo vzel kakor tebe? Življenje si mu rešila — in lepše, kakor si ti, ne bo dobil. Saj bi si bila že sama lahko mislila... Kako dolgo bosta še čakala? Kdaj bosta vabila v svate?« Pavla je Urški zopet nekaj zašepetala na uho. »že tako kmalu? Bog ti daj srečo! To bo lepa ženit nina!... Hihi. kako bodo ljudje zijali!« »Urška, nikomur ne smeš kaj ziniti; obečala si mi,« jo je opominjala Pavla, ki se je že kesala, da se je dala premotiti. nPo poroki ti bom kupila lepo svileno ruto, če boš tiho.« »Tiho bom,, tiho, čisto gotovo, zato mi ni treba kaj kupovati. Svileno ruto mi daš le za spomin.« Zdaj ji je morala Pavla prstan pokazati. Urška ga ni le od vseh strani ogledovala in občudovala, ampak ga je tudi natikala na svoje prste, pri tem pa neneho- TTia blagrovala Pavlo in njeno srečo. Ko se je vrnil Cene, ki je pipo res na^ upravi »Slo- venskega gospodarja« pozabil, sta govorili samo o oble- ki in kar je še takih vsakdanjih ženskih zadev. Neko- liko so še posedeli, potem sta Cene in Urška spremila Pavlo do šolskih sester ter se prisrčno poslovila. Urško je skrivnost tako prevzela, da je bila ves dan nemirna. Včasih je že mislila, da ji bo kar sama ušla na jezik. Do doma jo je še držala; ko pa se je zvečer spravljala spat, je že omagovala. »čuj. Cene!« je začela, »ali smeta mož in žena imeti skrivnosti eden pred drugim? Kajne, da ne? To bi bil greh, ker sta si pred oltarjem obljubila, da jih ne bosta imela.« »Ali si kaj napravila, he?« jo je mož prežeče po- gledal. »Za božjo voljo, ne, jaz ne! Ne morem pa z mirno vestjo spati, če vem, da pred tabo, ki si moj zakonski mož, kaj skrivam.« »Potem ne skrivaj! Povej, kaj je!« »Ali priseči moraš, da m poveš živi duši ne besedice o tem. Moški ste čenče. Ti pa moraš molčati ko — ko — ko grob.« »Ni mi navada, da bi klepetal in čenčal. Niti nisem radoveden. Ce mi ne zaupaš, kar zase ohrani vso skriv- nost!« Urška pa je zase ohraniti nikakor ni mogla. Vse, kar ji je Pavla zaupala, mu je na tenko in drobno povedala. Cene je postal tih in se zamislil. Bele čez nekoliko časa je rekel: »Privoščim ji — Pavli! To že. Pavla je pametno in čedno dekle. Res... Ampak zatekniti se le še zna kje... Da bi le cigan ne nagajal! Pokazal mu bom! Pa- vli bom pomagal, nai velia, kar hoče!« »Kak cigan? Kaj bo nagajal? Ne razumem te,« je za- čudeno spraševala žena. »Kak cigan?! — Ciganski poglavar seveda, Pavlin oče,« »Ali ga poznaš? Ali imata kaj skup?« »Nič, prav nič«, se je lagal Cene. »Cul sem le tp, da je že večkrat skrivaj prišel na Bistrico in spraševal po Pavli.« »Ti — ti! Gotovo veš Se več. Kako bi mu drugače mogel pokazati! Govori po resnici!« »Zakaj bi ne govoril po resnici? Saj me cigan nič ne briga. To pa rečem: Ce se še enkrat prikaže kje oko- li Bistrice, ga bom z bičem podil do farne meje.« Urška je nekaj časa še vrtala in silila v njega, toda Cene je hrabro branil svojo skrivnost in trdovratno ta- jil, da pred ženo kaj skriva. Na kraju je presekal vse besedičenje in rekel: »Urška, pomoliva in zaspiva! Truden sem.« Drugi dan so jo sosedi seveda na vse kraje spraše- vali, kako je kaj bilo po svetu. Cene je vedel toliko pri povedovati, da je v nedeljo do polnoči sedel pri Blat- niku in še ni vsega povedal. Imel ga je že toliko pod klobukom, da je hotel imeti prvo besedo. Kakih deset moških jih je še sedelo za mizo. Bilo je o pustu in So se pravkar začeli meniti o zadnjih oklicih. Tedaj je eden dejal: »Pravijo, da je bil Ravnjak tudi že v župnišču in da misli še o pustu riapraviti resnico.« »Čenče! To so same čenče!« je pljunil Cene zaničlji- vo. »Po veliki noči se bo naš župan ženil, nič prej.« 20. stran — NOVI TEDNIK 12. september 1974 ^ » UDOS^O IN SPROŠČENO Ko bodo tople poletne dni zamenjali hladni jesenski dnevi, bomo spet rade segle po toplejših udobnih in športnih oblačilih, kakršna so dolge hlače. Res, da niso več tako zelo v ospredju modnega dogajanja in da so jih močno izpodrinila dolga krila, toda še vedno so ostale zelo priljubljene in še vedno jih bomo z veseljem nosile. In tega se zave- dajo tudi modni kreatorji, ki se dolgim hlačam sploh ne mislijo odpo- vedati, pač pa jih še vedno prav radi uvrščajo v svoje kolekcije. Tako bodo dolge hlače tudi jeseni dovolj modeme, da jih bomo rade oblekle. In oblekle jih bomo k prijetnemu športnemu jopiču v stilu slikarskih bluzonov, ki naj bo kratek, s širokimi napihnjenimi rokavi in velikim ovratnikom. Se najbolje bo, če bo jopič krojen v raglan kroju. Morda pa se odločite za hlače in jopič iz istega materiala, saj boste tak komplet zlahka kombinirale z ostalimi deli garderobe in z modnimi dodatki KOZMETIKA ^^^^ ^^ ^ ^^ Kozmetika skuša polepšati človeka in mu ohraniti lepoto in mladost. S higieno je neločljivo povezana, saj se začne kozme- tična nega šele tedaj, ko sta obraz in telo higiensko neoporečna. Kaj je gršega na svetu kot neumit; človek, ki je istočasno nahšpan in nadišavljen! Kozmetika samo dopolnjuje redno osnov- no nego telesa in za dobro počutje je pra- vilno in zdravo življenje pomembnejše kot pa vse kožne kreme. Kdor ima pravilen odnos do življenja, ta je nehote tudi lep in izžareva toliko očarljivosti, toliko srčne veselosti, da ob tem pozabimo na marsi- katero pomanjkljivost njegove zunanjosti. Skrbi, težke misli, bojazen, žalost, tuhtanje, vse to nas tlači k tlom in se izraža na na- šem telesu. Ostre gube v obrazu sicer ne nastanejo takoj, če pa teh tegob ne znamo obvladati, se kaj kmalu pojavijo. Nekateri jih skušajo premagovati tako, da jih odri- nejo iz podzavesti, kar je uspešno in ko- ristno pri manj močnih čustvih. Drugače je pri močno čustvenih ljudeh. Ti tegob ne prenašajo najbolje in to lahko pripelje v stanje trajne vznemirjenosti in napeto- sti, ki povzroči motnje v delovanju orga- nov, naguban obraz itd. Vsak dan skušaj- mo najti nekaj minut za popolno telesno in duševno sprostitev, če imamo doma tr- do in ravno ležišče, se vlezimo, ko običaj- no pridemo iz službe, za deset minut in sprostimo vse mišice, pa tudi neprijetne misli na vsakdanjo pezo dneva. Nato se sprhajmo z mlačno vodo in uporabimo kakšen nevsiljiv kozmetični prep>arat. Pri tem so usi>ešni tisti, ki kožo lepo napnejo ter tako pripomorejo k boljšemu počutju. Ce delamo v zaprtem prostoru, je dobro, da se po delu sprehodimo, da se razgiba- mo in s tem pospešimo cirkulacijo. Hitra hoja nas nekoliko utrudi. Omogoči nam, da se nekoliko sp>otimo ter tako pospeši- mo presnovo koristnih in škodljivih pres- novkov v našem telesu. Uporaba kozmetičnih preparatov je vsak dan večja, med njimi so lahko tudi takšni, ki jih vsak ne prenese dobro. Zlasti tisti z občutljivo kožo kaj kmalu 'spoznajo to neprijetnost v obliki alergije, poškodovane kože. Za takšne so najboljši pripomočki nevtralno milo, mehka voda in svež zrak z občasnimi sončnimi kopelmi. In pa do- bra mastna oziroma polmastna hranilna vitaminska krema, ki jo dobite v lekarnah, če zunaj piha ali je vreme takšno, da nje- govi vplivi neugodnd delujejo na kožo. Ljudje se pač ukvarjajo z različnimi konjički Ta zbira znamke, drugi značke, tretji kavine žličke, živimo v času, ko je pravzaprav zbirateljsvo že vsesplošen hoby, pri čemer mnogi kar tekmuje.jo v tem, kdo bo zbiral bolj nenavadne stvari. So pa tu- di ljudje, ki imajo popolnoma drugačne tovrstne zbirateljske strasti... Na občinsko konferenco SZDL v Celju je sredi polletja prispelo priporočeno pi- smo, v katerem je bila hranilna knjižica z nekaj več kot dvajsetimi starimi tisočaki. Anonimna darovalka je ta denar poslala kot delež k zbiranju sredstev za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka. V pi- smu. ki ga je priložila knjižici, je sporo- čila, da nakazuje denar v ta namen zaradi tega, ker nima pravice, da bi se s posla- nim denarjem okoristila, ker pač ni njen. Za kaj torej gre? Anonimna darovalka (prav škoda je, da se m podpisala) se je namreč pred tremi leti odločila za nenavaden hoby. Vsak nov- čič, pa naj si je bilo le pet para, ki ga je našla na ne vedno preveč lepem celjskem asfaltu, je pobrala in shranila. Ob koncu leta je tako nabrani denar odnesla v ban- ko in ga položita na hranilno knjižico. In uspehi, kakšni so bili? V prvem letu po biranja zgubljenega denarja se je za hra- nilno knjižico nabralo 34.00 dinarjev. Kar 224-krat se je morala neznana tovarišica pripogniti k celjskim asfalfhim tlem, da bi pobrala izgubljeni novčič. Drugo leto se je nabralo na njenem kupčku že 84,00 di- narjev, si^oj hrbet pa je morala upogniti kar 258-krat, saj je v 200 primerih našla le po pet para. Ves preostali denar je zbra- la v tretjem letu svoje zbirateljske dejav- nosti. Skupno se je v treh letih anonimna darovalka pripognila, da je pobrala novčič z zaprašenega pločnika ali ulice, nič več in nič manj kot 766 krat! Skupno se je ste- gnila s svojo roko kar 574-krat po novčič, ki ni bil vreden več kot pet para! In tako so je nabiral denar. Iz dneva v dan, i-r. meseca v mesec, iz leta v leto, dokler ga ple- menita tovarišica ni namenila za boj proti raku. Ko jc pobirala izgnbljene novčiče, ,jc skrbno tudi beležila vsako najdbo, tako da je ohranila tudi dokumentacijo, iz katere smo povzeli gornje po- datke. Naj vam bo v zado.ščeiije, neznana tovarišica, da ste s svojim delom prispevali tudi delež k preprečevanju gorja, ki kot težka bolezen sodob- nega časa bdi nad ljudmi. No, mlajši bralci pa bodo v tej resnični zgodbi prav gotovo tudi našli svoj nauk: B. STRMCNIK OKOLJE Vsak dan je na naših cestah vse več vozil. Hrup, ki jih spremlja ob vožnji, je že kar neznosen. Ob tem se marsikdo za- misli ali bi se vsaj moral. Hrup škodlji- vo vpliva na človeka. Povzroča živčnost, zmanjšanje telesnih odpor, povišan krvni pritisk, zmanjšuje tek in tako dalje. Po- doben učinek imajo izpušni plini, le s to razliko, da delujejo na dihala in počasi zastrupljajo živa bitja. Predpisi omejujejo količino izpušnih pli- nov in hrupa. Vendar je potrebna pogostej- ša in strožja kontrola. Za vsako vrsto, vozil je določena naj- večja dovoljena jakost hrupa, ki ga lahko na cesti p>Ovzroča. Merimo ga v decibelih (db) ali fonih. Lestvica izgleda takole: 9 Vozila s pomožnim dvotaktnim mo- torjem, ki ne presega 50 ccm, največ 78 db; 9 Vozila od 50 — 125 ccm 82 db; ® Vozila od 125 — 500 ccm 84 db Isto velja za štiritaktna dvokolesa. • Osebni avtomobili 84 db • Tovarn j aki in avtobasi do 3500 kg 85 db 9 Težji od 3500 kg in z do 200 KM 89 db • Nad 200 KM-92 db Vozila, ki presežejo starost enega leta, lahko odstopajo od te lestvice največ za tri deoibele. Kot za vsak drug prekršek, so tudi za tega določene denarne kazni. Največ kršitev predpisov je med vozniki pony ex- presov, ki odstranjujejo izpušne cevi ali glušnike iz njih. Toda s tem ne pridobijo na voznih lastnostih, predstavljajo le več- jo nevarnost za mimoidoče. Večkrat za- sledimo pri zastavah 750 dvojne izpušne cevi tipa Abarth. Te cevi imajo manjše število delov, zato tudi slabše dušijo zvo- ke. To se marsikateremu zdi imenitno, toda pridobitev ni omembe vredna. Mno- gokrat lastniki z brušenjem in menjanjem delov spreminjajo motorjem prostornino. Obenem s tem povečujejo hrup. Obstaja- jo še drugi posegi, kot na primer spre- minjanje razmerja v mešanici ali dodaja- nje goriv z višjo gorilno vrednostjo. Stro- kovnjaki menijo, da se pri tem hitrost le malo poveča, nikakor pa ne v toliki meri, da bi se splačalo za to uničevati motorje. Obraba se nekajkrat poveča, mazanje je pri dvotaktnih motorjih slabše, in motor večkrat odpove, dokler končno povsem ne utihne. Prometna milica izvaja kontrolo na ce- stah le poredkoma, med drugim tudi zato, ker je potreben poseben aparat, fonograf, ki ugotavlja jakost hrupa, ki ga vsak pro- metnik ne more imeti. Pač pa se nadzor izvršuje na tehničnem pregledu. V interesu vseh je, da se poveča in izo- stri kontrola vozil na cestah. Kajti danes, ko se borimo proti onesnaženju okolja, bi takšen ukrep v mnogočem pripomogel k bolj zdravemu življenju. MARKO SJEKLOCA CHICCO komplet za kopanje in n- dojenčka vsebuje penečo kopel, bla^ milo, otroški puder, mleko in kre^ ter dve varnostni sponki. Komplet^ v praktični prenosljivi embalaži, ni dajajo pa ga v novi prodajalni Cicihj. Cena 137,50 din. ^ V veleblagovnici T lahko kupite n lo lepo nemško keramiko COLDIU Tri različno velike sklede moderne like in v lepi rjavi barvi stanejo 813 dinarjev. Za vsa večja nakupovanja in^vt^V prenašanje vam priporočamo pVak^ čen nakupovalni voziček, ki ga p^oi* jajo v blagovnici Ideal in stane 212,'* dinarjev. V trgovini Vesna so že lepo zaloz^ s kvalitetno volno ali mešanico s tetiko. Tako lahko kupite priljubi,I«*'.!, Neveda volno v različnih barvah stane 5 dkg 16,10 din. n6 12. september 1974 NOVI TEDNIK - stran 21 PETER IN NATAŠA tekmovanje evropskih at- uiskih velikanov v Rimu je Med njimi je bilo L^i enajst Jugoslovanov, ki ^ skoraj vsi (izjeme so to- l^nt resnično redke) častno .j^stopali naše barve. Domov .Q naši atleti prinesli kom- plet kolajn — zlato (Sušanj), ^rebrno (Stelič) in bronasto igrbančič) ter še vrsto dru- jj/, odličnih uvrstitev. Tako jg naše skromno zastopstvo lastno zastopalo Jugoslavijo, Istočasno pa opravičilo od- lofitev zveznega kapetana f^reše Račiča, da potujejo na prizorišče najboljši, ne pa turisti ali kdo izmed njih za ^rado, ker je prej nekaj dosegel. Ustavimo se pri naših i^eh, Nataši in Petru. Nata- ša je ob zaključku bogate iportne kariere dosegla vr hunec, osvojila je kolajno in (o na evropskem prvenstvu. Ziaj, tako vsaj pravi, se po- slavlja. Da je bilo dovolj na- prezanj, samoodpovedovanja. nerviranja in podobnega. Za takšno odločitev ima vse pra- vice. Veseli pa smo, da je h'ataša še enkrat zdržala breme težke tekme in to ce- lo kronala z medaljo. Stala je na stopnici zmagovalke in na jambor se je poleg zastav Zvezne republike Nemčije dvignila tudi naša trobojnica. Verjamemo, da je bilo ta- krat Nataši lepo, pa tudi ona mj verjame, da je bilo tudi mm. Kako se bosta zdaj od" ločila z možem in trenerjem Zlatkom Bezjakom, je prav- zaprav njuna stvar. Razum- Ijivo je, da mora imeti tudi tsak svoje osebno življenje, do katerega ima še toliko več pravice, če je že nekaj irtvoval za nas vse in naše ime. Sami pa le upamo, da bo Nataša zbrala še toliko noči in vsaj delno ostala na itezi Kladivarja, kier je pre- Uvela svoie najlenše mla- dostne dni in tudi ljubite- ljem nT<-rnliice športov« dala zelo veliko. Tudi Peter Svet nas m ra- zočaral! Morda je bil kdo malce prizadet nad njegovo uvrstitvijo v teku na 10 kilo- metrov (osemnajsto mesto!), vendar je to zmota, ki jo je iemantiral v teku na polo- ^o krajši progi — pet kilometrov, že sama uvrsti- tev med petnajst najboljših iolgoprogašev starega konti- ^nta je bila velik uspeh, ^terega je dopolnil še ka- reje z desetim mestom. Za ^jim so ostali mnogi — po rezultatih boljši — evropski tekmovalci! Kaj še hočemo "eč! Danes je atletika dose- tisto stopnjo razvoja, ^ier moraš resnično veliko Hirati, da premagaš tiste ti ^očinke sekunde, ki ti poma- za mesto višje ali niž- j®' Tehnični pripomočki pri- ^^njajo športnika naprej, da skoraj postaja robot tehnike. •Kafco lepo je gledati ne- ko teče in zavpiti »po- ll^ti«, vendar kako težko je "'^i na stezi! ^ekaj takšnih in podobnih ^^rnišljanj naj ostane še za ^doče. Veseli smo. da sta ^(itaša in Peter zastopala Ju- ^^slavijo in Celje tako, kot J^o želeli — častno! Vsi pa Moramo vedeti, da so to nju- rezultati, ki pa nimajo »'obofce osnove v atletski ^^ pri nas. Tako velja tu- za ostale udeležence Ju- ^^lavije v Rimu. Prav temu ^ bo potrebno v bodoče ^^vetiti še več pozornosti, bo osnova množičnejša JI kvalitetnejša in naše za- na prihodnjih veli- ^ tekmovanjih močnejše. TONE VRABL V SOBOTO DERBI Da, v soboto bo prvi derbi v pravkar začeti II. zvez- ni ligi v Celju. Srečali se bosta trenutno prvi ekipi na lestvici: Zenica in domačini Celje. Slednji so v drugem kolu gostovali v Splitu in premagali pK) solidni igri do- mačine s 21:18 in imajo takg tudi štiri točke, kot Zenica, ki pa je zaradi boljše razlike v golih pred njimi. Kako bo izgledalo srečanje? Vsekakor se bodo gostje borili za čimugodnejši rezultat, saj so znani kot trdi in močni nasprotniki. Prednost je na strani domačinov. Igrajo doma in pred domačim občinstvom, so v solidni formi, poleg tega pa imajo v sebi še veliko željo, da bi uspeli v II. ligi osvojiti prvo mesto in se uvrstiti nazaj v prvo. Želje so eno, dejansko stanje pa bomo videli na igri- šču. Torej, počakajmo do sobote, ko bodo .številni roko- metni ljubitelji podpirali ekipo pod vodstvom 2eljka Se- leša v borbi z močno Zenico. Vztrajati je treba! Marsi- kdo bi rekel (predvsem tisti, ki se spoznajo na roko- met!), da so zato tudi sposobni. Pri tej sposobnosti pa je treba tudi upK)števati, da ima tudi nasprotnik svoje zobe, ki jih lahko zapiči v napake domačinov. Upajmo, da tokrat ne bo tako. tv SLABI STRELCI NogMnetaši Kladivarja so osvo- jili dve novi točki. V srečanju proti Nafti so zmagali 3:1, kljub temu da so gostje takoj v začet- ku izkoristili napako domače ob- rambe ln povedli. Domača enaj- sterica je takoj izenačila igro in v Belo dobri tehnični Igri so celj- ski igralci imeli vso tekmo te- rensko premoč. Žal so pri tem v raključnih akcijah vse preveč greSili in samo trikrat so celjski strelci dosegli zadetek. Prva dva zadetiča Osojndka in Rebei'šaka sta bila strela od daleč, in samo tretjega, katerega je dosegel mar- ljivi Kitrež, je bdfl plod akoij in kombinacij pred vrati gostoiv. Za- to nas ne čudi Izjava najboljšega igralci srečanja Kudra, ki nam je po tekmi dejal: »Nimamo Hrrfe » zaključnih akcijah. Danes bi lah- ko dosegli najmanj cadet. kov več in bi bili na Ubiici dru- gi. Le kako bi na.šli ključ proti obrambni Igri?« Predsednik Zlatko Jeriček se ie umiril šele v 76. minuti, ko je Reberšak dosegel vodilni zade tek. Ob tej priložnosti je dejal: »Kaj nam koristi nekoristna Ig- ra v eredini Igrišča. Nujno mo- ramo najti igralca, ki bo znal tolilišne priložnosti realiairati. Brea tak.šnega igralca ne bo us- peha.« Na koncu srečanja smo wli vsi zadovoljni. Celjani so araagall. Nafta pa je pokaaaia dobro igro. Nesretoi, toda izredno marljivi Kurež pa se ni pomiril. V sla čilnlci je dejal: »Toliko priložno- sti če dolgo nisem Imel. Toda kaj, ko nimam športne sreče. To je smola.« Toda Marjan Dobrajc je bil edini drugačnega mnenja Meni, da je to del nezsianja ce lotnega celjskega napada. Ka.ttl v zadnjih tekmah so obrambni ig- ralci dosegli naj^bolj Itritične in koristne zadetke. O nedeljskem srečanju proti Mercatiorju nam je ijener Bog- dan Stlpe dejal: »Videti jc, 4a M Igralci Se v boljši formi. Že- lijo mnogo, 2al ps jim vse ne gre fie Izpod nog. Upamo, da bo- mo T nedeljo proti Mercalorjn, vodeči ekipi, pokazMj ^ boljšo Igro«. V conski ligi je Šmartno z zma- go nad Dravinjo prevrclo sodstvo na tablici. Ressultati drugega kola: Šmartno — Dravinja 5:0, Vele- nje — Aluminij 1:1, Osarikaiica — Fužinar 3:0 in Steklar — Ko- vinar 0:2. J. KUZMA ZLATO BLAGOTINŠKOVI Na republiškem in držav- nem prvenstvu v umetnost- nem kotalkanju, ki je bilo od petka do nedelje v Celju, so u.speli tudi Celjani in Vc- lenjčani. Celjani smo prvič po vojni dobili kolajne tudi med tekmovalkami. Pionirka NIK.\ BLAGOTINŠEK je naj- prej osvojila naslov republi- ške prvakinje pri pionirkah, dan pozneje pa .je osvojila drugo mesto na državnem pr- venstvu za tekmovalko Med- veščaka Lisakovo. S tem je potrdila, da je najboljša slo- venska tekmovalka. Kolajno je osvojil še NINI KAVClC in to na republi- škem prvenstvu pri članih, ko je osvojil tretje mesto. Druga celjska predstavnica VANJA SKETAKO pa je bila na re- publiškem prvenstvu dvanaj- sta. Mimo Celjanov so se izvrst- no uvrstili tudi predstavniki Velenja. Na državnem prven- stvu sta naslov prvaka osvoji- la iVLVrEJA STAJNER in MI- LAN JURSIC v članskih dvo- jicah, tretje mesto pa so osvo- jili — ZLATKO SLEMEN.^EK pri mladincih, MILAN JURŠIC pri članih, tu je bil NIKO KAVCIC četrti ter i>L%TEJA STAJNER pri članicah. Za večji uspeh bo potrebno privabiti na celjsko kotalkali- Šče čim več mladih tekmo- valk In tekmovalcev. To so storili v zadnjem letu v Ve- lenju in uspehi so že tu. !VIIa- da NIKA BLAGOTINŠEK pa je pokazala v zadnjem letu izreden uspeh in napredek in je vsekakor danes ena od najbolj nadarjenih mladih ko- talkarlc pri nas. VIKI IN SLAVKO Preko petdeset najboljših kegljačev vseh celjskih keg- Ijaških klubov, ki so doseg- li na kvalifikacijah spomladi letos mesto med najboljšimi, so se pomerili v soboto in nedeljo na kegljišču Ingrada v Celju in Hmezada v Žalcu v zaključnih borbah za nas- lov prvaka celjske kegljaške regije. Borba je bila zelo zanimi- va tn izenačena. Po odličnih rezultatih v Celju, ko je Viki Vanovšek dosegel nov rekord kegljišča tn Celja s 1111 keg- liji, je bil v 2alcu najboljši Marinček s 1030 kegl j i. Najboljša deseterica si je priborila tudi pravico sodelo- vanja na republiškem prven- stvu. O prvaku je odločal rezul- tat na čiščenje. Zmagala sta namreč Viki Vanovšek (Celje) in Slavko Marinšek (Aero), ki sta podrla 2099 kegljev. Vanovšek 1111 v Celju in 988 v Žalcu, Marinček pa 1069 v Celju in 1030 v 2alcu. Ker sta imela oba enak rezultat Je zmagal Viki Vanovšek, ki je na čiščenju podrl 744 keg- ljev, Marinček pa 732. Bronasto kolajno je osvo- jil Herman Ravter (Žalec) sicer iz Šoštanja, ki je podrl 2087 kegljev. Sledijo: Kav- čič »>78 Gobec (Aero) 2050, Tomašič' (Žalec) 2037, Hu- reks (A) 1990, rSot (Celje) 1981 in Lipovšek (Ingrad) 1977. Vsi ti bodo Celje zastopali na republiškem pr- venstvu. Na ostalih mestih pa srečamo sledeče tekmovalce: Šunko (Ingrad), Tisovec, Lu- bej, Lešek, Grilanc in Eisen- baher (vsi Celje). J. Kuzma PORAZ Košarkarji Ko.vinotehne so tokrat ponovno nastopili na štirih frontah. Članska ekipa je nastopila v Mariboru proti KK Maribor in utrpela tesen poraz (i8:72. Celjani brez Jeriča so vodih vso tekmo do 33 minute, celo za 13 košev prednosti, v finišu pa niso zdržali pritiska in vzdušja fanatične publike in tehničnega vod.stva Maribo- ra, ki se je končno odrazil tudi v sodniških odločitvah Tokrat so Celjani zaigrali zelo dobro in koristno v obrambi in napadu. Zaradi petih osčbnih napak so kar trije Celjani morali zapustiti igrišče, kar je bilo tudi usodno za končni izid srečanja. Trenutno Je Kovinoteh- na sedaj na 5. mestu v SKL. Že v sredo bo nadaljeva- nje prvenstva, kjer bodo Celjani nastopili proti Marlesu v telovadnici osnovne šole v Šentjurju, saj v Celju še nimajo možnosti igranja prvenstvenih tekem. — Med tednom so Celjani v pokalni tekmi v Ilirski Bistrici ix)- novno premagali Lesonit. Članice so v Mariboru izgubile z Branikom, vsega s košem razlike 37:38. Mladinci Kovinotehne so zmagali v Štorah z 89:83, pionirji pa v Vitanju s 57:46. Tako so mladinci in pionirji še vselej na 1. mestu v medobčin- ski hgi. V Vitanju so bili najboljši Vrečar, Ramskugler in Gole. K. JUG IGRE PAPIRNIČARJEV Dva dni so bile Radeče prizorišče XVI. letnih šport- nih iger papirničarjev Slove- nije. Nastopilo je 180 tekmo- valcev iz 8 podjetij. Organi- zacija iger je bila odlična pod vodstvom organizacijske, ga odbora, ki ga je vzorno vodil Stane Martinšek, ki je tudi otvoril igre. V imenu družbeno—političnih organi- zacij Radeč je izrekel iskre- no dobrodošlico vsem Janez Pešec, nakar je krenila po- vorka športnikov pred spo- menik NOB, kjer so se po- klonili žrtvam tega mesta v NOB, delegacija pa je polo- žila vence tudi zaslužnim ra- deškim športnikom na kra- jevnem pokopališču. Letne igre, ki imajo že svojo bc^ato tradicijo, so bi- le tokrat prvič v združenem podjetju slovenskih papirnic. V športnem programu so se Radečani odlično uveljavili, kar služi v dokaz, da je športna aktivnost sestavni del življenja radeških papir- ničarjev. V malem nogometu so zmagale Vevče, Radečani pa so bili drugi. V odbojki je pri moških in ženskah zmagal Sladki vrh, Radečam so bili četrti, ženske pa dru- ge. Tvidi v plavanju so se domačini dobro odrezali. Pri moških so zmagale Vevče, pri ženskah Krško, domači- ni pa so v obeh konkuren- cah bili tretji. Radečani so se tudi tokrat odrezali kot dobri gos- titelji, saj so poskrbeli za dobro počutje vsem udele- žencem iger. Tako so že tra- dicionalne igre papirničarjev, ki jih sedaj izvajajo v treh etapah (zimske, spomladan- ske in letne), izvenele v pri- jateljskem vzdušju, saj BO zbll&nju in tovariškemu po- glabljanju stikov delavcev pa- pirne stroke v naši republiki. K. JUG ŠPORT V SAVINJSKI DOLINI V Žalcu so pripravili turnir pionirjev celjske regije v roko- metu, kjer so nastopile štiri ekipe. REZULTATI: Petrovče — Celje 7:15, Llboje — Šoštanj 2:10, Celje — Liboje 23:1, Petrovče — So- stanj 10:10, .Šoštanj -- Celje 5:19 in Liboje — Petrovče 7:9. VRST- NI RED: 1. Celje 6 točk, 2. Petrovče 3, 3. Šoštanj 3 in Liboje brez točke. Startali so tudi rokometaši v medobčinski rokometni ligi, kjer letos nastopa 11 ekip. REZULTATI 1. KOLA: RK Kovinar — Celje pion. 18:24, TVD Partizan Šempeter — TVD Partizan Petrovče 25:30, RK Liboje — Griže B 29:28 in TVD Partizan Prel>old — Laško B 14:15. Srečanje Šoštanj ml. — TVD Partizan Šentjur ni bilo od- igrano, .Velenje pa .ie bilo prosto. Odbojkarji v drugi republiški ligi so odigrali prvo kolo. Par- tizan Šempeter je doma gladko preniagal ekipo .Mislinja s 3:0. T. TAVČAR Po prvem dolu SŠI 74 objav- ljamo vrstni red za 10 uvr.šče- nih delovnih organizacij: ČLANI: ITC (točke za sodelovanje 120, uvrstitev 170) skupaj 295. Aero (120, 173) 29:i, Železarna (120, 165 ) 275; Ingrad (120, 141) 261, E.MO (120, 149) 2.59, Prosveta (110, 139) 249, ankarna (110, 131) 241, Zlatarna (110, 126 ) 236, Gradiš (L:0. 91) 211, Men (100, 102) 202 itd. .Skupno je sodelo- valo .57 delovnih organizacij. STAREJSI ČLANI: Aero (80, 4«) 128, Železarna (80, 45) 125, Cin- karna (70, :i9) 109, EMO (60, 44) 1(M, ITC (60, :«) 99 Itd. Sodelo- valo je 39 delovnih organizacij. CI^NICE: Ingrad (60, 38 ) 98, ZNG (60, 32 ) 92, Aero (60, 32) 92, Cinkarna (50, 37 ) 87, ITC (40, 33) 73 itd. Sodelovalo je 27 de- lovnih organizacij. SKUPNA UVRSTITEV (ČLANI, STAREJŠI ČLANI IN CLANlCE) SŠI 74—1. DEL 1. AERO 513, 2. Cinkarna 437, 3. Ingrad 424 , 4. EMO 421, 5. ITC 397, 6 Prosveta 343, 7. To- per 310, 8. Savinja 306, 9. Gradiš 281 In 10. Sava 256. Z v.semi ekipami je sodelovalo 22 delov- nih organizacij. KONČNI VRSTNI RED SSI 74 V ODBOJKI ZA STAREJŠE CLA- NE IN CL.ANICE: STAREJŠI ČLANI — I. LIGA: Ingrad in Železarna 14 točk, rXX;: U, Aero 6, Cinkarna 1 ln EMO 0. II. liga: UJV 8, Toper ln Želez- nlca 5. Žična 4, Savinja 1. CLA- NlCE — I. Uga: Ingrad 20, Pro- sveta 10, rrc 9, ZNG 8, Cinkar- na 7, UJV 4, Savinja 2. II. liga: Aero 4, Sava IC. Toper 10, EMO 6, Občina In ZdraviUšče Dober- na — 4 kazenske točke. lU Uga: LE 6, TMC tn SKD 4 ter Nivo 0. tv JANI BERVAR Najboljši Sahisti celjske repj« so nastopili na posamičnem pr- venstvu Celja ln okolice v &aha. Dvanajst se jih je borilo za porvo mesto in s tem za praaio mesto v kvalifikacijah za repribliSko pr- venstvo v šahu. Borbe so bile že- to eandmive, pe teiuvno nekate- ri najboljši niso nestogpdiUi, ker ni- majo možnosti nastopa v kvaiili- Itacijah zaradi službene odsotno- stv. Zmagal je JANI BERV.AR. W je zbral 8 Sn pol točke pred Pe- šcem 8 in Pertinačem (vsi Cfe- Ije) 6,5. Sledijo: Storman 4,5, Cvar 4,5, Oder 4, Agrež 3,5, Spi- Ijar 2,5, Kristan 1,5 in Mežnar 1,5 točke. JANI BERVAR bo V kvalifikaci- jah poizkusil priboriti Olju praz- no mesto na republiškem prven- stvu.. Na takšnem prvenstvu ni- smo v zadnjih desetih letih Ce- ljani imeli nobenega predstav- nika. jk ŠPORT JIH ZBLIZUJE Invalidsko športno društvo Celje je na atletskem stadi- onu v Celju pripravilo letoš- nje republiško prvenstvo v mnogoboju za invalide. Na tekmovanju so sodelovali tež- ji telesni invalidi različnih starosti in različne invalid- nosti. Med njimi tudi takšni, ki so vse življenje vezani na invalidski voziček. Kaj tem ljudem, ki se prav gotovo težje vključujejo v normalno življenje, pomeni takšno tek- movanje? To smo vprašali dva izmed nastopajočih in predsednika ISD v Celju Aloj- za Piškurja. DRAGICA LAPORNIK iz Ljubljane: »Tekmovanja sem se z veseljem udeležila. Tu- kaj imamo namreč invalidi priložnost, da se spcraiamo, da najdemo stik med seboj in da vidimo, da nismo osam- ljeni. Vsem nam takšno sre- čanje mnogo pomeni, saj si- cer skoraj nimamo možnosti za kakršnokoli telesno rekre- acijo.« ANTON TOMC iz Kranja: »Takšna tekmovanja so za nas neke vrste rekreacija, ne- kakšen most po katerem naj- demo pot drug do drugega. Pri tem seveda zaslužijo vso pohvalo organizatorji, ki v večini primerov niso invalidi ali vsaj težki invaUdi ne.« Alojz Piškur iz Celja je predsednik invalidskega šport- nega društva Celje, ki je or- ganiziralo to tekmovanje: »Društvo je bilo ustanovljen- z namenom, da se invalidi re- kreacijsko in športno udej- stvujejo. Tak namen ima tu- di to tekmovanje, ki pa ima še nekatere druge prednosti. Tako invalide izenačuje z zdravimi, da nimajo občutka manjvrednosti. Obenem pa jim daje možnost, da se med seboj seznanijo in povezu- jejo.« Tekst in foto: T. TAVČAR Diagica Lapornik Anton Tome Alojz Piškur 22. stran — NOVI TEDNIK 12. september 1974 ^ » 12. september 1974 NOVI TEDNIK - stran 23 KLEPET Z EVGENOM JURIČEM Ni ga treBa ^sebej pred- Btavljati. Mnogi ga poznajo po njegovih humoreskah Naša ulica, ki so izhajale v Delu in kasneje izšle v po- sebni knjigi, drugi ga po- znajo kot rednega gosta v Nedeljskem, nekateri pa celo vedo, da je sedaj glavni ure- dnik Antene. Pred kratkim je nastopil tudi na Prebold- ski noči in razume se, da smo ga zaprosili za kratek pogovor za Novi tednik. — Evgen, si ti humorist ali satirik? »Humorist! Ne vem, zakaj mi nekateri pravijo, da sem satirik. Veš, satira biča tre- nutne družbene napake, hu- mor pa je večen. Si pred- stavljaš, kako bi bilo danes z mano, če bi bil satirik. O čem pa naj sploh pišem? Pri nas je ja vse v najlepšem redu.« — Novinarstvo? »Dvajset let že pišem. Pri- čel sem pri Delu, zdaj sem urednik Antene. Mislim, da je novinarstvo čisto posebne vrste poklic. Človek mora biti za to nekoliko neumen, mora imeti dobre živce, sploh mora biti novinar zelo inteligenten. Mnogo bolj kot v drugih poklicih. Povsod moraš biti doma, vse ti mo- ra biti znano. Ni to tako kot pri drugih poklicih, kjer opravljaš le eno in isto stvar. Ne raziimi to kot hvalisa- nje, pač pa kot čisto resni- co.« — Verjetno si v svoji no- vinarski karieri doživel že marsikaj zanimivega? »Pravzaprav je čisto vse zanimivo. Naj ti povem še neko anekdoto: Ko sem bil v službi še pri Delu, se je mojemu uredni- ku izgubil pes. Pa me nekoč čisto obupan vpraša: Geno, kaj bi storil, če bi našel mo- jega psa? Kariero! sem od- govoril. 2e čez čas so mi ukinili rubriko, kjer sem bi- čal razne napake ljudi in družbe nasploh. Takih anek- dot je še precej.« — Precej pomagaš tudi novinarjem začetnikom ... »Čutim, da je to nekakšna moja obveznost. Pri mladih novinarjih me moti v glav- nem to, ker vsi hočejo pisa- ti le intervjuje. Ne vem za- kaj je tako, prepričan pa sem, da je to tudi delno mo- ja in Tofova krivda, ker sva se pri Anteni, kjer imamo precej mladih sodelavcev tega prepozno zavedela. Se- daj skušava to popravljati in dehio nama je že uspelo. Vsekakor pa priporočam mladim novinarjem, da čim- bolj si>oznavajo človeka. Saj človek je bistvo vsega, vse, kar se dogaja, izhaja iz človeka in navsezadnje tudi pišemo o človeku. Človek nam daje kruh.« Evgen Jurič, vedno pripra- vljen na pogovor, Evgen Ju- rič vedno pripravljen na smeh, Evgen Jurič, vedno pripravljen pomagati člove- ku, Evgen Jurič, učitelj mnogih mladih novinarjev, Evgen Jurič, človek, prija- telj in ne nazadnje Evgen Jurič — novinar in satirik. Vse to bi bili lahko naslovi intervjujev z njim. Geno, pozdravljen! VUUDNOST JE MATI USPEHA Možakarja v temni uli- ci ustavi tujec in pol- glasno pravi: »Ste tako dobri in pomagate ne- srečniku kot sem jaz. Lačen in žejen sem, ni- mam kje spati, brez de- la tudi in vse kar imam, je tale pištola v nervozni roki...« PRI RAČUNSTVU Učiteljica hoče na naj- bolj življenjski in zani- miv način naučiti Mihca odštevanja. — Mihec. Očka ti je dal petsto dinarjev. Ti daš dvesto dinarjev Ro- ziki, stopetdeset dinar- jev Jožici in sto dinar- jev Mojci, kaj imaš po- tlej še ti? — Seks orgijo. ZGODBE O ŽIVALIH Bilo je pred drugo svetovno vojno, pred w ^ kimi štiridesetimi lertd. Takrat so Iju^e bolj re^' i koze kot danes. Zato smo jo tudi pri nas im^i? čeprav smo imeli precej veliko posestvo. luj^,! ■ smo več krav, toda naenkrat nas je doletela n^ sreča. Krava je imela tele in je takoj po poroA,^ zbolela ter smo jo morali po treh dneh zakl^ Tele je kravo, ki Je ležala, sesalo le tri dni, (lr^; ge krave pa niso imele nič mleka, ker so bile vi! soko breje. Za tele je bilo zelo hudo. Nakar sejij se domislU in spravil tele h kozi. Ko je tele se- ' salo, je poMeknilo, da bi pilo lažje. Tako sem n^ . ral trikrat dnevno prijeti kozo, ker ko je tele butnilo, je kozo privzdigovalo za cel meter. Bilo i je spomladi in tako je bila koza na novi doji ■ saj je imela na dan po sedem litrov mleka, 'tj tudi pasla se je, kjer je hotela. Tako je koza ob- dojila tele, čeprav bolj skromno, kot bi to krava vendar je tele lepo zraslo. AVGUST ZALOŽNIK Loška gora 24, Zreče Pravijo sicer, da letošnje leto gobarjem nI bilo preveč naklonjeno, šele v zadn^ tednih je v gozdovih spet mogoče najti več gob. No, tale goban, na naši sliki, pa je dolgo čakal, da so ga našli. Prav blizu Sedlarjevega ga je pred dnevi našla Štefka Borovšak. In ko ga je doma položila na vago, je ta pokazala kar kilogram in 16 dekagramov. Lepa teža za slastnega jurčka kajne. Foto: B. Stamejčič LJUBEZEN PO SVETU OBREZANI SO HUJŠI Apsiki živijo na meji med Kameninom in Nige- rijo v Zahodni Afriki. To plema krepkih visokoras- lih črncev ima zelo stroge nenapisane zakone, proti katetrim se ni dobro pre- grešiti. Med drugim je prepovedano ifci v posteljo s fantom, ki še ni obrezan. To je tako hud prekršek, da ga mnoga dekleta, ki so to storila, plačajo tudi z življenjem. Nekoč so jih morda res ubili, danes pa jih izženejo in izgnancu, tudi danes, trda prede. No ttidd fantič, ki tvega ta prepovedan izlet v ljube- zensko dogodivščino, ne odnese cele kože. To zad- nje pa dobesedno. Med ce- remonijo, ki jo spremlja- jo plesd in seveda pitje ne- ke omamne pijače, pre- stopniku pred očmi celega plemena odrežejo kožico na -udu, prepucij po latin- sko .... ... In vendar tvegajo apsdšlia dekleta takšno kazen, tvegajo kot tvega- jo drugje ženske skok čez plot, ki tu z obrezanimi sploh ni greh. Zakaj? Zato, ker je znano, da obrezani sčasoma postaner jo manj občutljivi, težje vzdražljivi in tako ti ded- ci vzdržijo mnogo dJje kot neobrezani. Nadalje so obrezanoi manj nežni, bolj grobi in nasilni so. In ker so tudi črnke pripad- nice nežnega spola, si vča- sih za poslastico privošči- jo neobrezanega mladiča. No, včasih se iz takega prepovedanega ljubimka- nja izcimi tudi nosečnost, če ne poseže vmes oblast, ki pa ima po vaseh še vedno malo besede, takega otroka izpostavijo nekam, da umre. Nekoč so jih ubijali, kajti otrok neob- rezanega ne b: bil spo- soben za življenje. Na današnji sliki apsiško dekle PREBOLDSKI SPOPAD SUHI: DEBELI=800:40 Vsako leto na začetku sep- tembra pripravijo delavci tek- stilne industrije in Prebolda nogometno tekmo med debe- limi in suhimi. Tako je bilo tudi letos. Da se nogometaši ne bi preveč izčrpali, so jih na ig- rišče pripeljaU kar s traktor- jem. Hudič bi bil, če bi mo- rali debeli priti peš na prizo- rišče. Da o suhih sploh ne govorimo! Zaiadi slabotnosti, bi jih gledalci, ki se jih je mimogrede povedano zbralo kakih pet sto, verjetno za- stonj čakali. Za ilustracijo velja povedati tudi to, da so debeli tehtali skupaj osem- sto kilogramov, suhi pa ko- maj štiristo. Tekma je bila izredno razburljiva, saj je že na samem začetku padel pr- vi gol v korist slabotnejših. To je nekoga izmed debelih tako razjezilo, da je storil grobi prekršek nad enim iz- med igralcev suhih. Na po- moč je morala piiskočiti sa- nitetna ekipa z nosili in veli- ko injekcijo, s katero so po- nesrfečenemu vbrizgavali v usta konjak. Morda so prav zaradi tega p>otem še mnogi obležali in čakali na saniteto. Končno so tudi debeli priš- li na račun, kajti tik pred koncem prvega polčasa so izenačili rezultat. To je vra- tarja debelih tako razveseli- lo, da je celo vstal iz svoje- ga ležaJnika, na katerem je ležal pred golom ves čas tek- me ter pridno praznil zaboj piva. Na žalost se mu je to maščevalo v drugem polčasu, ko so suhi 2abili drugi gol in potem je rezultat ostal do konca tekme 2:1 za suhe. Če- stitamo! Pa na koncu še ugotovitev: Glavni sodnik, kakor tudi oba stranska, so bih izr^ pristranski, saj niti en« suhemu niso prisodili niiS nega kartona. Debelim pa' je to dogajalo skoraj vsaH drugo minuto. Da je bila tekma na vis« ravni, potrjujejo tudi dep va, da so si tekmo med ^ gimi ogledali tudi inženir V) do Gorišek, Franc J^ Venčeslav Satler in ^ ugledni gostje. Na sliki vratar »debeP med požrtvovahio akcijo. JANEZ VEDENU NOVI rKDJNLK - Ciiusuc oDCuisnU) vjrganizacij iociaiisutoe ffveze delovnega ijuostva Jeije L.aSl£o Siovensue Sentjui Šmarje pn Jeišac uq Z&iec - Ureonišrvo: Jeije Gregorčičeva 3 poštnj predaj 161; Naročnina m aglasi- ' V Kongresa lO — Glavni iD odgovortr urednik; Jože Vollana renničm urednik; Uragc Medvea - ftedaKcija; Milan Jure Krašovec Dominika Poš Milan Semčai Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič Zdenka Sr-opai Milenko Stra^ Tone V rabi. — Izhaja vsak čemeli — Izdaja ga COF »Deio« Ljut>ijana — Rokopisov oe vračamo — Cena P^ mezne številke 2 din - Celoletna oaročnma 75 din polletna 37 din. Tekoči račun 50102-G01-20012 CGP »DELO« Ljublja^'® Telet.. arednišTvo 223-Oit m »1-06 mali >gla3J m naročmne 228-00 ^