LETO III.
Kongresna izdaja.
LJUBLJANA, 6. JUNIJA 1926.
STEV. 24.
S»8?8
CELOLETNO'WH_<>0/2 A-
INOZEMiTVOlEDODATI bolTNINO/OOLAJI PO
CSNlKV/ POSAMEZNA Številka po diN i 50.
POJT. (EK. RAČ. 13.188
A
/A\
VREDNI$TVOINVPRAVA V VČITELISKI TIJKARNI/ ROKOPISI JE NEVRA-‘ VCA)0/AN0NIMNI DO-. ‘Pl Ji • JE • NE • PRIOBČV -k lElO/POjTNlNAPLA-P VCANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
=£
-jjfe
—n«.
Triumfi Orjune v Beogradu.
Nadvse uspela povorka. - Impozantni mitins pred Narodnim gledallStem. NI. Vel. Krallu v Topoli. Potek Konaresa.
Avdiienca pri
Umolknili so težki koraki 111 ar šivajočih orjunaških bataljonov, ki so kakor modra reka zalili ponosno Prestolico Jugoslavije. Beograd je gledal in doumeval silno veličino ene najdivnejših manifestacij jugo-slovenstva, ki je kakor glasen men-to zaklicala vsem. ki pod različnimi firmami še danes prodajajo v tej zemlji separatizem, da je dovelj tega in da se bliža dan plačila. »Or-juna«, ki je bila v računih in pojmovanju stoterih, ki se jim hoče biti krmarjem našega naroda, samo neznanka in neizvesna količina, je postala po tej svoji afirmaciji dela svojll sil enota, na katero mora računati i zadnji naš politični činitelj.
Vse do kongresa se je zbog raznih vzrokov zamoglo izpraševati, kolika je v bistvu sila in moč Orjune. kakšni so nameni in cilji te organizacije, ki veže toliko tisočev najboljših Jugoslovanov v svojih bataljonih. Vsled silnih in brezpri-memih napadov na Orjuno, ki so po svoji besnosti in globočini pre-Kašah celo najhujše napade v naših razrovanih političnih prilikah, so se celo za hip oddaljevali od Orjune ljudje, od kojih bi bilo to najmanj pričakovati. Narod pa je bil toliko zbegan, da je od daleč z naj-večjim nezaupanjem motril delovanje Orjune.
Navzlic vsemu temu pa je Orju-na v okoliščinah, ki bi razbile in uničile vsako drugo organizacijo, neustrašno in neizprosno hodila svojo trnjevo pot; stremeča vedno le naprej preko ovir do končne zmage. Delala je neumorno in tiho hrez barnumske reklame. Uspehi njenega premišljenega dela so nemalo pripomogli k sedanji konsolidaciji razmer, ki pa >0 še zdaleka ne zadovoljujejo. Težav tega dela ne more oceniti nihče, kdor ni stal sredi tistega dela kojega sad je bil tudi pohod divnih orjunaških bata-ljonov sestavljenih iz Jugoslovanov od Gospe Svete pa do Egejskega morja po beograjskih ulicah.
Bil pa je ta Kongres tudi bilanca njenega petletnega pozitivnega in dobrih rezultatov prepolnega dela. Predvsem je številčno stanje Orjune pokazalo to, kar smo mi doslej že vedno naglaševali. da je organizacija, na katero mora vsakdo računati. Orjuna je bila, ki je najuspešneje tolkla radičevce s tem, da se je navzlic najhujšemu odporu pola-, goma, a tem gotovejše zajedala v široke plasti hrvatskega naroda. Z nič manjšim uspehom ni vodila v Sloveniji borbe s klerikalci, ki imajo danes v njej svojega najopasnej-šega sovražnika. Bila se in zmagala je doslej še vedno povsodi tudi po ostalih delih naše domovine, kjer se je vršil boi med onimi, ki hočejo uničiti in razbiti to državo.
Kongres v Beogradu je dokazal, da je Orjuna na pravi poti in da za-inore biti popolnoma zadovoljna z dosedanjimi uspehi. Upravičena pa HmiUdi man] ozirati se z največ-
perspeM?e‘nM^(?n0„ltiin5nlenC
glede za končno in , LHi' h 'Z~
■ m „u!i , n oopolno dosego njenih velikih nalog j„
3(1. maj.
V prvih jutranjih urah so že pričeli prihajati posamezni oddelki udeležencev Kongresa vseli Orjun, ki so dali proti opoldnevu Beogradu že prve konture prihajajoče orjunaške vojske. Zbrana je bila že tudi večina Direktorijuma s predsednikom br. dr. Lj. Leontičem, ki
je reševala v svojih zadnjih sejah poslednja vprašanja tičoča se Kongresa. Teh sej se je udeležil tudi predsednik br. inž. Marko Kranjec. Vsled nerazumljivega zavlačevanja priprav za povorko je odredil nato Direktorijum, da prevzame komando nad celim sprevodom br. predsednik inž. Marko Kranjec. Ta se je lotil takoj z vso njemu lastno energijo vseh predpriprav in pripravil vse potrebno za veliko povorko.
Zvečer so se pripeljali že tudi prvi posebni vlaki iz Dalmacije, ki so pripeljali naravnost nepričakovano veliko maso Dalmatinskih Or-junašev.
Zbor akademskih Oijun.
Točno ob 20. uri je bil otvorjen
v dvorani »Urauije« veliki zbor vseh Akademskih Orjun. na katerem je podal smernice in naloge dela Akademskih Orjun predsednik Direktorijuma br. Lj. Leontič. Po njegovem z burnim odobravanjem sprejetem govoru je govorilo še več zastopnikov Akademskih klubov Orjune na vseh naših univerzah, ki so vsi povdarjali voljo in potrebo, da se omladina udejstvuje v Orjuni.
Podoknica in bakjjada.
Istočasno s tem slavnostnim zborovanjem Akademskih Orjun pa se je vršila tudi bakljada in podoknica kumu Oblastnega prapora Beograd br. profesorju Mile Pavloviču in kumu palilurskega prapora br. inž. Oberkneževiča. Bakljade in serenade se je udeležila tudi velika množica naroda, ki je klicala Naciji, Jugoslaviji, Edinstvu itd.
Po bakljadi je bil razhod. Beograd se je zavil v molk in nestrpno pričakoval jutra, v katerem bo Orjuna pokazala kaj je in kaj zmore.
31. maj.
Potovanje slovenskih Orjun.
Točno po danih navodilih so pričele prihajati v Ljubljano že v soboto, dne 30. maja prve čete Orjune. ki so se koncentrirale na letnem telovadišču Sokola Ljubljana. Vršil se je tu ponovni pregled vseh čet in preizkušnja izvežbanosti, nakar je sledil ob 13. uri skupni odhod na kolodvor.
Na kolodvoru se je med tem na-bi ala ze ogromna množica naroda in gostov, ki so se namenili posetiti zajedno z Orjuno Kongres v Beogradu. Spričo tega je bilo le z veliko težavo omogočeno komandantu transporta br. oblastnemu čelniku F. Kobcnzerju izvrišti redno vkrcanje čet in udeležnikov v posebni vlak. Vendar pa se je to vstopanje izvršilo navzlic temu še tako dobro. da je bil mogoč odhod vlaka točno ob 14. 'uri, kakor je bilo fiksirano. Med burnimi ovacijami je odvozil vlak proti Zalogu, aklami-ran in živo pozdravljali na celi poti vse do Zagreba. Prevzemajoč na vseh večjih postajah orjunaške čete so se te ovacije izpreminjale v pravcate manifestacije za Orjuno. Posebno oduševljene pa so bile v Zidanem mostu, kjer so se priključili transportu tudi skoro pol tisoča o roječi bataljoni mariborske oblanci na tče5u s Sv°jhn vodstvom in L okusno komando mariborskega^ oblastnega čelnika br. Frana Irgoliča. Nje manj pa tudi v Brežicah, kjer je narod obsipal četnike z vrtnicami in rožami.
Ovire na potu.
Vlak je vozil do Zagreba popolnoma točno in pravilno. Tu pa se je spričo najstrožje graje vrednega postopanja personala zagrebške direkcije pričela sabotaža, ki je Imela z vsemi sledečimi ji dogodki za posledico to, da je imel transport preko 6 ur zamude. Tej sabotaži pa je dajala moralno oporo tudi zagrebška direkcija, ki se Čuti menda državo v državi s tem, da je iz-premenila kot pobrzeni osebni vlak projektirani transport v navadni osebni vlak, ki se je ustavljal na sleherni postaji. Tako, da jo vozil ta transport vsega skupaj niti 200 km nič manj kakor 10 ur. Ustavljanje po Vi in po V2 ure sredi proge je postalo že kar uzuelno, tako. da ni vlak prevozil niti ene ure, da se ne bi vsaj enkrat ali dvakrat ustavil sredi proge.
Nevolja članstva in ostalih potnikov je bila spričo tega silna. Bati se ie bilo celo osebnega razračuna-vanja s sabotažerji, ki so bili vse preje kakor pa železničarji, ker so morali opetovano skrbeti za popravila naši člani odnosno godbeniki železničarske godbe.
Medtem, ko so bili Slovenci na potu tako krvavo maltretiram, pa so jih pričakovale v Beogradu dolge ure silne množice naroda. Prihajali so posebni vlaki Iz Hrvatske, Vojvodine, Južne in Severne Srbije. ki so privedli ogromne množice Orjunašev. Nikakor pa ni bilo mogoče pričakati prihoda posebnega vlaka iz Slovenije, s katerim je imelo priti jedro orjunaške vojske.
Vsled tega se je moral program, ki je bil izdelan za ta dan, močno izpremeniti. Tako tudi
razvitje praporov
Oblastnega odbora Beograd in Orjune Palilura.
Pred Voznesensko cerkvijo, kjer sta se imela izvršiti ta dva razvitja, se je nabralo že okoli 11. ure večina delegatov. Okoli govorniškega odra so se med tem zbrali, tudi zastavonoše vseh že prisotnih organizacij in vodstvo Orjune.
Po končani službi božji je stopil pred cerkev prota Milivojevič in izvršil obred blagoslovijenja barja-kov. Nato je nagovoril zbrano množico z lepim govorom o značaju Orjune in njenem porastu v šuma-diji, kjer so že tudi pričeli vihrati prvi ponosni prapori Orjune. Prapora sta prevzela za tem v svoje roke praporščaka po zaprisegi zvestobe.
Svečanost razvitja je zaključil br. predsednik dr. Lj. Leontič s pozdravom in pozivom n,a, vse orjunaške čete, da si vedno ohranijo za vzor čuvarje praporov, padle trboveljske heroje.
Od tu je odšla vsa množica in čete pred kolodvor, kjer je bil najavljen
prihod Slovencev
ob 12. uri. Zakasnil pa se je še za pol ure, ko je med frenetičnim pozdravljanjem privozi vlak na postajo. Po naglem izkrcanju so se slovenski bataljoni navzlic 24-urni vožnji in vsem preslanim naporom takoj uvrstili
v sprevod,
ki je marširal preko Sarajevske in Miloša Velikega ulice in od tu po drugorednih ulicah, ker g. notranji mlinister ni dovolil največje manifestacije za narodno in državno.
edinstvo po Terazijah in glavnih beograjskih ulicah.
Razpored povorke.
Povorka, broječa na tisoče Or-jumašev in Orjunašic, se ie pričela pomikati na znamenje komandanta br. inž. Marka Kranjca, točno ob
13.	uri popoldne. Na čelu te impozantne in nepregledne povorke je bila četa orjunaške konjenice pod poveljstvom br. Anastasijeviča. Tej četi je bila prideljena tudi ljubljanska fanfara, ki je ves čas pridno svirala. Za njo so korakali neosvo-bojeni bratje. Posebno številno so bili med njimi zastopani oni, ki ječe pod grškim jarmom. Ta skupina je nosila tudi štiri velike črne zastave z napisi; »Jugosloveni pod Italijo. Jugosloveni pod Grčijo, Jugosloveni pod Albanijo in Madžarsko«.
Tem je sledila četa sivolasih borcev izza vstaj v Hercegovini in Bosni s svojo starodavno in slavno zastavo, ki nas je spominjala onega, kojega ime nosi danes po nemarnem banda zelenčkov — Petra Mrkonjiča.
Za tem je sledila elitna železna četa ljubljanske oblasti, pod komando četnega komandirja br. Joče Lipovža, ki je čuvala cel gozd orjunaških praporov, izmed katerih so se najbolj odlikovali pio izdelavi in lepoti slovenski, posebno oni iz Maribora, Celja in Kranja.
Na čelu vodstva Orjune je nato korakal celokupni Direktorij in Glavni odbor z vsemi ostalimi odličnimi osebnostmi našega pokreta.
Bataljoni! Težki so koraki silnih bataljonov. Mračno resna so lica borcev. Kakor modra reka se vlivajo po beograjskih ulicah in vzbujajo v srcih vseh gledalcev spoštovanje pred to silno močjo, ki leži kakor akumulirana energija v teh železnih vrstah.
Na čelu vsem pa dika Orjune — slovenski bataljoni. Fantje izpod Triglava, junaki iz Rakeka, strumni Kranjčani, vrli Dolenjci, borci junaki prekaljeni v Trbovljah. Slavko Reja! Mariborski bataljon kakor brušen meč. gorje mu kdor se ga drzne lotiti. In potem še vsi ostali bore iz vseh strani Slovenije. Ponosno se vije Mariborski bataljonski prapor!
Sučunaška muzika igra neumorno in vzbuja s svojimi orjunaškimi kroji zanimanje vseh, kakor tudi dalmatinske Orjune. Ogorele in kot iz brona vlite postave. Sama moč in zdravje.
Zagrebška oblast. Na čelu ji koraka najhrabrejši Orjunaš, vitez železnega zmaja br. Bere Andjeli-novič. burno aklamtran in pozdrav-1 jan od vseh. Bataljoni uniformiranih članov, ki jasno pričajo, da ra-dičevstvo rapidno pada.
Vojvodina. Strumno in odločno stopajo dolge vrste sinov ravne Bačke in prebogatega Banata.
In končno Sumadinci, cvet in ponos naše bodoče vojske med brati Srbi.
Koncem vsakega bataljona pa še saniteta, ki je imela ta dan spričo silne vročine dosti posla z orne-moglimi članicami.
Domžalska godba. Za njimi vr ste članic v kroju. Tem so sledile nato narodne noše. ki so s svojimi pestrimi barvami zadivile ves Beograd. Posebno so ugajale krasne slovenske narodne noše. Nič manj efektne niso bile tudi noše dalmatinskih Zagorcev, Hercegovcev, Bosancev in Slovakov, ki so se v
svoji pestrosti prelivale v celo mavrico barv.
Članice v civilu, več sto po številu. in za njimi kaštelanska godba. Nato pa še nepregledne čete neuni-forminanih četnilkov iz vseh oblasti.
Končno zaključek sprevoda, ki so ga tvorili bataljoni Slovakov in Medžimurcev v narodnih nošah in zaključni polbataljon uniformiranih članov.
Povorka je bila vsepovsod po-zdravljana z glasnim ploskanjem in odobravanjem zbranega in opazujočega naroda.
Ponosna in svečana je bila slika te povorke, pravi izraz orjunaške ideologije. Kdor je gledal te divne nepretrgane vrste, polne dostojanstva in discipline, afirmirane v eni silni ideji — združiti pod svojimi ponosnimi prapori vso mlado generacijo jugoslovenskega naroda, je moral pripoznati, da je bodočnost samo orjunaška, ker ni je danes v tej zemlji niti organizacije niti partije, ki bi zamogla izvesti brez tuje pomoči kaj takega, kar je Orjuna s svojim Kongresom.
Miting.
Okoli treh popoldne se je ustavila povorka pred Kneževim spomenikom. kjer se ie vršil ob prisostvovanju tisočglavih množic eden najbolj uspelih mitingov v Beogradu.
Zborovalce Je pozdravil s svojim gromkim glasom br. predsednik inž. Radojlovič in predal nato besedo br. predsedniku dr. LJ. Lecn-tlču, ki je že takoj ob vstopu na balkon Narodnega gledališča žel burno odobravanje. Govoril je približno sledeče:
Orjunaši zdravo! Pozdravljeni vi vsi, ki ste prihiteli od vseh strani navzlic vsem silnim zaprekam in oviram danes v divno prestolico naše Jugoslavije. Pokazali ste. da znate odstranjevati vse ovire in da je ni sile, ki bi Vas zadrževala na Vašem silnem pohodu. Prišli ste, da poveste svetu, kaj smo, kaj hočemo in kaj zmoremo. Hoteli so nas zavreti na našem pohodu z vsemi mogočimi zaprekami in vendar »Evo nas Beograde!« (Burno odobravanje.)
Pozdravljeni bratje Slovenci, vi zvesti čuvarji Triglava in Snežni-kov. Povejte našemu narodu onkraj provizomih meja, da se Orjuna dobro zaveda svojih nalog in da ne bo mirovala preje, dokler se no bodo ustavili njeni bataljoni na bi' stri Soči in na mejah, ki so našel (Oduševljeno vzklikanje n e od rešenim bratom).
Razglasite pa tudi robovom po Korotanu in še neodrešenih delih' zelene Štajerske, da tudi nanje zra Orjuna s skrbnim očesom in da jih v slučaju sile ne bo nikdar pozabila.	'«
Orjuna pa se tudi klanja s tega mesta gigantskim mukam našega naroda v Istri in zarobljenem Kvar* neru. Obljublja pa tudi na tem mestu, da ne bo niti za hip počivala, dokler ne bodo potegnjene meje PO sredi modrega Jadrana, ki bodo po-, šteno in pravilno ograničile tudi gospodarstvo gospodov z one strani obale Adrije.	1
Pozdravljeni pa tudi Vi bratje, ki ječite še pod jarmom Madžaro* nov in Grkov.	;
Velika je že danes naša domovina, ni pa še popolna in celotna. Danes smo v centru Jugoslovenov* ki pa mora postati center Balkana, zakar je naš Beograd predistimran.
Odkrito prihajamo danes v Beograd s srcem v roki, ki ga nudimo bratski Šumadiji. Danes odstranja-mo za vedno z dnevnega reda vprašanje o narodnem edlnstvir. Kajti ta naš Kongres je klic vsem, da je edinstvo tu in da so zaman vsi poizkusi zaprečiti mu pot.
Orjuna je pripravljena na vse in ta Orjuna pozdravlja s tega mesta tudi Onega, ki ga ni med nami, ko-jega duša pa je z nami. Pozdravlja pa tudi našo viteško vojsko. Pozivam Te Orjuna. da zakličeš obema tema našima vzoroma trikratni jugoslovenski Zdavo!«
Za burnim aplavzom, ki se kar ni hotel poleči, ie pristopil k balkonu br. podpredsednik D'i rek tori ju-ina Niko Bartulovlč. ki je izvajal približno sledeče:
»Orjuna čestitam Ti na uspehu, da si navzlic vsem zaprekam, ki so jih stavili premišljeno na Tvojo pot nasprotniki Jugoslovenstva, zmagala in dosegla svoj največji uspeh. Pokazali smo danes v malem, kar bomo izvršili nekoč v velikem in da se pri tem ne strašimo niti največjih žrtev, ko se bo treba boriti za zmago domovine in naše velike ideje.
Nismo doživeli danes takega sprejema, kakor bi ga bili sicer, kar pa narod ni kriv. Krivi so oni, ki so pustili ta narod že naravnost brezupno čakati na prihod bratov Slovencev, ki so jih hote zadrževali na poti. Krivi pa so tudi oni, ki so mam ukazali manifestirali po drugorazrednih cestah proti čemur moramo s tega mesta kar najsve-čanejše protestirati.
Motijo pa se oni, ki mislijo, da poidemo zbog tega na stranpoti. Ostali bomo i v bodoče zbog vsem šikanam na naši poti za dobro države in za kralja. Borili se bomo i v bodoče kakor doslej proti vsem, ki hočejo z najrazličnejšimi pretvezami rušiti to državo. Skrbeli pa bomo, da se bo zbral pod našimi prapori i ves ostali jugoslovenski narod in v to ime dela in napredovanja Ti kličem Orjuna Zdravo!«
Kakor en mož je odgovorila ti-sočglava armada Zdravo, ki se je prelil v oduševljeno odobravanje.
Kot zadnji govornik je pozdravil zbor urednik »Južne Zvezde« Hadži Popovič imenom neosvobo-jenih bratov ob Egejskem morju.
Svečana seja Kongresa.
Svečana sela Kongresa.
Ob sedmi uri zvečer je bila otvorjena prva svečana seja Kongresa v dvonaini Doma kola srbskih sester. Predsednik dr. Lj. Leontfč je pozdravil prisotne goste, prečita! pozdravne brzojavke iz Amerike in vseh delov Jugoslavije. Poseben aplavz pa je žela brzojavka gosp. Frana Petrinoviča.
Po prečitanju brzojavk je bila stilizirana brzojavka na kraija in kraljico, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem.
'Pio končanem čitanju brzojavov je sledilo konstituiranje posameznih sekcij, s Čimer je bil zaključen dnevni red svečane seje.
Zabave.
Na čast gostom se je vršila nato na večer posebna svečana pred-
j .~iiri ~ virrrriiggriiir,!	w	*	r	i	mirTTTrnTrTuj«g
LISTEK.
Beograd.
»Vi vsi, ki ste šli no ulicah beograjskih, ali ste se spomnili na zgodovino, pokopano pod vami, ki se je budila iz stoletnih grobov pod vašimi koraki?
Kajti daleč je čas, ko se je bila razlila velika reka Donava po ravninah panonskih, noseča s seboj vodovje iz srca Evrope in je sprejela ob teh bregovih v objem bistrote-kočo Savo, prihajajočo izpod vrhov Triglavskih.
Kakor da je bilo usojeno, da se bodo razdelila ta pota sveta na vzhod in zapad, na sever in jug.
Kdo je bil tisti, ki je prvi stopil na breg in pogledal okrog, da tu stavi svoj dom in postane valov in bregov gospodar?
Molči zgodovina.
Pa so prišle legije rimske, noseče na valih zmagonosno oblast imperija, ki je padla pred njim afri-kanska obal in Grčija modra in slavna, in Galija hrabra, Hispanija zlata in Azije svet starodavni —* vse tja do germanskih in skitskih' rodov — ostal jim neznan je samo
stava v Narodnem gledališču. Tgrtail so Vojnovičevo: »Smrt majke Jo* govicev«.
Obenem pa so se vršile tudi še zabave in igranke v Uranlji to Bri-stolu, ki so izpadle kar najboljše. Veselo življenje Pia je bilo tudi v taboru, kjer je nastopil nočni mir šele v prvih jutranjih urah.
-fl •	••
1. junij.
Jutro.
Jedva se je svitalo, že 30 pričeli vstajati posamezni člani ter se. iz-prehajati po zeleni obali Save, nad kojo je ležala Še rahla, komaj vidna jutranja megla. V prvih žarkih vzhajajočega solnca so se odražale že tudi nejasne konture Beograda. Preko Save je prihajal lahen šum, ki je naznanjal, da se prestolica budi.
V taboru je zasviraia neumorna in požrtvovalna domžalska godba, ki je z našimi člani in članicami za-jedno res z naravnost občudovanja vredno discipliniranostjo in samo-žrtvovanjem prenesla vse neprijetnosti in težave, ki so jih doletele na tem Kongresu.
Po prečitanju dnevnega povelja, ki ga je izvršil komandant Savinjskega bataljona br. Z. Kož man, je odšlo članstvo k zajtrku in v mesto.
Vse članstvo pa ie bilo pod globokim dojmom spomina na tragični, a vendar slave polni 1. junij, ki mu je bil posvečen ta dan. Oblastni odbor Orjune Ljubljana ie namreč priredil v spomin in počast obletnice
parastos
v Voznesenski cerkvi za padlimi trboveljskimi heroji bratom Stankom, Francetom in Žarkom, kakor tudi za vsemi ostalimi žrtvami našega pokreta. ki so darovali v brez-primerni ljubezni do Ideje svoja mlada življenja na žrtvenik Nacije.
Mala, a neke posebne tihe pobožnosti polna Voznesenska cerkev se je pričela polniti že daleko pred napovedano uro. Globoko resni obrazi svetcev na ikoni so molče strmeli na vkorakajoče čete Orjune, ki so se kakor nepretrgan niz vitezov tvorile nezlomljivo verigo iz prostora miru in večnosti V življenja polni svet, dihajoč z vso silo nastajajočega velemesta okoli Voznesenske cerkve. Tegobe prepolna so bila srca borcev.
Vstopil je pred ikono sivolasi svečenik. Turobno je odjeknil od mračnih sten njegov vere in upanja prepolni klic: »Gospodin pomiluj,« ki je rezal v mlada srca, kakor žareči meč in se mešal s tiho in jedva slišno molitvijo dolgih mračnih kolon sodrugov in tovarišev pokojnih.
Po odpetem parastosu se Je obr’ nil na zbrane Orjunaše sivolasi prota in izpregovoril njim, kakor vsem ostalim navzočim globoko občuten govor, prepolen ljubezni do Učenika, kakor do naroda, ki je dete njegove neskončne modrosti iti kojega otroci France, Stanko in Žarko so postaji hlapci božji. V oeloti prinesemo v prihodnji številki ta govor, ki se je končal z besedami: »Bratje kojlh manom se danes spominjamo, so padli v borbi z 011I-
še Balkan in živel je v svoji svobodi ...
Prišli so od iuga čez naše gore, da osvoje si planjave panonske in mejnik zasade na stoku Danubija, Save...
Singidunum se zval je ta grad, ki se»x.lvignii takrat je na bregu, kjer sveti se Beograd naš.
Straža je bila tu gorenji Meziji in rimska legija je čuvala prehod in od tod	so	odhajale legije	naprej
na Balkan	in	na	ono stran,	od koder vodila	je	pot	na zapad.
Prišel	je	od	vzhoda naval in
mnoga mesta je razdejal pohod azi-jatskih hord. In Singidunum je raz-pal v prah in za njim ostal je sled za srednji vek, ki dobil Je ime »Alba graeca«. Kajti bel je bil vrh zelenili bregov in Carigrad grški je mislil, da je vladair niegov. Preslab je bil bastard dveh kultur, da bi obvladal tok teh dveh deročih rek iz daljnega mesta ob morju. Prišel je nov rod in zavzemal Balkan s svežo silo svoje mladosti; imenovali so se Sklabeni In Sorbi in Ven-di. In z njimi potikal se rod je pa-sjeglavcev avarskih; zasedli so rob nad bregovi vod in dve stoletji (7—9) so sedeli v Albi graeci. V sMetju ntai to, ki se piše deseto,
». . j.
mt mfa&tfittf »Ham!, Ičaterfti nalvli-ji cilj je rušenje te s tolikimi žrtvami priborjene države in v boju z onim! zaslepljenci, ki se bore z Or-juno zategadelj, ker mislijo, da s tem koristijo domovini. Večnaja pamjat: vsem od Stanka Žnideršiča. Fran-1 ceta šlajpaha, Žarka Boltavzarja, j Frana Slusa, Milana Crevara. Rade Filipoviča, Toge Radoičina. Mar-! tfoa Cičln - Salna, Avgusta Mlgiča. i Četniki stoje strumno, negibno v, globoki resnosti trdih mož. Sredi med njimi — br. Marko. Ni jih drugje, ki bi s tako globoko pijeteto čuvali spomin pokojnih. Iz množice je padel komaj slišen glas; »Strašna je ta organizacija, ki sloneča na delih in krvi preteklosti stremi v bodočnost In ki se ne zadovoljuje celo s temi dimenzijami, temveč ostaja zvezana v čudnih vezeh tudi z večnostjo.«
Med igranjem žalostink se Je božji hram počasi praznil.
Počast neznanemu vojaku.
V programu proslave za 1. junij je bila tudi počast enemu Izmed onih tisočerih legijonov, ki so s svojo krvjo gradili temelje naši Jugoslaviji. V ta namen je odšla posebna deputacija. sestoječa iz Orju-našev iz cele države že zgodaj v jutru na Avalo. Tam je položila na grob Neznanega vojaka krasen venec, spleten iz cvetja iz cele države. Ob tej priliki je nagovoril zbrane Orjunaše, ki so se pripeljali z vojaškimi avtomobili br. V. Oal-z i n j a. V svojem oduševljenem govoru se Je spominjal herojsko silnih podvigov vseh onih. ki so darovali svoja življenja na oltar Domovine in postavili s tem bodočim rodovom bliščeč zgled ljubezni m zvestobe do očetnjave in Nacije, da bi se ohranile pridobitve plačane s krvjo vseh naših palih. Poleg teh oficielnih zletov in ogledovanja tvomice piva Vaijfert, katerega se je udeležilo tudi večje število Slovencev, je napravilo vodstvo ljubljanske oblasti tudi še posebni
izlet v Zemun.
Odhod iz tabora je bil ob 16. uri popoldne z domžalsko godbo, ki je navzlic res silni vročini in dušečemu prahu neumorno svirala. V Zemunu je prihajajoče Orjunaše že pričakovala silna množica naroda, ki le oduševljeno pozdravljala prihajajoči orjunaški bataljon, katerega je vodil baonski komandir br. P. Robič. Pri vstopu v mesto je pozdravil v goste prihajajoče Orjunaše predsednik Orjune Zemun, ki je končal z besedami: »Srčno pozdravljeni in sprejeti na teh naših tleh. kjer se borita danes na življenje in smrt velikosrbski separatizem in jugoslovenski nacionalizem, kojega najzvestejši in najboljši čuvarji ste postali sedaj baš Vi bratje izpod sneženega Triglava!«
Po obhodu po mestu se ie podal bataljon v senčnati park, kjer je improvizirala godba promenadni koncert, kateremu je prisostvovala velika množica Zemunčanov. Na povabilo Zemunčanov so odšli nato vsi Orjunaši, kakor tudi godba na vrt restavracije »Belgrad«. kjer so gostoljubni Sremčani bogato pogostili četnike, kakor tudi godbo. Vr-
pridrli Bolgari barbarski od azijske reke so Volge, obvladali pleme slovansko in sedli na mesto Avarovna grad starodavni. Odšli so in spet je obvladal svet balkanskih naselbin car bizantinski; dve stoletji (11—12) je pošiljal sem kulturo mu tujo in last si lastil nad vero in srcem.
In spet se razlil je barbarski naval, Mongoli zavzeli so Albo grae-co. (1241—1242.)
A med tem je že rastel vladar iz domačega roda, zelenela je trta Nemanjičev in car Dušan Silni cvet stoletij je razširil oblast ob Donavi, Saivi in rastel je Beograd srbski. (14. stol.) Padlo je Kosovo, padli junaki so Lazarja carja in despoti Brankoviči so rešili del carstva, da so v Smederevu vladali kakor turški vazali. Takrat je zidala Jerina grad na Avali... Celjani so takrat dvigali glavo ponosno.
A niso jim dali Madžari. Zasedli so grad Beograd, da ga ubranijo Turkom in zapro vrata na Pešto. Ime so mu dali Nandor Fejčzvar... (L. 1433.)
Padli so Brankoviči, padlo je Smederovo, padli Celjani. In Sulejman sultan le nesel oblast in vero mahoma čez ves Balkan in 29. av>
stifo se je tudi več govorov, ki so se vsi izlivali v en skupen klic: »Živelo edinstvo. živela Nacija, živelo bratstvo in ljubezen med vsemi Jugosloveni!«
Navzlic temu pa je skušalo par predrznih fantalinov pripadajočih razbojniški bandi separatistov, ki nosijo v svojem imenu celo čestito ime »srbski«, motiti dobro razpoloženje. Uverili pa so se, da so pesti naših vrlih Gorenjcev trde in da so minuli časi. ko je smel pri nas ubijati in izzivati vsakdo, kdor je pripadal izvesni partiji. Prepričali pa so se o tem tudi orožniki, ki so skušali kriti pred zaslužnim plačilom te zelenčke. Zato so tudi radevolje prepustili nato ves teren Orjuni, kateri sta se najbrže zbog prijateljskih odnošajev naglo umeknila tudi g. dr. Korošec in sloviti Smodej, ki sta se. mudila istočasno v Zemunu...
Pri odhodu v Beograd so se ovacije Orjuni zopet spontano ponovile in se pretvorile v manifestacijo Jugoslovenstva, kakršne še Zemun ni imel prilike videti.
Odhod iz Beograda.
Kakor je bil discipliniran in v stroge potankosti izveden prihod; tako je bil izvršen z nič manjšo točnostjo tudi odhod iz Beograda. Vse tozadevne posle je vodil brat bataljonski komandant Slavo Š v a j-g e r, ki je bil tudi obenem komandant pri povratku čez celokupni transport. Vsled organizatorično-tehnične napake splitskega transporta in zlobe železničarjev pa je prišlo ob tej priliki do male kotraver-ze med Dalmatinci in Slovenci. Ne-sporazumljenje pa se je nato v obo” jestransko zadovoljstvo poravnalo, ko je vodstvo transporta slovenskih Orjun podelilo med posamezne organizacije številne Dalmatince, katere so izvesni krogi na beograjski Staniči najbrže kar mistiticirali s tem, da so jim kazali posebni vlak slovenskih Orjun, kot njim namenjeno garnituro. Dočim jih niso pustili vračati se z navadnimi osebnimi vlaki.
Vožnja pri povratku.
Omenili smo že preje težko stališče. ki ga je imelo vodstvo transporta pri vožni i v Beograd. Z isto pesmijo so menda mislili pričeti zopet pri povratku. Vsled energičnega in prav orjunažko odločnega nastopa pa je bil ta poizkus zatrt že takoj v kali. Bratje hrvatski železničarji so se v novi položaj naglo udali in pričeli voziti čisto točno po voznem redu tako, da je vlak prispel brez večje zamude v Zagreb. Pri tej priliki so se zopet izkazali z vzorno disciplino bratje četniki, posebno oni iz »železne čete«, ki so neumorno in z največjo točnostjo vršili svojo službo. V Zagrebu je ostalo par zamudnikov. Možje so namreč prevneto gasili svojo žejo in kot eksempel vsem ostalim ostali do prihodjega vlaka- v Zagrebu.
Do Zidanega mosta so se izkrcale Posavske Orjune med živahnim pozdravljanjem naroda, ki ni nič manj vneto pozdravljal posebnega vlaka, kakor pri odhodu.
V Zidanem mostu je sledil bratski razstanek od življenja in energi-
gusta leta 1521. je padel Beograd, da postane turška trdnjava. Pri padcu njegovem se je stresel krščanski svet. In šla je naprej povodenj osmanska do skrajnih mej — na Dunaj cesarski. Jan Sobieski je rešil babe in Švabe (1683.) in valila se je vojska premagana čez dežele ogrske. Šel je za njo Emanuel Bavarski in 1. 168S. zavzel Beograd. In šel je naprej v deželo srbsko —• dvignil se Srb je poln zavesti — propadel je švab in srbski rob plačeval je pomoč pod turškim mečem. (1690.)
L. 1717. je zavzel Beograd Evgen Savojski s četami jugoslovanskimi in pripojil na papirju severni del Srbije za nekaj časa k Avstriji (1718.-39.) V resnici so vladali Turki prej ko slej.
L. 1789. je zavzel Beograd general Laudon, Irec po rodu, s četami zbranimi po Liki in po vojni granici. Topove je meril Slovenec Vega, drugo so opraviti srbski begunci, zavzeli so trdnjavo zato, da so jo takoj nato Turkom vrnili.
L. 1806. je zavzel Beograd Ka-radžordže s svojo vojsko, ki je že od 1. 1804. dvignil na boj srbski narod za svobodo in ga vodil 10 let, dokler mu niso evropski diplomati
je polnih mariborskih četnikov in ostalih bratov in sester iz mariboiv ske oblasti.
V Ljubljani je prihajajoče Orjunaše pozdravila večja množica prijateljev in somišljenikov. Žalibog pa je zamudil posebni vlak zveze z ostal-mi vlaki. Odpeljati so se mogli takoj samo četniki junaškega Snež-< niškega baona in naši vrli Gorenjci; ostali bratje pa so morali prenesti še zadnjo neprijetnost, čakati trudni in izmučeni dolge ure na ugodno zvezo. Dočim pa so morali celo bratje, ki se nahajajo ob kamniški progi, kakor tudi godba peš domov.
Rezultata in uspehov Kongresa danes ne moremo oceniti še niti z daleka, ker nam je še vse preblizu. Eno pa moremo deducirati že sedaj na podlagi doslej znanih dejstev, da je bil največji dokaz nezlomljive energije in naravnost neizmerne ja-čine volje, ki se nahaja v Orjuni. Za slovenske Orjune pa je bil tudi1 dobro prestani izpit, na katerem so z malimi napakami uspešno izvršilo nalogo, ki je porok, da bodo lahko uspešno in dobro izvršile v doglednem času tudi naloge z doslej komaj sluteno historično važnostjo. Samo po sebi umevno pa je seveda, da jih pridobljeni uspehi niti z daleka ne smejo zadovoljiti, temveč, da morajo vedno naprej nepretrgano kakor veriga nadaljevati svoje veliko delo prerojenja našega naroda in pripravljanja za bodoče velike naloge. Da pa bodo to delo i v resnici vršile, za to pa je najboljši porok sedanji duh, ki jih pronica in naš Marko, ki lih bo i v bodoče vodil do novih uspehov in novih triumfov.
Predstavniki Oijune pri Kralju.
Po svečani otvoritvi Kongresa vseh Orjun na nedeljo dne 31. maja bi se imelo vršiti v ponedeljek dne 1. junija redno zasedanje Kon-< gresa v plenumu in v vseh pododborih po že v naprej določenem programu. V nedeljo zvečer pa je sprejel Direktorij nujno brzojavko iz Topole, v kateri ie izrazil kralj željo, da sprejme v ponedeljek zjutraj deputadjo Orjune. ki ie naznai
nil a željo, da odide v Top ol o in da se pokloni kralju.
Radi tega je bil Direktorii prisi« ljen prestaviti pričetek rednega zasedanja Kongresa na 6. uro v po-< nedeljek zvečer.
Delegacija Orjune je odpotovala v Topolo v ponedeljek zjutraj. Tvo" rili so jo bratje predsednik Direk-torijuma in Glavnega odbora dr. l.j. Leontič, podpredsednik. Niko Bartulovič, tajnik dr. Vijo Krstuio-vič in blagajnik Jerko Culic. Poleg teh pa še predsedniki posameznih Oblastnih odborov, in sicer inž. Čavljina z& Zagreb, trgovec Damic za Sarajevo, industrijalec Kovačevič za Novi Sad, Marko Nani za Split, Reljič za Bitolj, dr. Žnuderl in br. dr. Cazafura za Maribor.
S to deputacijo je odpotovalo skupaj tudi več sto Orjunašev, ki so se šli poklonit grobu kralja Petra Osloboditelja na Oplencu, kjer so skupno z Direktorijem položili krasen venec spleten iz cvetja iz vse države. Ob tej priliki je imel
vzeli, kar je priboril srbski meč. Beograd je ostal turška trdnjava v. malem delu osvobojene Srbije. Zvaii so »a Dar ul Džihad. t. j. kraj verske vojne.
Rastla je mlada Srbija v krvi in znoju — Turki so vladali po mestih in 1. 1862. je zadnjič turški paša iz trdnjave bombardiral srbsko mesto Beograd.
L. 1867. so Turki odšli iz beograjske trdnjave. L. 1904. ie bil v njem kronan kralj Peter. L. 1914. je podaril Potiorek Beograd avstrijskemu cesarju v dar za 2. december. Zato je bil neusmiljeno tepen od Boga in ljudi.
L. 1915. je padel Beograd kot žrtev bratskega izdajstva. In z njim so padali tisoči našega naroda.
L. 1918. je postal prestolica velike države, da postane gospodar. Balkana.
Parabola.
Oslu so rekli, da je osel. Osel je bil užaljen in je rekel, da ni osel. Da bi se stvar razjasnila, je podal interpelacijo na živalsko skupščino. Tam se je stvar obravnavala po vseh pravilih poslovnika.
tudi preds. br. dr. Leontič lep nagovor.	.
Delegacijo so pričakovali v Arandjelovcu dvorski avtomobil, s katerimi se je odpeljala v Topdo, kjer jo je sprejel ob 2. m poi zelo prijazno in lepo prvi kraljevi adjutant, general Hadžič. Z njun je nato odšla vsa deputacija h kralju, ki je ostal z njo v daljšem razgovoru. Posamezne člane delegacije je predstavil kralju predsednik beograjskega Oblastnega odbora br. inž. Miloš Radojlovič. Kralj se je zelo zanimal za naš pokret. Posebej je še naglašal ponovno, da mu je program Orjune poznan prav dobro. Po avdijenci je povabil kralj delegacijo na zakusko, pri kateri mu Je delegacija predala pred kratkim izdano knjigo br. Niko Bartuloviča: »Od revolucionarne omladine do Orjune«.
Na to so še pozdravili delegati prestolonaslednika Petra, ki se je mudil na vrtu.
2» ••
• junij.
Poročilo Direktorijuma o
delu v preteklem letu.
V pričetku rednega zasedanja Kongresa v torek zjutraj ob 9. uri je pozdravil vse delegate imenom. Udruženja rezervnih Častnikov in borcev g. Milan Radosavljevič. Nato se je začela obravnavati prva točka dnevnega reda: Referat predsednika Direktorijuma.
Predsednik dr. Lj. Leontič se je Prvo zahvalil g. Radosavljeviču za pozdrave onih, ki so uresničili naš nacionahw sen. Nato Da »e prešel v jedro samo.
Orjuna le od lanskega kongresa
pa do letos dosegla cel niz lepih uspehov, najsi pa ti niti z daleka ne izpolnjujejo vseh nad, ki smo jih imeli. Na kongresu se mnogo govori o političnih vprašanjih, do-čim se navadno zapostavljajo fi-anena vprašanja. Lansko leto so fzaS P°samezni Oblastni od* lPi„' n^a, J?0^0 v teku prihodnjega leta poslali za vzdrževanje Direk-
nno ‘ nieSlle vsote 06 20000 do 30.000 Din letno. Vendar pa ni
drza.a svojih obetov nobena organizacija razven Ljubljanske. Osta-lini pa je bilo ba§ nasprotno treba pomagati še s pomočjo financ Di-
rektorijuma. Zbog tega in radi dol-kov, ki so znašali preko 100.000 Din je moral poiskati Direktorij vir dohodkov drugje. Za uspeh pri tem se mora zahvaliti v prvi vrsti gospodoma Franu Petrinoviču in Paški Baburici. Od poedhrih organizacij je pokazala največ dela Slovenija. V Hrvatski in Vojvodini se je moral boriti pokret z mnogimi težkočami. Padiale so celo žrtve. V Dalmaciji je bilo doseženih sicer precej uspehov, vendar pa še z da-leka nc toliko, kakor bi bilo pričakovati spričo lahkega terema Pohvaliti pa je potreba na tem mestu posebno delo Kranjca, Jevdjeviča in Reljiča.
Po predsednikovem referatu se je vnela živahna diskusija, v katero so posegli bratje Jevdjevič, Kendulič in drugi o političnem sta-
Su rjune‘ Debata J'e bila kakor sploh vse orjunaške, zelo živa in odločna, vsled Česar « kfi.fPH cu__<r?sar_so videli ne-
ze
^erf naSI	"	?em
Osel je trdil, da ni osel, ker si
je privzel jugoslovensko ime.
> Torej magarac,« se je slišal medklic iz množice.
»To še manj,« je razlagal osel, >kajti ravno ime osel dokazuje, da spadam k zapadni kulturi, kjer se ta beseda nahaja pri sosednih narodih v podobni obliki: asinus, asino, nsel m je to najlepši dokaz samoniklosti naše kulture, ki nima nič skupnega z onim delom sveta, kjer živi magarac. Lahko bi vam dokazal temeljite razlike med obema Pasmama...«
v Dr a	kako naj te Imenujemo?« je
le. la
priznavaš, da n°n J" p0pu pop- Sam tvoje pleme to ime.«V tv°j'11 krajih
Osel je bil v zadretti
je, da so nekateri n(eKivi ze govorili s človeškim glasom, da je po svetovnem prevratu skušal tudi on zatajiti svojo preteklost in da je hotel zato izpremeniti svoje ime.
»Res je,« je rekel, »da imenujejo pri nas ljudje tako žival, ki ima dolga ušesa, sivo dlako, črno porto »a hrbtu, rigajoč glas itd. — osel. kes. jg, da je ta žival nekoliko za-
prvl alarm za razpad Orjune, ki bi bil menda marsikomu.prav po volil
Za Direktorij je odgovarjal brat Niko Baj-tuJovič, ki je naglašal, da da ie Orjuna storila vse, da gotova mesta pravilno doumejo naloge in cilje Orjune, ako se ji tega ni posrečilo, tako kakor bi bilo sicer želeti, ni baš kriva ona sama. Saj je bilo potreba že naravnost silno mnoge muke, da smo dobili dovoljenje za Kongres, dočim ni bilo mogoč© pod nobenim pogojem dobiti dovoljenja za manifestacijo mimo Dvora. Zato je zaenkrat prva dolžnost Orjune, da se okrepi in kar najbolj ojači. Razlike, ki se Še morebiti porajajo v njej, zdalcka niso načelne. Posamezne grupe v njej se razlikujejo samo v tem. da smatraja, da bolje služi jugosloven-ski ideologiji ena, ali pa zopet druga partla.
Na predlog br. predsednika inž. Kranjca je bila zatem ta debata prekinjena in seja preloženia na popoldne.	■	'	.	v
Popoldansko zasedanje.
Na popoldanskem zasedanju je prečital glavni tajnik br. Krstulo-vič poročilo o političnem delu Orjune. iz katerega posnemamo y glavnem: •
Politično je bila vodena Orjuna z ozirom na posamezne obstoječe politične situacije. Vedno pa je bila iznad in nad partijami. Ob priliki premen v vladi se je bilo vršilo vsega pet sej Glavnega odbora. Po vsaki seji je bila objavljena posebna resolucija Orjune, v kateri smo Izrazili naše stališče napram tedanjim političnim prilikam. V teku prošlejra leta se je vršalo več večjih prireditev, med njimi Vidovdan v Ljubljani, Zlet v Novem Sadu, Mariborski zlet in še velike prireditve ob desetletnici smrti Oavrila Prinčipa. Dalje je Orjuna proslavila desetletnico smrti velikega jugo-stovenskega Ideologa Skerliča. Udeležila se je tudi pogreba Alekse Šantiča in Velikega mitinga Narodne obrane v Skoplju.
Orjuna je imela tri svoja glasila: »Pobedo«. »Vidovdan« in »Or-juno«.
Nato je poročal še o številčnem stanju Orjune in jačini njenih čet.
Po odobrenju tajnikovega poročila je precHairal br. Jevdjevič, da
se nadaljuje debata o političnem zadržanju Orjune. Njegov predlog pa je bil z večino glasov odbit, nakar je zapustH skupaj s predsednikom Cavljino sejo, v čemur so videli maši politikastri že definitivni razpad Orjune. Oba pa sta se naslednje seje že zopet udeležila in s tein najlepše demantirala zlobne in izmišljene vesti o posledicah njunega eksodusa.
Vsled nenadne odsotnosti brata Jerka Čuliča je čital nato poročilo glavnega blagajnika Direktorijuma sam predsednik br. dr. Lj. Leontič.
O
V' L * J & A N A
Q
PLAČILA ZA □ L E K E DAJE
RRHATOVIC
bita, trmasta m simbol neumnosti, kar je prišlo celo v pregovor. Res je. da sem tudi jaz tak ...«
»Torej je tudi res. da si osel,« je rekel predsednik.
»Ne, gospoda, je ugovarjal osel, »to ime je zame žaljivo in ker živimo v kulturni državi, prosim da me imenujete z drugim imenom.«
Nastala je velika debata, kako bi se rešilo to vprašanje (kajti v tisti deželi je bilo največ debat za vprašanja, ki niso bila vprašanja). Sklenili so torej, da bodo priznali oslu novo ime. n. pr. sivček. bošček ali kaj podobnega. Zaradi jasnosti je nekdo predlagal naslov: sivodla-kasti dolgouhi rigajoči četverono-žec. kar se ie zdelo drugim nekoliko predolgo. Tudi je nekdo ugovarjal. da manjka v tej definiciji beseda »prcžvekovavec«, ki je nujno potrebna za natančnejšo določbo oslovskega rodu, drugi pa So ugovarjali, da bi bila pri tem mnogo važna beseda kopitar, češ. da
in nI,uVek0Vavci ^eIe v kopitarje Pl	uf' Po pravil'h moderne-
i	x0f,na^.UJ'e	naslove	samo
z začetnimi črkami, da se no izgubi preveč dragocenega časa, so nekateri predlagali ime: Sidoričcpreixr,
Iz poročila je razvldetf, da je potrosil za Kongres v Beogradu samo Direktorij okoli 260.000 Din.
Poročilo blagajnika je bilo brez nadalnjega sprejeto. Nato je bil izrečen celokupnemu Direktoriju ab-solutorij za njegovo poslovanje.
3*	••
• junij.
Politična ideologija Orjune
in volitve Direktorija.
Kakor prejšnji dan je tudi v sredo nadaljeval Kongres vse svoje delo z največjo energijo. Na dopoldanski seji so bila podana tajna poročila o stanju naših akcijskih čet, ki so pokazala, da stopa Orjuna v tej smeri popolnoma po pravilni, že davno v naprej ji začrtani liniji. Soglasno so bili sprejeti tudi vsi predlogi slovenskih Orjun. ti-čoči se organizacije orjunaške vojske.
Po končanem referatu o stanju akcijskih čet je referiral br. Niko Bartulovič o politični ideologiji Orjune. V glavnem je rekel sledeče:
»Mi vsi soglašamo v glavnih točkah naše ideologije. Vsi smo integralni Jugosloveni in odločni pro-tivniki vsakega separatizma. Moremo se spričo tega razlikovati edi-no-Ie po tem, s kakega stališča gledamo na to. v koliko se katera politična partija približuje orjunaškl ideologiji. Orjuni ni potreba, da bi se vezala na katerokoli sedanjih političnih partij. Vendar Pa to zopet ne pomeni tega, da bi ne mogla v izvesnem momentu delati z eno ali z drugo grupo, ali dane bi smeli misliti, da je ddo ene boljše od druge.
Nismo privrženci demagoške demokracije. Da pridemo do našega cilja, nam preostajati samo dve poti; oborožena sila ali pa parlamentarna pot. Naglasil sem na lanskem kongresu, kako ie Mussolini rešil Italijo od razsula. Pri nas so drugačne prilike, kakor v Italiji. Ostane nam, da mirnim potem ustvarimo to kar želimo, vendar pa ta mirni način ni, da bi moral biti absolutno miren. Akcijske čete morajo biti pripravljene na vse. Mi ne moremo čakati, da bi bila večina za j*as. Naša moč mora sloneti na tem. kar je v narodu najboljšega. Zato pa je potreba zopet delati, da bodo najboljši pri nas. Kadar bomo prišli do moči se ne bomo razlikovali po mišljenju. Tedaj se ne ho več govorilo, da smo pristaši ene ali druge stranke, temveč bo ena ali druga strcrcka pristašica Orjune.«
Referat br. Bartuloviča je izzval živahno diskusijo. Vsi govorniki pa so se v glavnem strinjali z referentom. Nakar je predsednik dr. Ljubo Leontič prečital projekt programa Orjune, ki je bil v načelu sprejet in vrnjen nato Direktoriju-mu, da ga na seji Glavnega odbora Izdela v vseli potankostih. Glavna načela tega program so: Orjuna je za jugoslovenstvo, za ediustvo in za monarhijo.
Ker je bil s tem izčrpan dnevni red Kongresa, se je prešlo na volitev Direktorijuma. V Dircktorijum so bili izvoljeni sledeči bratje: Dr. Lj. Leontič, Niko Bartulovič! Jerko Culič, Ciro C;čin-Sain, Ldo BuLat, Jerko Matošič in Mirko Korolija. ■
kar so drugi ovrgli, češ, da je svoj čas osel hotel biti eseles in da je to krajše in prikladncjšc ime. Osel pa s tem ni bil zadovoljen, ampak je zahteval, da se mu pusti jugoslovensko ime. kakor si ga je izbral Po svetovnem prevratu, seveda s posebno pripombo, da ni Jugoslo-ven. Dasi ni te njegove modrosti, ki jo je on krstil z besedo »politika«, nihče razumel, so vendar vsi pristali na to. da oslu ne bodo več rekli osel, ako se mu zdi to žaljivo, kajti mislili so, da se je res tudi notranje izpremenil.
V tem pa je °scl zarigal — in vsa skupščina se je zasmejala.
In poseben odsek, ki mu je bila ta zadeva prepuščena v odločitev, (takih odsekov ie v tisti deželi zelo mnogo) je sklenil, da ni razloga iz-preminjati ime, ako se ni izpreme-nilo nič druzega. Ako pa se kdo svojega imena sramuje, naj izpre-meni samega sebe. kajti ime je kakor tista oslovska senca, za katero so se pravdali v slavni Abderi.
Votfgiii papir za m i?ZD!D?!eva!ne n^arati. THE REX O., Ljub! ju na.
1. junij v Ljubljani.
kolone in delali dobičkanosne kup* čije s posebnimi izdajami.
Navzlic temu pa se ie zbrala 1. junija na poziv Oblastnega tajnika velika množica naroda, ki se je poklonila manom padlih junakov. Ob' tej priliki ie govoril tudi politični tajnik ljuhljanskega Oblastnega odbora br. Vladimir Levstik, ki je s svojim krasnim govorom globoko presunil vse navzoče. Po govoru je položila na gomile lep venec Orju* na St. Jakob-KrakovoTrnovo. kakor tudi Uredništvo in Uprava »Orjune«.
Obenem pa ste se vršili zjutraj tudi maši zadušnici za padlimi trboveljskimi junaki v trnovski in žargonski cerkvi. Zadušnic se je udeležilo tudi večje število naših člamov.
Ni ga menda bolj zanikernega mesta na svetu, ki bi tako naglo pozabil svojih zaslužnih in velikih pokojnikov, kakor Ljubljana. Saj pos avlja skoro že 18 let skromen zdavnaj izdelani spomenik Lundru in Adamiču, ki menda ne bo še tako dolgo postavljen, dokler ne bodo poprijele za delo žuljave roke naših četnikov O vojaških grobovih pa da niti ne govorimo.
Tako je tudi skoraj pozabila tri presvetle grobove trboveljskih žrtev, okoli katerih se je pred letom dni zbirala cela Ljubljana. Saj niso imeli vsi oficielni listi niti par vrstic prostora, da bi se spomnili tega tragičnega dogodka, radi katerega so še pred letom dni polnili kar cele
Hlapci.
Usta naših Sovenoborcev so vedno polna hvalisanja slovenskega ljudstva in njegovih tisočerih vrlin, ki jih tu ne bomo reproducirali. Saj je pravzaprav vse politično udejstvovanje teh mož eno samo nepre* trgano poštenjakov nevredno laskanje masam, ki jih kujejo z vsemi njihovimi napakami in dobrinami v nebo ter jih na ta način zavajajo v nečimernost in samoljublje. In kaj je vendar na vsem tem hvalisanju resničnega in upravičenega?
Po Koroškem plebiscitu je nekje izrekel nekdo o našcin ljudstvu sodbo, ki je bila ostra, toda upravičena. Podle so besede: »Robske duše«, ki so bile tedaj in še danes več kakor zaslužene. Kajti samo bežen pogled po očetov naših delih nas pouči, da se zamore slovensko zgodovino, vse od trenutka odkar je izdihnil na bojišču naš zadnji boritelj za narodno in kulturno svobodo, pa do koroških bojev, nazvati — doba brezpogojnega hlapčevanja.
Upali smo ob dnevih prevrata, ko so padli zadnji ostanki nekdanjega fevdnega gospodarstva tujcev, da bo zasinil tudi v tem pogledu našemu ljudstvu boljši dan. Upa. nje pa je bilo nezmiselno, ker so se izpremenili samo naslovi vladajočih. Politične nadvlade danes ne izvršujejo več nad narodom avstrijski fevdalci, dunajski generali, temveč njih pritajeni komplici — naši vrli klerikalci.
Veruj, ubogaj in dajaj! To so danes zapovedi, ki jih mora dobro slovensko ljudstvo iz dneva v dan izpolnjevati in molče vršiti. Tisoč let robovanja mu je prešlo že tako v kri, da danes smatra za nekako samoposebi umevno dolžnost, služiti drugim kot orožje za njih sebične namere. Skoro, da že ne more več doumeti naš človek, da je
tudi on uboga in od vseh v svojih bridkosti in težavah zapuščena para tudi človek, ki ima pravico in dolžnost živeti sam od izdelkov, svojega dela in po načelih, ki mu jih daje njegova samobitna prosta volja in razum. V dolgih epehah suženjstva se je hlapčevstva že tako privadil, da misli edino le na to. kako bi kar najbolje Izpolnjeval zapovedi onih, ki imajo nad njim moč in oblast. In tako so ostali r.t,ši ljudje do danes hlapci, ki vidijo svojo žlvljensko nalogo v medsebojnem tekmovanju za nadaljevanje v hlapčevanju.
Z hlapčevstvom pa se lahko pznači tudi našo oficlelno politiko, ki ima v bistvu samo en cilj: napraviti našega človeka za dobrega in »osluSnega hlapca. Saj vidijo naše stranke glavno svojo nalogo v tem, c|a hite zagotavljati venomer svojo zvestobo, vernost in lojalnost ter da se bore samo zato, da bi postale v Sloveniji v dogledni dobi najvišji hlapec pa najsi bi že potem služile alfi ali omegi.
Proti temu hlapčevskemu duhu v našem narodu je nastopila prva odkrito in z vso doslednostjo — Orjuna, ki je prva v tej zemlji pri« čela navajati narod k samostojnemu mišljenju in delu. S svojimi velikimi idejami je pričela prva navajati narod iz dosedanje povojne dekadence k novemu, svobodnemu življenju.
Hlapčevstvo in svoboda cele Nacije sta bila doslei še vedno v, trdi in neizprosni borbi, v kateri se dasta edino izravnati. Zmagalo pa bo v tem boju samo ono, kar ie po*-šteno, zdravo, zvišeno in pravno opravičeno. Da pa bo ta zmaga čim sijajnejša in popolnejša, zato pa bo poskrbela že tudi Orjuna.
Opasna praksa.
»Dokler ostane sedanja vlada. ostanem tudi jaz, če akte rešim ali ne. ko odide ta, odidem tudi jaz, tudi če rešim vse. Ceinti bi jih to-rei reševal?«
Tako približno se je izrazil nek uradnik ministrstva za časa zadnje homogene radikalne vlade in s tem svojim nenavadnim poštenjem odkril resnični in pravi vzrok, zakaj je javnost nasprotna beograjskemu centralizmu. Ni kriv tega nasprot-stva torej cefltraJižSip, ki ie ravflp.
tako nedolžen sistem kakor decen-tralizem — kriva je žalostna praksa »uradniških garnitur«, ki smo jo podedovali po predvojni mali Srbiji. Ta praksa je napravila v naši državi že obilo zla in kakor izgle-da, se to zlo še ne misli odstraniti, ampak se skuša uvesti tudi še tam, kjer ga doslej ni bilo ali pa je bHo le pojav redkih posameznih slučajev. .
Kot nacionalisti, ki nam je prva stvar blagor in razvoj našega naroda in naše države, smo si ir .'d
Stran 4.
'1 11^———m—MBK!Ba53f3MBP83mt——Bggg35jt3WaBB3PC
drugim postavili v program tudi zasledovanje vseh javnih dogodkov in dolžnost kritike. Kdorkoli stori dobro, ga pohvalimo, kdorkoli stori zlo, ga grajamo; zato tudi spričo prakse, ki se zadnje čase uviaja s preganjanjem uradnikov, posebno učiteljev in profesorjev, ki so slučajno drugega strankarskega mišljenja kakor sedanji režim, absolutno ne moremo molčati. Mi smo, to naglašamo posebno, daleč od tega, da bi zagovarjali gotove prizadete gospode, posebno one, ki so se če-sto postavili tudi proti Orjuni. poslužujoč se onih podlih laži, ki so zrastle na gnojiščih njihovih strank, gre pa nam za princip in zato teh persekucij ne odobravamo, ker so kvarne in opasne. Izgovor, da so tudi drugi režimi zagrešili podobne slučaje, ni izgovor, ampak samo še večja potrditev nepravilnosti postopanja.
Naše mišljenje je. da bodi državni nameščenec gmotno in moralno os?gunsin ter prost vsakega strankarskega pritiska, obenem pa pošten, vesten in priden. Če uradnik vestno vrši svoje delo in skrbi za prospeh svojega urada ali šole, potem ga nima nihče pravice preganjati, tudi če je nasprotnega strankarskega prepričanja in to vse dotlej, dopler pušča to svoje prepričanje pri vstopu v urad ali v šodo — zunaj. Če vnaša to prepričanje tudi v urad ali v šolo, potem se pregreši proti zakonu in ta odreja za teke grehe disciplinarno postopanje, če to postopanje greh dokaže, mora slediti kazen, ker to zahtevajo ne morda strankarski interesi, ampak interesi države in naroda! Izjemo dopuščamo samo pri najvišjih izrecno političnih uradnikih, n. pr. velikih županih, nikakor pa ne pri neznatnih uradnikih, učiteljih in profesorjih. To je naše principi.ielno stališče, ki nam ga narekuje interes našega narodnega in državnega razvoja.
»P K 3 u N
Kakor hitro se ta princip kršf, pade sigurnost uradnega dela. pade zaupanje v državno upravo in pri nerazsodnih, ki uprave in vlade ne znajo ločiti od države — tudi v tol Posledica je demonalizacija, kateri sledi depatrijotizacija in denacionalizacija naroda in obča zmeda, če se ta oprasni sistem definitivno uvede, potem bodo prej ali slej prišli na vrsto vsi državni uradniki in nameščenci, naj bodo kateregakoli strankarskega prepričanja, kajti tiste, kateri danes preganjajo radi strankarskih interesov druge, bodo jutri, ko se režim menja, preganjali današnji preganjanci. Potem bo pri" šlo sploh tako daleč, da za name-ščenje in napredovanje ne bo merodajna sposobnost, vestnost in pridnost — ampak strankarska pripadnost. Kam nas to privede dokazuje uvodna izjava beograjskega radikalnega uradnika! Skrajno kvarno le pa tudi sploh vsako premeščanje učiteljev in profesorjev sredi ali celo koncem šolskega leta. Kvarno za mladino, ki vsled spreminjanja učiteljev trpi pri pouku in napredovanju. Pri nas pa je letos nastala praksa, da se učitelji premeščajo kakor postni uradniki. Nek naš član je bil tekom letošnjega šolskega leta trikrat premeščen — koliko je naučil svoje otroke sodi lahko tudi lajik in ni trebas, da je človek za to strokovnjak.
Povdarjamo še enkrat: pretne-ščanih učiteljev in profesorjev ne zagovarjamo, vemo pa. da se njihove premestitve niso izvršile niti iz službene potrebe, niti iz disciplinarnih vzrokov. Iskreno in globoko pa tudi dvomimo, da bi to premeščanje strankam, katerim pripadajo, kaj škodovalo, ali pa nasprotno komu kiaj koristilo. Z opasno prakso, ki se zadnje čase uvaja pri nas. je treba prenehati dokler se ne razdivja do vseh kvarnih oblik, ki jih lahko zavzame; in to takoj! To smo hoteli povedati brez obzira na levo in desno in smo tudi povedali.
Orjuna v Šumadifi.
Da tudi naši vrli Šumadijci ne držijo križem rok, je razvidno iz sledečega poročila, katerega posnemamo po članku v eni Izmed zadnjih številk »Pobede«.
V nedeljo 26. aprila je imela Orjuna Leskovac svoj redni obča! zbor. na katerega je prihitel br. Uroš Bijelič, kot zastopnik beograjskega Oblastnega odbora. Občnemu zboru ie prisostvovalo nad 200 članov. Po voiitvi novega odbora so se udeležili diskuzije vsi člani organizacije, med katerimi se nahajajo stari borci iz topliškega ustan-ka, četniki junaškega vojvode Pe-čanca in vojvode Vuka, ginjeni videč, da se okoli njih zbira mlad naraščaj, navdušen z junaštvom nedavne prošlosti in pripravljen, da jim potom jugoslovenstva sledi.
Posebno simpatičen vtis je napravila na vse prisotne autobiogra-fija osivelega četnika br. Arse Veselinoviča, ki je ob tej priliki izrekel sledeče besede:
»Jaz sem,« je rekel, »s posebnim občutkom ponosno nosil puško, bombo in kamo (komitski nož) ter navadno četniško obleko, pod katero je bilo bratsko srce za vsakega Jugoslovena, a sedaj, ko sem že z eno nogo v grobu, mila moja Orjuna, prepuščam v tvoje vrste svojega s!na-edinca z obljubo, da ostane zvest tvoji sveti ideji do groba, tako, kakor ji ostanem tudi jaz
zvest. To je moja oporoka, katero zapuščam njemu In Vsem vam, svojim mladim bratom.«
Ta prizor in besede starega če-tašat-junaka so ganile vse prisotne ter naredile globok vtis.
Po občnem zboru je br. Bijeiič obiskal z nekaterimi člani beograjske organizacije okolico Leskovca, kateri je ta dan prvič videl orjuna-ške uniforme. V Industrijskem predmestju je prišel v stik z delavci ter je ob tej priložnosti v nekem lokalu obdržal sestanek, ki mu je prisostvovalo nad 50 delavcev. Razložil jim je razmerje naše organizacije ter njene zasluge za preganjano delavstvo v raznih krajih države. Po sestanku, katerega so vsi prisotni pozdravili, se je večina priglasila za člane. Tega dne je v Leskovcu vobče pristopilo okoli 150 novih članov in članic.
Ta prvi nastop Orjime, ki je tako lepo uspel, je iznenadil tudi največje optimiste. Okoliški kmetje so takoj prosili za informacije, ki so potrebne za osnovanje novih organizacij.
Leskovačka Orjuna je tudi obljubila, da pošlje na kongres v Beograd vsaj 200 članov, od katerih bode 20 uniformiranih, a ostali v narodnih nošah. Ta lepi uspeli je jasen dokaz, da naša vzvišena ideja v narodu napreduje in da naša moč od dne do dne narašča.
Kolonizacija v Prekmurju.
Do pred časom se je naseljevalo po agrarni reformi kot koloniste domačine iz Prekmurja in Primorce, ki so bili v taborišču v Strnišču pri Ptuju. Pred mesecom dni pa so prišli kolonisti iz Ovčjega polja, iz Mace-donije; to so oni bedniki, med katerimi je tudi nekaj manjših posestnikov iz bivše Kranjske in Štajerske. Velike obljube od strani vlade in nekaterih privatnikov, ki so slikali one kraje na Ovčjem polju kot paradiž, so zvabile te nesrečneže, da so v domačiji vse prodali in se naselili doli. Komaj pa so s trudom postavili male domove že se jih je polotila navzlic plodni zemlji, ki pa še ni kultiviiana brez razlike malarija, ki je zahtevala velikih žrtev. 99 družin je pustilo 147 grobov. Pomrli so večinoma otroci in starejši ljudje. Poleg malarije pa je bil zadan tudi z gospodarske strani velik udarec tem revežem, Vsa
živina, kakor konji, govedo in svinje, ki so jo peljali s seboj je kmalu poginila zbog pika gotovih komarjev. Vremenske prilike so bile vsa štiri leta po naselbini naravnost katastrofalne, tako da ni niti desetine semenja plenjalo ob žetvi. Kurili so ves čas le z živinskimi odpadki, ker šume ni daleč naokrog.
Edina rešitev, ki jih je očuvala, da niso poginili gladu, je bila gradnja ondotne železnice, kjer so si prislužili za vsakdanji kruh.
Uvidevajoč, da je to stanje za vse pogubno, jih je rešila sanitetna uprava, ki je pritisnila na ministar-stvo za agrarno reformo, da jih je poslalo v Prekmurje. Nekaj dni so jih zadržali v železniških vozeh, dokler jim ni postajenačelnik prepustil začasno neko šupo ob progi. Zemlja, ki jim je dodeljena na madžarski gra-nici je od todi deblih 8 km. Sami L«
posedujejo niti semenja, Še manj denarja, da bi kupili potrebna živila, so bili prisiljeni prepustiti veleposestvu, da je obdelalo ta polja za polovični prinos ob žetvi. Uničeni vsled malarije in gladu prosjačijo danes kot polživi po okolici. NI ga pa. ki bi se za te siromake pobrigal. Ali ne more država poskrbeti tem revežem vsaj začasno streho na zapuščenih pristavah veleposestev?? Obsežni gozdovi omenjenih imanj bi tudi lahko nudili potrebno gradivo za
hišice. Sicer pa tudi, kako naj v obče vsi tukajšnji naseljeniki zgrade do
1.	oktobra tega leta domove, če nimajo nikakršnih sredstev na razpolago?
In kaj če ne postavijo do tega roka hišic, kam potem? V interesu države in njene časti je, da priskoči tem kolonistom takoj na pomoč, ako hoče potom njih imeti zanesljiv zid napram Madžarski. Kar so mogoče Prejšnje vlade zakrivile naj današnja popravi! Nujna pomoč je.potrebna!
Dopisi.
Iz Murske Sobote. Pred kratkim je bila v tukajšnji evangeljski cerkvi konfirmacija. Pri izpraševanju iz veronauka je g. senior Kovats učence ljudske šole izpraševal slovenski, gimnazijske dijake pa v madžarskem jeziku. Ker isti gospod poučuje tudi na državni gimnaziji v Murski Soboti evangelijski vero-nauk, vprašamo gimnazijsko ravnateljstvo, ali poučuje gospod Kovats tudi na gimnaziji v madžarskem jeziku in pripravlja v šoli dijake na konfirmacijo v madžarščini. Znano nam je, da so učne knjige za evangelijski veronaiuk tako glede vsebine kakor glede jezika in pravopisa take, da bijejo v obraz vsaki nacionalni vzgoji, šolske oblasti, kje ste?
Orjuna Šoštanj je priredila dne
16.	maja t. 1. proslavo Masarykove sedemdesetpetletnice. Slavnostni govor br. Kurnika je navzoče članstvo sprejelo z odobravanjem. Po proslavi se je vršil pogovor o izletu v Beograd. Med članstvom vlada veliko zanimanje za to našo manifestacijo.
Iz Male Subotice u Medimurju. Mesna organizacija jugoslavenskih nacionalista lijepo se ovdje razvija. U mjesecu maju imali smo dvlje vrlo dobro uspele zabave, makar su kod druge neki individuji razširili n zadnjem momentu vijesti, da se zabava neče održati. Brača Varaždinci pri-kazivali su dvije vrlo uspele komedije i to »Slijepac« i »Dražestan su-prug«, slijedile su razne deklamacije, pjevanje i sviranje glasbe. Poslije razvila se ugodna i dobro posječena zabava u prostorijama brata Ant. Ungera.
Narod polako pregledava, te vidi,
da Orjuna nije ono zašto ju razvlku-ju njeni protivnici. Lako bi bilo još mnogo bolje, da bi bili u svim javnim uredima samo dobri Jugoslave-ni, koji bi, ako ne baš radom, barem svojim ponašanjem kazali* put narodu, da bi se odvrnuo od madžaron-stva. Medjimurje i Prekmurje su dvije pokrajine, koji su bili prije pre-okreta pod madžarskom upravom i gdje je narod još danas madžaron-skog duha. I zato baš u ovim pokrajinama trebamo javne namještenike, ozbiljne, radne i idejne Jugoslavene, koji trebaju, da paze na svaki najma-nji pokret protidržavnih elemenata. Žalibože, da su ovdje idejni Jugosla-veni rijetko namješteni. I je radi toga rad za idejni preokret naroda oteščan. Imademo ih dosta ovakovih, koji rade u protivnom smjeru, uvijek tiho, jer se javno ne upaju, ali baš ovi tihi su najopasniji.
Jedan medu ovakovima je glavar ovdašnje stanice. Premda je on sam za sebe vrlo mala osoba, i mi bi se ne brinuli za njega, makar da je sve drugo prije nego Jugoslaven. da ne bi bio lutka u rukama svojih nem-škutarskih žena, nemškutarskih u največjoj mjeri. Ovakovih ljudi u Medimurju mi ni najmanje ne trebamo, koji svaki jugoslavenski pokret preziraju i ismjehivaju, druže se z madžaronima, ljudi, koji su odmah naručili njemačke novine, čim je bio izabran Hindenburg, premda su prije čitali slovenske novine dvije go-
dine; takovih ljudi, koji šalju još poslije preokreta svoje mlade sorodnice u Avstriju samo zbog toga, da se odgaje u pangermanskom duhu, da nebi postale dobre kčeri svoje rodne zemlje, u istini takovih ljudi baš najmanje trebamo. Dugo smo ih pustili u miru, ali kad je njihova srdžba na jugoslavenstvo planila na svetlo baš za vrijeme priredbe ovdašnje Orju-ne, ne možemo više toga, da trpimo.
Gospodina glavara stanice u Maloj Subotici upozoravamo, da pazi u svojem interesu na $voje žene, te ga ujedno molimo, da izvoli več jednom priskrbeti za svoju Staniču državnu zastavit, koju kroz svili do-sadašnjlh narodnih blagdana nijesmo žalibože vidjeli, da leprši na narodne blaigdane. Kad vidimo, da druge su-sedne stanice imadu državnu zasta-vu, mislimo, da je moguče, da se več jednom i na našoj stanici prikaže. Za sada toliko, a drugi put više.
Ptujski Orluui ka>r najbolj priporočamo, da se malo pobližje ogleda in zanima za gostilno gosp. Kosa na Turnišču. Ni brlo tu samo za časa volitev glavni lokal nemškutarje in agitatorjev za listo g. Schauerja v ptujski okolici, ampak se še dandanes zbirko tu ljudje, ki ne morejo pozabiti na čase nemškega gospodstva na naših tleh. Tein se pa pridružujejo žalibog še razni drugi ljudje, ki jim je narodnost samo na jeziku, dočim jo pa v dejanju prav malo kažejo. Tem slednjim prav posebno priporočamo, da naj se nikar preveč ne bratijo s temi ljudmi, kajti drugače smo prisiljeni, da jih javno ožigosamo. O. Kosu in njegovi družbi pa
priporočamo malo več opreznosti
v nemškutarski arogantnosti, kajti drugače se jim zna pripetiti marsikaj, kar bi jim ne bilo ravno ljubo.
Trbovlje. Doznali smo z ogorčenjem, da se je naprtil delavstvu iznova občutni in krivični davek. Ta davek je tem krivičnejŠi, ker delavec pri svoji veliki družini, malem zaslužku in prenapornem, življenju nevarnem delu v tei veliki draginji, plačuje že itak občutni davek pri vsaki potrebščini, ki jo rabi. Svarimo in rotimo resno in nujno merodajne kroge, naj ne netijo s krivicami opravičenega nezadovoljstva revnega delovnega ljudstva, nego naj skrbe rale za znižanje cen, da zamore trp!n vsaj primerno živeti.
Kaj pa dela 20 klerikalnih poslancev za delavstvo, kateri imajo od volilcev vso moč Slovenije v svojih rokah od kar obstoja Jugoslavija?
Novo mesto. Glasom sklepa O. O. Ljubljana se vrši na Vidovdan 1925 revija čet ljubljanskega O. O. in razvitje prapora mestne Orjune Novo mesto. Opozarjamo vse bratske organizacije na ta velepomemben dan v dolenjski metropoli ter prosimo posebno vse v Zvezi dolenjskih in belokranjskih Orjuna včlanjene mestne Orjune in poverjeništva, na začno takoj po beograjskem kongresu s pripravami.
Hal pokret.
Mariborska oblast.
Informativni sestanek v Melju.
V petek 15. t. m. se je vršil ob 17. uri v gostilni Kosič v Melju, drugem mariborskem industrijskem predmestju informativni sestanek v svrho ustanovitve samostojne Orjune za ta del mesta. Sestanka so se udeležili skoro izključno delavci tamkajšnjih tovaren. Govoril je politični tajnik br. Rehar o delavskem gibanju, socialnih vprašanjih, stališču Orjune do delavstva in o programu in cilju pokreta. Po njegovem. skoro poldrugo uro trajajočem govoru se je izvolil pripravljalni odbor, ki pripravi vse potrebno za formalno ustanovitev nove Orjune Melje.
Javen delavski shod na Teznu.
Po. ustanovitvi Orjune na Teami,
mariborskem industrijskem predmestju, raste med tamkajšnjim delavstvom vedno bolj interes za naš pokret, zato je bil Oblastni odbor naprošen, naj bi priredil tamkaj far ven delavski shod. Shod se je vršil v četrtek 14. t. m. ob 19. uri v veliki dvorani gostilne škof in je uspel nad vse pričakovanje. Udeležilo se ga je do 100 delavcev in delavk tezenskih tovoren. Kot prvi govornik je nastopil oblastni politični tajnik br. Radivoj Rehar, ki je v nad enournem govoru orisal zgodovino delavskih borb za zboljšanje socialnega stanja, delovanje poedinih strank in struj za delavstvo in stališče Orjune do delavstva in delavskih vprašanj. Kot drugi je govoril podpredsednik O. O. br. dr. Krsto.
Stev. 24.
Cazafura o delovanju Orjune in po-, sebno o njenih akcijah za odstranitev tujcev. Zadnji je govoril oblastni čelnlk br. dr. Irgolič o aktualnih vprašanjih delavstva in o razmerah v tezenskih tovarnah, ki smatrajo v svoji nemški nadutosti naše delavstvo za navadno delovno živino. Vsi trije govorniki so bili burno aklamirani in njihovi govori sprejeti s splošnim in navdušenim odobravanjem. Tezensko delavstvo se budi in naša akcija zavzema vedno širši razmah. V teku je več akcij v svrho izboljšanja delavskega stanja, o katerih bomo svoječasno šo poročali.
Sestanek Orjune Rače. V četrtek 21. t. m. popoldne ob 14. uri je priredila pred kratkim ustanovljena, Orjuna Rače sestanek za one člane, ki so na novo pristopili in povabila zastopnika Oblastnega odbora, političnega tajnika br. Rad;-voja Reharja, ki je govoril o potrebi politične in nacionalne vzgoje širokih plasti naroda, o našem stanju in o ciljih in nalogah Orjune. Sestanek je bil dobro obiskan. Nova Orjuna, ki obstoja komaj par tednov, ima že preko 50 članov, večinoma kmetov in delavcev.
Seja O. U. O. V nedeljo 24. t. m. dopoldne se je vršila v tajništvu v »Narodnem domu« druga seja Oblastnega Upravnega Odbora z dnevnim redom: »Stališče mariborske oblasti do bodočega političnega delovanja Orjune.« Po pozdravu in otvoritvi po br. predsedniku dr. Šneuderlu in obširnem tozadevnem referatu oblastnega političnega tajnika, br. Reharja se je razvila stvarna debata, ki se je zaključila s formuliranjem soglasnega stališča, ki ga zavzame Mariborska oblast na kongresu v Beogradu v pogledu označenega vprašanja. Na seji so se rešile tudi nekatere tehnične za*-deve kongresa.
Veselica Orjune Čakovec. V nedeljo 24. t. m. se je vršila v Čakovcu veselica tamkajšnje Orjune, ki je potekla v najlepšem redu in dosegla vsestransko lep uspeh.
Ljubljanska oblast.
Tajništvom vseh Orjun ljubljanske oblasti. Sprejeli smo več pritožb radi nerednega poslovanja posameznih odborov, posebno pa še tajništev, ki ne odgovarjajo pravočasno na dopise, temveč jih zavlačujejo ali pa sploh nanje ne odgovarjajo. Opozarjamo te organizacije. da opuste to najostrejše graje vredno postopanje in da prično z delom, ki bo v skladu z orjunaškim redom in disciplino. Vsaki izgovori v tej smeri so popolnoma nedopustni in neopravičljivi, ker se s takim postopanjem zavira delo in razmah pokreta. Napram organizacijam in odborom pa, ki se ne bodo ozirale na ta naš zadnji apel, bomo pa nastopili z najstrožjimi metodami.
Orjuna Novo mesto razvije svoj prapor na Vidov dan 28. junija t. I., ki mora postati ena največjih nai-clonalnih manifestacij za narodno in državno edinstvo na Dolenjskem. V ta namen so zasnovane že velike predpriprave, ki so porok za to, da bo ta nacionalistična p.osJava urvpe-la v vsakem -oziru kar najbolje in razgibala tudi domovino Trubarja, Levstika, Jurčiča tako, da bo pričela igrati v našem pokretu tisto vlogo, ki ji gre po njeni historiji in geografični legi.
Novo poverjeništvo je bilo ustanovljeno v Dvoru pri Žužemberku.
Orjuna Sv. Jakob-Krakovo-Tr-novo ponovno poziva svoje članstvo, da najdalje do konca tega^ meseca poravna članarino za tekoče leto, ali vsaj za pol leta in zavarovalni fond, ki znaša 6 Din. Zavedajte se svojih dolžnosti napram Orjuni in dajte ji, kiar ji prltiče. Kdor ne bo poravnal članarine, bo črtan. — Odbor.
Orjuna Šiška vabi članstvo, da se udeleži pešizleta v Dolnice, ki bo v nedeljo, dne 7. t. m. Zbirališče ob 3. uri pred gostilno Štepic. — Odbor.
Delavski bataljon je bil ustanovljen v nedeljo na sestanku vseh četnih komandirjev in mestnih glavarjev teritorija, kojega zavzema ta bataljon.
Vežbovnik za čein ške sekcije je natisnjen in se dobi po 5 Din komad pri tajništvu Oblastnega odbora Ljubljana. Naj ga ne bo četnika, ki bi ne bil v posesti te prevažne knjižice.
Letno blago za kroje meter & 20 Din se dobi pri Oblastnem od*
Stev. 24.
boru. Kroji iz tega blaga so bili Že na Kongresu in so bili z njimi jako zadovoljni. Ker je zak^, čisto majhna, pozivamo vse intere
Stran 5.
sente, B si žete nabaviti "dobre kroje po nizki ceni, da pošljejo čim preje svoja naročila.	i.
Zanianikoni oblastnega
za ljubljansko oblast je imenovan do 15 t. m. br. bataljonski komandant Slavo Švajger, ker je odšel br. oblastni čelnik France Kobentar na dopust.	O.	Č.	O.
Seja širšega odbora Ljubljanskega okruga se vrši v ponedeljek, 8. t. m. ob 20. uri zvečer v prostorih Mestne Orjime Ljubljana — Dunajska cesta štev. 40.
Okružni bataljonski komandant.
Službene obiave.
čelnska
Vsem ženskim sekcijam. St tel
številki objavljamo organizacijski načrt ženskih sekcij, po katerem naj se reorganizirajo vse ženske sekcije pri posameznih mestnih organiza-. cijah. Reorganizacija naj se člmpre-je izvrši in prijavi Oblastnemu od-, boru. V organizacijah, ki še nimajo ženskih sekcij, pač pa ženske članice, naj se tudi čimpreje prične z or« ganizacijo samostojnih ženskih sekcij. 	:	:,a	•	'J.
Pravilnik ženskih sekcij Orjune.
Ženska sekcija mora biti organizirana v skladu s statuti Orjune in je sekcija 'Mestne organizacije. Nje-* na naloga je v prvi vrsti spopolnje-vati delo Mestnih organizacij med ženskim delom naroda.
<1. Namen sekcije je:
' a) sodelovati pri izgradnji jugo« slovenske žene in obče jugoslovan-. skega človeka, ter novega jugoslovanskega naraščaja. Dalje delovati med ženam na nacionalnem, kultur* nem in socialnem polju ter buditi v njih interes za javno delo. In to posebno v vprašanjih, ki so velikega pomena za dobro države in nacije.
b) Držati vezi z vsemi nacional-. nimi društvi, ki so si postavila za cilj zbiranje žen za nacionalno delo. Pomagati nacionalnim ustanovam, katerih namen je odgoja in zaščita mladeži in dece. Po mogočnosti je priporočljivo tudi, da dajejo tudi same ženske sekcije Orjune inlcijativo za osnovanje takih institucij.
c) Buditi in širiti interes ter misel za narodne vezenine, noše, običaje ti* v obče sploh za nacionalno kulturo.
5 d) Siriti tudi izven državnih meja nacionalno in kulturno zavest med jugoslovensMmi ženami.
2. Sredstva.
Da doseže te cilje lahko sekcija:
a) prireja tedenske sestanke za pogovore in debate.
b) prireja javna predavanja, ko-jlh teme naj bodo aktualna nacionalna, kulturna, zdravstvena in socialna vprašanja, ki bi zanimala ženo.
c) prireja analfabetske tečaje,
d) skrbi za prirejanje razstav narodnih noš in vezenin,
e) osnuje gospodinjske in higije-nične tečaje,
I) prireja koncerte in slične zabave.
3. Denarna sredstva.
Stroške za dosego teh ciljev krije sekcija iz čistega dobička koncer-tovrin drugih zabav, ki jih prireja v dogovoru z Mestnim odborom. Lahko pa nabira v ta namen z na-« biralnimi polami in s predhodnim dovoljenjem Oblastnega odbora tudi prostovoljne prispevke.
4. Sprejem članic.
Po paragrafu 6. statutov Orjune more postati članica ženske sekcije vsaka Jugoslovenka. Prijava za vstop mora biti pismena in priporo-
£25 Pm članicah. Prijave spre-Mestna predsednica
Mestna predsednica mora izve-siti nnena novo prijavljenih članic za dobo 8 dni na društveni oglasni tabli. Vsak član ali članica, Orjune smeta vložiti ugovor proti sprejetju. Ta ugovor mora biti izročen mestni načelnici pismenim ali ustmenim potom.
Mestna načelnica predloži nato Mestirenm odboru prijavo skupaj z morebitnim ugovorom v končno re-šenje.
Prizivi proti odklonitvi sprejema rešuje Oblastni odbor (odnosno Di-rektorijum) po zaslišanju Oblastne načelnice.
Piestanek članstva.
. Prenehanje članstva določajo tpr^T e § 6- statutov Orjune. Poleg
vS%SreŠhSfS raf°gi’ S P0’
a len	xi J£i članstva, ki so:
zoni načelnice, d"1Ca ne pokori uka^
b) ako škoduje s svojim obnaSa_ njeni organizaciji in sekciji,
c) druge posebne vzroke, ki bi opravdali prenehanje članstva, mora predložiti mestna načelnica Mestnemu odboru. Ta pa jih podpre s svojim mišljenjem in predloži Oblastnemu odboru v končno rešitev.
Vsaka članica more izstopiti prostovoljno vsak čas, vendar se ne more s tem izbegniti morebitnemu izključcriju.
6. Dolžnosti In pravice članic.
a) Obče dolžnosti so navedene v § 7. in 7. a) statuta Orjune.
b) Članice so dolžne izvrševati naloge dane od mestne načelnice in skrbeti, da čuvajo ugled In renome sckcljc.
Na sestankih' sekcije imajo vse članice pravo glasovanja.
7. Vodstvo sekcije pri Mestni organizaciji.
Vodstvo sekcije tvorijo načelni ca ženske sekcije in n j fena. pomoč niča, ki vrši posle tajnice in blagajničarke.
V večjih sekcijah pa naj se izvoli za vsako gorenjo funkcijo posebno odbornico. Mestna načelnica je Član Mestnega odbora. V tej furikciji sodeluje pri sejah, posvetovanjih in glasovanjih, na katerih se pretresajo točke, tlčoče se ženskega dela, po-kreta v organizaciji. V sekciji izvršuje posle po navodilih mestnih odborov. Sklicuje in predseduje sejam ženslkih sekcij. Dalje posreduje med sekcijo in Mestnim odborom. Skrbi, da se vrši delo In delovanje sekcije v skladu s pravilnikom in statuti.
Pomočnica mestne načelnice opravlja tajniške in blagajniške’ posle. Za svoje delovanje odgovarja mestni načelnici, od katere prejema naloge in navodila. Koncem vsakega meseca sestavi poročilo, ki ga mestna načelnica predloži Mestnemu odboru. odnosno Oblastni načelnici.
8. Izvolitev Mestne načelnice.
Mestno načelnico voli glavna letna skupščina Mestnega odbora. Predlagana pa mora biti od večine članic, ki se preje sestanejo na plenarni seji ženske sekcije. Na tej seji more biti prisotnih vsaj polovica vseh članic. Pol ure po sklicanju plenarne seje pa se lahko preide na dnevni red, tudi če je manjše število članic, ki pa jih more biti vendar vsaj ena tretjina vseh vpisanih. Aiko med poslovnim letom mestna načelnica odstopi ali izstopi, kooptira Mestni odbor novo načelnico ženske sekcije, ki je_bila preje izbrana na plenarni seji Ženske sekcije z večino glasov. Kooptirana načelnica si nato sama zopet izbere pomočnico, odnosno tajnico in blagajničarko.
9. Predlogi za Oblastno načelnico.
Mestni odbor pozove na poziv Oblastnega odbora Žensko sekcijo, da skliče plenarni sestanek, na ka-terem se imenujejo tri članice do-tične Ženske sekcije, ki jih mora nato predložiti Mestni odbor Oblastnemu odboru za volitev Oblastne nacelnice.
10. Oblastna načelnica.
Za teritorij vsakega Oblastnega odbora mora biti izvoljena tudi ena Oblastna načelnica, ki je v tej funkciji član Oblastnega izvršnega odbora. Sodeluje in' glasuje pa samo pri sejah Oblastnega odbora, v katerih se razpravlja o vprašanjih, ki se tičejo ženskega pokreta.
Oblastna načelnica nadzira delo in delovanje vseh ženskih sekcij v oblasti. Vodi korespondenco med Oblastnim odborom in Ženskimi sekcijami v vprašanjih, ki se tičejo teh. Daje ženskim sekcijam v izvršitev navodila, ki jih sprejme od Oblastnega odbora.
Poroča vsak mesec Oblastnemu izVršnemu odboru in Direktoriju o stanju pokreta ženskih sekcij v njeni oblasti.
Ako je v interesu razvoja ženskih sekcij ali če je to drugače poti ebno. sme sklicati Oblastna načel-
f pr®dbodnim odobrerfjem Ob.astnega izvršnega odbora sesta-lielc vseh Mestnih predsednic v nje* ni oblasti. Sestanku tudi ona predseduje.	'	’	•	>-
11. Volitev Oblastne načelnice.
Mesec dni pred redno oblastno pozove Oblastni odbor e sekcije, da predlože tro-->jtco članic v Izbor za izvolitev nove oblastne načelnice. Ta je potem Izvoljena Iz te trojice na Oblastni skupščini. Bivati pa mora v mestu, y katerem deluje Oblastni odbor.
12. Pomočnica oblastne načeli niče,
Po potrebi ima lahko oblastna načelnica pomočnico, ki izvršuje funkcije tajnice.
Pomočnico Obl. načelnice imenu« je Obl. izvršni odbor na njen predlog.
13. Sredstva Obl. načelnice.
Materielne izdatke za delovanje Obl. načelnice Krije Oblastni odbor.
14. Svet ženskiii sekcij.
V slučaju potrebe in V interes« Zenskega pokreta in Ženskih sekcij se lahko ustanovi pri vodstvu Svet vseh Oblastnih načelnic. Svetu predseduje član Dlrefktorijuma ali Olavnega odbora. '! >
W is. Premoženje sekcije.
Imovino sekcije upravlja Mest-ua načelnica skupaj s svojo pomočnico.
Nadzorstvo nad upravo vrši Oblastna načelnica, ki ima tudi pravico pregledovanja knjig in računov.
Neposredno nadzorstvo vrši Mestni revizijski odbor, ki mora pregledati pred skupščino knjige in račune ter postopati v smislu občih statutov Orjune.
16. Pečat sekcije.
Vsaka Zenska sekcija ima svoj pečat, ki ga čuva načelnica. Napis pečatu je: »Ženska sekcija Mestne organizacije Orjune v...«
17. Pečat obl. načelnice.
Oblastna načelnica ima svoj pečat, ki nosi napis: »Oblastrta načelnica pri Izvršnem odboru Orjune v
18. Podpisovanje spisov.
Vsa!k spis, ki ga odpošlje Mestna ali Oblastna načelnica mora biti podpisan od nje in od predsednika Mestnega odnosno Oblastnega odbora. Spis mora imeti pečat in tekočo številko.
Kronika.
Obravnava v Tovariševu. Te
dni se bo vršil v Tovariševu zanimiv sodno politični proces radi umora brata Toše Radojčina, o katerem smo že poročali v našem listu. Okrožno sodišče v Novem Sadu je namreč odredilo, da se wna vršiti razprava niai licu mesta proti zaplotniškim srnaovskim morilcem. Pri obravnavi bo zaslišanih okolo sto prič. Zanimivo je, da fungira kot pravni zastopnik oškodovanih preostalih po br. Toši Radojčinu narodni poslanec dr. Sekula Dilje-vič. ki pripada črnogorskim federalistom. O obravnavi bomo še natančneje poročali.
čemu ihn orože?, Udeležnikl
Kongresa vseh Orjun v Beogradu so imeli priliko videt! tudi zelo zanimivo sliko, ki so jo nudili napol dorašoeni zeleni mladiči, pripadajoči psevdo četniški organizaciji »Petar Mrkonjič«. Ti fantički so namreč pod patronanco svojih dobro poznanih jerobov strašili in izzivali po Beogradu ob priliki Kongresa z nabitimi karabinkami in nasajenimi bajoneti. V svoji sjmešnostl so najbrže mislili, da bodo s tem imponlrali našim četnikom, ki pa so se tej naduti pajacadi prav od srca smejali. Kajti v Trbovljah so dovolj jasno pokazali, da se Oriunaši karabink ne boje in da si jih znajo v zelo kratkem času »izposoditi« pri svojih napadalcih.
Spoznanje. Počasi, gotovo prihaja spoznanje med naš narod. Agonija, v kateri je doslej živel in utni-nai slovenski človek, pojema. Vedno bolj vstajajo konture bodoče or-junaške Slovenije, kar so pričeli uvaževati že tudi »Slovenčevci«, ld nas puste zadnje čase sumljivo čudno pri miru. Motijo pa se advokati suverenega ljudstva in glasilo »katoliških« Slovencev, ako mislijo, da nas bodo s tem uspavali da bi v miru Gospodovem počivali na lavorikah, ki smo si jih doslej priborili. Naša pot gre naprej v naša sela in med vaše verne volilce. Zato na noge brumni tigri in bogudo-padljivi črno-rumeni v Kopitarjevi ulici, da dobojujemo boj do kioincal Kajti nad mrhovino se mi potem ne bomo znašali!
Klerikalne DonquiChotijade. Poznana jo že vsakomur gordih »Slo-venčevcev« mržnja napram cirilskemu pismu, katere so se navzeli še v srečnih časih, ko so zastopali dobro slovensko ljudstvo na cesarskem Dunaju. Vendar pa so to sovraštvo napram pismu apostolov, ki sta prinesla našemu narodu luč resnice, v Jugoslaviji vSaj oficielno še precej prikrivali. Spozabil se je nad cirilico le včasih tu in tam kak prevneto avtonomiziran župan ali pa kak častiti župnik, ki se mu ni zdelo vredno malo potruditi se pri čitanju cirilice. Na splošno so oiici-elni voditelji k temu vprašanju še tako nekako molčali. Zadnje čase pa, odkar je splavala suverenim zastopnikom slovenskega ljudstva po Donavi zadnja mrvica upanja1, da bodo v doglednem času zobali iz bogatih vladnih jasli, pa s0 se spravili v silni jezi tudi nad cirilico, ki so ji napovedali naravnost križarsko vojsko. Kot prvi bojevnik je šel z dobrim zgledom naprej sam dr. Korošec, ki si misli menda s tem ohraniti renome in si oču,vaU spo-
min nase pred morebitnim pozabljenjem. Z brezprhnemo gorečnostjo je v tem boju strgal napis v cirilici na vratih Jugoslovanskega kluba. Povzročil je s tem mnogo burje. še več pa smeha, ker je dal s tem najboljše Izpričevalo tfivdja stanja; politike SLS, ki menda misli pomagati svojemu ljudstvu, ki ii je v otročji naivnosti Izkazalo zaupanje, da trga kakor paglavec napise. Stvar je sama po sebi smešna, vendar pa tudi nemalo tragična, ker jasno kaže, kako nerazvit je še v našem narodu res pravi kritični čut za de lo in zasluge za narod. Kajti narod, ki pošilja v parlament zato svoje poslance, da v njem razgrajajo, trpajo napise in pobirajo težke dnevnice, je vse preje kot politično zaveden!
Zanimiva štatlstfka. V samem mestu Mariboru ne nahaja 11 slor venskih odvetniških kandidatov in 8 nemških, čez nekaj let se bo vgnezdilo po mariborski oblasti 8 zagrizencev. ki bodio ob našem ljudstvu bogateli, organizirali nem-škutarijo in motili proces notranjega ujedfojen/a. Od teh je enen pro-sltrii renegat iz Podplata, Kupnik (nomen est omen!). Drugi Je dopisnik »Ciilier Zeitutig«, Bramfctatter, tretji iz Ptuja znaift Bučar (tudi Nemec!). Vodili bomo evidenco čez te gospode, ki so obhajali proslavo ponemčevaiinega burževskega društva pri Halbwidlu. Naše organizacije pa bodo skrbele za to, da naseljevanje teh gospodov po naši deželi ne pojde tako izlahka!
Ni biti dovolj samo nacionalist po čustvovanju, temveč ie treba širiti idejo Jugoslovenstva tudi z živo besedo In časopisjem. Orju-našll Ali ste že kaj storiti za raz. širjenje našega tiska? Ali je pridobil že vsak izmed vas vsaj enega naročnika?
10-letnica vstopa Italije v vojno. Te dni je obhajal italijanski narod na najsvečanejši način 10-letnico vstopa v »zmagovito vojno« proti Avstriji. Vsa Italija je plavala navdušenja in opozicija je ta dan tudi prisostvovala slavnostni seji poslanske zbornice, ki je frenetično pozdravljala njega — Mussolinija. Ta dan se je Italija ponosno ozirala na italijansko vojsko in padle so tudi besede o sovražnikih na seve ru In zapadu. Poveličevala so se tudi junaštva caporetskih herojev. Naznanjalo pa se je strmečemu svetu nov razmah vsezmagujoče Italije do zadnjih do sedaj Se neodrešenih bratov, ki bivajo po izjavah nekaterih Italijanskih politikov še tudi menda v »neosvobojenem delu Italije onkraj provizornih meja v Julijski Benečiji«. Ker nam ni o teh neodrešenih bratih prav ničesar znanega. smo mnenja, da so mislili ti potomci rimske volkulje najbrže nas. Prepričani pa naj bodo, da jih bo narod »neodrešenih« bratov ob času, ko bo vsem še neodrešenim bratom nudila svojo materinsko zar vetje, prav dostojno sprejel. Tako dostojno, da prav gotovo ne bodo nikdar obhajali Italijani obletnic vojne, ki bo započetek te nove »osvobodilne epohe«, ker bo že vsa* kega Italijana stresla smrtna groza že samo ob spominu nanj.
Kako podpirajo naše »narodne« oblast! nemškutariK V Račah pri Mariboru se naše ljudstvo le pola-
za NAKUP
OBLEKE
Vam nudi najcenegSi v!r
JOS. ROJINA
LJUBLJANA.
goma osvobojuje nemčurstva in njegovega kvarnega vpliva. Vendar je napredovanje bilo znatno, a sredi tega najlepšega razvoja pride naša »narodna« oblast in dovoli kljub protestu narodnih krogov in občine ter njenega zastopstva — novo gostilniško koncesijo nemčur-ju Šijancu, katerega žena je strastno mrzila in zapostavljala naš jezik doslej že v trgovini, sedaj ga pa tudi v gostilni. Poleg tega nova gostilna absolutno ni bila potrebna, ker je že dovolj drugih. Iste razmere kakor v Račah so tudi v Framu m tudi tam ie bila na isti način podeljena nova koncesija še bolj zagrizenemu Franzu Hogeuwarthu. Mi takega podpiranja in obnavljanja nemškutarije v mariborski okolici ne bomo trpeli, pa če nam bodo to tudi stokrat zamerili razni visoki takozvani narodni funkcionarji krog s rezkega poglavarja in velikega župana, in borno, če ne bomo zlepa nič dosegli, postavili te osebe tudi na javni oder.
Delavsko kmečki list zopet obsojen radi napadov na Orjunaša. V eni zadnjih številk smo že omenili obsodbo Delavsko - kmečkega lista, ki je bil kaznovan radi obrekovanja br. Mekinca, kateri je v nemilosti pri naših komunardih. Obsojen je bil med drugim ta vrli list salonskih proletarskih revolucionarjev tudi na to, da mora objaviti razsodbo na istem mestu in z istimi črkami, kakor tedaj, ko je napadel br. Mekinca, Gospodje komunisti pa so mislili ta odlok sodišča ubiti in naslovili razsodbo sodišča z naslovom: »Kaj se vse zbira okoli Orjune«. Pod razsodbo pa so podvrgli še opazko, da je sodišče na-
1
REMIN0T0N Mod. 12
brezslišni pisalni stroj izključno zastopstvo
Frans Bar
pisalni stroj!.
LJUBLJANA, Cnnkerjevo nabrežje štev. 5* Telefon štev. 407.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postsj zasigunto. Elektroraaterijal, motorji, sveti!jke.
m Eim tiPMs? m
d. M o. z.
Ljubljana« Sv. Pesra cocea ar.
popolno, pa se blišči »a teh zavitkih sam avstrijski orel. ki menda spominja g. Franza in njegove sinove na nekdanje čase in jih bodri k veselemu upanju na boljšo bodočnost. Saj ta menda ni niti več tako daleč, ker je g. Franz postal že celo cenzor v Narodni banki v Mariboru, kjer bo nemškutar dajal in overavljal kredite nacionalnim Slovencem. Kaj lahko od takega cenzorja pričakujejo naši trgovci In industrialci, si pač lahko sami predstavljamo.
Nič manj pa niso potrebne ožigosanja one naše narodne in rodlo-ljubarske firme, ki razpečavajo izdelke Franzove »Teigwarenfabri'ke« in jih še celo razstavljajo v svojih' izložbah, menda z namenom, da dokumentirajo svojo naravnost kla-
vso njeno nemoralo. Spominjamo se slučaja profesorja Cimermana in prof. Remca. Prof. Cimerman je bil nastavljen na celjski gimnaziji, prof. Remec pa stalno v Ljubljani. Medtem je bil Remec kupil v Celju posestvo in seve moral biti blizu istega. Zato je tedanji poverjenik dr. yrstovšek premestil Cimermana iz Celja, kjer so ga nujno rabili, v Maribor, kjer ni bil potreben, stalnega prof. Remca pa iz Ljubljane v Celje! To zoper proteste prizadetih ravnateljev in zoper voljo Višjega deželnega šolskega sveta! Klerikalni gavrani seveda smejo vse. ko pa drugi posnemajo iste metode, hinavsko psujejo to, kar, čc so na oblasti, sami delajo.
Drugo: V, spominu je še, da sta kaplana Stiper Štefan in Soline odrekla z Bogom spravljenemu orjunašu Lojzetu Pinterju asistenco pri pogrebu iz razloga, da ne gredo oni tam, kjer so Orjunaši. Nedavno je tragično umrl v Konjicah mladi Nemec Anton Prettner. Za njim ni šla le vsa slovenska duhovščina, temveč slovenski župnik je držal nemški govor! — Kako bodo oznanjali ljubezen, ko besne sovraštva!
Naravnost škandalozna je že
nesramnost nekaterih nemškutar-skih trgovcev in industrijalcev, ki prekaša že vse mere strpljivosti. Med temi zagrizenci se posebno odlikuje mlinarsko podjetje »&ty-ria«, last proslulega mariborskega »deutschgesindt« magnatarja Franza in njegovih sinov, ki še danes pošiljala Izdelke svoje »Dampf-Teigwaren - Fabrike iz Marburga a/Drau« v ovitkih s samo nemškimi napisi. Da je izzivanje še bolj
ložilo objavo te razsodbe, da pa stvar še ni gotova in da se bo Me-kinčev slučaj pojasnil najbrže V smeri, kakor so oni prvič poročali. Na to ponovno žaljivko je pravni zastopnik obrekovanega Mekinca zopet vložil tožbo proti odgovornemu uredniku tega glasila privržencev rdeče Moskve, ki pa je bil na prvi razpravi oproščen, ker je bil g. sodnik mnenja, da jc ta opazka premalo žaljiva in premalo določna. Na vzklicni razpraivi pa ie sodišče ugodilo vzklicu Mekinčevega pravnega zastopnika in obsodilo odgovornega urednika Josipa Pezdirja radi zanemarjenja uredniške pažnje na 400 Din kazni ali 8 dni zapora, dalje na plačilo stroškov, ki so zelo veliki in na objavo sodbe na prvi strani lista, ker je zopet skušal zakriti svoje obrekovanje g. odgovorni urednik s frazo, da ni čital omenjenega napada. Delavsko-kmečki list pa je zagovarjal naš veliki prijatelj dr. Tuma.
Upamo, da bosta ti dve zadnji lekciji zadostovali tudi Delavsko-kmečkemu listu. Ako pa ne, smo pa: še tudi vedno pripravljeni nadaljevati započeto borbo pred sodiščem. Bomo vsaj videli po njegovem nepristranskem izreku »kuda Ima vere ili nevere«, in kako so kaj založene blagajne naših komunistov z boljševiškimi červonci.
Klerikalno hinavstvo. Prvo: Premeščanja profesorjev brez disciplinarne preiskave mi ne odobravamo. najsi to stori ta ali ona politična stranka in skrajno mučen utis je napravila premestitev prof. Bračuna iz Maribora v Niš. Ali da iz tega dejstva kuje svoj kapital klerikalna stranka, to razgaljuje
sično nacionalno nezavednost in da se rogajo nič manj zaspani pristojni oblasti, ki bi morala brez nadal-njega zapleniti te zadnje spomine na nekdanje čase »K. u. k. Hoflife-rantov«.
Trgovina z lesom. Lično izdelane »Obče in splošne uzance za trgovanje z lesom« je založila Yougo-slave Express Reclame Company« d. z o. z. v Ljubljani. Dobe se isto-tam. Cena 20 Din. Preprodajalci 20% popusta.
KnliZevnost
kupujmo in podpirajmo izvrstno «
Kolinsko cikorijo |
domači izdelek.	')
185*53 »OESONSNa &S3M GNOSO
»Novi stanovanjski zakon« je 3
založil Yougoslave Express Recla-me Company d. z o. z. v Ljubljani,	a
Knjižica je v obliki žepnega forma-	c
ta Izdelana jako okusno in se odli-	-
kuje od vseh drugih izdaj posebno	■
vsled finega papirja in nizke cene,	[j
ki je samo 5 Din. Dobi se v vseli	I
trafikah in pri prodajalcih časopi-sov. Preprodajalci dobi 15% popust. MariBOr* ICOrOSkS
Amerikanska strojna olja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za mllarne 1.1. d.
OLEUM
družba z o. z.
JL	STROJI
za obdelovanje lesa. ZVONOVI.
mmmm turbine,
Transmisije in železne konstrukcije.
Železo- In kovinollvarne. Ognjegasne potrebščine. • Sesaljke. - Armature. ;■
Strojne tovarne in livarne
d. d., ljubljana, Dunajska cesta 85. j
naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo.
Telefon štev. 158.
Frankopaneka ulica 151,
KAKOR ROZA MED TRNJEM
Zdravilišče Rogaška Slatina
s c ltthko smatra
MILO .GAZELA*
ki po svoji nedosfglji* vi kakovosti prekaša vso druge proizvode.
Beli, čisti in varuje trpežnost perila!
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljev. SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci:
„TEMPEL“, „STYRIA“, „DONAT“.
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, iedvic in jeter.
Sezona: MAj — SEPTEMBER.
Cene zmorne. — V pred- in po sezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. —■ Radio. — Največja udobnost. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte!
ISte se starejil
samo vešča, popolnoma samostojna moč. Ponudbe na
Splošno stavbeno družbo
Maribor - Tezno.
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
ING. DUKIC IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
Je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Spiske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjigo v eno- ali ve8barvnem tisku. — Brošure in knjige, v malih in tudi naJveClik n»-kladah. — Časopise, revije in mladinske lls»e.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osiiovne Sole in srednje Sole. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE.
LJUBLJANA
BOHOStCČEVA ULICA 24
Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 1
Lastnik inž. Marko Kranjec,
Stran 6.
>0 R J P N rA«
Štev. 24.