* GLAS NARODA Ust: slovenskih delavcev v Ameriki. Iaaaed every day except Sundays end le«al Holidays. 75,000 Headers. TELEFON: COKTLAKDT 287«. Class Matter, September 21, 1003. at the Port Office at New York, N. Y.t under the Act of Congrses of Ktreh 3, 1879. TELEFON: OORTLANDT 2876. NO. 103. — ftTEV. 105. NEW YOBK, FRIDAY, MAT 4, 1933. — PETEK, 4. MAJA, 1923. VOLUME — LETNIK XXXI. FRANCOSKI GENERAL POSVARIL TURKE BANom PffižE N« "Ce so to vojaški manevri, potem si izberite drugo pokrajino," je rekel gen. Ismid paši. Angleži se bodo upirali Chescerjevi koncesiji. — Vlada je sprejela dokument, ki vsebuje vse Chesterjeve koncesije. Poroča Arno Dosch Fleurot. ŽENSKA MORILKA OBEŠENA V KANADI Lausanne, Svi«-n. maja. — Francija sc ne ho podajala |k.<1 jn«mjo turških Kationov, — je inforHiiral 1'nvr/. atigotsko vlado v j^slauiri. v kateri se jjlasi, da se ImmI«. ]K»javile ii«*sre«*ne ]»o!slcdi«*t*. »V ne IxmIo Turki umaknili svojih «Vt, k<»ii«-«-iit Hranili severno «m1 Smirue. vprašanj«* je izjavil polkov-*nik KneJdey: — Vlada je ravnokar s]>rejela otwiir'ti «l«nta je razkril »los«laj. da ><► anpleiki trjr«»vxki interaai v Turi" i ji prizadeti v zvezi s tem !«• pri k"ri)itnikciji pristanišča v Sum sun n, prlude katerefra trdi n«*-k.i angleška kreje vklfnj»*n k« »nt rak t s turško vlado t**r pri egretjenju /.♦•h-znice. Iti m-vwla :jii»'I<> za |>otlnlieA notranja boje, ki hi predstavljati vi-hko nevarnost za Evropo in celi svet. — Hoteli «ftno mir. — je rekel k.wwrlar. —► Se vedno j»a hočemo, o cena miru mora hiti taka. da jo bomo lahko j»la«"ali. Stavljeni morajo hiti pogoji, ki se ne tičejo nase n<*odvisno*tj in ki nam tapec z žganjem in Mrs. Ho- šten, je bil pridržan, kajti tukaj-'brez **aci{- se "ahaja danes zju-: reikel Gompers. _ To je'prvi ko-rence La.ssandra, njegova dva in šnji Bertilon department" ima traJ najbrž na,| Mexico, kjer j rak ki bo neLzngiS>no d o vedel do dvajset let stara zavezjjica v zJo- dolg rekord o njegovean delova- j bosta. morala bojevati najhujši | .sovaeležbe pri vseh naporih, da činu. sta bila obe&eaa danes zju- nju izza vojne in cm 1 tisi njegovih ,'1'1 17 Hempsteada, X. ^ . pa se V(jrži ,nir raej liar(Mli. traj na dvorišču jetnišnice v tu- prstov IkhIo v veliki meri pripo- :i]o HoI>e PostaJ«' v kasnjem fortu radi umora Kteve nif^rli k teran. «la Ik» s^znan kri- C Lflwvna. člana Alberta provinci- vim. Potem ko je poletel veliki aero- jalne p »lic i je. Imor je bil izvr-| TrefU sknnina te tolne med-!*!3*1 P^^oči čez Kansas ( ltv, so bili izgubljeni vsi avtentični sledovi za njim tekom ur teme. Letel je je z naglico stotih KONCU« PONUDBA NEMŠKE REPUBLIKE Berlin je ponudil sedem tisoč in petsto milijonov dolarjev. — Pasivni odpor v Ruhr okraju ne bo prenehal, dokler Francozi ne zapuste ozemlja. — Francija .je predlog takoj zavrnila. — Uspeh predloga je odvisen od miroljubnega sodelovanja vseh evropskih držav. Nemčija je ponudila skupno vojno odškodnino v znesku tridestih tisoč min j ono v nemških zlatih mark ali sedem tisoč in petsto milijonov dolarjev, katero svoto je pripravljena plačati d«, leta 1931 s pomočjo mednarodnega i i-sojila. Komitej izvedencev lahko na temelju načrta ameriškega državneg • tajnika Hughesa zviša obseg skupne vojne odškodnine. Mir naj se zagotovi potom dogovora med Francijo in Nemčijo, da se predloži vse diference, katerih ni mogoče urugače rešiti, razsoji. Tako v Franciji kot v Angliji prevladuje naziran je, da je ponudba povsem nezadovoljiva. Francija jo smatra za žaljenje, in Anglija jo je sprejela za neodobrava-njem. Washington se ni še oglasil, vendar pa prevladuje mnenje, da niso predlogi spremi j i vi. Ameriški izvedenci so različnega mnenja glede možnosti uveljavljeiija predlaganega posojila. Bernard Banu*h je mnenja, da je tako posojilo sploh nemogoče, dočim je John Foster Dulles mnenja, da bi bilo tako posojilo mogoče, Če bi se onim, ki bi posodili denar, zagotovilo, da bo uživala Nemčija popolno ekonomsko in politično prostost. Berlin, Nemčija, 2. maja. — Nemčija je sporočila svoje najnovejše predloge glede vojne odškodnine zavezniškim vladam ter vladi Združenih držav. Glavna točka je ponudba skupne reparacijske svote v znesku tridesetih tisoč milijonov zlatih mark. Izpla-čanje te svote pa naj bi bilo odvisno od uspešnega dvig-nenja mednarodnega posojila. _ Ponudbo razlagajo v številnih krogih na tak način, da dovoljuje izpremembe. Te izpremembe pa naj bi bile odvisne od popolne ekonomske in politične prostosti Nemčije, kateri naj bi se dovolilo izvesti svojo lastno notranjo finančno rehabilitacijo. V poslanici se g-lasi nadalje, da 10,000 SAMOMOROV NA LETO V PARIZU. Paril, Francija, 2. maja. — število samomorov se množi in pariake r»bčiitske oblasti so uvedle preiskavo, n pomočjo katere hočejo dopnati, kaj dovede ljudi do tepja ^krajnejra obupnega koraka. I Zdravniki, znanstveniki in statist iki, ki so bili poklicani od o-blasti na pomoč, izjavljajo, da je 1 jubez.m temeljni vzrok samomorov. Opozarjajo na dejsrtvo, da so samomori v Parixu tekom spomladi številnejši kot tefcocn ostalih letnih časov, ker se mladina spomladi povsem naravno zaljubi na smrt. V Parizu ae zavri i vsako leto približno desettisoč samomorov in £e tekom spomladi konča življenje približno SenttMoč mladih ljudi. » t V mrzlih zmmkih mesecih za- lananajejo oblasti le malo aaato- mom i ** >en v CVdemanu tekom preteklega septembra. Mlada ženska ko je navzočnost na številnih tihotaj»skih pohoilib •»a je popKsto reiila preti kro^r-Ijami galantnih .stražnikov, ki ni- hoteli streljati na žensko, je umrla z izjavo. em storila v celem svojem življenju nikomur nič ž&lega. Ali ni nikogar tukaj, ki bi imel malo usmiljenja? a Piccarillo, ki je pred prihodom prohibicije tržil s starim železom ter drugimi takimi stvarmi, je postal bogat in upLiren v svoji občini, kakorhitro je provinca Alberta sprejela prohibicijo. Ni ga bilo tam. da čuje nje«e obdolži-tve. kajti moral je prvi na morije, kamor je dospel malo po peti uri v spremstvu očerejemenga agenta v Amsterdamu. ki pošlje v glavna stan War-rena v Londonu plen, kakorhitro ga dobi v roke. Čeprav ni dobila policija tlose-daj še nobenega priznanja od aretiranih, pozna vendar Warreoa radi njegovih sleparij v londonskih hotelih, kjer je sleparil bogate Amerikance ter konečno izginil z dobro napolnjeno denarnico. Policija je prepričana, da ima pravega moža v rokah. milj na uro. Prvi del potovanja je bil izvršen v n«'kako manj kot enajstih nrah in sicer z naglico približno stotih milj na uro. Ko je prišel aeroplan preko Kansa« Oity-ja. je stroj enakomerno deloval in nobenega znaka ni bilo opaziti, da bi bilo kaj narobe. • Domneva se, 0 milj. tisoč dolarjev s prastarim trikom : j poročilo, ki je dospelo iz San *"Pi drži moj denar in jaz bom i Diega, se glasi* tvojega". j gin Diego, Cal., 3. maja. — Da- Warren je odslužil dve kazni'v j nes je dospel na tukajšnji Roek-Južni Afriki, a njegova žena je well Field ameriški mornariški ušla dosedaj pozornosti policije. Francoski detektivi pravijo, da je ona odgovorna za tatvine, izvršene nad bogatimi ženskami na vlakih ob Rivijeri. Med žrtvami tatice je bila tudi Mis. Joseph Pulitzer iz New Yorka. SUHA&KA ODREDBA GLEDE PARNIKOV BO UVELJAVLJENA 10. JUNIJA. Washington, D. C., 3. maja. — Administracijski uradniki, katerim je poverjno izvedenje prohibicije, so sklenili uveljaviti nova odmlbo najvišjega sodišča Združenih držav dne 10. junija in državni tajnik Hughes je bil napro-šen, naj obvesti mornariške narode, da se bodo morale ladje, ki bodo prišle do onega časa naprej v ameriška pristanišča, pokoriti protiibicijski postavi, kot jo je razložilo najvišje Sodišče. Uradniki afcledniškega depart- aeroplan "T—2". jZrakoplovca sta letala 27 ur neprenehoma. Premerila sta 2600 milj ter lertela približno po 100 milj na uro. To je bil prvi nepretrgan polet preko ameriškega kontinenta. — Oni med nami, ki verujejo v celi prograjn Lige narodov, bodo videli v tem predlogu migljaj, da ^Združene države ne zavračajo svojih mednarodnih obveznosti. Oni med nami, ki verujejo v obljubo administracije, 'da bo prevzela to odgovornost potom kake zveze narodov, bodo našli priliko dati izraza svoji dobri veri. Senator Borah razmišlja o povabilu, katero je dobil iz Missou-ri-ja. naj ima tam govor. Dejstvo kot tako je manj zlaeilno kot vir povabila. Povabilo je poslal Charles Nagel, ki je bil trgovski in delavski tajnik pod Taftovo administracijo in o katerem bi vsakdo povsem naravno domneval, da pripada isti mednarodni šoli njegov prejšnji šef. ki je bil eden proslavljenih eno in tridesetih, ki so trdili, da bo izvolitev Hardinga predstavljala najhitrejšo pot v Ligo narodov. Mesto tega pa je v Wash in g-tonu ter poživlja Borah a, naj sporoči narodu Missouri-ja svojo poslanico. Nagel dobro ve, kakšna bo ta poslanica; da bo senator Borah izjavil, <3a je brezkoristna in pomenja poleg tega prikrit napor, da se spravi Amefciko v v Ligo narodov. t ROJAKI, NAROČAJTE U NA "GLAS NARODA" NAJ VEČJI SLO VEN8RI DNEV A. 4. MAJA }923 Li "GLAS NARODA" t »n« Published By Fmbtistoig < ca e««ft>r>n) •f CtrtlanA ti mf MinHflttent Yifk dfr. N* ¥t ivm9 if w x« m _Nwii »wyy Q^r to—PI iwxiw in iwwmi iiikaiilntla ■ VaaaiM wnymii "Q L Al NAHODA" mf Miniiattaii, I ▼•l«phon«: Ccrtlantft Wl ■. V. GARY SE JE OBRNIL NA EVROPO Kakorhirro sv j« povrnil fevdalni načelnik jeklarskih peklov iz Kvmpe, j«' nagovoril v flohokemi svoje fevdalne tovariše in zaveznike. Kna glavnih pritožb ajev izgine v spričo modernega sistema industrijal-iiega izkoriščevanja. Pred prihodom strojev ter tvorniške produkcije je zasledoval tlelavee sv«»je družinske odnošaje skozi generaei-j NE OMEJITE Peter zgaga j —množine melka, ki naj ga dobi vaša družina vsak dan. Varno pravilo je najmanj en kvart Bordenovega Grade 'A' Mleko na dan za vsake osebo v dražim. To je najbolj cenena hrana za denar, ki ga stane in je najboljša hrana za vsakogar. Majska pesem. j Vrnilo- ko se lastovke | j>orl ljithi krov. domači krov. i Vsak jjre domov. ke treba čuditi, da se je število samomorov med de-lavei v Združenih državah tekom jn-etekle^a leta ]K»dvoji I o. Nekemu «"lovekn, ki je naprosil za dovoljenje, da sme nositi revolver, je rekel sodnik, da mu ne mor«* dati te^a dovoljenja, ker je poročen. • iz Nemčije. Pravijo, da so ti res jirav zadnji, a morali bomo čakati še par tednov, predno bomo izvedeli, da so bili res zadnji. Včeraj opoldne naj bi se pričel mir m Irskem . . . Kmalu po dvanajsti uri pa je pričelo zopet pokati in treskati. • * • Pogosto se zpodi, da imajo ljudje, ki največ govore o 4'dobrih manirah". najmanj pojma ali smisla za dobro obnašanje ali popustljivost napram ljudem, ki ga včasih malo polomijo. ! • • * Princ i z Walesa Ima dobre vzroke, da se ne oženi, čeprav so mu že večkrat izbrali nevesto... On ve dobro, kdo vlada pod domačim krovom in da ni vladar družinski oče. ter imela vsakojake zabave in potreli-na razvedrila, ne pa kakor sedaj, da bi iskala j»o različnih, tudi dvomljivih pi'r*torih zabave. To bo v nw ponos in čast naselbrrte. kakor tudi koristno in d^b*K-ka-nosno, ako se prav ukrene. Zatorej pričakujemo, da bodo v najkrajšem času nastopila vsa slovenska društva v Forest City, Vajidlmg in Brownsdale ter začela takoj delovati, kakor se že 1k> videlo potrebno. Delalo se bo ne Jflede na politiene stranke ali morebiti druge ovire, ker je že čas, dragi Slovenec in Slovenka, da se adframirno m delujenio združeno za narodno stvar. Proe z vfcakim Z rojaš-kim pozdravom pričakujemo začetka in delovanja od vseh Slovencev v Forest City in okolici. V imenu /a<*asaiega odbora: •egor Verliovsek. Niles, Ohio. Neizprosna smrt jc odvzela družini Franka Lukežič edino he«sko Pavlino v najlepši dekliški dfbi IT1- let. Ranjka je bila rojena v Renčah pri Gorici. Ko je prišla leta 1911. v to deželo, je obiskovala tukajšnjo šolo, kjer je bila vedno vajrled marljivosti, z;i kar je dobila v višji šoli zlato medaljo. Naj pooiva v mirni Stari-šeni pa izrekamo naše ^žalje. Leadville, Colo. Ze.lena spomlad jo prišla. Ptički prepevajo v ranih jutranjih urali Hvoje prekrasne pesmice. Razno-vrstne rožice cvetejo |>o poljajiah tea- razširjajo svoj lci>o duhteči vonj naokoli. »laz letos šo nisem slišal ptičev pet. niti rtržie cveteti. Mogoče bi si«; to komu malo čudno zdelo. l*a le verjamite mi, dragi rojaki sirom Amerike, kajti mi tukaj živimo 10,200 (deset tisoč dve sto) čevljev nad morsko gladino. Potlej lahko znate, da imamo tukaj žc precej sveži zrak pozimi in poleti. Mesce majnik že prihaja, pri nas pa še znirraj skoraj vsak i dan sneg pada. Enkrat proti koncu meseca maja sneg skopni. Na za-padiii strani mesta pa pokriva hribe večni sneg. Oh, koliko je bilo tukaj prej dela za ubogo delavsko paino! Rudniki so obratovali \s polno paro, zraven tega pa še sedem ru-dotofrikiie. Zdaj pa več tega ni. Zdaj komaj dve rudotopilnici obratujeta in nekaj rudnikov, druge topilnice so pa podrli. Kakor seni že poročal, smo v niajnah za&tavkali še o Božiču. Prvega marca smo pa začeli zopet delati. V stavki sano delavci zrna-jrali ter dosegli povišanje plače pol dolarja kot smo zahtevali. Naj še omenim, da je na£e me- kot d-robne. ljub« lastovke. V Downtownu se prerekajo, zakaj ne plača ruski Jud. dovolj za d n eat in za trud — jeze se in prerekajo. Zaljubljencev je poln park. j Vse se tišči, vse se solzi, vzdihuje vse in se poti; življenja poln ves je park. Mladeniči obljubljajo dekletom vseh devet nebes; devet nebes — še ktero čez — prisegajo, obljubljajo in strastno se poljubljajo. Maj mesec čjik je veselic. Se raja tu, se raja tam, nagaja tu, nagaja tam se zboru srekanih devic. Vsak t«nlen je nebroj porok. Pogum, neveste, kaj bo jok! Vsak fant vrti se na poskok k oltarju pod cerkven obok. Gospod so sitna, ker so "brok". dežela si želi otrok. Dekletom je za mesec maj skočila moda do kolen. Ce 7ie pritisne mraz strupen, bo šlo naprej in ne nazaj. Nebo. le vroče dni nam daj! Ponoči se zbudi pečlar. Oteplje sem. oteplje tja ter prosi in roti Boga, da dal bi mu kaik božji dar. List Proletarec je izšel za prvi maj rudečih lic. "Darujte! Dajte!" — le ta klic zakrivil je, da je izšel. Ko leta bik po pašniku ima rdečica naj uplfv, zbezlja ti preko trat in njiv, ne pase se po pašniku. Ko ga po operaciji V preže j o v tovorni voz je vdan, ponižen skozin&koz kot vsak ]>o operaciji. "Prosvetica-devičiea " (to je nekakšen časopis) je djala par rudečih lis na svoja bleda ličica, da bi*k življenju ženina prizvala, ki spi ninana tam, kjer je srbski konztlla*. % Ne kliči ga, ne kliči ga! On se je skujal — a postat. Smjosintmuska Ustanovljena ). 1898 ICatnL ikhttflta Inkorponrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, AN. Ml K. 115tli IL, citTcIaa«, O xpdmredfedaut - LOUIS BAJUANT. Box iM Pa&rl At«.. Loral*, o. (•mik: JOSEPH P1BHLES. Ely. GEO. L. BROZICH. EIv, uutiia: JOUN MOVaKN. m — m Mart Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. CKAHEK, 303 American Stat^ Bank IlMp. r,«w> r.runt St.. at Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nataornl *4b«r: 'AMfON IBAlNTK. Boom »M Bak«v«U Uld«.. mor. VUmou 8tracts, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. ltM W. 1» Btreat. Chicago. 111. VBANK BKRApKC. 4SSS Wuklaitoa Btraat. Daavar. Cala. Farctnl t«Mf, UONABO OLABODNIK, Boa 4tC. Bj, Mlmm. GREGOR J. PORBNTA. Black Diamond. Wub. IBANK BORICH. «11T Bt Clair Ava. Cl«r o. ZtfruXavalrtl *ab«r. TAL1NTIN PIRC. 7M London Rd.. N. XL. Clavalan«. PAVLlNjB CBUENC, Ut — »rd Streat. Lm. Sails. 111. JOBIP BTERLE. 4*4 E. Mesa Avanua. Puablc. CoUL ANTON CELARC, C3t Market Street. Waukacan, III. Jednotlno nradno vlaaUo: "Olaa Vaa ttvul tikajoča as uradnih aadav kakor t«dl denarna »oWllatra <•] m potlljajo na glavnasa tajnika. Vaa prltotba na) aa podlUa na prad-aadnlka porotnega odbora. ProinJ« sa sprejem norik Članov in bolnilka svACavala naj aa poiilja na vrhovna«* adravnlka. Jusoalovanska KatoUAka Jed not* aa prtpt>ro£a v sam Jasoalovanom aa oMlan pristop. Kdor *ell poatatl ^Ian ta organizacije, na] aa stfasl tnjnlkn MUoJ«ca drultva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih droits t ao pa obrnit* Bn |1. tfjnlka. Novo druitvo aa lahko Tstanovl ■ I Clanl all Članicami. Iz Jugoslavije. Po štirih letih zopet aretiran. Kr:mjt-i. t»-r žena ni^ki ^a pist-io. V Mitrovici j.- hil ar.-tinwi hivAi I F'.«»U*zi*n j>- !»ila l»aj.- /;mi. š..- jugoslo»vaoi«ki (lolirov.ljoe iVtt-i | »-'i iz -rilea iarc» Ilrt- kovit-a izsledili te tlni v Mitrovielf Železniška nesreča pri Gospiču. ter }?a izror-ili sodišvu. , Na /.elezniški j>r«»<»i m^l posta- j jai»ia Metlak in je dne '.»1. Mcž z dvema ženama. marca zveeer tovorni vlak ob eest- ! V »vasi Graliovo ipi-i Krnševeu nem prehodu povozil kočijo, v ka-! živi kmet Stojadin Vafti«'. ki ima | teri sta so v<»/jla dva potnika. Ko-| /akojisko ženo in /. njo enega xi-jfijay. je bil myrhu pa živi še z neko dru-' pazil na bližajoči se vlak. Ix»ko-■ go ženo. s katei-o ima tudi sina. motiva je konja poimlnoma raz-Xje®rov sin (hI z^ikonske ž«ne —;mesarila; koeijaž je jnurtnonevai--Dragutin — je slučajno zv«-d« 1 za 110 ranjesn, d<«'nm .sta bila potnika ! ta čedni odnošaj in sklenil, da b* lahko poškodovana, j stori nekaj, kar bo d«»vedlo d<; j razdora med očetom in njegovo | nezakonsko ženo. Prrzval je sinč- ALI VESTE, _ j ka nezakonske žene. svojega bra- - . . -i . '>■ -- k.*tj i»omenja Semmering. vollk lirit>. bt ta p> o»-ete. truetnega Zivopna \ , , . , . . . I 1 . . . delt Štajersko od Nižje Avstrije? Ah hišo svojega .x'eta in tam bra Vcs.te, da je t« iH»i.actua slovenska beta — zadavil. Izročeni v> bili s»»-tF»da Se\*eruib? AH veste, tla so Hel-dfišen \*si štirje: mladi morilec in mar v lei»enkastili škatljah, kar jih 551- . ti iired lomljeujfm in krušenjem. iia- oi»e z obema ženama. , ... , vadile i»a v zavujiu i i T r r i sto enkrat že iitelo čez :tt).000 lju di. zdaj jih pa niti 5,000 notri ne!Za rdeče se ne zmeni več. stanuje. Tri četrtine ha* je praz-i Njegova moška ča-vt je preč. nih. se nekaj časa naj tako naza-' duje, rpa lw> jx»p<>!notna ^»razno. Dne tnanea je zgorela tukajšnja slovetMska cerkev sv. Jožefa s farovžem vred. Ta iLsoda jo je doletela ravno na dan kranjskega patrona. Pa to bi se 5e pre-trpelo, samo da bi bilo vse drugo! prav. Mesne veselice Iniamo večkrat j tukaj, tako da nam je zntiraj luš-no. Na Veliko no»'» kdh> plesali na cerkveni veselici, tako da smo si vse čevlje stikali. Pozdrav, dokler se »pet kaj oglasim. Poročevalec. Nova bolnica v Beogradu. Beograjski li>ti poro«-ajo. da j»-j gradbeno niinistrstvf» odobrilo j i kredit v znesku l-">.097.245 Din t ' za gradnjo nove bolnice za na I lezi ji vi* l><«lezni v Heogradu. Zra-jditi se prične že letošnjo ]»omlad in je upati, da bo zgradba š.* preti zimo dovršena. Črne koze v ZagTebu. Zagrebški listi poročajo, da se v zadnjem času pripetili trije slučaji črnih koz. -leli ž»' leznLški inšpektor Mudrinič. ki j»» prispl iz Beograda, nadalje (>«> let stara Zagrebeanka, j»ri kateri j pren«>čujej<» zlasti Bošnjaki in, gdyOJAKE opo-KHfl zarjamo, da I9y je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov. Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost. Posledice lovske tatvine. V nedeljo 25. marca sta šla brata Bitone iz Zgornjih Piniič v lo-vifiče barona Lazarinija brez dovoljenja na lov. V gozda jn je kmalu zaiiacil gozdar in zaklieal: Stoj! Ker pa se ni nihče odzval ktieu, je gozdar oddal za lovskima tatovoma strel s šibrami, ki je i zadel mizarskega pomočnika L*>j-in videli bomo. da zeta Bkonca v hrbet in ga nevar-bo ddtf obrodilo dober aad ca nam no'ranil Bkenc se je zgradil nezavesten na tla. Kako ljudje napredujejo. UPRAVA1 amoriške zakladnice v Wasliin^onn je na vprašanje "Kdo je skopuh?" odgovorila takole: Skop je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 60 eentov ter od ostalih zapravi 351 eentov za živež in vsega 1 eent za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene. Varčen je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za živfež in po lo centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene. • Zapravljiv je oni ki sploh nič ne prištedi trr od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent za izobrazbo in dobrodelne namene. Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države. Pot do uspeha je dolga in mučna, zato ne odlašajte s prvim korakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačo banko, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe. Vloge jj* _ Frank Sakser State Bank mntSST ACCOUNT" 82 CortUndt Street, New York, N. Y. HM PO 4%. -e Mate***« Jmdnm** Bank« I mm J!--; - •-s- • CT.AS NARODA, 4. MAJA 1923 Zanimivosti o brezžičnem brzojavu. Xa univerzi v Bologni je leta Henrik Hertz pokazal učinek električne iskre; tla se da vzpostaviti iz kratkih žic sesto-ječi vodilni sistem. ki s pomočjo električne iskre povzroča zamahe električnega toka v milijonskih menjavah na sekundo. Njihovi indukcijski učinki se razširjajo v prostoru s hitrostjo svetlobe ter ^e dajo dokazati na oddaljenih Molilnih sistemih kot električni menjalni toki. Mfd predavanjem j»- komaj trihndvajsetletni inženir Mareoni .spoznal. da potrebuje ta priprava še nadaljno popravo. Ko je dospela pozneje vest od vseh svetovnih strani, da dela Marconi na iznajdbi brezžičnega brzojava, se je našlo zadosti kritikov, uied njimi tudi strokovnjakov, ki so dvomili o tej iznajdbi. Mareoni je imel na razpolago električno iskro, Branlvjev koherer, kateri je nakazaj iz v an -redno Intro iapremembo upora menjalnega električnega toka, in t ml i Popoffovo sprejemno pripravi«. katera je nakazala nastopajoče zračne valove. L»-ta 1897. 15. maja je Mareoni prvikrat pokazal britanski brzojavni upravi na otoku Flat Holme na pet kilometrov dolgi progi svojo iznajdbo brezžičnega brzo-java. S tem je bilo to, v velikih svetovnih krogih še neverjetno vprašanje reš»nio. Dokazalo se je da s«- ta iznajdba brezžičnega brzojavk napravi najbolj lahko na takih prostorih, kjer ni mogoče -na pravit i direktne žične zveze. IVofesor Slabv na šarlotenbur ški univerzi si« je za ta problem relo zanimal. Imel jo lahko delo, ker se je za to zelo interniral — nemški cesar, kateremu je Slabv pn-dložil svoje poskuse. Slabv se ima zahvaliti za svoje posebne uspehe le podpori cesarja Viljema, ki je videl, da ima ves brzojav za vojsko velik pomen. Nemška uprava ima v Evropi tudi zaraditega najboljši brezžični brzojav. Slabv je svoje poskuse nadaljeval na šarlotenburaki univerzi. Videl je. da je Mareoni napravil iznajdbo na glavni podlagi, antenah. Nič man je ni tudi profesor Rraun v Stra^duirgu v tej smeri svoje priprave študiral in vse iznajdbe/ katere j.* že imel na razjMilago. n|H»raftiI v prid novim iznajdbam. Na ta način sta nastala dva nemška sistema, katera sta se 1. 11HK1. združila v svetovnem brezžičnem brzojavu. Velike važnosti je iznajdba, ki .ve pripisuje profesorju dr. Brau-nu. Ta je spoznal pomanjkljivost Mammijeve odpošiljalne pripra-ve in je podal sredstva, po katerih so se te odstranile. Profesor NASLEDNICA SLAVNE IGRALKE. činkovanje je neodvisno od doslej dragocenih anten ia stane mnogo manj. Bistvo priprave je steklena, brezzračna cev. Učinek je iz-boren. Signali z različnim učinkom, kakršni se rabijo v brezžičnem brzojavu, učinkujejo v oddaljenem mestu na sprejemni aparat. Na aparatu je priprava, ki omogoča izpremembo občutljivosti, da se slišijo glasovi ali ignali skoraj vseh brezžinčih postaj. in to ne samo na sprejemnem aparatu .ampak tiidi v celi sobi ali v dvorani, v kateri je sprejemni aparat. Ker brzojavlja vsaka brezžična postaja z različnimi valovi, je sprejemni aparat priročno napravljen, da ni treba velike pozornosti in ki dovoli tudi neiz-urjenemu, aparat tako uveljaviti, da odstrani vsa motenja drugih postaj. Družbe za brezžični brzojav v Berlinu gradijo sedaj prostorno majhne brezžične postaje, ki s«» dajo prestaviti od enego mesta na drugo, sprejemajo pa tudi brezžične pogovore v razdalji 19.000 kilometrov. Glede fotografiranja brezžičnih brzojavnih signalov je v Dublinu McTomare iznašel aparat, s katerim se dajo fotografirati brezžični signali. S to pripravo so se poskusi napravili v Dublinu ki so prav dobro izpadli. Brezžični -ignali so bili razločni in razumljivi. Ta iznajdba je zelo vfežna. '■ter vreme ne vpliva na razločnost signalov. Motenja od drugih brezžičnih postaj pa ni pričakovati, ker se je med vsemi brezžičnim postajarmi dogovorilo, da vsaka postaja brzojavlja ob gotovem času svoja poročila. Celo med svetovno vojno so se med seboj sovražne postaje držale tega do-(jovora. Fotografiranje brezžičnih signalov je tedaj tako na pred ova I o, da je mogoče prenesti sliko iz Amerike v Evropo. V starodavnem rimskem mesto, ki sta ga pred 2000 leti uničila pepel in lava, so odkrili nove stavbe, med njimi krasne vile. Pred stavbami se nahajajo razkošni vodnjaki in vinaka trta, ki bo sedaj po.2000 letih zopet ozelenela. Pred kratkim so poročali, da so v Pompejih odkrili cisto bnov delj tli est a. ki nudi obiskovalcem popolnoma nove vtise o stari rimski kulturi. Novo izkopani del Pompejev obsega kos nekdanje **ee-ite izobilja pompejskega trgovskega dela. Izkopavanje se je vrnilo z d«rslej neobičajno skrbi jivo-stjo. Gdkopali so plast za plastjo v vodoravni smeri tako skrbno, da se ni izgubil niti košček kamna, opeke ali cement«, ki je spadal k hišam. Vse so pustili tam. kjer so kaj našli. Tako je natančno ohranjena slika življenja, ki je vrvelo tu pred 2000 leti. Hiše, ki sedaj zopet stoje prcfc»to, so bile okrašene z balkoni ali s senčnicami, imele so terase s steb-ričjem in hodniki, ali pa strehe, Slika nam kaže 17-letno Miss Blo ssom (na desnir, ki ima velike! ki ^ viseje nad uUco ter ^ shl_ igralne zmožnosti ter bo v prihodnji seji angažirana na enem I £ie za strešne vrtove, največjih neuvorških* odrov« Na levi strani je njena teta, k>i| Te ven moleče strehe so -v a roje pred dvajsetimi leti slovela kot največja newyorska lepotica. | vaie hodnike na ulici pred zim- Moskva - mesto beračev. Pretresljiva slika iz Rusije. — Moskovske ulice so polne glad-nih beračev. — Štirinajstletni dečki že ubijalci in tatovi, — 12-letne deklice* prostitutke. Poljski profesorji na Bolgarskem. Koncem marca je obiskala večja skupina poljskih profesorjev Bolgarijo. Gostje so bili v Sofiji prisrčno sprejeti. Na banketu, kij »a je priredilo njim na čast —I poljsko - bolgarsko društvo, je profesor Conev pozdravil goste in naglašal. da je ta obisk kot najprimernejši način za medsebojno upoznanje za oba naroda velikega pomena. Ob tej priliki je priredilo tudi Slovansko društvo večer, na katerem je profesor Bistrom odgovoril na pozdrave bolgarskih Braiut je prvi spoznal pomen sla- profesorjev takole: bo udušenih valov. Za to mu gre — Kjo smo se po dolgem poto-vsa zasluga. iznajdbo t&kocva- vanju približali Donavi, smo za* ne dušene iskre po profesorju Wi- čuli divne zvoke slovanskega bol-ena in po zaslugi grofa pl. Arco garskega jezika. Poslušali smo ta in Rendall, ki je uporabljal novi jezik z radostjo. Res, da ne razu-svetovni brezžični brzojavni si-, memo vsega, toda v srcih čutimo stem zvenečih isker, je bil na- to, kar ste nam hoteli povedati, pravljen velik korak za razvoj In razumemo vedno več. Jezik ve- breažičnega brzojava. Danskemn inženirju Po u I senu se je končno posrečilo proizvajati enakomerne zamahe z zadostnim menjalnim številom za intenziteto. Profesor Goldsmith je iznašel viviko f rek vent ni stroj, ki so ga \ peljali v prikladni obliki s pomočjo druatva "Telefunken ** \ Berlinu za praktično brzojavlje-nje. Vprašanje je torej, kako je mo-goče, da prispe elektrika od dajal ni^ga urada k sprejemnemu a-paratuf Tu ne gre za prenos, ampak le za razširjanje električnih in magnetnih sprememb, stanja nierno pmeča občutljivost sprejemne postaje. t*e pridejo ti valovi v aparat, ki jc za to primerno prirejen in )u se nahajajo v soni-lianju z odpošiljalne postajo, tedaj vzbujajo v rezonatorju kratke močne zamahe. Za danaanjo dovršenost brezžičnega brzojava se imamo zahvaliti Amerikancu Lee de Fos-terju, ki pokaže tudi najslabše e-lektrične valove ter s tem neizmerno pove čaobčutljivost sprejemnega aparata. Ta iznajdba na polju brezžičnega braojava dopu Ut tudi najboljio izrabo električne iskre, njena že nas Slovane in to je naša naj-večja^sila. Toda jezik ni samo zvok, marveč tudi misel. Jezik izraža misel in predstavlja dušo naroda. jZato imamo Slovani drugačno psihologijo kot drugi ne-slovanski narodi. Na temelju te skupne plemenske duše pa so s? razvijale različne slovanske narodne kulture. Razvijale so se v različnih okolšeinah pod različnimi vplivi, njihova različnost je obenem njihovo bogastvo, kajti ono nam omogoča izkoristiti medsebojno upoznavanje. Na tej skupni podlagi smo se vfdno razumeli potom slovanskega jezika in slovanske duše. Kulturne vrednote so trajne in sporazum na kulturnem temelju je najlepši in najsil-nejši. In mi trdno verujemo, da bo kmalu napočil dan, ko bodo vsi slovanski narodi kot svobodni s svobodnimi, enakopravni z enakopravnimi začeli skupno delo an pozabili na vse, kar jih je delilo v prošlosti, ozirajoč se samo v — svetlo bodočnost. Vedeli bomo nebi dan, da nam smrt ne more nikoli oropati tega, kar je naša duša pridobila, ker Komunizem, ki je gledal v rus-nizina. Jurij Popov poroča v li-propadel po vsem svetu. Ljudje so spoznali na ruskem vzgledu, kam vedejo nove teorije komunizma. Juri jPopov poroča v list ti " Frankfurter Ztg." iz Moskve : — Vrfjna je po vseh državah neverjetno pomnožila število beračev. Toda nikjer ni teh nesrečnikov toliko kolikor v Ru'iji. ker nikjer >e niso valovi prevrata lomili tak«) strahovito. Kes je. da ti valovi padajo in da. boljševiška ladja plava zdaj razmeroma v mirnih vodah, ali prav sedaj je videti strašno število ponesrečencev. ki begajo okoli brez upanja. Pravijo, da je Indija dežela beračev. Jaz nisem bil ondi. Tod a "mislim, da je danes v Moskvi več beračev nego v Kalkuti. Najprej so pridrle cele vojske beguncev iz okrožja gladu. Samo oni more razumeti vso grozoto današnih dni, kdor je videl trume teh pol-nagih. polzmrzlih ljudi. Polovica teh strada po moskovskih ulicah Z upadlimi lici, posušenimi do kosti, razmršenih las preko obraza. drhteči po vsem telesu, mod ri od mraza, javkajo po vogalih, se valjajo po snegu in blatu ter padajo mimoidočim pod noge. A potem one brezkončne kolone otrok, ki beračijo! Armada okoli. 15.000 otrok bega po moskovskih ulicah in kolodvorih ter krade Dospeli so iz vseh krajev Rusije in so brez očeta in matere. Potovali so cele mesece do Moskve in mnogo jih je bjlo povoženih. — Med njimi so 141etni dečki že u-bijalei, razbojniki in tatovi dvanajstletne deklice so prostitutke, uživajo kokain in alkohol in žive od beračenja. Sovjetska v^ida je odprla mnogo sirotišnic, a nemogoče je sprejeti vse množice pod streho. Zato beračijo po ulicah begunci, zločinci, otroci, menihi, kmetje, samo inteligenca ne. Ruska inteligepca nosi junaško svoj križ in dela z vsemi silami. Pri nekem nemškem prijaitelju. ki živi v Moskvi zaradi trgovskih poslov, jc videl dopisnik služkinjo. ki je snaala tla. Nemec je jz-ovoril ■ s služkinjo francoski. — Na svoje začudenje je izvedel, da je služkinja grofica, ki ji je mož gardni častnik, padel v vojni. — Neka druga ženska v slabih cunjah se je dopisniku ponudila kot prevajalka iz angleščine in francoščine. Njen mož je bil ru|ki poslanik in baron, ona pa je bila dvorna dama carice-matere. V moskovski hotel, kjer stanujejo novinarji, prihaja star gospod po- in ras- Propaganda za vino. Ali je vino škodljivo ali koristno? I Nekateri znanstveniki so dvignili svoj glas v o&rambo vina. [ Preiskovanja in rezultati slavnega zdravnika v Parizu. ozirom na to. da je v največji in najbogatejši zemlji na*svetu, v Združenih državah prepovedano točenje alkoholnih pijač, je postalo vprašanje antialkoholizma po vsem svetu zelo aktualno. — Alkohol, kakor tudi razni drugi strupi vzbujajo v ljudeh strast in zaradi tega se jim težko odreče* jo. Toda vpoštevati moramo, da je produkcija alkohola v mnogih državah velika in često tudi edini vir dohodkov za prebivalstvo. — Zaradi tega je razumljivo, da na letijo težnje a tialkoholistov ees-francosk ivinogradniki in na ka-čujejo tudi od strani znanstvenikov glasovi V obrambo alkohola. Tako je nedavno priobčila "Pra-ger Presse'7 zanimiv članek pari kega dopisnika tega lista, ki bo gotovo zanimal tudi naše prija telje "dobre kapljice". V te.m do pisu pravi dopisnik, da bo konzorcij za izvoz francoskih vin sedaj vprizoril veliko propaean/o v prid vinu. S to propagando hoče na znanstveni podlagi izpodbiti naziranje. da je vino škodljivo. Današnje stanje borbe proti po-kretu, ki stremi za omejitvijo uži vanja vina. je bilo obrazloženo na neki skupščini, ki so jo sklicali francoski vinogradniki i nna katero so bili povabljeni tudi vsi narodni poslanci. Posebno značilno je dejstvo .da se je .v zadnjem ča su pričelo braniti in opravičevati uživanje vina tudi z medicinske strani. Francoski minister za poljedelstvo Cheron je izjavil dopisniku, da je še za časa svetovne vojne kot državni podtajnik na ročil Pasteurjevemu zavodu in njegovemu glasovitemi* šefu dr. Rouzu. da naj znanstveno raziskuje, vkoliko škoduje, odnosno koristi uživanje vina. Ti poizkusi še danes niso dovršeni, dovedli pa so nas do rezultatov, ki nas mora jo napraviti oprezne pri našem razsojrvanju o vinu. Dr. Roux je naprimer ugotovil, da postanejo morski prašički, katerim se daje redno zmerna količina vina, odpornejši proti raznim infekcijam, dočim oni morski prašički, ki ne uživajo vina. tem infekcijam navadno podležpjo. Po dosedanjih raziskavanjih je tudi dognano. rja so vitamini, ki so v vinu. v go tovih slučajih neobhodno potreb ni ljudskemu organizmu. Bodoči bojni klic nasprotnikov* alkohola naj se torej glasi: — Dol z žganjem, naj živi plemenito vino! ko več jezikov. Bil je general ka-valerijske brigade! ne predmete. Govori docela glad- ski m dežjem ter poletnim sol licem. Na ta način je bil dohod v razne številne trgovine v tej uli-ei čisto zavarovan. Nekdanje življenje v Pompejih je moralo biti sedanjemu življenju v Neaplu pre-ej podobno. Mali kipci in drugi predmeti vsakdanje rabe, ki so '.vročile LtaljansVi vladi spj.ni'-nie . v kateri zahtevajo, da -se v tr;^ovinski pogodbi med Jugoslavija in Italijo obdrži carina na uvoz cementa v Italijo, da se tako zaščiti italjanska industrija cementa, ki se je v zadnjih letih razvila na jadranski obali. /.a! l /1: na i in ga pustili bžati v mla ;i i. P-»tem -o *e odpravili v piv n da lili d<» ne/aves! . Pre-.: :;s»'ko prebiva' vn v j.- |e>;ri]i» in vas je oil;* v tren"tku i. T izumrla. Nato v> J':iš.i-sti /.»pet mlp'-ijali v Dolino. Zuljaiiovo sta ;je velike izgube krvi skrajno nevarno. Rp.zbcjniško nasilje fašistov. Te dni >:ii'» priobčili kratko po-ročil«j o faŠistov^ki lw-st i jalnost i v Romanjih. Sedaj prinaša "Jutro"* o tem dogodku obširnejša Smrtna nesreča na parniku. Na paniiku "Anna" v tržaški pn sti luki je dne :;. aprila riiazni slovenski va- , . * 1 • 1 J . : na vrv' odtrgala in z vreea*u na- polnjena mreža je padla nazaj v ne- reeiiega Basana, !;i je obležsd na mositu mrtev. Ime' je razbito lobanjo in tudi več diugih težkih slci U-HMiianje pri Tr*tu je zgo- dil na velik'»nočni p.ndefjek stra- j ^^ ^^^^^^ sen zločin, ki je pokazal žalostne .sadove ta-^istovske kulture. V neki g'-stilni je prišlo pred nekaj dnevi meil Jusipom ŽuljaiKHii. Ivanom Kuretom in fašistom Ferdinandom Kuretc»iH, ki sta bratran-ea, d > prerekanja radi družinskih razmer Ivan Kur«-t je imel namreč t i r jat i od družine fašista Ferdinanda Kureta neko zapuščino, ki mu še ni bila izplačana. V jw-n- deljek so iiiie-i fašisti ple» v .Dolini, kj»*r jim je svirala gor med obema bratrancema kot napad proti taKi>t<>m. Fašist i s . Poljedelska šola v Valjevu.. zato sklenili, da se takoj mašču- C'asoi>i»je prtrcx'a, da bo dne 1. jejo. Odpeljali so se zvečer z av- oktei/ra 11)2-1 ' tvorjena v Valje- temobib m v Ricmanje, poiskali vn v Srbiji srednja ]k»1 jedelska najprej Jos'pn Žtdjana. ga p>teg- šola, kaki*sno,ima.jo sedaj v Kri-nili iz .postelje, pretepli z gorja-i že ve ih na Hrvatskem in v Maricami in žilovkami, mu nato pire* boru v Sloveniji. notranjih poškodb. Vlom v puljsko zastavljalnico. V nedeljo l. aprila ponoči je bil v Ptllju izvrš:-n vl! milj«>na lir raznih drairoeen«»v.t i in vrednosti. Priza-s » v glavnem remi sloji, močen udarec pa je tatvina zlasti za <-l>č:no, bi >e lw»ri w - tako /. velikimi finaiW-niini težkočami. GLAS NARODA, 4. MAJA I'll'3 Novice iz Slovenije. Kaznovan obreko valeč. mladih žrte-v. ki «*> naši narod-Pml okrožnim outiiočeTu v O- «« «*utw-i javmedi ie v živem lju se j« zagovarjal Janez Anion. »uuu. Pokretača te$ra ontladinske- l*«*Ntmk v Dr enakem rebru pri g* jfibanja Avjrnst Jenko in Ivan Koijeto. Na sIkhJu Samostojne KudVirtier sta plačala svoje delo kmeti j*ke stranke dne 11. junija "i prepričanje z življenjem. Jeii- 1! 182 j«- očital ministra 1^-lju, da ko je padel na srbsfcem boji^'u j« k-*i»i m tjrel dokazati, je bil obsojep i sojeni na 14 dni do 6 mesecev, dr. na dinarjev denarne glofa*. Janže Novak, takrat s»dm<«o!ee «^ir..!.ia 5 dni zapora. v 1*« na ■"> 1***- a je-bil o priliki jugoslovanske manifestacije Ponarejeni 501trski bankovci ua Pr»twk slovanskih klubov v . . .. .. parlamentu po treh letih zapora kurAtrajo zopet po < elju. Policija ' 1 r j»- v (JalHTju aretirala Jožefa Novaka iz Šmarja pri Jelšah, ki je vitloma širil ponarejene faLzifika-te. A ko -v.> resnične izpovedbe are-tiraaiea. ki trdi, da je dobil bankovci* in 1 nekega Hrvata v kavarni Krnšic pri Celju, ui>»ra biti še več j* aiarejenih lirsk'h Kan ko v-ct v v prometu. Ubežni slepar pod ključeta. Ljubljanski tvrdki P. Mairdič j«* pr««d kratkim neki Ralph Rich-ler, "trgovce iz Kranja", izvabil razuejrn liuetra perila za 12.481 di-narjev. poiem pa pobegnil v Sil hotieo, kjer •*;« je uslužbenec omenjate t\r«lk»' tudi izsle. Ljubljana, da izdajo v doslednem času pregbtl jugosl. gibanja med dijaštvom v predvojnih letih. Posmrtne ostaaike J v. Bndlicherja nameravajo prepeljati v osvobojeno domovino, katero je tako skreno ljubil hi tvegal svoje mla-do življenje zanjo. Strel na ljubljanskem polju. V noei «m1 velikonočnega pon-deljka na tmrk ve je vračala večja družba fantov tz Jeiiee, kamor je napravila izlet, v M<«te. Blizu •»tn*«lnišniee. iui ljubljanskem jx»-Ijn, j h je usfavU vojaški 'klie: • Stoj!", ki s.» se mu takoj odzvali. Istočasno pa je tudi že počil si rel ki je zadel 24-letnega mehanika Stanislava Vodnika v trebuh. da se je y.'_rrune ."1. apr. mentiu t voimici v Mojst ranah, j«* zvečer se je videl odsev eelo do L25 JM l.M M l.H (Dr. Kern) .............. M9 InpljHs sluika ali nauk kako naj se k ar. nšl streie .... Ji Pnimri zdravnik p« Knajpu .... 1.53 Domači iivinesdravnik .......... 1.23 Dva sestavljena plesa: <"etvorka in hesetla »qiisano in narisano.......35 ■eredoceja .................... .15 Hitri računar ................ .M U£Oslavija. Zemljepisni prekleti 1.23 Knjiga • lepem vedenja. Trdo vtkano .............. 1.M Ifajiga • dostojne« vedenje Mlekarstvo e trticami sa norejo ..... Nemške angleški toimai ... Največji spi«ovnik ljukasnik Nemščina kres učitelja 1• del m m » * •^• O ^ «p* vin • • • • • • •• •••••• *ravlla an alike ........... r« ilTi. 1. letnik L', letnik letnik .n M M JM JM JM M .7$ Ljudska knjižnica: -L nr. Znamenja 2. ar. Dvorana. Zsodorinaka povest OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o 3. ST. den>a* Zmacovai. — Med Platari .................... JI 4. zt. Malo življenje ........ iS 5. zt. TsJnJa limi *oJAi .75 6 sv. Gozdarje* da ........ JM ?. st. Pribajač .............. M & sr. Fnjcilwd ............ LM 9. se. Kako sem m jas likal, CBrencelj) ................ IjM 19. st. Kako mm m jas likal. fBrencelj) ................ l.M 11. st. Kako sem m jas lilud. (Brencetj i ................ 1.M 2. sr- lz feievnlka malega po- ledneia, trdo rezano ........ 1.M 14. sv. Ljubljanska dfc — <3rencelj) ................ " .78 5. ZT. Joan Miserin. Povest ls ??anskega Življenja ........ .91 e. sv. Ne e Amerike. Po resničnih dogodkih .............. .71 Mali ljudje. Vsebuje 0 povesti. Broširano .................. .71 Trdo vezano ................ 1.23 Mimo življenja, flvan Cankar)' M Mrtvi Gosteč ................. 35 Materina žrtev ................ JI 41 Mali Klale« ................. .7d 39 J« UM 6tri povesti: Nagla beseda; TuJCe- va osceta; Gospod Grohar; Ust Papirja ...................... JSO Slovenski pisatelji: 1. sv. Jca. Jurčič zbrani spM. . Vsebuje 35 povesti .......... LM 1. sr. Joa. Jurčič sbraol spM. Vsebuje 7 povesti .......... zJN sv. Jr. Ivan Tavčar sbrani spisi. Cvetje t Jeseni. Visotta kronika 2JH Spiimanove pripovedke: "VaktiČni računar ftočni slovensko In {tt^ki ooopooooooo ^^ Slovensko-anglewlta slovnica. s -lovnrjeiu. trtlo vezana ...... 1.56 Sveto pismo stare in nove zavese. v-yl.ilje 1U44I strani............3.M Splošne knjigovodstvo. 1 ln 2 reta je /einlja pop. 1- da •>•» je zdelo, kakor da ar«»ri kii!;;» |'mni čebelar .................. noma /aMihi. Ko m> pa dtikvci iz-k«»pali. je reve« zlomljeni ol»e no«-!. Enaka ne>r«va -v je zjfouihi pri •ran h i ji iz Travnika v Dta- tiram* z je j>odsul delavea Antona 1 »eiieino .ti Alojzija I.anrriča, ki Mta ssi pri tej priliki zlomila vsak > fini nogo. Ponesrečen-*e so pr»*]H*ijali \ bolntšuieo. Nesreča na železniškem tirn. IVaiic (rrzetič, premikač držav-n*i 'že^raeniee v i'odnarlu, je hotel, ko se je ps-emikaJ vlak, prekora-eiti železniški tir. PriiU-l je med odbijače, ki so ^a prit »mili »*w-z de>«io i»»ko in mu jo zim^-kali. Vrhutejra je dobil m* manjše no-ško«ll>e ]v» (J>ra/.u. Iskati je mo-val p »oiu'*i v l»ol*iiki urad o iqrnju. a je bila in-tervrtie.ija breziuspenua. i'r>-zdni z^dovina Srhov. Hrvatov in Sla-]>ožar na zapadnem \-rhu Šmarne! vencev i^ore. na t>emaonde^jek ne previdni izletniki, je napravil pj»i«-s!-nikoin mnogo škttde. 1. svesek 2. sveselc ..S3 J3 Razne povesti in romani: Amerika in Amerikanei, trd. vez. 4J* Osumljen tatvine. Ivan Tratnik, H6 let stari brezposelni delavec, ki je bil od eelj-'Andrej Hofer ................ -5® 33 . .4f >.. 1.M .75 ^kega f»krožn«ga *>di«ča in pred liener>ka vedeževalkn .......... celjsko jMn-oto zaradi tatvkie že Belgrajski Biser ............ dvakrat predkaznovan. je t>il zo- Durke in porednosti .......... ;w»t aretiran .nI ornenifitva v Žal- »Seli rojaki, trdo vezano ....... eu i ji iHldajl V zapore celjske roman, trdo vezano...... nije, k dr je osumljen, da je izvršil Boija pot na Bledo............ tatvino v škodo koT-ariee lvize Ver- Božja pot na Šasarno Goro..... dev V Velik i Pire«k?i in ker se j,, j Balkanska Turikn vojrfm ...... brezjv»selno potepal po okoliei. ilarov1liea ^ ....... . Cvetke «»•«••••..»........... _ , Cisanova os veta .............. Ponesrečil pn požaru. * . v ... . Jz,. las je z Isto .................. Na veliki petek 30. marca je . * _ .. ... i — * i 4 i Vetina Borograjska .......... ptneela KoJeti hiša posestnika An-1^ x ^^ .............. tona Dolinarja na Brezjah pri D ^ ^ _ Njiva starka _ hrovi. Na pomoč d oš l i gasnlei iz, olga roka .................. nLsr> mogli takoj {>ogasati in se i^icu Orleanska.............. požar polagoma raiz^iril na hlevi w»n in svet. Letnik 1908 .... in ko/.olee ter vse itničrl. Pri ga- duhovni Boj ................ šen.ju je dobil Dolinar težke o- flizabetn .................... t*ran Baron Tfcnk ............ Milim Poštenjakov ič .......... Mitva srra. Povesti. (I. Tsvčar) Nate Vas. 1. del vsebuje 14 po-r«vest I. (Novačsn) — Vezano ...................... 130 ProSi rsuo .................... l.M Nate Vaa. 2. del vsebuje 1» povesti Vezano ...................... LM Broširano .................... l.M Na Indijskih otokih .......... JS9 Naseljenci .................... M Na Preriji .................. Nihilist ..... ................ m Na krvavih Poljanah. Tri »i jen je strahote z lK*jnih |H»h«>«lov hiviie- ^a slovenskea jtolka .......... 1^0 iarodna Biblioteka: Amerika ln povsod dobro, najboljše ................ KfPJC • • ••« .Boj s prirodo ......... Božja kazen .................. .40 Babica..........................1.20 Beat in dnevnik................«0 Črtica iz življenja na kmetih .40 Gr^ka Mytologija, 2 knjigi .. IJM General Laudan .................TA Kranjska čebelica. Poezije ... .40 Krvna osveta ...................40 Nekaj iz ruske zgodovine.....40 Napoleon prvi ...».......... 1-0® Nesrečni« ......................"" Rimska Mitologija .......... .70 Spisje. Vsebuje 11 povesti .... -40 Svitoslav ..................... M Spisi Andrejtkovega Jeiete. — Popotni listi, nočni prehod Itd .40 V Gorskem zakotju .......... .40 Za kruhom . . ................ <40 Zaroka ob pol noči............... Z ognjem ln mečem.......... -0-50 i lost in veselje................1-W . zv. Marijina otroka, povest ls kavkafikih gora ...............25 . zv. Praški judek ....................Jt3 . zv. Tri Indijanske povesti .. JO . zv. Kraljičin nečak. Zgodovin* ska povest iz Japonskega .... J$ C. sv. Zvesti sin. Povest lz vlade Akbsrja Velikega........................JU 1. sv. Bdeča m bete vrtnica, po- •••••••••oooooooooo*»*o JN 2. zv. Korejska brate. Črtica is mlsjonov v Koreji ............JSO 3. zv. Boj in Zmaga, povest .. JSO 4. zv. Prisega IItiranskega glavarja. Povest ls zgodovino kanadske .................... JQ IS. zv. AngelJ sužnjev. Brsziljska pojest .........'............. JS J6. zv. Zlat okopi. Povest...... JU 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ........ JO #18. sv. Preganjanje Indijskih mls- Jonarjoo .................... JO 19 zv. Mlada mornarja. Povest JO ^aljiTl Slovenec .............. JO Svitanje, roman, trdo vezano .... 1.00 trdo vezano ...................TCt Turki pred Dunajem.............60 Trenutki oddiha ............. 1'mor v Sarajevu ............... .10 itejeva Bepatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. IJB V«'ra. roman ................... "Trdo veznno.................. Ji.1 Veliki vSevedei ..................1.00 Vrtnar. Siihlmlcinat Ta?ore, trdo VPMtlrt .........................00 Zadnl dnevi nesrečne ca kralja .00 Zaklad na kozjem Zadna pravda ................ Zmaj iz Bosne ................ Zltarjevo Zlato ............... Zbirka slovenskih p»vstl: . zv. Vojnem i r ali poganstvo . zt. Hndo brp»dno......... it. Vesele oovesti ......... . zt. ?ovesti ln slike....... . zv. Student naj bo. Na3 dan JI kruh .............. Zabavna knjižnica: 'JC zv. Peean in Lamhergar .. jr.. zv. fmi smrt............ 21 7t. Zločhtrl ............ tri. zv. Mož z razrezano du^o JO jd . 1.00 .zlJO J5 J5 J5 JS m— "3 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: J5 M JS5 J5 J33 JO JO 30 .00 JO JO too JO J5 J5 Katoliški shod v Ljnbljani. P<»seben iKll>or. kateremu naee-lnje pififes»>r t^ilopje dr. Matija Slavi«*, objavlja v •'Sloverteu*' o-'p©kliiie po Ž.ivotu in obrazu. klia. v katerem naznanja, da se Fra Diavolo ..........................JO 1*0 letos v .'asu od '25. do 28. a v- Nesreče pri velikonočnem stre- 'Gozdevnk (2 zvezka) .......... L2§ pusta vriil v Ljubljani peti kaft>- ljanju. ;Grešnik I^natd. (Ivan Cankar) .TO lAki. shod. splieatelji adile o pri-liki streljanja s to- #Humoreske. Groteske In Satiro piči med velikonočnimi prazniki .Varnostne oblasti bi morale biti Smrtna kosa. 7 none puma ln bojev t zapeške globeli ...... J5 JO JO uo ^sf _ uralf t ........ V Celju sta umrla dne .11. mar- v bodoče v tem oziru strožje, da Jurčič spisi: ea Julijami Kosex v 73. letu in Jo- t*e preprečijo nezgode, katerim Hip Paun. sodu i kanellst v 53. letu zapadejo v prvi vrsti nedoletni KtaroKt l. ( m laden vi in postanejo pohab- V Zidiuieui ni«*itn je umri dne'ljenci za eelo življenje. 4. a prida viSji revident južne železni ee Ivo S?tern*sa v najlepši mo- Velikonočni pretepi. ski dobi 41 let. V Preddvoru se v Velkavr- V Mariboru je umrl dne :t. apr. |,ovi gostilni na velikonočni pon-in/. Lauiliert Lukman. deljek siepli fantje med seboj in se navalili končno na ptisestniko-vega sina Janeza ki so ga O velikonočnih praznikih se je pretepli tako močno, da je moral zarČ© večni; Tofte Solnro...............Ti Cerkvene pesmi: Domači glasi. Cerkvene i>esml za meSani zhor.................. 1J0 12 slovenskih i>e«nil za razne prilike tekom cerkvenega leta. — ( Fwrtter» .................. JO 12 Tanlum Ergo. (Foerst'er) .....00 12 Tantum Ergo. (Premeri) .... .50 Missa ln Honorem Caeciliae — (Foerster» ...................60 Mašne pesmi za me^an zbor. — (Sattner' .................. JO Slovenska sv. maša, za mešan zbor a spremljavo orgel. (Lahsruirri JO Note za tamburice: Sob sa adadl sab, pesmice ..........JO Dedek Je pravil, pravljico .... .40 Mladim srcem JS Narodne pripovedke, t. srezek.. .40 larodne pripovedke, 4. sveaek.. JO 1. zvezek................... JO 2. zvezek ................................JO Slavček, zbirka solSklh pesmi J5 vončekL Zbirka pesmi na mladino i trdo veaano ................ 1J0 brani spisi sa . sv., trdo povesti ...................... JO .' sv., trdo vezana Pripovedke ln Posuli oooooooooooooooooooooa sv. trdo vezano. Vsebojo 12 po-T^ltl sv. trdo vezano. Vsebuje 0 po- trdo vem no. Vinski brat Ji . st., crdo vezano. Vsebuje 10 po> TCltl OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Jf^ Pesmi in poezije: Codeč; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A. Fantek) Trdo vezano.................73 Moje obzorje. Eng. G angel. Poezije Trdo vezano ................ 1.25 Balade in romance. (A. ASkerc) Trdo vezano ................ 1.23 Broširano ...................75 Pesmi. (.Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zonnana. Originalno slovensko pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v anglefčlnl.................... l.jj 'oezije. (Simon Gregorčič) — trdo vezano .................. |_00 'iioUea. Pesmi za mladost.....01 levenska Narodna lirika. Poe=tjo JO Sto ugank. (Oton Zupančič). —-Poezijo .................... j| Pesmi z notami: Gorski odsevi. (Labarnar.) Zbirka mo£kih zborov ln čvetevo spevov. 1. svezek ..............43 2. zvezek ........................ Slovenske narodne pesmi za tamba- raikl zbor ln i«tje. (Bajik > .. 1 JO Bom tel na planince. Podpori Slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00 Xa Gorenskem je fletne. (Bsjuk> 1.00 Note za citre: Sara t an. Itu-ka i«e>em .......... Jlg Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pe*mi Note za klavir: vezano. Voebnjo 10 Sv finwreft ................ Sosedov sin, (Jurčič) ......... Stezosledec .................. Iste Bests, povest ls Abrneev ......................................J| Sreno veselje. Polka ........................JO Zmlraj zvesta. Polka :..................JO Potovanje po kranjskem — P od p url narodnih pesmi. (Jaki) ............l.M Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi za klavir in gosli...... 2.00 Bratje! Slovenci smo. Koračnica. (Premrl > .....................J5 Orel. Koračnica (Jaki) ..................JS Vojaški valček. ..................................JO Voja&ka koračnica...............................20 •♦5 Peš. Koračnica. (Jaki) .....................20 •45 Zdrav in vesel. Koračnica. (Jaki) JO Vites Hers. Koračnica. (Jaki) .. .20 Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter) .20 Mabel. Intermezzo. (Aletter).....20 Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ... .20 Harfa. Valček. (JakSič)..........20 Aditha. Intermezzo. (Aletter) ... .20 Za naše male. (Schlla) ..................JO Danes nam gre dobro. Koračnica. < Jaki) ..."............./.............20 Bori pridejo. Koračnica. (Skorpln l .25 Zemljevidi: Združenih držav, veliki.....................40 Združenih drfav, srednji................J5 Zdrufeuih drfav. Mali ................JS Slovenija *...••••.•••••••.••. JO Jngoalavija .....................25 Jugoslavija, veliki ............................J5 Nova Evropa ................................JO Zemljevidi: .25 Colorado, Kansaa. Kentucky fta Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vSakl po .... zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minutna, ta, Michigan. Wisconsin, Wed Virginia, Ohio. New York — vpaki po...................... Velika stemfcj bodisi v gotovini, der aH fdtena mah pa 1 aH S flota, da pdOjofto «OLA S NAROD A" (Slovenlc Publishing Company) Ne naročajte knjig, katerih prosto. Knjigo poiiljamo poili^no ni cenika. Vil Japonska pravljica iz 10. stoletja. Po "Taketori Mono gat ari". Sanuki, stari nabiralec bambusa, s«* je prentraiil: na trsm. kt ga j** bil privabil * čudovitim ble-M-anjfB, je odkril ljubko ,kake tri p«*«li "veliko *t varieo-deklicc. Otomo jc žbral svoje ljudi in obljubil, da izpolni vsako željo onemu, ki mu prinese dragulj iz zmajeve glave. Ker >e ni nihče javil, je vse bo- ki je zrla nanj z lepimi otroškimi i gato opremil in poslal v svet z < mi ^n se mu smehljala. j naročilom, da naj poičejo zmaja Nesel jo je domov in jo izročil i U* mu iztrgajo dragulj. sVT\;i /eni v oskrbo. Na začude Ti pa so kmalu sj>oznali ,da že-ii je wh je ra.stla zelo hitro in do i bo mogoče izpolniti; zato s.-j»!a že v par meseeih velikost j *o denar razdelili med seboj in se vseh ml rast lih. (iz rodu Imke) "Nay ©take" •»iivahime. ai^AE NAnOPA. 4. MAJA 1923 porazgubili po tujih deželah. Meti te m pa je Otomo dal zgra-(vitki bambus) Kfc- diti za deklico hišo, prele^no la-'kirano in vfeo prevlečcoo z barva- Duhovnik Akita ji je dal ime — Kakor vsem za možitev godnitu deklet rim s<» tudi njej povezali lase. in tri fini je odmevala godba in Veselo petje iz nekoč tako tihe Sanukijeve h me. no svilo. Odpustil je svoje žene. živel samotno in gineval v hrepenenju po predragi. Ko je eno leto zaman pričakoval vrnitve svojih ljudi, se je sam Im.-l pa je tudi zadosten vzrok vkrcal na ladjo in odplul za za-7a veselje nad najdenčkom. Kajt r1 kladom. < dkar je bila ona v hiši. je vedno je spoznal, da deklica čida srečna zvey»ia nad njim in v*ak dan je našel v ceveh bambusovemu trstja zlata, tako da se je kmalu povzpel do sreče in blagostanja. * Ha/nesel se je pa tudi po V*i deželi glas o dekličini lepoti in oglašali so se snubci drug za drugim. Sanuki pa je rekel vselej: Ker Kaguyabime ni moj otrok, j» ne inorem ukazovati. Piiite ji ti- rej sami. zahteva od njega nekaj nemogočega. Zagrenjen in jezen je razdal v»e kar mu je ostalo in se umaknil v samoto. • * * Princ Kuromaiii je odšel v puščavo, si dal tam zgraditi delavnico in nafočil nasipretnejšim delavcem, da izdelajo zlato vejico z draguljastimi sadovi. Ko je bila vejica dogotovljena. ; je v popotni obleki stopjl pred Dekliea pa ni odgovorila na no- starca in mu dejal: — Zastavil be no pi»mo jn je pometala vse posla ne pesmi v ogenj, ne da hi jih bila prebrala. Tedaj pa so se vsi suubci žalostno odvrnili od nje, razen treh: kraljeviči Itanu, Kuromahi in O tomo, ki je bil mikado v svetova lee. Vm so na starca navalili s prošnjami, da se je ta končno odločil govoriti a deklico. Molčala je na vsa njegova prigovarjanja in končno rekla: — sem svoje življenje za to vejico in prestal tisoč nevarnosti, preden sem jo dobil. Daj jo svoji hčerki in jo prosi, naj me usliši. Kaguyahime se je tedaj zelo prestrašila, ker je mislila, da je izgubila svobAdo. Ko pa so se še razgovarjali na dolgo In ua široko, je vstopilo v hišo šest služabnikov, ki so se poklonili Kuromahiju, in najstarejši mu je dejal — Glej, gospod, celih sto dni smo izdelovali ono Dobro, enega od teh treh bom vze , toda tvoj zakladnik nam la za moža. Ker pa ne vem, čiVav.i * n;lika bogastva in .sijajne službe. 111 bil o niogoe« prosili, naj jim razodene še na-' Toda deklic« roeilo. : pregovoriti. Prinesel je tri tablice, na kate-' Ko so ji grozili z mikadovo jc rih je bilo zapisano: — Kraljevič z«. j** rekla? — Raje me usmrtite Itsi.su naj mi prinese kožuhovin^ takoj, ker tja ne pojdem nikdar, kita jske ognjene miši. — Ta odklonitev je še bolj podži- — Otomo naj si pridobi petero-»g*1* vladarja, barvni dragulj, katerega no-i Izmislil «i je zvijačo, zmaj na glavi. — " Na nekem lovu po gorovju, o»b — V vzhodnem morju je gora. vznožju je stalo bivališče plavajoča na želvah. Na njej ras- starca, je nenadoma stopil v nje-to drevesa, ki imajo srebrne kn- no sobo in jo ugledal vso ožarje-reniue. zlato vejevje, a sadovi so no od solnčnih žarkov, dragulji. 0*1 tega drevesa naj Ko Pa j° Jo držal za svilene ro-kraljevič Kuromahi odlomi vejica. kave, je ona zakrila svoj obraz iu mi naj jo prinese, če me res- rekla: — Ne sili vame. Če bil nično ljubi. — bil« od tega sveta, bi že šla s te- Ob tem poročilu so jim kar za-'^J- Tako pa ne morem, mrla srca in le ljubezen do lepe On jo je trdo prijel in jo hotel deklice jim je podelila moč in od-j^v^i v ®«"ojo nosilnico, tedaj pa točnost, da prinesejo zaželjen*. mu je ona izginila izpred oči. . I ni naj velja, kar hoče. t Tedaj je vedel, da je res nad- Kraljevič ltsisu je pisal trgov- { črnsko bit je. en Oket-u. ki je bil ravno name- Prosil jo je, da naj zopet za-njen v Kino. da naj kupi tam i vzame človeško podobo in ni ver- nem mestu očeta in Mater in le sledeč zakonu naše dežele, sem prišla za nekaj časa na zemljo. Ob času polne lune je potekel t moj rok. Moji me pridejo iskat in jaz se moram vrniti — čeprav grem z grenkimi solzami. Začel se je bridek jok. Bolest vsled bližnje ločitve je Sanukiju po-' no pregnan. Gerard se je vrnila na oder ter Prastaro je ljudsko prazn<>ver- i bila znana kot ena najlepših zvezd je, ki pravi, da je dosti žensk, ki' Broadway-a. Več let je poteklo, so obremenjene s prokletstvom.! predno se je seznanil z njo Geor-kojih ljubezen prinaša nesrečo in Howard, nadarjen mlad anie-kojih ljubimci spadajo v vrsto riki pisatelj, ki je že dosegel ve- Mrs. Thoma* se je posrečilo iz-poslovati ločitev zakona in obenem je tudi dobila precejšen del premoženja svojega prejšnjega moža. Kaikorhitro je bila izrečena ločitev zakona, je pričel Thomas izgubljati na denarnem trgu. Ko je konečno izgubil tudi igralko Gerard, je imel še vedno precejšnje premoženje. Igralka Gerard ga je zapustila ter posvetila svojo pozornost nekemu bogatemu angb'fckemu športniku. !»»♦ imenu Frederick tVipps. Kadar se je sestal Thomas i. njo v kaki kavarni ali gostilni, mu je napravila take prizore da se ■ it* moral obrniti na Scotland Yard I za pomoč. Thomas se je izza onega časa zopet poj-očil ter živi zadovoljno v Angliji, a njegovo prejšnje velikanski* premoženje je skrčilo na drobec. * " • Barry Baxter je izviral iz dobre angleške družine. Posvetil se je gledališki karijeri ter ]M»stal »Klen najbolj [vri ljubljen i h igralcev. Kmalu je pronicala vest. da je Marv London Baker, hčerka čikaškega milijonarja, zavrnila vse snubače, ker je bila zaljubljena do ušes v Barry Baxter-ja. Nobenega dvoma pa ne more biti o tem. da je igral Barry Baxter veHko ulogo v ljubezenskem življenju igralke Gerard. Igralka Gerard je nastopala v Londonu v času. ko je nastorpal Barrv v New Yorku. Nešfeto ka-blogramov sla izmenjala med se- voditelj mad žarske nacijonalist. stranke in da je dospel vTurčijo kot zastopnik madžarskega naroda, tla po>.-i Kemal pašo. Nato je izjavil, da je madžarski naTod poklonil Kemal paši meč z d i jamami in da mu je bilo darilo o* 1 poslano po p«»s.-h-nem kurirju, članu turškega poslaništva v Budimpešti. Friedrieli pa se j»* silno začudil, ko je naenkrat doznal. da turška vlada ne ve ničesar o tem meču in da "ira Kemal paša sploh ni prejel. Friedrieh je tudi izjavil, da je pri--.il za razgovor s Kemal pašo. da pa že štiri dni čaka zaman na od<_M-vor. *\Zastopnik madžarskega naroda" je torej doživel polom v I- talrji in Turčiji. želim izVedeti. k je nahaja !n<<-ja ra A N T< >MJA 'A \ 1»1 ■; I.. Pred •'!. mesce i se jr nahajala na Davis. \V. Vn. Želim ji sporočiti nekaj važnega iz starega kraja. Prosim cenjene r jake. če kdo ve za njen naslov, da ni i sporoči, ako pa sama čita. naj -e mi takoj o-lu-.; na ta le na-vlov: Tony Žnidaišič lt«,x 7 !. Camp ."»7. ram j.:i Str. tja , - v. . . , , j Smith A Wt-s«M.., |iatr<.n«-. • ali kratko. noj. Nato pa je Baxter naenkrat To j.. r«-v.»iv*-.-, t„aa zbolel na pljučnici ter umrl. Igral-^^ J- »-o $5.68. " 1 -s«* 1'Osiijajt^ il#n:irjn vriii[ir»>j Izr^iitf ta ka je brzojavnim potom naročila t in ■»» < «-nt..v v..\ iMisnjuin« , . , . . . j »t ruskf (»ni.-nitf- kuk£«-n kaliber in izo nekaj mesecih'11^ na razevetenih vejicah, dragocene modro kožuhovino, za- To dopisovanje je bilo mikadu prto v skrinjici, obsuti z dragulji, edina tolažba v njegovi boli in je Kraljevič je radevolje izplačal1 trajalo cela tri leta. zahtevano vsoto in je molil, obr- • * • njen proti Kitajski, k prekrižani- Ko pa je zopet prišla pomlad mi rokami. jn so vzcvetele češnje, je deklica Nato je pohitel v Sanukin dom postajala od dne do dne bolj ža-in pro.il, da naj izroči darilo iz- lostna. Cesto je vzdifrnila in sol-voljenki. w so ji drse\e po ličili. Deklica pa je dejala: — Posku- Zaman ao jo njeni krušni starši simo, je li r«k krzno ognjene miši: svarili, da naj ne gleda v mesec. Če v ognju ne ogori, je re«, in č«. da povzroča staranje; zaman kraljevič bo moj mož! so jo povpraševali po vzroku nje- Ko ga je pa položila na ogeaj, nega joka. je veselo vaplapolal, kakor vaa j Ko pa je koncem osmega meseca ko kr^no. , vzšla luna. je ona rekla: — Iz us- PloakniU je z rokami in posla-1 miljenja sem skrivala pred vmni ■ to, kar vam sedaj moram razode-ipisa- ti: jm nisem rojena na zemlji. na luni. Gori imam t gisv- Hm dragocena kovina. la skrinjico snubca nazaj x lističem, na katerega je la tibsrljira... ......i V Papuaniji na "Britanski Novi Gvineji so našli pri iskanju zlata osmiri^ij, ki je osemkrat drago-ceneji nego zlato. Doslej uporabljajo osmirklij le v najmanjših količinah za konice polnjivih peres in za natančnejše delce pri strojih. Dva in pol funta te kovine je doseglo zadnjič na Angleškem ceno 1300 funtov šterlingov. V Papuaniji so odkrrli osmiridij pri iskanju x»ta. Izpirale i zlata so našli neko modrosivo snov;-katere pa niso poznali in so jo kot ničvredno metali proč. Eden izmed izpiralcev pa je le vzel kosec s seboj v tabor in ga tam pokazal inženirju. Ta je dragoceno kovino takoj spoznal in vprašal,-—-kje so jo dobili. Povedali so mu. da pri izpiranju zlata, a da »n najdene množine vrgli proč. Inženir je takoj poslal ljudi nazaj, a v tem so tragični nalivi strugo napolnili in odnesli drobce osmi-ridija. Našli so le*še nekaj malega dragocene kovine. Sedaj bodo v Papuaniji v prvi vrsti iskali os-miridij. Peti v zvezi je bil ruski knez j Dimitrij Pavlovi«", veliik veseljak j in lahkoživec. Princ Dimitrij Pav-! či so morali umreti, kakorliitro ki poznajo življenje na Rroad-so se zaljubili. Vedno je previa-i «*av-u, so izajvljali ,da bo IIo-dovalo mnenje, da ljubi tako žen- "'"nI prihodnji ženin lepe Ge-sko. ne da bj sama vedela alt ho- . rard. tela, kak demon, ki spravi svoje Nekega večera pa je telefoni-tekmece s poti s pomočjo nesreče ralfl Gerard policijskemu glavne-ali celo smrti. . U1'i stanu, naj aretirajo Howarda. Tere«a Cabre. ki je znana p dega pisatelja pred uhodom v umori meniha Razpufina, ki je je imel dotični demon precej do- j gledišče ter zrazkril. da ima za pa- s svojim delovanjem ru>kr» ber okus. Ta demonska ljubezen sora osem ,'ol(>v Mlada earsk(> cUnastijo. Poti carskim reje edino pojasnilo za nesrečo šte- igralka je izjavila, da jo je Ho- žimam bi ne .smel nikdar niti iz-Vilnih moških, ki so se nesmrtno o-rožal s tem nožem. dalel^a mUliti na to. d;, se poroC-i zaljubili v lepo mlado žensko. Te- * tem se je končal ta roman. z igralko, a revolucija je odstra-reza fabre je stara sedaj šele pet Igralka ga ni hotela kazenski njja v.se stanovske razjike v Ruin dvajset let in svojo geldališko j zasledovat i ii) umetnik je izginil: ]n tpga se mu z<|en oddelek, čisto zase na i»nr- OikU za naše j»on>tke, zato je skrajni fas za priglasitev, fioseltno za one, ki žele poto\'ati v drugem razreda. Frank Sakser State Bank New York Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. XT E LIKE važnosti u potnika Je. ^ da je natanko poučen o (>otnih llBtlta, prtljagi iu drtigih stvareh, kt so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne izkušnje nam je moj;o^e o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnike. ki Imajo kabine t III. razredu. Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam pišite ker i>o to v VsSo korist. ' Tudi oni, ki i« niso ameriikl drŽav. . liani, smejo potovati v stari kraj n« obisk in |im je dovoljeno vrniti se. Na ieljo dajemo vsakemu to« zadevna pojasnia. ____i i Kdor iell dobiti sorodnike ali nance Is starega kraja, naj nam pi- fie za navodila, kajti število priseljencev je opne Jen o. Za potne stroSke l/plnftije po ns> Sem naroČila Jadranska banka tudi ▼ dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Carttandt Street New York Glavno zastopstvo Jadransko banko. KOVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAV« POLJANAH Spini Ivin 50 /^RPLEXJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in g polkovem nporn ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 »lik is vojne. ISSttflM 82 CortUndt Street, "i ...... II New York, N. Y. - i klMit^LiiLMJ ______________:__________________________________L •___• __ _________* _ ^Sji_ill_■ ■ - ■__i_!_ SKARAMUS Bpiaal SafMl ffuht4!1 Sa "(Rm Vandi" poalorofl O. P. 01 (Nadaljevanje. M. de la T<»nr d'Azyr j?a je par trennfkov resno, /milostno in jrnJre uparoYaJ. - Mi je najboij&e, —: j«- konično rekel. Nato se je obrnil j proti mudami m življenju. t*bžalujem najbolj britko .krivico, katero sem storil tebi, draga moja... - Ne. liervuis, ne sedaj. — jra je prekinila raadama. Kavno sedaj, prvič in zadnjikrat. Jaz odhajam. Najbrž se n.• b<>m<> nikdar več videli, — najbrž ne bom videl nikdar več no-tn iu ga :/jned vas. — ki ste bili najbližji in najdražji mojemu srcu. < >m j>t*a v t. «ta smo mi vsi le igrača v rokah usode. Ne popolnoma, l s.,da je inteligentna sila. ki posluje z gotovimi nameni. V živ- Električni lonci za lim. Lim je treba imeti pravilno zmešan v električnem loneu za lim. Lim se nikdar ne strdi in ne zapali. Za dobro izdeljavo in šte-denje se poslužujte električnega lonca za lim. The New York Edison Company iAt Your Service Electric Heating Bureau 130 East 15th Street Phone: Stuyvesant 5600 (Extension 337) 1 -M>i 1,1 llliril};ruiii>i iiiii, ni jpu-muji *. jj«iv» mh» uuuivui. » . ljenju plačamo za zla. kater« smo zakrivili. To je nauk, -katerega despotLcem brutalcev » sem se na t h-i 1 danev. Potom izdajstva sem doba, ne da bi vedel za' . . . . . . . , . ... .. ..... re dolgo trajati, kajti narod, k; Kretanje parnikov - Shipping News ši elementi, mora propasti. t«»„ -.na. katerega niacin poznal, ki tudi mene ni poznal in ki je po-vial Ai genij mojefra življenja. To j«- takozvana poetična pravica. M«.j r«-*. i »mira ni vpr«-jt*in tega urg. „ ^ bourg ln Hamburg; Canopic. Cherbourg; ^ maja: " "1 Bremen. Bremen. Majestic, Cherbourg: Lafayette, Havre: Orca. Cherbourg in Hamburg; Trestdent Harding. Cherbourg In Bremen; Roter-dam, Boulogne. 31. maja: 15. maja: Rochambeau. Havre: Finland. Char« Rorengarta, Cherbourg; Pittsburgh, bourg ln Hamburg; Bayern. Hamburg. Cht. bourg. 2. junija: 10. maja: * Majestic, Cherbourg; la Savole, Havre; Paris. Havre: Belgenland. Cherbourg; Ohio. Cherbourg in Bremen; America, Come Rosso. Genoa; Seydlltz, Bremen;Cherbourg in Bremen; New Amsterdam Saxonia. Hamburg. Boulogne. 17. maja: s- Jun'Ja: Kroonland. Cherbourg In Hamburg; Berrengarla. Cherbourg; Colombo, — Hansa. Hamburg. Genaa. 19. maja: 6- Junija: Olympic, Cherbourg; Rousslllon. Havre; Paris. Ha\-re; St. Paul. Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg In Bremen; Pres. Fillmore. Cherbourg In Bremen; Orduna Cherbourg in Bremen; Volen- Alban'a. Cherbourg in Bremen, dam, Bolougne: Sasonla, Cherbourg; jm junija:' Andanla. Cherbourg. Laconla, Cherbourg ln Hamburg: Mount 22. maja: Clay. Cherbourg In Hamburg. Mongolia, Aqultania. Cherbourg. Cherbourg in Hamburg. oglasijo na: Krojač, c o G1as-*Na-roda, 82 Cortlandt St.. New York City. (2-4—5) 30. maja: Lapland. Cherbourg. Gotov, varen način za odpravo KURJIH OČES Na potu v domovino. j Anton Mažnar iz Kemmerer, ! \Vyo, v Čeaplje pri Cerknem. S posredovanjem trrdke Frank; ^akaer State Bank so odpotovali ' staro domovino: 8 paznikom Paris 7. marca: Prane Kemperle iz Pittsburg, 111., v Bistersieo, Gorenjsko. Franc Vehovec i-z Rorfswood, Pa., v ITmerfeJd, Vstrija. S parnikom Taormina 19. aprila: Franc Poličar iz Milwaukee, Wis, v Kranj. Tomo Repae iz Dodsoti. v l^pjane, llr\at«ka. S parnikom France 20. aprila-: V eni minuti vas ne 1k»1o vee bolela kurja ofrn, c-e se pr. S<-h«»H's Zino pads. Kurja oet>sa povzrtiča dr-i ffnenje iu pritisk «►»» fevelj. l>r. Seholl s Zino-pods i repreeijo «lrgnenje iti ]>ri-tiiik ter tako odstranijo vzrok ofes. Dr.eScholl's Zino-pails so varne. NV l»eiie nevarnosti infekcije ali zastruplje-j uja krvi, kar je večkrat posledica rezanja kur j Hi očes ali uporabe močnih zdravil, vsebujočih kisline. Zino-pads Ščistijo tekom zslravljenja. ] ,So tanke, antiseptične in nepremočljl-j :\e. Velikosti za burja očesa. zatUkel Md., i m bule. Nabavite si danes skatljo pri! lekarnarju ali čevljarju. Ne vzemite nadomestkov. S parnikom France 14. marca: Marija Ilojnik, nzSchatl's Janez Hojn.Uk, Janez Kraine, Janez Krainc, Leo Kraiixo, Ljud- ( mila Krasno in Ladislava Krainc, t •• ♦ rtu- _ m iz ililwankee, Wis., v Spod- Tfmatcij Pihler iz Chiea!?o, m..i - v I itomer i I jcane. , o* - i^u- _ m »I Janez Sireelj iz Rockwood, Pa.. Janez StaveT iz Chicago, IU.. v; ... .. ^ _ v? 1 v Dolnji Z en um. Jeniejo vas pn Onomlju. ' T . . , _ . . _ , ^ v- 1 • n j__J - Janez in Ivaadca Janes xz Ročke Anton N»ck iz Barberton, Ohio. e___. , _ , . , „ jg _ _ . .! : fart, Ga_, v Stan kot, Dolenjsko, v Flormo, ifrska Macedonija. i . T„. . 41 1 a ••_-- - t Marija m Elizabeta Hoess iz; Aleksander- Sofranijevic iz In-1 v , 0i . , ' L&napolis, Ind., v Raitane, SvWja. | ^ Clt>' V StaM kot- Izdeljuje Jih The Scholl >lfg. Co., Izdelo-TftP^/H-. Kriin<> School's Foot-Eazera. predme- Ja ^'"'^'Itov za udobnost noge in zdravil za noge. Prilepite Jo — ne bo več hotelo! 1 La.n apol S parnikom President Wilson 17. marc a: Josip Rem« iz New York City v* Novo mesto. Ant. V.iraait iz Home wood, 111., v Ort eaiek. Janez Kolene iz Cleveland, O., Brjclez pri Mirni. Alojzija Ž upe*- iz Barberton, O., IA-ko l»ko. Anton Siuttar iz 8 parnikom Majestic 21. aprila: Ivan Jeretjč iz Spi-uigfield, 111., v Zavrstnik, p. Šmartno. 8 parnikom Paru 25. aprila: VLAHOV ŽELODČNA GREN.CIC A Dela Jo ln spravlja ▼ staklanlce ▼ ZAORU (DthntrtjD od lata 1M1 ROMANO VLAHOV Naprodaj po VMfe Lekarnah, tfallkateaaft In flrecarijaH. Edini agenti (ana drtave. V. LANGMANN, Inc. V staro domovino! PraMat Hardinf . 12. Maja Georfe Watkiagten . 19. maja PresideBl Roosavelt. 26. maja S. S. America .... 2. junija President Fillmore . . 6. juaija President Arthur . . 16. juaija Bodite uljudno postrezni. POTNIKI tretjega razrinla na United Stat»*s Lines par-nikih žive dobro in se vesele. Si*- v udobuili kuhiiiah, kjer je j>o 2. 4 ali obe najlMiljso hrano ter jih str«-žcjo ]>r! mizah uljudni. postrežljivi jM»strežniki. Izkoristite to »dtižbo. Zahtevajte najboljše* zn svoj do-nar. Na parnikih I'nited States Lines b«Klo postoj»a]i z vami kot x gosporebujeua, kljub zgodnji jutranji uri, kajti vsak trenutek so hoteli odpotovati. Andre-l^ouis je prišel tekom prejšnje noči varno, iz Pariza s svojo materjo in Alino in še istega dne so hoteli vsi odpotovati v Koblene. Andre-Louis je hodil z rokama, sklenjenima na hrbtu in pove-šeno irlavo. kajti d««sti je imel materijala za premišljanje. Naenkrat pa je prišla Alina skozi steklena vrata iz knjižniee. — Zgoden si, — ^a je pozdravila. — Res, sploh nisem bil v postelji. Sedel sem pri oknu ter razmišljal. — I "bogi Andre! Marija (Iraišaiik iz Wooster, N. Kan., v Krmačino pri Metliki. V., v Eteag-o. i E>amijan, Margareta in Ana Janez Bele tz Bonanza, Ark., v Trunažiti iz derelamd, O., v Ra- •^molinjo vas. Mihael Tenkov iz Lorain, Ohio, v Sadmjo vaa. Blaž, Xeža in Marija I^avrič iz Indian Head, Pa., v Veliki Vrli pri Rakeku. • Franc Aoatarič iz Imperial, Pa., v Babino polje. Frane Godec k 5>alida, Colo., v A m brus. Jožef Lebiir iz Wells, Mich., v Klobučovnik. Frane Rolih iz Glas?5port, Pa., ia Reko. Jand.ro Hajda iz I^orain, Ohio, v Novo Plačico, Hrvatska. 8 parnikom Aqnitaau * 20. marca: Janez Samsa iz Cleveland, O., Pravilno si me označila. Zelo ubog sem. Ničesar ne vem, ni- j v Sodražieo. «"-esar n«- razumem. Tak položaj je usodcpoln šele tedaj, ko ga člo-Vok spozna. Alina je opazila, da je njegovo lice bledo in vpaSdlo. Odšla je z njim po stezi ter ga konečno vprašala: # — Ali si ze sklenil, kaj nameravaš storitif — Sklenil sem. da nimam nobene izbire. Tudi jaz se moram izseliti. Srečen sera, da morem storiti to. Potegnil je iz žepa mogočni potni list komisije dvanajstih, ki je poživljal vsakega Franenea. naj mu nudi vso mogočo pomoč ter svaril vse one, ki bi ga skušali ovirati, da bodo storili to na svoj lastni riziko. Razgrnil je li»»t pred Alino. —- S t»-m lahko poved e m vas vse preko meje. Onstran meje bosta morala M. de Kereadiou »n madama de Plougastel voditi mene. K" \torje«no to, bodo uravnani vsi naši računi. 1'ravnani! — je vzkliknila Alina. — Ti se vendar ne boa mogel vrniti. • • — I>ete moje. ti me razumeš. Tekom dveh dni se bodo pričela poizvedovanja. Vpraševali bodo, kaj je postalo iz mene. Resnica bo prišla na dan. Lov se bo pričel. Takrat pa bomo že na poti. varni pred vsakim zasledovanjem. Ali misliš, da bi mogel dati svoji vladi zadovoljiva pojasnila glede moje odsotnosti.- :— v slučaju da bo *pk»h obstajala kaka organizirana vlada? — Ti misliš . . . da hočeš žrtvovati svojo bodočnost, svojo kari jero v namenu, da nas rešiš! — Kot so se razvile v zadnjem času tukaj stvari, ni came ni-kake kariere — vsaj poštene ne. Upam, da me domnevaš, da bi mogel hiti nepošten. To je dan Dantonov in llsrstov, dan ljudske drhal L Vajet e vlade bodo izročene masi, pijani sleparije, a katero m jo napotili Diatom ik lfatmti. N Marija in Janez Klun iz Louise, W. Va., v Ribnico, Dolenjsko. S parnikom Rochambeau 27. marca: Jožef Gešel iz Brooklyn, New York, v Naklo. S parnikom Maj—tir 31. marca: Ivan Mrzlikaf iz Milan, W, Va., v fckofjo Loko. Sico pri Vel. Laščah. Marija liarentieič iz Madrid, Iowa, v Vrbovsko, Hrvatska. S parnikom Olympic 28. aprila: Jožef Roštan iz Barberton, 0., v Mirno na Dolenjskem. 8 parnikom Aquitania 1. maja: Mate Tadič iz Murray, Utah, v | i^rijane. p. Dolac. S parnikom Relianca 1. maja: Antonija, Matija in Evelina KobetLseh iz Brooklyn, N. Y., v Klindorrf pri Koče\"ju. Marija Krist4ie iz Brooklj-n, N. V., v Vimol pri Črnomlju. Marija Hoenigman iz Brooklyn. N. Y., v Windtschdorf pri Kočevju. Jožef Witt me iz Brooklyn. N. j Y., v Kočevsko Keko. RAVHOKAR JS NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilnstrovana izdaja Vsebuje 808 stranL ggp Cona a poštnino $2.— ^a ■LOVZMIO PUBLJ8HXHO OO, 88 Oortlaadt llmi Mow York Stty. Bf. T. ZNIŽANE CENE Iz NEW YORKA v TRST • L. (preko Genove) Ali boste dobili TO]GLRe ^ Najbolju in najkrajUpotpo Sredozem- i .i o »kem mofju z našimi veličastnimi parni ki, AmeriRo. , AMERtCA.......9. maJa.... ^ Junija Konzul Združenih dr«av v Zagrebu že COLOMBO ...... 5. junij,____31. julija sprejema prošnje za potne liste in vizeje, G|UL|0 CESARE 7. julija -- 18. avgusta toletno kvoto, CUNAROSKA plovba TAORMINA -- 17. Julija .. 25. avgusta je n^hitre^a na ^'SuaS'S^rnlk Udobna kabine tretjega razreda z 2. 4 In Cunard uaeii nii«»= «- •»-; 6 poslelJam, ^ drutl ne in ženake. ker Cunard parniki odplujejo -vsakih par * ^ Jiw ^ , . (lnl J Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Cunard Črta se je pogodila z Jugoslavijo. I Za podrobnosti vprašajte našega agenta