List izhaja vsako soho to zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/IZ - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. rp ous! S. Ina' VI ene1 udi n T rvlj 1 ki ogroža svoboščine in pravici c° do sodelovanja prj sestavi :0i Zakonov. o- Tudi v senatu se vlada misli ct Posluževati istih načinov kakor 1,1 v Parlamentu. Ni pa v višji 'J 2bornici vladna večina tako a hiočna -in predvideva se precej °stra borba, ki bi lahko v zad-’ djern trenutku z dosledno- po-n- žrtvovalnostjo demokratičnih g: senatorjev preprečila sleparski ■i; Zakon, ki bi bil -v primeru aj' Potrditve prvi korak do politi-!t ke zatiranja in nasilstva. r, y soboto 24. t. m. je Komu-’ Pist-ična partija Italije prosla-- vUala 32. obletnico svojega ob-’ ®toja. V tem duhu slavljenja , Se je vršilo na stotine proslav-,, n,h zborovanj, na katerih je o-| ?r°rnno število ljudstva izra-^a*° svoje ogorčenje proti vla-» ?l> *1 skuša zatreti vse demonične svoboščine. Govorniki ! t° drugim poudarjali pre. ’ aljenost Kumum-stične partije . . ®lije, ki se je v 32 letih svo-obstoja toliko borila in nsegia tudi -veliko zmag. Ta g drtUa stoji danes skupno s v°jimi zavezniki na predstraži ?SeUudskih interesov in ravno vat>0 poziva vse ljudstvo, naj . stane v obrambo demokracije » in • miru. Za obrambo ustave in . aerhokratičnih svoboščin so .se . °5r°mne množice odzvale poji^11 in strnjene okoli slavne ‘ ''f’hiunistiene partije stopile v ’ ?._ratobo republike in demokra-t( lc®ih ustanov. Neprenehoma se nadaljujejo J.U(^ski protesti in .stavke. Na °tine in stotine mest in na is°če manjših krajev je na-Ppilo v odločnem protestu roti klerikalni vladi. Niti po- licija ni kos volji ljudstva in, čeprav trdo nastopa proti mirnim demonstrantom, ti ne odnehajo in ponovno sestavljajo svoje povorke ter se še odločneje postavljajo proti Scelbovi policiji. Tudi nekaj ranjencev je bilo kar je te dni porodilo nove demonstracije. , Na stotine tovarn stavka in delavci, zapuščajoč tovarno v povorkah, gredo po ulicah prepevajoč udarne pesmi in vzklikajoč sv-obodi in demokraciji. VsepoVsod od severa do juga so se delovne množice Italije odzvale pozivu Komunistične partije in stopile v borbo za obrambo svojih pravic. Veliko zborovanje v Milanu, kjer je kljub surovosti policije ogromna možica prišla na trg Duomo, je dokaz da ne bo strta ljudska volja. Množica najrazličnejših slojev je tu demonstrirala in to je dokaze kako veliko zaupanje uživa Komunistična partija ter da je danes ljudstvo Italije toliko zrelo in prekaljeno, da ne bo dopustilo, da bi mu bila odvzeta pravica do dela, svobode in miru. V coni 8 uvajajo jugoslovanske zakone KOPER — Po odredbi šefa titovske vojaške uprave Sta-matoviča je bilo nadaljnjih 17 jugoslovanskih zakonov in u-redb uvedenih v coni B. Med temi so zakon o amnestiji in pomilostitvi, o davčnih tarifah na promet, -o prometu orožja in streliva itd. škimi sateliti, da bi mogli čim uspešneje izvajati ameriški o-borožitveni program in vojne priprave. Izven dvoma je, da bo De Gasperijeva vlada predložila Dullesu -svoje poglede glede vprašanja (STO ob njegovem prihodu v Rim, ki je predviden za 31. januar. Verjetno je, da bo ameriški državni tajnik skušal izsiliti čim prejšnjo rešitev tega vprašanja, da bi tako omogočil’ sodelovanje med Titom in De Ca-sperijem na vojaškem področju. Za tržaško vprašanje se zanima tudi takozvana Socialistična internacionala, ki je na svojem drugem kongresu postavila posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov angleških, francoskih, belgijskih, holandskih, švicarskih, avstrijskih, danskih in italijanskih socialdemokratov. Namen te komisije je preučiti tržaško vprašanje, Na svojem sestanku, ki ga je imela v soboto- v Parizu, je razpravljala o poročilu, ki ga je podal predstavnik PSDI, ter je sklenila, da pošlje v Trst tričlansko komisijo, ki naj prouči dejansko stanje in o njem poroča komisiji. Iz vseh teh dejstev je razvidno, da je vprašanje Tržaškega ozemlja še vedno med najaktualnejšimi problemi razgovorov diplomatov in politikov držav atlantskega bloka, ki bi radi čim prej likvidirali to zapreko za tesnejše vojaško sodelovanje Tito-ve in De Gasparijeve vlade. Brez dvoma se bo to vprašanje v bližnjih dneh, zlasti ob priliki Dullesovega obiska v zahodnoevropskih prestolnicah, še bolj razplamtelo in morda tudi že dozorelo za končno rešitev, kot si jo žele ameriški vojni netilci. Zato je tem bolj potrebno, da se vsi pošteni Tržačani ne glede na politično, prepričanje in na stališče glede končne u-reditve tržaškega vprašanja združijo ter preprečijo temne manevre ameriških imperialistov in njihovih podrepnikov z našim Ozemljem. Edina možna rešitev je v da- našnjem trenutku obsežena v predlogu tov. Vidalija, ki ga je stavil novembra v tržaškem občinskem svetu. Po ‘tem predlogu naj bi dosedanji vojaški upravi v Trstu in Kopru zamenjala civilna uprava, ki bi bila neposredno odgovorna Varnostnemu svetu OZN in ki bi poskrbela za odhod vseh tujih okupacijskih čet, za združitev obeh con in za vzpostavitev demokratičnih svoboščin. Ta rešitev, ki odpira najlepše možnosti oživljenja gospodarstva in zboljšanja življenjske ravni prebivalstva, e-dina lahko prepreči nameravano barantanje in razkosanje STO, ker lahko združi vse poštene Tržačane v enotni zahtevi, naj Trst ne služi vojnim pripravam, marveč miru in mirnemu sožitju narodov v tem delu Evrope. Svetovalci PDE posredujejo v korist 61 najemnikom Svetovalci Posoške demokratične enotnosti Bergamas, Toroš in Poletto so v torek vložili interpelacijo na predsednika pokrajinskega sveta v Gorici v zvezi z nameravanim izgonom 61 najemnikov na-posestvih ustanove «Tre Vene. zie». V interpelaciji zahtevajo podpisani pojasnila, če namerava predsednik pokrajinskega sveta intervenirati pri krajevni odn. centralni direkciji u-stanove «Tre Venezie» v namenu, da se prepreči izgon 61 družin iz Pevme in Oslavja. Navedeni svetovalci pripominjajo, da je treba smatrati ta ukrep kot izraz narodnega zatiranja Slovencev. Zato zahtevajo od predsednika, da jim da potrebna pojasnila o njegovih korakih na prvi seji pokrajinskega sveta. Upamo, da bo imela interpelacija treh svetovalcev Posoške demokratične enotnosti že. leni uspeh in da bo navedena ustanova preklicala odpoved odnosno umaknila tožbo na sodišču za izgon. Liparjem ni po volji uzakonitev slovenske šole “Demokracija11 bi si rada prilastila uspehe dolgotrajne borbe komunistov za stalnost šol in učnih moči, katero so pristaši SDZ izdali MOSKVA — Znani sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg je bil odlikovan s Stalinovo nagrado za utrditev miru med narodi za leto 1952. Zagotovila, ki so jih dobili poslanci Lo zza, Beltrame (oba KPI) in Luzzato (PSI) od ministra za ljudsko izobrazbo Segnija, da bodo slovenske šole na Goriškem v kratkem uzakonjene s priznanjem stalnosti ulnim močem, so kot viden uspeh dosledne borbe komunistov za slovenske narodne pravice na Goriškem in Tržaškem silovito zbodle slovenske šoviniste, titovce in liparje. To tem bolj, ker so mislili, da bodo lahko še naprej pitali slovensko ljudstvo z demagoškimi frazami in papirnato borbo, katere edini namen je razplamtevati sovraštvo do italijanskega ljudstva. Dočim skušajo titofašisti pokriti ta uspeh komunistov z grobnim molkom, pa skušajo li-parji prikazati v zadnji številki «Demokracije», da pravzaprav to za nas ni noben uspeh in da si lastimo zasluge, ki jih nimamo. Po njihovi logiki naj bi imeli zasluge le demokristjani in njihovi priprežniki v vladi, ki so ta zakonski osnutek izdelali. Pri tem pa namerno zamolče, da je italijanska vlada dolžna izdati za- devne odredbe na podlagi ustave, ki jamči Slovencem pravico do šolanja v materinščini. Vsakomur pa je dobro znano, da so bile vse demokratične določbe ustave sprejete na podlagi borbe in na predlog komunistov odn. socialistov, torej tudi določbe o zaščiti pravic narodnih manjšin. Poleg tega je liparskemu lističu tudi prav dobro znano, da so prav komunisti na Goriškem in Tržaškem vodili vedno dosledno borbo v zaščito narodnih pravic Slovencev in so v tem smislu napravili mnogo intervencij pri vseh pristojnih oblasteh. Prav tako pa vedo tudi oni kot vsi ostali Slovenci, da smo bili prav mi komunisti prvi, ki smo postavili zahtevo po uzakonitvi slovenske šole, po u-stanovitvl organičnega načrta zanje, po priznanju stalne namestitve vsega učnega osebja na teh šolah. To stališče smo zagovarjali od nekdaj. Leta 1949., ko je bilo novembra meseca ukinjeno v coni A 22 razredov slovenskih osnovnih šol, smo začeli — Slovensko hrvatska prosvetna zveza, komu- J. F. DULLES GRE V EVROPO, DA POSPEŠI OBOROŽITEV Ojacenje živčne vojne je program nove vlade ZDA Novi ameriški državni tajnik napoveduje, da bodo ZDA podpirale špijonažo, terorizem in sabotažo v socialističnih državah - Pritisk na atlantske satelite Ni minil niti teden dni, odkar je novi državni tajnik Združenih držav Amerike John Poster Dulles prevzel svojo funkcijo, je že dal čutiti vsemu svetu kakšnih metod se namerava posluževati v bodoče ameriška zunanja politika. V torek je imel Dulles svoj prvi govor, ki so,_ a a oddajale televizijske in radijske postaje. V tem svojem . govoru je predvsem poudaril odločno voljo ameriških imperialistov, da z vsem; sredstvi ovirajo razvoj ljudskim demokracijam in Sovjetski zvezi. V ta namen bo vvashingtonsika vlada podpirala in organizirala v teh državah sabotažno, teroristično in špi-jonsko delovanje, da bi omajala njihovo gospodarsko in politično trdnost. Dan pred Dui- lesovim govorom je novi pred- kršno nadaljnjo gospodarsko sednik Eisenhovver odredil u- j ali vojaško podporo, če ne bo-stanovitev takozvanega «Urada do v najkrajšem času odobrile za psihološko strategijo», to je pogodbe o takozvani «evropski za vodenje hladne vojne potom vojski«. V primeru, da ne bi provokacij, špijonaže, sabotaž, terorizma in drugih sovražnih delovanj proti socialističnim deželam. Novi državni tajnik se ni zadovoljil .samo z razlaganjem načrtov za to zločinsko delovanje, marveč se je obrnil na reakcionarne elemente v državah «preko železne zavese», da lahko računajo pri svojem izdajalskem poslu proti lastnim državam na pomoč Združenih držav. Nič manj težke niso bile njegove besede, ki jih je naslovil svojim atlantskim zaveznikom. Tem je zagrozil, da bodo Združene države ukinile vsa- Neprestano krčenje conskih proračunov je nujna posledica atlantskega oboroževanja Namesto 600 ljudskih stanovanj IACP bo zgrajenih komaj 300 - Veliko nesorazmerje med posrednimi in neposrednimi davki - Znatne podpore ladjedelnicam in drugim gospodarskim ustanovam V sredo dopoldne je govoril direktor oddelka za finance in gospodarstvo Vojaške uprave dr. (Sartori o novem conskem proračunu za prvih šest mesecev letošnjega leta. Podrobno je v več kot enourni razlagi razčlenil majvažnejše postavke novega proračuna. Predvsem je poudaril, da je ta gospodarski proračun nekoliko nižji, ker so se znižali izdatki za preko 320 milijonov, dočim so dohodki porasli za preko. 850 milijonov lir. Deficit tega proračuna znaša 4 milijarde 578 milijonov 467 tisoč lir, dočim je pa znašal deficit za drug opolletje lanskega leta 5 milijard 760 mllijnoov 365.600 lir, torej .skoraj eno milijardo 200 milijonov več kot letošnji. Deficit se je znižal zaradi zmanjšanja izdat-kot, med drugim ker manjka Komunistična partija STO in tržaška federacija PSI sklicujeta za jutri, 1. februarja ob 10. uri v gledališču FENICE ZBOROVANJE Govorila bosta: VITTORIO VIDALI generalni sekretar KP STO SALVO TEINER član vodstva tržaške federacije PSI Predsedovala bo: MARIJA BERNETIČ Govornika bosta prikazala tudi posledice, ki bi jih imel a zakon, če bi bil sprejet, za Trst. Na manifestaciji bo igrala godba Rinaldi Ostala zborovanja: Sobota, 31, 1. . Barkovlje Četrtek, 5. 2. . Milje tovori tov. Angel Blažina govori tov. Paolo Sema postavka 550 milijonov lir.za ha, deloma pa zaradi poviša-vzdrževanje politične cene kru-|nja dohodkov. Glavne postavke novega proračuna so sledeče: A. — IZDATKI 1. Redni izdatki.......................lir 11.059,826.000 2. Cista razlika med dohodki, pobranimi v coni' na račun Italijanske republike in pobranimi v Ital. republiki na račun cone.............................. » 3. Izredni izdatki » 4. Posebni izredni izdatki................» 5. Gibanja kapitalov .....................» 4.700.000. 000 3.416,450.000 323,000.000 1.289.000. 000 B. — DOHODKI 4. Splošni davek na dohodke (IGE) 5. Tobačni monopol....... . 6. Dohodninski davek....... 7. Razni dohodki ........ Delicit, ki ga krije Italija C. — Prispevek za gradnjo ladij lir 20.788,276.000 4.800,000.000 1,200,000.000 1.345,850.000 . » 2.900,000.000 . » 2.000,000.000 850,000.000 3.113,959.000 lir 16.209,809.000 » 4.578.467.000 lir 20.788,276.000 » 1.190,000.000 Od izdatkov je treba posebej omeniti najvažnejše, kot so prispevki občinam in provinci, ki znašajo 1.404 milijone lir, Za socialno pomoč je namenjenih 1 milijardo in pod lir, ki bodo razdeljene med razne ustanove. Za pomoč brezposelnim potom usposobitvenih tečajev je predvidenih 485 milijonov lir, za javna dela je odločenih 3.326 milijonov lir, od teh 613 milijonov za gradnjo pristanišča in obnovo železnic, za ljudska stanovanja je določenih 600 milijonov lir, za gradnjo stanovanj po Aldisi-jevem načrtu pa 300 milijonov Mr. Poleg tega je določenih mnogo milijonov v podporo raznim ustanovam: 409 milijonov za Industrijsko luko in Javna skladišča, 250 milijonov industrijskim podjetjem, 450 milN jonov ladjedelnici Sv. Marka, ki bo v dveh letih zgradila 45 tisoč ton petrolejskih in tovornih ladij ob celokupni podpori 1.800 milijonov lir. Tržaški Lloyd bo dobil v dveh letih 1.500 milijonov lir podpore in isto toliko posojil za gradnjo dveh večjih tovornih ladij. Preostanek je namenjen manjšim ladjedelnicam, popravilu ladij in gradnji enega vlačilca. V predloženem proračunu pade takoj v oči neznaten delež, ki odpade na neposredne davke, to je komaj 850 milijonov od skupnih dohodkov preko 16 milijard, dočim posredni davki tvorijo ves ostali dohodek. To je vsekakor zelo nezdrav pojav, ki neposredno vpliva na draginjo. Zelo nizka je dalje postavka za gradnjo ljudskih stanovanj, 600 milijonov in 100 milijonov, to je komaj dobra polovica od vsote, ki jo je zahteval od vojaške uprave tržaški občinski svet, Zato je nujno, da bo zgra. jenih stanovanj komaj polovico od predvidenih 600 do 700 stanovanj. Kar .se tiče podpor za gradnjo ladij, so predvidene večinoma le petrolejske ladje, katere zaposle mnogo manj delovne sile kot poniške ali potniško-tovorne ladje. Neprestana -krčenja conskih proračunov jasno dokazujejo, da tudi Trst in cona A občutita vedno bolj naraščajoče izdatke atlantskih držav za oborožitev. Novi uspehi ZSSR na poli v komunizem MOSKVA — Centralni statistični urad je objavil uspehe petletke za leto 1952. Predvide- stroji, setev pa preko 80 odst. ni načrt je bil prekoračen. V primeri z ieton 1951. je narasla proizvodnja železa za 14 odst., jekla za 10 odst., premoga za 7 odst., petroleja za 12' odst., električne sile za 7 odst., mesa za 15 odst. itd. Celotna proizvodnja industrije se je dvignila za 11 odst. v enem letu. Uvedenih je bilo 600 novih vrst strojev. V poljedelstvu se je posejana površina povečala za 2 milijona 765.000 ha. Celokupni pridelek žitaric je znašal 131 milijonov ton. V tem letu je sovjetsko poljedelstvo dobilo 131 tisoč traktorjev in deset tisoče kombajnov, kamionov in drugih strojev. Oranje se je skoraj sto odstotno izvedlo s hotele priti v tem do .sporazuma, je Amerika odločena, da na svojo roko ponovno oboroži Zahodno Nemčijo pod neposrednim nadzorstvom ZDA. Ob tej priliki je povedal, da so Združene države v dobi po zadnji vojni izdale 40 milijard dolarjev za pomoč tujini, od česar je odpadlo na države zahodne Evrope skoro 30 milijard dolarjev. Velik del svojega govora je posvetil Sovjetski zvezi, kateri očita, češ da hoče obkoliti ZDA. Pri tem je popolnoma pozabil na onih preko, 500 -strateških baz, katere so anglo-ameriški imperialisti v zadnjih letih postavili kot ograjo o-krog Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, prav gotovo ne v miroljubne namene Govoreč o korejski vojni je re kel, da bo Eisenhower pripra vil s primernimi sredstvi so vražnika do tega, da bo menjal svoje dosedanje mišljenje in da si bo kmalu želel miru. Iz tega sklepajo, da nameravajo ZDA še bolj poostriti že itak barbarsko vojskovanje na Koreji. Na svojem potovanju po Evropi, ki se začne z današnjim dnem, bo Dulles začel uresničevati zločinske načrte nove vlade ZDA, iki je prišla v roke najhujših netilcev vojne. Čestitke ”Delu” Poleg dosedanj:h čestitk ob IV. obletnici izhajanja našega lista smo prejeli ta teden tudi pismo simpatizerjev in prijateljev našega lista s Kolonkovca. V pismu nam prijatelji s Kolonkovca pošiljajo iskrene pozdrave, nas vzpodbujajo k nadaljnjemu delu in borbi z željo, da bi bilo «Delo» še v bodoče vsem demokratičnim Slovencem vodnik v borbi proti sovražnikom našega ljudstva in njegovih pravic ter vzpodbuda v borbi za mir in bratstvo med narodi. Sledi 24 podpisov. Zalivala Ml)ela“ za čestitke Ob priliki IV. obletnice ponovnega izida našega časopisa smo od demokratičnih organizacij, skupin prijateljev in tovarišev prejeli številne čestitke in izraze solidarnosti. Ker nam je nemogoče zahvaliti se pismeno vsakemu posebej, Se s tem zahvaljujemo vsem, ki so se spomnili te važne obletnice in nam izrazili svojo solidar. nost. Obenem pa obljubljamo, da se bo naš časopis še nadalje skušal pokazati vrednega zaupanja svojih bralcev in vsega demokratičnega ljudstva ter da se bo vedno odločno boril za mir in bratstvo med narodi, za to, da tudi naš izmučeni in trpinčeni narod, skupno z vsem delovnim ljudstvom sveta, zaživi v srečni, socialistični bodočnosti. UREDNIŠTVO nistični svetovalci v Trstu in E-notni sindikati — široko akcijo za priznanje stalnosti vsem učiteljem in profesorjem slovenskih šol, h kateri smo povabili tudi ostale politične struje, med niimi pristaše SDZ,ki pa tega vabita niso hoteli sprejeti. Ce je to prizadevanje komunistov dovedlo po dobrih treh letih do prvega konkretnega uspeha, je več kot ra-ravno, da si zaslug za to ne morejo lastiti ne liparji ne kdor koti drugi, marveč samo komunist:. Namesto da bi šli v borbo z nami za uzakonitev slovenske šole, za organični načrt in za stal. nost učnih moči, so se liparji rajši pridružili titovcem v demago-ški zahtevi po «samostojni šolski upravi». Ta zahteva se je takoj ob nastanku pokazala kot navaden slepilni manever za varanje slovenskega ljudstva. Kajti s ta-kozvano «samostojno šolsko u-pravo» bi slovenske šole v coni A prišle pod stalno odvisnost od okupacijskih oblasti, dočim ne bi imele nobene zakonske garancije za svojo stalnost in kvaliteto. Učitelji in profesorji bi bili še nadalje predani na milost in nemilost ameriške tajne policije, ki samovoljno nastavlja in odstavlja učne moči, zahteva od njih izjave, kakšno je njihovo politično prepričanje, ter jim preprečuje njihovo svobodo mišljenja in organiziranja. S to špekulacijo, ki ne bi dala slovenskim šolnikom nji. hove stalnosti v službi, bi bili slovenski učitelji in profesorji še nadalje odvisni od milosti okupatorjev in titovcev, kateri jih danes drže prav zaradi dejstva, da je mnogim od njih zajamčena pokojnina samo v Jugoslaviji. Z uzakonitvijo slovenske šole na Goriškem in z raztegnitvijo zadevnih določb tudi na Tržaško, kot so to zagotovili funkcionarji VU polk. Foden, polk. Marshall in prof. Fadda, pa bodo i-meli slovenski učitelji in profesorji zagotovljeno pokojnino in priznanje dosedanjega sluibovc, nja. Tako je bedno propadel manever slovenskih šovinistov, ki so hoteli špekulirati s slovenskimi narodnimi pravicami, pri tem pa podpirajo zatiralce Slovencev, v coni A anglo-ameriške okupatorje, v Italiji pa demokristjane, s katerimi so se liparji celo vezali na volitvah v Krml-nu, v Benečiji pa so agitirali za njihove kandidate. OD TEDNA PETEK, 23. januarja — Vojno ministrstvo ZDA je sporočilo, da bo poveljstvo 8. armade na Koreji prevzel general Maxwell Taylor; dosedanji poveljnik Van Fleet, znan po svojih grozodejstvih, pa bo sploh zapustil vojaško službo. — Za začasnega zunanjega ministra DR Nemčije je bil imenovan Anton Ackermann, doslej podsekretar v istem ministrstvu. — V Busto Arsizio (prov. Varese) sta dva oborožena gangsterja oropala blagajnika nekega podjetja ter mu odnesla 7 milijonov lir. SOBOTA, 24. januarja — V srednjeameriški republiki Guatemala so demokratične ljudske sile dosegle na volitvah sijajno zmago; tako je demokratična fronta dobila 48 poslancev, delavska stranka 3 poslance, dočim so vse reakcionarne struje skupaj dobile komaj 7 poslancev. — Na finski ladji «Tirrenia» je v bližini eritrejske obale v Rdečem morju izbruhnil požar, zaradi česar se je ladja potopila. — V bližini gore Učke v Istri je skupina beguncev pod vodstvom vodiča Karloviča naletela na titovske stražnike. Vnela se je bitka, v kateri je padel Karlo-vič in njegov pomočnik, dočim se je drugi pomočnik sam usmrtil. NEDELJA, 25. januarja — 87 vojakov polka iz Portorika je bilo obsojenih od vojaškega vojnega sodišča na kazni od 6 do 10 let prisilnega dela v ječi zaradi tega, ker so se uprli na korejski fronti GLIHA VKUP STRIHA Tako je napisala zadnja «Demokracija» in v resnici velja to v polni meri zanjo in za njene pristaše v odnosu do De Ga-sperija in njegovih pristašev. Liparski listič piše namreč o borbi komunistov in ostalih italijanskih demokratov proti sleparskemu volilnemu zakonu. Toda ne za to, da bi obsodil ta novi klerikalni manever proti demokraciji, marveč da zopet udari po svoji navadi proti komunistom, ki branijo demokratično ustavo in njene ustanove. V navedenem članku piše «Demokracija» (kakšna ironija v imenu!), da «se imajo komunisti najmanj pritoževati, ker povsod kjer zavladajo odpravijo vsak videz demokracije». In v dokaz temu navajajo ti patentirani «demokrati», «da niso v Sloveniji dovolili komunisti (liparji očividno še vedno zamenjujejo fašiste za komuniste) niti ene same opozicijske liste». Na koncu dajejo svojim zaveznikom «demokratičnim» kristjanom ta-Ie «demokratičen» nasvet: «demokristjanom pa priporočamo vsekakor ostrejšo politiko proti tistim, strankam, ki so v bistvu diktatorske! Demokracija za demokrate!» Res dober recept «demokracije», ki je vreden njihovih duhovnih očetov na zahodu, zlasti še Američanov, za katere je demokra- cija ustvarjena samo za ljudi višje vrste, dočim so komunisti, demokrati kakor tudi črnci in kolonialni narodi izključeni od pravice uživanja «demokracije» in drugih blagrov zahodne «civilizacije». PO GOSPODARJEVIH STOPINJAH Zelo mnogo prahu je med slo-venskimi klerikalci v Trstu in celo med njihovimi duhovnimi bratci belogardisti v Ameriki dvignila odslovitev z radijske postaje Trst II. prof. Jožeta Peterlina, ki je bil sedem let eden glavnih «stebrov» ameriške proti komunistične propagande. Glasila slovenske črne reakcije se dalje tudi pritožujejo, da na radiu nastopajo titovski predavatelji, da ni slišati več nobenih vesti, ki bi bile neugodne za Tita itd. Res, zelo mično je brati tarnanje slovenskih klerikalcev nad novim «kurzom» ameriške politike do Tita. Toda, ti gospodje očividno pozabljajo, da so prav na ukaz Američanov tudi sami podprli tržaške titofašiste in da jih podpirajo še danes. Tako so na volitvah v podeželskih občinah nastopili skupno s slovenskimi fašisti na listah ta-omogočili, da so dobili titovci v vseh teh občinah svoje sveto-kozvane slovenske skupnosti in valce, v Zgoniku in Repenta-bru pa celo župana. V Nabrežini so šli v svojem hlapčevstvu klerikalni podrepniki celo tako daleč, da so rajši glasovali za titovskega županskega kandidata dr. Škrka namesto za pristaša SDZ Terčona. Cernu se torej še krega na svojega gospodarja ubogi hlapec, če pa tudi sam sledi njegovim poveljem in se stavlja v službo fašističnega diktatorja v Beogradu? VOLK V OVČJI KOŽI Na zelo vidnem mestu objavlja fašistični Dnevnik izjave, ki naj bi jih baje dal predsednik deželne vlade v Celovcu Wedenigg glede šovinistične gonje proti Slovencem na Ko- roškem. Obenem navaja tudi članek iz socialdemokratstega časopisa «Neue Zeit», ki se prav tako bavi z vprašanjem koroških Slovencev in «brani» njihove pravice. Do sem nič posebnega, seveda, če ne bi slučajno vedeli, kdo je ta gospod Wedenigg, kateri je razen predsednika deželne vlade tudi predsednik socialdemokratske stranke za Koroško. No, in prav ta volk-spo-kornik, ki danes v besedah «brani» pravice Slovencev in njihovo dvojezično šolo, je bil do nedavna kot vsi socialdemokrati najbolj zagrizen nasprotnik, da bi Slovencem priznali kakršne koli narodne pravice. Ta socialpatriot je svoj čas skupno z voditelji avstrijskih klerikalcev in drugih šovinistov interveniral na Dunaju za čim prejšnjo odpravo slovenskega pouka na utrakvističnih (slovensko-nemških) šolah. Ker ni verjetno, da bi se ta socia-šovinist spokoril v svoji grešni duši, je očividno, da je to napravil v svoji licemernosti, da bi se prikupil slovenskim volivcem na bližnjih parlamentarnih volitvah. Se bolj značilno pa je dejstvo, da titovci pojejo tako hvalo temu znanemu sovražniku Slovencev. Toda vedeti je treba, da je to njih prijateljski pajdaš, katerega so nekdaj celo postavili kot svojega kandidata na mesto guvernerja v Trstu, in se niso hoteli več bojevati. — V luki v^Liverpoolu je izbruhnil požar na prekooceanski ladji «Empress of Canada» od 20 tisoč ton. Kljub dolgotrajnemu prizadevanju se gasilcem ni posrečilo ukrotiti požar in se je ladja potopila. — V bližini Gijona je prišlo v nekem rudniku do eksplozije jamskega plina pri čemer je bilo pet rudarjev ubitih 8 pa težko ranjenih. PONEDELJEK, 26. januarja — V bližini Cagliari na Sardiniji je strmoglavilo letalo tipa Dakota, ki je vozilo na progi Ca-gliari-Rim,! vseh 19 oseb, ki so bile na letalu, je pri nesreči našlo smrt. — Pred porotnim sodiščem v Palermu se je začel drugi proces proti Giulianovi tolpi od katerih so bili mnogi že ob sojeni na različne kazni v prvem procesu v V.iterbu. Od 46 obtožencev jih je bilo 40 aktivnih članov Giulianove tolpe. V teku razprave bo zaslišanih nad 200 prič. TOREK. 27. januarja — Pred krakovskim sodiščem je bilo zaradi špijonaže. sabotaž in terorizma po navodilih ameriške tajne službe obsojenih 7 oseb med njimi nekateri duhovniki; trije so bili obsojeni na smrt, eden na dosmrtno ječo, ostali pa na 6 do 15 let ječe. — V atomskem mestu Alkenu (južna Karolina -ZDA) je prišlo zaradi uhajanja plina do eksplozije, ki je razrušila mnogo poslopij in ubila najmanj 10 oseb. — V bližini Inčo-na v južni Koreji se je prevrnil vojaški čoln. Utonilo je 30 južno-korejskih vojakov, 20 pa je bilo ranjenih. SREDA, 28. januarja — V Ječi Wandsworth so obesili 19 letnega Derek Bentleya, ki je bil obsojen na smrt zaradi tega, ker je njegov 16 letni pajdaš pri nekem gangsterskem podvigu ubil enega policaja Kljub protestom javnega mnenja ga niso hoteli pomilostiti. Zato je množica po izvršitvi smrtne obsodbe vdrla v zapore in obsula ječarje s psovkami. — Sovjetska vlada je odgovorila trem zahodnim velesilam, da je pripravljena nadaljevati pogajanja za avstrijsko mirovno pogodbo pod pogojem če navedene sile umaknejo takozva-no «skrajšano pogodbo» in omogočijo obnovitev Avstrije kot ne-zavisne in demokratične države. ČETRTEK. 29. januarja — Zunanji minister Višinski je izročil danskemu odpravniku poslov v Moskvi ponovno noto, v kateri ZSSR protestira proti ustanovitvi ameriških vojaških baz v Danski. — V umetniški galeriji Berlanda v Milanu so neznani tatovi ukradli 10 umetniških slik velike vrednosti. O tatvini je bila obveščena mednarodna policija. PARIZ — Po vsej državi razsaja epidemija influence, za katero je zbolelo nad 14 milijonov Francozov. Epidemija je zelo razširjena tudi v Nemčiji. V Muenchenu so zaprte vse šole, v tovarnah pa manjka polovico delavcev, Naša solidarnost do jugoslovanskih narodov S svojo politiko hlapčevanja rodoljubi, žrtvujejo svoja žfv- poveljem svojih imperialističnih gospodarjev, s politiko odkritih 'vojnih priprav za napad na Sovjetsko zvezo in dežele ljudske demokracije je fašistična drhal beograjskih oblastnikov privedla jugoslovanske narode do strahotnega političnega, gospodarskega in socialnega stanja. S svojim tako-zvanim «Ustavnim zakonom o zveznih in republiških organih oblasti» se uzakonjuje fašistizacija državnega aparata Jugoslavije. Razveljavljene so osnovne odredbe demokratične ustave iz 1946. leta, katera je vsebovala demokratična načela, izvojevana po delovnem ljudstvu v narodno osvobodilni b.rbi. Z izdajstvom, ki ga je izvršila Titova fašistična tolpa so bile izdane tudi vse demokratične svoboščine jugòslovanskih narodov. Vpeljan je režim nasilja in brezpravja, režim najhujše fa šistične diktature. V Jugosla vi ji so ljudske množice brez vsakih pravic, delovni ljudje Naloga vsake partijske organizacije je, da vsestransko povečuje boljše-viško budnost, dviga visoko zastavo leninske partije in zagotavlja partijo pred vrivanjem tujih, sovražnih in slučajnih elementov v njene vrste. (Odlok CK-ja VKPb dne 29. sept. 1936). so postali sužnji tujega in domačega kapitala, nečloveško izkoriščanje delavskega razreda in delovnih kmetov, teptanje najosnovnejših pravic in svoboščin, kot svoboda govora, mišljenja, tiska, združevanja, pravica do dela in izobrazbe, socialnega skrbstva in zdravstvene zaščite. Teptana so najsvetej.ša čustva in zdrave tradicije jugoslovanskih narodov, namesto teh titovci netijo nacionalno mržnjo in šovinizem, kar jim služi za ustvarjanje vojne psihoze, da odstranijo javno mnenje ;n paž-njo od težkega notranjega položaja. Proti izdajstvu in proti teptanju demokratičnih svoboščin, proti podrejanju Jugoslavije tujemu kapitalu, proti agresivni politiki Titove klike se u-pirajo in borijo jugoslovanski ljenja, da bi se iznebili Titove fašistične policijske vladavine. Da bi zadušila ta upor, izvaja Rankovičeva policija najhujši teror in z bajoneti se vzdržuje omajani titofašisti-čni režim. Teror divja v mestu in podeželju. V ječah in koncentracijskih taboriščih danes trpi in strada preko 250 tisoč jugoslovanskih rodoljubov, ki so izpostavljeni zverinskemu mučenju in ubijanju. Trpinčene in preganjane so njihove družine. Toda nič ne more preprečiti razvoja osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Da bi dosegli svoj cilj, jugoslovanski rodoljubi krepijo in poostru-jejo borbo proti fašističnemu režimu. Ustvarja in krepi se enotna osvobodilna fronta jugoslovanskih narodov, v katero se vključujejo delavci, delovni kmetje, srednji sloji mesta in vasi ter vsi pošteni elementi, ki žele vzpostavitev ljudske demokratične Jugoslavije, svobode in nacionalne neodvisnosti. Na čelu borbe množic stopajo ilegalne organizacije komunistov - internacionalistov, !z katerih se poraja nova zvesta Komunistična partija, katera bo povedla vse delovno ljudstvo v borbo, da izvrši ča. stno nalogo, da strmoglavi ti-tofaišistični režim, da osvobodi Jugoslavijo ameriških imperialistov in ji vrne njeno neodvisnost in da vzpostavi večno zvezo s Sovjetsko zvezo n vsem taborom miru, demokracije in socializma. Jugoslovanski narodi s svojo borbo dokazujejo, da so dostojni borci, katerim mora mednarodno delavsko gibanje izražati zaupanje in pomoč v borbi proti titovski kliki. Tudi delovno ljudstvo našega Ozem lja mora še bolj aktivno stopiti na stran jugoslovanskih borcev, nuditi pomoč s pcr-ostritvijo borbe proti titovski fašistični agenturi, ki deluje na tem Ozemlju, proti vsakršnemu barantanju za naše O-zemlje, za združitev obeh con in za nujno osvoboditev od tujih vojaških čet, anglo-ame-riških in jugoslovanskih, na podlagi predloga za takojšnjo začasno rešitev, ki ga je predlagal tov. Vidalj v teku nedavne diskusije v občinskem svetu o vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja, proti nadvse nevarnim mednarod- nim razvojem tega vprašanja. Ce pomislimo na 250.000 borcev, ki trpe po Rankovi-čevih ječah in koncentracijskih taboriščih, mislimo tudi na njihove družine, na desetine ti-s-očev sirot, mater in vdov, ki nimajo nikogar, ki bi jih preživljal in ki trpe zaradi nečloveškega postopanja. Ni dvoma, da bo vsak pošten človek našel pot, da nudi pomoč žrtvam fašističnega tero rja, s čemer bo prispeval k borbi jugoslovanskih narodov za osvoboditev Jugoslovije za osvoboditev najboljših sinov, ki danes trpe v titovskih ječah in taboriščih. Razkrinkajmo izdajalsko po-litiko, ki jo vodijo titofašisti v Jugoslaviji in njihove agenture na STO. osamimo titovce in zaničujmo jih tako, kot je treba zaničevati izdajalce. Vsako najmanjšo popustljivost z naše strani izrabijo titovci za pridobivanje svojega vpliva na našem Ozemlju in za varanje jugoslovanskih narodov z lažno propagando, češ da je ljudstvo našega O'zem lja na njihovi strani. To bi škodilo borbi, ki jo vodijo jugoslovanski rodoljubi, in oni ne bi čutili naše solidarnosti do njih. Tradicija tržaškega ljudstva bodisi slovenskega kakor tudi italijanskega, je, da pcmaga in podpira borbo slehernega naroda za svobodo. Tudi v tem primeru bo tržaško ljudstvo izkazalo svojo veliko solidarnost in svojo podporo jugoslovanskim narodom v veliki bor. bi, ki jo vodijo za svojo osvoboditev izpod fašistične tiranije. MARIJA BEHNETIC |V. kongres Komunistične partij in vprašanja sindikalnega gibanj ivr e c boi ak LENIN IN STALIN V RAZLIVU (Narisal P. Rozine) Julija 191)7 je začasna protirevolucionarna vlada izdala ukaz, naj se tov. Lenina zapre. Zato se je umaknil v ilegalo. Umaknil se je v samotno kočo v kraju Razliv. Nobenega dvoma ni, da IV. kongres ne bo pozabil posvetiti posebno pozornost sindikalnemu gibanju, perečemu vprašanju enotnosti delavskega razreda, ki je temeljni pogoj za uspešno borbo v obram. bo miru, svobode in dela. Kongres bo obrnil pozornost tovarišev, demokratov in vseh, ki jih zanimajo sindikalni problemi, na to vprašanje, predvsem bo pa poudaril, kakšne so osnovne naloge komunistov pri delu, k; ga morajo vršiti v sindikatih. Smatram, da mora čim večje število tovarišev izkoristiti čas, ki nas loči od tega velikega zborovanja za to, da razpravljajo e teh resnih vprašanjih in doprinesejo čeprav skromen doprinos za njihovo rešitev. Pričujoči članek, mislim, pr. vi te vrste, ima prav namen prispevati k razvoju široke in globoke diskusije o nekaterih nadvse važnih straneh sindikalnega gibanja našega Ozemlja, to je -o enotnosti delavske- Demokratična solidarnost se mora boriti tudi za obrambo demokratičnih svoboščin Predkongresna diskusija mora biti kritični in samokritični pregled izvršenega dela in proučevanje načina, kako okrepiti in izboljšati bodoče delovanje ter takojšnjo izvedbo smernic, v borbi za mir, za rešitev vprašanja STO, za sindikalno enotnost in vso solidarnost do jugoslovanskega ljudstva v protiti-tovskem odporu ter solidarnost da italijanskega delovnega ljudstva v svojih težkih borbah. Tržaški komunisti in gospodarska vprašanja Pogoji, v katerih se danes bor; tržaško delovno ljudstvo s komunisti na čelu za zboljšanje gospodarskega položaja STO, so v mnogih pogledih precej različni od pogojev, ki jih najdemo v drugih državah, ki se nahajajo pod atlantskim jarmom. V prvi vrsti označuje naš položaj neposredna 'vojaška okupacija imperialistov, ki ima tu pri nas — poleg znanih posledic splošnega značaja, kot so ne samó gospodarska, marveč tudi politična in socialna degradacija in dezorga-nizacija — tudi posebno gospodarsko funkcijo, to je, da na najstrožji način kontrolira izvajanje omejitev, ki so jih Združene države uvedle glede trgovanja s socialističnimi odn. ljudskodemokratičnimi državami, to je trgovanja, ki predstavlja eno izmed temeljev našega gospodarskega delovanja. Poleg tega je naša cona praktično ločena od cone B, kjer enostavno .osušila vire gospodarskega delovanja te pokrajine, katerih ji pač ni manjkalo na področju poljedelstva, industrije, ribolova. Tudi z gospodarskega vidika je torej nadvse aktualen predlog tovariša Vidalija za združitev 'obeh con in za odstranitev vseh tujih okupacijskih čet. Spričo okrnjenega trgovskega prometa ter industrije, ki dela s previsokimi produkcijskimi stroški, obenem pa mnogo manj od zmogljivosti svo- jih naprav, se morajo tržaški delovni sloji danes boriti na dveh frontah, da bi preprečili popolno razsulo našega gospodarstva. V prvi vrsti se morajo boriti za to, da -odstranijo ovire svobodnemu trgovanju med Vzhodom in Zahodom, proti naši izločitvi z enega velikih tržišč, n.a kateri se je svet razdelil po drugi svetovni vojni, za vključitev našega trgovske- gospodarske strukture, ki so zrasle v našem zaledju, kakor tudi v spremenjene trgovske sisteme klientov našega pristanišča na splošno; z druge strani pa -se moramo boriti za okrepitev naše industrije — v prvi vrsti ladjedelniške — ki so jo spravili na rob propada razni Marshallovi plani, MSA, pospešena oboroževalna politika na škodo civilne proizvodnje. Prav tu je mogoče zelo jasno- videti najtesnejšo zvezo med borbo za mir in borbo za zboljšanje gospodarskih ra mer. Med raznimi vprašanji, ki jih je naša Partija postavila na dnevni red in o katerih bo treba razpravljati na IV. kongresu, je tudi vprašanje obrambe političnih, sindikalnih in narodnih pravic ter demokratičnih svoboščin na sploš no. Obstaja organizem, ki je nastal v zaščito demokratičnih svoboščin, katerega funkcije pa tovariši niso v dovoljni meri razumeli in katerega važnost je bila mor da do sedaj podcenjevana. Zato je treba s potrebnim objasnje-Vanjem doseči, da bodo ta organizem, «Demokratično solidarnost» tovariši kar najbolj podprli. «Demokratična solidarnost» ni nikaka stranka ter razvija svoje delovanje neodvisno od strank ali drugih organizacij. Pri nekaterih se je udomačila navada smatrati «Demokratično solidarnost» kot ustanovo za pravno, moralno in materialno pomoč zaprtim in obsojenim zaradi političnih in sindikalnih borb ter pomoč njihovim družinam. Toda, kot je pravilno omenil tov. Terracini na nacionalnem zborovanju, «Demokratična solidarnost» se ne more omejevati le na delo nekakšnega Rdečega križa, na prevažanje padlih in niti ne biti samo urad za urejevanje procesov. Glavni namen «Demokratične solidarnosti» je obramba demokratičnih svoboščin. Organizirana pravna, moralna in materialna pomoč preganjancem reakcije je le ena, najbolj konkretna oblika obrambe svoboščin, toda ni edina. Vsaka stranka ali organizacija, piti «Demokratično solidarnost», dilo borce narodno osvobodilne ki ima to specifično nalogo. Zato borbe ter oprostilo obrekovalce morajo biti komunisti tudi na tem polju na čelu borb za obrambo teh svoboščin. V coni A STO je še vedno v veljavi dekret št. i generala A-lexandra, po katerem je uvedena pri nas vojna zakonodaja; zato ima vodstvo policije in sodišč še vedno v rokah ZVU. Ukaz št. 206 odreja, da nameščenci ZVU ne morejo biti podrejeni rednemu sodnemu postopku brez dovoljenja ravnatelja za civilne zadeve. Civilni nameščenci Anglo-ameri-čanov (pribl. 7.Ó00) morajo izpolniti posebne obrazce, v katerih morajo objasniti svoje politično prepričanje. Ce jih osumijo, da se ne strinjajo s politiko okupatorjev, jih odpustijo brez izplačila odpravnine. Tem nameščencem ne priznavajo pravice, da se organizirajo in niti ne pravice do delovne pogodbe. Imperialisti nadalje pospešujejo sindikalni razkol s podpiranjem «li-berinskih sindikatov», vodili so ofenzivo proti sindikalnim sedežem v ul. Montfort in ul. Im-briani, proti športnim in kulturnim krožkom (Rinaldi, Škamperle, Redivo, Barkovlje) proti sedežu partizanov itd. in provokatorje reakcionarnih struj, dočim se 1945. leta obsojeni fašisti svobodno sprehajajo po Trstu. V veljavi so še vedno ukaz št. 183, ki omejuje uporabo slovenskega jezika in drugi ukrepi, ki ovirajo svoboden razvoj kulturnega in šolskega delovanja državljanov slovenske nerodnosti. Z diskriminacijskim delovanjem, ki ga vodi CLN, se velikemu delu beguncev odreka vsaka možnost obstoja in prejemanja pomoči. munist, ko vstopa v predkongresno diskusijo. Reagirali smo s protesti, resolucijami, manifestacijami in po. tom našega tiska ob vsakem novem teptanju demokratičnih svoboščin, toda naša odsodba mora biti vztrajna in stalna. Vsako omejevanje demokratičnih svoboščin je treba ožigosati in nanj je treba z raznimi načini obrniti pozornost vseh državljanov. Vsak komunist ima dolžnost stalno podžigati agitacijo proti vsaki zlorabi preteklosti in proti vsakemu ukrepu, ki stremi za tem, da linici, kar je še ostalo od demo-Kaj smo mi storili, da zajezimo kratičnih svoboščin; obenem se o m « — — i _ .. .. i _ i * sistematične napade na demokra- tične ustanove in poskuse zamašiti usta državljanom? To vprašanje si mora zastaviti vsak ko- pa mora boriti, da ponovno pri- dobimo, kar smo izgubili. VITTORIO POCCECAI ga razreda in sindikalni enotnosti. Predno preidem na jedro vprašanja, ki ga mislim obravnavati, želim spomniti na nekaj, kar zgleda, da so tovariši p-.zabili, to je: čim bolj je delovno ljudstvo enotno tem močnejše je; le -od njegove večje ali manjše organizirane in delujoče moči zavisi mera. v kateri bo moglo delovno ljudstvo izsiliti od gospodarjev boljše pogoje življenja in dela in do seči boljše stanje. Kakšno je torej stanje sindikalnega gibanja v Trstu? Kakšni so pogoji, v katerih se na haja delavski razred v primeri z gospodarji, ki se kljub vse mu -vedno in povsod predstavljajo enotni, kompaktni in odločni, da odbijajo vse. tudi najmanjše zahteve? Posebno značilnost tržaškega delavskega razreda — ki ima v svojem aktivu bogato preteklost borb (prav te dni bomo proslavljali 51. obletnico velike februarske -stavke iz leta 1902) in- je še v času razsajanja fašistične reakcije leta 1923. Delavska zbornica štela preko 40.000 članov — predstavlja njena globoka sindikalna razdvojenost ter proces tako občutne dezorgani. ziranosti, da je večkrat popolnoma. brez moči pred predrznostjo delodajalcev. Sile, ki b' jih bilo mogoče organizirati, daleč presegajo 100.000 enot. Vendar pa mislim, da se ne oddaljujem preveč od resničnosti, če trdim, da delavci, ki so organizirani v sindikalnih organizacijah, -obstoječih na našem ozemlju, še daleč ne dosegajo 50 odst. In slika, ki nam jo kaže industrijski sektor, kjer je zaposlenih okrog 38.000 delavcev ni nič boljša. Kako objasniti to mučno stanje, odkod je izšlo in še sedaj izhaja? Brez dvoma so vzroki različni, zunanjega in notranjega značaja, to se pravi da so nekateri vzroki neodvisni od naše volje, od naše delavnosti, drugi pa zavisijo od -nas samih. In tu moramo preučiti, če so ti vzroki manj ali bolj važni. Mislim, da je k nastanku omenjenega stanja prispevala dvajsetletna fašistična doba, titovska doba, ki je pustila globoke rane v delavskem gibanju, sistematična akcija, ki jo vodi vojaška uprava proti demokratičnim organizacijam, globoki sindikalni razkol, ki ga neprestano podžigajo tako zvane italijanske stranke. >šn rorizem delodajalcev, ki se'ka raznih oblikah izraža do Etilati nih sindikatov, zlonosno de*v, vanje poklicnih razbijačev iču končno naše napake, predvšla sektaštvo, ki se še vedno Ida raža v raznih oblikah in v pa cejšnji meri med našim; tot , s riši. an; V čem obstajajo naše naj sv ke? Po mojem mnenju obstffai napaka temeljne važnosti ;i t resnosti. Treba je pobijati t«n denco, smatrati sindikat ih’a neko podružnico Partije alisei ga celo istovetiti z njo. To um težka napaka, ki resno šF°t duje tako sindikatom kot pdn-c tiji. Ta napaka ima svoje f°W renine v titovstvu, in mi No moramo odstraniti v najkfho' šem možnem času. Za nas fide muniste mora biti popoln-ot^šč jasno, da je sindikat o-snov V organizacija delavskega raz'ači da, vseh delovmh ljudi vr°d: strok, kakršnega koli politasi nega ali verskega prepričati*in Jasen primer takšnega sinN0' kat a nam daje velika CGPbzi Partija pa je politična orf°ki Plač *in v k NALOGE VODITELJEV SKUPIN Predsedstvo cone že več kot dve leti stalno prepoveduje vsako javno manifestacijo na prostem (razen v volilni kampanji, l, maja in za počastitev padlih), upira se izdaji mnogih letakov (med zadnjimi eden v obrambo Rosen-bergovih). Za manifestacije v zaprtih prostorih zahteva predložitev prošnje osem dni prej. Za potne liste se morajo držav- Na drugem, bojišču z bolj neposrednimi cilj; in dokler ne bo dosežena gori naznačena dniga polovica zahtev — se moramo boriti za to, d,a dosežemo znatne kredite v državnem in občinskem proračunu, ki bi omogočili zado-stno pomoč tolikim potrebnim našega mesta, katerih je preveč zaradi tega, ker nam ne dovo- ki sloni na demokratičnih načelih ( Ijani STO obračati na kvesturo v je zainteresirana na obrambi de- j Gorici, ki ne izdaja potnih listov mokratičnih svoboščin in že za- j za dežele ljudske demokracije, radi potrebe, da brani svoj ob- Sodstvo je dokazalo svoj antili-stoj, mora s svojo akcijo okre- j beralni značaj in večkrat obso- V naši Partiji še niso vsi vodilni organi razumeli funkcije, ki jo m-ora imeti vodja skupine; zaradi tega nekateri voditelji na bazi, ko izbirajo tovariša, ki naj prevzame to nalogo, skrbijo predvsem za upravne sposobnosti, ki bi jih t-ovariš mogel imeti, ter popolnoma prezrejo njegove politične sposobnosti in sposobnosti občevanja z drugimi, kot da te lastnosti ne bi bile potrebne v-odji skupine- Oni zgrejseno mislijo, da se naloge teh tovarišev omejujejo izključno le na pobiranje članarine ali na širjenje tiska ali kaj podobnega. Vodja skupine, ta nova poli- v-u -unč iCJCi Z-ct VJUJUCHCV UtìSCgd UgCJVSRC- 1 i • - - • j , . . je titovska vojaška okupacija ga središča v nove socialistične ! J J. ' da . sYotlodno, razvili nase možnosti, m nas prisi- Notranjo borbo v Partiji za popravo tn odstranitev napak, pomanjkljivosti in odklonov moramo voditi na osnovi marksi-stično-leninističnih načel, odločno brez vsakega oportunističnega iskanja pomiritve, toda ne zaradi polemike kot take, . niti z zagrizenostjo proti tovarišem, ki v dobri veri lahko zagreše kakšno napako. člotranja borba v Partiji ne more biti ločena od borbe, ki jo vodi Partija med ljudskimi množicami, in predstavlja neizogibni pojav Partije v teku razredne borbe. Vsem članom mora biti zelo pri srcu enotnost Partije, bratski in prijateljski odnosi med člani Partije, ki si morajo vzajemno pomagati pri odpravljanju napak z največjo iskrenostjo in uporabo zdrave kritike, ki jo izvajamo z odkrito-. stjo izogibajoč se nenačelne diskusije. V notromji borbi Partije je nedopustno povračanje «slabega s slabim»; edina naša skrb mora biti, da smo vedno na pravem stališču, da pravilno izvajamo načela in se zoperstavimo vsemu, kar bi bilo na škodo revolucionarne borbe v Partiji. Voditi moramo zato nenehno strogo kontrolo nad izvajanjem naših ideoloških načel v besedah, v dejanjih iri v našem obnašanju. Svojo nepopustljivost moramo pokazati do posameznikov v slabi veri, pri načelnih vprašanjih; v vseh drugih primerih napak in pomanjkljivosti si moramo postaviti za cilj vzgojo tovarišev, katera se lahko uresniči samo z globokim prepričevalnim delom, z vzajemno bratsko pomočjo, s skupnim naporom, da dvignemo politično zrelost z učenjem in borbo vseh tovarišev. (S tem poglavjem se ta rubrika konča). ljujejo, da vlečemo naprej s . podporami in dokladami. Potrebno je, da nikdar ne izgubimo izpred oči v teh borbah dejstva, da so naši pogoji gospodarske krize popolnoma enaki pogojem v drugih kapitalističnih državah, ter da poti’jamo trditve indipendenti, s tov, ki bi radi usmerili delavski razred k lažnim ciljem, proglašajoč, da je edini vzrok vsega našega gorja naša odvisnost od Italije in da je edina -odpomoč temu popolna ločitev -c d italijanskega ljudstva. Odločilne važnosti pa je, nasprotno, da v tem pogledu krepko podčrtamo, da je prav italijanski proletariat -sedaj naš najdragocenejši in najbližji zaveznik. In to ne samo v borbi za zboljšanje naših gospodarskih razmer v -okviru sedanjega gospodarskega sistema, marveč predvsem še na poti za dosego končnega cilja tržaškega delovnega ljudstva, ki ni -oni. da dosežemo kakršno- koli STO indipendentistič-nega in s tem kapitalističnega tipa. marveč za socialistični Trst: samo v takem Trstu bo mogoče vse ekonomske probleme delovnega človeka — kot v ostalem tudi vse druge rešiti na najboljši način. Dr. FERDI ZIDAR Kritika in samokritika orodje KP za zboljšanje delovanja Ne bilo bi mogoče voditi tako važno kampanjo, kot je sedanja predkongresna kampanja naše Partije, če ne bi diskusije, ki se v tej kampanji vodijo, temeljile na pravilni in učinkoviti kritiki in samokritiki. V tem primeru bi bile diskusije le prazne besede in ne bi imele nobene možnosti izboljšat; delovanje Partije, niti možnosti okrepiti -organizacijo. Partija, ki ne prizna lastnih napak, ki ne išče vzrokov, ki so te napake povzročili, ki ne razpravlja, kakšna sredstva je uporabiti, da se iste ne bi ponovile, ali ki se boji razgaliti svoje slabosti, izgubi svojo funkcijo -voditelja delavskega razreda, ostane na repu borbe, in njena konica prodiranja se skrha ob prvi oviri. V Partiji, kot je naša, morata biti vzrok in vsebina napake predmet stalnega proučevanja; ravno tako je treba proučevati, do česa bi lahko privedla določena napaka in kakšne nadaljnje napake bi se lahko iz tega porodile. V svojem delu «Ekstremnem, otroška bolezen komunizma» piše tov. Lenin: «Ravnanje politične stranke spričo njenih napak je eden najvažnejših in najzanesljivejših kriterijev v presoji, da li je ta stranka resna in izpolnjuje -svoje dolž- nosti do delavskih množic» In tovariš Stalin: «So ljudje, ki pravijo, da je -samokritika nevarna, ker z odkritjem svojih napak daje partija orožje nasprotnikom. Lenin je smatral takšen pomislek za neresen in neutemeljen». Se so celice in komiteji, kjer je kritika nezadostna in kjer kritiko popačijo in je ne uporabljajo kot orožje za okrepitev Partije, marveč kot priliko za nepotrebne in škodljive čenče. Na ta način se ne popravi tovariš, kateremu je kritika namenjena, niti organizacija, kateri pripada Do popačenja kritike pride po onih tovariših, ki smatrajo za kritiko nekontrolirane obtožbe, ki jih iznašajo proti tovarišem, bodisi da so to voditelji ali ne, ki jih žalijo brez povoda ter na ta način rušijo politično osebnost tovariša in s tem tudi ugled Partije. Te metode prav gotovo niso koristne Partiji, marveč njenim sovražnikom. Kritiko in samokritiko je treba izvajati na poseben način, na podlagi dela, ki ga ima neka organizacija ali določeni tovariš dolžnost izvršiti. Treba je videti, če sta metoda in zasnova določenega dela pravilni, če je določeni tovariš -opravil svojo dolžnost vest- no in po svojih sposobnostih. Poglejmo na primer tisk. Razprodaja se je znatno zboljšala tako glede raznašanja kot glede -organizacije. Toda pred nekaj tedni je izšel v glasilu naše Partije poziv sekretariata Partije za zboljšanje razširjanja -Dela in Lavoratora, katera morajo še prav posebno brati vsi tovariši. Ali se je izvedla v vseh celicah diskusija o tem vprašanju? Ali so bile najdene oblike, da v vsaki celici uresničimo poziv sekretariata Partije? Kjer to še ni bilo napravljeno, je to problem, na katerem je treba zasnovati pravilno kritično in samokritično analizo glede zasnovanja dela, če se je izkazalo za pomanjkljivo in zgrešeno, glede tovarišev, če se niso nič potrudili za praktično uresničenje sklepov za dosego dobrega dela. Pomanjkanje kritike ali njeno popačenje bi odprla vrata lažnim protipartijskim ideologijam, dala bi možnost sovražniku, da se prikrade v naše vrste v namenu, zlomiti in oš:biti našo enotnost. Potrebno je torej, da predkongresna diskusija da možnost, da napravimo korak naprej na tem področju našega delovanja v interesu vse Partije in za uspeh kongresa. SPARTACO VALENTINIS tična funkcija, vpeljana v organizacijski sistem naše Partije, ima v resnici mnogo važnejšo nalogo; kajti ne gre za navadnega pobiralca članarine gotove skupine tovarišev, temveč za glavo te skupine, ki vodi, usmerja in izdaja direktive in naloge tovarišem, po njihovih možnostih in sposobnostih. O« je z eno besedo politični voditelj sklepa v verigi, ki mora neposredno vezati našo Partijo s širokimi ljudskimi množica mi, V naši Partiji so- bili v zadnjih časih postavljeni številni vodje skupin in 'vsakodnevno se postavljajo novi. Toda koliko teh tovarišev ima zgoraj omenjene značilnosti? Na to vprašanje moramo iskreno odgovoriti, da je še malo takih, ki imajo omenjene sposobnosti. To pa ne morda zato, ker sedanji vodje skupin ne bi bili aktivni tovariši, nasprotno, re, kel bi, da so oni najbolj zavedni in privrženi Partiji, toda če jim primanjkuje bistvenih sposobnosti, pada največja odgovornost na bazne voditelje, ki pri imenovanju vodje skupine niso poiskali tovariša, ki je Za to najbolj primeren in čuti veselje do tega dela. Druga napaka, mogoče največja, je dejstvo, da ni bilo še skoro nič storjenega, da se tem tovarišem -objasni njihova funkcija, naloge, odgovornost, predvsem pa smer, ki ji morajo slediti. V tem pogledu bi morali sklicati sestanke vodij skupin raznih celic, sekcij in tovarn, da skupno razpravljajo -o- raznih problemih, težkočah in izkušnjah pri delu. Sklicati bi bili morali skupne sestanke vodij skupin v tovarnah in na terenu, da si izmenjajo -svoje izkušnje in nasvete, ka-r bi brez dvoma pripomoglo k pridobivanju novih -izkušenj, popravljanju raznih napak, ki še vedno obstajajo. Tu gre za vzgojno delovanje naše Partije, kateremu se je treba posebno posvetiti po tovarnah, kjer vodja skupine lahko postane odl-cčujoči faktor oddelka ali delavnice posebno zato, ker je celičnemu tajništvu nemogoče imeti dnevne ali celo tedenske -stike z vsemi tovariši, da bi moglo razpravljati in objasnjevati" številna vprašanja, ki se vsakodnevno pojavljajo na našem Ozemlju in pri katerih se ni vedno lahko pravilno usmeriti. Zato je potrebno postaviti vodjo skupine na vsakih 10 tovarišev, v tovarnah pa v vsakem oddelku in delavnici, Kajti s tem ne bomo samo dosegli izvrstnih rezultatov pri nabiranju članarine, širjenju tiska itd., temveč bomo mogli, posebno v tovarnah, seznanjati tovariše z vsemi političnimi, sindikalnimi in gospodarskim; problemi, s čimer bodo imeli tovariši možnost stati na čelu delovnega ljudstva in vseh de. mokratov v borbi za mir. delo in svobodo. GALLIANO DONADEL Preobdelafi tem favi bo moramo slabosti!^; Vse revolucionarne naCaLr P*«kjv tije, ki so doslej propadHnar — so propadle zaradi t£nja ga, ker so se prevzele i'stV- niso znale videti, v četne J"e njihova moč, in so fobij bale govoriti o svojih sltkak bostih. Mi pa ne boro'Pad propadli, ker se ne boji teki mo govoriti o svojih sw?ijg bostih, in se bomo na«®01* čili preobclelovati slabo«' Fra (Lenin XXVII. zv. 200). Pro s ti ne Ura defi T nizacija enega samega dela'!*0' iavskega razreda, najbolj lm°l vestnega, najnaprednejšeka 1 la, to se pravi pred-straže - e® lavskega razreda, ki ima .sv Ce c ski značaj, sebi lastno polii no. in ideološko enotnost strnjenost," Stic ; čun Kadar zadobi sindikat zna1 v; politične stranke, v obliki VQj' dejanju, tedaj omejuje — 1 v-;C( ne celo izključuje — možni- Vai organizirati v svojih vrši Sarr delavce drugih strank ali V stranke in zato ovira tako krepitev sindikata kot enoti) delavskega razreda. Ce hočemo — in ne morč ne hoteti, sicer ne bi delov pod zastavami učiteljev m narodnega kemuni-stičnega ' banja — ojačiti naše sindik in privesti v naše vrste tis< ^ in tisoče neorganiziranih - ", lavcev, če hočemo uresni-. ,v ’ enotnost delavskega razre' jCr 1 kar mora biti naša n a j-v e« skrb, tedaj moramo popra1: )a to in druge naše napake, n ovirajo- dosego naših temelji Va] ciljev. Mi komunisti imamo tei, zid, nalogo izpeljati tržaški del ope ski razred iz zmešnjave, v 1 teri se sedaj nahaja. Ta 1 bomo dosegli pod pogojem, vsak tovariš aktivno deluje to, da postane Zveza enoti sindikatov vedno številnej močnejša, pod boljšim v< stvom, zato, da bo mogla t ni ; «U Ulij F tre: sta: šo-ls uči vedno ko svojim nalogam, f v ; loga nas komunistov je, tru< se, da bi sindikati vedno povsod delovali kot svobod in neodvisna organizacija V5 in nikoli ne le enega dela x lovnih ljudi. Samo pod temi 1 goji bo mogel sindikat usp no reševati -svojo prvot funkcijo združevanje vseh 1 lovnih ljudi. B. TOMINEŽ Zadnji Adenauerjev govor jasno potrjuje, da hujska nemške «obnove», podprti od ameriške militaristične klit zahtevajo, naj Wermacht prezzarne vodilno vlogo v tak .menovani «Evropski vojski» (/z časopisov zia sti sre iste šča I je slič teh L. \ nja t. Va, rili žili Du ui-k žili Pai Tu: dež ‘ež %o\ del z i 'et; v.se Za dvig svoje ideološke ravni in svoje zavesti se komunist ne sme osamiti v revolucionarni praksi. Prav tako pa ne sme opustiti cilja samoizobrazbe. Ne sme se omejiti le na to, da se nečesa nauči, temveč mora tesno povezati svojo prakso z borbo in študijem. RIDGWAY IZVRŠITE! ADENAUERJU: — DOBRO, ODOBRAVA-' "77% proračuna la vojne priprave Tako “gospodari" titovska fašistična klika V težnji po izvojevanju svenne nadvlade, prisiljujejo toeriški imperialisti podreje-e dežele na čedalje blaznejšo borožitveno gonjo, na čedalje Ssežnejše vojne priprave, akšna politika vladajočih kro-9v Z:DA se jasno odraža v le-lke, išnjem proračunu njihovih ti sskajev — titovske fašistične o Enlade. Od 229 milijard dinar- 0 de‘v, kolikor znaša celotni pro-ičev ačun, gre 180 milijard oziro-edvšla 77,6 odst. za odkrite vojne dno idatke, ostanek pa predvsem 1 v pa. vzdrževanje .policijskega ii to« sodnega aparata,'za propa- ando in podobno, torej tudi ; naj svrhe, ki služijo vojnim pri-obstiravam. Proračunski izdatki, osti ii bi morali služiti zadovolje-ati tianju vsakdanjih potreb ljud-:at pa, so z izgovorom, da so ali,renešeni v republiške prora-Toune, ne samo znižani na bolj 0 šlot bedno raven, temveč so ot pttnogi izmed njih tudi popol-oje foma črtani. Tako n. pr. v lemi °šnjem državnem proračunu ajkfitovske vlade sploh niso pred-las /ideni izdatki za zdravstveno olnofaščito ljudstva. snov Vojni značaj titovskega pro. raz'aèuna nosi pečat kolonijalne 1 v#°drejenosti jugoslovanskega polipspodarstva ameriško-angle-ičarf^im monopolistom. Čeprav so sin*tovci v preteklem letu brez-CGf’bzirno ropali ljudstvo z vici rr^imf davki, odtrgovanjem od Plač, ogromnim izvozom suro-■““^in in življenjskih potrebščin v kapitalistične dežele, kljub i-entu letošnji proračun ni u-ravnovešen, temveč ima izgu-_ bo v višini 51 milijard -dinar-ii Jjav, kajti pretežni del narodnega denarja je pristal v blagajnah walstreetskih in cityj-a^f8kih milijarderjev in milijonarjev. Katastrofalnega -sta-* ,nia jugoslovanskega gospodar-e 'stva in financ titovci nikakor če«ne morejo skriti z nobenimi 0 Obljubami, da bodo dobili ne-slikakšno «izredno» pomoč od za- oro'Pada, kajti že dve leti je preboji teklo odkar dobiva Jugo siasela v takozvano «tristransko» nat'2 ’hir:č od' ZDA, Anglije in Francije za uravnovešenje Proračuna, toda v tem času s ti ne samo, da proračun ni bil Uravnovešen, temveč njegov deficit stalno raste. Toda dejansko stanje jugo-ja,slovanskega gospodarstva je 1 j ; Mogoče še bolje spoznati, če i Pogledamo razdelitev držav- e nega dohodka Jugoslavije. Od sV celotnega državnega dohodka n]jt bo šlo za izdatke, za takozva-3j. n° «narodno obrambo», inve- na‘ sticije,. državno upravo, prora èunske rezerve- itd., to se pra- vi za posredne in neposredne C1 ; vojne priprave, več kot polo-„ vico Potrošniški fond prebi-znJ Valstva pa priznanju sarnih titovcev znašal samo 43 odst. Kaj to pomeni za delovne ljudi Jugoslavije, bomo lahko razumeli, če bomo upoštevali tudi dejstvo, da gre od teh 43 odst. dober del za: potrošnjo parazitskega dela prebivalstva, za dvig «življenjske ravni» ravnateljev podjetij, špekulantov,. oderuhov in drugih ljudskih pijavk. Tako bo po priznanju samb titovcev predelovalna industrija, ki je v teku preteklega -leta padla za 12 odst., letos še nadalje padala. Titovci priznavajo, da je zmanjšan žitni fond tako, da je prehrana prebivalstva zagotovljena samo do meseca marca, da je ogrožen živinski fond, da «obstaja tendenca porasta cen poljedelskih proizvodov» itd. Pri tem se poskušajo opravičevati, da je bila suša in da ni deviznih sredstev za uvoz surovin in (Nadaljevanje na 4. strani) RADMILA MIJATOVIC 2. februarja 1943. je sovjetska armada zlomila VI. nacistično zavojevalsko armado pri Stalingradu. Ta datum predstavlja važno prelomnico v zgodovini borbe proti na-cifašizmu. Obenem je ta datum resen opomin vsem onim, ki bi se upali kdaj koli «vtakniti svoj rilec v krasni sovjetski vrt» (Na sliki: Stalingrad ponoči) PRAVIČNA BORBA KMETOV IZ PEVME IN OSLAVJA Pretekli teden je goriško sodišče poslalo 43 kmetom iz Pevme in Oslavja pri Gorici obvestila, da je ustanova «Ente Nazionale Tre Venezie» vložila proti njim tožbo zato, ker nočejo zapustiti, polj, ki jih imajo že skoraj 10 let v najemu in ki jih skrbno -obdelujejo ter iz njih črpajo vire za svoj življenjski obstoj. To je druga skupina kmetov, ki jih kličejo na sodišče. Prvo skupino sestavlja 18 kmetov Vse kaže, da se je vodstvo omenjene italijanske šovinisti, čne ustanove resno odločilo, da izpodrine slovenske obdelovalce zemlje iz teh polj z izgovorom. da hoče uvesti reorganizacijo v obdelovanju, odnosno, da hoče uvesti pridelovanje povrtnine na široki črti. 5. februarja se bo vršila so- ŠE NEKAJ UTRINKOV O DELOVANJU OBČINSKE UPRAVE V ZGONIKU Titovci si lastijo pridobitve prejšnje demokratične uprave Do ustanovitve šole v Gabrovcu je prišlo po zaslugi intervencij roditeljev in SHPZ - Nova dvorazrednica nima niti osnovnih učnih pripomočkov - Občani očitajo županu, da ne pozna njihovih problemov in težav 2e večkrat smo poudarili dejstvo, da se sedanja titovska občinska uprava v Zgoniku hvali z deli, ki jih je izvršila ali pa vsaj nasnovala prejšnja občinska uprava, ki jo je vodil tov. Pirc. Zato je vsako hvalisanje smešno in naravnost klavrno-. Med drugim, se sedanja uprava kaj rada hvali, da se je pozanimala za ustanovitev osnovne šole 'V Gabrovcu. Pri tem pozablja na korake, ki jih je za ustanovitev te sole napravila prejšnja občinska uprava. Zlasti rada pozablja na dejstv-o. ki bo o-stalo vsem zgoniškim občanom — posebno pa Gabrovčanom za vedno v spominu — namreč, da je sedanji titovski župan Obad še tedaj, ko je bil odbornik v upravi, ki jo- je vodil tov. Pirc, nasprotoval zamisli, da bi se v Gabrovcu u-stanovila dvorazrednica. Svoje stališče je utemeljeval s trditvijo, da bi ustanovitev te šole predstavljala decentralizacijo šole na Proseku in da bi kot taka škodovala interesom slovenske šole. Pri tem ni jemal v poštev dejstva, da je šlo L- R. MADŽARSKA V madžarski vasi Nyirtelek, e 'v Po-kr-ajini. Szabolcs, je pred 1 kratkim zasvetila elektrika. 'J. Svojčas je bila vas Nyirtelek a : tast nekega grofa.. Na deseti- ce siromašnih družin je prebi-valo v 14 kočah. Danes pre- U< 1 bivajo te družine v 110 čednih e • 2id-anih hišicah s streho iz °Peke. Poleg teh imajo vašča-' Ci na razpolago -krasen kultur-1 Ci popravilu ceste pri Dom ju je pa dejal, da še nima-jo potrebnih nakazil. Končno je odbornik Cumbat javil, da je bilo odobrenih 290 milijonov za povišanje števila stalnega osebja pri občini. S*edile -so nekatere intervencije v zvezi z razpravo o stanju javnega skrbstva v našem mestu. Tudi v torek so se vrstila številna vprašanja občinskih svetovalcev -vseh strank, ki so iznesii pred občinski svet razne potrebe meščanov. Tako je neni svetovalec vprašal zakaj ne odnašajo smeti iz novih zbiralnikov v hišah ulice Tor San Piero na kar je odgovorni odbornik odgovoril, da bo odnašanje v najkrajšem času vzpostavljeno. Drug svetovalec je zahteval popravilo tlaka v Vicolo Ospedale Militare. Tov. Marija Bernetič je ponovno opisala stanje v otroškem igrišču pri Sv. Jakobu, kjer je vse zanemarjeno in nečedno. Predlagala je tudi, naj drsališča ogradijo s kovinasto Za teden ---dni — Sobota, 31. januarj'a - Janf Bosco Nedelja, l. februarja - Ignai Ponedeljek, 2. Svečnica, Ma> Torek, 3. - Blaž Sreda, 4. - Andrej Četrtek, 5. - Agata Petek, 6. - Doroteja. OBNC ZGODOVINSKI DNEVI 1. 2. 1848 je bil objavljen Koi nistični manifest. 2. 2. 1804. se je pričela zgodo ska srbska vstaja proti kom. 2. 2. 1943. je Sovjetska arai uničila VI. nemško arai pri Stalingradu. 3. 2. 1758. se je rodil prvi slov" ski pesnik Valentin Vodi Umrl je leta 1819. tl w TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvintet Jnhr* pevski duet - 13.30 Kulturni j, “n zormk - 18.15 Koncert violin. ‘Dni Alberta Dermelja - z2. Konfnt ar pianistke prof. Mirce Sancinov impn 22.20 Pestra operetna glasba -• ‘en NEDELJA: 8.45 Kmetijska ,, u daja - 9.15 Slovenski motiv' nal' n.30 Oddaja za najmlajše - lJrno : Od melodije do melodije -lini Glasba po željah - 15. Mlad.;*, pred mikrofonom - 19. iz iilms“n 51 ga sveta - 18.10 Koncert mla'en je tržaških umetnikov - 20. KonGročtl sopranistke Anite Mezetove - 2ln^“ izprana lirika - 22. Umberto Gi dano: ANDREA CHENiKR 1 '61':šk: 2. dejanje. ra-ve, PONEDELJEK: 13. Jugoslovlkozv- • i mnt i iz i _ 1 *3 on __: _ . ‘ ski motivi - 13.30 Kulturni obl v' , nik - 19. Mamica pripoveduj! v tije STO, se bo v dneh 27-28 februarja in 1. marca vršil IV. kongres naše Partije. Za to priliko je centralna agit-prop komisija med drugim razpisala natečaj stenskih časopisov. Pravila natečaja so ' naslednja: a) natečaja se lahko udeležijo vse sekcije in celice Partije; b) sten-časi so lahko -sestavljeni v slovenščini, italijanščini ali pa dvojezični c) sten-časi morajo biti sestavljeni do 18. februarja, izločeni na krajevnih -sedežih teden dni in izročeni komisiji do 25. februarja. Komisija, ki bo odločala o dodelitvi nagrad, bo pregledovala sten-čase na krajevnih sedežih; č) v teku zasedanja IV. kongresa bo v prostorih Pristaniškega doma pripravljena razstava vseh predloženih sten-časov; d) pozneje bo lahko- vsaka sekcija ali celica ponovno prevzela svoj sten-čas. VSEBINA: a) razen lastnih pobud morajo sestavljale! sten-časov u-poštevati navodila Centralnega komiteja o pripravah in značaju IV. kongresa,' objavljena v «Lavoratore» in «Delu» dne 24. J. m. b) sten-časi morajo izražati GORICA — Komunistični svetovalec Batti je poslal soriškemu županu pismo, v kate. rem zahteva, naj bi na prihodnji seji občinskega sveta razpravljali -o vprašanjih, 'ki se nanašajo na prevozno podjetje Ribi. V pismu zahteva, naj bo razprava javna. Kot je znano je komunistični volilni program predvideval ponovno municipalizacijo mestnih avto busov . RDEČA KAPICA NA OPČINAH Jutri, v nedeljo, 25. januarja ob 16. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah lepa otroška prireditev. Domači otroci bodo uprizorili otroško igro v treh dejanjih «Rdeča kapica», za katero so preskrbljeni novi kostumi in kulise. Poleg igrice bodo nastopili otroci z dvema narodnima plesoma. Sodeloval bo tudi domači orkester. Obeta se nam prijeten večer, zato je prav, da se ga v čim večjem številu udeležimo. Kulturna prireditev v Božičih. Jutri, v nedeljo, 1. februarja bo v Božičih slovenska kulturna prireditev z nastopom pevskih zborov iz Boljunca in Ele. rjev ter s sodelovanjem domače godbe. Prinesel -bo pozdrave za svoje društvo predsednik tov: Eler iz E-ierjev in tovariš Gombač za SHPZ. Ob tej priliki bo tudi razdeljevanje član- kov Franceta Prešerna, dostoj- 20. uri. no proslavilo njegovo obletnico. Sodelovala bosta pevski zbor in godba. Natančnejši spored bomo pravočasno javili. v Plavjah: prav tako bo tudi v Plavjah drugo nedeljo, 8. februarja lepo kulturno slavje v počastitev Prešernove obletnice s sodelovanjem pevskega zbora iz Elerjev in škofijske godbe. Sestanki za slovensko šolstvo, pri Magdaleni v Prosvetnem domu «Cebulec» v soboto, 7. februarja. Govorila bo tov. Jelka Gerbec. Tuti tu bo sestanek, združen s kulturnim sporedom. Čestitke SHPZ Ivanu Trinku Spoštovani monsignor Trinko kjer bomo pogovorili o Zamejski, /stalnosti slovenske šole v zvezi z interpelacijo poslancev Bozze, Beltrama in Luzzatta ter s tozadevnim odgovorom ministra Segnija, bodo v sledečih krajih: Slovensko hrvatska prosvetna zveza, kot kulturna predstavnica večine slovenskega in hrvatskega ljudstva cone A STO se pridružuje mnogoštevilnim čestitkam in željam, ki Vam naš rod pošilja v Škofijah danes, v soboto 1. ob Vaši devetdesetletnici. januarja ob 19. uri; govorila bo | Ves naš rod Vas časti ne samo | kot svojega pesnika in kulturne- tov. Jelka Gerbec; v Podlonjerju jutri, v ne-1 ga delavca, marveč in predvsem deljo. 1. februarja ob 15.30 v kot človeka, ki je vedno stal trd-Prosvetnem domu. Govoril bo : no ob strani svojemu ljudstvu — tov. Bidovec. Ob tej priliki bo vedno in povsod le ljudstvu, v tudi kulturni spored. Domači vseh vihrah življenja. skih izkaznic prosvetnega dru-1 otroci bodo uprizorili «Praznik; To naj Vam bo. spoštovani ■štva. I učeče se mladine», ples po na-, monsignor Trinko-Zamejski, tudi Prešernovi proslavi; v Boljuncu: drugo nedeljo, 8. februarja bo v Boljuncu v Sancinovi dvorani prosvetno društvo, k; nosi ponosni naslov prvaka slovenskih pesni- pevu «Lipa zelenela je» in razne recitacije; gostovali bodo tudi otroci PD «Cebulec» z igrico «Kaznovani šaljivec». v Barkovljah (pri Rumeni hiši) v torek, 3. februarja ob zdaj, ob Vašem lepem jubileju, v najvišje zadoščenje in ponos! V tem smislu bodite prisrčno pozdravljeni ter Vam želimo še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu/ ostanejo cene zmerne in da se znagaj kongresa v odnosu s tudi veletrgovci drže primer- krajevno gospodarsko krizo, z mh cen. Omenil je delovanje resn:mi mednarodmmi dogod-«Consorzio agrario», ki je vlkk z vprašanjem STO in nje- rokah nekaterih veieposestni- j gOVO začasno rešitvijo- na pod-kov, kateri imajo -ogromne do- lagi predloga tov. Vidalija, bičke od te ustanove, namesto da bi jo imeli v rokah kmetje, katerim po- vseh pravilih pripada. Po končanih poročilih se je vnela živahna debata. Mnogo kmetov je obrazložilo razne probleme, ki se tičejo posebno Kolonkovca in prosilo ZMP za posredovanje in rešitev. Zelo kočljiva je še vedno zadeva cest, ki se nahajajo v žalostnem stanju, tako- da v primeru nezgod ali ognja ne morejo avtomobili do hiš prebivalcev. Posebno cesta, ki gre s Kolonkovca v Kobce je ob slabem vremenu neuporabna. Kolonkovec, ki se vsak dan bolj razširja z zidanjem novih hiš, nima do danes niti javnega telefona. Kmetje so izrazili željo, da bi se ZiMP pozanimala pri Kmetijskem inšpektoratu za traktorje, da bodo pravočasno-razorali za pomladansko setev. Končno je bilo sklenjeno, la bo ZMP intervenirala pri podjetju, ki gradi žično železnico, zaradi škode, ki jo povzroča s postavitvijo kavljev. Ob zaključku uspelega zborovanja so prisotni kmetje izrazili željo, da bi bili ti sestanki bolj pogosti. vprašanjem miru, enotnosti delavskega razreda, borbe za in-ternacionalizem proti titovstvu in kozmopolitizmu, za demokratične svoboščine, ljudsko c) pravilno je, da sten-časi obravnavajo tudi probleme Partije, kot rekrutacijo, širjenje tiska, vodje skupin, razvoj predkongresne diskusije itd. d) potrebno je znati presoditi, katera od navedenih vprašanj so najbolj -važna, na katera je treba polagati posebno pažnjo v zvezi s situacijo kraja, v katerem se sten-čas sestavlja; e) upoštevat; važnost pripro-stosti in jasnosti vsebine sten-časa. Pri nagrajevanju bo. upošte- l '"l'J , vano število oseb, ki so sodelo- 'nj0 zamudo- Dto se dogaja tu-vale pri sestavi sten-časa in di v Podjetju iSMAT, kjer so ki ga.bo treba navesti k pripravam IV. kongresa, je I ograjo, da bi preprečili more-potrebno sesta-viti za to priii- ' b.tne nesreče, ko razen sten-časa za natečaj, ' Tov. Radich je zahteval naj tudi druge, posvečene temu do. občina posreduje proti nesmi-g-odku, kar bo ocenjevalna ko- se*n* uredbi po^ kateri morajo misija tudi upoštevala. -pekovski pomočniki sami pla- »... ■ čati zdravniški pregled kate- Nagrade m pogoje nagraje- ' . , .. . . , . remu se morajo podvreči ob vanja bomo cim prej objavili ^ v časopisju. Za kakršna koli nadaljnja pojasnila naj se tovariši obrnejo na centralno agit-prop komisijo Partije. Centralna agit-prop komisija Uprava Rimslkega kamnoloma v Nabrežini ponovno izplačuje delavske plače s precejš- Da bi čim bolje prispevali preteklo soboto delavci stavkali zaradi tega. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Enotna resolucija proti razkosanju STO V sredo večer je bila seja Njegov predlog je bil sprejet. občinskega sveta v Miljah. Na njej je svetovalec tov. Campagna predložil resolucijo, ki obsoja barantanje s STO in ki zahteva odhod vseh okupacijskih čet ter združitev obeh con. Tudi socialdemokrat Robba je predložil svojo res-olucijo, ki je sicer proti barantanju, toda zahteva plebiscit. Isto je storil tudi republikanec Viezzoli. Njegova resolucija govori o tristranski izjavi. Tov. PoSt-o-gna je za tem predlagal, ker so vse resolucije nasprotne ba- blaginjo itd. Pri tem je treba | rantanju, naj bi se voditelji imeti vedno v -vidu probleme političnih skupin sestali na kraja, v katerem organizacija ! posebnem sestanku, kjer bi iz- Titovski svetovalec Vatovec je tudi tokrat poskušal izzvati incident, kar pa mu ni, u-spelo. 77% proračuna za vojne priprave (Nadaljevanje s J. strani) deluje; c) vsebina sten-časov mora upoštevati, da morajo biti v delali enotno resolucijo, ikatero bi na prihodnji seji, ki bo v nedeljo dopoldne predložili ob. središču priprav IV. kongresa | činskemu svetu v odobritev V petek se je pred tržaškim sodiščem zaključil proces proti skupini ljudi, ki je bila zapletena v sladkorno afero «Lege Nazionale». Obsojenih je bilo 18 obtožencev, 5 pa jih je bilo oproščenih. Obsojeni bodo morali plačati skupno 17 milijonov lir globe. Obsojene so v glavnem srednje in male «ribe», medtem ko so pravi morski volkovi popolnoma prosti... *** V petek je sodišče obsodilo dve osebi, ker sta kradli v cerkvi Starega Sv. Aniona v Trstu. Znanega Pucka, ki je prosil Mater božjo in Sv. Antona odpuščanja že v trenutku, ko jima je snemal Naprej za močnejčo par,1,-0 illil Prispevaj za kongres KR STO! zlate okraske, je obsodilo na 5 let zapora in na plačilo 51.000 lir globe, Virgilija Coppija pa na 4 leta in 6 mesecev zapora ter na plačilo 45.000 lir globe. *** V ponedeljek se je moral zagovarjati za zaprtimi vrati na sodišču 29 letni učitelj Valenti Luciano iz Trsta, ki je izkoriščal svoj položaj vzgojitelja v mestni ubožnici zato, da je tešil svoje strasti z mladoletnimi dečki. Obsojen je na 1 leto in 4 mesece zaporne kazni. V sredo pa je bil obsojen na 3 leta in 4 mesece zaporne kazni 42-letni Danilo Milkovič. Tudi njegova dejanja so bila podobna onim učitelja Valentija. * * * V nedeljo popoldne je prišlo do težje avtomobilske nesreče pri Sesljanu. Dva avtomobila sta se namreč trčila. Pri tem so bile ranjene tri osebe. Obe vozili sta utrpeli občutno škodo. *** V soboto popoldne se je zgodila težka nesreča na gradilišču nove hiše v ulici Donadoni. 30 letni delavec Antonio Bevitori je padel s četrtega nadstropja. Kmalu za tem je izdihnil. Prebil si je namreč lobanjo. *** Pretekli petek so neznanci nekaj pred polnočjo v ulici Beccaria napadli gospodinjo Antonijo Perniaci, ki se je ravno vračala domov. Odnesli so ji torbico, v kateri je imela poleg osebnih dokumentov tudi 6.500 lir. V dneh od 22. do 28. januarja se je v tržaaški občini rodilo 43 živih in 2 mrtva otroka; umrlo je 75 oseb; poročilo pa se je 27 parov. Popolnoma drugačno sliko, drugačno življenje delovnih ljudi -odražajo podatki in številke iz proračunov dežel tabora miru, v katerih se ravnajo ljudske vlade pri razdelitvi izdatkov po potrebah delovnega ljudstva in potrebah mirne graditve dežele. Tak-o je zaradi takšne gospodarske politike proizvodnja prehrambene industrije v LR Madžarski lani porasla v primeri s 1949. letom na 187,1 odst., letos pa bo narasla na 206 odst., kljub temu, da je bila tudi v Madžarski lani huda suša. Za zagotovitev nadaljnjega razvoja poljedelstva, se bo število kombajnov letos potrojilo, število strojev za obdelovanje zemlje bo naraslo za 31,7 odst., žetvenih strojev pa za 32,4 odst. v primeri s preteklim letom. Za investicije na področju kulture bo potrošeno 131 milijonov, to je 30 milijonov več kot leta 1952, Teh nekoliko podatkov, vzetih iz proračuna in gospodarskega načrta LR Madžarske jasno kaže, k-akšna ogromna razlika obstoja med življenjem v deželi, ki posveča vse napore miroljubni graditvi in zadovoljitvi potreb najširših slojev prebivalstva in življenjem na katereg-a so titovci obsodili jugoslovanske narode. Te nepremostljive razlike niso titovci v stanju skriti s svojo lažnivo in klevetniško propagando. Jugoslovanski rodoljubi, ki se zavedajo, da je vojna politika walstreetskih lakajev vzrok za vso bedo in težko stanje v deželi, vedno odločneje in bolj organizirano strnjujejo svoje vrste v «Zvezi jugoslovanskih rodoljubov», da bi izvojevali naši domovini neodvisnost, vzpostavili v njej ljudsko oblast, ki bo sestavljala delovnim ljudem ne proračune vojne, lakote jn bede, temveč proračune miru, proračune stalnega napredka in blagostanja. nastopu v službo. Zahteval je naj te stroške nosijo delodajalci. S tem v zvezi je župan izjavil, da mora to vprašanje rešiti prefektura, ali je vseeno obljubil svoje zanimanje. Proti koncu seje je odbornik Carra prečital sklep o ustanovitvi «občinskega hidrotehnič-ne.ga urada», ki bi moral skrbeti za nabavo vode mestu, kar bi stalo 45 milijonov lir. Razvila se je dolga diskusija v kateri so se mnogi večinski svetovalci postavili proti predlogu. Tako je d. c. Novelli izjavil, da se ne strinja in predlaga, naj proučevanje te zadeve prepustijo ACEGAT. Zborovanje komunistične mladine Prihodnjo nedeljo, 8. februarja bo v Trstu velilko zborovanje Zveze komunistične mladine. Na njem bodo razpravljali o konkretnih borbah za boljše življenjske pogoje in o zboljšanju športnega in kulturnega udejstvovanja. Na zborovanje že zdaj opozarjamo zlasti mladino. 21. Književnost in umetnost - 3iskal Umberto Giordano: ANDRhliian CHENIER, 3. in 4. dejanje. TOREK: 13. Glasba po željah,.,,, 19. Tehnika in gospodarstvo - ccid-Koncert sopranistke Ondine OtP'hku. 22. Schumann: Simfonija št. Jil tu SREDA: 13.30 Kulturni obztške nik - 19. Zdravniški vedež - 20-,m Sola in vzgoja - 21.30 Voka" 1 kvartet - 21.20 Kulturna odda ČETRTEK: 13. Zenski duet ‘e=B=? harmonika - 13.30 Kulturni obz' nik - 19. Slovenščina za Slovet p, ■ 21. Radijski oder - Moliere: L. oezen zdravnik, comedija. PETEK: 13. Glasba po željah 19. Kraji in ljudje - 20.30 Tri iki kulturni obzornik - 19.25 ” gleščina po radiu - 21.15 Zgot vina pomorstva - 21.30 KoncL Vide Jagodic. Jutri, v nedeljo 1. februarja bodo odigrale sledeče nogomet™3ke tekme na Tržaškem ozemlju: itev Prvenstvo STO . Prva kategori^j^. Skedenj - Opčine v Boljurk ob 8.30; Rojan - Rozandra v Tre'. , čah ob 10.30; Picchettini - Ves'1’ ki v Trebčah ob 12,30; Frausin - Mnjen zenal v Boljuncu ob 12.30; PLin,,; sianiščniki - Sv. M'arko v Č ljuncu ob 14.30; Primorje - C* ob, stalunga v Nabrežini ob 14,30. odo -ene. Druga kategorija Opčine B - Nabrežina v Nabf Ven zini ob 10,45; Union - Cebulec Boljuncu ob 10.30: Greta - Stavbi pristanišče v Nabrežini ob 12.3 V n Trebče - Rojan B v Trebčah febrn-14.30. Počiva Aurora. etard :v—r—; -tf>le v Odgovorni urednik > je RUDOLF BLAZICJBiagi) a ;n Založništvo «DELA» ,0 Tiska tip. RIVA, Torrebianca Dovoljenje AIS ,Jltl ====* A.te' iOrcei GEOMETRA a ° za cenitve, ureditve zapuščii a skih zadev, kupno-prodame p1:e v godbe, kontesiacije vrednosti zadeve glede izplačila odškop0, mne za zavezniške rekviziti!.,, ! Trst, ul. S. Marco 26, II. nadstKyad (notr. 10). Mm ijimt 'kih to mi Hišo v predmestju alhtorii na deželi vzamem v na-an5k jem. Eventuelno tudi ne- N; , kaj zemljišča. Plačam po’sern dogovoru. Naslov na ured-nn°§ ništvu «Dela». j.es T- .■'gan ___________ “yuge — Oni »roti Zadrugarji, železničarji, gospodinje ! Obiščite poslovalnico št. 2 Hnlmvne zntfrnae železničarjev in prepričali se boste, da imate pri nakupovanju v naši Zadrugi nedvomno korist TRST-ROJAN, ulica Barbariga 5 ;i j ir »tičm »Ho , ;u, i, er ; ItlOy iudst »oseb tališ. kih talni Trgovina s čevlji DONDA Vam vljudno naznanja, da še vedno traja tradicionalna e na /avl1 PÌ •ega >i z »ensl h poči Go Pklj, klel t tem tOZO] :e’ i PRODAJA S PRIHRANKOM onaa Trst - Largo Barriera Vecchia Izrabite ugodno priliko ! ' N ,vPr kle, člai Cist Pra se m Po zlot zap ob| da Sko Rii ta na god tev Pac ne nar CU< Poj cos ko zai to va Pp kai