III. leto V Ljubljani, 22. januarja 1931 štev. 4 Poštnina plačana v gotovini lasttKMi iLustRovAn 5ružiiiski tebniK izhtAjA. v četrtek Povest o očetu in sini? Niso vodno lisic povesti in zgodbice naj lepše, ki jili pišejo pesniki. Tudi ne na j pretresi jive jše. Življenje je iznajdljivejše od človeškega mozga, krutejše od umišljene usode — in veličastnejše. Lady Druinmond - Hay pripoveduje v Aeue Leip-/iger Zeitung': Ko je na prvem atlantskem poletu zrakoplova .Grof Zeppelin' oktobra ll>28 vihar božji kaznoval človeško smelost in ogražal naše nebogljeno zrakoplovče s šestdesetimi ljudmi na njem — takrat sem bila priča gotovo največji drami neustrašiiosti in poguma, kar sem jili do danes videla v življenju. Srebrnobela prevleka Zeppelinovega ogrodja se je bila ob krilil) natrgala in skozi precejšnjo vrzel je jel pritiskati veter in grozil napraviti še. večjo škodo. Tedaj je Knut Eckener poveljnikov sin. zbral nekaj mož za neskončno nevarno delo: splezali so do poškodovanega mesta, da škodo popravijo. Samo s koleni so se držali v vrtoglavi višini, z rokami pa šivali in krpali navzlic viharju, ki se je besno zaganjal vanje in jih hotel strmoglaviti v brezdanjo globino. Zeppelinovi stroji so stali: ustavili so jih zato. da ne bi pritisk propelerjev še bolj otežkočil dela teh neustrašnih mož. A zdajci, o groze: mogočni. dve sto petdeset metrov dolgi trup zrakoplova, ves težak od dežja in predan elementom na milost in nemilost, jame padati proti razburkanemu morju Atlantika. Vse bliže in bliže smo penečim se vodam, vse vročične j e hite-mož je tam gori med nebom in morjem, brez strahu delajo, šivajo, 'popravljajo, da rešijo zrakoplov in nas vse na njem. Kapetan I' lemming stopi k dr. Eckener ju. ki stoji na mostiču : ..Dva motorja moramo pognali: .Zeppelin' pada!" Dr. Eckener ne odgovori. Nemara ni cul? j nun CiuwFortlova, MGMova /ve/.du Se nadaljnje na 55. strani. GEO LONDON: DVA MESECA MED ČIKAŠKIMI BANDITI CoDyrighl by Agencc L!tt6ralre Internationale, Parts Čikaška mladina: Amerike up in nada? Gl. članke v št. 44—52 lanskega letnika ..Romana" in v 1., 2. in 5. št. MORALA RAZBOJNIŠKE NEVESTE Toda njihova točka je vendarle nekoliko preplehka. Najprej vržejo s sebe mi-kroskopski steznik in dvorana ne vem zakaj prasne v urne-besen plosk. Nato odkorakajo ob zvokih vojaške koračnice in ko se vrnejo, spuste na tla svoja kratka krilca. Dvorana besni od navdušenja. In spet nov prizor: deklice so slekle tudi hlačke. Občinstvo je v deliriju. Z ostalim vam prizanesem, ko se ob koncu točke pokažejo deklice, ki ves čas niso počele drugega, kakor da so se slačile, v „sila preprostem oblačilu lepotic, ki jih presenetiš v spanju" (izvzemši seveda tisti najožji in najpotrebnejši košček obleke, ki ga utegnete uganiti), je občinstvo v pravem pomenu besede v ekstazi. Glej. celo prosi uiti Nora pobesi oovodnla tujim delavcem priselitev zaradi prevelike brezposelnosti. Vatikan misli prekiniti zveze z Litvo zaradi njenega nastopa proti katoličanom. Angleži pripravljajo 15 velikih vojnih letal, ki bodo letela čez Afriko. Ljudsko štetie na češkoslovaškem je pokazalo, da ima Češkoslovaška 14 milijonov 725.254 prebivalcev, to je za 1 milijon iu (16.000 več kakor pred desetimi leti. aretirala, in onih, ki jih išče. Ali je treba dodati, da je število le-teh neprimerno večje od onega? To tedensko predstavljanje galerije zločincev je občinstvu jako priljubljena- zabava. Svetovali so mi, naj si to ogledam, vendar naj ne vzamem preveč denarja s seboj, češ da se tod najra jši zbirajo žeparji. ..Kaj, žeparji se udejstvujejo v polici jskih prostorih ?“ „1, seveda, in nikoli nikogar ne dobe.“ Pomešal sem se med gledalce tega nenavadnega kina. radoveden, kakšni so neki ljudje, ki hodijo na te predstave. Reči moram, da je občinstvo jako pestro. Najprej v idiš ljudi, ki jih srečaš v v sakem drugem kinu: mirne, solidne rodbine, ki so prišle sem kakor gredo v katerikoli drugi kino ogledat si program. In potem nekaj obrazov, ki jih ne bi rad srečal ponoči na samem. Prišli so. da vidijo, ali mi nemara ..na platnu" ta ali oni njihovih pajdašev, ki ima slabo vest in se ne upa sam priti pogledat. Tudi se zbirajo na te predstave žrtve tatov, vlomov in ropov, ki so se dogodili v toku tedna... nadeja joč se. da bodo na platnu zagledali krivca. Jalove nadel Tudi moj sosed je eden izmed takih. ..Prošli torek." mi pripoveduje. ..sta me ob osmih zvečer ustavila dva takale paglavca. petnajst let če jima je bilo, ki bi lahko vsakega od njiju prijel čez pas in mu jih naštel po zaslužen ju. TofUi imela sta vsak svoj — revolver! Kakopak sem se kakor bi trenil iznebil d emirja. Aha, film se začenja. Nemara da ju zagledvaa na platnu!“ Prizor je bogme zabaven. Pred nami na platnu delilira-jo mrke osebe iz velemestnih predmesti j, črnci, ki trepečejo n red objektivom, nič prida dekline, ju pa tam tudi znana slika katerega izmed „osem-in dvajsetih sovražnikov javnosti". Svojevrsten film je to, kakor je svojevrstna publika, ki ga gleda, BODOČI BANDITI Žalost božja, ko le ne bi bilo toliko otrok na zločinskem platnu. Neki detektiv, ki me je zagledal in prišel k meni. mi pravi: „(). gagstrski rod ne bo izumrl! Fantalini začno s kakšno manjšo tatvino, potem se ojunačijo, postanejo poklicni v lomilci in specijalisti nočnih ropov.' Slabe knjige? Vzgoja? Naj prepustim besedo avtoriteti ameriškega učenjaka, ki bo odgovoril na to v prašanje. Nekaj dni po oni filmski predstavi sem namreč imel priliko govoriti o problemu mladinskega zločinstva s sodnikom . .ndrevvom Brucem iz Čikaga, predsednikom Ameriškega In-srmita za kriminologijo. .,Problem je velevažen, mi je odgovoril. ,,85% nasn-zločincev je starih 16—25 let. Veste, koliko primejo samo v Cikagu na leto otrok? Šestdeset tisoč! „Kaj hočete! Večina teh otrok izvirajo iz rodbin priseljencev. Njih roditelji navadno niti angleščine ne znajo. Otroci prežive mladost na ulici in nihče se ne briga zanje. In kaj vidijo? Tihotapce alkohola m lastnike javnih hiš, kako se valja jo v zlatu in vozijo v najrazkošnejših avtomobilih. Potlej slišijo o pod-kupljanju policije, o korupciji v politiki — kako naj potem ne izgube spoštovanja pred svojimi starši, ki morajo iako .»arati, da jih prežive, in kako naj se ne navdušijo za banditstvo?" Sodne razprave A vendar profesor bruce ni črnogled po naravi. Narobe, trdno je prepričan, da se razmere v Cikagu sčasoma že zboljšajo. Toda dobro bi bilo. pravi, da bi čikaški meščani nekoliko bolj razumeli ves obseg nevarnosti, ki jim preti od banditstva. Kolika je ta nevarnost, najlepše izprevidiš pri sodnih razpravah. kjer imajo novinarji izredno velike ugodnosti in pravice — nikoli ne bom mogel dovolj naglasiti, kako zelo sem hvaležen vsem uradom in javnim ustanovam za njihovo naklonjenost, ki sem je bil povsod deležen. Tako me je na primer sodnik povabil nore dko v naslanjač zraven sebi'. od koder sem lahko sledil razpravam. In kakšne razprave so to! Pred sodnikom stoji mlad zločinec ali mlada zločinka — to je pred mladinskim sodiščem. Okoli obtoženca se sučejo državni pravdnik. navadno strašno mlad človek, stražniki in priče. Obtoženec ima v se pra- vice, tudi to, da mu ni treba odgovarjati. Narobe pa se stražniku dostikrat zgodi, da mu sodnik osporava njegove izpovedbe kakor najmanj zaupanja vredni priči. Večkrat sem doživel, da je sodnik javno pograial stražnika, češ da je preveč lahkomiselno prijel mladoletnega obtoženca. ..Niste smeli aretirati tega mladeniča. Saj nimate nika-kega dokaza zoper njega. Drugič bodite bolj oprezni!” .Mladenič', bled potepuh, vse prej ko nedolžen (francoski sodniki bi ga brez pomišljanja poslali v poboljševal-nico). se ponosno zravna, ko začuje te besede. „You mav go (lahko greste),1' razsodi sodnik. Kako zmagoslaven odhod in kaka spodbuda za nove zločine! Seveda, ko sodnikov tam ne imenuje država, nego jih izvoli narod — potem je razumljivo. da jim je demagogija prvo . . . Mirnem: 'V' Umu z -meno- mlaxk)štja samo gleda in ne more odtrgati oči od nje. Takrat pa mu nekaj šine v glavo: s silo sc' obrne od n je' in oogleda mrtvo Ustano. i>t" m if'či .Morilka .N e-, ne! zaječi. si... ubila s"i jo... Ljubila mi' je!' Že je pozabil, da je tudi o 11 njo ljubil. ..In kaj potem? šepne Ona s sladkim glasom. ..Kaj »o-tem? Če sem grešila, naj moja lepota odgovarja za moj greli. Če sem grešila, sem grešila i/. ljubezni do tebe. Zato pozabi la greli!'" In spet iztegne svoje bele roke proti njemu in šepne: »Pridi!“ V nekaj trenutkih je bilo vse končano. Upiral se je. toda njene oči kakor bi ga bile ukovale v svojo zloveščo moč. Nisem se še dobro zavedel lega prizora, ko je Ona že ležala v njegovem naročju in njene ustne so se sesale v njegove. .. in tako se je Leon Vineey zvezal pred truplom svoje drage kakor pred oltarjem z njeno morilko, zvezal se z njo za zmerom. . . Tedajei pa se mu Ona po kačje izvije iz naročja in se ni n zmagoslavno nasmehi ju: .,Ali ti nisem rekla, da se boš plazil pred mojimi nogami, Kalikrat? O, ni mi biio treba dolgo čakati!" Leon zastoka od sramu in bolesti: zakaj čeprav ga je bila strast zmogla, vendar ni bil tako slep. da ne bi bil premeril globine svojega padcu. Toda Aješa se spet nasmehne. nato pa se ogrne in da znamenje nemi deklici, ki je vse to gledala z radovednimi očmi. Deklica odide in se vrne z dvema slugama, ki primeta na dano znamen je truplo nesrečne Usta n e in ga odneseta iz sobe. Leon si pokrije z rokami oči. ..Tako. mrtva prošlost odhaja." reče svečano Aješa. ko ostanemo sami. Nato pa se spet obrne k Leonu, spusti s sebe kopreno in pravi: ..Morda ne verjameš mojim besedam, Kalikrat? Morda misliš, da te slepim in da nisem živela tako dolgo in da se nisi iznova rodil? O. Kalikrat! Prej bo solnce zašlo s svojč poti in lastovice zgre- šile svoja gnezda, kakor bi moj jezik mogel ziniti laž ali se jaz odvrniti od tebe, Kalikrat! Vzemi mi vid oči in naj me objame najčrnejša tema a vendar bodo moja ušesa razumela tvoj nepozabni glas! Vzemi mi sluh, in naj mi tisoči ljudi otipajo čelo, pa te bom vendarle spoznala med vsemi. Naj onemim, oslepim in oglušim, naj izgubim vse čute: vselej mi bo duša vzklikala: Glej, to je Kalikrat! To je tisti. ki si ga k»ko dolgo čakala, /daj pa je konec čakanja!" Aješa za trenutek umolkne, nato pa povzame: „Če ti je srce še vedno trdo in nejeverno — takoj ti dam dokaz, pa tudi lebi. dragi moj I LolIy. Vzemita svetiljke in idita z menoj!“ Brez besede storiva po n jenih besedah in kreneva za njo. Ona dvigne zastor, v svoji sobi in zagledam kamenite stopnice. In glej, te stopnice so bile v sredi tako izrabljene. da so bilo najmanj pol nižje kakor na krajeh. lo nuje začudilo in nehote sem obstal. ..Ali gledaš, kdo jih je tako izhodil?" me zdajci vpraša; Aješa. ki se je obrnila in opazila moje začudenje. ,.Jaz sama, edino moje noge so to storile! Še pomnim, ko so bile te stopnice nove in čisto ravne. toda več ko dva tisoč lot sem hodila po njih dan na dan, in moje sandale so izbrusilo kamen!" Nisem ji odgovoril: vendar mi iiič ni moglo zbuditi tako določen in opredeljen pojem o neizmerni starosti tega bitja, kakor ta trdi kamen, ki ga je izhodila njena mehka bela noga. Koliko milijonov stopinj je morala napraviti na teh stopnicah ? Stopnice so držale v podzemeljski hodnik in kmalu smo prišli do zastora, ki je zapiral namestil vrat. Komaj som pogledal tja. sem že vedel. da jo to isti zastor, ki sem gledal skozi njega oni gro- žolni prizor z rastočim in pojemajočim ognjem. Aješa stopi v grobnico, midva pa za njo. VII SESTANEK MRTVIH IN ŽIVIH ..Poglej zdaj, kje sem dva tisoč let spala," roče Aješa, vzame Leonu svetiljko iz roke in jo podrži nad svojo glavo. Žarki luči so osvetlili majhno odprtino sredi tal, od koder je takrat bruhal plamen. I oda zda j ni bilo ognja. Žarki so pokazali pokrito truplo na kameni ti postelji, reliefe na zidovih in drugo kanienito posteljo nasproti prvi, tik zraven nje. „Na toni kamenu." povzame Aješa in položi roko na drugo posteljo, „sem spala noč za nočjo toliko stoletij, ogrnjena samo s tenko odejo. Ne bi se spodobilo, da bi spala na mehkem, moj mož" — in pokaže na pokrito truplo — ..pa na trdem, l u sem spala noč za nočjo v njegovi hladni družbi. dokler se ni ta debela plošča prav tako kakor one stopnice zbrusila od obračanja v snu. Tako, vidiš. Kalikrat, sem li ohranjala zvestobo, ko si li spal. Zdaj. ljubljenec moj, pa boš videl nekaj prečudnega. Živ si. videl pa boš samega sebe — mrtvega! Ali si pripravljen?" Prestrašeno sva se spogledala, ne da bi bila mogla kaj odgovoriti: prizor je bil preveč strašen in nenavaden. Aješa stopi naprej in položi roko na vogal mrliškega prta. nato pa svečano reče: ..Vidiš, zdaj sc sestaneta mrtvi in živi Kalikrat! Vidva sta zdaj eno! Ledeni glasovi prošlosti so raztope ta trenutek kakor planinski sneg na pomladnem solncii. Ne ustraši se, Kalikrat, ko živ in mlad zagledaš samega sebe. kakršen si davno davno živel in umrl. Samo eno stran obrnem v knjigi tvojega življenja in li pokažem, ka j je na njej napisano . .. Gle j!“ lil z naglo kretnjo odgrne mrliški prt in posveti s svc-tiljko. Pogledam tja in malone odrevenim, listo kar je namreč ležalo na kamenili postelji, tisto kar je bilo ogrnjeno v belo in je bilo še popolnoma ob ran jeno — to je bilo pravo telo Leona Vinceya. Pogledal sem Leona, ki je živ stal kraj mene. potlej spel mrtvega na kamnu, in nisem opazil nikake razlike. Lica so jima bila ista. in tudi zlati kodri, ki so bili Leonu tak kras. Skratka, reči smem. da nisem še videl niti dvojčkov, ki bi bili tako na las podobni drug drugemu kakor ta dva človeka. Leon je od presenečenja in groze okamenel. „Še nekaj ti moram pokazati/’ reče Aješa. „Holly, odgrni prt s prsi mrtvega Ka lile rata!“ Storim tako, čeprav so se mi roke tresle kakor trepetlika. In glej. ravno nad mrtvečevim srcem zagledam rano. očividno od kopja. „ Vidiš. Kalikrat, pravi Aješa, „jaz sama sem te ubila. Ubila sem te na temle kraju uživanja in naslade. Ubila zaradi Egipčanke Amenarte, ki si jo ljubil, ker ti je premamila srce — nje pa nisem mogla ubiti kakor Ustauo. ker je bila premočna. V prenagli jezi sem te ubila, pozneje pa sem te objokovala in čakala, kdaj se vrneš. In vrnil si se in zdaj nihče ne more stopiti med naju. Le nekaj še, potem pa se lahko odpočiješ in pripraviš za dan. ko te prerodim za novo, dolgo življenje — tako življenje kakor sem ga jaz živela... Vidiš to truplo, ki je bilo tvoje rojenoi' Dolga stoletja mi je bilo hladna uteha in edini drug. Zdaj ga nič več ne potrebujem: zdaj imam tebe živega! Zdaj bi mi samo grenilo spomin na ono. kar bi rada pozabila. Zato naj se spet izpre-meni v prah in pepel, pred čimer sem ga doslej obvarovala . . To reksi stopi do druge ka-menite postelje in vzame tam široko posodo z dvema ročajema. ki je imela na grlu privezan mehur. Razveže ga, se skloni k mrtvecu in mu poljubi belo čelo, nato pa odpre posodo in oprezno razlije tekočino po truplu. Listi mah je vstala gosta para iznad trupla in votlina se je mahoma napolnila z dušečim plinom, ki nam je vzel vid. Med tem je smrtna kislina — vsaj mislim, da je bila neka kislina — že opravila svoje delo. S kraja, kjer je ležalo truplo, se je začulo prasketanje in pokanje, ki pa je prestalo, preden se je dim razkadil. In glej: od vsega trupla je na kamena ostala samo peščica belega pepela, iz katerega se je še zmerom kadilo. Kislina je bila popolnoma razjedla telo. po nekod pa je načela celo kamen. Aješa se skloni, vzame to prgišče prahu in ga vrže v zrak. govoreč s svečanim glasom: ..Prah naj se vrne v prah. prostost v prošlost! Mrtvi med mrtve! Kalikrat je umrl in se spet rodil!" In stresla je pepel po tleh. midva pa sva pobožno in molče sklonila glavo. „ldita!" se' zdajci oglasi Ona. ,,Idita spat, če moreta. Jaz pa bom bedela in razmišljala: zakaj jutri zvečer odidemo odtod!“ Ne vem, kako sva prišla v svojo sobo. VSAK KAN VritAŠAS.II’ Odgovori na 58. strani 1. Koliko popolnoma jasnih dni je v Srednji Evropi poprečno na leto? 2. Koliko žice je približno v glasovirju? ?. Kako je pravo ime Grete Garbo? 4. Kje je naj večji promet na svetu? v. Koliko je poldruga tretjina od sto? A. Kako je šesti sklon množine .otrok*? ?. Kateri je najdaljši veletok v Evropi? PRIPRAVE ZA ODHOD Drugo dopoldne sem so ravno pripravljal, da stopim k Leonu, ko me sreča Rilali in mi pove, da naju Ona čaka. Odidem k njemu in se skupaj odpraviva k njej, ne brez strahu. Znanje z Aješo je namreč navdajalo človeka ne samo s strastjo, nego tudi z grozo in neminljivim strahom. Kakor po navadi so naju neme služkinje vedli' v sobo. nato pa šle. Aješa se je odgrnila in velela Leonu, naj jo poljubi, kar je jadrno storil s strastjo, ki je ni mogel utajiti. Nato pa mu Ona položi svojo roko na čelo in mu nežno pogleda v oči. ..Ali hočeš vedeti, Kalikrat/' mu reče s prečudno mehkim glasom, „ali hočeš vedeti, kdaj postanem tvoja? Kdaj se zares združiva v eno dušo in eno telo? Vidiš, prej moraš poslati popolnoma tak kakršna sem jaz: ne sicer nesmrten. zakaj to nisem niti jaz sama — nego varen pred zobom časa, da se bodp njegove puščice mogle odbijati od oklepa tvojega življenja, kakor se solnčni žarki odbijajo od vode. Za zdaj se še ne morem poročiti s teboj, ker sva popolnoma različna: moje bitje je polno ognja in sijaja in bi te lahko ožgalo, morda celo uničilo. Niti gledati me ne smeš predolgo, ker bi te oči zabolele; zato se takoj zavijem v kopreno." (In res to stori.) „A ne bo ti treba dolgo čakati, ker se že zdaj. takoj po sol učnem zatonu odpravimo na pot. jutri zvečer, če pojde vse po sreči in če najdem pot. pa bomo že na viru življenja. Tam se okoplješ v ognju in iz njega prideš močan in čvrst in sijajen kakor še nihče pred teboj, fn takrat. Kalikrat, me boš lahko riazval svojo ženo. jaz pa tebe svojega moža." Leon nekaj zamrmra v odgovor. Ona pa se samo nasmehne njegovi zadregi in se obrne k meni: Povest o očetu in sinu (Nadaljevanje z naslovne strani) Kapetan ponovi, vnikljive-je, pokaže na morje, ki jih utegne zdaj zdaj pogoltniti. I)r. Eckner sunkoma trene gor proti pokvarjenemu krilu, siv in trd je njegov obraz, ko da hripav ukaz: »Poženite motorje!" Šele čez dolgih deset minut je junak vedel, da nenadni pogon propelerjev na zalučal sinu Knuta in njegovih tovarišev v mračne razdražene vode . .. ,,1'udi tebi,- llollv. izkažem to milost. In potlej postaneš zares zimzeleno deblo... lo hočem storiti zato, ker mi ugajaš in ker navzlic svoji filozofski prirodi nisi pozabil, kako se je treba dami polaskati." „()ho, stric," šepne Leon in za trenutek se mu vrne nekdanji humor. »Tak si ji dvori It1 Tega si ne bi bil o tebi nikoli mislil!" ..Uvala ti. Aješa," odgovorim. „Toda če tudi imaš na razpolago ogenj, ki preganja Smrt, bi ga jaz s hvaležnostjo odklonil. Meni, Aješa. svet ni bil mehko gnezdo, da bi hotel za zmerom ležati na njem..." „Dobro premisli, II ol I y," odvrne ona. ,,Ali te mar dolgo življenje nič ne mika?" »Kaj bi z njim. kraljica!" odgovorim resno. ..Preživeti hočem dni, ki so mi usojeni, potlej pa naj umrem smrti, ki mi je namenjena, in ljudje naj pozabijo name. Zakaj dokler traja telo. dotlej trajajo tudi brige in skrbi .. .“ ..Kakor želiš." meni Ona. Nato pa nenadoma izprcmeni glas in se obrne h Leonu. „Povej mi, Kalikrat, kako ste me prav za prav prišli sem iskat? Snoči si mi rekel, da je bil oni Kalikrat. ki sem ti ga pokazala, tvoj prednik. Kako to. povej mi!“ In Leon je začel pripovedovati ono čudno povest o skrinjici in črepini, na katero je njegova prababica Egipčanka Amenarta napisala navodila. po katerih smo prišli v Kor. Aješa je pazljivo po- „Roman“ stane 1 mesec 8 Din, 'A leta 20 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. hr. v Ljubljani št. 15.393. — Dopisi: „Roman“, Ljubljana, Breg 10. — Naročnina z.a inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na Čehoslovaškem 70 kron, v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta. Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuli dotične države odnosno 60 Din za pol leta. slu šil la. ko je končal, pa se je obrnila k meni. ..Še pomniš, l lollv. kaj 'sem ti rekla oni dan. ko sva se raz-govarjala o dobrem in zlu? To je bilo takrat, ko je bil moj ljubljeni hudo bolan. Rekla sem ti. da iz dobrega pride zlo. iz zla pa dobro. Da oni. ki seje. ne ve, kaj bo žel. in oni. ki zamahne z roko. ne ve, koga zadene. Vidiš. Egipčanka Amenarta, kraljevska hči Nila. ki me je mrzila, vidiš, ona sama je bilo sredstvo, s katerim je prišel njen dragi v moje naročje. Zaradi nje sem njega ubila, ona pa mi ga je vrnila! Dve hrenovki Napisal L. Wakluu Opoldne. Dež curlja v tankih pramenih dolgočasno na cesto. Gostilna je prazna, čisto prazna. Natakar premišljuje o samomoru. Takrat se odpro vrata. Dva gosta. Zakonca. »Klanjam se, milostljiva, dober dan, gospod! Želite?" »Hm — najprej bi malo jedla, ne?" meni gospod. »Kakopak!" zagodrnja ona. »Lačna sem!" Natakar, kakor namazan blisk: »Prosim, prosim — jedilnik! Vse sveže danes — pri-ma!" In stopi nazaj, ves napet kakor lok. In v duhu že sešteva: dve juhi sedem dinarjev, dvakrat kosilo najmanj trideset dinarjev, dvakrat kompot dvajset dinarjev ko nič, pijača nemara tudi kakih petnajst dinarjev, to da dva in sedemdeset dinarjev, od tega sedem dinarjev 25 par napitnine! Zakonca študirata jedilnik. »Telečji hrbet morda?" »Nnne.“ ..Zrezek s papriko?" „Nnne.“ »Morda goveji guljaž? še prej pa juho?" »Nn ne." »Ali pa nemara telečja je-t ra?" »Nnne. Prinesite... čakajte... prinesite dve hrenovki brez hrena in gorčice!" Zelen od razočaranja se opoteče natakar proti kuhinji. Gos Napisal Jo Hanns Rosici- Gospod Tenkopisk ni tak abotnik, kakor bi mu kdo prisodil na prvo oko. Tudi zastran njegove gluhosti ni vse res, kar govore o njem. Kar hoče slišati, to vselej sliši. Pride zadnjič h Drobno-glavu. Drobnoglavovi sede ravno za mizo in se maste s tolsto gosjo. „Nu, gospod Tenkopisk," pozdravi Drobnoglav. »Kaj pa vas je prineslo k nam?" Tenkopisk seže z roko za ušesa: »Kaj pravite? Da naj prisedem?" „Ne,“ ga zavrne Drobnoglav. »Vprašam, kaj bi radi?" „Aha,“ prikima Tenkopisk. »Hvala lepa, pa ne morem. Sem že doma pokosil." »Gromska strela!" zarjove zdaj Drobnoglav. »Kdo pa vam govori o kosilu?" Tenkopisk skomigne z rameni : »Žaliti vas ne maram. Če že na vsak način želite, pa bom." To rekši sede meni nič tebi nič lepo za mizo in seže po tolstem gosjem bedru. Prenočnina Šef' ženske klinike napravi nekoč poz no v noč inšpekcijo in pride tudi v sobo mlade, lepe bolnice, ki pa ji ni hudega. Pri teni zaloti enega svojih asistentov v tesnem objemu z bolnico. Hitro spet zup re vrata, ne da hj bil kaj rekel, in tudi drugi dan stvari niti z besedico ne omeni. Asistenta nemalo skrbi, kaj bo, in ali morda nazadnje še službe ne izgubi. Šele prvega se stvar pojasni. Šef mu namreč odbije od plače pristojbino za enkratno prenočitev v prvem razredu ženske klinike . .. V šoli »Luka," pravi učitelj, „ali mi veš povedati kak zgled za prilagodljivost človeškega telesa?" Luka premišljuje. »Da, gospod učitelj. IVloju teta se je zredila za deset kil, pa ji n i koža počila!“ „Ni čuda!“ »Neverjetno, kako znajo ti Američani v tako kratkem času obogateti!" „Ni čuda! Pomislite samo, koliko blagajnikov je v teli štirih stoletjih pobegnilo čez lužo!“ » Pred sodiščem Sodnik: »Poročeni?” Priča: »Da. Dvakrat." »Starost ?“ • „28." »Tudi dvakrat?" D’ Annunzijev nasvet Mlad knez vpraša d’ Annunzija: »Poznani bogato damo, ki pa je ne ljubim; ali naj jo vzamem?" D’Annunzio odgovori: ,(Vzemite jo iz pameti in ljubezni!" »Ali je tp mogoče?" se začudi knez. »Seveda je," meni d' Annunzio. ;,Njo vzamete iz pameti, denar pa iz ljubezni." »Čisto gotovo!" Gospa Thompsonova pride v trgovino in vpraša vajenca: »Mojega moža ni? Kani pa je šel?" Vajenec: »Ne vem, milostljiva." »Nemara pa gospodična ve?" »Čisto gotovo!" »Zakaj?" »Ker je šla z njim!" »London Oplnlon" saj Indirektno »Papa, ali boš še jedel torto?“ »Ne, ljubček inoj.“ »Papa ... zdaj pa ti mene vpra- Pogreb Mali Slavko je prvič pri pogrebu. Ko je obred pri kraju, vidi. da vsi pristopajo k nekemu gospodu v črnem, mil stiskajo roko in nekaj nerazumljivega mrmrajo. Tako stori tudi Slavko: stopi h gospodu, mu pomoli roko in pravi: »Hvala za lepi pogreb." Dar Mladega Morica dobe z ženskim kolesom. Vprašajo ga, kje ga je dobil, in pove: »Bil sem z lepo deklico v gozdu. Deklica pa mi je rekla: ,Morie, vse ti dam, kar hočeš!* Pa sem si vzel kolo in se odpeljal z njim!" Mali bera č „0, draga gospa, dajte mi, prosim, štiri dinarje! Drugače ne morem k očetu in mami.“ Gospu (sočutno): »Siromak, nu jih. Knin pa sto šla oče in mnti?“ „V kino.“ Tu se debata neha Gresta nekoč skupaj župnik in rabin in razpravljata o svetih rečeh. »Da so Krista križali," začne rabin, »bi še verjel. Saj so tudi že druge križali. I)a je od mrtvili vstal, bi tudi še verjel. Saj poznamo ljudi, ki so samo na videz umrli in se spet prebudili. Da pa je šel v nebesa,— ne, tega pa ne verjamem!" »Poglej," odgovori župnik, »saj ima tvoja vera tudi preroka Elijo, ki se je celo s težkim železnini vozom peljal v nebesa!" »To je pa nekaj čisto drugega," vzklikne rabin, »to je pa res!" škotska Škoti so kakor znano jako skopi ljudje. Nekemu Škotu se odpravlja žena na kratko potovanje. Mož ji prigovarja: »Kadar srečno prispoš, mi takoj sporoči!" »Da, napišem ti pismo." »Nu, tega ravno nisem rekel," odvrne varčni Škot. »Saj ni treba, da bi bilo baš pismo — dopisnica je pol ceneje, pomisli, pol! In če jo dobim, bom ravno tako vedel, da si srečno prišla." Mlada žena se za trenutek zamisli. Potlej pu reče: »Veš kaj, dragi mož, pošljem ti prazen pisemski ovitek, odpošiljalca ne napišem in tudi znamke ne nalepim. Ti ne boš hotel pisma sprejeti, pa boš vendarle vedel, da sem srečno prišla — in kar je glavno, nič naju ne bo stalo!" Imenitna gostilna Osebe: edini gost, natakarica. V sosednji sobi gostilničar pri blagajni. Natakarica prinese gostu račun: on ga pregleda, pa ne plača. Gost: »Deset dinarjev ste prevet zaračunali." Natakarica (v zadregi): »Res, gospod, oprostite: gostilničar je stavil sto dinarjev, da ne boste opazili." Gost napiše nekaj na hrbet računa ih ga pregane: »Tako, nesite Irtu'račun nazaj!" Natakarica odide. Gostilničar in natakarica razvijeta papir, stakneta glavi skupaj in bereta. JNa hrbtu računa je bilo napisano: »Stuvim tisoč dinarjev, da me ne bo več tu, ko se natakarica vrne!" „Tit-fyts“ fUUJHtf' Drugi del OČETOV GREH Ta roman je začel izhajati v 40. štc- Njegov sin — da, n j ego \ sin! Ali je bila ta ženska vre- vilki lanskega letnika „Romana'. Današnje nadaljevanje je sedemnajsto. Novi naročniki naj zahtevajo še prejšnja. Toda Levigier se ni dosti menil za to, kaj si krčmar misli o njem, tudi mu je bilo malo mar, ali je njegovo vedenje čudno ali ne. Helena je bila pri Forgesu, Helena, njegova žena — ona, ki ga je tako sramotno zapustila, ona, ki jo je nekoč tako ljubil in zaradi katere je mislil, mora umreti, ko ga je pustila. Da, Helena je bila. prav tako lepa kakor pred dvajsetimi leti, ne, še lepša, ko je ponosno stopala v dragoceni obleki kakor kraljica. Spoznal jo je — sleherni dvom je bil izključen. Ali ga je popolnoma pozabila? Ali je bilo v njenem srcu še kaj spomina za moža. čigar ime je nosila in ki mu je srečo uničila? Gotovo ne! Zakaj neki so navalila nanj vsa ta čuvstva? Zakaj se je njegovo srce krčilo v že pozabljenih drgetih? Ali mu je sovraštvo žarelo iz leskečočih se oči. mu stiskalo ustnice in blodilo čelo? Ali je mar še vedno tlela iskra pod pepelom ugaslega srca? Ali je bilo io ostanek ljubezni do nje, ki je bila vendarle mati njegovemu sinu ? Njegov sin! Ta misel mu je mahoma ohladila zmedene možgane. In zdajci je spet začutil sramoto v vsej njeni velikosti. dna le najmanjše ljubezni, ona. ki je njegovega sina tako brezvestno zapustila? Otroka je pustila prav tako brezsrčno kakor Levigiera in svoje prejšnje ljubimce. Koliko jih je neki že imela pred Forge-som? Toda kaj to njemu mar? A misli si niso dale ukazovati. Njeni ljubimci! Saj je tudi Forgesu mogla biti samo ljubimka. Zakaj pa jo je potem krčmar imenoval ,ženo"? Najbrž se je zmotil. Gotovo je bila danes Helena samo slučajno tu, obiskala je s hčerjo svojega ljubimca, zdaj pa se z njo spet vrača domov. Mož se je zmotil. Nič čudnega ne bi bilo, če bi obiskovala svojega ljubimca Forgesa, popolnoma izključeno pa je, da bi kot ljubimka stanovala pri njem — izključeno spričo Forgeso-ve»'a ugleda v svetu. Levigier se je novič obrnil na krčmarja. „kdo je ona, ki jo imenujete senatorjevo ženo?" je vprašal. „Saj sem vam jo pokazal. Ona starejša. Zdajle bo avto pognal — nu, ali jo dobro vidite?" Levigier pa je hotel vse vedeti; zato se je naredil neumnega. ..Dobro jo vidim, tako dobro. da vam lahko rečem, da to ne more biti senatorjeva žena: kvečjemu utegne bili njegova prijateljica ali pa kaka sorodnica." „JVIoj Bog, nekam počasnih možganov ste, prijatelj!" je nejevoljno odgovoril krčmar. ,,1'riseči vam res ne morem, da je Forgesova zakonita žena ali pa njegova sestra, tudi ne vem, ali je gospodična njegova hči ali pa samo nečakinja; rečem vam lahko samo to, da obe stanujete v palači, kaj ne bi, ko ju pa dan za dnem vidim! In tako vam pove vsakdo v tem okraju, namreč da ju imajo vsi za senatorjevo ženo in hčer. Zdaj, prijatelj, pa mi je tega govoričenja dovolj; gosti mi še pobegnejo, če jih bom zaradi vas tako zanemar- jal.“ Avto je bil med tem obrnil in zavil mimo gostilne ter izginil v vrvenju cestnega prometa. Vendar je Levigier v tem kratkem trenutku utegnil oni dami, ki jo je imel za Heleno, bolj natanko pogledati v obraz. „Da, ona je — ona je!“ je zamrmral. Plačal je zapitek in naglo krenil v smer, kamor je izginil avto. ne vedoč, zakaj prav za prav to dela. Ko je Levigier zaprl vrata, se je krčmar pomembno potrkal po čelu. „Ta človek ni čisto pri pravi!" je rekel sam pri sebi. * Ko je drugi dan Levigier prišel v pisarno, so ga njegovi tovariši sprejeli z velikim začudenjem. Nekaj nezaslišanega sc je namreč zgodilo: prišel je prepozno! Tega niti najstarejši uradniki niso pomnili. Izpraševali so ga in silili vanj, naj jim pove. kaj naj to pomeni. toda Levigier je ostal zaprt in nem. Udarec, ki ga je bil doživel. ga je za nekaj časa vrgel iz ravnotežja. Toda Levigie-reva priroda je bila preveč zdrava, da bi se dolgo vdajal vznemirljivim mislim. Citatelji gotovo št;, pomnijo. da se je bil Levigier tisti večer, ko so prijeli Coprian-dovo hčer, seznanil s starim pohabljencem. To poznanstvo jc jel zdaj izrabljati; nič redkega ni bilo. da je po večerji slopiI za kako urico h Gobri-andn na pomenek. I oda le takrat, kadar Pavla ni bilo pri njem, zakaj vedel je. da mladi oficir kaj rad pogleda za mlado in lepo Gobriandovo hčerjo, kar pa ni bilo prav nič po njegovem okusil. Gobriandu je bil stari l.e-vigier po všeči. In lako ni čuda, da se je med njima kmalu razvila prijateljska zaupljivost. „Da, da." je menil starec, „danes se že živi !u v Parizu, toda v Boisu, kjer smo bili prej..bi bili poginili od lakote — prav gotovo! Ne verjamete!* In to st) samo'zaradi brezvestnosti in lopovščine nekega človeka, ki me že dvajset lot preganja. moža, brez čigar spletk bi imel danes tisoč frankov obresti na leto! In nikoli ne bi bil obtožen umora, ne pregnan iz stanovanja — in tudi moji hčeri se ne bi primerila taka sramota. Razumete, gospod I * 144 Levigier! ,.ln kdo je ta človek?" je vprašal gost. „Nu, kdo drugi kakor Ga-stonov oče, oče tistega, ki ljubi mojo hčer, tisti ki je sinu prepovedal, da bi Julijo vzel v it« za zeno! „!' orges?" „Da. Zdaj veste, kako je. Forges je videl, da se je njegov sin hotel zares oženiti, in ker mene sovraži in se me boji, se je z vso silo uprl tej 1 • 66 A poroki. Levigier ni vedel nič odgovorili. Kar mu je stari pripovedoval. se je zdelo prav verjetno in je tudi pojasnilo drugače nerazumljivo aretacijo Gobriandove hčere. Da, For-gesov sin je ljubil Julijo, oče pa ni maral, da bi jo vzel. ..(), če bi Gobriand vedel, kar jaz vem.“ si je rekel Levigier sam pri sebi. „če bi vedel. kaj sem odkril! Če bi mu izdal to edino besedo, o, kako bi se maščeval!" l oda takrat mu je stopila pred oči Pavlova podoba, slika sinu. ki se sklanja od sra- mu na pokvarjenostjo svoje matere. In ni rekel te besede. In ko so jo vrnil od Gobriandovih domov v svoje stanovanje, se je zaklel, da jo nikoli ne izreče. L n a j sl o p o g I a v j e USODNO SREČANJE Povedati moramo, da so Julija po tistem usodnem večeru. ko so jo odvedli na pre-tcKiuro, ni več vrnila v prejšnjo službo. Oče je ni več pustil. ker se je bal, da se ji spel kaj ne pripeti. Ker pa se jo ravno takrat ponudila prilika in je imel nekaj prihrankov, jo najel v hiši. kjer so stanovali v pritličju trgovino, kjer je zdaj Julija prodajala kletke za ptice. Nekega dne kmalu po teh dogodkih je prišel k Juliji v trgovino Pavel Levigier. Deklica je vztrepetala. Slutila je, kaj se pripravlja. ..Klanjam se, gospodična," je pozdravil mladi oficir. In precej nedvoumono je povzel. „Gotovo ste že opazili, kako me je ganila vaša lepota, gospodična Julija?" Deklica je v zadregi odmahnila z roko. „(). vedel sem, da vas presenetim s temi besedami," je nadaljeval oficir, ,.zakaj do danes vam še z ničemer nisem pokazal. ..“ Toda Julija, ki.se je bila med tem osvestila, mu ni dala da bi nadaljeval. ..Gospod Levigier,1" je rekla, „ vprašan je, ki ste mi ga hoteli zadati, je gotovo velika čast zame, toda —“ Zardela je VSAK IUS fl ODOOVOIL Na vprašanja 64. na strani 1. štirinajst. 2. Domala dva kilometra. 3. Greta Gustafsen. 4. Na vogalu 7. avenije in Bro-adwaya v Los Angelesu; potem pride vogal ll.vde-Paika v Londonu in šele nato 42. Street iu 5. avenija v Newyorku. =>.' Petdeset. 6. Z otroki. 7. Volga (>698 km). in pobesila glavo. ..Povedali v am moram, da nisem več prosta." Levigier je lo vedel, vendar je hotel čuti iz njenih ust. ..In kdo je oni srečni, če dovolite?" je vprašal z bolestnim glasom. ..l isii gospod, ki sem bila z njim. preden so mo... prijeli... o. saj veste... saj ste mi iakrat pomagali. . ." „Gaston Forges? In njega ljubite?" je vprašal Pavel z gluhim glasom. ..Da, gospod Levigier, ljubim ga in moj oče to ve." „ln zakaj . . . zakaj vas gospod Gaston Forges ne prosi za roko?" Pavel Levigier se ni zavedal, kaj govori, tako so ga bilo njene besede zadele v srce. Julija ni vedela kaj naj roče, toda mladi oficir ji je prihranil odgovor. „0, odpustite mi. da sem vas nadlegoval," je vzkliknil goreče. „toda vedite, da vas nikoli ne pozabim. Ne verjamem, da sle mi rekli poslednjo besedo — zato hočem počakali. Do svidenja!" „Zbogom!" je žalostno rekla Julija. Tudi njo jc globoko presunila žalost, ki je zvenela iz besed mladega oficirja. Pavel še ni bil storil tri korake iz Julijine prodajalne, ko je začutil na ramenu težko roko. Hlastno se je okrenil. Prod njim je slal Gaston. ves bled in iz oči so mu švigali bliski. „Prosim. gospod!" ga je ogovoril s sikajočim glasom, amo dve besedi!" „Želite?" je kratko vprašal oficir. „Po jasnila!" je prav tako kratko odgovoril Gaston. „Gospod Forges?" „Da. Me poznate?" ..Čul sem govoriti o vas pri gospodični Gobriandovi." ..In kdo ste vi?" ..Jaz sem oficir," je odgovoril Pavel Levigier. „Vendar se mi zdi vaša radovednost nekoliko odveč." Moža sta se gledala / grozečimi očmi. Jeza jo obema vzela razsodnost. ,.Slučajno sem čnl vaše besede gospodični Juliji — pri-šel sem ravno takrat mimo prodajalne." je povzel Caston. ko se je nekoliko osvestil. „ln moram reči. da so me presenetile." ..'lo mi je malo mar!" je hladno odgovoril Pavel. ..Mislim, da vam bo že bolj mar. če vam povem, da ljubim deklico, ki ste ji vi govorili o svoji ljubezni.” ..Vem. gospod Korges." ..Veste'' Potem pa gotovo ne veste, da tudi ona mene ljubi?" ,.Tudi to vem. gospod." je odvrnil oficir. ..Gospodična sama mi je to povedala. Navzlic vašemu ravnanju z njo vas ljubi." ..kaj hočete s tem reči?" je vzrojil Caston. „Nu. čisto odkrito samo tole: če jo res ljubite, zakaj je ne vzamete za ženo?" Senatorjev sin je že hotel od govoriti, toda beseda mu je zamrla na ustnicah. Vendar ga je kmalu minila prva osuplost. ..Kdo vam daje pravico, mešati se v moje zadeve?" jc . prašal oholo. ..Moja ljubezen do gospodične! " je mirno odgovoril mladi oficir. „Vaša ljubezen, ha. ha!' »e je zagroho^d Gaston. ki ni verjel v resnost oficirjevih občutkov. „Da, ljubim jo,” je ponovil Pavel, ..ljubim globlje kakor vi — in moja ljubezen je spo-dobnejša od vaše, ker je moja najsrčnejša želja, da si pribo rim njeno roko." Med obema tekmecema je nastal mučen premolk. „ln Julija?" je naposled pridušeno vprašal Gaston. Oficir se je priklonil s tistim hladnim, porogljivim us-mevom. ki ga ves čas razgovora z Gastonom ni zapustil niti trenutek. ..Mlada dama ljubi vas," je odgovoril. ..Toda jaz sem ji pred pol ure priznal svojo ljubezen in... nisem izgubil vsega upanja!" Mrzlo kakor bi bil storil njegov oče, je zalučal Gaston oficirju v obraz: „11 bijem vas. gospod!" „Že mogoče." je odvrnil Pavel, ..vendar se bom branil!'" ..Razumeva se. Na razpolago sem vam. Evo moje posetnice." „Tu je moja. Želim, da si kmalu stopiva nasproti." ..Tudi moja želja je taka." Moža sta se drug drugemu priklonila in se razšla. # Gastona, ki je bil samo zato prišel, da bi z Julijo govoril. je zdaj minila volja. Ni se vrnil h prodajalni, kjer je bil prestregel razgovor med oficirjem in Julijo, nego je naglo izginil v bližnji ulici. Ne Pavel ne Gaston nista slutila, da je Julija čula ves razgovor med njima, čula tudi, da sta si napovedala dvoboj. .. l o moram na vsak način preprečiti!" si je rekla deklica sama pri sebi. Besede obeh mož so jo silno pretresle, komaj je čakala, da je lahko zaprla trgovino in se vrnila domov. ..Gaston in gospod Levigier se hočeta dvobojevati, oče." je povedala Gobriandu. „To se ne sme zgoditi!" ..Dvobojevati?" se je začudil stari. „Zakaj pa?" ..Zaradi mene," je odgovorila Julija in povedala očetu, kako ji je mladi oficir priznal ljubezen in kaj se je potem zgodilo na cesti. ..Dvoboj zaradi tebe!" je z grozo vzkliknil oče. „Ne, to se ne sme zgoditi, to prinaša nesrečo! kaj sta fanta izgubila pamet? Ne. poskrbeti moram, da se drug drugega ne ubi-jeta!“ .,A kako hočeš to doseči?" je s skrbjo vprašala hči. „11 Gastonu pojdem iti h Pavlu Levigieru," je preprosto odgovoril stari. ..Pa to bo treba takoj sto-risti," je menila hči, ki je že videla Gastona mrtvega pred seboj. „Nu, tako nevarno pa spet ni," jo je skušal pomiriti oče. ..Zdaj je noč in šele jutri si poiščeta priče. Jutri stopim k njima." Julija lo noč ni spala. Neprestano so ji silile pošastne misli in v duhu je že videla pred seboj strašni izid dvoboja: Gaston ves krvav, umirajoč, mrtev----------- * Drugi dan na vse zgodaj se je Gobriand odpravil h Gastonu. Dobil ga je doma. ,.Gospod Gaston." je začel brez uvoda, ..moja hči je včeraj videla, kako ste se sprli z spodom Pavlom Levigierem. Ali se hočete z njim biti?" „Da." „Do tega dvobaja ne sme priti, gospod Forges!" „V zmoti ste, gospod Gobriand." je odgovoril z odločnim glasom mladi mož. „Priči sta že naročeni in dvoboj se b o vršil!" ..Pozabljate, gospod Gaston, da vas moja hči ljubi..." „ Prepozno — ne govorite več o tem, gospod Gobriand!" je odvrnil mladi slikar. „Če se mi kaj zgodi, recite Juliji, da se je bom v smrtni uri spominjal — ona bo moja poslednja misel. Zbogom, gospod Gobriand!" Gaston se je priklonil in ostavil starca vsega osuplega in prestrašenega. Gobriand se ni bil nadejal, da se bo njegovo posredovanje tako klavrno končalo — zdaj mu ostane h' še ena in poslednja pot. Naglo kar so mu bergle dale se je vrnil domov in nestrpno čakal povratka starega Le-vigiera. ko ga je zagledal v njegovi sobi, je takoj šel in potrkal na njegova vrata. .,kaj danes niste bili v službi ?" se je začudil stari Levigier. „Ne, skrbi imam, ki so me zadržale doma. In med drugimi je tudi skrb za — vašega • a sina. ..Za mojega sina?"' sc je začudil Levigier, ki ga je zdajci obšla temna slutnja. .,l)a. Z Gastonom Forge-som se misli dvobojevati. vzrok dvoboju pa je moja hči," je odkrito povedal Go-briand. ..Dvoboj... zaradi vaše hčerke?" Levigierje pobledel. Zdajci se mu je vse razodelo v vsej grozoti. Gaston in Pavel sta brata. sinova iste matere, si je rekel, in groza ga je stresla ob misli, da se hočeta krvna brata drug drugega ubiti. Ne, to bi bilo zločin, če jima tega ne pove! In potlej ga je obšla druga misel: kako naj Pavlu to razodene, ne dii bi mu priznal materino sramoto? To bi mu ubilo živl jenje in zastrupilo srce! A če mu ne pove? Potem je dvoboj neizogiben! Levigiera je listi trenutek že skoro zmogla izkušnjava. da bi Gobriandu izdal svojo živi jensko skrivnost — toda v poslednjem trenutku se je premislil. Spomnil se je namreč, da je bil starec neizprosen Forgesov sovražnik in da bi zato utegnil izrabiti lo skrivnost za svojo osebno osvcto. Zato je molčal. „Ta dvoboj je treba preprečiti!"' je ponovil Gobriand. ,,Samo kako — kako?" „K.daj se bosta bila?" je vprašal Levigier. ..S kakšnim orožjem ?" „Tega ne vem. a ne bojte se, zvedel bom. Prosil sem GastonOvega slugo, naj mi sporoči, kadar zve. On mu je jako vdan in se boji zanj — zato se zanesem, da mi o pravem času sporoči." ..Dobro, pa počakajmo!" je odločil Levigier. Gobriand si- je vrnil v svoje stanovanje. Čez pičlo uro je že dobil pismo od Gastono-\ ega sluge. ..Moj gospod si' bo dvobo-jeVal z gospodom Levigierem jutri zjutraj ob osmili v drevoredu gozdiča Vilic d Avrav. in sicer na pištole. Moj gospod dobro strelja, oficir gotovo tudi — tekla bo kri.“ Gobriand je brez odlašanja odšel s pismom k sosedu. ..Dobro." je rekel Levigier. ..Ilvala vam!" Ko ga je Gobriand zapustil. je bil njegov načrt gotov. Najprej stopi h Gastonu Lor-gesu in mu zaupa svojo skrivnost. Gasldn mu ni prav nič blizu, ka j mu mar. če mu prizadem' bolest! I oda načrt se mu je izjalovil. Gaston ga ni Irotel sprejeti. Naročil je bil slugi, da nikogar ne sprejme. Levigier je nato šel na stanovanjc svojega sina. I ain so mu povedali, da poročnika Pavla ni doma in da je nekam šel — kam. mu sluga ni vedel povedati. Levigier se je vrnil domov. ..Jutri pred osmo moram biti v gozdiču Ville d' Avray,“ si je rekel. „To je moj poslednji up.“ Dva n a j s t o p o g I a v j e BRATA Drugo jutro je bil stari Levigier že dolgo pred napovedanim časom na cesti, ki drži v gozdič Ville d’Avray. in čakal na prihod Gastona. Okoli pol osme je zagledal zaprt avlo. ki je vozil proti gozdiču. Neki instinkt mu je rekel, da bo to Gaston. Stopil je na sredo ceste in dal znamenje. Av- lo se je res ustavil. „Ali ste vi gospod Gaston Lorges de Montfore? " je vprašal Levigier Gastona. ki je radovedno pogledal iz voza, kdo W- ..Da," je odgovoril Gaston. ..Česa želite?" „V jako nujni stvari moram govoriti z vami. gospod Lorges." ..Z mano govoriti — in zdajle? Ali ne veste, kam se pel j cin ?" ..Paš zato. ker vem," je odgovoril starec. ..moram z vami govoriti!” ,.Nu. potem pa na dan z besedo." je nestrpno odvrnil Gaston. Mudi se mi!" ..Ne In. gospod! Kar vam imam povedali, mora ostali med nama!" Mladega moža je prevzela radovednost. Stari mož je napravil nanj dober vtis. ..Naj bo."’ je rekel in pogledal na uro. ..Dam vam pel minut časa." To rekši je slopil iz voza in sc* pridružil Levigieru. ..Pripravljen sem vas poslušati. gospod." je rekel Gaston. ko sta bila sama, „in upam. da se mi najprej predstavite — ne pomnim, da bi vas bil že kedaj videl." ..Jaz sem oče Pavla Levigiera. ki se hočete z njim biti." Mladi slikar je nehote odstopil. Bilo mu je žal. da se je dal starcu preprositi. Slutil je. da pride zdaj do sentimentalnih prizorov s prošnjami in jokom — ..Baš sc peljem na kraj dvoboja." je odgovoril jako odločno. ..Zelo obžalujem, vendar če ste prišli zaradi..." „Ta dvoboj je nemogoč!" je vzkliknil stari Levigier. ..Bojim sc. da ne pridem prekasno." je mrzlo odgovoril Gaston in se obrnil proti avtu. ..Zbogom!" Toda Levigier je skočil za njim, ga zgrabil za laket in z obupnim glasom zaječal: „0. pustite ta dvoboj —zaklinjam vas! Najzanimivejše partije obeh našiti romanov prihajajo haš /daj. ko so začenja dejanje razpletati. A vso to zanimivost visoko nad-kriljujejo velenapeti prizori našega novega ljubavnega romana ki se odigrava med nami junaki, kt so 11111 junaki naši ljudje! Začne se prav k 111 atu. Ureja Boris Rihteršič Tajnosti velikega obreda woo - doo V zadnjem času je mnogo čuti o verski seliti woo-doo, ki je dobila največ pristašev med ameriškimi črnci. Ta sekta ni morda družba po vzorcu prostozidarjev, ampak religija, ki je tako skrivnostna kako) krščanstvo v prvih letih svojega obstoja. I’a vera ima svoje intimne misterije in prav v tem je njena skrivnostnost. Ker so se belci začeli zanimati za njo. ne iz prepričanja, nego zato, da bi jo razkrili in preganjali, so se začeli njeni pripadniki še bolj skrivati. Glavni bog, ki ga častijo, je afri-ški kačji bog Dam bela. Vera je prišla iz Afrike v Ameriko in je sestavljena iz elemento\ krščanstva in poganstva. Izvira še iz tistih časov, ko so morali \si sužnji postati kristjani. Takrat so črnci, ki so znani po svoji prirojeni pobožnosti, \ strahu, da se jim stari bogovi ne bi maščevali, zmešali svojo staro vero z novo. Od krščanstva so prevzeli procesije in duhovniško obleko in \ vrsto svojih bogov uvrstili boga Očeta, Jezusa in Marijo. Križ. ki so ga tudi privzeli, predstavlja več bogov. Njih svečanosti se vrše v gozdovih na otoku Haitiju, na samotnih, zapuščenih krajih. Začenjajo se z udarjanjem na velike'bobne, ki postaja čedalje bučnejše. Na robu gozda, kjer stoji kopica črncev, gore rdeče luči in \ njih soju so črnet kakor sence. Ko bobnanje preneha, se začuje meketanje zvezanih živali ki so namenjene za daritev. Iz nizke hišice, ki je n j i h o \ božji hram in ki ga imenujejo ..liram tišine". pride duhovnik, star. bosonog možak z višnjevim predpasnikom in rdečim turbanom. V roki drži palico. ki je na njej izrezljana kača. Kraj njega korakajo dekleta, ki drže zastave nad njegovo glavo, /a njim pa se plesaje priziblje svečenica v rdeči obleki s perjanico na glavi. Njen ples ie*podoben plesu derviša, spremlja pa jo trideset deklet, ki v enakomernem ritmu pojo pesem: ..Veliki kralj kač. prišli smo te častit!" Nato pripeljejo mladci močnega črnega bika. pokritega z rdečini su-kiioni in venci. Na rogove so mu nataknili goreče sveče. Vsa kopica pade na kolena in žene začno peft novo pesem: ..Bog veliki, odpusti nam grehe!" V bledi mesečini je ta prizor tako lep. tako tajinstven kakor sen, Potem privedejo živali, ki so namenjene za žrtev, jarce, ovce in druge, zraven pa pojo: ..O gospodarica Krile, pomagaj nam! Ako želiš petelina. ti ga damo, ako želiš jarcu, ga dobiš, ako želiš bika. ti ga zakoljemo. Samo če želiš jarca brez rogov, ti ga ne moremo dati..." S tem jarcem brez rogov mislijo človeka. Gospodarica Krile je v njihovih obredih Marija. Njej se hočejo pri* kupiti z živalskimi žrtvami in jo prosijo, naj ne zahteva človeških. Po molitvi svečenica spet zapleše. Potem prineso veliko leseno posodo in žrtvovanje se prične. Brez kakega div jaštva zakoljejo najprej drobnico in vlove njeno kri."Potem pride bik. Štirje možje ga drže. a svečenik vzatne nož in mu ga počasi zabada v srce. Bikova kri teče počasi v veliko posodo. Ko je že vsa iztekla in se >e bik zgrudil mrtev na tla, zajameta svečenik in svečenica nekaj krvi in jo popijeta. Trideset belo oblečenih deklet divje zapleše. Ko je ples končan, se svečenik in svečenica oldijeta z bikovo krvjo. Vsi udeležeci ju jamejo posnemati. Nato se začne pijančevanje. Steklenica z rumom gre iz roke v roko. Pesem in igra preideta v ekstazo. Nekateri udeleženci kar ponore. Vsa ta svečanost je kakor stara rimska gostija. V novem MGMovcm filmu ..Otok strasti", kjer igrajo glavno vlogo Raipiel Torres, Charles Bickford in Nils Astlier, pridejo ti obredi do pravega izraza in so njega važen sestavni del. Glavna junakinja Ra-ipiel Torres. ki igra vlogo svečenice, je še boljša kakor je bila v filmu ..Bele sence". Koliko se pri filmu zasluži (Nekaj proze iz Hollywooda.) I lollvvv oodski cenik je zelo pester. — Tedenske plače nekaterih igralcev so naravnost bajne, drugi od njih pa komaj žive. Seveda je treba izvzeti Chaplina, Fairbanksa in še nekaj drugih, ki imajo svoja lastna podjetja. Med ostalimi pa je prvi John Gilbert. Pravijo, da ne bo več dolgo. Pred leti je sklenil v MGMom pogodbo za milijon dinarjev na teden pod pogojem, da napravi vsako leto tri filme. Prišel je zvočni film. kjer pa se je pokazalo, da n :egov glas ne ustreza. Dva filma je snel. potem pa so 11111 rekli, da ga pri zvočnem filmu ne morejo rabiti. Plačo mu seveda plačujejo, ker ima pogodbo, ki pa v kratkem roteče. Drugi v tabeli ..najdražjih" je Al Jolson, ki dobiva 900.000 dinarjev na teden, na tretje mesto pa bo najbrž stopila Greta Garbo, ki zahteva od letošnjega novega leta 850 tisoč dinarjev na teden. Okrog 400 tisoč dinarjev dobiva Paramountov karakterni igralec George Bancroft. ki ga pri nas komaj poznamo, nekaj malega manj pa Maurice Che- Elitni Kino Matica Telefon 2124 ..Zadnji poljub11 Krasna filmska opereta, polna očarljivih melodij in pesmi. Glavno vlogo igra s!o-. viti pevec iz „Rio Rite", Jolin Boles. ..Vihar na Montblancu11 Krasna drama i/. planinskega življenja, ki prav nič ne zaostaja za ..Sveto noro1*. V glavni vlogi Leni Riefenstahl. valier. Drugi so daleč za temi, le Hainon Novarro se suče okrog 300 tisoč dinarjev. Med igralkami je še zmeraj Glo-ria Svvanson na najboljšem: saj dobi skoraj tri milijone dinarjev za vsak film. Norma Shearer ima 300.000 na teden, Clnra Bovv nekaj manj. je-aunetn MacDonald dobiva komaj 100.000, druge igralke pa povprečno 25—40.000 tedenskih dinarjev. • Med režiserji je najbolje plačan 1.ubitseh. ki (lobi šest milijonov za film. ... Za filmske ideje plačajo časih do pol milijona dinarjev. FILMSKA VPRAŠANJA 1. Po čigavi drami je prirejen film ..Ana Christie4-? 2. Katera igralka je igrala vlogo Janningsove žene v filmu ..Ljubljenec bogov"1? 3. Kateri nemi film Brigite Helin so novič posneli kot govoreči film? 4. Katera slavna igralka je igrala glavno vlogo v filmu ..Bela sest ra“? 5. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu ..Poslednji poljub11? (O vsem tem smo v ..Komanu že pisali.) Za pravilne odgovore razdelimo 20 velikih filmskih fotografij med IQ izžrebanih reševalcev. Rešitve je treba poslati prvih šest dni po izidu lista in jim priložiti kupon. Pravi odgovori na vprašanja v 2. številki so tih': I. MGM: 2. Fniil Jannings in Marlene Dietrich: 3. ..Poljub": 4. Georg Alc\ander: 3. Ida Kravanja. Nagrade je žreb prisodil takole: 5 fotografij: Mariina Pirnat. Lilija; 4 fotografije: Pavla Stepanek. Dobo j: 3 fotografije: Franc Dovč. Vič: 2 fotografiji: Margareta Ko/.ič. Ljubljana. Po eno fotografijo: Marijan Kožuh. Maribor: Mirko Smrtnik. Cu Stani: Bojana Kukec. Ljubljana: Radko Kurja, Sv. Jurij ob Ščavnici: Mariin Iskra, Javornik: Franc Ča-ter. Brežice. Nagradne fotografije smo nagrajenim že poslali in prosimo, da nam njih prejem potrdijo, ko spet pošljejo rešitve. Varčevanje pri kurjavi To je danes spričo vsebče denarne krize in potrebe po varčevanja jako važno poglavje in pametna gospodinja ga ne bo pustila v nemur. Že ko zakuriš, si lahko prihraniš dosti lesa, če si ga na drobno nasekaš. Čim tanjše so tiske, tem zanesljiveje in hitreje se ogenj razvname. Preveč rahlo zvit papir prehitro zgori in zato je bolje, da ga trdo zviješ v kepo ali zvitek. Papirni zvitki pa naj ne bodo daljši od po-lenčkov samih. Z le-temi jih naložiš v plasti, ki se med seboj križajo. Pri pečeh s pečnicami, ki dobro vlečejo, je pruv, če gornja vratca samo prisloniš, dokler oglje ali premog ne zažari: le spodnja vratca pustiš odprta. Na ta način se peč-nice hitreje segrejejo in vročina ne pride tako neizrabljena in tako naglo vTlimnik. Potem šele, ko je premog enakomerno rdeče žareč, za-preš zgornja vratca. Tega trenutka ne smeš zamuditi in moraš paziti nanj. Posebno varčne gospodinje nasujejo preden vratca zapro, na naj hujši ogenj lopatico belega pepela. V dobrih pečeh se tako vročina dalje ohrani in ostane drugi dan pod pepelom še nekaj žerjavice, tako da lahko naložiš novega premoga, če si prej žerjavico oprezno prebrskala. In s tem spet prihraniš nekaj goriva. Črna plena pri črnem premogu, ki še ni.izgorela, še ni popolnoma izrabljena. Poberi jo iz pepela in še enkrat naloži takrat, ko ogenj že dobro gori. Videla boš, da ti bo vsa izgorela. Celo premogov jiruh. ki se ti nabira v kleti ali drvarnici, da veliko vročine, če ga znaš prav izrabiti. Najprej ga zmoči z malo vode in temeljito premešaj z lopato. Pol lopate potem dencš na časopisni papir, ki si ga prej večkrat preganila, vse skupaj pa zviješ v kepo. Ko se je ogenj v peči dobro razvnel, deni nanj nekaj takih kep. Videla boš, da bodo dobro gorele in tudi vročine dado precej: vrlin tega ne tle tako kakor tak premogov prah, ki ga kratko malo nasuješ na ogenj. Kopel v vosku za odpravo debelosti? Nesrečnice, ki tožijo nad preobiljem telesne dobrote, katero jim jo podaril Stvarnik, in ki jim ni treba šteti vsak dinar, so pač gotovo že vse poskusile: parne kopeli, led, masažo, citronov sok. šport, gladovno zdravljenje, sušilne čaje, dijeto s solato — a vse skupaj najbrž ni dosti pomagalo. Nemara bo kaj več sreče zdaj, ko prihaja iz Anglije vesela vest, da so odkrili novo sredstvo za to žensko bolezen. Seveda, odgovornosti za točnost ne prevzamemo, in tudi tako enostavna ta stvar ni — vendar, kdo ve? Na Angleškem torej zdravijo debelost z voskom, z voskovo kopeljo. In velik angleški list je pozval svojo urednico, da to kopel sama preizkusi in potem pove, kako in kaj. Pogumna pihala dama se ni dolgo obotavljala in se je vrgla v kopel, čeprav stvar res ni kar si bodi. In potem je tole napisala v list. svojini sotrpinkam v korist in tolažbo: ..Najprej so me vedli v sobo, kjer je bila velika zofa. vsa pokrita s kosi papirja, ki so bili prevlečeni z. voskom. Strežnica mi veli, > naj se popolnoma slečem in sedem. Nato prinese veliko posodo z raztopino toplega voska in mi ga zlije po hrbtu, da mi je vosek curkoma lil po hrbtu. To stori večkrat, dokler ne otrpnem v pravcat voščen steber, tilnik pa mi postane trd in lesen. ,Ne ganite so!" mi zapove mučiteljica. Iztegnem prst na nogi. ta- krat pa se stroga zapoved ponov i, in ne drznem se več zganiti. Nato me zavije v voščen papir, vrh njega pa pridejo otirače. Vosek se je na meni ves strdil in dosegel debelino I cm. Prsti na rokah in nogah so se iznre-menili uprav v voščene sveče! Ztioj mi je curljal pod voščeno plastjo in oči so lili stopile iz jamic. Takrat pristopi strežnica in že mislim, da sem rešena, toda ona samo malomarno prikima: ,Dobro!* Ko sem se že hlipala, mi ie šele strežnica snela otirače in voščeni papir — toda voščeni oklep okoli mojega telesa se je še trdno držal. Strežnica mi ga je ostrgala in me spet zavila v rjuhe. Vstala sem, nekoliko trdo sem. se čutilu, drugače pa prav nič slabše kakor pred .operacijo*. lu nato k tehtnici. Izgubila sem 450 gramov, malone pol kile! In v tako kratkem času! Vendar procedura ni kaj prijetim — šele močan čaj me je potem spravil malo do moči." Silim polenovka s krompirjem Polenovko nekaj dni prej namoči. da se omehča, ali pa kupi že namočeno v trgovini. Potem jo ku- haj v nesoljeni vodi tako dolgo, da postane mehka in da meso v kosmih odpade od kosti. Ko je kuhano, jo skrbno otrobi. Skuhaj nekaj krompirju in ga nareži na zelo drobne rezi. Potem daj v nizek lonec ali pekač dve žlici masti, ali finega olivnega olju. Ko je v relo, stresi noter krompir in polenov ko, osoli, in dobro premešaj s kuhalnico. Potem lonec pok rij in vse skupaj praži. Krompirjeva juha Potrebščine: 6 srednje velikih surovih krompirjev, eno žlico moke, krožnik razsekljane zelenjave (ohrovta, kolerabe, korenčku, zelene, solate, pora, peteršilju, celu ALI HOČEŠ BITI LEPA? Ni pravljica, da so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstva. Ko so_ odkopavali Tutankhamonovo grobnico, so našli v njej posodice pomad in neverjetno lepo dišečih vonjav. To je najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepoto, kar obstoji f^vet. Kaj se danes uporablja za ohranitev iepote in svežosti, ki si je želi vsaka ženska? ZORAIDA KREMA ohranja svežost in mladost lica ter odstranjuje gube ki so naj večji sovražnik iepote. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50. ZORAIDA MILO je izredno dehteče, priporočljivo za vsako polt in se izvrstno peni. Elegantno opremljena škatlica Din 12-—. ZORAIDA PUDER v vseh barvah, bel, rožnat, creme, ocre, naturelle, je najlažji in brezhiben. Okusno pakiran v škatlicah Din 6-_, 12-—, 20-—. MILCU-KREMA DR. BROEMA je edino sredstvo proti pegam in madežem. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50. MELIT1S KREMA (rastlinski vosek) je čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi lišaj. Škatlica Din 10-—. BORAKS je'ha vsak način potreben dodatek vode pri umivanju, škatlica Din 10-—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati: „OPER A": .,OPERA" Emi* de Cologne, elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40-—. „OPERA“ purfem, izredno dehteč, elegantno adjustirana steklenica Din 50-—. „OPERA“ krema za lice, lonček Din 40-—. „OPERA“ puder, v vseh barvah, velika škutla Din 50-—. Vse gori opisane preparate prodaja in ruzpošilja s pošto PARFUMERIJA URAN, Mestni trg št. (I, Ljubljana. Čitateljem to rubrike! Ako imate pri hiši bolnika, ki trpi na revmutizmu, trganju \ sklopili in podobnih boleznih, preberite oglas na tej strani. Tvrdka A Miirzke Vam pošlje, če ji sporočite svoj naslov, popolnoma brezplačno poskušnjo svojega priznanega zdravila za te bolezni! čebula, mast, kisla smetana, začimbe. Zelenjavo praži na masti s čebulo in moko, zalij z vodo, dodaj krompir in kuhaj pol ure. Nato pretlači vse skupaj skozi stiskalnico, še malo prekuhaj in zalij z ostalo juho. Ko je juha kuhana, vlij vanjo nekaj žlic smetane in postavi na mizo. Čajne libice Potrebščine: 28 dkg moke, IGdkg surovega masla, masti ali margarine, f> jedilnih žlic mleka, 1 rumenjak, nekaj soli, I zavojček Dr. Oetker - jevega pecilnega praška, kumič. Priprava: Gornje potrebščine se dobro pomešajo po vrsti, kakor so naštete, in masa se dobro ztnesi na deski; nato se oblikujejo male, kakor prst debele šibice, ki se pomažejo z rumenjakom in potrosijo s kumičem ter peko približno 10 minut na zinaščeni pločevini \ zmerno vroči pečici. Ta masa da približno 40 čajnih šibic, ki so zelo prhke in izborno teknejo. Praktični nasveti Metle vselej obesi ali pa jih postavi z držajem navzdol v kot. Kadar zaduhaš plin, takoj odpri okna. Če čutiš, da je \ sobi že dosti plina, se splazi po tleh, da vdihaš čim manj plina, ki je lažji od zraka in sili pod strop. Kadar plin zaduhaš, za nobeno ceno tam z lučjo ne hodi, ker pride takoj do eksplozije. Kadar mešaš ž v e p I e n o kislino z vodo, jo oprezno vlivaj počasi v vodo, ne narobe, zakaj potem bi kislina brizgnila na vse strani in bi ti nevarno prizadela obraz, roke in obleko. Žveplena kislina je kakor znano jako nevarna, ker vse razje, s čimer pride v dotik. I)a ti ne drsi pri poledici, si pomaži podplate s tole zmesjo: 5 delov špirita, 4 deli kolofonije in I del gostega terpentinovega olja. Če želiš imeti \ sobi s m r c -k o v <1 n li . kani v skodelico vrele vode nekaj kapljic terpentinovega olja. A I n m i n i j postane svetal, če ga očistiš v boraksovi raztopini (kakih 23 gramov boraksa na I liter vode), ki si ji .dodala nekaj kapljic salinijakovca. Da perilo ne zamrzne, raztopi \ vodi za splakovanje pest soli. U&HKE RAČUNSKA UGANKA Mati razdeli otrokom 60 jabolk. Vsakemu otroku je dala po eno jabolko manj kakor prejšnjemu. Koliko otrok je imela, če je dala najmlajšemu 4 jabolka? STEBER 0 • E R • S A • A P • T O e A A e T B e T E • A T e R A • D K • D Namestu pik vstavi prave črke, da dobiš v vodoravnih vrstah samostalnike, v navpični srednji vrsti pa ime evropske države. ŠARADA Da žene niso za kemijo, čul sem govoriti, a vendar našel dve sem. kjer moreš to tajiti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 KRIŽANKA ABCDEFGH I ■ Vodoravno: I. Obrt; 2. Pokrajina v USA; 3. Egiptovski bog; plin; 4. Zaimek; Jakobov sin; zaimek; 5. Grad pri Trstu; 6. Ime filmske igralke; 7. Pobožnost; 8. Ruski plemič; 9. Kraj na Primorskem; mesto na Češkem; 10. Zaimek; sveta podoba; II. Voda pod ničlo; obrtnik. 12. Pregljeva drama; zaimek; 13. Turški mesec. Navpično: A. Moško ime; potica! IJ. Janos; španski pisatelj; C. Egiptovski bog; prostozidar; darilo; D. Država v Afriki; predlog; E. Svetovni nazor; F. Posnemovalec; utež; G. Poganjek: angleški otok; hoja; II. Adamovo rebro; žensko ime; I. Rimski cesar, plemič. Ali se želite osvoboditi revmatizma in protina? Trganje, zbadajoče bolečine v udih in členkih, otekline členkov, pohabljene noge in roke, zbadi nje, trganje v raznih delih telesa, da cslo slabost oči, so včas h po iledice bolečin vsled r vmatizma in pri hlajenja, ki se morajo odstraniti, ker bi b lezen vedno bolj in bolj napredovala. Jaz Vam nudim zdravilno pijačo, ki Vam razkraja sečno kislino, pomnga pri prt bavi in i.^čenju. Ni to kakšno univerzalno sredstvo ali skrivnostno zdravilo, ampak zdravilo, ki ga je dala dobra mati narava za dobrobit bolnega človeštva. Vsakemu brezplačno za poskuSnjo. Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih skladišč, ki so po vseh državah, popolnoma brezplačno in franko eno steklenico za poskušnjo obenem z navodilom in poučno razpravo. Tako se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu in njegovem delovanju. August Marzke, Berlin -VVilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 103. Drobiž Celotna zračna proga vseh zračnih družb na svetu je znašala 1. 1929. 65 milijonov kilometrov, to je 1600 krat toliko kolikor meri zemlja oh ravniku. Za petstoletnico kar je Guten-berg izumil tisk, bodo leta 1940 postavili v Nemčiji na njegovem grobu temeljni kamen za tempel tiska. Goro Nebo, odkoder je Mojzes na poti v Palestino prvič zagledal Kanaari. bodo kupili tamkajšnji frančiškani za 400.000 dinarjev. Afganski parlament zahteva od pobeglega kralja Amanullahn povrnitev kronskih demantov. ki jih je vzel s seboj. V Južni Angliji so dovolili neki dijakinji, ki stanuje daleč od šole. da se sme voziti k pouku s svojim malim letalom. Moderno! A, V > 3 M Rt a h cs > o KUVERTA L7 U B LIANA Zobni atelje Bevc Joško Ljubljana, Gosposvetska 4/1. Telefon št 32-96 Locoin interurb. Sprejema: '/ath — ‘/„13. 14.—1 „18. (Po želji vtorek in petek do '/„20.) ♦ KlIiEJE I t*Wj vi&4- fio Mg KUiAMAITDEU IJUtLJAMA DAIMAJIHOVaU Rešitev križanke v zadnji številki Vodoravno: 1. Vodenica; 2. Obe- ron: 3. Zalo«, kal; 4. Otomana; 5. Sediment; h. Raketa; 7. Jata; 8. Oko, ta; 9. Molitev; 10. Obed, Zola; 11. Lice, Adam; 12. El, 1 ta; 13. Carinik. — Navpično: A. Voz, komolec: B. Oba, er, kobila; C. Delodajalec; D. Erotika, ide; E. Nogomet, on; F. In, mctateza; G. Kana, vodik; H. Ant, rt, lat; I. Ala, ataman. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrini senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene. CE NIMAM DOBRE KAVE* 'DOBITI DNEVNO 3VEŽE PRAŽENO LE' m tv* B MCTCIl tmiJANA, VODNIKOV TRG S. Krasna, pr!merna, mala in velika darila v bogati izberi pri Iv. Bonač, Ljubljana Oglejte si razstavo! 17AiA aparate in ■TULU potrebščine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenik! Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben. ,.Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Octker-icv pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanillnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvitlJenim“ gospodinjam postavili v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov Je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkphanini sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da sc dobe pristni Dr. Oetker-]evl fabrikatl, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor ^ je najboljša začimba za mlečne in močnate jedi, pudinge In spenjeno smetano, kakao in čaj, šartljc, torte in pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo In hišo prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in r.ajfinej-ših močnatih Jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d. Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo ro-spodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je. kakor je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost m tovarno DR. OETKER, MARIBOR. Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratušu; urejuje in odgovarja Vladimir Goruzd; tiskajo J. Blnsnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.