YU ISSN 0416-2242 Življenjska raven %\ med olajšavami »n dobrim delom Olajšave privlačnejše od večjega OD, ki ga lahko prinese le večja proizvodnja? Podražili so se meso, mleko, premog, elektrika, v drugem četrtletju lahko pričakujemo podražitev stanarin in komunalnih storitev, cene zagotovo ne bodo mirovale tudi v tretjem in četrtem kvartalu. ZIS je ob nemajhnem udarcu po občanovem žepu uporabil običajen arsenal utemeljitev (svetovne cene, boljša preskrba itd.), kot v nekakšno opravičilo je bilo posebej poudarjeno, da so se s podražitvami strinjali tudi izvršni sveti republik in pokrajin ter Zveza sindikatov. Življenjski stroški so z najnovejšimi podražitvami v primerjavi z lanskimi porasli že za 9 odst. Vse kaže, da se bodo v prvem trimesečju povzpeli na rekordnih 16 odst., kar je neslaven rekord zadnjih 18 let. Sindikati seveda opozarjajo, da prekomerna rast cen ogroža življenjsko raven, da imajo osebni dohodki vse manjši delež v skupnih prejemkih prebivalstva, da torej ljudje dodatno služijo izven službe, da posvečamo ekonomski politiki veliko več pozornosti kot socialni politiki. Že na začetku leta, ki bo po vseh napovedih izjemno težko, se potemtakem lahko zgodi, da bo tako imenovani socialni moment ogrozit akcije, ki naj bi nas pripeljale iz ekonomskih klešč. Zavedati se namreč moramo, da imajo klasične metode zaščite standarda (olajšave in beneficij ljudem z nizkimi dohodki) omejen domet, osebne dohodke lahko zares popravita samo večja proizvodnja in produktivnost, ki pa ju seveda ne moremo dvigniti na svetovno raven kar čez noč. Zato se bo pri ljudeh z najnižjimi dohodki pač še treba posluževati tudi olajšav. Vprašanje ■ pa je, do kod lahko gremo s temi olajšavami. V Beogradu se na primer že dogaja, da ljudje preprosto nočejo zaslužiti več kot 8.000 din, saj jim ta denar prinese omembe vredne olajšave: brezplačen topli obrok in mestni promet, beneficiran dopust, manjšo stanarino, neokrnjene otroške dodatke itd. Kdor zasluži več kot 9.000 din, vsega tega nima. Če zadevo poenostavimo, se kaj lahko izkaže, da se najbolj izplača slabo delati. Kakšne posledice imata lahko tako gledanje in način življenja na proizvodnjo, je grozljivo pomisliti. Vprašanje je torej, koliko socialne politike je treba primešati ekonomski in koliko ekonomske socialni, da nihče ne ho ogrožen in da hkrati ne bo prizadeta rast proizvodnje, hi jo lahko dvigne samo dobro plačilo dobro opravljenega dela. M. BA UKR Površna podoba je varljiva Janez Zemljarič predsednikom: težave večje, kot nekateri mislijo, zaostajamo p najpomembnejšem — izvozu — Nedoslednost in mlačnost pri uresničevanju nalog Na splošno gledano, smo se v prvih dveh mesecih tega leta v Sloveniji kar dobro odrezali na področju gospodarstva. Industrijska proizvodnja je narasla za 5,4 odst., tudi preskrbljenost proizvodnje in trga je bila v tem času še zadovoljiva. Vse to nekatere navdaja z varljivim občutkom, da smo težave že premagali. MAMICAM ZA PRAZNIK — V mnogih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih po Dolenjski so ob dnevu žena pripravili srečanja. V krajevni skupnosti Center, v Novem mestu so tako srečanje pripravili v petek zvečer v dvorani Zavoda za izobraževanje in produktivnost dela. Pogostitev je finančno omogočila Krajevna konferenca SZDL, pripravili pa so ga člani Društva prijateljev mladine. V kulturnem programu so sodelovali pionirji osnovne šole Katje Rupena (na sliki), glasbene šole Marjana Kozine ter cicibani iz vrtca na Ljubljanski cesti. (Foto: J. Pavlin) To samozadovoljstvo pa v tem trenutku prav gotovo ni primerno, saj krepko zaostajamo za izvoznimi načrti. Prav izvoz pa je za tekoče leto ključnega pomena za naše gospodarstvo. Zato bo treba pri uresničevanju teh nalog pokazati več odgovornosti in zavzetosti, je med drugim poudaril predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič, ko je spregovoril na posvetu s predsedniki skupščin in izvršnih svetov občin pretekli teden v Ljubljani. Najdalj sc je zadržal pri izvoznih nalogah, kjer je sicer slišati opravičila, da je izvoz v prvih mesecih vedno zaostajal. Toda že seštevek občinskih izvoznih planov nikakor ni v skladu z republiškimi načrti, zato bo treba te načrte,, prav tako v ozdih, še enkrat preveriti. Izvoznih nalog sc marsikje še premalo zavedajo, prav tako pa so zanašajo na to, da bodo tudi poslej razpolagali s 56 odst. deviz, česar glede na našo zunanjetrgovinsko bilanco ni mpč pričakovati. Prav tako se v Sloveniji ne držimo dogovorov o zmanjšanju vseh oblik porabe, slabša se plačilna disciplina, v obtoku je vse več denarja, ki nima osnove v resničnem dohodku. V Sloveniji je vrsta občin, kjer načrtujejo za 10 do 15 odst. večje naložbe kot lani, čeprav smo se dogovorili, da bomo obstali na lanski ravni. Zato bosta na zvezni ravni sprejeta dva nova zakona o obratnih sredstvih in zavarovanju plačil. Poleg naložbene porabe bo treba krepko oklestiti tudi druge oblike. Družbene dejavnosti bodo že marca znižale prispevne stopnje za toliko, NA OGLED NOVA TOVARNA KRKE Januarja je „Krka“, tovarna zdravil i/ Novega mesta, pričela s poizkusno proizvodnjo steklene volne v nekdanji steklarni Inis v Bršlji-nu. V soboto, 12. marca 1983, bo nova tovarna odprta za vse delovne ljudi in občane od 9. do 12. ure. Praznik posavskih vin Jutri v Kostanjevici — Ocenili kar 300 vzorcev vin V TREBNJEM PODELILI DRŽAVNA ODLIKOVANJA Pred kratkim so v Trebnjem podelili šest državnih odlikovanj, ki so jih prejeli občani, zaslužni za gospodarski in družbeni razvoj trebanjske občine. Ignac Bukovec je prejel red republike z bronastim vencem, Janez Clartnar red dela z zlatim vencem, Ana Golo red dela s srebrnim vencem, Alojz Rozman red dela z zlatim vencem, Terezija Uhan red dela s srebrnim vencem in Vilko Videčnik red republike z bronastim vencem. Praznik (»savskih vin se. bo uradno pričel jutri, 11. marca, v kosta-njeviški restavraciji pod Gorjanci, kjer bodo za najboljša vina podelili diplome in priznanja. Stroga degustacijska komisija je svoje delo opravila že v ponedeljek RAZSTAVA ZA PRAZNIK Po daljšem presledku bo ob letošnjem občinskem prazniku spet razstava likovnih del v Petkovi galeriji v Ribnici. S svojimi deli se bodo predstavili ljubljanski likovniki, ki so sodelovali v zadnji likovni koloniji v Rašici. Med 15 rastavljalci bosta tudi dva Ribničana in sicer Milan Cirovič-Cira in Dušan Matoh. Predvideno je, da bodo kasneje preselili to razstavo še v ribniško osnovno šolo, kar bi bil začetek tesnejšega sodelovanja ljubljanskih likovnikov z ribniškimi šolarji. Pokrovitelj razstave bo kulturna skupnost občine Ribnica. M.G-č oziroma v torek, ko je ocenila okoli 300 vzorcev vin, katerih kakovostjo dobra. Zastopana so dolenjska bela vina, cvički, bizeljska bela in rdeča vina, šmarsko, virštanjska bela in rdeča, bela in rdeča vina sosednjih okolišev ter sortna bela in rdeča vina. Na ogled je razstava ročnih del kmečkih žena, v šoli Jožeta Gorjupa pa bodo jutri odprli še razstavo čebelarskih pripomočkov in kulinarično razstavo. Za najboljša jedila so pripravili tudi priznanja. V nedeljo bo inž.. Darko Marje tič V kulturnem domu v Kostanjevici predaval o perečih vprašanjih vinarstva in kletarstva. Pokrovitelj praznika (»savskih vin je Kovinarska Krško, sopokrovitelja pa sta kosta-njeviško turistično društvo in občinska turistična zveza v Krškem. Politika neuvrščenosti sc je rojevala v boju narodov za nacionalno svobodo in pravico, da v tej svobodi ohranijo samostojnost in narodnostno bit, da sami, brez vmešavanja od zunaj, odločajo o poteh svojega notra-njega razvoja in oblikah mednarodnega ravnanja. Ob konferenci neuvrščenih v New Delhiju v Prilogi objavljamo zapis „Vest človeštva'*. Akcija Dolenjskega lista „Jc nagrajena prostovoljnost še prostovoljnost? “ govori o vse bolj pogosti praksi, da dobivajo nekateri plačilo ali nagrade tudi za delo, ki je bilo po dosedanjih moralnih načelih vedno opravljeno prostovoljno. Med. drugimi je lani dobilo nagrado tudi 22 novomeških sindikalnih voditeljev. Vse kaže, da bodo Posavje, Dolenjska in Bela krajina kmalu dobili učinkovit in iz enega središča voden sistem za obrambo pred točo. Prispevek o tem podrobneje govori o organizaciji te obrambe, ki bo -lahko preprečila katastrofe, kakršno je lani doživelo Bizeljsko. Zaskrbljujoče ugotovitve SDK v Novem mestu Služba družbenega knjigovodstva v Novem mestu ugotavlja, da je finančna disciplina pri uporabnikih družbenih sredstev v štirih dolenjskih občinah čedalje slabša. Odkrivajo namreč vedno več kršitev zakona o zavaroyanju plačil, prikrivanja datuma nastanka dolžniško-upniškega razmerja in podobno. Narašča tudi obseg poslovanja z menicami, v posameznih primerih pa tovrstno postavanje celo zlorabljajo. Prav tako ni mogoče prezreti dejstva, da nelikvidnost tudi na Dolenjskem narašča, z izločevanjem trenutnih presežkov interesnih skupnosti pa se to prenaša na negospodarsko področje. Izpolnjevanje dogovorov in izvoznih obveznosti je za dolenjsko gospodarstvo usodnega pomena, so menili v skupščini zbornice^— Predsednik spet Miroslav Štimac 4. marca so na prvi seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko v novi sestavi obravnavali delovanje zbornice v preteklem obdobju in začrtali smeri delovanja za naslednje šririletno obdobje s podrobnejšim delovnim načrtom za leto 1983. Za novega predsednika zbornice je bil ponovno izvoljen dipl. ekonomist Miroslav Štimac, podpredsednika pa sta dipl. Avgust Fajfar in Jože Unetič. V navzočnosti Toneta Kropivnika, podpredsednika Gospodarske zbornice SRS, so delegati menili, da je bita deta zbornice in njenih komisij ter odborov v preteklosti dokaj uspešno, da pa bo potrebno v prihodnje, zlasti še letos, vse sile usmeriti v dosledno, izpolnjevanje vseh dogovorov in dokumentov, pri čemer je posebno potrebno izpolniti obveznosti do izvoza. V razpravi je podpredsednik Kropivnik (»jasnil sedanji gospodarski položaj in poudaril, da v prvih 50 dneh letošnjega leta kazalci uspešnosti gospodarjenja ne dajejo ugodne slike, /lasti ne zato, ker je skupna poraba ušla čez dogovorjene okvire in ker so tudi interesne skupnosti družbenih dejavnosti v vseli dolenjskih občinah, razen črnomaljske, (Nadaljevanje na 2. strani) kolikor je bilo lani presežkov, za; se bodo morale prilagoditi denarni možnostim po občinah. Manj usp šno pa je bilo izpolnjevanje nalog p izplačevanju osebnih dohodkov. K 1222 delovnih organizacij iz Slov nije - ta sc je lani v glavnem drža dogovorov — jc letos po večalo ose nc dohodke bolj, kot je dovoljev dohodek. Tudi rast cen nikakor i usklajena z reso lucijskimi določili i obstaja resna bojazen, da bomo o totno kvoto rasti izkoristili že prvem četrtletju. Vse to seveda vpl va na manjšo konkurenčnost gosp darstva na tujih trgih. J. SI MCI KONFERENCA ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE Pred kratkim so v Metliki ustam vili konferenco Zveze prijatelje mladine. Izvolili so organe zveze i obravnavali finančni načrt za leto nje leto. Predsednica je Vladinih Škof, sekretar pa Jože Nemanič Škofova je vidna družbenopolitičn in kulturna dekivka v metliški obč ni, zato se ni bati, da ne bo del ZPM zaživelo tako, kot si je 1 želeti. Nova priznanja sevniškim konfekcionarjem Obetaven izvozni zagon Jutranjke Sevniška Jutranjka, največja proizvajalka otroške konfekcije v državi, je po zaključnem računu ustvarila lani za 1,4 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je 39 odst. več kot leto dni poprej. V enakem razmerju seje povečal tudi dohodek in skladi. Okrog 1400 delavcev, kolikor jih Jutranjka zaposluje, je lani prejemalo v povprečju 12,740 dinarjev osebnega dohodka, kar je v mejah družbenega dogovora. Zanimiva primerjava kaže, da so skupni osebni dohodki znašali celo manj kot vse dajatve, prispevki in obveznosti. V Jutranjko so te dni prispele razveseljive vesti. Na skopskem sejmu mode je tovarna dobila najvišje priznanje ..Biljano” in zlato plaketo, na sejmu mode v Beogradu pa ,.Srebrno lane”, kar vnovič potrjuje sposobnosti sevniških oblikovalcev in kon-fekcionarjev. Ob naših deviznih zagatah je še posebej pomembno, da v Jutranjki šivajo svoje izdelke pretežno iz domačih tkanin. To je bil tudi razlog, da v preteklosti niso bili prisiljeni več izvažati, saj bi naš trg pokupil še več njihovih izdelkov, če bi jih naredili. Kljub temu se je Jutranjka lani v večji meri usmerila v izvoz, odkar pa v novi pletilnici Inplet na Dolnjem Brezovem delajo novi pletilni stroji, imajo še večje izvozne načrte. Letošnji izvoz naj bi bil kar trikrat večji od lanskega, v letu 1984 pa naj bi presegel vsoto treh milijonov dolarjev. Pri nadaljnjih načrtih ima pomembno mesto tudi sovlaganje v proizvodnjo surovin. Jutranjka je prispevala znaten delež že pri gradnji Inpleta, sovlaga pa tudi v tovarne v drugih republikah, v Derventsko Ukrino, v Perspateks v Resnu ter Incel v Čelincu, za kar bo prispevala 37 milijonov dinarjev. Jutranjka je pokazala razumevanje tudi za premostitev težav v domači občini, saj je sevniškemu Jugotaninu odstopila 20 milijonov dinaijev, ki bi jih morala sicer nameniti občinskim in republiškim rezervam. A. Ž. ZBORNIK BRESTANICE —• Brestaniško Turistično društvo pod vodstvom Mirka Avsenaka je z izdajo 'zbornika Brestanice kronalo dolgoletna prizadevanja za celovitejšo predstavitev kraja od nastan-. ka do danes. Prejšnji petek so se predstavitve udeležili avtorji, med njimi dr. Tone Ferenc. Več prihodnjič. (Foto: P. Perc) Do konca tedna se bo nadaljevalo suho in razmeroma toplo vreme. Št. 10 (1752) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 10. marca 1983 Cena:15 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Ljubljansko pismo Opreti se na lastne sile je velika stvar Najbolj nas tepejo visoki dolgovi v tujini. Ce želimo v rokih odplačevati te dolgove, moramo več izvažati. Najbolj zapletene naloge nas torej v letošnjem letu čakajo na področju sistema in politike gospodarskih odnosov s tujino, pri čemer je na prvem mestu devizni sistem. Ustvarjanje kontinuiranega, stabilnega in dolgoročnega dohodkovnega interesa ter motiviranosti proizvajalcev za izvoz sta osnovna pogoja, da bomo lahko bistveno povečali izvoz na konvertibilno območje. Zato bo treba nujno ustvariti možnosti za večjo proizvodnjo in izvoz, predvsem delovno intenzivnih panog. Poraba nekaterih izdelkov bo na notranjem trgu omejena (npr. avtomobilov, bele tehnike, dela proizvodnje tekstilne industrije, usnja in obutve, lesne industrije, pohištva itd.). A to pomeni, da bo treba še odločneje odpravljati neskladja v sedanji sestavi proizvodnje ter pogumneje zastaviti proces specializacije, kooperacije ter delitve dela in združevanja dela in sredstev tako v industrijiji, kot na drugih področjih gospodarstva. fc V kmetijstvu in živilski industriji. kjer imamo velike možnosti, da z večjim opiranjem na lastne sile razmeroma naglo povečamo proizvodnjo in izvoz, moramo to v letu 1983 kar najbolj izkoristiti. Nujuo je treba zagotoviti možnosti za uspeh pomladne setve, da bo letošnji pridelek vsaj za 2,5 odst. večji od lanskega. Tako bi zadovoljili več potreb domačega trga, hkrati pa bi lahko izvozili vsaj za 1,5 milijarde dolarjev kmetijsko-živilskih proizvodov. Pri izvozu storitev in drugem neblagovnem deviznem prilivu bi morali čimprej odpraviti negativne posledice, ki so jih povzročile težave med lansko turistično sezono. Prav tako bi motali nemudoma poskrbeti za močno in ustrezno turistično propagando ter pripraviti celoten program turistične ponudbe do konca leta 1983. Najhujše težave so z energijo. 2e zdavnaj smo vedeli, da bomo zabredli v krizo, kar zadeva električno energijo, predvsem zaradi počasne gradnje elektroenergetskih zmogljivosti. Zaradi počasnejšega posodabljanja sedanjih in odpiranja novih premogovnikov, razen tistih, ki so v okviru termoelektrarn, je odkop premoga nenehno premajhen. V takšnih okoliščinah je rešitev mogoče in treba iskati ne le v povečanju razpoložljivih' virov, temveč tudi v nadvse varčni porabi vseh oblik energije. Velikanske izgube, s katerimi sta obremenjena gospodarstvo in celotna družba, terjajo, da jih začnemo nemudoma zmanjševati in odločno odpravljati. Organizirano se moramo lotiti sanacije organizacij združenega dela ter njihovega usposabljanja za uspešnejše gospodarjenje ob doslednem upoštevanju načela, naj nosijo vse tveganje in odgo vornost za sanacijo predvsem organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubami, to skupaj s partnerji in drugimi dejavniki, ki so odločali o naložbah in dejavnostih, zaradi katerih je prišlo do izgub. VIJslKO BLATNIK _____________________________________ jf iv:" fr on. Le kolikor dopuščajo možnosti Razprava o osnutku zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju bo trajala do konca aprila — Več novosti — Merilo naj bo dohodek Razpravo o osnutku zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju je treba voditi, usmeijati in iz nje sprejemati samo take pobude, v katerih bodo upoštevane tudi razmere, v katerih živimo. Zato javna razprava o zakonu, ki zadeva Slehernega izmed nas, ne sme postati nabiralnik za želje, je med drugim dejal podpredsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj v pogovoru z novinaiji pretekli teden v Ljubljani. Na pogovoru, ki ga je pripravila republiška konferenca SZDL, so predstavili temeljne novosti, ki jih prinaša osnutek novega zakona. Predvsem naj bi socialno varnost delavcev zagotovili v delovnem okolju, kjer je delavec postal invalid. Ne bi se smelo več dogajati, da bi taki delavci kot brente prešli na skupnost. To pa pomeni, da bo treba bolj kot doslej izkoriščati preostalo delovno sposobnost. Drugi pomemben sklop novega zakona je zavarovanje kmetov, kjer ne bo več veljalo načelo ena kmetija ena pokojnina. Vsak, ki je zaposlen na kmetiji, naj bi poslej dobival pokojnino, s tem pa sc v ta sistem kmet uvaja kot produktiven delavec, ne pa kot ogrožena socialna kategorija. Čeprav bo za naprej merilo dohodek, ki ga bo posamezna kmetija ustvarila - to bo moč meriti, kjer bodo kmetje povezani v družbeno organizirano proizvodnjo bodo Velika bo cena nestrokovnosti gradbincev Zakaj tovarna Inplet ne more začeti polno obratovati — Prizadet bo tudi izvoz Konfekcionarji, predvsem pa sevniška Lisca in Jutranjka ter metliški Komet, že težko čakajo na prve metre elastičnih pletenin iz nove pletilnicc Inplet v Dolnjem Brezovem v sevniški občini. Ti prvi metri so že stkani, vendar ne morejo naprej v predelavo, ker se je zataknilo v delu dveh velikanskih uvoženih pralnih strojev - zaradi slabo opravljenih gradbenih del. Direktor te tovarne, ki je še v poskusnem zagonu, Tdo Žbogar zaskrbljeno pojasnjuje, zakaj zastoj v tovarni, ki je veljala 551 milijonov dinarjev in ki bi morala vloženi denar čimprej vračati. Obiskovalcem rad razkaže linije pletilnih strojev, ki že pridno tkejo fihe elastične pletenine, kakršne potrebujejo v omenjenih tovarnah. Toda v torek, 2. marca, je bila okrog njih poplava. Očitno so tlaki položeni tako nestrokovno, da voda noče odtekati. Pralna stroja izbruhata v minuti 10 kubičnih metrov vode, ki je odtočna cev ne more sproti požirati. Razbiti tlak kaže, da so gradbinci G1P Beton, ki je tovarno gradil, že vgradili dodatno cev, vendar še ni odpravila celotne napake. Brž ko poženejo pralne stroje, namreč spet „plavajo”. * „GIP Beton zamuja že tri mesece. Kljub graji in opozorilom se njegov odnos do investitorja še ni spremenil. Da sploh ne govorimo o izpadu dohodka, ki bo še toliko hujši, ker sovlagatelji v to tovarno, Lisca, Jutranjka in Komet; verjetno ne bodo mogli izpolniti pogodb do tujih kupcev. Tudi sam Inplet se utegne znajti v nezavidljivem položaju, saj mu v juniju zapade prvi obrok posojil," navaja direktor Žbogar. A. Ž. za zdaj veljali razredi, ki si jih bodo kmetje lahko sami izbirali. , V osnutku novega zakona je še več drugih novosti, med njimi tudi o predčasni upokojitvi, izenačitvi zakonske in izvenzakonske zveze itd. Skratka, novosti je veliko, zato bo razprava o tem zakonu prav gotovo bogata in raznolika. Za popolnejšo informacijo naj povem, da zvezni zakon začne veljati 1. julija letos. Zato moramo v Sloveniji dobro organizirati javno razpravo, ki bo trajala do konca aprila. Določen je tudi že rokovnik, ko bodo potekali seminarji in javne razprave o novem zakonu. Več bomo o "novostih, ki jih V POSAVJU PRESKRBA Z MESOM ŠEPA Preskrba z mesom je v Posavju še slabša kot lani navkljub zadnjim povišanjem cen mesa. Občinski izvršni sveti bodo predlagali ukrepe za izboljšanje oskrbe. V Krškem so kmetovalci že sedli za skupno mizo in ugotovili, da je bila lani, ko so dali staro milijardo za kompenzacije, oskrba še 60-odstotna, zdaj pa je komaj 25- do 30-odstotna glede na lansko! Manjka milijarda starih dinarjev, da bi se položaj bistveno izboljšal. Od kod jo dobiti, pa je še neznanka ... SEVNICA: VSE VEČJI POMEN KMETIJSTVA Marsikdo si ne zna predstavljati uspešnega kmetijstva v hriboviti sevniški občini. A prav ta občina priredi dvakrat več mesa govedi, kot ga pojedo njeni prebivalci, mleka oddajo kmetje celo trikrat več kot znaša poraba. Nadvse pohvalen rezultat so dosegli lani pri akciji setve pšenice. S 180 oddanimi tonami so zastavljeni načrt presegli 100-odstotno. Letošnja obveznost zato znaša 150 ton. Doslej je podpisanih pogodb za 130 ton. prinaša zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, objavili v eni naslednjih številk. J.S. Od doslednosti (Nadaljevanje s 1. strani) planirale za skupno porabo več, kot določa rcsolucijski okvir. To porabo bo nujno spraviti v dogovorjene okvire, pri čemer pa bi morali delegati gospodarstva na zasedanjih zborov združenega dela v posameznih občinah glasneje zahtevati doslednost. Hkrati s tem naj bi se gospodarstvo zavzemalo za zmanjševanje administrativnih stroškov v vseh družbenih dejavnostih. V letošnjem letu pričakuje dolenjsko gospodarstvo še težje čase, kot so bili lani, posebno težko pa bo za 76 delovnih organizacij ki so že doslej poslovale na meji rentabilnosti, pa še huje bo za ugotovljenih 16 delovnih organizacij * območja vseh štirih dolenjskih občin, kjer so kar trije kazalniki uspešnosti poslovanja pokazali negativne rezultate. Za bodoče delovanje so v razpravi priporočali še tesnejše sodelovanje med zbornico in njenimi organi, njeno strokovno službo, ki je, mimogrede povedano, najmanj številna po obsegu dela v Sloveniji, pa do občin in seveda gospodarstva. Posebej pa so naglasili, da je treba delegate dolenjskega gospodarstva bolje strokovno usposobiti za razprave v republiškem zboru združenega dela in da je treba vnovič resno podrezati v zamisel o ustanovitvi deviznodokumentarne kontrole SDK v Novem mestu. Skupščina je na tej seji izvolila še nove organe ter delegate v skupščino Gospodarske zbornice Slovenije in njene organe. Podprla je tudi kandidaturo Mira Štimca, ponovno izvoljenega predsednika medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko, v izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije. Izvoljen je ibl tudi 19-članski izvršilni odbor Dolenjske zbornice in člani treh komisij, kot novost pa so izvolili 12-član-ski svet kot posvetovalni organ, sestavlja pa ga 12 direktorjev oz. predsednikov kolegijskih poslovodnih organov največjih dolenjskih delovnih organizacij. R. BACER Pomagali bodo tudi kmetom 360 brigadirjev na mladinski delovni akciji Bela krajina 83 — Vprašanje naselja dokončno rešeno Programi interesnih dejavnosti in dela brigaditjev na mladinski delovni akciji Bela krajina 83 so dokončno izoblikovani, prav tako pa so pristojni našli tudi trajno rešitev brigadirskega naselja, ki bo v nekdanji kasarni v Lokvah pri Črnomlju. To je še toliko bolj pomembno zato, ker je prav vprašanje, kam nastaniti brigadirje, od prve belokranjske mladinske akcije vsako leto znova porajalo mnogo težav. Venaar bo potrebno naselje najprej urediti ter delno adaptirati stavbo,kar bo po predračunu GOK veljalo 2,75 milijona dinarjev. Denar bosta prispevali obe belokranjski občini, republiška konferenca ZSMS, obeta pa se tudi pomoč Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, ki namenja del sredstev za ureditev brigadirskih naselij. Da bodo dela končana do junija, ko bodo prišle v Lokve brigade prve izmene, bodo morali s svojim delom priskočiti na pomoč tudi brigadirji stajne črnomaljske in metliške brigade. Brigadirji iz Titovega Velenja, Murske Sobote in Postojne bodo sanirali 1200 metrov vodovodnega omrežja Jamnik v metliški občini. Delo, ki ga bodo po načrtih opravili v 12 tisoč urah, bo vredno 4 milijone dinarjev. V drugi in tretji izmeni pa bodo brigadirji pomagali pri razvoju v črnomaljski občini: pri dograditvi vodovoda Vinica -Peru-dina-Hrast, čiščenju 40 hektarjev pašnikov ter pri zajetju Krupe,ki bo skupna investicija obeh belokranjskih občin. Predvidevajo tudi dodatni program, in sicer izkop jarkov za vodovod v Adlcšičih. Tudi letos bo sodelovala brigada Rdečega križa, kot novost pa specializirana brigada 10 študentov veterine, ki bodo pomagali in svetovali kmetom. Stroški mladinske delovne akcije Bela krajina 83, na kateri bo v 10 brigadah delalo okrog 360 brigadirjev, bodo znašali 2,55 milijona dinarjev, vrednost opravljenih del pa bo okrog 12 milijonov dinarjev. B. M. Tiskovna konferenca v ZIS NAVtAKt obvestilo OBRTNO ZDRUŽENJE NOVO MESTO OBVEŠČA VSE OBRTNIKE OBČINE NOVO MESTO, DA JE SVOJO PISARNO PRESELILO NA DALMATINOVO 1 (BIVŠI PROSTORI OBRTNE ZADRUGE HRAST - POLEG HOTELA METROPOL) Z 8. MARCEM 1983. 133/10-83 RIKO RIBNICA, TOZD RIKOSTROJ, RIBNICA, Lcpovče 23, objavlja JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: — varilni aparat C02 MV 5 - 300 — stružnica univerzal VS 51/2000 — stiskalnica hidravlična 60 ton — varilni aparat Lužar — 2 kom vrtalni stroj EVS — 4 kom računski stroji — pisalni stroj portal Facit — peč za centralno ogrevanje TAM (80.000 kal) z gorilnikom in črpalkami, več litoželeznih radiatorjev in drugega vodovodnega materiala. Licitacija bo v soboto, dne 12. marca 1983 od 12. do 14. ure v RikoTOZD Rikostroj v Ribnici. Prednost nakupa imajo pravne osebe. Osnovna sredstva, ki bodo odprodana na licitaciji, so na ogled 12. marca od 11. ure dalje. Kupljena osn. sredstva je treba plačati v 15 dneh. 139/10-83 ISKRA - IEZE LJUBLJANA TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA NA KRKI Komisija za delovna razmerja prosta dela in naloge: OBJAVLJA 1.) VODENJE MEHANIČNE DELAVNICE - 1 delavec Pogoji: — strojni tehnik ali strojni delovodja — 5 let delovnih .izkušenj na opravljanju del struženja in rezkanja — poskusno delo 3 mesece — delo se združuje za nedoločen čas in nalog 2.) SERVISIRANJE IZDELKOV - 1 delavec Pogoji: — elektrotehnik šibki tok ali RTV mehanik — 3 leta delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — poskusno delo 3 mesece — delo se združuje za nedoločen čas' Kandidati-naj vloge naslovijo v 15 dneh od dneva objave na zgoraj navedeni naslov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva poteka objave. 138/10-83 ZIMA V RADENCIH 7 - DNEVNI PAKET — 7 polnih penzionov — 1 x pregled pri zdraviliškem zdravniku — 2 x COj> kepeli — 1 x rauna — pitje mineralne vode — brezplačen vstop v kavarno Park — možnost kompenzacije obroka v Mo/avskih toplicah — vsakodnevno kopanje v zaprtem bazenu » Za otroke do 7 let prenočišče zastonj. Za otroke od 7 do 12 let 70 % cena penziona. Mož-ost podaljšanega bivanja po dnevni ceni paketa. CENA: 4.235,00 din Dodatek za enoposteljno sobo: 345,00 din Velja do 30. 4. 1983 Rezervacije in informacije: Hotel Radin, Radenci tel. (069) 73-331 ali 73-006 HRIBČEK BOM KUPIL«. OKRASKI NAMESTO PIŠČANCEV - Ker v zadružnem kiosku na novomeški tržnici trenutno nimajo kaj prodajati, sicer pa tu nudijo kuretino, je v ponedeljek prostor zasedel prodajalec spominkov. Marsikdo je kič jezno pogledal, češ: „Mar naj to skuham? “ (Foto: R. Bačer) POLEG KMETOVANJA TUDI IGRA - Metliška Kmetijska zadruga je ob dnevu žena pripravila kmeticam iz občine prisrčen sprejem. V bogatem kulturnem programu so požele največji aplavz kmečke žene z Radoviče (na fotografiji), ki so se predstavile s skečem. (Foto: M. Bezek). ŠOLA V NARAVI — Kooperanti Agrarie so se S. marca sešli v Globokem, kjer sta jih strokovnjaka Zavoda za kmetijstvo v Mariboru dipl. inženirja agronomije Avgust Matis (na sliki spodaj levo) in Franc Lomberger seznanila s sodobnim obrezovanjem in zaščito nasadov sadnega drevja. (Foto: Jožica Teppey) OD SADIK DO TRAGTVE JE ŠE DALEČ - V teh dneh so pričeli v TOZD Hmeljnik v Novem mestu že prodajati enoletne trtne sadike. Na zalogi imajo veliko sort, največ seveda iz sortnega seznama za pridelavo cvička. Morda bo tudi zaradi teh trt. na Dolenjskem kakšna ,,šmarnica" manj. (Foto: J. Pavlin) KAKO OBRZDATI GENE? Člani sevniškega občinskega izvršnega sveta so se na seji 4. marca- med drugim seznanili s težavami sevniške klavnice. Kot je znano, ta v siceršnji mesni krizi še kar zadovoljivo pre-skrbljuje trg z mesom. Zadnje povišanje cen mesa pa je držalo komaj slabih 14 dni. Že na sejmu na Bučki so prekupčevalci I iz drugih republik hudo prepla-| čcvali živino. Pri cenah odkupa j živine velja nered tudi še naprej, | čez vse meje so šli v Srbiji. Kaj j storiti, se niso mogli zediniti na I tej seji. Zrasla med največje v Lani je preko Obrtne zadruge Metlika delalo okoli 1.000 obrtnikov, ki so naredili za 360 milijonov dinarjev prometa — Za delom morajo vedno dlje od doma ■ ■ Od jeseni 1979, ko je 23 članov ustanovilo Obrtno zadrugo Metlika, je le-fa do sedaj prerasla v eno največjih avtoprevozniških zadrug v Sloveniji, ki združuje avtoprevoznike iz Bele krajine in širše Dolenjske. Tako je v lanskem letu preko zadruge delalo že okoli 1.000 obrtnikov. Takih, k( izpolnjujejo pogoje za člane zadruge, še pravi, da dalj časa sodelujejo z zadrugo, da več kot pol prometa ustvarijo preko zadruge,, kjer imajo tudi-vezana Sredstva, s katerimi jamčijo za poslovanje zadruge, takih pa je okoli 400. Sejmišča NOVO MESTO: Čeprav prvi v mesecu, ponedeljkov sejem ni bil tako živahen, kot jc ponavadi. Naprodaj je bilo 189 prašičev in 25 glav govedi. Prašičev je bilo prodanih 142, in sicer od 8 do 10 tednov st a rili po 5.000 do 5.500 din, od 10 do 12 tednov stari pa po 5.500 do 6.000 din. Lastnika je menjalo tudi 14 govedi; voli so veljali od 110 do 130, krave od 80 do 90 din kilogram žive teže. BREŽICE: Na sobotni sejem so rejci pripeljali 550 do tri mesece starih pujskov in 10 starejših. Prodali so jih 455; pujskom sc jc vrtela cena okoli 200 din, starejšim prašičem okoli 140 din za kilogram žive teže. „Naša zadruga je v lanskem letu poslovala zelo uspešno, saj je imela za 360 milijonov dinarjev prometa," je povedal direktor zadruge inž. Otmar Sturm. „Glavna dejavnost zadruge je avtoprevozništvo, združujemo pa avtoprevoznike Bele krajine, Dolenjske, Trebnjega in Kočevja, Poslovni enoti imamo v Novem mestu in Ljubljani, v kratkem pa jo bomo odprli še v Posavju." V zadrugi je zaposlenih 22 ljudi, od tega 10 v komerciali. Po podatkih iz nedavne skupščine zadruga za svoje usluge in poslovanje zaračuna 5-odstotno provizijo. Od leta 1980 je metliška zadruga tudi član slovenske poslovne skupnosti za avtoprevozništvo in prav sedaj se dogovarjajo, da bi se zadruga lahko sama ukvarjala z izvozom in tudi razpolagala z devizami. Seveda tudi metliška zadruga občuti sedanje zaostrene gospodar- Kmetijski -ske razmere in mora delo iskati vse dalj od doma. „Tako delanio v Sloveniji, Hrvaški, ob obali do Splita ter v severnem,delu Bosne. Prav na skupščini nam jč poslovni partner ponudil ugodno delo na Kosovu, kjer je za dalj časa dela za 50 tovornjakov, vendar je težkodobiti ljudi, ki bi šli tako daleč od doma. Jasno nam je, da se bomo morali, če se bodo razmere še poslabševale, lotiti tudi s kiprskim prevozom v povezavi z gradbeniki, za kar pa bi v zadrugi potrebovali nov strokovni kader," pravi Šturm. A. B. r ^ ZDAJ DOGNOJITI PŠENICI Zdaj je pravi čas za prvo dognojevanje pšeničnih posevkov, saj je od tega agrotehničnega ukrepa odvisno razraščanje, zasnova klasa in nadaljnja rast, s tem pa količina pridelka. Posevki, ki so bili jeseni gnojeni s 500 kg NPK na hektar, naj bodo zdaj dogndjeni z 200 kg KAN ali s 300 do 350 kg NPK 17:8:9 ali 400 kg NPK 13 : 10 : 12. Tiste pa, ki so bili jeseni malo ali nič pognojeni z mineralnimi gnojili, je treba spomladi dogno-jiti s 400 kg NPK 13 : 10 : 12ali 400 do 500 kg NPK 11 : 11 : 16. Kmetijska pospeševalna l služba. Z letalom nad bolezen s Kmet se rešuje Traktorsko kolojc v mokrem vremenu lahko pravi uničevalec talne strukture in s tem rodovitnosti zemlje, da o gaženju posevka sploh ne govorimo. Kako potem opraviti nujna agrotehnična delit, dognojevanje, škropljenje, zapraševanje na velikih kmetijskih površinah, kjer je ročno delo že zdavnaj odpisano? Z letalom ali helikopterjem. To je že dolgo znan odgovor, čeprav v Sloveniji šele sedaj slišimo za prve poskuse uporabe letal v kmetijske namene. V lonetijskih kombinatih severovzhodne Slovenije so lani dognojevali z letali piper-ponny, ki so last Transadriae iz Zagreba, 1800 ha pšenice ter škropili 2.500 ha sladkorne pese proti najnevarnejši pesni bolezni — pesni pegavosti. Pesa je še posebej občutljiva na poslabšano strukturo zemlje, ki jo povzročajo traktorska kolesa. Na stlačeni zemlji se gomolji radi razkrečijo, poslabša pa se tudi odstotek sladkorja, zato so z letali najprej poskusili pri pesi. Rezultati so bili presenetljivo dobri, stroški škropljenja pa manjši kot s traktorji, če so bile le parcele posejane pese dovolj velike. Letalo, prirejeno za uporabo v kmetijstvu, ima osemkrat večjo storilnost kot traktor, uporabno pa je seveda le na velikih kompleksih in v ravninskih predelih. Računa sc, da morajo biti njive vsaj 20 ha velike, da je uporaba gospodarna. V tej zahtevi tiči tudi odgovor, zakaj se pri nas uporaba letal v kmetijske namene ni (in tudi v večjem. obsegu najbrž ne bo) razširila, čeprav strokovnjaki ocenjujejo, da bi z letali lahko oskrbovali tretjino ali celo do polovice slovenskih kmetijskih zemljišč. , mzvitem svetu, zlasti v ZDA, je uporaba letal v kmetijstvu I t *l T' vsa*tt^anja stvar. Naprodaj so različni tipi kmetijskih letal, ki morajo imeti dobre manevrske sposobnosti, počasen let veliko nosilnost. Kratke in mehke vzletne steze jim morajo zadoščati, upravljanje mora biti poenostavljeno itd. Tudi pri nas v Vojvodini se kmetijsko letalstvo vse bolj uveljavlja, slabše pa kaže z uporabo helikopteijev, ki so na videž za kmetijstvo še uporabnejši, vendar so pri njih druge ovire. Inž. M. L. Manjše obresti za kmetijske naložbe iz denarja hranil-no-kreditnih služb Kmetije resda ne gredo na boben, znaki gospodarske krize pa so dovolj očitni, da se spet globlje zavemo pomena zadružnega hranilništva, ki je v sto letih svojega obstoja tolikokrat reševalo kmeta. Hranilno-kre-ditne službe, ki jih je ta čas v Sloveniji 62, se denarno krepijo (žal prirast sproti poje inflacija); samb v lanskem letu so se hranilne vloge kmetov zvečale za 33 odst. in presegle skupno vsoto 4,1 milijarde dinarjev, kar je pomemben kapital, Kakšna bo cena tega denarja, se je vprašal marsikdo, Odkar so jugoslovanske banke tako zvečale obresti na hranilne vloge, hkrati pa tako drastično podražile posoj-ila. Na nedavni skupščini hranilno-kreditnih služb so celo menili, da so postale bančne obresti oderuške in da zadružno hranilništvo ne bo šlo po tej poti, tako, kot ni -šlo v času kapitalističnega in nemškega gospodarskega pritiska. L * * ■ Skupščina HKS je zato priporočila, naj bi. hranilno-kreditne službe dajale na hranilne vloge prav tolikšne obresti kot banke, ne bi pa zahtevale tolikšnih obresti od poso-‘ jil, ki jih bodo dajale, se pravi, da se bodo zadovoljile z manjšim posredniškim zaslužkom, kar je tako in tako ena temeljnih teženj zadružništva. Razen tega naj bi za različne kmetijske investicije veljale različne obrestne mere, odvisno od nalog, ki jih v kmetijstvu še posebej želimo pospeševati. Tako je za melioracije in komasacije predvidena 6-odstotna obrestna mera, za naložbe v prašičerejo, govedorejo, ovčerejo in kunče-rejo 8-odstotna, za sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, zelenjadar-stvo, strojne skupnosti, skladišča in kmečki turizem 12-odstotna, za perutninarstvo pa 16-odstotna. Za naložbe, ki niso prednostne, skupščina HKS predlaga 15-odstotne obresti, za potrošniška posojila kmetom pa 18-odstotne. Ob inflaciji, kakršno poznamo, vsekakor ugod- no! M. L.' V SOBOTO SEJEM NA VESELI GORI V soboto, 12. marca, bo na Vese h gori pri Šentrupertu spet tradicionalni spomladanski sejem. V turističnem društvu in vodstvu krajevne skupnosti upajo, da bo udeležba na Gregorjevem sejmu boljša, kot je bila prej. Zato vabijo vse prodajalce živine, kramarskega blaga in druge ter seveda kupce, da se v soboto oglasijo na Veseli gori. PO CEM JE ODPADNI KROMPIR? Pred časom je bilo slišati nekaj pripomb, češ da kmetje plačujejo odpadni -krompir Kolinske po 15 din, sami pa ga prodajajo po 9 din., Kot so nam povedali v Kolinski, taka cena ni nič neobičajnega, saj je v odpadnem krompirju toliko suhe snovi, kot jc jc v sedmih kilogramih svežega krompirja. Torej s to prodajno ceno odpadnega krompirja, katerega hranilna vrednost nič ne zaostaja za svežim, ne pokrivajo niti nabavnih stroškov, kaj šele da bi 1 pokrili stroške predelave. : Ureja Tit Doberšek Ocena kakovosti lanskega dolenjskega vina V soboto, 26. februarja, je bilo v gostišču Loka v Novem mestu zaključeno dvodnevno ocenjevanje (degustiranje) dolenjskih vin letnik 1982. Vinogradniki pričakujejo v oceni njihovega-vinskega pridelka poročilo, vendar jim na tem mestu v podrobnostih ne moremo poročati. Zadovoljiti se bodo morali s splošno oceno, podrobnosti o oceni lastnega pridelka pa poiskati v „Biltenu”, ki bo na voljo v dnevih prireditve „Teden dolenjskega cvička” v času od 17. do 20. marca 1983 v Športni dvorani v Novem mestu. ' Ocenjevanje vina po ožjih vi no«raških okoliših V času od 1. do 20. februarja je bilo opravljeno ocenjevanje dolenjskih vin po posameznih vinograških okoliših Društva vinogradnikov Dolenjske, in to v Cerkljah, Podbočju, Šentjerneju, Trebnjem, Tržišču (Malkovec), Sevnici, Novem mestu, Škocjanu in Šentrupertu (na Veseli gori). Ocenjevalci vina so bili na teh mestih domačini vinogradniki, ki so dobri poznavalci domačih vin. Na navedenih 9 mestih je sodelovalo 62 članov ocenjevalnih komisij, ki so ocenili 670 vzorcev dolenjskih vin, od tega 463 vzorcev dolenjskega cvička, 32 vzorcev dolenjskih črnin in 175 vzorcev dolenjskih belih vin. S pritegnitvijo domačih vinogradnikov v ocenjevalne komisije je storjen korak k napredku te gospodarske veje. Tako domačini spoznavajo napake vina ter lahko s svojim vplivom v razgovorih z ostalimi vinogradniki opozarjajo na napake. S tem raste zanimanje za strokovno delo ne samo pri pridelovanju grozdja, ampak tudi pri predelavi in negi vina.ž Na vseh 9 mestih ocene vina je pred oceno tajnik društva vinogradnikov ocenjevalce seznanil z določili pravilnika o kakovosti vina (Uradni list SERJ št. 17/81), in to z določili, ki veljajo za oceno vjna. Ta poduk je pripomogel, da so letos vsi ocenjevalci vino zelo enotno vrednotili, razlika v oecni med posameznimi ocenjevalci ni skoraj nikjer presegala 1,5 točke. Večina dolenjskih cvičkov je bila ocenjena od 14 do 16 točk (od možnih 20 točk) dolenjska črnina, zlasti pa dolenjsko belo vino, pa je bilo ocenjeno nekoliko višje, do 17 točk. Vsa preizkušena vina so bila dokaj enakih -lastnosti, velikih razlik med vzroci preizkušenega vina ni bilo. Glavna preizkušnja dolenjskih vin je bila 25. in ’26. februarja v Novem mestu. Upravni odbor društva vinogradnikov je določil, da lahko. dajo svoje vzorce na glavno preizkušnjo le člani društva, ki so imeli ta vzorec vina že na preizkušnji v ožjem vinogra-škern okolišu, kjer je moral vzorec biti ocenjen s 15 ali več točkami, in da ima lastnik vzorca vsaj 500 litrov vzorčenega vina v kleti. Kljub razmeroma strogim pogojem so člani društva na glavno preizkušnjo poslali vsega 260 vzorcev, od katerih je komisija pozitivno ocenila 234 vzorcev, od tega 151 vzorcev dolenjskih cvičkov, 21 vzorcev dolenjskih črnin in 62 vzorcev dolenjskih belih vin. Ocena dolenjskih cvičkov je bila od 14,0 do 15,4 točke, ocena dolenjskih črnin od 14,8 do 16 točk, ocena dolenjskega belega vina pa od 14,2 do 16,1 točke. Na glavni oceni dolenjskih vin so poleg ocenjevalcev iz vrst vinogradnikov ožjih vinograških okolišev sodelovali tudi priznani srokovnjaki Biotehnične fakultete, Kmetijskega inštituta, Kmetijskega zavoda Maribor, Agrokombinata Krško in pristojne Inšpekcije. Sam sestav glavne ocenjevalne komisije je tako bil na dostojni strokovni ravni in je zato ocena te komisije s strokovne strani neoporečna ter lahko presodi, če je vino primerno za promet ali ne. Glede izenačenosti vzorcev vina na glavni preizkušnji vzorcev lahko rečem, da je bila podobna kot na ocenah po ožjih vinograških okoliših. Odstopanja v ocenah med posameznimi ocenjevalci tudi na glavni preizkušnji niso presegla 1,5 točke. Zato je nesmiselno omaloževanje pokuševalcev iz vrst ..navadnih” vinogradnikov, kar je včasih očitek nekaterih stalnih pokuševalcev vin (degustatorjev). Vsi lastniki vzorcev ocenjenih na glavni preizkušnji vin v Novem mestu, katfcrih vino je prejelo 14,9 in več točk, prejmejo diplome, vzorci z oceno od 14,5 do 14,9 prejmejo priznanje, vzorci od 14,0 do 14,5 točke pa pohvale. Skupaj bo podeljeno 145 diplom, 64 priznanj in 25 pohval. Vinogradniki bodo navedena odličja prejeli na prireditvi. Teden dolenjskega cvička v nedeljo, 20. marca, ob 10. uriv Športni dvorani. Podelitev bo združena s strokovnim predavanjem iz varstva vinogradov, ki ga bo imel strokovnjak tovarne zaščitnih sredstev Pinus Rače. TIT DOBERŠEK A PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA, ZGRAJENA IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V OBČINI KRŠKO Upoštevajoč vloge in kriterije za dodelitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, je na predlog odbora za solidarnost v stanovanjske/h gospodarstvu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško na seji dne 2. 3. 1983 sprejel sklep o objavi prioritetne liste prosilcev za stanovanja, zgrajena iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini Krško Zap. št. Priimek in ime Št. čl. Ustanova Naslov Št. točk Stanovanje Objekt 1. Podbršček Alojz 3 Togrel Trška g. 675 2/19 Brestanica 2. Povše Zinka 3 Lisca Stari grad 660 2/22 Brestanica 3. Luskovec Milan 3 NEK Vihre 660 4. Kozole Sonja 2 Žito C. 4. julija 655 G/1 Brestanica 5. Zalokar Štefka 3 Žito Dalmatinova 645 1/2 Brestanica 6. Pirc Marija 3 Lisca Pijavško 645 1/16 Brestanica 7. Šoln Zdenka 4 Lisca Brestanica 630 3/14 Brestanica 8. Omerzu Mirko 3 NEK Brestanica 585 1/17 Brestanica 9. Štus Branko 3 Celuloza Strmo rebro 580 10. Cvelbar Marija 4 Agrokombinat Dalmatinova 580 3/9 C. 4. julija 57 11. Petrovič Jožica 3 Iskra Dol 20 575 3/7 Podbočje 12. Ajster Milan 3 Agrokombinat Rostohar, ul. 575 13. Jelen Pavel 4 Celuloza Sotelsko 570 14. Grilc Jožica 3 TES Brestanica 555 15. Pirc Zdenko 3 Celuloza Kolodvorska 555 16. Petrič Miran 3 Kopitarna Privatnik Rozmanova 555 17. Gabrič Zlatko 3 Celuloza Senovo 555 18. Umek Anton 2 Kovinarska Senovo 555 G/20 Brestanica 19. Plut Anton 4 Celuloza Studenec 555 20. Navoj Ivan 3 Kostak Srem iška 550 21. Bajc Stane 4 Celuloza Velika vas 550 22. Žibert Ana 3 Agrokombinat Brestanica 530 23. Dvoršek Jožefa 2 TES Senovo 520 G/21 Brestanica 24. Zagorc Jože 3 Papirkonfek. Gubčeva 500 25. Kunej Angelca 2 Privatnik Vel. kamen 500 G/23 Brestanica 26. Brodnik Olga 3 Agrokombinat Dalmatinova 500 27. Štojs Jože 5 Agrokombinat Srem iška 490- 28. Zorc Erno 3 NEK Rostohar, ul. 485 29. Medvešek Bojan 3 Privatnik N. Tesle 485 30. Bogovič Stanislav 2 Žito Brestanica 480 G/24 Brestanica 31. Vilic Stjepan 4 Celuloza Val. nabrež. 470 32. Aleksič Ljubiša 2 Agrokombinat Libna 12 465 33. Umek Anica 2 Lisca Senovo 460 34. Tičar Miro 2 Kovinarska Pod goro 450 35. Topolovšek Anica 4 Kostak Brestanica 435 36. Renier Edita 2 OŠ Leskovec Tovarniška 430 37. Macur Stanislav 5 TES Senovo 410 38. Bevc Zorica 3 TES Sevnica 405 39. Zobarič Mojca 2 OŠ Leskovec Leskovec 400 40. Rešek Janez 4 Kostak Brežice 390 41. Urbanč Marjan 3 Celuloza Leskovec 385 42. Hotko Zoran 3 Agrokombinat Ple.terje 380 * 43. Brinovar Roman 3 Privatnik Senovo 350 44. Mohar Albina 3 Lisca Gubčeva 245 Stanovanja se bodo dodeljevala po prioritetni iisti v skladu s površinskimi normativi, določenimi v 19. in' 20. členu pravilnika za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti. Pritožbe je potrebno dostaviti Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško najkasneje v petnajstih dneh po objavi v Dolenjskem listu. , Zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško 126/10-83 Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ razpisuje prosta dela in naloge v prodajalni Novo mesto PRODAJANJE BLAGA za določen čas. Pogoji: Dokončana trgovska šola in eno leto delovnih izkušenj. Prošnje pošljite v prodajalno Planika, Glavni trg 32, Novo mesto. 140/10-83 Razpisna komisija DO FOTOTEHNIKA Novo mesto Glavni trg 15 objavlja razpis za imenovanje INDIVIDUALNEGA POS LOVODNEGA ORGANA za 4 leta. Pogoji: VKV delavec fotografske stroke in 5 let prakse oz. KV delavec fotografske stroke in 10 let prakse. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa. 141/10-83 m KRKA, tovarna zdravil _________ Novo mesto KRKA prodaja NA JAVNI DRAŽBI RABLJENO HOTELSKOOPREMO (ležišča, omare, mize). Javna dražba bo v petek, 11. marca 1983 ob 10. uri v Zdravilišču Šmarješke Toplice. FURLANOVA REPUBLIŠKA IN DRŽAVNA PRVAKINJA Na Okroglem pri Kranju je bilo v soboto republiško in državno prvenstvo slepili in slabovidnih v smučanju. Največji uspeh je dosegla Nežka Furlan, kije osvojila naslov republiške in državne prvakinje, pri moških pa je bil v skupini A Skrabcc prvi v republiki in tretji v državi. Še pogled v skupino B, kjer je Klančar osvojil dvakrat 4. mesto, I urlan je bil 8. v republiški in 9. v državni konkurenci, medtem ko je v skupini C zasedel Avsenik 2. mesto v republiki, Krapež pa 4. PUTNIK, n.sol.o. Jugoslovanska turistična delovna organizacija Zbor delavcev TOZD PUTNIK TREBNJE, n.sol.o. Trebnje, Pod gradom 10 razpisuje dela oziroma naloge direktorja tozd za štiri leta Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. končana gostinska šola in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, oziroma vodstvenih delih na področju gostinstva, 2. pasivno znanje nemškega jezika, 3. moralno-politična uspešnost. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisnih del naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD Putnik Trebnje, Pod gradom 10 — za razpisno komisijo Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa zbora delavcev. 128/10-83 tovarna celuloze in papirja djuro šolaj Dplflvcki cupt TOZD TOVARNA EMBALAŽE SENOVO, Brestanica razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom določenih še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna Izobrazba ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del v panogi ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 6 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del v panogi — organizacijske sposobnosti, dokazane z dosedanjim delom — moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" v 15 dneh na naslov: Tovarna embalaže Senovo 68280 Brestanica Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. 130/10-83 V lu&a/ DOSLEJ NAJSTAREJŠA KNJIGA JE IZ LETA 1817 Člani litcrarno-novinarskcga krožka sodelujemo v akciji „Najstarcjša knjiga v našem kraju". Doslej smo zbrali že več ko sto starih knjig, najstarejša do sedaj odkrita je iz leta 1817. V šolski knjižnici bomo uredili zbirko starih tiskov. Iz zbranega gradiva se bomo lahko učili o jeziku, vezavi, tisku in opremi starih knjig. VESNA ERJAVEC OŠ Žužemberk ODHOD KURIRČKOVE POŠTE 1. marca je iz Krškega krenila na pot po Dolenjski kurirčkova pošta. Za to svečanost smo v Delavskem domu F. Kardelja pripravili partizanski miting, na katerem smo s petjem, recitacijami, harmoniko in godbo uprizorili pravo partizansko vzdušje. Proslave so se udeležili številni gostje, med njimi tudi tovariš Nunčič, ki je obudil spomine na čas borb za svobodo in nato izročil pionirjem - kurirjem kurirčkovo torbico s pošto. Po odhodu pošte smo k spomeniku prvih krških žrtev odnesli venec. MAJA SUNČIČ OŠ J. Dalmatin Krško O NAŠEM RAZREDU V razredu je 20 učencev. Uči me tovarišica Anka Travnik. Najraje imam Andrejo Žnidaršič, ker mi rada pomaga. Učenci si med seboj veliko pomagamo. Najlepše je takrat, ko nam tovarišica pripoveduje pravljice. INGRID RAHNE 1. razred OŠ Veliki Gaber V KOPRIVNICI DELUJE STUDIO KEKEC Pred letom dni smo na naši šoli ustanovili radijski studio z imenom Kekec. Vodi ga osem članov uredniškega odbora, ki skrbi za pripravo oddaj. Te potekajo trikrat na teden, priložnostna obvestila pa so tudi pogostejša. Oddaje govorijo o spominskih dnevih, odgovarjaj9 na zanimiva vprašanja. Radijsko novinarstvo nam je bolj všeč kot delo za šolsko glasilo. Želimo si, da bi lahko obiskali pravo radijsko postajo in se seznanili z delom njenega uredništva. ROMANA KOREN in MILENA SIKOŠEK OŠ Koprivica NISO POZABILI NA DAN ŽENA Noben praznik ne grb mimo naših prizadevnih kulturnikov, tako tudi na dan žena niso pozabili. Zai učenke in delavke so pripravili prijeten kulturni večer. Uvodoma je nastopilo petdeset pevk našega dekliškega pevskega zbora, ki vadijo pod vodstvom Marjance Dobovškove. Zapele so šest pesmi. Nato so mladi kulturni ustvarjalci ob spremljavi kitare in klavirja predstavili življenje in boj žena med vojno in njihov prispevek k izgradnji naše družbe. Prijetnemu vzdušju je botrovala tudi domiselna scena. Kulturniki, ki jih vodi Ivanka Mestnikova, so razveselili tudi žene Doma starejših občanov in Mercatorjeve delavke. JANJA MOČAN Dom Majde Šilc Novo mesto DELO LOGOPEDINJE 7AHTFVA POTRPEŽLJIVOST Na našo šolo že več let prihaja logopedinja tov. Rifljeva iz Novega mesta. Otroke, ki ne izgovarjajo dobro posameznih črk, uči govoriti. Nekateri sc potrudijo, po njenih navodilih vadijo doma in kmalu odpravijo pomanjkljivost. Drugi pa so površni, že tretje leto hodijo k logopedinji, pa še zdaj ne govorijo, kakor bi morali. MARJANA CUCELJ OŠ Šentrupert f J moj otrok je drugačen Otrok s telesno motnjo Na splošno vse motnje ali prizadetosti pri otrocih delimo na duševne in telesne. Za telesne običajno uporabljamo izraz telesna invalidnost. Včasih so k telesni invalidnosti prištevali tudi okvare sluha, govora in vida. danes pa jih klasificiramo ločeno. Tako po današnji razdelitvi med telesno invalidnost prištevamo tri glavne skupine: 1. telesna invalidnost kot posledica okvare lokomotornega aparata, to je kosti, sklepov in mišic; ?. telesna invalidnost kot posledica okvare centralnega m perifernega živčnega sistema; 3. telesna invalidnost, ki jo povzročajo kronične ali dolgotrajne bolezni ostalih organov, kar vpliva na normalen način življenja. Med invalidnosti prve skupine, to je med bolezni m okvare lokomotornega aparata, prištevamo zlasti: prirojene deformacije: najpogostejše so izpah kolkov, prirojeno krivo stopalo, prirojen kriv vrat; splošne motnje v razvoju skeleta, npr.: nizka rast, previsoka rast, rahitis, itd.; vnetja: akutna in kronična vnetja kosti in sklepov, TBC sklepov; - progresivna mišična distrofija: to je napredujoča bolezen mišic, ki povzroča težko invalidnost; poškodbe, ki lahko povzročijo trajno okvaro kosti, sklepov ali mišic. V drugo skupino telesne invalidnosti to so posledice okvar centralnega in perifernega živčnega sistema - prištevamo: cerebralno paralizo, imenujemo jo tudi možganska motorična prizadetost - epilepsijo (božjastni napadi) poškodovan ali prekinjen posamezen živec kjerkoli na telesu, kar lahko pusti posledice na mišicah, kosteh in sklepih. V tretjo skupino telesne invalidnosti spadajo tiste kronične ali dolgotrajne bolezni, ki vplivajo na normalen način življenja in ga ovirajo. V to skupino v glavnem spadajo: različne srčne bolezni bolezni dihalnih organov, npr. pljučna tuberkuloz;!, astma sladkorna bolezen (diabetes) težka, kronična obolenja ledvic itd. Vse otroke, pri katerih ugotavljamo telesno prizadetost katerekoli vrste, moramo čimprej zajeti v zdravljenje, saj so nekatere nepravilnosti odpravljive, če jih zdravimo takoj po rojstvu (npr. prirojeno krivo stopalo), ali pa posledice okvare lahko precej omilimo (npr. pri cerebralni paralizi). Večina telesnih invalidnosti pri otrocih ima svoj nastanek že v času pred porodom, med porodom ali kmalu po porodu. Z razvojem prometa pa se veča tudi število nesreč, ki imajo lahko za posledico telesno invalidnost. Vsi otroci s telesno invalidnostjo naj bi bili predstavljeni komisijam za razvrščanje Ce gre pri telesno invalidnem otroku za hujšo telesno prizadetost, bo zaradi tega potiebno šolanje pod posebnimi pogoji. Sicer pa otroke z blažjimi okvarami in umsko normalno razvite vedno skušamo vključiti v redne šole. VLADIMIR BITENC, defektolog -................................. a pisma in odmevi Vinko Žabkar Slavko Felicijan Račani so sc prejšnji teden poslovili od 76-lctnega Vinka Žabkarja, kmetovalca in borca NOB iz Mikot 14 pri Raki. Žabkaijevi so bili med narodnoosvobodilnim bojem ena tistih slovenskih družin, ki je dala vse za partizane, za gibanje.Vinko je bil od sredine februarja obveščevalce na terenu Šentjernej in okolica. Aktivni udeleženec v enotah NOV je postal 1. maja 1943. Bilje v 10. in 9. brigadi, ko pa ga je 20. julija 1944 v Velikih Laščah ranil drobec granate v boju z belogardisti, je moral za tri tedne v partizansko bolnišnico Loški potok. Nato je bil dodeljen mizarski delavnici pri Glavnem štabu POS v Črnomlju. Tako je, podobno kot njegovi brrftje in sestra, v partizanih dočakal osvoboditev. Na občinskem odboru ZZB NOV v Krškem so Vinka poznali k6t razgledanega, neverjetno nači-tanega, a skromnega človeka. Tudi v svojem okolju je bil priljubljen, saj 'je,veljal za skromnega in poštenega kmetovalca in tovariša. Kolikor mu je zdravje dopuščalo, je bil aktiven v številnih organizacijah in društvih, predvsem pa v SZDL, pri borcih, gasilcih in naposled tudi pri društvu upokojencev. Vinko Žabkar je prejel dve državni odlikovanji, in sicer red za hrabrost in red zaslug za narod 3. reda. Jože Selšek Minuli teden so se v Ribnici za vedno poslovili od Jožeta Selška, aktivnega udeleženca NOV od leta 1941, enega prvih ribniških povojnih županov, nosilca večjih odlikovanj in znanega družbenopolitičnega delavca. Jože Selšek se je rodil 29. marca 1917 v Ribnici v družini lesnega manipulanta. Že zgodaj se je vključil v napredno delavsko gibanje, saj mu ni bil všeč položaj delavcev v stari Jugoslaviji. Po zlomu stare Jugoslavije je bilo njegovo delo še bolj zagnano. V letih 1941 in 1942 do aretacije (11. oktobra) je delal v vaškem odboru OP' Gorenja vas. Nato je bil do marca 1943 zaprt v Kočevju. Potem se jc' spet vključil v delo OF. 8. septembra 1943 je bil vključen v komando mesta Ribnica, nato pa je bil do 2. aprila 1944 v deveti brigadi, od koder je bil dodeljen Glavnemu štabu NOV. Pred koncem vojne je bil še komandir letališča Zadar. Imel je čin kapetana, za zasluge pa je prejel več odlikovanj, med drugim medaljo za hrabrost in red zaslug za narod. Po vojni je bil med drugim od 1952 do 1956 predsednik občinskega ljudskega odbora Ribnica, upravnik kmetijskega posestva „Ugar”, predsednik gospodarskega sveta občine, član občinskega komiteja ZK, podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV itd. Vedno je deloval za napredek naše družbe, dokler ni zbolel in ga ni bolezen zlomila. Ob zadnjem slovesu so sc mu ob odprtem grobu zahvalili govorniki v imenu SZDL, ZZB NOV, ZK, ZRVS, občinske skupščine, Društva upokojencev pa tudi drugih organizacij in oiganov, v katerih je nesebično deloval. V Ribnici so minuli teden pokopali Slavka Felicijana, upokojenca in znanega kulturnega delavca. Rodil se je 1911 na Slapu pri Idriji. Izučil sc je za fotografa in se že pred vojno priselil v Ribnico. Ker je bil pristaš osvobodilnega gibanja, so ga med vojno Italijani aretirali in poslali v taborišče Trevi-so, kjer je bil od 1. junija 1942 do 26. marca 1943. Že pred zlomom Italije je vstopil v partizansko vojsko. Najprej je bil v Tomšičevi brigadi, nato pa v 8. in 9. brigadi. Opravljal je razne odgovorne dolžnosti, za svoje delo pa je bil tudi odlikovan z medaljo za hrabnost in redom zaslug za narod. Po vojni je poleg dela v službi in sodelovanja pri obnovi domovine deloval še na mnogih drugih področjih. Bilje med ustanovitelji ribniške družine in dolgo je deloval v njenem vodstvu na raznih odgovornih dolžnostih. Bil je dramski igralec. Predvsem pa je poznan kot slikar amater. Njegova dela krasc mnoge domove pa tudi delovne in druge organizacije. Bilje tudi med tistimi, ki so sc borili in sc še borijo za varstvo narave, čisto okolje in za ohranitev zdravih voda. Zaradi njegovega vsestranskega in prizadevnega dela bo za njim ostala vrzel, ki jo bo težko zapolniti. ODDAJE SO PO ŽELJAH ŠOLARJEV Na naši šoli se že dlje časa ob petkih zjutraj oglaša šolski radio. Iz oddaj izvemo marsikaj o dogodkih na šoli, o delu krožkov in podobno. Čeprav so zanimive, smo učenci menili, da so oddaje preveč resne, da je premalo glasbe in šal. Naše pripombe so upoštevali, zdaj sc oddaje začnejo in končajo z glasbo in šaiami. BERNARDKA TURK OŠ Šentjernej Dopolnilo k »Drugi skrajnosti” šola pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve ne izobražuje le za univerzo Štefan Rus umrl Zadnjo sredo v februarju smo sc na pokopališču na Blejski Dobravi še zadnjič poslovili od Štefana Rusa, borca in družbenopolitičnega delavca. Rodil sc je v številni družini pred dobrimi 62 leti v vasi Breg pri Ribnici. Dvanajst otrok je bilo pri hiši, zato je moral Štefan kmalu poprijeti za delo; tako je spoznal tudi krivice, ki so pestile predvojno delavstvo. Leta 1942 se je povezal z NOB in kot aktivist delal do vstopa med partizane septembra 1943; bil je borec 9. brigade v sklopu 18. divizije. Vsa Rusova družina je bila na strani narodnoosvobodilnega boja, trije Štefanovi bratje so žrtvovali življenje za svobodo. Po osvoboditvi se je takoj vključil v obnovo domovine, dom in družino pa sije Štefan ustvaril na železarskih Jesenicah. Bil je večkratni udarnik, prizadeven član družbenopolitičnih organizacij, veliko dela je vložil v • inovatorstvo. Dobil je več odlikovanj in priznanj, prijatelji, soborci, sodelavci pa se ga bomo vedno spominjali kot mirnega, tovariškega, zlasti pa kot poštenega človeka, ki nikdar ni okleval pomagati drugim. A. Z. K pisanju me je spodbudil članek „Druga skrajnost, skoraj nič več štipendij za nekatere usmeritve", objavljen 26. februarja na 2. strani, v katerem piše, da veliki večini še vedno ni jasno, kakšne kadre bosta dali družboslovna in naravoslovno-matematična usmeritev. O programu naravoslovno-matematične usmeritve je tekla razprava ne samo v izobraževalni skupnosti, ampak tudi v raziskovalnih skupnostih in RRS ga je v preteklem letu sprejela kot program za izobraževanje kadra za razvojno-raziskovalno dejavnost. Na drugi seji republiške izobraževalne skupnosti pa so bile sprejete tudi programske smernice za to usmeritev, ki bo dala po štiriletnem šolanju naziv naravo-slovno-matematični tehnik. Z izbirnimi predmeti se bodo učenci lahko usmerili v uporabno matematiko, fiziko, biokemijo ali v pedagoško delo. Naj navedem dela, ki jih bodo opravljali po štiriletnem šolanju: 1. zbiranje in obdelava numeričnih podatkov s področja tehnike (npr. kvantitativni študij dela in časa), statistike (npr. proučevanje množičnih pojavov) in finančnega poslovanja sodelovanje pri analiziranju, planiranju in optimiranju procesov v proizvodnji in družbenih službah - reševanje problemov z uporabo matematike ob pomoči računalnika na vseh področjih združenega dela 2. fizikalne meritve (mehanske, toplotne, električne, optične meteorološke) v razvojnih, tehnoloških, procesnih in drugih laboratorijih v industriji - fizikalne meritve in sodelovanje pri raziskovalnem delu v raziskovalnih laboratorijih na inštitutih, zavodih in industrijskih laboratorijih - meritve in kontrola meritev v neposrednem proizvodnem procesu - meritve pri delu . z radioaktiv-’ nimi snovmi sodelovanje pri konstituiranju optičnih, elektronskih in mehanskih sistemov, konstituiranje optičnih podsestavov, sodelovanje pri meritvah karakteristik sistemov, sodelovanje pri demonstraciji elektro-optičnih instrumentov in pri izdelavi tehnične dokumentacije RAZSTAVA STARIH KNJIG Na pobudo revije Pionir smo se člani literarnega krožka odločili za raziskovalno nalogo ,,Najstarejša' knjiga v našem kraju". Stare knjige smo razstavili, da so si jih lahko ogledali vsi šolarji. Pri oblikovanju razstave nam je pomagala učenka 4. letnika pedagoške gimnazije. ZDENKA BREGAR in MARTINA PAJDAŠ OŠ Globoko reševanje matematično-fizikal-nih problemov s pomočjo računalnika dela in naloge laboranta pri pouku fizike 3. analize in meritve na področju biologije ter interdisciplinarnem področju biologije in kemije v kontrolnih in razvojnih laboratorijih, v industrij], v inšpekcijskih službah ter na področju varstva okolja sodelovanje pri raziskovalnem in razvojnem delu na področju biologije ter interdisciplinarnem področju biologije in kemije, v inštitutih, zavodih in industrijskih laboratorijih reševanje bioloških in kemijskih problemov s pomočjo računalnika, dela in naloge laboranta pri pouku kemije in biologije. Torej ta program ne izobražuje samo za študij na univerzi. Odgovor, zakaj ni večjega števila štipendij za to usmsmeritev, sem sama našla kar na isti strani v vašem listu, ko piše J. Simčič s posveta o kadrovski politiki. V preteklem obdobju so nekatere delovne organizacije zelo malo vlagale v lasten razvojni kader, ker je bilo ceneje kupiti licenco, nov stroj ali celo tehnologijo. V zaostrenem gospodarjenju pa imajo dobro izdelane kadrovske potrebe le za nekaj profilov. To pa za novomeške razmere ni nič novega, saj je bilo tako tudi v letih 1967, 1968. Takrat tudi ni bilo štipendij za študij tehničnih usmeritev, potem pa smo strokovnjake „uvažali“. Če že ni denarja za štipendiranje, pa verjetno ne smemo kadrovske politike voditi le glede na obstoječo tehnologijo, ampak moramo izobraževati tudi kadre za tehnologijo na vi.šjji stopnji razvoja. Prof.STANKA FLORIJANČIČ KAM PO OSNOVNI ŠOLI? Pri odločitvi glede nadaljevanja šolanja smo osmošolci v dokajšnji zadregi, saj ne vemo za vse možnosti šolanja, štipendiranja in še česa. Čas za vpis se hitro približuje, zato smo imeli 23. februarja skupni roditeljski sestanek. Psihologinja iz skupnosti za zaposlovanje nas je seznanila z vsem potrebnim za vpis in z nasveti pri marsikorfi odgnala bojazen, kako bo po končani osnovni šoli. MARIJA GROŠELJ OŠ Vavta vas OB DNEVU ŽENA NA URŠNIH SELIH Tako polna, kot je bila dvorana zadružnega doma Uršna sela v soboto, 5. marca, ni bila še nikoli. Praznovanje ob mednarodnem dnevu žena je bilo zares edinstveno. Mladina je pripravila lep recital, kot šopek, namenjen materi, ženi, dekletu. Nadvse je bil prisrčen zbor pionirjev iz Birčnc vasi. Zasluga za to gre gotovo tovarišicama Faniki in Zdenki, ki sta male junake pripravili za nastop. Obiskal nas je tudi Dolenjski oktet, ki je že od prej „naš“, in nam pripravil lep nastop. In čeprav dvorana še malo ni akustična, je bilo petje z odra čudovito. Žene Uršnih sel smo vsem nastopajočim hvaležne za to uspelo prireditev in lepo preživeto uro. Žene KS Uršna sela Še enkrat: „S kačo v skupnem gospodinjstvu” Kaj pravi lastnica na zapis, objavljen 3. marca TUDI PIONIRSKA DELOVNA BRIGADA Pred kratkim smo se v Brežicah sestali delegati in mentorji pionirskih odredov in člani sveta Zveze pionirjev. Pogovarjali smo se o ustanovitvi pionirske delovne brigade. Štela naj bi 15 pionirjev, ki bi se udeležili delovne akcije v Vipavi. Beseda je tekla tudi o pripravah na sprejem kurirčkove pošte. SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče V Dolenjskem listu je bil prejšnji teden na zadnji strani objavljen članek s privlačnim naslovom, vsebina pa je kot kačji strup in rada bi s sebe sprala blato, ki ga je članek zlil name. Sem lastnica tega „stanovanja“. Za ilustracijo bi rada opisala svoj socialni status in položaj, v katerem sem, in prepričana sem, da je moja plat medalje bolj usmiljenja vredna kot Nadina. Tega usmiljenja niti ne želim, rada bi ljudem, ki so verjetno ogorčeni nad mojim ..početjem", razkrila marsikaj, kar bo zadevo razjasnilo. S sinom, starim 16 let in učencem srednje šole, imava na razpolago za preživljanje borih 9.000 din, to je moževa pokojnina (invalidska) z varstvenim dodatkom. Mož jc po hudi nesreči že 8 let .popoln invalid, povsem odvisen od tuje nege, niti hraniti se ne more sam. Zaradi izredno hudih telesnih naporov pri negi moža sem sama postala hud bolnik in imam močno okvarjeno hrbtenico. Zato sem dala oglas, da nudim stanovanje ženski, ki bi bila pripravljena namesto mene negovati moža, ker jaz tega ne morem. Tov. Nada se je javila na ta oglas, živela je v skupnem gospodinjstvu z mano (ne v tistem „kačjem“ stanovanju), imela pri meni prosto hrano in vso drugo oskrbo. Čez čas je pripeljala svojega malega otroka, o katerem prej nisem vedela, ob prihodu pa je dejala, da je moža Kaj dela dolenjski letalski center 10 DLC N. mesto odgovarja na prispevek, objavljen 17. feb. na športni strani Pravilnik Dolenjskega letalskega centra v členu 7 nalaga izvršnemu odboru DLC, da obvešča javnost o svoji dejavnosti. Vzpodbujeni z zgoraj navedenim člankom, ki je javnost napačno informiral, smo sklenili seznaniti občane s svojim delom in težavami. ' DLC naj bi po samoupravnem sporazumu vzdrževale Samoupravne interesne skupnosti občin, v katerih Spomin na Jožico Venturini živi Letos se bo tudi ena izmed ulic v rojstni Dobovi poimenovala po njej Ob dnevu žena je roka dobov-skega šolarja spet položila šopek na grob Jožice Venturini. Kdo je bila ta pogumna žena, tega ne ve. Na spomeniku so le skopi podatki. Ta spominski zapis je napisan z željo, da bi pri starejših domačinih obudil spomin nanjo, mlajšo generacijo pa seznanil z njenim življenjem. Jožica Venturini, roj. Cetin, jc bila doma na Selah pri Dobovi. Rodila sc jo 2. marca 1906 v premožni kmečki družini, kjer je bito 6 otrok. V Mariboru je končala učiteljišče. Poučevala je v različnih krajih: Prevoljah pri Pilštanju, Vojniku, na Senovem. Leta 1934 sc je poročila z Oskarjem Venturinijem, ki je tudi poučeval na Senovem. Po nemški okupaciji je mož Oskar 1941 odšel v partizane, Jožica pa je s 6-letnim sinom Dušanom pribežala na Dolenjsko v Stražo. Poučevala je v Poljanah pri Dolenjskih Toplicah. Ker ni povedala, kje se skriva njen mož, je nekaj časa preživela v novomeškem zaporu. Leta 1944 je poučevala v Gorenji Straži. Oddelek so sestavljali učenci različne starosti iz več okoliških vasi. Marca 1944 je bil sestanek prebivalcev Vavte vasi in Straže. Sestanek so vodili aktivisti OF, med njimi Jožica Venturini. Bili so izdani. Nekdo je obvestil domobrance. Ti so naslednji dan obkolili Stražo. Na begu so ujeli Jožico Venturini in aktivista Antona Mišiča, oba zverinsko mučili in umorili (glej knjigo ŠE POMNITE TOVARIŠI, str. 16 in 266). Tako je 27. marca 1944 leta izgubila življenje aktivistka OF in partizanska učiteljica Jožica Ven- turini. Pokopali so jo v Straži. Pogreba se je udeležilo mnogo partizanov in vaščanov. Po pripovedovanju njene sestro Marije Cetin niso njenj starši nikoli zvedeli za mučeiiiško smrt svoje hčerke Jožice, ampak sta jima brata, ki sta se udeležila pogreba, dejala, da jo je zadela kap. Po vojni so jo pokopali na domačem pokopališču v Dobovi. Po vojni se je v njeni rojstni vasi na Selah dramski krožek in moški, pevski zbor imenoval po Jožici Venturini. To je bito vključeno v drtfštvo mladih fantov in deklet Sela. Krajevne organizacije in Zveza borcev Dobova so odkrili spominsko ploščo na prosvetnem domu v Dobovi. Med žrtvami NOB je zapisano tudi ime Jožice Venturini. Pionirski odred osnovne šole Vavta vas sc od leta 1969 imenuje po njej. Tudi njihovo šolsko športno društvo nosi njeno ime. Leta 1964 so odkrili spominsko ploščo Jožici Venturini v veži osnovne šole Vavta vas. Na otvoritvi so bili navzoči njen mož in sin ter dva njena brata s Sel. Na plošči je napisan verz pesnika Severina Šalija: Tu rasli ste v življenje in upor, in ko je plamen nam zajel zemljo, ste v borbi za pravico in svobodo vpisali se v naš letopis s krvjo za temelj novega rodu in vzor. Zveza borcev Straža je 4. julija 1981 odkrila na Ravbarjevi zidanici spominsko ploščo Jožici Venturini in Antonu Mišiču, Letos se bo ena izmed ulic v Dobovi imenovala po Jožici Venturini. ANKICA KRIVEC delujejo aeroklubi, včlanjeni v DLC. V pretekli letalski sezoni je DLC prejel od Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Novo mesto oziroma Telesnokulturnc skupnosti Novo mesto in od Občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto 1,038.100 din. Iz drugih občin, v katerih delujejo aeroklubi, je samo metliška družbenopolitična skupnost za Aeroklub Bela krajina prispevala 50.000 din. Ostale občine, Brežice za Aeroklub Brežice in Trebnje za Društvo ljudske tehnike Mirna, niso sodelovale v sofinanciranju DLC, čeprav so dolžne. Novoustanovljeni Aeroklub Trebnje k sporazumu ni pristopil intpravno ni član DLC. AK Trebnje' je prejel avgusta 1982 v podpis sporazum o financiranju, vendar ga do danes ni OBČNI ZBOR SEVNIŠKIH TABORNIKOV Prvo soboto v marcu so imeli občni zbor taborniki odreda; Treh smrek iz Sevnice. Ugotovili so, daje bilo lansko delovanje tabornikov zelo uspešno, to velja zlasti za nabavo opreme in izvedbo letovanja tabornikov v Ankaranu. Zastavili so tudi nov delovni načrt, ki zajema vsestransko delovanje tabornikov. Načrt kajpak ni dokončen, dopušča morebitne spremembe, sicer pa dejavnost tabornikov opredeljuje glede •na vzgojo, posamezne akcije in prireditve ter sodelovanje z. drugimi odredi. Taborniki so svoj zbor popestrili matere. krajšim programom Za FRANC ŠEŠKO POČASTILI DAN ŽENA V naši krajevni skupnosti smo rz.a dan žena pripravili proslavo. Pionirji iz. dramskega krožka so zaigrali igrico. Na proslavi so nastopili tudi šolski pevski /bor in recitatorji. Za konec je pevski zbor Dobrava zapel nekaj pesmi. KARMEN OBRC OŠ Škocjan vrnil niti sporočil svojega pristopa k DLC. Stroški dejavnosti DLC so v pretekli sezoni znašali 3,436.000 din. Razlika od dotacij ZOTK, OIS in Metlike, ki znaša 2,347.900 din, je ustvaril DLC s svojo letalsko dejavnostjo in z dejavnostjo pilotov -članov posameznih aeroklubov v proizvodni delavnici, s čimer si letalci plačujejo letenje. Iz navedenega je razvidno, da DLC deluje predvsem zaradi dobre organizacije in velike prizadevnosti svojih članov, saj je ustvaril več kot 70 »dst. sredstev za dejavnost z lastnim delom. Zaradi tega trpi športna dejavnost, kar je osnovni namen dela DLC, da o pomembnosti organizacije za TO in J LA sploh ne govorimo. Strokovna dejavnost v letu 1982 se je odvijala po načrtu. Naleteli smo 573 motornih ur in pridobili tri nova dovoljenja motornih pilotov. Ure so bile porabljene za obvezno trenažo pilotov, za sodelovanje na prireditvah in tekmovanjih, za sodelovanje s TO, JLA in Gozdnim gospodarstvom Novo mesto. V istem obdobju so piloti naših aeroklubov naleteli 755 jadralnih ur in preleteli 11.000 km z jadralnimi letali. Osvojili so 2 srebrni znački C, eno zlato C značko in 1 pogoj za zlasti C, kar predstavlja vrhunske športne dosežke v jadralnem letenju. Udeležili so se tudi treh tekmovanj in osvojili eno prvo mesto. V naši letalski šoli smo izšolali 6 jadralnih pilotov, dva sta opravila državni izpit in pridobila dovoljenje jadralnega pilota. V letošnji sezoni je letelo v DLC iz AK Novo mesto 46 pilotov, iz AK Brežice 2 pilota, iz AK Bela krajina 3 piloti in iz AK Trebnjc 4 piloti. Izreden uspeh smo dosegli ha področju letalskega modelarstva, saj je AK Novo mesto že štiri leta na prvem mestu v republiškem rangu, dva člana pa sta v državni reprezentanci za letošnje svetovno prvenstvo v Avstraliji. IZVRŠNI ODBOR DLC NOVO MESTO Št. 10 (1752) 10. marca 1983 -4 v,V- *.* -fa*&&A V >' ♦ V.*.» **?*».».•> •> .■>&*■#<* v ■» * * M '•« * •«».** **!• *« * » a *'» *•» m » » zapustila in bo v bodoče živela sama. Pazila sem njenega otroka v času njene odsotnosti ter je tudi otrok imel v moji družini vso oskrbo in hrano zastonj. Vse, kar je tov. Nada prinesla ob prihodu k nam, je bila vrečka z najnujnejšo obleko. Tako je uporabljala izključno moje stvari, bodisi posteljnino, posodo in vse ostalo, da o pohištvu ne govorim, skratka, bila je kot član družine. Čez čas je delo tov. Nade postalo nezadovoljivo, bila jc nesnažna in bito je jasno, da svoji nalogi ni kos. Dejaia sem ji, naj odide, nakar sc je prostovoljno vselila v tisto sobico, katere fotografija je ob članku. Pripeljala je v to sobo še stanovalko in čudim se, ko pravi, da z možem ne živi, vzrok pa naj bi bilo izključno pomanjkanje prostora. Tudi zdaj so v tej sobi 3 osebe. Ker je vztrajala, da ostane v tej sobi, čeprav sem jo vedno znova opozarjala, naj se izseli, sem ji zaračunala 1.3000 din najemnine, pri čemer sem ji 300 din odbila, da bi čistila dvorišče. In čeprav tov. Nada dvorišča ni čistila,, tudi ni plačala tistih 300 din, tako ostane 1.000 din. Poleg tega ni hotela plačevati kurjave, čeprav ima tista soba, pa naj bo še tako neprimerna, centralno ogrevanje; Novinar je obiskal omenjeno sobico v času, ko sem bila v bolnišnici. Pri sestavi članka bi se po mojem moral prepričati tudi na drugi strani, pa čeprav za ceno manj privlačnega čtiva. Želim, da bi bralci Dolenjskega lista, ko bodo prebrali mojo resnico, spremenili mnenje o meni in o stanovanju, ki ga je ..ustvarila" tov. Nada s tem, ko ni hotela zapustiti tistega stanovanja, ki sem ji ga nudila za protiuslugo. Ne vem, kakšna je bila kača, ki jo je našla stanovalka v tistem prostoru, katerega jaz sama ne imenujem stanovanje, zame je bila na vsak način zelo strupena, strupen pa je tudi način tov. Nade, da hote in z blatenjem druge osebe hoče pridobiti človeško usmiljenje in pomoč, čeprav še malo ne želim, da pomoči nc bi dobila. MARTINA ZAJC Novo mesto OB DNEVU ŽENA V ČRNOMLJU V okviru kulturnih prireditev, ki so se ob prazniku žena zvrstile v Črnomlju, ne moremo mimo razstave, ki so jo pripravile delavke rrfleč-nc restavracije. S svojimi ročnimi deli so popestrile vsakodnevni prostor svojih gostdv in s tem pokazale, da po delu najdejo prosti čas tudi za ročne spretnosti. PRAZNOVANJE 8. MARCA V KS STEFAN Mladinci OO ZSMS Štefan smo v sodelovanju z najmlajšimi priredili kulturni program za žene, matere in dekleta iz KS Štefan. Z njim smo hoteli počastiti njihov praznik in jih vsaj za trenutek želeli razbremeniti njihovih vsakdanjih skrbi in tegob. Zbrali smo se v točilnici gostilne Mišič (drugega prostora tako nimamo). Tudi moški, ki so bili pred točilnim pultom, so se med programom z razumevanjem pomaknili v ozadje, nekateri celo prisluhnili programu, drugi pa mirno odšli. Po proslavi smo žene tudi skromno pogostih (financirala je KS), nato pa z n jimi tudi zaplesali ob taktih vesele glasbe. Proslave se niso udeležile naše ostarele krajanke. Thdi nanje smo mislili že pred praznikom, tako da smo izdelali čestitke in jim jih osebno izročili. Osnovna organizacija ZSMS ŠTEFAN DOLENJSKI UST (TELEVIZIJSKI SPORED' 1 — > 11. III. petek 8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Franco-ščina, Odmor, Labod, TV gledališče, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev, Prvaki v znanju, Risanka, Tretje stoletje, Izobraževalna reportaža 17.25 POROČILA 17.30 CEZ TRI GORE: STARA GORENJSKA OHCET, slovenski kratki film 17.55 ARABELA, češkoslovaška oddaja za otroke 18.25 OBZORNIK 18.40 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V SADJARSTVU IN 12. III. sobota 8.00 POROČILA 8.05 ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK IŠČE DRVA V ČRNEM POTOKU 8.25 CICIBAN, DOBER DAN: DEŽELA CVETLIČNIH LONČKOV 8.40 MALI ODRED 9.10 ARABELA 9.40 VESOLJE: NA ROBU VEČNOSTI, poljudnoznanstvena oddaja 10.40 BISTRE VODE; UNA 11.05 NAŠI OLIMPIJCI: HOKEJISTI, dokumentarna oddaja 11.45 KULTURNE DIAGONALE: PAR 17 VINOGRADNIŠTVU, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.10 VREME 20.15 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA Češko nadaljevanko z gornjim naslovom smo na malih zaslonih že gledali. Ne bojte se, zdaj je ne bodo ponavljali, ampak zavrteli še nadaljnjih sedem oddaj, ki seveda ne bodo govorile o zapletih okoli gradnje, v ospredju bodo odnosi med bolnišničnim osebjem. Po scenariju Jaroslava Diet la je nadaljevanko zrežiral Jaroslav Dudek, igrajo pa Ladislav Chudik, Dana Medricka, Miloš Ko-pecky, Josef Abrham, Iva Janžuro-va, Jaromir Hanzlik in drugi. 21.10 ZRCALO TEDNA, pregled 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.30 POROČILA 13.35 DINAMO (Vinkovci): RAD-NlCKI, prenos nogometne tekme 16.50 RISANKA 16.55 POROČILA 17.00 PRENOS KOŠARKARSKE TEKMI; 18.30 GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TELEVIZIJSKA KRIŽANKA 21.30 NOČNI KINO: CERRO-MAIOR, portugalski film Film nosi naslov po vasi, v kateri se sredi tridesetih let odvijajo dokaj nenavadne reči. v središču dogajanja političnih in drugih dogodkov 21.30 NEKDO OD ZGORAJ MF LJUBI, ameriški film Film, ki gaje posnel Robert Wisc, bo prikazal pot k slavi ameriškega boksarja Rockvja Graziana, bivšega svetovnega prvaka v srednji kategoriji. Glavne vloge igrajo Paul Nevvman, Pier Angeli in Everctt Skjanc. 23.20 POROČILA 16.25 Test — 16.40 Posnetek s svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju 17.40 Poročila - 17.45 Plavica 18.15 Znanstveni (»govori - 18.45 Zanimivo potovanje - 18.55 Prenos s svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju — 21.30 Zagrebška panorama - 21.50 Nočni kino: Gertrud (danski film) pa je fant, ki sc je zaman skušal odtigati od doma, zato v ddmači vasi spoznava življenje. Po lastnem scenariju je film posnel Luis E. Rocha, igrajo pa Carlos Paulo, Clara Joana, Santos Manuel in drugi. 22.55 POROČILA 12.55 Prenos s svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju - 16.35 Otroška šola - 17.35 Človek Sam - 19.00 Narodna glasba: Oktet slepih Louis Braille — 19.30 Dnevnik — 20.00 Milo Hmič - 20.30 Poezija: Zvonimir Kostič - 21.05 Poročila - 21.10 Prva predsednica delavskega sveta - 21.50 Športna sobota - 22.10 Mogočno morje - 23.00 Konec sveta 13. III. nedelja 9.25 POROČILA 9.30 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.10 ALPSKA S A CA . 11.40 625, dddaja za stik z gledalci 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 15.05 SAN REMO 83, italijanska glasbena oddaja 16.00 POROČILA 16.05 ZGODILO SE JE NEKO NOC, ameriški film Humoristično zastavljena zgodba bo prikazala dogodivščine bogataševe hčere in novinarja. 1934 je delo posnel Frank Capra, igrajo pa Clark Gable, Claudette Colbert, \Valter Connolly in še kdo. 17.55 NAŠ KRAJ: PIŠECE 18.10 ŠPORTNA POROČILA J8.25 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 18.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja 19.10 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19 55 VRFMF 20!00 MRTVJ SE NE VRAČAJO Pod gornjim naslovom se bodo zvrstile tri oddaje novosadske nadaljevanke, ki bo prikazala zadnji poskus Nemcev, da bi ostali v Bački, nato pa njihov beg iz te vojvodinske pokrajine. Režiserske posle je po scenariju Djule Ferher opravil Zvonimir Iljič, igrajo pa Milan Štrljič, Svetozar Cvetkovič, Pavle Vujisič, Stcvo Žigon in drugi. 21.10 ŠPORTNI PREGLED 21.40 IZVIRI: ZAKON ŽIVLJENJA, potopisna oddaja 22.00 POROČILA 11.00 Mladost: Vojvodina (prenos odbojkarske tekme) - 12.55 Prenos zaključne revije s svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju — 16.30 Sloga : Medveščak (prenos rokometne tekme) - 18.25 Esej - 19.10 Turistični vodič - 19.30 Dnevnik — 20.00 Zagrebški sejem jazza 82 — 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Agat ha Christie 14. III. ponedeljek 1 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, O predvojnem delu delavcev, Materinščina, Odmor, Pesmi in zgodbe, Zgodovinska pripovedka, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Jovan S. Popovič, Risanka, Reke in rečne doline, Šol ', Risanka, Aliče v čudežni deželi, Na konicah prstov 17.20 POROČIi.a 17.25 MALI ODRED 17.55 SODOBNA MEDICINA: ZA PROSTOR POD SONCEM, izobraževalna oddaja 18.25 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Goran Stefanovski: DlCl, DlCl, DICA ..., skopska televizijska drama 21.05 STUDIO 2, kulturna oddaja 22.30 POROČILA 17.25 Dnevnik 1.7.45 Baš Čelik - 18.00 Igračkanja 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta - 20.00 Festival italijanske zabavne glasbe v Veroni 15. III. torek 9.05 TV V ŠOLI: Koledar, Obzna-na, Odmor, Dnevnik 10, Mačva, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Trije mladostni spomini, Mali program, Risanka, Glasba in živali. Mestece Peručac 16.30 ŠOLSKA TV: Poklicno usmerjanje, Začetna dela v gradbeništvu. Stroii, ki vodijo tovarne 17.30 POROČILA 17.35 ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK, PETELIN IN BOTRA LISICA 17.55 DANZAS MARACABIO, nastop nacionalnega folklornega ansambla iz Venezuele 18.25 POMURSKI OBZORNIK -* 18.40 MALI SVET 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.£Q MLADOST KARLA MARNA, oddaja iz vzhodnonemške nadaljevanke 21.05 SKUPNO V drevišnji oddaji, ki so jo pripravili jugoslovanski televizijski studii, bo govor o združevanju dela in sredstev kot obliki krepitve gospodarskega sodelovanja, to pa je pogoj. za hitrejši razmah manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Beseda bo tekla o vlogi zveznega sklada za pospeševanje manj razvitih in o povezovanju gospodarskih organizacij. 21.50 VZNAMENJU 16. III. sreda 9.25 TV V ŠOLI: Koledar, Odmor, Zanke, uganke, M. P. Miškina. Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Večni gozd, Risanka, Naše oči, Slike iz življenja. Risanka, Telesna kultura, Vedeži,. nevedneži 17.05 POROČILA 17.10 PEDENJ ŽE P: NARODNE Z LADKOM IN MILANOM 17.35 MLADI VIRTUOZI: VIOLONČELO 17.55 NAŠA PESEM 82: TRBO- VELJSKI IN PTUJSKI PEVCI 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OZBORNIK 18.40 MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžirsko narodnostno skupnost 19.10 RISANKA 19 26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: NEPOROČENA ŽENSKA, ameriški film Zena živi povsem mirno in urejeno, dokler ji mož ne pove, da jo zapušča zaradi druge ženske. Zapuščena ne najde več stika s prijateljicami, zasovraži vse moške okrog sebe. Stiska zlagoma popusti, začne si isKati prijatelje, približa sc ji slikar. Ta že ima svoj ustaljeni način življenja, tega ob novi prijateljici noče povsem spremni iti, zato je nujna skupna prihodnost vprašljiva. O tem bo govoril film, ki ga je posnel Paul Mazursky. glavne vloge pa igrajo Jitl Clayborgh, Alan Bates in Michael Murphy. 21.00 V ZNAMENJU 15.55 Arabela 16.25 Reprezentanca Jugoslavije : selekcija novinarjev (prenos nogometne tekme) -1 8.15 Kultura govora 1 8.45 Glasba narodov: Indija 19.30 Dnevnik 20.00 Športna sreda 22.05 Dnevnik 17. III. četrtek 1 9.05 TV V ŠOLI: Koledar, Radijsko šepetanje v vesolju, Odmor, Kaj je potrebno za rast, Maksimum in minimum, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Ne razsipajmo. Poročila, Risanka, Gasilec, Mestece Peručac 16.20 ŠOLSKA TV: Poklicno usmerjanje, Gradbeništvo, Stroji, ki vodijo tovarne 17.20 POROČILA 17.25 VESOLJE: VZTRAJNOST SPOMINA, poljudnoznanstvena oddaja 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNE VNIK 19.55 VREME 20.00 TEDNIK 21.00 Tomaž Svete: KRALJ MAE- HUS, opera 21.25 OKAMENI LA KULTURA, potopisna oddaja o Indiji 21.50 V ZNAMENJU 17.25 Dnevnik 17.45 Nekega poletja - 18.15 Znanost 18.45 (šoli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 Dnevnik 20.00 Dramski večer 21.15 Zagrebška panorama 21.30 Povodi in sledi (kulturna oddaja) S*v -v0 % * V ZGUBLJENE ILUZIJE I. ZGUBUENE ILUZIJE II. ŠA6RIN0VA KOŽA STRIČEK PONS TETA LIZA Francoski pisatelj Honore de Balzac (1799—1850) sodi med najpomembnejše romanopisce vseh časov. V svojem glavnem delu ČLOVEŠKA KOMEDIJA, ciklu romanov, je opisal množico oseb iz najrazličnejših družbenih krogov ponapoleonske Francije. Življenje je opisoval z realistično natančnostjo, bil je mojster v slikanju miljeja in prodoren razlikovalec družbenih tokov. Ustvaril je celo galerijo nenavadno pristnih človeških portretov. To so ljudje, ki jih obseda strast, želja po bogastvu in čutnih užitkih ter hlepenje po oblasti in moči. Brezobzirno se ženejo za svojimi cilji in jih dosegajo na račun drugih, vzdigujejo se na vrhunec slave in strmoglavljajo v brezna obupa in propada. Balzacovi liki so globoka študija človeških značajev, ki so ohranili svojo veljavo vse do današnjih dni. To velja tudi za štiri romane, ki jih je Državna založba Slovenije uvrstila v zbirko MOJSTRI. Nova izdaja njegovih najpomembnejših del, ki smo jih že dalj časa pogrešali na našem knjižnem trgu, si bo zato nedvomno pridobila tudi nove bralce, ki jih bo Balzacovo mojstrstvo nagradilo z resničnim umetniškim užitkom. Zbirka petih vzorno opremljenih knjig, vezanih v platno s ščitnim ovitkom, ki je tik pred izidom,bo stala v prednaročilu samo 3000 din. Vsem, ki bodo zbirko naročili do 31. 5. 1983, nudi založba možnost obročnega odplačevanja v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 300 din. Naročila za zbirko sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe, pismeno pa jo lahko naročite na naslov: DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE, Knjižni oddelek. Mestni trg 26 61000 Ljubljana. * Naročilnica DL 3 Nepreklicno naročam zbirko: BALZAC l-V (Prednaročniška cena 3000 din velja do 31. 5. 83) Priimek in ime naročnika: .............................................................. Naslov:..................................................................... Zaposlen pri: ................................................................... Naslov zaposlitve:............................................................ Spol: 1 moški 2ženski Rojen: Reg. št.os. ižk.: ........................ ■,........ izdane pri: poklic: !....! Plačal bom po prejemu računa in položnic: 1 v gotovini 2 po povzetju 3 v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 300 din 4 z virmanom Prosimo, da označite plačilne pogoje, ki vam ustrezajo. Vse morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani. Datum: Podpis: Državna založba Slovenije, Knjižni oddelek, Mestni trg 26, 61101 Ljubljana Težave črnomaljskega šolstva Slaba materialna osnova za delo, pomanjkanje šolskih prostorov, nezadovoljivo povezovanje pesti črnomaljske osnovne šole — V srednji šoli boljše tri šole primemo (Dragatuš, Vinica, Semič), dve pa neprimerno ^Črnomelj. Stari trg). Odprt problem ostaja še vedno pomanjkanje učilnic, telovadnic, ustrezno opremljenih šolskih delavnic, učilnic za gospodinjski pouk in knjižnic s čitalnicami. Razprave so večkrat opozorile na nezadovoljivo povezovanje osnovnih šol, saj še vedno niso proučeni vsi pravni, ekonomski, organizacijski in pedagoški vidiki skupnosti osnovnih šol, posebno pa ne delovne organizacije. Tesnejše stike bi morale zaradi boljšega poznavanja učencev in njihovega okolja šole vzpostaviti z vrtci in srednjimi šolami, zaradi skupnega dolgoročnega načrtovanja potreb po kadrih pa tudi z združenim delom. Prav tako šepa usposabljanje' mladih za ustvarjalno delo in samoupravljanje. Prva dva meseca letošnjega leta so potekale v črnomaljski občini živahne razprave o pogojih za uresničevanje smotrov in nalog na področju vzgoje in izobraževanja v občini. V šestih osnovnih šolah v črnomaljski občini se v letošnjem šolskem letu šola okrog 1900 učencev, zaposlenih pa je 133 pedagoških delavcev, od katerih jih le .11 nima ustrezne strokovne izobrazbe. Po statističnih podatkih sodeč, se učni uspeh izboljšuje, 93 odst. učencev je vključenih tudi v interesne dejavnosti. Težava, ki pesti vse, razen ene šole, je slaba materialna osnova za delo: z učili je ustrezno opremljena le šola s prilagojenim programom. VLČraomlju šesti glasbeni abonma Prvi koncert že jutri Letošnji, šesti belokranjski glasbeni abonma, ki sta ga pripravili Koncertna poslovalnica Bele krajine in kulturna skupnost v Črnomlju, je v celoti posvečen ljubiteljski kulturni dejavnosti obeh belokranjskih občin, obsega pa pet koncertov. Vse prireditve bodo v Črnomlju. Prvi koncert sc bo začel jutri ob 20. uri v dvorani srednješolskega centra lšdvarda Kardelja. Nastopila bosta mešani pevski zbor KUD Nika Zupaniča iz Gribelj in otroški zbor črnomaljske glasbene šole. Vsi drugi koncerti bodo v črnomaljskem kulturnem domu. 23. marca bo skupen nastop učencev glasbene šole in pihalnega orkestra. 26.-marca zvečer sc bosta občinstvu predstavila Belokranjski lovski pevski zbor in folklorna skupina KUD Ivan Navratil iz Metlike. 30. marca bodo na koncertu muzicirali učenci dislociranih glasbenih oddelkov iz Metlike in metliška mestna godba. Zadnji koncert letošnjega abonmaja bo 2. aprila, nastopila pa bosta ženski pevski zbor in folklorna skupina Zeleni Jurij iz Črnomlja. TERAPIJA S KULTURO V okviru zdravstvenega doma v Trebnjem že dalj časa deluje klub zdravljenih alkoholikov. Del terapije v njem predstavlja tudi kulturno udejstvovanje članov. Terapevt Marinka Sila, ki vodi ta klub, je povedala, da zdravljeni alkoholiki prepevajo, bero knjige, organizirano obiskujejo kulturne prireditve in se sploh veliko pogovarjajo o kulturi. Odkar so v terapijo uvedli oblike kulturnega dela, je delo kluba boljše. V srednji šoli družboslovne in ko vinarsko-st roj ne usmeritve v Črnomlju, kjer se nad proslorskimi in materialnimi pogoji za delo sicer ne morejo pritoževati, pa imajo težave s strokovnim kadrom, saj kar tretjina učiteljev dela pogodbeno. Še premalo je čutiti tudi vpliv učencev v svetu šole, ki se št- ve dno ni uveljavil kot najvišja oblika samoupravljanja na šoli. M. BKZLK KDAJ OBNOVA KULTURNIH DOMOV? Krška kulturna skupnost bo iz dogovorjenega programa črtala obnovo kulturnih domov po krajevnih skupnostih, zelo skromna sredstva pa bo namenila za nadaljevanje akcij na nekaterih kulturnozgodovinskih spomenikih, kot so kostanjeviški grad in cerkev, brestaniški grad in Ajdovska jama. Če bo priliv sredstev še manjši, kot ga predvideva letošnji ovrednoteni osnutek delovnega programa, utegne postati vprašljivo tudi financiranje kulturnih domov, zvez, združenj in društev. Vse skupine v gosteh Ko so lanskega novembra na Blanci izročili namenu obnovljeni kulturni dom, je dobila v njem prostor in boljše možnosti za delo tudi domača gledališka skupina. Te dni pripravlja skupina, ki deluje v okviru Kulturnega društva Franceta Prešerna, že svojo drugo igro v tej sezdni. S prvo, ..Podlago zakonske sreče“ Jakoba Alešcvca, so doživeli lep uspeh, tako da so jih nenehno vabili na gostovanja. Po nastopu na blanškcm odru so igrali v Sevnici, Rožnem, „Lisci“ in Pokleku. Na posavsko srečanje gledaliških skupin zaradi prejšnjih slabih izkušenj niso šli. Igra, ki jo zdaj pripravljajo, je izrazito razvedrilna. To je skeč „Dva psa in berači", ki so ga dobili od ljubljanskega gledališča Pod kozol-.ccm. V njem je veliko veselega prepevanja in zabavnih prizorov, zato si bo to blan-ško uprizoritev vredno ogledati. V počastitev dneva žena so sc vse skupine blanškega kulturnega društva napotile po delovnih kolektivih. Folklori in izboru ljudskih pesmi so dodali nekatere izumirajoče ljudske običaje (npr. ličkanje). S takim sporedom so gostovali v Kopitarni (ta delovna organizacija sodeluje z osnovno šolo na Blanci), Stillesu in In-plctu. Pričakujejo, da bo kaj novega pripravila tudi gledališka skupina, ki .deluje na blanški šoli in je v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika pripravila ..Začarano Ančko". Prej ko slej na Blanci ne manjka dobre volje in tudi ne talentov. Koliko je teh, je lahko občinstvo videlo na nedavni prireditvi „Pokaži, kaj znaš". A % Trije trebanjski kulturni dnevi Jutri gledališka predstava, potem pa še dve pevski reviji - Peli bodo zbori iz vse občine NOVA RAZSTAVA Razstava del ljubljanskega akademskega slikarja Stefa Potočnika v avli in dvorani trebanjske osnovne šole sc je z minulim tednom iztekla. Od ponedeljka razstavlja tam svoje slike še en gost iz Ljubljane, in sicer akademski slikar Miloš Lavrenčič. To razstavo so priredili v počastitev dneva žena. Trebanjska ljubiteljska kulturna dejavnost bo svoj letošnji zenit dosegla s prireditvami, ki se bodo v treh zaporednih petkih zvrstile v kulturnem domu. Začeli bodo člani gledališke skupine domačega KUD Pavel Golia, ki bodo že jutri zvečer stopili na oder s premiero Partljičevega dela „Taki ste, taki smo". V naslednjih dveh petkih pa bosta reviji pevskih zborov, ki delujejo v občini: 18 marca revija otroških in mladinskih zborov, 25. marca pa revija odraslih zborov. Reviji bosta posvečeni 40-letnici nove Jugoslavije. Na prvi reviji, ki se bo začela ob lja v Mokronogu otroški (Martin 17. uri in bo potekala pod pokrovi- Strel), iz 0$ dr. Petra Držaja v teljstvom občinske konference ZSMS v Trebnjem, bo nastopilo sedem zborov iz petih šol ter tambu-raški zbor KUD Pavel Golia. Iz OS Jožeta Slaka — Silva v Trebnjem bosta pela otroški in mladinski zbor (zborovodja Shvka Kukman), iz OŠ Šentrupert otroški in mladinski (Valerija Rančigaj), iz OŠ Jančka Mevž- Velikem Gabru otroški (Fani Jevni-kar) in iz OŠ Zapadnodolcnjskega odreda na Mimi otroški zbor (zborovodja Dušica Lah - Peček). Trebanjski tamburaši pa bodo igrali pod vodstvom Mafije Pačnika. Revija odraslih zborov bo pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL v Trebnjem, začela pa se bo ob 19. uri. Nastopilo bo devet zborov: mešani zbor KD Marije Kmetove iz Sentlovrcnca, mešani zbor Trimo iz Trebnjega in Trebanjski oktet - vsi pod vodstvom Iva Matosa, mešani zbor KD dr. Petra Drži ja iz Velikega Gabra z dirigentko Fani Jevnikar, ženski nonet Car-men iz Trebnjega pod vodstvom Slavke Kukman in Mira Kokola, moški zbor KD Krnila Adamiča iz Mokronoga pod taktirko Vilka Videčnika ter ženski, moški in mešani zbor KD Svoboda z Mirne z zborovodjem Stanetom Pečkom. Združeni zbori bodo pod vodstvom Staneta Pečka in ob klavirski spremljavi Dušice Lah - Peček zapeli pesem ..Domovina naša je svobodna" skladatelja Viktorja Mihelčiča. Nova kulturna pot: Mirna - Varaždin? Mirenski pevci navezali stike z Varteksovim kulturnim društvom Mešani pevski zbor mirenske Svobode bo lahko kmalu nastopil v novih oblekah, za katere so blago kupili v varaždinski tekstilni tovarni. Predstavnikom zbora se pot v Varaždin ni splačala sama zato, ker so blago dobili po znižani ceni, ampak tudi zato, da so navezali stike s kultumo-umetniškim društvom „Vilko Jurec", ki deluje v okviru Var-teksa. To društvo, ki sodi med največja v varaždinski regiji, ima mednarodno znan pevski zbor, folklorno, likovno in literarno skupino, pod njegovim okriljem pa delujejo tudi mladi harmonikarji. V vseh sekcijah je več kot 250 aktivnih članov, s čimer se res ne morejo povsod pohvrliti. ' Kaže, da bodo nekaj c cjavosti Varteksovcga kulturnega društva lahko spoznali tudi Mircnčani, če bo prišlo do sodelovanja, za katero so se predstavniki mirenskih pevcev že začeli dogovarjati med obiskom v Varaždinu. To sodelovanje naj bi seveda tudi pevskemu zboru z Mirne odprlo pot za nastop pri varaždinskih tekstilcih. PRECENČANI GOSTUJEJO Gledališka skupina iz Prečne bo drevi gostovala' v Novem mestu z igro „Vražji fant zahodnega sveta". Predstava bo v Domu JLA, začela pa se bo ob 19. uri. * Ukinitev ne pride v poštev Kaj je res in kaj ne v zvezi z govoricami, po katerih naj bi v Novem mestu postopno ukinili dislocirani oddelek ljubljanske Pedagoške akademije? — Na to vprašanje poskušajo odgovoriti izjave predstavnikov treh različnih, vendar pristojnih institucij — Njihova skupna ugotovitev je, da je oddelek Pedagoške akademije Dolenjski potreben, sicer pa mnenj oziroma stališč ne komentiramo Ivan Šantelj Zadnje tedne so se po Dolenjskem razširile najrazličnejše govorice v zvezi z nadaljnjo usodo dislociranega oddelka ljubljanske Pedagoške akademije v Novem mestu. Po nekaterih naj bi oddelek postopno odmrl, češ-da imamo že dovolj učiteljev za razredni pouk in da bi se njih manjkajoče število lahko izšolalo na matični ustanovi. Skrajne govorice so celo trdile, da niti sama Pedagoška akademija ni več zainteresirana za dislocirani oddelek v Novem mestu in da bo prihodnje šolsko leto zanesljivo zadnje, ko bodo študentje še lahko študirali v Novem mestu. Da bi ugotovili, ali so te govorice količkaj zasnovane na resnici ali so zgolj iz trte zvite, smo sc odločili zbraii stališča glede nadaljnjega obstoja omenjenega oddelka na treh pristojnih mestih. Tako je v imenu novomeške izobraževalne skupnosti govoril strokovni sodelavec za usmerjeno izobraževanje Ivan Šantelj, v imenu novomeške organizacijske enote Zavodu SRS za šolstvo svetovalec Jože Škufca, v imenu dislociranega oddelka Pedagoške akademije pa njegov predstojnik Marjan Blažič. ODLOČAL BO VPIS IVAN ŠANTLU, lOS Novo niesto: „1/. študije, ki jb je naša občinska izobraževalna skupnost naročila pri Zavori u za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela v Novem mestu za potrebe izobraževanja pedagoških kadrov v novomeški občini do leta 1995, lahko povzamemo, da bi v tem obdobju potrebovali: 61 vzgojiteljev za predšolsko vzgojo, 6 domskih vzgojiteljev, 4 za glasbeno vzgojo, 4 za šoto s prirejenim učnim programom, za osnovno šolstvo pa kar 127 pedagogov: od tega 93 Učiteljev za razredni pouk, 34 pa za ostale usmeritve. Poleg tega bi za usmerjeno izobraževanje potrebovali 81 pedagoških, delavcev, od tega 43 za poučevanje splošnih predmetov, 28 za poučevanje strokovnih predmetov in 10 za poučevanje osnov tehnologije. Povprečne letne potrebe dotonj-ske regije oziroma novomeške občine so bile do zdaj 20 do 25 novih pedagoških delavcev. Tej ugotovitvi je občinska izobraževalna skupnost prilagodila svojo kadrovsko in štipendijsko politiko. 17i teni je izhajala iz dejstva, da je Novo mesto že desetletja središče za usposabljanje pedagoških delavcev. Ne gre pozabiti, da je svojčas delovalo učiteljišče in da še vedno poteka pedagoška usmeritev v okviru dosedanje gimnazije. Razumljivo je, da je iz podobnih razlogov kot nekdaj učiteljišče Novo mesto dobilo tudi oddelek Pedagoške akademije. Z njim resno računa še zdaj, saj je oddelek obravnavan kot sestavni del mreže šol, kakršno poznamo v obdobju usmerjenega izobraževanja. Kar zadeva zagotavljanje pogojev za oddelek Pedagoške akademije, moram povedati še naslednje. Sprva je bilo zamišljeno, da bi imel oddelek svoje prostore v okviru centra srednjih šol v Šmihelu, se pravi v novi zgradbi, ki je tam nastala. Zaradi objektivnih okoliščin, predvsem zaradi lokacijskih in drugih težav, pa enega trakta, v katerem so bili predvideni prostori za Pedagoško akademijo, ni bilo moč zgraditi, zato so prostore za akademijo iskali na drugem kraju. Našli so jih v drugem nadstropju starega doma učencev in jih z večjimi stroški adaptirali in seveda opremili. Občinska izobraževalna skupnost meni, da je oddelek Pedagoške akademije v Novem mestu potreben, da pa bo moral doseči vsaj enako, če ne celo boljšo kvaliteto dela, kot jo ima matična šola v Ljubljani. Glede nadaljnjega razvoja novomeškega oddelka Pedagoške akademije pa tole:,zaradi neusklajenosti mreže pedagoškega šolstva v Sloveniji (dislocirani oddelki so poleg Novega mesta še v Celju, Novi Gorici in Kopru) je bil na nedavnem posvetu v Ljubljani sprejet dogovor, da ostane mreža v šolskem letu 1983/84 nespremenjena in bo vpis študentov tudi v vseh dosedargih dislociranih oddelkih. Seveda je bilo poudarjeno, da bo pogoj za obstoj vsakega oddelka in izvajanje programa v njih najmanj 30 vpisanih študentov oziroma zaseden oddelek. C e takega vpisa ne bo, bodo izvajanje programov iz dislociranih oddelkov pač prenesli na matični šoli v Ljubljani in Mariboru." ZAKAJ VSE NA PLEČIH ENE OBČINE? JOŽI-: ŠKUI CA, Oi: Zavoda SRS za šolstvo. Novo mesto: „No-vomeški oddelek Pedagoške akademije za razredni pouk je nedvomno upravičil svoj obstoj in pomagal pri reševanju kadrovskih pol rob na vzgojno-i/obraževalnem področju. Zalo lega in takih oddelkov nikakor ne bi kazalo ukinjali za vsako ceno, še posebej ne zalo, ker smo začeli v Sloveniji izobraževanje pedagogov na novo urejati, poleg tega pa bodo potrebe po učiteljih za razredni pouk v prilrodnje še precejšnje. Bi se pa moralo marsikaj spremenili, oziroma izboljšati. Med drugim hi morala novomeška di- slocirana enota prevzeti nemajhen del odgovornosti za strokovno in pedagoško usposabljanje že zaposlenih učiteljev. V tem je eden pomembnih argumentov, da ta* enota še ostane. Seveda se ob tem ni moč sprijazniti z dejstvom, da je premalo povezana z uporabniški m okoljem, s sosednjimi občinami. Lahko bi rekli, da ta dejavnost ni podružbljena in da je morala za enoto vse do zdaj skrbeti predvsem novomeška občina. Začetki podružbljanja so bili pred leti že vpeljani, in sicer s posveti, na katerih so sodelovali predstavniki osnovnih šol in izobraževalnih skupnosti. Šlo je predvsem za moralno pomoč, hkrati pa je. bila priložnost, da so si predstavniki izmenjali informacije o nadaljnjih kadrovskih potrebah in možnostih dislociranega oddelka Pedagoške akademije pri tem. O nepodružbljenosti tovrstnih šol oziroma distociranih enot je lani razpravljal tudi medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, zato ta problematika nikakor ni obrobna. • Že takrat so opozorili, da sta praktično usposabljanje študentov novomeške enote (npr. hospi-tacije) plačevali izključno novomeška izobraževalna skupnost in posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, kar gotovo ni pravično in sprejemljivo. Tovrstno financiranje bi morali sistemsko urediti in breme porazdeliti na vse občine z. območja dislocirane enote." ODDELEK IMA POGOJE ZA DOBRO DELO MARJAN BIAŽIC, PA Novo mesto: ..Novomeški oddelek Pedagoške akademije je bil ustanovljen pred desetimi ieti na podlagi republiških in regijskih soglasij. Oddelek je v glavnem vpisoval študente za razredni pouk, le eno-šolsko leto je deloval tudi oddelek Jože Škufca za glasbeni pouk. Ob letnem vpisu, ki sc je gibal med 15 in 40 študenti, je do zdaj diplomiralo 122 rednih in 67 izrednih (študij ob delu) študentov. Vpis bi bil lahko še večji, če bi pri nas nadaljevali študij,vsi, ki obiskujejo v Novem mestu in Brežicah pedagoško usmeritev na srednji stopnji. Materialna osnova našega oddelka, k čemur je šteti tudi opremljenost, je povsem ustrezna, boljša kot pred leti. Zdaj lahko res rečemo, da imamo vse, kar je potrebno za študij, to pa bo rubilo tudi za permanentno izobraževanje že zaposlenega učiteljskega in pedagoškega kadra na Dotonj-skem. Predavateljski kader je sestavljen tako, da poučuje na oddelku 70 odst. rednih učiteljev, 30 odst. pa zunanjih sodelavcev. Pri tem moramo povedati, da so zunanji sodelavci vsi habilitirani učitelji, od katerih pripravljajo nekateri magistrske in celo doktorske naloge. Občinska izobraževalna skupnost in občinska raziskovalna skupnost jih pri tem materialno podpirata. S Pedagoško akademijo v Novem mestu se na Dolenjskem zaokrožuje pedagoški študij. Podatki kažejo, da je študijska doba na našem oddelku krajša kot na matični šoli, saj traja povprečno dve leti in štiri mesece. Pomeni, da tu poteka resno delo in da skoroda ne poznamo zavlačevanja študijskih obveznosti. Študentje so pretežno iz. delavskih in kmečkih družin, kjer jim ne cvete blaginja in jih socialne razmere prisiljujejo, da čimprej pridejo do diplome in zaposlitve. Študentje že med študijem sodelujejo s šolami, na katerih bodo kasneje poučevali, medtem ko Matjan Blažič opravljajo hospitaeije v novomeških osnovnih šolah. V te šole sc tudi sicer vključujejo, bodisi ko gre za nadomeščanje odsotnih učiteljev, bodisi v osnovnošolske aktivnosti ob prostem času. Imamo podatke, da sc pri nas izšolan kader v praksi povprečno dobro obnese; seveda nekateri tudi odpovedo, kar pa se dogaja tudi drugod. Nekateri sc takoj po diplomi odtočijo za nadaljnji študij in specializacije. Vprašanja, ali je dislocirani oddelek Pedagoške akademije v Novem mestu potreben ali nc, torej ne more biti, zlasti pa nc zdaj, ko ima oddelek zagotovljene vse pogoje za delovanje. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da so kadri, ki se tu izšolajo, šekako potrebni. Pričakujemo, da sc bo to potrdilo že kmalu, vsekakor pa takrat, ko sc bo upokojila prva povojna generacija, in to bo že čez dve leti. O ugodnostih, ki jih dislocirani oddelek omogoča študentom Pedagoške akademije, tudi nc kaže na dofco razpravljati. Kna najpomembnejših je nedvomno ta, da je študij približan domačemu kraju in da je študirati doma znatno ceneje kot drugod,.kjer si je treba posebej iskati stanovanjc in hrano. Novomeški oddelek sprejema študente iz dolenjske in posavske regije v celoti, deloma pa tudi iz kočevske in grosupeljske občine. Za vse, ki so iz oddaljenih krajev, 'je organizirano bivanje s preskrba v Domu učencev Majde Sile v Šmihelu, ki je od študijskega mesta oz. predavalnic Pedagoške akademije oddaljen le nekaj sto metrov." I. ZORAN POTA IX STit? •2* prosta dela in naloge V črnomaljskem Goku invalidom le na papirju priznana pravica do lažjih del — Sodišče združenega dela pritegnilo delavčevi pritožbi Primer, ki se je pred dnevi znašel pred senatom novomeškega sodišča združenega dela, govori sicer o povsem konkretnem sporu med črnomaljskim Gokom — tozd Begrad in njegovim delavcem, vendar je s svojo vsebino resno opozorilo in poduk še ostalim delovnim organizacijam. OB BUNDO - 4. marca je tat iz garderobe srednjih .šol v Črnomlju zmaknil bundo, vredno 4.000 din. Jože Kamenšck iz Štrckljevca je moral domov na pol oblečen. LADA IZGINILA - Izpred hotela Smuk v Semiču je 4. marca zvečer izginil osebni avto Miroslava Liparja. Vozilo, vredno kakih 200 tisočakov, so naslednjega dne našli nepoškodovano ob cesti pri Gradcu. Ime sposojevalca še ni znano. MOTIL PLESALCE - Novomeški miličniki so v soboto zvečer pridržali Novomeščana Štefana M., ki je razgrajal v novem disco klubu na Glavnem trgu. Prepiral se je s strežnim osebjem in motil plesalce. POPIVALI IN IZZIVALI GOSTE - Žužemberški miličniki so 2. marca popoldne pridržali do iztreznitve 21-letnega Štefana M. iz Novega mesta in Igorja Š. iz Gorenje Straže. Mladeniča sta skupaj z mladoletnim A. L. popivala v gostišču na Griču in že tam izzivala goste k pretepu. Potem so sc odpeljali še v Žužemberk, kjer so nadaljevali z razgrajanjem v Zapunčičevi gostilni. V družbi miličnikov so bili bojda dosti bolj mirni. IZTOČIL BENCIN - V noči na 1. marec je nekdo vlomil v osebni avto Metličanke Zorke Vrtačič.' Lastnico je oškodoval za nekaj litrov dragocenega goriva, pokazalo pa se je tudi, daje bjl avtomobil Vrtačiče-ve žc večkrat žrtev zbiralcev bencina. Za storilci še poizvedujejo. OB RADIOKASETOFON -Vlom v avtomobil je prijavil tudi Anton Mauser iz Dobindola. Iz avtomobila, ki je stal v nezaklenjeni garaži, je neznan storilec vzel radiokasetofon in zvočnik. Nekaj časa bo treba prebiti brez glasbe. POŽAR UNIČIL ŽGANJE V nedeljo zjutraj je prišlo do požara v prostoru za kuhanje žganja pri Francu Anderliču v Zburah. Anderličevi so namreč prejšnji dan zakurili v kotlu in segrevali vodo, iz slabo napeljanega dimnika pa so iskre padale na tla in zanetile ogenj. Požar je uničil 150 litrov žganja, nekaj orodja in rezervnih delov, skupne škode pa je za 100 tisočakov. Ogenj so pogasili gasilci iz Zbur in Šmarjete. Stjcpan Hajek iz Ozlja je bil še leta 1980 zaposlen v Gokovem tozdu Begrad kot gradbeni delavec za opravljanje pokvalificiranih dol, ki jih imajo v tozdu opredeljene kot zahtevnejše na gradbišču. Vse pa se je zapletlo, ko je še isto leto skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja spoznala Hajka za invalida III. stopnje in mu prepovedala dvigovati bremena, težja od 15 kilogramov, skratka, opravljati vsa težja dela. VsGoleti so po tem sklepu sprva nameravali Hajka razporediti PO DOLENJSKI DEŽELI • Nekdo je v noči na 1. marec vlomil v trgovino Astre v Novem mestu, na Cesti herojev. Storilec je skoz okno prišel najprej v kotlarno, od tam pa v trgovino. Ko so naslednjega dne s strogimi očmi pregledovali, koliko parov čevljev je izginilo v noč, je bilo presenečenje precejšnje: vlomilec je odnesel „le“ 270 din, radiokasetofon, zavojček cigaret in vžigalice. Astrini modeli čevljev mu očitno niso hudo všeč. • Prva znamenja, da se bliža dan žena, so dobili trebanjski miličniki že 2. marca. Umiriti so morali 42-letno Milko G. s Pristavice, ki sc je pretepala na domu. Za svoj praznik se je hotela izkazati s popolno enakopravnostjo. • Zaenkrat še neznan „kofe-tar“ je v noči na soboto v IMV vdrl v štiri avtomate s toplimi napitki in sadnimi sokovi. Iz avtomatov so izginili 3 kilogrami kave, sok in kakao pa sta ostala nedotaknjena. Očitno vlomilec ne ve, da po trgovinah tudi kakava primanjkuje. MLADOLETNIKI VLAMLJALI Na zidanici Staneta Klobučarja z Vinjega vrha so v soboto našli sledove vloma. Miličniki in kriminalisti so med zbiranjem obvestil kmalu ugotovili, da so zidanico obiskali mladoletniki A. B., T. B. in B. B. Vdrli so skoz okno in v zidanici pospravili kozarec kumaric, liter dcita in radenske, verjetno pa bi sc lotili še česa bolj slastnega, če jih ne bi pregnal Klobučarjev sosed. Če je šofer sladkosned Denarna kazen za Sladiča Kapica, ki si je od tovora za TP Dolenjka pridržal 210 kilogramov napolitank Prejšnji mesec je sedel na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto 29-letni Sladič Kapič, doma iz Velike Kladuše. Možakar si je namreč pred leti dovolil nevsakdanjo goljufijo, ki pa ni ostala skrita dalj kot nekaj dni. Kapič je bil leta 1979 zaposlen pri ..Gorjancih" iz Straže kot voznik tovornjaku. Tako je 18. septembra tistega leta s tovornjakom Gorjancev krenil na pot v Osijek, od koder naj KOLESAR ZBIL OTROKA Po Zagrebški cesti v Novem mestu se je v soboto dopoldne peljal kolesar in na prehodu za pešce pri mostu zavozil med skupino pešcev. Pri tem je zadel 4-lctncga Alana Laziča iz Meniške vasi. Dečka so poškodovanega odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko neznanega kolesarja še iščejo. PEŠCA ODBIL NA TRAVNIK Jelenko Gojkovič iz Podgorc je šel v soboto zvečer peš z ženo in otrokoma proti Prečni. Hodili so ob desnem robu ceste, ko je za njimi pripeljal z osebnim avtom Ivan Šuštaršič iz Dolenje Straže. Med prehitevanjem je zadel Gojkoviča in ga zbil na travnik ter nato hitro odpeljal proti domu. Gojkovič se je hudo poškodoval, Šuštaršiča pa so dobili doma. bi Dolenjki in Mercatorju v isovem mestu pripeljal več sto kologramov keksov, napolitank in ostalih sladkarij. Tovor je res srečno prispel v Novo mesto. Zato pa seje zataknilo pri razkladanju. Dogovorjeno'količino tovora so dobili le v Mercatorju, medtem ko si je Kapič od zabojev in paketov, namenjenih takratnemu TP Dolenjka, enostavno pridržal 210 kilogramov napolitank Jadro v skupni vrednosti nekaj nad 11.000 din. Kapic je sicer vseskozi med postopkom trdil, da je obema naročnikoma v celoti izročil v pre-vzemnici napisano količino tovora in da o kakšnih napolitankah prav nič ne ve. Povsem drugače pa je pokazal dokazni postopek. Priče so namreč na lastne oči videle, daje na tovornjaku ostalo nekaj paketov, za katere je voznik dejal, da jih bo odpeljal nazaj ..Dolenjki". Očitno do tega ni prišlo, saj je druga kontrola zalog v skladišču pokazala primanjkljaj napolitank. Lov za blagom je kmalu pripeljal do Kapiča. Resda usoda izginulega tovora še zmeraj ni znana, verjetno pa je, da je Kapič napolitanke odložil nekje med potjo in potem s praznim tovornjakom zapeljal v Stražo. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega in mu izreklo denarno kazen plačilu I0.000(din, poleg tega mora Dolenjski povrniti povzročeno škodo. Pri izreku sodbe je senat upošteval dosedanjo Kapičevo nekaznovanost, skrb za družino, po drugi strani pa ni moglo m imo tega, da je šlo za veliko predrznost, ki si jo je obtožence privoščil v času, ko ni imel za to prav nikakršnega razloga', saj ni bil v denarnih stiskah. za čuvaja, vendar je bil slab sluh ovira takšni premestitvi. Odbor za medsebojna razmerja je zato sprejel sklep, da bo Hajek delal lažja ročna dela na gradbišču, pogoj za to pa je bila premestitev na kakšno večje gradbišče. Čeprav je bil tudi o tem sprejet sklep, do premestitve ni prišlo vse do lanskega maja, do takrat pa je Hajek delal na manjšem gradbišču, kjer delitev na lahka in težka opravila praktično ni bila izvedljiva. Sodišče je spoznalo, da Hajek vtem času potemtakem ni opravljal lažjih del, kot bi jih moral, pa je zato dobival nižji osebni dohodek, ki ga je ..zakrivil" sklep o premestitvi na lažja dela. Sodišče je zato povsem razumljivo odločilo, da mora Gok delavcu povrniti denar, za katerega je bil pri izplačilih osebnih dohodkov prikrajšan. Poleg tega je ugotovilo še nekaj: V tozdu Begrad imajo resnici na ljubo na papirju opravljeno delitev del in nalog na gradbišču na lažja in zahtevnejša, za ta deia imajo narejene tudi ocene, toda kaj pomaga vse lo, ko pa nimajo v nobenem samoupravnem aktu niti sklepu katerega od samoupravnih organov teh del tudi opredeljenih. Sele ko je Hajek pričel s tožbami in zahtevo, da sc mu dodeli ustrezno delo, je služba varstva pri delu pripravila predlog delavskemu svetu, v katerem je do-ločcnp, katera dela lahko opravljajo invalidi II. in katera invalidi III. kategorije. Hkrati s tem sc je pokazalo, da imajo v tozdu Begrad kar 1 3 takšnih delovnih invalidov, nihče od njih pa vsaj v tistem času ni imel svojih delovnih obveznosti zakonsko urejenih. B. B. , .... NAŠEL DENAR IN KLJUČ V noči na 1. marec je neznanec vlomil v Mercatorjevo trgovino v Bučki pri Sevnici. Storilec je prišel v prostore skozi streho, v dveh registrskih blagajnah v prodajalni in bifeju pa našel 1.900 din. Naselje tudi ključ od vhodnih vrat, tako da je prostore zapustil, kot se „spodo-bi“. Za storilcem še poizvedujejo. Trava ne zagori sama O spomladanskih požigih trave še strokovno mnenje Že nekajkrat smo v našem listu opozarjali na nevarnost spomladanskih požarov, ki jih največkrat sami zakrivimo. Da ne bomo v teh trditvah premalo prepričljivi in nestrokovni, nam je na pomoč priskočil gozdarski inšpektor medobčinskega inšpektorata Brežic, Krškega in Sevnice, Niko Zalokar. Na začetku pomladi, ko vetrovi osušijo zemljo in rastlinje, se kmetovalci množično odločajo za požiganje trave, ki pa premnogo-krat prinese povsem drugačne posledice. Že večkrat so bili takšni požigalci opozorjeni na nevarnost kurjenja, tudi po šolah so o tej pevamosti spregovorili učencem, vendar se zdi, da je vse kot bob ob steno. Mnogi namreč še vedno vztrajajo pri spomladanskem čiščenju trave s požiganjem. Pri tem pa prepogosto pozabljajo, da je pomladansko vreme muhasto, da že neznaten veter lahko raznese iskre in da že sam ogenj ustvarja zračni tok. Zlasti je nevarno požiganje suhe, nepokošenc trave. Številni kmetovalci svojemu početju v prid zatrjujejo, daje takšno požiganje travnikov gospodarska nuja, vendar kmetijski strokovnjaki pravijo drugače. Ogenj je namreč po mnenju strokovnjakov za travno rušo še posebej škodljiv, ne gre pa prezreti tudi tega, da je bilo, denimo, v Posavju v zadnjih letih nekaj sto hektarjev zasajenih z iglavci, ki so ob takih požarih najbolj ogroženi. Konec koncev pa ne gre prezreti še nečesa: da je namreč netenje ognja in požiganje trave v bližini gozda v varnostnem pasu 50 metrov strogo prepovedano, storilci pa so za taki.o početje kaznovani s plačilom 500 do 10.000 din kazni. Toda le kaj je to v primerjavi s škodo, ki jo povzroči en sam gozdni požar!? TOVORNJAK IZGINIL S parkirišča pri Novolesovem salonu pohištva v Novem mestu je v noči na 1. marec izginil dostavni avtomobil. Kasneje se je pokazalo, da je neznanec nasilno odprl okence na vratih in tako prišel v kabino. Tam je mojstrsko spojil kontaktne žičke in se z vozilom odpeljal. Tovornjak so našli kakih 50 kilometrov daleč na magistralni cesti pri Lušnici. Vse kaže, da le ni šlo povsem gladko, saj so na avtomobilu našli sledove trčenja. Škode je za kakih 2 tisoč dinarjev, vse ostale podrobnosti, predvsem pa ime nočnega voznika, še raziskujejo. PADLA Z MOTORJEM Franc Šlak iz Dolnjih 1’raproč se je 5. marca popoldne peljal z osebnim avtom od Velike Loke proti Treb- njemu. V Štefanu je v križišču z regionalno cesto zapeljal na prednostno pot, vendar je pri tem zaprl pot domačinu Stanetu Markoviču, ki sc je pripeljal na kolesu z motorjem. Pri trčenju sta sc motorist in njegov sopotnik Janez Markovič poškodovala in so ju odpeljal po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico. Pločevina je utrpela za 11.000 din škode. ZARADI UTRUJENOSTI ZASPAL Jožef Orel iz Branika pri Ajdovščini je 5. marca zvečer peljal tovornjak s priklopnikom proti Ljubljani. Pri Poljanah je zaradi utrujenosti zapeljal na desni -rob ceste in pri tem oplazil skalni vsek. Gmotno škodo so ocenili na 105.000 din. SNEG SKORAJ MOČNEJŠI — Verjetno zadnje zimske težave na Dolenjskem je imel v nedeljo voznik avtobusa, ki je nad Gabijem zavozil v sneg in blato. Dobro uro časa, nekaj lopat in iznajdljivosti je bilo potrebnih, da se je avtobus ponovno znašel na cesti. (Foto: Budja) RAZPISNA KOMISIJA za dela in naloge individualnega poslovodnega organa — dir. TOZD Avtobusni promet v OZD Gorjanci Novo mesto objavlja razpis del in nalog DIREKTORJA TOZD AVTOBUSNI PROMET. Kandidati za individualnega poslovodnega organa morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev iz člena 511 ZZD še naslednje pogoje: 1.) da imajo visoko ali srednjo strokovno izobrazbo prometne, ekonomske ali pravne smeri, 2.) da imajo pet let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v naštetih strokah, 3.) da so moralno-politično neoporečni, 4.) da predložijo program nadaljnjega razvoja temeljne organizacije. Ponudbe z vsemi dokazili kandidati dostavijo strokovni službi podjetja v Straži v zaprtih ovitkih. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati pismeno obveščeni. Splošno gradbeno podjetje r=Hcar*%im Novo mesto, TOZD Tehnična komerciala in inženiring objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. pomočnik vodje oddelka za kalkulacije 2. kalkulant I. 3. samostojni referent za kooperacije I. Pogoji: pod 1) visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene smeri — visoke gradnje, pod 2) visoka ali višja izobrazba gradbene smeri — visoke gradnje z opravljenim strokovnim izpitom, pod 3) visoka ali višja izobrazba gradbene smeri — visoke gradnje. Kandidate bomo zaposlili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem trimesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „Pionir", Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovska služba. Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 30 dneh. SVET VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE CICIBAN SEVNICA razpisuje dela in naloge ravnatelja Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor: — izpolnjuje splošne, z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom občine Sevnica določene pogoje; . — izpolnjuje pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokov^ nega delavca po določilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli; — ima pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; — ima organizacijske in strokovne sposobnosti in to dokazu' je s svojim preteklim delom; — ima aktiven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalnosti in zavzetosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, družbene samozaščite in ljudske obrambe ter do doslednega uveljavljanja delitve po delu. Kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite razpisni komisiji VVO Ciciban Sevnica, Naselje heroja Maroka 22, 68290 Sevnica, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 KRŠKO objavlja prosta dela in naloge POMOŽNEGA DELAVCA VZDRŽEVALCA -ČISTILCA -8 vršilcev Pogoji: — PK delavec — 6 mesecev delovnih izkušenj . — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Vedrejša odbojkarska pomlad? Novomeški odbojkarji so v drugem spomladanskem kolu vnovič gostovali in po odlični igri prinesli iz Žalca obe točki — Kočevke vnovič zmagale SEDAJ VSE MOČI ZA HELIOS - Cerkovnik (levo), Bajc (št. 9) in Lalič (št. 10) v svetlih dresih so bili tudi na sobotni tekmi v Zagorju najučinkovitejši v novomeški vrsti, ki je po porazu z Branikom premogla moči za novo zmago. Vse je sedaj odvisno od izida srečanja v Domžalah. (Foto: Budja) Mrtvi tek se nadaljuje Po porazu v Mariboru novomeški košarkarji dobili tudi zadnjo resnejšo preizkušnjo pred odločilno tekmo v Domžalah Novomeščani so v soboto prebredli veijetno zadnjo težjo oviro pred odločilnim srečanjem za naslov prvaka v republiški košarkarski ligi s Helisom v Domžalah. Po nepričakovanem porazu prejšnjo soboto v Mariboru so fantje treneija Slavka ZAKAJ BREZ KOČEVJA, RIBNICE, METLIKE IN TREBNJEGA? Dolenjskega pionirskega šahovskega tekmovanja, ki je bilo pred dnevi v Šmarju, so se udeležile le ekipe Grosuplja, Novega mesta in Črnomlja, medtem ko predstavnikov Kočevja, Ribnice, Metlike in Trebnjega ni bilo. Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj. Pri mlajših pionirjih je zmagala ekipa Žalne, pri mlajših in starejših pionirjih ter starejših pionirkah pa ekipa Starega trga; ta bo zastopala Dolenjsko na prvenstvu SRS, ki bo od 11. do 13. marca v Novem mestu. V. KOBE TREBANJSKI TERITORIALCI NA MARATONU Ekipa prostovoljcev trebanjske teritorialne obrambe se je v nedeljo udeležila 8. Trnovskega maratona. Grm, Praznik in Hribar so tekli na 12 kilometrov dofei progi, navzlic močni konkurenci pa so sc dobro odrezali. Grm je bil 16., Praznik 27. in Hribar 32. Kovačeviča premogli toliko moči, da so se iz Zagoija vrnili z obema točkama. ZAČORJE - NOVO LES 101:108 (42:54)' - Tokrat novomeški košarkarji niso dovolili presenečenja. Resda so že po prvem delu prepričljivo vodili, toda podobno je bilo tudi v Mariboru. Zato pa so tokrat tudi v drugem delu zajgrali resno in zavzeto, tako da jim zmaga ni mogla uiti. Veliko je pomenilo za novomeško vrsto tudi to, da je v moštvu po krajšem premoru vnovič zaigral Munih. Novoles: Cerkovnik 18, Munih 11, Bajc 24, Lalič 21, Pintar 1, Plantan 33. Veseli predvsem, da je Plantan tokrat zaigral v stari formi, kajti izkušenost bo v odločilnem srečanju gotovo prevesila tehtnico. Pogled na lestvico po 13. kolu, v katerem so tudi Dotnžalčani zabeležili gladko zmago nad Litijo s 94:77 (44:34), je takšen: Helios in Novoles po 24 točk, Zagorje 16, Comct 14, Jeklo-tehna 14 itd. V naslednjem kolu čaka Novomeščane veijetno ne preveč težka tekma doma s Triglavom, medtem ko Domžalčani potujejo k ekipi Cometa. Če ne bo večjih presenečenj, bosta ekipi po 14. kolu izenačeni na vrhu. DEKLETA IGRA LE ŠELE VČERAJ - Srečanje 16. kola v ženski SKL med Novim mestom in Litijo je bilo preloženo na torek, že dan kasneje pa je Novomeščankc čakala nova težka tekma z Jesenicami. Prav od teh dveh srečanj je bila v veliki meri odvisna usoda novomeške vrste, ki sc skuša odlepiti od dna prvenstva razpredelnice. Z dobro igro že prejšnjo so-' boto v otvoritvenem srečanju spomladanskega dela prvenstva v II. zvezni odbojkarski ligi so igralci novomeškega Pioniija pokazali, da skromna jesenska uvrstitev na repu lestvice ni pravo merilo vrednosti novomeške ekipe. Tokrat so fantje trenerja Jankoviča gostovali v Žalcu in zabeležili svojo peto zmago v prvenstvu. ŠEMPETER PIONIR 1:3 ( 7, 3, -7, 9) Kakih 350 gledalcev je TAVČARJU OBMOČNO STRELJANJE Na občinskem območnem prvenstvu Dolenjske v Novem mestu za pionirje in mladince v streljanju z zračno puško je zmagal Tavčar iz Vavtc vasi s 154 krogi, sledijo: Kabur (Grm) 137, Kruljac 137, Košak (oba Katja Rupena) 119 krogov, itd. Najboljši bodo Dolenjsko zastopali na republiškem prvenstvu v Murski Soboti. KLUBSKA DIRKA GLIVARJU V nedeljo so novomeški kolesarji pripravili klubsko dirko “mlajših mladincev med Novim mestom in Oštrcem. Zmagal je Glivar pred. Božičem, Udovčcm, Štangljem in Beletom. Loški potok: nov rekord skakalnice 3.000 gledalcev na skakalni tekmi — Premoč Ilirije Kar blizu 3.000 gledalcev se je zbralo v nedeljo ob 55-metrski skakalnici v Loškem potoku. Potočani so bili namreč domačini prvenstva centralne regije v smučarskih skokih. Nastopilo je 52 tekmovalcev, med katerimi so bili daleč premočni skakalci ljubljanske Ilirije, saj so osvojili vsa prva mesta. Postavljen pa jc bil tudi nov rekord skakalnice z 58 metri, skočil pa ga je Švigelj iz Ilirije. Rezultati: mlajši mladinci: Debeljak 224,3, Jelenčič 223, Bruncc 203,6; starejši mladinci: Novak 236,8, Regali 234,2, Etžen 226,5; člani: Švigelj 227, Tepež 226,2, Anželj (vsi Ilirija) 218,5 točke. M.G-č. Dece: pri članih odločila že stotinka Uspel veleslalom za pokal Gorjancev nad Gabrjem Marljivi člani športnega društva iz Gabrja so v nedeljo na smučišču Dece ob vznožju Gorjancev pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista pripravili tekmovanje v veleslalomu za pokal Gorjancev. Tekmovanja se je udeležilo preko 200 smučarjev iz večine dolenjskih klubov, enotna ocena vseh pa jc bila, da je bila tekma, še posebej pa proga, odlično pripravljena. Poglejmo najprej rezultate prve proge, kije bila dolga 710 metrov; na njej je nastopilo 124 tekmovalcev: mlajši pionirji: Pavle Žunič 41,07, Uroš Novak (oba ŠD Rog) 41,56, Sandi Bajer (ŠD Gabrje) 41,99: starejši pionirji: Miha Pavlič (SD Rog) 37,44, Matjaž Kotar (SK Trimo) 38,50, Vasja Cič (SK Rog) 38,31; mladinci Marko Jas-nič (SK Rog) 35,49, Tomaž Rcše-tjč (SD Šentjernej) 37.20, Sašu Cič (SK Rog) 37,83; člani: Miro Strajnar (SK Trimo) 36,42, Anton Vesel ISŠD Pionir) 36.43, Rudi Kušer (SK Rog) 36,58: veterani: Janez link (ŠD Ratcž) 40.92, Anton Grandovec (SK Trimo Trebnje) 41,95, Slavko Medle (SK Rog) 4 2,49. V moški ekipni konkurenci so-zmagali smučarji novomeškega Roga, 2. trebanjski Trimo, 3. Metiilca. Se pogled na,drugo progo, dolgo 420 metrov. na kateri je vozilo 80 smučark: Cicibanke: Nataša Tratar (SD Šentjernej) 21,29, Mojca Guštin 21,88, Snežana Popovič (obe SD Metlika) 23,20; cicibani: Igor •Mihelčič (SD Metlika) 18,03, PROGA VZDRŽALA VSE — Čeprav je v Novem mestu že pomlad, so marljivi organizatorji le kak kilometer nad Gabijem ob vznožju Gorjancev odlično pripravili progo. Le kdo bi si mislil, da le nekaj sto metrov niže o zimi ni ne duha ne sluha! EKIPNI POKAL ŠENTJERNEJČANKAM - Neutrudni organizator nedeljskega veleslaloma nad Gabijem Lojze Medle izroča predstavnici šentjemejske ekipe pokal za ekipno zmago pred tekmovalkami Metlike in Trebnjega. Matej Rešetič (SD Šentjernej) 18,9, Robert Medle (ŠD Gabrje) 19,03; mlajše pionirke:, Špela Kusič 19,38, Andreja Golob (obe SK Rog) 19,84, Mojca Starc (SK J rimo) 20,68; starejše pionirke: Saša Žitnik 19,82, Nataša Predo-vič (obe SD Metlika) 20,25, Marija Kuhelj (Sl) Šentjernej) 21,22: mladinke: Urška Račečlč (SD Rog) 17,5 Alenka Keržan (SK Trimo) 18,17, Tjaša Kodriš (SD Rog) 18,47; članice: Anica Kos (SD Šentjernej) 19,35, Renata Pevec (SK Trimo) 20.29, Irena Pugelj (SŠI) Pionir) 23,81; veteranke) Tončka Grubar (Sl) Šentjernej) 22,8, Kaljuše Borsan (SŠD Pionir) 25.89 Vida llcnčič (SK Rog) 26,25. V ekipni ženski uvrstitvi so zmagale Sentjcrilcjčankc, 2. Metlika, 3. trebanjski.Trimo. B. B. videlo v Žalcu odlično odbojkarsko predstavo, predvsem po zaslugi gostov, ki so pokazali, da so na prvenstvo odlično pripravljeni. Igraje bila spočet ka izenačena, potem pa je že kaz.alp, da bodo domačini prevzeli pobudo v svoje roke. Takrat pa so Novomeščani s hitro in učinkovito igro na mreži razblinili vse upe domačinov. V ekipi gostov se je najbolj odlikoval Kolarič. Pionir: Vergin, Primc, Smrke, Babnik, Škrbe, Prah, Kolarič, Bralec, Černač, Pečar, Graberski, Žnidaršič. S to zmago so sc Novomeščani pomaknili s predzadnjega mesta, lestvica po 11. kolu pa je sedaj takšna: 1. Kartovac 20 točk, 2. Novi Zagreb 16, 3. Č1B Bovec 12, 4. 9. mesto: Ina Mlaka, Salonit, Šem peter, Pionir, Kamnik in Uljanik po 10 točk, zadnji pa je Lučki radnik, brez. točke. Že v prihodnjem kolu sc obeta v Novem mestu lepa odbojkarska predstava, saj prihaja v športno dvorano drugouvrščena ekipa Novega Zagreba. ZMAGA KOCEVK IN PORAZ MOKRONOGA - V nadaljevanju prvenstva v obeh republiških ligah sta dolenjski ekipi nastopili s spremenljivim uspehom. Kočevke so brez večjih težav v 11. kolu ugnale zadnjcuvrščeno moštvo Golovca s 3:0 (6, 1, 3), medtem ko so Mokro-nožani z enakim rezultatom izgubili doma z Brezovico. Podatek, da so domačini v treh nizih osvojili vsega 16 točk, dovolj zgovorno kaže razmerje moči na igrišču. Po tem kolu so Mokronožani s 6 točkami zdrsnili na 6. mesto med osmimi ekipami, medtem ko so se NA GELU KOVAČ IN PODKORITNIK V Kočevju so odigrali drugo kolo občinskega, šahovskega prvenstva. Rezultati: Kovač - Dulmin 1 : 0, Podkoritnik - Org 1 :0, Golija -Malnar 0:1, Žilerski - Mestek 1:0, Ofak - Ivič preloženo, Mihelič -1 imer remi. Po drugem odigranem kolu vodita Kovač in Podkoritnik z 7 točkama, sledijo pa'Malnar', Zilerski, itd. M.G-č. Kočevke prebile že do tretjega mesta: imajo 14 točk. V naslednjem kolu potujejo igralci Mokronoga k ekipi Zelczarja, kjer kakšnih večjih možnosti za uspeh nimajo, podobno kot Kočevke, ki igrajo v gosteh z ekipo Partizan Tabora. Nadarjenost ni dovolj Andrej Stezinar je vnet tekač na dolge proge in kolesar — Ker ni trenerja, nadarjeni atleti propadajo Lani proti koncu poletja seje mladi Metličan Andrej Stezinar iz. domačega mesta s kolesom odpravil v Grčijo. ..Prišel sem do Šparte, na poti sem bil 25 dni, v tem času pa sem prevozil okoli 4.000 kilometrov," pravi Andrej, sicer električar v Beti. Za letos načrtuje pot s kolesom v Španijo in tudi tokrat, kaže, se bo odpravil sam, saj za tak podvig ne dobi tovariša. Sicer pa prijatelji Andreja ne poznajo le kot vnetega kolesarja, marveč tudi kot vztrajnega tekača na dolge proge. „Že kot mlad fant sem začutil potrebo po teku. Ker v Metliki/ni atletskega kluba, sem začel/tekati sam." Škoda, da v Beli krajini ni atletskega kluba, saj je med mladimi veliko zanimanje za atletiko, od nekdaj pa so bili Belokranjci dobri in nadarjeni tekači. Ker pa ni nikogar, ki bi te mlade ljudi vzgajal v atlete, veliko atletskih talentov propade. Andrej se je v Ljubljani, kjer se je učil za električarja, vključil v atletski klub Olimpija. „Tckel sem od 5 km naprej, tam sem začel tudi z maratonom, najraje pa sem tekel na krosih, kjer sem dosegel nekaj dobrih uvrstitev," je pripovedoval. Ko jc končal-šolo v Ljubljani, sc je vrnil v Metliko, kjer je bil spet prepuščen samemu sebi. „Takrat sem začel kolesariti. Poleti sem ob petkih popoldan po službi s kolesom krenil na Krk, v nedeljo proti večeru pa sem prišel nazaj v Metliko. Med tednom pa sem popoldne tekal, včasih tudi do Karlovca in nazaj, kar znese 60 kilometrov." Kot tekač se je Stezinar pravzaprav razvil šele pri vojakih. „V Virovitici me je treniral Pero Budija, ki je tudi sam izvrsten tekač na do (ge proge. V naši armijski oblasti sem zmagal na štirih krosih, prvi sem bil v teku na 1.500 in 5.000 m in v peteroboju, zmagal pa sem tudi na vsearmijskem prvenstvu v krosu." Andrej Stezinar: „V okolici Metlike so zelo lepi tekaški tereni." Sedaj Andrej dokaj redno teče, za zaba.vo in kondicijo pa tudi malo boksa. „Žal so za razvoj športa v Metliki slabe možnosti, v nobenem športu pa danes ne moreš sam nič narediti, nujno potrebuješ kolikor toliko dobre razmere in trenerja." ^ g Manjka rezultatov, ki »vlečejo” Brežiška TKS je minulo leto zaključila brez nepravilnosti - Poudarek na množičnih akcijah — Tekmovalni šport predaleč od republiškega vrha K sicer dokaj načelni ugotovitvi, da se telesna kultura na Dolenjskem postavlja na trdnejše in bolj zdrave temelje, je nedvomno potrebno prišteti tudi delo brežiške TKS. Čeprav ne preveč obsežno, skorajda skromno po vsebini, poročilo o lanskoletnem delu ne prinaša kdove kakih posebnosti, pa kaže, daje delo slonelo na samoupravi in dogovaijanju, predvsem pa na čistih računih. To konec koncev najbolje potrjuje ob koncu leta opravljena kontrola krške SDK, ki v poslovanju brežiške telesno-kulturne skupnosti ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Najbolj živahno je bik), razumlji- vo,'de k) brežiške ŽTKO. Resda je bila skupščine zveze sklicana vsega enkrat, zato pa- o delu najbolje govore poročila posameznih odborov. Tako je odbor za tekmovalni vrhunski šport lani največ časa posvetil izobraževanju kadrov in pripravi predloga za nagrajevanje.strokovnih kadrov. Iz poročila odbora za športno rekreacijo je razvidno, da so imeli njegovi člani največ dela z organiziranjem trimskih akcij v kolesarjenju, plavanju in teku, poleg tega pa, so pripravili še tekme v kegljanju, streljanju in občinsko prvenstvo v krosu. Najbolj množična lanska akcija je bil tradicionalni pohod „Po poteh brežiške čete" na katerem je nastopilo kar 650 udeležencev. Naj ob ostalih akcijah posebej omenimo le še tekmovanje šolarjev za športno značko, ki jo je osvojilo 317 otrok, in akcijo ..Naučimo se plavati", ki je kar 325 otrokom pomagala do prvih zanesljivih zamahov na vodni gladini. Podobne razveseljive številke kažejo tudi lanskoletne udeležbe na V NEDELJO CIKLOKROS ZA OSNOVNE SOLE Novomeški kolesarski klub pripravlja v nedeljo s pričetkom ob 10. uri prvenstvo novomeških osnovnih šol v eiktokrosu. Kolesarji se bodo pomerili v petih kategorijah, od letnika 1969 do tistih, rojenih leta 1973. PAPEŽ USPEŠEN V POREČU V Poreču je bila v nedeljo tradicionalna 4. kolesarska dirka ,,Otvoritev sezone", ki se je je udeležilo tudi novomeško zastopstvo. Starejši mladinec Sandi Papež je v skupni razvrstitvi zasedel 11. mesto, poleg njega pa sta v cilj z enakim časom pripeljala še Smole in Novak. delavskih športnih igrah, ki jih je vodil poseben odbor. Lanskih tekem sc je udeležilo kar 124 ekip s preko 560 tekmovalci, ki so se pomerili v 13 športnih panogah. Se posebej je ob tem razveseljiva ugotovitev, ki pa ni le laskanje ob nedavnem prazniku žena; da je namreč na igrah iz leta v leto več žensk. In kaj prinaša koledar letošnjih prireditev? Tradicionalna poulična teka ob občinskem prazniku, pohod „Po poteh brežiške čete" predvidoma koncem oktobra, pripravo mednarodnega veslaškega maratona Ca-tcž-Zagreb itd. Temu je potrebno prišteti še vrsto rekreativnih prireditev, kot: po dve kolesarski in plavalni trim akciji, dve trim hoji in dvakratno preverjanje sposobnosti občanov po Coopcrjevem testu, številna ostala tekmovanja v Športnih igrah itd. Ob vsem tem imajo posebno mesto šc športi, ki so jih v Brežicah opredelili kot tekmovalne: rokomet, nogomet, košarka, atletika, kegljanje in športna gimnastika. Skoda le, da nobeden od teh po kvaliteti ne sodi tudi v republiški vrh. Slej ko prej bodo morali Brcži-čani ugrizniti tudi v to jabolko. Mladih siva povprečnost ne vleče v telovadnice in dvorane. B. B. V Osem zimskih naslovov Novomeški atleti odlično začeli novo sezono Letošnja atletska sezona se je za Novomeščane začela uspešneje kot kdaj doslej. Osem zlatih, ena srebrna in tri bronaste medalje z zimskega prvenstva SRS v Celju, Ljubljani in Novi Gorici dokazuje, da se novomeška atletika krepi. V skromnih razmerah so sc atleti letos pripravljali, kot že dolgo ne. V zimske priprave, ki so letos zajele tudi samoplačnike (klub je plačal stroške samo najvišje kategoriziranim atletom, tistim, ki so na republiških'in državnih prvenstvih osvajali medalje), je bilo vključenih 30 atletov, ki so se po teden dni pripravljali v Vrsarju in Novi Gorici. Za športnike, ki tudi doma redno trenirajo po 7 do 10-krat na teden, so bili ti skupni dnevi vadbe spodbuda in zagon pred prvim nastopom, v katerem so osvojili kar 14 medalj. Ker je v Novem mestu pripravljanje na dvoransko prvenstvo SRS nemogoče, je večina atletov nastopila brez specialnega treninga za dvorano. V Celju, kjer je bilo prvenstvo v sprintu, ovirah in troskoku, je pri članicah Borja Eržen s časom 9,31 s osvojila naslov prvakinje v teku na 60 m z ovirami. Zupančič je pri ml. mladincih v teku na 60 m z ovirami osvojil 2. mesto. Oba sta dosegla nova dvoranska dolenjska rekorda. V Ljubljani so se izkazali skakalci v višino. Pri starejših mladincih je zmagal Lapajne, pri mlajših pa Jožef z novim osebnim rekordom 190 cm. Tatjana Matjašič je pri ml. mladinkah s 150 cm osvojila 3. mesto. V Novi Gorici st) na prvenstvu v metih vladali Novomeščani. V metu diska so postali slovenski prvaki Okleščen B. pri članih z 51,86 m, Primc pri St. mladincih s 55,44 m in Robek pri ml. mladincih s 36,78 m. Dušan Okleščen je pri članih osvojil bronasto medaljo z. 42,54 m. S. Malnar je zmagal v metu kladiva z. rezultatom 50,82 m, kar je nov članski, dol. rekord. Ereegovčevič je zmagal pri mladincih z rezultatom 40,28 m, Kozjan pa je v isti konkurenci osvojil 3. mesto. V metu kopja je pri mladincih Cop osvojil 3. mesto, rezultat 54,10 m v začetku sezone pa obeta dolge mete v poletni tekmovalni sezoni. J. P. foto slišal: Milan Markelj NE BODI NO ŽALOSTNA, SESTRA! SAJ NAS NI TAKO MALO, KOT JE VIDETI V MESNICAH. * f;^" * .#* •* JU * i* dolenjski list pred 20 leti Ženske - skrb vse družbe Enakopravnost v kuhinji? — Kljub hudi zimi dovolj južnega sadja po lanskih cenah — Propadanje Svobod PRI NAS JE ženska na delovnem mestu in v družbi enaka moškemu; vsi drugi življenjski pogoji — njena šolska izobrazba, njen.položaj v družbi in gospodinjstvu — pa nenehno podirajo veljavo te enakopravnosti. Vse to pomeni, da je problem nadalnje družbene afirmacije ženske zelo pomemben družbeni problem, ki ga lahko reši samo vsa družba z vso svojo močjo, samo razvoj socialistične družbene zavesti ter samo jasna opredelitev in usmeritev zavestnih socialističnih sil in njihova vsakdanja praktična prizadevanja. > SREDSTVA BOMO lahko letos pa tudi v bodoče vlagali samo tja, kjer se'-vračajo najhitreje in so naložbe ekonomsko utemeljene. Vodilo, da vlagajmo predvsem v gospodarstvo, ne smemo razumeti tako, da so investicije za družbeni standard manjšega pomena. Prav lahko se zgodi, da bomo po temeljitejši presoji ugotovili, da se nam investicija v standard gospodarsko bolj izplača in bomo sredstva vložili tja. KLJUB HUDI ZIMI in nenadnemu skoku cen v svetu je preskrba našega tržišča z južnim sadjem v glavnem zadovoljiva. Limon je dovolj še za dva meseca, uvoz pomaranč pa je zagotovljen do začetka maja. Do začetka maja pričakujejo tudi prve količine suhega grozdja iz Grčije in Perzije. Oskrba našega trga je torej relativno dobra, posebnega pomena pa je, da so cene ostale na lanski ravni. DELOVNA DISCIPLINA se je v tovarni celuloze na Vidmu lani poslabšala, prav tako so se zvišali neupravičeni izostanki. Vzroki so med drugim v premalo izoblikovanem nagrajevanju po storilnosti. DRUŠTVA IN SVOBODE propadajo, vsak dan jih je manj. Precej je takih, ki živijo le na papirju. Njihova dejavnost je največkrat občasna, ker marsikje delajo (če sploh še delajo) samo za razne „naročnike“, kadar je treba pripraviti kakšno proslavo ob jubilejih s kulturnim sporedom. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. piarca 1963) tU l\> A\» l/ S s * * * <* N I S V * SVETU OKOLI LEP JEZIK — Ne bohoti se samo pri nas mrcvarjenje in birokratsko pačenje rodnega jezika. Jezikovni nemarneži so vsepovsod po svetu, kar naj pokaže tale drobec. Na pokvarjenem dvigalu v veleblagovnici v floridskem mestu Cleanvatru je ameriški birokrat nalepil list, na katerem je stranke takole obvestil, da je dvigalo pokvarjeno. „Funkcionalna kvaliteta tega sredstva je začasno delno omejena!” UGRIZNIL UDAVA - Pred sodnikom v Morgantonu se je zagovarjal 18-letni Keith Stur-ling, ker je poškodoval „zaseb-no lastnino” gospe Naomi Anderson. Ta zasebna lastnina je bil udav, kateremu je v čudnem navdušenju odgriznil rep. Za to dejanje ga je sodnik oglobil za 100 dolarjev. S tem denarjem bi se vsepovsod lepo najedel. NE SAMO PSI - Poštna uprava mesta Bury je službeno obvestila Johna Holderja, da thu ne bodo več dostavljali pošte na dom, če ne bo uktoril svojega domačega ljubljenca Spyka, ki je že štirim poštarjem umeril hlače. Pa ne mislite, da gre za psa. Tako je ime mačku, ki je res hude krvi. Zaenkrat je John pred hišo obesil tablo z napisom: „Pozor, hud maček!” A kaj pomaga, ko maček ne zna brati! POSLOVNA ŽILICA - V San Franciscu se je pripetila prometna nesreča, kar ni nič nenavadnega; bila pa" je lep dokaz, da se znajo prebivalci tega mesta znajti. Pet minut po nesreči so na kraj dogodka že prihiteli: kombi za prodajo sladoleda, motobife za prodajo pečenih klobasic in voziček s praženim krompirčkom. Za lačne in žejne opazovalce nesreče dovolj za prvo silo. Ni lahkega poklica, toda zdi se, 'da je najtežje pisati; to včasih dobro plačujejo, toda plačujejo tudi z življenjem. I. EHRENBURG Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Prijetna preciznost v ponaši Kaj vse je na strani moči teme *- Ne posekajmo lahkomiselno naših gozdov, ki so vir zaslužka — Radost ob predstavi Marijine družbe - kaj je bilo s kralji (Viharen boj) divja širom zemlje, boj silovit in velikansk. Dve moči, zares .mbči, si stojite nasproti v najostrejšem nasprotju* Ih ni otroško igranje ta boj, tudi ne prazno besedovanje in brezplodno sanjarjenje: boj za življenje in smrt je. S silo in zvijačo, lažjo in podlostjo, z mečem in peresom, s paragrafi in verigami bijejo ta svetovni boj moči teme proti cerkvi Kristusovi. In v njih vrstah je denar, čast, ugled, razboritost, razumnost, navdušenost, uživanje, skratka vse, kar čutnega človeka vleče in mika. Zato jih je toliko in toliko pod zastavo Belialovo! (Da na m) ne usahne vir dohodkov iz gozdov, katerega imamo sedaj, ko nam je gozd neka hranilnica, kamor se zatečemo v največji potrebi; da si s posekanjem gozdov ne oropamo našega najlepšega kinča, ki vsako leto privabi na tisoče tujcev in meščanov v naše gorate kraje — Zato pazimo na gozdove, da jih ne. posekamo lahkomiselno in brez večje potrebe, ampak I * S * 5 ' * * * * * * s Tako si je slikar zamislil obličje Zemlje pred 4 milijardami leti, ko se je začel proces tvorbe življenja. Kako je vzniknilo življenje V peklenskih razmerah se je pred milijardami let vžgala prva iskra življenja — Teorijo podpirajo novi poskusi — Ilovica je bila zibelka Kako in kdaj je nastalo življenje? Odgovorov na to veliko in težko vprašanje je veliko, med njimi so mnogi stari tisočletja in tisočletja. Tako nekateri miti pripovedujejo, d« je življenje vdihnil v mrtvo snov božanski stvarnik, pri tem pa radi omenjajo prst in ilovico. Tudi mit o Adamu in Evi, kije v našem kulturnem krogu gotovo najbolj poznan in razširjen, govori o stvaritvi človeka iz ila. Znanost seveda odgovarja drugače. Zanimivo pa je, da se v novejših teorijah podobno kot v mitih govori o ilu, kjer naj bi se pod najrazličnejšimi vplivi sestavile prve snovi, iz katerih je kasneje vzniknilo veliko čudo — življenje. Četudi znanost ni rekla zadnje besede o nastanku življenja, je ta najbolj čudovita zgodba že dokaj verodostojno izpisana. Oglejmo si jo! Pred štirimi milijardami let je bil planet Zemlja strahoten kraj. Vsepovsod so bruhali vulkani ognjene potoke raztopljenih kamenin, nasičevali ozračje s plini in pepelom ter paro. Nebo so parale strahotne nevihte. Ni bilo ne morja, ne kopnega, ne življenja. skrbimo za njih boljši razvitek s tem, da jih trebimo, čistimo, pomlajujemo, da vse goličave ponovno zasadimo. Pazimo na gozd kakor na zenico v očeh! (Nadvse) smo bili presenečeni skozi igrokaz „Lurška pastirica". Lepše in primernejše predstave bi si Marijina družba 'gotovo ne mogla izbrati. Vredna tedaj, da so se je tudi igralke zares vrlo dobro naučile; izvrševale so v resnici vsa dejanja najspretnejše v besedi in celi ponaši s prijetno preciznostjo, vse tako mikavno in prikupno. Kratko: bila je prava radost prisostvovati takšni predstavi, takemu večeru. (Nek francoski) časnikar je preiskal vso zgodovino in našel, da je vladalo na svetu 2540 vladarjev nad 64 ljudstvi. Od teh 2540 vladarjev pa je bilo 299 pahnjenih iz prestola, 64 se jih je samih odpovedalo kroni, 20 se jih je samih umorilo, 11 jih je znorelo itd. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1903) Škljoc že pri rojstvu Fotografije pravkar rojenih otrok in samega poroda v družinskih albumih V ZDA se je pojavila nenavadna modna novost, ki je zajela družinske albume. K običajnim fotografijam v pleničke zavitih dojenčkov, srečnih mamic in očkov ter ostalega sorodstva in k slikam golih lepotcev klobasastih nogic in rokic se v zadnjem času pridružujejo fotografije pravkar rojenih otrok. Sodobne družine, ki hočejo zares biti sodobne, morajo imeti fotografije vsaj eno uro starega dojenčka, če ne celo kar poroda. Že nekaj let je v ameriških porodnišnicah pri porodu lahko navzoč tudi oče, da bi bil tako priča temu nadvse pomembnemu dogodku. Toda z očeti so v porodnišnice prišle tudi fotografske in filmske kamere pa videorekordeiji in magnetofoni. In tako se družinski albumi začenjajo s fotografijami okrvavljenih novorojenčkov, ki rdečkaste in zgubane kože niso videti najlepši. Manj napredni del Američanov se seveda sprašuje, ali ni stvar že na meji okusa. Kje bo ostalo še kaj intimnega, če celo film poroda svojega otroka zavrtite znancem in prijateljem ali celo neznancem? Iz spolnosti je intimnost že lep čas izgnana, zdaj bo izginila še pri rojstvu. Resno se lahko postavi vprašanje, če se ne uresničujejo napovedi nekaterih „čmogledov”, ki so dejali, da bomo lahko nekaj doživljali le v prelistavali za druge. Cez 500 milijonov let je bila Zemlja še vedno zelo vroča, vendar se je že naredila tanko skoija, ki se je vse bolj ohlajala in strjevala ter zapirala ognjeni-ška žrela. Vodna para in zrak sta kondenzirala in v grozljivih deževnih nalivih polnila prazne vulkanske krate tje in druge vdolbine. Zemlja je v grobem dobila svoj obraz. Nastopil je trenutek, ko naj bi se na svetu pojavilo življenje. Še pred desetletjem so znanstveniki menili, da so se prve oblike življenja pojavile pred milijardo let. Novejša odkritja pa so pokazala, da je treba letnico krepko pomakniti nazaj.. Paleobiologi so v Avstraliji, Afriki in na Grenlandiji odkrili dokaze, da so v plitvih vodah živela preprosta enocelična bitja, podobna današnjim bakterijam, že pred 3,5 milijarde let. Vse pa kaže, da je mogoče postaviti začetek življenja še globje v preteklost; morda za 3,8 milijarde let nazaj, če ne celo kar 4 milijarde, se pravi na sam začetek tvorbe našega rodnega planeta. Sam proces nastanka žive snovi naj bi potekal po približno takšnem postopku, kot sta ga že pred 60 leti teoretično zamislila neodvisno eden od drugega ruski biokemik Oparin in angleški znanstvenih Halda-ne. Predpostavila sta, da so v divjih razmerah prvobitne Zemlje ob bliskih, vulkanskih izbruhih in pod vplivom kozmičnih žarkov nastale prve organske molekule na bazi ogljika. Vodni tokovi so jih sprali v oceane, kjer so se kopičile v topli „brozgi”, kot sta poimenovala primarne morske vode. Bogata sestavina teh zgodnjih morij naj bi bila pravo okolje za nadaljnji razvoj organskih molekul v prve žive celice, nekakšne želatinaste kapljice, ki so bile kot prva snov na Zemlji sposobne izdelovati sebi podobne molekularne sestave. To naj bi bili prvi znaki življenja. Kasneje, po zadnji svetovni vojni, so znanstveniki poskušali laboratorijsko dokazati Oparin — Haldanovo teorijo. Na čika-ški univerzi so biokemiki v petdesetih letih zmešali pline, ki so bili značilni za prvotno zemeljsko ozračje, in v posebni posodi skoznje spuščali električne bliske, kot naj bi nekdaj skozi ozračje švigale strele. Po tednu dni , .kuhanja” so v posodi odkrili amino kisline, spojine, ki predstavljajo gradbene opeke za vse beljakovine. Pri poskusu so odkrili še druge važne kemične spojine. ■ Vendar je obstoj amino kislin premalo. Potrebni so še katalizatorji in druge organske molekule, ki se morajo, združevati, kar pa po dognanjih sedanjih raziskovalcev v Oparinovi brozgi ni mogoče. Zato so izdelali teorijo, po kateri naj bi se potrebne snovi za nastanek žive celice zgostile v morskih usedlinah, ko so plitve vode izparele ali ko naj bi menjavanje plime in oseke stvorile na obalah pas organsko bogatih plasti. Vendar je tudi v tej teoriji nevarna past; izparevanje vode bi uničilo tudi organske spojine. Tako so znanstveniki začeli premišljati o primerni snovi, kjer bi vsa voda le ne shlapela, a bi hkrati nudila dovolj možnosti za kemične reakcije. Zagledali so jo v ilu. Ilovica je po svojih lastnostih res nekaj posebnega. Sestavljena iz tankih plasti silikatov, med katerimi lahko krožijo zračne in vodne molekule, hkrati pa se po plasteh izmenjujejo pozitivni in negativni električni naboji, ki tvorijo zapleteno električno polje. V njem dobe kemične spojine „usmeritve”, kar je še posebno važno, ko gre za spajanje verig amino kislin. Povrhu vsega pa so med plastmi nastale organske spojine, vame pred uničujočimi ultravijoličnimi žarki. Strokovnjaki torej menijo, da se je v ilu prebudila iskra življenja. Z novejšimi odkritji o pomenu deoksiribonukleinske kisline (DNK) za razvoj življenja se je zastavilo vprašanje, ali so se v prvobitnih okoljih najprej razvile beljakovine ali nukleotidi, se pravi nosilci verig, v katerih so zapisana vsa sporočila, pomembna za sestavo živih organizmov. Profesorju Leslieju Orgelu je uspelo sestaviti brez sodelovanja beljakovin 40 nukleotidov v pogojih, kot naj bi veljali v naravi. Njegovi poskusi pomenijo potrditev teze, da so se v snovi najprej organizirali molekularni sestavi, ki so nosilci sporočil, po katerih se tvorijo beljakovine na določene načine in nato funkcionirajo kot živa snov. Nukleinske kisline so bile torej tiste prve življenjske i iskre v prvobitnih ilovnatih usedlinah. Na univerzi Columbia so nedolgo tega izvedli še en poskus, DOKAZ VEC Kot poroča sobotno Delo, so sovjetski znanstveniki odkrili dve milijardi star mikroorganizem, ki potrjuje sedanje znanstvene ugotovitve o nastanku življenja. Mikroorganizem so našli na dnu 15 metrov globokega vodnjaka na polotoku Koli. Paleontologi zdaj vrtajo jaške tudi na drugih mestih, da bi zbrali še nove dokaze. ki pomeni še en dokaz več, da se je življenje zares stvorilo iz preprostih organskih snovi. Raziskovalci so dokazali, da je mogoča sprememba RNK v hibridno DNK pod posebnimi pogoji- Tako naj bi torej snov zaživela. Ko je dosegla to stanje, se je začel proces razčlenjevanja, razvoja in razraščanja življenja. Od preprostih prvobitnih enoceličnih bitij so skozi eone nastale rastline, živali in tudi mi, ljudje. MiM (Vir: Reader’s Digest) Ljudje se držijo pokonci samo zato, ker ne poznajo svoje prihodnosti. N. MANDELŠTAM Čim manj revolucinarna je družbena sila, večja je njena potreba, da se olepšuje z revolucinarno frazeologijo. P. VR A NICKI Resnično srečnega človeka ni mogoče srečati. A. TRSTENJAK ZAHVALA Z bolečino v srcu smo sc 28. februarja 1983 za vedno poslovili od naše drage mame MARGARETE PLUT Najiskrenejša zahvala vsem številnim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo zadnjikrat obiskali, počastili njen spomin, ji prinesli cvetje in jo pospremili do njenega zadnjega doma, nam pa v teh težkih trenutkih nudili vso pomoč, nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebno prisrčna zahvala zdravniku dr. Blažu Mlačku za njegovo izredno strokovnost, večletno neizmerno skrb, požrtvovalnost in moralno pomoč r'“! -------— A- *=—•-- —• —*-■- - • Znidarš i Prisrčna Metlike z _ „ „ -_______^______ ............... uslužbencem trgovine Alpina in Gimnazije'Vida Janežič iz Ljubljane, posebno kolektivu Novoteks, kije’ pokazal veliko človeške topline in razumevanja. Vsem-še enkrat prisrčna hvala. Njeni žalujoči: hčerka Merica, sinova Marko in Alojz z družinama Metlika, Ljubljana, Drašiči, Milano, Trnovec, Mačkovec, Vrhnika, Grabrovec, Kranj ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka in tasta TONETA CERUTE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v hudih trenutkih nudili vsestransko pomoč, sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, pokojnikov grob zasuli z lepim cvetjem in ga številno spremili do preranega groba. Posebna zahvala velja dr. Vodniku, zdravnikom in strežnemu osebju .kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega trpljenja. I naka zahvala velja kolektivu Novotehna Novo mesto za lepe poslovilne besede ob uri slovesa, lovski družini Gorjanci Novo mesto za spremstvo in lep govor ob odprtem grobu, trgovskemu podjetju Mercator, poslovalnica Pogača Novo mesto, SGP Pionir, tozd Projektivni biro Novo mesto, pevcem KUD Dušan Jereb Novo mesto za lepo zapete žalostinke ter duhovniku za govor in opravljeni cerkveni obred. Se enkrat vsem naša iskrena zahvala. Žalujoči: Cekutovi Novo mesto, dne 8. marca 1983 i Iz borbe si se srečno vrnil, zemlji, borec kmet, se nisi izneveril. Za kar si se boril, - do diha zadnjega si zvest ostal. Kako je borcem nam , na Raki zate žal! ’ ZAHVALA V 77. letu starosti je po dolgi bolezni, ki ga je spremljala od brigade v NOB, za vedno odšel iz naših vrst naš nepozabni mož, oče, stari oče, brat in stric VINKO ŽABKAR borec in invalid NOB Mikote 14, Raka pri Krškem Z bolestjo v srci! se najlepše zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter borcem, ki ste nam v težkih urah njegove bolezni stali ob strani, pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu Vinku darovali cvetje m veiicc ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, kjer smo ga položili k njegovim starsem. rrclepa zahvala raškemu župniku Jožetu Komljancu za pogrebno mašo, govor in pogrebne obrede, cerkvenemu pevskemu zboru za petje in pesmi slovesa ob grobu. Zahvaljujemo sc tudi Zvezi boroev krajevne skupnosti na Raki za častno spremstvo in poslovilni govor pri grobu, farni skupnosti iskrena hvala za številno udeležbo pri pogrebni slovesnosti. Žalujoči: žena Alojzija, hčerki Marica in Ivanka z družino, hčerka Slavica, brat-župnik Lojze, Jože in sestra Slavka z družino, ostali številni sorodniki, prijatelji in soborci ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata ALOJZA BRULCA iz ^molenje vasi 65 se iskreno zahvaljujemo vsemsorodnikom, družinama Lenart in Seničar za nesebično pomoč v težkih trenutkih, tov. Jakaju za poslovilne besede ter vaščanom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, narri izrekli sožalje in pokojnemu darovali cvetje. Zahvala velja tudi OOS sindikata Krke, tovarpe zdravil, in SGP Pionir Novo mesto, kakor tudi Društvu upokojencev iz Novega mesta. Hvala duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Anica in hčerka Matjanca z družinama, brat Polde in sestra Malka z družinama, sestra Pepca z možem ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega dragega očeta in starega očeta ■ 1 JOŽETA BANICA iz Sel pri Zajčjem vrhu 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancerft, ki ste nam karkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej lepa hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Jože z družino, sin Tone z družino, hčr Marija z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 61, letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in tašča ANGELA PERUSIČ rojena Vranešič iz Breznika pri Dragatušu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli besede sožalja, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala sodelavcem iz delovnih organizacij Iskra, Bclt in Gorenje, sosedi Anici Rogina za izrečene poslovilne besede, pevcem iz Dragatuša in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož, otroci ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat JOŽE CIZERLE iz Vel. Mraševega 29. Podbočje 'skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in z nami sočustvovali. Posebno sc zahvaljujemo kolektivu DO Integral Brežice, DO Transport Krško, GU Ljubljana, GU Celje ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi 1 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat IVAN DRAGOVAN iz Dol. Lokvice 1, Metlika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, pomoč in podarjene vence ter cvetje. Zahvaljujemo se kolektivoma Labod Ločna in IMV Suhor, GD Lokvica, DPO KS Lokvica, govornikoma Antonu Ambrožiču in Jožetu Mihelčiču, metliški godbi ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Dragi ata, tebe ni več, a spomin nate je boleč. Ostali so nam le sadovi tvojega dela, v naših srcih pa boš večno živel. V SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat JOŽE SMOLIČ iz Dol. Nemške vasi 35, Trebnje Žalujoči: žena Marija, hčerka Boža, Majda in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, dedka in strica JANEZA PUGLJA iz Stranske vasi 7, Novo mesto sc iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem, Tovarni obutve Novo mesto, Novo-teksu Novo mesto, DU Novo mesto, pevskemu zboru Ruperč vrh, družini Hrovatič in vsem, ki so v težkem trenutku sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Sc posebej velja zahvala župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Rešitev prejšne križanke .. stel«. - MtjSjtel—teT OM. V O L SA p It. K S aj? A D E Sij V t L.U R G JA L ' M Š č 11 C ! A 5 P 1 L J A kiffr E: K 'M i k a Avla jssHg A k AiSlm 1 W 1 J> «js s s k 1 A M J ojšzr™" S£a A ' k A n O K. N €. L 1 J stf« A R. t N t S T KLfes; 1 L A SrJ u L t c A N 1 T JLM O f> KZ M. A N A •' ELA N K A k'A TTTrnrfTTTTTTTTT' 3E prgišče $ % il muumttBS m Nič tako zelo ne oddaljuje od sreče kot pokorščina brez ljubezni. A. GIDE Ljubezen je majhna, vendar zapleteno urejena država. L. ŠAHOVICKI Besede so kot listje - kjer jih mrgoli, pod njimi sadov smisla hi. A. POPE !?• D L DOBA SKLADBA ZA DVA ST.GR. LUKA BROM DL KISLA JUHA ZMES ZA VARJE-1 KJgp OTOK V POLING ZIJI M.IME SMRDO- KAVRA . POVELJ STVO DUŠIK BRAJDA ► ■ . DEBELA PALICA > nT m PH SUKAN3 . AN 'M.IME KRAVIO IGRAU0 WEST A FILM. ZVRST . 1 ► t KDOR DELA KLEJ AVBELJ VIKTOR DL ŽICA ZA GRELCE ITKRAJ •VIDEM! 4 AM.FIUV IGRALEC (TONY) J. RIM. 55 WEDSR. w PRITOK SENE ŽIME AN.UNI- a svpis. OSEBA VEZNIK HHn/ SPLET LAS Sl “ PESN. FIGURA • • OTOK V SEV. JAERAN j NARED- NIK D L CELJ. FIRMA VAŠA ZGODBA izstrelek Raketni pershing Samo poišče določeni cilj Kako deluje eno najbolj sodobnih orožij raketni izstrelek pershing II — Bodo nameščeni v Evropi? Rakete pershing II, okoli katerih se zadnje čase pletejo vezi mednarodne politike, pomenijo korak naprej v vojaški tehnologiji. V bojnih glavah teh izstrelkov so namreč vgrajeni pravi »elektronski možgani”. Z njimi se samodejno ustnega bojna glava na določen cilj. Vojaškim tehnologom je uspelo, da so izdelali elektronski sistem, ki se sam vodi na cilj, kar bi lahko opisli tudi tako, 'da izstrelek „vidi”, kam naj leti. Odveč je skoraj zapisati, da so tako vodene bojne glave silno natančne. Po mnenju strokovnjakov je sistem pershing II trenutno najbolj razvit samodejno vodeni sistem, kar jih pozna sodobna oborožitev. Kljub temu pa ni najbolj nov. Nekaj podobnega so tehnologi zasnovali že pred desetletjem, vendar sistema niso že takrat razvili do uporabnosti.. Zeleno luč je dobil šele pred nekaj leti. Izstrelki pershing so sestavljeni iz dveh delov. Prvi je nosilna raketa, ki ponese bojno glavo v ' »povratnem vozilu”, kot pravijo drugemu delu, v vižino okrog 300 km visoko, od koder se potem spusti proti zemlji. Povratno vozilo z bojno glavo, ki je l^hko nuklearna, vodi radarski sistem, povezan z zmogljivim računalnikom. V računalniškem spominu je shranjen »zemljevid” z označenimi cilji. Povratno vozilo se usmerja v skladu z narisanim zemljevidom in realnimi radarskimi podatki. Posebna naprava skrbi za usklajevanje tako, da preko korektorja premika krilca na repu in tako vozilo usmerja zelo na- Debelo je pravo! Debeluhi in ljubezen Čeprav jc ukaz mode, da moramo biti kar sc le da vitki, pa se debeluhi ne dajo. Po nekaterih vesteh naj bi bili Uebcluškasti ljudje boljši ljubimci in seveda v žcilskih očeh bolj češčeni kot njihovi antipodi suhci. Psihologi pravijo, da je takšna stvar res mogoča, ker so debeli ljudje praviloma bolj družabni in veseli, ženske pa ljubijo družbo, če je vesela, še toliko bolj. Anketa britanskega časopisa b>aily Mirror je zajela nekaj bolj obsežnih Britancev in njihovih žena, ‘la bi ugotovili, koliko je resnice v Kcslu »Debelo je seksi!” in ugotovili so, da so debeluhi in njihove žene zares zadovoljni s podobo svojega telesa in svojim ljubezenskim življenjem. Globinski psihologi pravijo, daje najbrž za navezanost na debele ljudi kriva otroška navezanost na igračke, kot so medvedki in plišati kužki, ki so lepo zaobljeni. Kakor koli že, tudi debeli so ljubki, tančno na določen cilj. Sistem vodenja je tako natančen, daje bilo mogoče zaradi natančnosti zadetkov močno zmanjšati moč bojne glave, pa pri tem dosega enak rušilni učinek. To sodobno orožje, ki mora kljub tehnološki dognanosti v ljudeh zbujati le grozo, so preskusili s preko 4000 testi, vendar so doslej preskušali le drugi del izstrelka, medtem ko jc celotni izstrelek doživel precej manj poskusov. Zanimivo je, da se sistem, pa naj bo še tako izpopolnjen, ne obnese nad večjimi vodnimi površinami. V računalnik ni mogoče vrisati »zemljevida” morja in radarski sistem se pri usmerjanju nima ob kaj opreti. To strahotno in učinkovito orožje naj bi letošnjega decembra namestili na ozemlju Zahodne Nemčije, seveda če ne bo prevladal razum in se bodo Nemci odrekli dvomljivemu varstvu 108 raketnih izstrelkov pershing II. MiM (Vir: Starš and Stripes) Janez Irdirut Atlantik preplul v sodu Neverjeten podvig še ni doicazan — 46 dni Če bo 43-letnemu Britancu Eriku Petru uspelo dokazati, da je svoj podvig zares opravil, potem bo zanesljivo prišel na strani znane Guinnessove knjige najbolj nenavadnih svetovnih rekordov. Možakar namreč zatrjuje, da je preplul Atlantski ocean v najmanjšem plovilu doslej. Na dolgo in nevarno potovanje seje podanik britanske kraljice odpravil v — sodu. Kovinski sod je bil dolg vsega 179 centimetrov, s čimer je prav gotovo najmanjše plovilo na svetu, ki je poneslo človeka preko Atlantika. Dosedanji rekord je imel Hugo Vihlen, ki je Veliko lužo preplul s čolničkom, dolgim bornih 132 centimetrov. Za pot je priznani rekorder porabil 85 dni. Erik Peter naj bi odplul s Kanarskih otokov in po 46 dneh pristal na enem od karibskih otočkov. Preko Atlantika so ga nosili tokovi in vetrovi. Če je res opravil to pot, potem bo že zbral priče in druge dokaze; šele potem se bo sončil pod sijajem slave in svetovnega rekorda. Varčnejši časi prihajajo Poraba energije bo manjša od predvidene po letu 2000 Še pred nekaj leti so načrtovalci izrisali zelo temno energetsko podobo prihodnjega stoletja, zdaj pa so primorani, da temne barve prekrivajo s svetlejšimi. Predvsem se vse bolj kaže, da bo svetovna potrošnja energije po letu 2000 manjša, kot so predvidevali, s tem pa bo manjša tudi poraba vseh energetskih virov. Energetski zlom se je torej odmaknil, če ne celo povsem izginil iz načrtovane prihodnosti. Združene države Amerike, ki so daleč največji potrošnik energije, bodo porabile namesto predvidenih 116 kvadov energije (enota, ki predstavlja količino energije 472.000 sodčkov nafte na dan skozi leto dni) samo 90 kvadov. Če to količino primerjamo z lansko, ko so v ZDA potrošili 74 kvadov energije, potem bo porast zares majhen. Podobno predvidevajo tudi za preostali industrijski svet. Med poglavitnimi razlogi so predvsem bolj učinkovito izrabljanje energije v sodobni industriji, manjša poraba zaradi energetsko manj požrešnih transportnih sredstev in manjše izgube pri pretvorbi energij (npr. električne v toplotno ipd.). PREVZEMANJE LESA Šli smo po poti skozi debelo snežno odejo eden za drugim v gosji vrsti. Po visokem snegu in v hudem mrazu smo pririnili v 14. oddelek za vrhom hriba. Drvarji so nas pozdravili in sprejeli v kočo, narejeno iz brun in pokrito z lubjem. Ogreli smo se, malo odpočili in začelo se je prevzemanje hlodovine. Delavci so z lopatami sproti odkrivali s snegom obložene hlode. Logarje meril premere, gozdar sproti vpisoval podatke v manuale. Mraz je pritiskal, ivje je risalo na drevju čudovite podobe. Pršič je bleščal v zlatih sončnih žarkih. Ostal sem v koči iz brun, se grel ob ognju in gledal skozi odprta vrata v prekrasen zimski gozd. Pogovaijal sem se s kuharjem. Pred menoj se je razprostiral golosek, ves bel od snega. Nad njim čisto, modro nebo." Ogenj je prijemal les v peči. Obračal sem se, grel hrbet. To ni trajalo dolgo. Gozdar je prišel prcmražen v kočo. Zamenjal sem ga. Bil je že v letih. »Lahko je tebi, Peter, ko imaš še prve noge,“ je dejal. Nisem ga razumel. Zdaj, ko sem sam v letih, vem, kaj je mislil. Vzel sem svinčnik in odšel k delavcem. Delo je teklo. Oglašal se je logar, ki je meril hlode. Zdržal sem do konca. Ob trinajsti uri smo se zbrali ob ognju. Rdeči jeziki so lizali les. Bukova polena so dajala močno toploto od sebe. Oživeli smo, tolkli z rokami ob rebra in poskakovali, puhali iz ust. To je bilo doživetje za mlado dušo! Preddelavec je pekel pečenice in pridal krmopir v žeijavico. Zastopnik žage je vzel steklenico iz nahrbtnika in napolnil kozarce. Bela štruca kruha, pečenica, sir s pečenim krompirjem — to je bil praznik! Obrazi so rdeli, premrli udje so se greli. Gledam gozdarja v zeleni obleki. »Peter, si sit? “ me je vprašal. Zastopnik žage je razumel; dal mi je en kos sira in kruha. Okrepčani, veselo razpoloženi so se možakarji pogovarjali o sečnji bukovine in spravilu ter prevzemu. Pogovor se je vrtel okrog denarja, kubikov posekanega lesa. Po štirinajsti uri smo se odpravili na pot proti domu. V gosjem redu smo se zvrstili po „šaržah“ in letih. V koči pri kuharju sem še malo posedel, potem sem si pritrdil smuči na noge, potisnil leskovo palico med noge, pa je šlo po vlaki navzdol. Delal sem plužne zavoje in se kaj kmalu znašel na četrti cesti. Spustim se s smučmi do korit in po žlebu navzdol do prve mestne ceste. Izvoženi tiri hlodov na cesti so me hitro nesli navzdol. Še malo po Podgorski ulici in bil sem doma. PETER VOVK Kočevje mmm / -$-■ *• Črtke in povesti iz n DUŠICA Vsekakor pa ostane pravilo, da je postopaštvO naših mest in mestec strašen rak, ki razjeda vse gmotno, nravno in duševno življenje, in poglavitni vzrok, da napredujejo tako počasno in borno. Med novomeškimi postopači je odrastel in živel tudi Gene Papej. Pijančeval ravno ni veliko; to se pravi, da njemu ni bilo všeč .vsako vino, niti ni bil prijatelj glavobolji; ali kake dve, tri merice sladke kapljice trškogorske ali grčevske je podiral prav rad med tovariši. V tej reči ga je kazila edino la neumnost, da je plačeval nreveč za druge.. Igral ni; kolikor dalj je gledal kvarte, toliko manj jih je razumel, dasi ni bil abotna glava; vsaka igra mu je delala zehanje in na noben način ni mogel pojmiti, kako da si še duhoviti fantje hočejo ubijati čas s to bedarijo. Papej se je čutil v nebesih le takrat, kadar se je'pelo in godlo. Med postopači ni bilo ne pevca ne godca boljšega od njega. Naravno je, da ga je sprejemalo vsako radostno društvo z glasnimi dobrodošlicami. Gene hi maral/če je bil prav sam. Vzemši gosli ali citre, je šel na plan in si je pel in godel cele ure; takrat mu je napajala mlado dušo sladkost, katere ni našel v nobeni tovarišiji. Vidimo, da je bil Gene bolj pesniške narave. Morda ga je pa zapeljalo prav to v nevarne skušnjave in bridke neprilike. Zaljubil se je precej, da je le ugledal tanko rast in prijazen obražček. Dvoril je vse natakarice in šivilje; ne vem zakaj in kako, da ga ni hotela nobena uslišati. Neko jutro se nameri na hčer rajnega postopača, premlado in preljubeznivo Klaro. Dekle ga vpraša, kam gre. „E, k ljubici, k natakarici Pepici." Klara se mu nasmeje in pravi: „Pepica ima sto drugih, ali si res slep, da ne opaziš tega? Ljubi rajši take, ki ljubijo tudi tebe." Gene jo pogleda debelo in zajeclja precej avšasto: „1, seve, ko bi človek vedel, katera ga ima rada, bi hodil samo k njej." Hrabra Klara ga prime za roko in se mu sladko nasmehlja in zašepeta: „Ta sem jaz, preljubi Gene, pa me še skoraj nečeš pogledati. Oni dan sem ti rekla: Dober dan, pa še odzdravil nisi. Tak si ti." Genelu omeče te besede srce; pozabivši natakarico, spremi Klaro do doma in še dalje. Očeta, kakor pravim, dekle ni več imelo, mati je najrajši dremala za pečjo in se ni brigala nič ne za Klaro ne za Pepeja. Ta ljubezen je trajala poldrugo leto. Klara zanosi. Geneta obhaja veselje in strah obenem. Ko mu rodi ljubica hčerko, je bil prve dni ves zamaknjen, dokler ga ne predrami in iztrezni pretežka beseda iz njenih ust: „Gene, tu naju zdaj imaš; pripravi se, da boš redil otroka in mater." Papej je fjubil dete iz vsega srca, dal bi bil zanj ves imetek in svoje Življenje. Za Klaro pa že dolgo ni čutil nikake prave prijaznosti, kajti prepričal se je o raznih, tako grdih njenih lastnostih, da na zakon z njo ni mogel, niti ni smel misliti. Večkrat jo je našel vso pijano in pobljuvano; delati ni hotela dosti, niti ni dosti znala; sosede so trdile soglasno, da rada tudi kaj drugim ljudem premakne. Klara je zahtevala drzovito, da jp mora ljubček vzeti ali pa vsaj skrbeti zanjo v vseh rečeh do smrti. Jameta se porekati in zmerjati. Gene ji je dal sto goldinarjev. Ko jih naglo potroši, hoče imetu drugih sto. Gene se brani. Klara se grozi, da ga bo tožila. Neki večer pride že pozno k njej in najde pri njej svojega prijatelja. Nič ne reče, se nič ne jezi, molče vzame iz zibke otroka in ga odnese domov. S tem se je ta ljubezen končala. Klaro je bilo sram in strah, da bi še kaj zahtevala od moža, kateremu se je tako očitno izneverila; Gene pa je bil stokrat srečen, da je dobil svojo hčerko k sebi in da se je odkrižal tako zlahkoma razuzdane ljubice. Prvikrat v svojem življenju je začel misliti na gospodarstvo, delo, zaslužek in hišni red. Oče mu je zapustil nevelik, ali čeden dom, ki je dajal v letu čez dve sto goldinarjev najemščine, razen tega dober kos kmetije, krasno pohištvo in drugo blago in pet sto goldinarjev gotovine. Še več pa je bilo vredno, da ga je poslal v nauk k najboljšemu čevljarskemu mojstru, ki se je nahajal takrat na Dolenjskem, k poštenjaku Rozmanu. Papej se je izuril prav do dobrega v svojem rokodelstvu; kadar se je lotil posla, ga ni opravil nič slabše od Rozmana samega. Mojster je priznal to ob vsaki priliki in je večkrat dejal: „No, kadar umrjem, se meščanom še ne bo treba bati kurjih očes; do zdaj sem zdravnik njihovih nog jaz, po meni bo prevzel Gene to skrb." Papej se ravno dela ni bal, ali dosti si ni pridobil z njim, ker so ga preveč mikale tovarišije. Imetek mu je hitro kopnel in prepadal. Zadejal je očetovo gotovino, lepo njivico in marsi-kako drugo malenkost. Pogled malega angelčka mu je povrnil resnost in poštenje. Spomnil se je svete dolžnosti, začel je ostajati doma in premarljivo šivati. Dela je imel toliko, da ni več zmagoval sam. Vzel si je dobrega pomočnika, za gospodinjo pa staro sestrično Anko. Stare družbe ni mogel pozabiti, pa saj ni potreboval. Med tednom je delal, v nedeljo se je pridružil prijateljem in se z njimi razveseljeval. Vendar so ga jeli postopači nekako pisano gledati. Očitali so mu, da je izdal bratovščino in postal filister. Najbolj se jim je za malo zdelo, da je pil le zase in izgubil nekdanjo velikodušnost. Ta jeza ni bila popolnoina opravičena, kajti daf je, kadar se je prav udobrovoljil, še zmerom rad za kak bokal. Ali brez premisleka, je res, da ni več trošil. Kadar je šel v krčmo, je vselej naredil natančen račun, koliko more pustiti krčmarju in koliko mora denarja prinesti domov, da ne zabrede v kako stisko. Ko je zapazil, da druščina ne mara več toliko zanj, je tudi on gubil do nje veselje. Včasi je ostal še v nedeljo ves dan doma, pa si je dal prinesti vina iz krčme in je zibal, pestoval in ujčkal svojo zlato Mimico, Pri njej je nahajal večjo radost nego v vsaki drugi tovarišiji. Ko je shodila in se ji je razvil jeziček in začela razvijati pamet, se ni mogel nagledati in naslišati krasnega deteta. Neprenehoma se je z njo pogovarjal, jo učil in zabaval z igrami, šalami in pripovedkami. Krčma mu ne bi bila prišla nikoli na misel, da se ni bal zamere svojih vrstnikov in tovarišev. Samo zaradi njih je včasi došel na kak polič in se je pomenkoval z njimi po stari šegi o mestnih novicah in. prigodbeh. Trudil se je dolgo zastonj. Postopači so obirali Papeja: delegate Na koncu le brez izgube Kljub težavam je novomeška izobraževalna skupnost zaključila leto 1982 celo z nekaj presežka v blagajni f mm • . ?• Novomeška izobraževalna skupnost je s finančnim načrtom za leto 1982 ocenila, da bo za financiranje posameznih vzgojno-izobraževalnih programov (največji delež odpade seveda na osnovne šole) in za odplačevanje posojil potrebovala nekaj nad 352 milijonov dinarjev. Kljub temu da se je v drugi polovici lanskega leta srečevala z velikimi problemi pri zbiranju potrebne vsote denarja in da je vse kazalo na precejšnjo izgubo, pa je na koncu vendarle zbrala nekaj nad 10 milijonov več od dogovorjenega zneska. Zakaj velike težave med letom? Presežke, zbrane v lanskem prvem polletju, je izobraževalna skupnost tako kot druge interesne skupnosti z julijem začela vračati združenemu delu preko nižje prispevne stopnje. Sele po tem je začel veljati sporazum, da sc tovrstni presežki vsake skupnosti družbenih dejavnosti namenijo za pospeševanje izvoza. Tako rekoč dvakratna uporaba presežkov je botrovala stalnim likvidnostnim težavam od septembra dalje in še sredi decembra je kazalo, da izobra- KONCANA MLADINSKA POLITIČNA SOLA V petek, 4. marca, sc je končala mladinska politična šola po A in B »rogramu za mlade iz združenega iela v novomeški občini; pripravlja o občinska konferenca ZSMS. Slušatelji so ob zaključku dobili izkaz-lice o uspešno opravljeni šoli. V n kot i so slušatelji potrdili, da so >ili zadovoljni s temami in preda-'anji v okviru šole. ževalna skupnost po veljavni prispevni stopnj: ne bo zbrala dovolj denarja za kritje stroškov izvajalcev programov. Preobrat, čeprav v dobršnem delu rezultat akcije občinskega izvršnega sveta, je bil dokaj nepričakovan. Tako je izvršni svet dosegel, daje izobraževalna skupnost dobila nazaj del po sporazumu odvzetih presežkov in da so vsaj nekatere delovne 'organizacije ob dvigu osebnih dohodkov tik pred koncem leta takoj nakazale tudi prispevke za interesne skupnosti. Da je bilo ..popravljanja" osebnih dohodkov v zadnjih dneh leta 1982 veliko, dokazuje decembrski priliv sredstev, kije bil nad vsemi pričakovanji in načrti. Pričakovana vsota 29 milijonov mesečno je bila decembra presežena' kar za 65 odst. in tako izobraževalna skupnost ob letu ni imela v blagajni primanjkljaja, temveč celo nekaj presežka. Ob tem kaže poudariti, da je imela skupnost ob koncu leta dejansko le 263 tisoč dinarjev prostih likvidnih sredstev in da brez dodatne akcije niti teh ne bi bilo. Zaradi zakona o začasnem 15-odstotnem izločanju mesečnega priliva na poseben račun SDK je morala skupnost od septembra dalje krepko omejevati vso porabo in nekatere obveznosti prenesti celo v letošnje leto, saj bi se sicer kaj lahko zgodilo, da decembra ne bi mogli kriti stroškov osnovnih programov. Kot že rečeno, se je vse srečno končalo. Letos znaša dovoljena poraba za redno dejavnost in odplačilo investicijskih posojil v novomeški izobraževalni skupnosti skupaj 378,7 milijona dinarjev. Ta sredstva bo skupnost zbrala z redno prispevno stopnjo, ki bo od aprila dalje tudi na račun poraču navanja lanskih presežkov nekoliko nižja od sedanje. Z. LINDIC-DRAGAŠ V STOPICAH SO SE ŽENSKE VESELILE ZA SVOJ DENAR — Posebno veselo ženskemu prazniku v čast je bilo tudi minulo soboto zvečer na osnovni šoli v Stopičah. Kar 160 žena iz trinajstih vasi v krajevni skupnosti je prisluhnilo skoraj uro dolgemu prisrčnemu in pestremu kulturnemu programu, ki so ga pripravili pionirji iz šole, mladinci in moški pevski zbor Stopiče. Za pogostitev so žene prispevale kar same, slišati pa je bilo, da danes „mučenikov“ tudi ne bo prav kmalu domov. (Foto: Janez Pavlin) Varčnost najboljše zdravilo Novomeška zdravstvena skupnost je leto 1982 zaključila brez izgube — Letos le 11 odstotkov večja sredstva bodo zahtevala zelo racionalno obnašanje Pred kratkim smo že poročali o presenetljivem, zato toliko bolj razvesljivem finančnem zaključku lanskega leta v novomeški zdravstveni skupnosti. Namesto že kar tradicionalne in zaradi mnogih težav tudi lani pričakovane izgube je skupnost namreč imela ob koncu leta celo nekaj sredstev nad zneskom dovoljene porabe, začrtane z valoriziranim programom. na dobrih 604 milijonov din, tako /aradi valorizacije programa zaradi izgube iz leta 1981 Res je sicer, da se ima za to zahvaliti v glavnem le nepričakovanemu zviševanju osebnih dohodkov v decembru 1982, kar pa ne spreiVieni njenega ugodnega rezultata in bistveno ugodnejšega letošnjega izhodiščnega položaja. Prvotni načrt prihodkov in odhodkov je bil lani med letom večkrat spremenjen, v začetku dovoljena sredstva v višini 540 milijonov dinarjev, ki nikakor ne bi zadostovala za dejavnost na ravni iz leta 1981, pa na koncu zvišana Združena sta varstvo in delo Dobro leto obstoja delavnice pod posebnimi pogoji, ki za osem ur na dan sprejme v varstvo in na delo 17 duševno prizadetih — Še letos dokončna prostorska rešitev Na pobudo novomeškega Društva za pomoč duševno prizadetim, bčinske skupnosti za zaposlovanje, skupnosti socialnega skrbstva n Centra za socialno delo je bila novembra 1981 v Novem mestu •o dalj časa trajajočih prizadevanjih le ustanovljena delavnica pod osebnimi pogoji. V njej ima trenutno zagotovljeno varstvo in delo 7 varovancev, delavnica pa domuje v prostorih Doma starejših bčanov. Zaradi kadrovskih težav je lelavnica pričela delati s sedmini varovanci, sedaj pa je, kot že ečeno, vanjo vključenih 17 ;rednje duševno prizadetih va-ovancev, starih od 20 do 35 et. ki so končali le nekaj razre-lov posebne osnovne šole ali lelovno usposabljanje v ustrez-lih zavodih. V delavnici so va-.ovanci 8 ur dnevno in tako so :tarši vsaj za nekaj ur na dan azbremenjeni skrbi za svoje du-ievno nedorasle otroke. Velja poudariti, da je osnovni namen 'delavnice predvsem varstvo du- ševno prizadetih, šele nato pa delo. A večina varovancev se je dokaj dobro vključila tudi v delo. Delavnica pod posebnimi pogoji si zagotavlja delo s kooperacijo z nekaterimi delovnimi organizacijami ter z. lastnim programom. Največ razumevanja in pripravljenosti pomagati je pokazala Tovarna zdravil Krka, ki je zagotavljala pakiranje osvežilnih robčkov in sestavljanje kapalk. To delo je bilo za varovance zelo primer- Pol stoletja,.Svobode” Poziv občanom, da zgodovino predvojnega naprednega gibanja na Dolenjskem dopolnijo s svojimi dokumenti 3, decembra letos bo minilo 50 let, kar je bilo v Novem mestu ustanovljeno delavsko društvo „Svoboda“. Zaradi naprednega de to vanja pa ga je takratna oblast že po dobrem letu prepovedala. V spomin na delovanje delavskega društva ..Svoboda" bo občinski svet Zveze sindikatov Novo mesto ob 50-Ietnici njegove ustanovitve izdal brošuro o njegovem delovanju. Brošura bo v drugem delu vsebovala kronologijo vsega naprednega gibanja na Dolenjskem oziroma na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje od leta 1930 do pričetka vojne. Čeprav ima Dolenjska bogato revolucionarno preteklost, je o naprednem predvojnem gibanju pri nas zbranih in shranjenih zelo malo dokumentov. Občani, ki ste doživljali in sooblikovali takratni čas, gotovo hranite v svojih zbirkah in spominih veliko podatkov, dokumentov, slikovnega in drugega gradiva. Prosimo vas, da to dokumentarno gradivo odstopite v hrambo in nadaljnjo uporabo Dolenjskemu muzeju v Novem mestu, podatke, ki jih hranite v spominu, pa zapišete ali nas opozorite nanje. Obiskali vas bomo in vaše pričevanje, zapisali. Z vašo pomočjo bomo lahko vsebinsko dopolnili kronotogijo predvojnega naprednega delavskega, in kmečkega gibanja na Dolenjskem, obogatili zbirke Dolenjskega muzeja in dokumente ohranili za naše zanamce. Na vašo željo vam bo muzej dokumente po preslikavi vrnil ali vam dal v zameno fotokopije. PREDSEDNIK KOMISIJI za tradicije delavskega gibanja pri predsedstvu ObS ZS Novo mesto DANILO KOVAClC no, kar so pokazali tudi rezultati. Žal pa Krka zaradi svojih težav v preskrbi s surovinami in repromateriali dela ne more več redno zagotavljati. V manjšem obsegu so varovanci delali tudi za Iskrin tozd Ela, drugih kooperantskih del pa kljub prizadevanjem niso mogli zagotoviti. Iz lastnega delovnega programa kaže omeniti izdelovanje brošk iz semen, novoletnih okraskov, prtičkov, gobelinov itd. S prikazom teh izdelkov so varovanci delavnice uspešno sodelovali na razstavi obrti v Novem mestu. Za potrebe delavnice je odstopil prostore Dom starejših občanov, in sicer za dve leti, denar za ureditev prostorov in nakup opreme pa sta prispevali skupnost za zaposlovanje in skupnost socialnega skrbstva. Le začasna prostorska rešitev je seveda zahtevala iskanje dolgoročnejše rešitve za potrebe delavnice, ki ji ni moč odrekati velikega pomena. V tem času je bilo navrženih več možnosti, ki pa bi vse zahtevale veliko denarja. Zato je sedaj več kot dobrodošla rešitev, da bodo za dejavnost delavnice uredili tri prostore v prizidku Doma starejših občanov, kjer bo prostora za več kot 30 varovancev. Dela bodo verjetno gotova še letos, ureditev delavnice pa bo skupnost socialnega skrbstva stala 1,7 milijona dinarjev. Z. L. D. MANJ RECEPTOV Novomeška zdravstvena skupnost je lani prispevala za zdravila in injekcije nekaj nad 53 milijonov dinarjev ali dobra'2 odstotka pod načrti. Zavarovancem tz novomeške občine je bito izdanih 369.021 re-eeptov za zdravila (skoraj 9 odstotkov manj kot leto poprej), povprečna vrednost na recept izdanega zdravila pa je znašala 144,80 dinarjev, kar je skoraj 29 odstotkov več kol v letu 1981. Cepray se je število izdanih receptov v celoti zmanjšalo, so nekateri novomeški zdravniki pri tem še vedno mul prvimi v Sloveniji. kot zaradi družbeno priznanih višjih stroškov. Dotok vseh sredstev je bil med letom sicer precej nižji od KRKA: LEP PRAZNIK ŽENA Za kolektiv novomeške tovarne „Krka“, v katerem prevladujejo ženske, je značilno, da vsako leto lepo počasti 8 marec. Letošnja proslava za vse tozde je bila 7. marca v skladišču repromateriala, ki ga za take priložnosti spremenijo v večjo dvorano. Kulturno-umetniško društvo „Krke“ je pripravilo spored, v katerem so sodelovali; mešani pevski zbor, otroci iz vrtca in glasbeni duo mladih. Po kulturnem sporedu ic bila v avli upravne zgradbe odprta še razstava, na kateri sta Antonija Sodja in Stanislava Krivec predstavili svoja ročna dela, prva vezenine, druga čipke, Etnografski muzej Slovenije pa je za popestritev posodil zbirko narodnih noš. VSI TRIJE ZBORI O IMV V sredo, 16. marca, so sklicani vsi trije zbori novomeške občinske skupščine na skupno sejo, na kateri bodo obravnavali sanacijski program IMV, predlog odloka o zaključnem računu proračuna za minulo leto in predlog odloka o letošnjem občinskem proračunu ter program dela zborov občinske skupščine za leto 1983. Po skupni seji vseh treh zborov bosta zasedala skupno še zbor združenega delti in zbor krajevnih skupnosti, da bi sprejela predlog odtoka o davkih občanov. predvidevanj, zaradi česar je imela skupnost stalne likvidnostne težave in je kar dvakrat spreminjala prispevno stopnjo, seveda navzgor. Decembrski dotok sredstev pa je položaj bistveno popravil, tako da je skupnost zabeležila skoraj 1,4 milijona dinarjev presežkov nad dovoljenimi sredstvi, ki jih bo poračunala združenemu delu prek nižje prispevne stopnje od aprila naprej, nadaljnjih 864 tisoč dinarjev ostanka dohodka pa bo razporedila v rezervni sklad. Med odhodki skupnosti velja omeniti, da so denarne dajatve (nadomestila osebnih dohodkov, pogrebnine in posmrtnine) načrt presegle za 7,5 odstotka; nekoliko nad načrtom so bili tudi stroški osnovne zdravstvene dejavnosti in odliv z.a storitve izven novomeške občine, ki pa je bil vendarle nekaj manjši kot leto poprej. Kako bo letos? Dovoljena sredstva občinske zdravstvene skupnosti znašajo predvidoma skoraj 673 milijonov dinarjev ali 11 odstotkov več kot lani, v celoti pa naj bi skupnost imela na voljo še 6 milijonov več za pokrivanje stroškov in pravic iz zdravstvenega varstva. Kljub predvidenemu povečanju porabe, ki je začrtano tudi za večino členov v verigi zdravstvenega varstva, pa drži, da racionalno obnašanje in varčnost tako na strani zdravstvenih delavcev kot uporabniko ne bo odveč, da položaj ob koncu leta ne bi bil spet Kritičen. Sicer ne v zdravstveni skupnosti, ki bo izplačevala sredstva zdravstvenim delovnim organizacijam po sporazumih o svobodni menjavi dela glede na možnosti in dovoljeno porabo, zato pa v zdravstvenih delovnih organizacijah, ki bolnika (bolj ali manj resnega) ne morejo odkloniti. KAKŠEN ZRAK DIHAMO NOVOMEŠČANI - Že nekaj let v vratarnici novomeškega Rotovža merijo onesnaženost zraka. Sedaj dolžnot ,,laboranta" opravlja kar gospodar hiše Karel Adam, ki podatke iz občutljivih merilcev pošilja v odčitavanje v Hidrometeorološki zavod v Ljubljano. Informacije o tem, kaj v mestu dihamo, v radiu, ki poroča o rezultatih meritev v drugih mestih, še nikoli ni bilo slišati, tako da se človek lahko še najbolj zanese na kašljanje. (Foto: J. Pavlin) Še čaka na uveljavitev Novomeška skupnost socialnega varstva še vedno ni zaživela Novomeška skupnost socialnega varstva, ki je bila ustanovljena zato, tla bi usklajevala posamezne • programe in akcije petih interesnih skupnosti, združenih v to skupnost (skupnost socialnega skrbstva, otroškega varstva, skupnost za zaposlovanje, stanovanjska skupnost in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja), se še ni uveljavila, kot bi bilo potrebno. O njeni vlogi in nalogah je bil februarja v Novem mestu tudi regijski posvet. V zadnjem času se stvari v skupnosti sicer spreminjajo na bolje, še vedno pa ni toliko usklajevanja stališč in programov širšega pomena, kot bi ga bilo pričakovati. Še vedno se dogaja, da delegati posameznih skupnosti prihajajo na skupščine skupnosti socialnega varstva le s svojim mnenjem, ne da bi gradiva obravnavale vse skupnosti in sprejele svoja stališča. To pa ni prav. Dosedanje izkušnje iz dela novomeške skupnosti potrjujejo, da je dela v njej izredno veliko in da ga bo zaradi zaostrene gospodarske situacije še več. Med temeljnimi cilji in usmeritvami skupnosti socialnega varstva je tudi letos zapisano naslednje: uresničevanje in izpopolnjevanje sistema aktivne so-ciabic politike, prilagajanje socialne politike zaostrenim razmeram gospodarjenja in reševanje problemov, ki jih te razmere prinašajo za družine in posameznike, razvijanje delagatskega sistem v skupnosti in njeno tesnejše sodelovanje v občinskem skupščinskem sistemu pri oblikovanju celovite gospodarske politike v občini, ter selektiv-nejša obravnava pri zagotavljanju socialno-varstvcnih pravic in pomoči posameznikom. Pri tem kaže bolj aktivno vključiti delovne organizacije"^ in krajevne skupnsti, da bodo pomoči zares deležni tisti, kije najbolj potrebujejo. Ko so delegati na zadnji skupščini skupnosti socialnega varstva obravnavali njeno delo in uveljavljanje, so menili, da bi morale vse skupnosti začeti aktivno uresničevati obširne sklepe o zaposlovanju invalidov, o socialni varnosti občanov in o alkoholizmu; ti so bili sprejeti že lani septembra na skupni seji z zbori občinske skupščine. Prav tako so menili, da bi se morali nosilci posameznih nalog konkretno dogovarjati za uresničevanje sklepov, ne pa da čakajo na akcijo skupnosti socialnega varstva ali nekoga tretjega. Z aprilom nižje stopnje Da je vsakršno kolikor toliko realno planiranje pri nas v današnjih zaostrenih razmerah gospodarjenja zelo težko, je nešteto, dokazov. Tudi v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v novomeški občini so imeli nemalo težav pri načrtovanju potrebnih in dovoljenih sredstev za izvedbo programov v letošnjem letu ter prispevnih stopenj, po katciih naj bi ta sredstva zbrali. Tako je bilo med drugim šele pred kratkim znano, da lanskoletni presežki (ki jih v novomeških skupnostih vendarle ni pretirano veliko) ne bodo uporabljeni za pospeševanje izvoza, kot je bilo s presežki lanskega prvega polletja, temveč se jih mora vrniti združenemu delu in sicer« prek nižjih prispevnih stopenj za posamezne interesne skupnosti. Tudi na račun tega bo skupna prispevna stopnja za interesne skupnosti družbenih dejavnosti v novomeški občini od 1. aprila dalje za 1,45 odstotka nižja od sedanje. Skupna poraba je seveda kljub temu predvidena nekoliko višje kot lani, prispevne stopnje pa se bodo lahko znižale zaradi predvidene večje mase bruto osebnih dohodkov. ČETRTKOV INTERVJU I: <► Tudi prijaznost nekaj velja Lani največ zanimanja za kredite na osnovi prodaje deviz, letos v ospredju kmetijska posojila Nasploh občani niso zadovoljni s prijaznostjo in poslovanjem zaposlenih v administrativnih in upravnih službah. Cesto je slišati, da se obnašajo, kot da bi bile stranke zavoljo njih. in ne narobe. Vseh pa ne gre metati v en koš, to doka/.uje tudi primer Jerice 'Vidrih Kobe iz oddelka za potrošniško kreditiranje Ljubljanske banke v Novem mestu. Osem let opravlja isto delo, njeno prijaznost do strank, urnost v poslovanju in še kaj pa so opazili tudi v kolektivu in jo v letu 1982 uvrstili med dobitnike petih bančnih priznanj. - Poslovanja z ljudmi, načina pristopa do strank se ne Jerica Vidrih: „Seveda vsa- < > kodnevno in dolgoletno po-’ J slovanje s strankami ni vselej < ► prijetno, ker moraš kljub ‘J \ lastnim težavam vselej kazati J ► prijazen obraz. Ampak tega sem se navadila .. moreš naučiti ne v šoli in ne drugod. Od kod vam ta last-■1 nost? „Nekaj da praksa, odvisno je od značaja posameznika, menim pa, daje ta čut tudi prirojen. Več strank, ki so poznale našo družino, mi je že reklo, da imam enake kretnje, enak način pogovora in pristopa do strank kot moj pokojni oče, ki je v Novem mestu dolgo let vodil poslovalnico Putnik. Kri ni voda! Prizadevam si vsako stranko pozorno poslušati, ji svetovati in kar najhitreje opraviti posel. Za to sem tudi plačana.“ - Kakšno je med ljudmi zanimanje za raznovrstne kredite ob spremenjenih pogojih? ..Medtem ko smo imeli lani na našem oddelku velik naval prosilcev za gotovinske kredite na osnovi prodaje deviz in so stranke prihajale tudi od drugod, vse. od Zagreba in Bosne, da ne omenjam največjega števila domačih, se je letos tovrstno poslovanje malce umirilo. Zdajle je največ zanimanja za kmetijske kredite in delno za obrtniške. Za nakup raznih kmetijskih strojev ali obnovo kmetij se zanimajo na eni strani mladi ljudje, ki jim kmetijstvo pomeni dodatni vir dohodka, in pa starejši, tik pred pokojnino. Ti pravijo, da bi radi na domačiji ustvarili take možnosti za kmetovanje, da bi njihovi otroci raje ostali doma in šli v kmetijske šole. Iz. pogovora z vsemi temi vidim, da so dokaj razgledani, da se spoznajo na družbene usmeritve in tudi na možnosti kreditiranja. Ker pa gre pri takih posojilih navadno za večje zneske, tudi za 300.000 ali 400.000 dinarjev, in je potrebno za komisijo, ki prošnje odobrava, pripraviti utemeljene predloge, je potreben tudi temeljitejši pogovor s stranko. Ob-zaostrenih kreditnih pogojih pa je trenutno malo zamima-nja za ostale potrošniške kredite, predvsem je uplahnilo zanimanje za posojila za nakup avtomobilov. Sprašujejo že še, jemljejo pa jih ne. Pred leti pa smo imeli ravno s tem obilo dela. Na našem oddelku opažamo, da imajo ljudje manj denarja in da mnogi tudi do možnih posojil ne morejo več priti, ker so zadolženi do grla." R.BACER MAMICAM ZA PRAZNIK — V novomeških vrtcih so za dan žena povsod priredili prisrčne proslave, kjer so malčki hkrati pokazali, kaj so se naučili. Posnetek je s ponedeljkove proslave v ločenskem vrtcu, kjer so tudi sicer zelo iznajdljivi pri okrasitvi stavbe. Za novo leto so bile vse zastekljene površine okrašene s snežaki, za pusta z maskami, tokrat pa s cvetjem. (Foto: R. Bačer) Iz Šentjerneja v 29 držav Iskrina tovarna Upori v Šentjerneju je lani trikrat več izvozila kot uvozila — Za tržišča razvitih držav je namenjene že nad tri četrtine celotne proizvodnje Če bi imeli v občini in širši družbeni skupnosti več takih izvoznikov, kot je Iskrin tozd Upori, bi ne imela Jugoslavija takih gospodarskih težav. Izvažajo samo na razvita tržišča, za konvertibilno valute, izvoz je lani narasel za 30 odst., letos pa načrtujejo še 11-odstoten porast. S preteklim letom so v poslovnem smislu v tem kolektivu še kar zadovoljni, saj so obseg proizvodnje povečali 'za 12 odst. z istim številom 470 zaposlenih. Ta kolektiv je v letu 1982 v države s konvertibilno valuto prodal za 1,6 milijona USA dolarjev izdelkov, uvozi' pa le ža pol milijona USA dolarjev surovin. Za 30 odst. povečan izvoz v fizičnem pogledu in za 60 odst. finačno je sicer krasen poslovni uspeh za izvoznika iz majhnega kraja, ki pošilja izdelke v 29 držav, toda ker je konkurenca tako huda in so pri nekaterih izdelkih cene na tujem tudi trikrat nižje, kot so bile pred petimi leti, je težko iz takih poslov kovati dobiček. Prav zato je bil lanski dohodek samo za 29 odst. večji kot leto poprej, z ostankom dohodka pa so komaj krili obveznosti in napolnili sklade. Ugotavljajo, da je za poslovni sklad ostalo premalo, da bi bili lahko brez skrbi za bodočnost in uresničitev načrtov. Ker v tej tovarni vso opremo za proizvodnjo projektirajo in Strokovna komisija je lani pri 34 kmetovalcih v okolici Žabjeka 'n Šmihela ugotovila za 193.865 din škode na posevkih. Novomeška občina bo že tretje leto kmetom povrnile škodo, vsaj toliko pa je verjetno škode še v gozdovih, ki pa ni ocenjena. Kako priti do trajnejše rešitve? Strokovna komisija, v kateri so bili poleg strokovnjakov iz občinskih služb še predstavniki krajevnih skupnosti in oškodovanci, je ugotovila pri 24 kmetih iz Muhaberja in Potočne vasi, se pravi iz okolice naselja Žabjek, veliko škodo, med prizadetimi pa je še 7 kmetov iz Škrjanč in Šmihela ter 3 iz Bršljina 'n Cegelnice. Skupno znaša škoda pri teh kmetih, med katerimi je 18 takih, ki jim kmetijstvo predstavlja edini vir dohodka za preživljanje, 193.865 dinarjev. Upoštevali so Odkupne cene iz leta 1982. Razen tega menijo, da je bila najmanj tolikšna škoda povzročena še v gozdovih, vendar te GG še ni ocenilo. Po občinskem odloku bodo oškodovanim kmetom odpisali davčne obveznosti, razliko do polnega zneska škode pa bodo dobili v kratkem plačano v gotovini. Novomeški izvršni svet je to pred kratkim odobril, obenem pa razpravljal o možnostih za trajnejšo in dolgoročno rešitev tovrstnih težav. Po eni strani je treba na vsak način zaščititi kmete, posebno pogodbene pridelovalce pšenice. Gotovo ne gre , da komaj vzklilo kulturo popasejo konji. Po drugi strani pa je tudi res, da konji predstavljajo Romom vir preživljanja, saj Romi iz gozdov pobirajo odpadke bele tehnike in drugo navlako in jo odvažajo Dinosu, spomladi pa se z vozmi podajajo na nabiranje zdravilnih zelišč. Prav zato so menili v izvršnem svetu, je treba proučiti možnost, da bi Romom dodelili v uporabo za pašo neobdelana zemljišča splošnega ljudskega premoženja. Skupno s kmetijsko zemljiško skupnostjo bodo skušali to zamisel uresničiti, razumevanje pa bi morali pokazati tudi v krajevnih skupnostih. R.B. TRAVNIKE ZARAŠČA LOČJE Cesta od Straže do Podgore je na vider. sicer urejena, toda za oilvod-njavanje ni poskrbljeno, "luko se voda izliva na bližnje njive in 'ravnike, kjer dela škodo. Ne samo, se posevski uničujejo, tudi na 'ravnikih vse pogosteje raste-ločje in Nčcvje, kar bislveno zmanjšuje Pridelek sena. Spet gre za primer, ko pri gradnji cest del ne izpelje do konca. DALJINSKO UPRAVLJANJE PRI ELEKTRU - V drugi polovici lanskega leta je pri Elektru v Bršljinu začel delati distribucijski center vodenja. Gre za daljinsko upravljanje transformatorskih postaj. Tako postaje v Bršljinu, Gotni vasi in Črnomlju nimajo več stalnih dežurnih ekip, ampak jih upravljajo iz ene sobe v Novem mestu. Na ta način bodo v naslednjih 10 letih priključili še transformatorske postaje Trebnje, Metlika in Šentjernej. (Foto: R. Bačer) izdelajo sami, so začeli to prodajati tudi zunanjim kupcem. Taki posli so se lani .povečali za nad tretjino. Nasploh pa je pomanjkanje materialov ena poglavitnih težav, vendar so bili iznajdljivi pri nabavi in proizvodnja zaradi tega niti eno samo uro ni stala. Ker že dlje časa pospešeno nadomeščajo uvožene materiale z domačimi, imajo tudi glede tega preglavice. Domači materiali so včasih tudi 12-krat dražji od uvoženih, v poprečju pa je cena domačih materialov še enkrat višja kot iz izvoza. S takimi stroški pa je spet težko postavljati konkurenčne cene. Kot je dejal direktor dipl. inž. Stane Močnik so napovedi za letošnje leto bolj ugibanja kot realnost. „Vsekakor ne računamo na boljše čase, marveč narobe. Kljub vsemu načrtujemo 11-odstoten porast izvoza, pričakujemo pa tudi že prve rezultate dveh novih programov, s katerimi bomo letos prišli na domači trg.” R.B. Čebelarji so zaskrbljeni Na letnem zboru čebelarjev novomeške občine so poudarili nujno skupno akcijo proti štirim kužnim boleznim Občina bo plačala prizadetim Za blizu 200.000 din lanske škode so utrpeli kmetje v bližini romskih bivališč — Škoda bo sicer povrnjena, toda v bodoče je treba najti drugačno, trajno rešitev Na območju novomeške občine je 173 organiziranih čebelarjev, ki imajo 3900 panjev, in , 222 neorganiziranih čebelarjev, ki imajo 2100 panjev. Ker grozijo čebelam kar štiri kužne bolezni, predvsem pa varooza, bi bila potrebna skupna zaščitna akcija. 27. februarja so novomeški čebelarji obravnavali lanskoletno gospodarjenje in ga kar dobro ocenili, v razpravi pa so predvsem izražali zaskrbljenost glede nevarnega zaje- VEČ STIKOV Z MURSKO SOBOTO Uradna delegacija iz občine Murska Sobota, ki sc je prejšnji teden mudila na Obisku pri Novomeščanih, je v razgovorih, kjer so sodelovali še predstavniki KZ „Krka“ Novo mesto, ugotovila vrsto možnosti za tesnejše sodelovanje med občinama. Novomeška zadruga je s Sobočani že lani uspešno sodelovala, letos pa želijo poslovanje še razširiti. Kot kaže, bo možno iz občine Murska Sobota dobiti prašiče in perutnino, kolikor jih manjka doma za boljšo oskrbo prebivalstva. Novomeščani pa bi njim lahko prodali večje količine sadik sadnega drevja in po možnosti nudili strokovno pomoč pri začetkih njihove kovinskopredelovalne industrije. Skratka: obstaja več možnosti za sodelovanje, kar vse po prvih pogovorih proučujejo. dalca varooze, ki napada čebele. Zašel je tudi že na območje novomeške občine in resno ogroža sleherni panj. Ker so v nekaterih krajih Jugoslavije ugotovili tudi do 90- odstotno uničenje čebel, so novomeški čebelarji menili, da je možno samo z enotno in dobro organizirano akcijo vseh čebelarjev skupno s pristojno veterinarsko službo preprečiti tako hude posledice. Razen varooze se čebelarji srečujejo še s tremi drugimi kužnimi boleznimi: gnilobo čebelje zalege, nosemavostjo in pršiča-vostjo. Nujno pa bi bilo tudi boljše sodelovanje z domačo zadrugo, kajti doslej to sploh ni vpeljano. Čebelarji bodo v bodoče še več pozornosti posvečali vzgoji mladih čebelarjev, predvsem s krožki po šolah, ki so doslej v nekaterih krajih dali že lepe rezultate. Še ostreje zoper kršitelje Letos bo poračun že do konca prvega polletja Medtem ko za preteklo leto ta hip še niso znani kršitelji dogovora o razporejanju dohodka, ker še niso obdelani zaključni računi, pa je izvršni svet novomeške občinske skupščine kot podpisnik takega dogovora za letošnje leto že sredi novih aktivnosti. Očitno je, da bo splošna družbena akcija zoper kršitelje še ostrejša, izvršni svet pa je dolžan že na začetku leta 1983 ugofavljati, če so v posameznih organizacijah združenega dela planski akti uskladeni z usmeritvami republiške resolucije.. Vsake tri mesece bo izvršni svet moral preverjati uresničevanje družbenega dogovora in ugotavljati kršitelje, ki so za osebne dohodke ali skupno porabo namenili več, kot bi jim šlo. Novost je v tem, da začasni ukrepi ne bodo imeli več možnosti.po-računavanja do konca leta, marveč bodo morali vsebovati tudi način in dinamiko poračuna. Predpisi zahtevajo, da bodo morali preko račitelji izplačil v letu ! 1982 opraviti poračun v skladu z dogovorom že v prvem polletju 1983. Ker je vse to zahtevno in natančno delo, ki vzame veliko časa, so na seji izvršnega sveta 1. marca letos imenovali 5-članski odbor zg spremljanje uresničevanja družbenega , dogovora. Vodi ga Milan Jakopin kot predsednik komiteja za družbeni razvoj. Priporočali so, naj odbor začne z delom čimprej kot operativni organ, ki bo o svojih ugotovitvah obveščal izvršni svet, ta pa se bo odločal za predloge ukrepov delegatom v zborih občinske skupščine. Podatki SDK za januar 1983 že kažejo, da je v novomeški občini 35 delovnih organizacij izplačalo prevečv ni pa s tem rečeno, da so res vsi kršitelji. Dokler ni obrazložitev in prever-be izplačil, je tak spisek le zbirka številk, ki pa morajo biti podrobneje pregledane. R.B. POPIS BODO NADALJEVALI Ker je gojenje trte samorodnice na vinogradniških 'območjih od 5. maja lani z zakonom prepovedano, je bilo v minulem letu ustanovljenih več ekip občinskih komisij, ki so po terenu začele popisovati vinograde Ker je slabo vreme konec jeseni terensko delo onemogočalo, bodo v kratkem popis v novomeški občini nadaljevali. Vinogradniki, pri katerih bodo našli samorodnico, bode dobili nalog trte odstraniti oziroma zamenjati s kvalitetnimi. Ni pa še končne evidence, koliko je samorodnice. Novomeška kronika • •• ZA GLEDALCE NI PROSTORA Odkar imajo v Šentjerneju lepo dvorano v novi šoli za razne prireditve, je tudi športna dejavnost bolj razvita in športniki dosegajo vidnejše uspehe. Ugotavljajo pa, daje nova dvorana pretesna za gledalce. Zlasti za tekme, v katerih sodeluje domača ženska rokometna ekipa, je med krajani veliko zanimanja. Prodali bi tudi'400 vstopnic, pa jih nekajkrat manj, ker je prostor pretesen. Ker pa so stroški pri tekmovanjih dokaj Veliki, so veliko breme tako za rokometni klub, kot krajevno skupnost in ostale, ki skušajo pomagati. Vstopnina bi bila lahko dokajšen vir prihodkov, žal pa ta možnost v sedanjih razmerah ni uresničljiva. 250 DIAPOZITIVOV O NARAVI - V torek, 15. marca, bo v okviru novomeškega Hortikulturnega društva organizirano predavanje prof. Mirka Kambiča o lepotah narave doma in na tujem. Predavanje bo popestrilo 250 barvnih diapozitivov. . SAMO LOKACIJA? - Otroci iz mestnega središča nimajo igrišča, že pred leti pa je bito dogovorjeno, da bodo igrišče uredili naGlobcvni-kovem vrtu. V ta namen so krajani prispevali tudi obveznice od cestnega posojila, zdaj se pa sprašujejo, kaj je z njihovim fienarjem. KMALU VOZNTREDI - Ker so table ob postajališčih v mestnem in primestnem avtobusnem prometu, kjer že'obstajajo, povsem poškodovane, tako da sploh ni mogoče razbrati voznega reda, so se krajani pritoževali. Ta nevšečnost bo morala biti kmalu popravljena, ker je delovna organizacija „Gotjanci'^ dobila nalogo v dveh občinskih zborih, naj čimprej na vseh postajališčih postavi vozne rede. TRUE PARI IN EN FANTEK Sedem otročičkov je bito prejšnji teden rojenih v mestni porodnišnici z. območja Novega mesta, rodile pa so: Renata Bevc iz Volčičeve 13 -Marka; Majda Jakopin z Ragovske 30 - Andraža: Jožica Klobučar s Ceste herojev 52 Irmo; Alojzija Tekavcc z Ragovske 16 - Zvonka; Marjanca Bizovičar iz Volčičeve 17 - Barbaro; Nada Bečič, Nad mlini 22 - Roka in Suzana Jakobčič z Ragovske 14 - Majo. V ZNAMENJU 8. MARCA - Na novomeški tržnici je v ponedeljek prevladovalo cvetje, kar je že v navadi pred dnevom žena. Ob tej priložnosti pa so skušali spraviti v denar svoje izdelke tudi obrtniki: od pletenin do okraskov iz školjk, predpasnikov in bogate izbire raznovrstnega kiča. Ni bito videti, da bi letos pretirano kupovali. . . Ena gospa je slišala, da se *■ Novoteksu razvnema same upravljalska kritika zaradi slabt kvalitete hrane v menzi, pa seji čudno zdi, ker pri vseh dosedanjih uradnih razpravah niso mogli najti krivca. m K LETOS SAMO GLEDALCI - Na razstavi posavskih vin sodeluje tokrat manj vinogradnikov z j Bizeljskega (na sliki), ker je veliko nasadov uničila toča. Razstavo bodo jutri odprli v Kostanjevici. Prireditev se seli vsako leto drugam. Za Kostanjevico bo spet na vrsti Bizeljsko, nato Čatež, za razstavo pa se potegujejo tudi Pišečani. (Foto: I. Teppey) V obrti so še prosta mesta Davčne olajšave najhitrejša pot do večjega zaposlovanja v malem gospodarstvu Pri oblikovanju novih davčnih predpisov je program malega gospodarstva v brežiški občini pomembno vodilo, zato osnutek odloka, ki ga je danes teden, 3. marca, obravnavala občinska skupščina, upošteva vrsto olajšav. V razpravi je pričakovati nove pripombe k tistim, ki so jih predložili na sejah zborov. Pri obdavčitvi kmetov ostaja v glavnem vse po starem in davek bodo še naprej plačevali od katastrskega, ne od dejanskega dohodka. Kmečkim zavezancem se povečujejo olajšave za šolajoče se otroke. Oprostitve so predvidene za ostarelost, invalidnost, stopnje pa se enako kot do sedaj razlikujejo od raz- vrstitve zemljišč v posamezne skupine. Pozornost pristojnega družbenega sveta in občinske skupščine je usmerjena predvsem v tako davčno politiko, ki bo spodbujala razvoj malega gospodarstva in zaposlovanje novih delavcev. Po številu zaposlenih V TOREK O DELOVNEM ČASU Svet za družbenoekonomske odnose pri OK SZDL v Brežicah prire-d v torek, 15. marca, ob 17. uri v Domu JLA sekcijsko razpravo o urejanju delovnega in obratovalnega časa. Zelje in pogledi na spremembe so zelo različni in namen javne obravnave je, da bi interese občanov kolikor mogoče poenotili in jih uskladili z možnostmi za prevoz na delo, z zmogljivostjo in obratovalnim časom vrtcev, trgovin, šolskih in zdravstvenih ustanov. Socialistična zveza želi, da bi se v torkovo razpravo vključil čim širši krog ljudi ne samo iz Brežic, ampak tudi iz drugih krajevnih skupnosti. ZAKAJ Z RAZLIČNIM METROM? Pri Posavju v Brežicah dobi začetnik za prodajnim pultom 8.200 dinarjev osebnega dohodka, frizerka pri zasebniku pa že prvi mesce pomočniške dobe ne sme zashržiti manj kot 15.420 dinarjev. Logično to ni in tudi zaposlovanja v obrti take zahteve nc spodbujajo. Marsikatera frizerka bi za začetek sprejela delo tudi za manjše plačilo, če bi ga le dobila. V družbenem sektorju si ta čas ne upajo obljubljati nobenega povečanja pri osebnih dohodkih, zato so v zasebni obrti tembolj začudeni nad pogumno zastavljenim 26-odstotnim skokom navzgor. Večinoma sprti narazen Naveličani poravnalni sveti nimajo uspeha pri delu Poravnalni sveti v brežiški občini e slabo uveljavljajo. Nekateri sploh nc delajo, drugi sicer obravnavajo precej spornih zadev, vendar dosežejo le malo poravnav. Lansko leto jih ic bilo komaj 9 odst., v novomeški jbčini pa 30. To kaže, da sveti za svoje delo niso kdove kaj zagreti. Celo v tistih krajih, kjer so včasih uspešno reševali spore, sc izidi obravnav slabšajo. Stranke sc nad tem ne spotikajo, saj večina tako ali tako raje išče svojo pravico na sodi-iču. Velik odstotek neporavnanih tadcv jih še spodbuja k temu, čeprav bi jih z malo več zavzetosti najlaže rešili v okolju, kjer nesporazumi nastanejo. Za poživitev dela poravnalnih svetov ponekod ne bi bilo treba storiti drugega, kot članom omogočiti vsaj skromno nadomestilo za stroške, ki jih imajo s prihodom na obravnavo. V Pišecah je že tako. Občani so se naveličali delati, ker nc prejmejo za to niti družbenega priznanja niti povračila za izdatke, kot je na primer malica. Včasih se zgrne veliko poravnav na en dan, tako da se ubadajo s strankami od jutra do večera. V takih primerih člani sveta bolj ali manj nestrpno poslušajo sprte ljudi in si želijo samo to, da bi bili čimprej doma. Pa vendar bi jim krajevna skupnost kljub denarni zagati morda le lahko prihranila vsaj strošek za malico, če bi za te namene določila skromno vsoto iz sredstev za delo delegatskega sistema. Za nazaj to res nc gre, ko je bilagajna prazna, a za naprej lahko v krajevnih skupnostih še kaj ukrenejo. J.T. NOVO V BREŽICAH TUDI BLIŽINA NEKAJ POME-N1 - Brežičani precej raje zahajajo na sodišče združenega dela kot krški in sevniški občani. Število sporov nasploh upadu in ljudje nc prihajajo več za vsako malenkost na sodisče. Nekateri se premislijo tudi zaradi bencina, saj bi se jim sicer nabralo ej kil POŽIVLJENO DRUŠTVO - Brežiško Turistično društvo je te dui dobilo novo vodstvo. Za predsednico so izvolili Anico Šekoranja, za tajnika Ivana Kapušina. Ustanovili so tudi hortikulturno in karnevalsko sekcijo. Hortikulturna sekcija bo dc- kar precej kilometrov. Drugi sc spet bojijo za vsakdanji kruh. Nezaposlenih je vedno več, zato se raje pomirijo kar doma. Najbolj vztrajni so še Brežičani, ker imajo sodišče pred nosom in jih tak obisk nič ne wlja. lova la za vso občino. Obe sekciji naj ali bi predramili krajane in jim dali priložnost, da bi tudi delali, ne samo kritizirali. POZABILI NA ODLOK - Občinska skupščina v Brežicah je pred leti z odlokom prepovedala kajenje nu avnih prostorih, kjer se zbira vpliko ljudi. Zdaj sc Ic redkokdo spomni nanj in ccio v sejni sobi sedeža občinske uprave čakajo na goste s pepelniki na mizi. Pred dnevi pa so le ugotovili, da v svoji lastni hiši kršijo predpis. NEKDO Si: ZADNJI SMEJE, A NE VEDNO PRAVI - Zaradi nepravilnosti in kršenja predpisov se nekaj občanov znajde tudi na sodišču. Zgodi se, da zaradi mile kaznovalne politike sploh niso kaznovani in se potem z veliko privoščljivostjo smejejo inšpektorju v brk. Zaradi tega je na zadnji seji občinske skupščine eden od delegatov zahteval ostrejše ukrepanje sodišča. BREŽIŠKE VESTI Leta pisarije za vsak dinar, kam to vodi? Kmetje (pa ne le oni) dvomijo o koristnosti birokracije Ni jim žal časa za dobro mladih Občinska Zveza prijateljev mladine v Krškem slovi kot vzorna organizacija v obrti brežiška občina zaostaja za slovenskim povprečjem, saj na eno obrtno delavnico ne pride niti en delavec. Marsikdo bi zaposlil še koga, če bi mu prišli naproti z oprostitvami, se pravi, da bi mu pri več delavcih ostalo tudi več dohodka, in ne manj, kot sedaj. Zveza pionirjev in pozneje tudi Zveza prijateljev Mladine v krški , občini, navkljub najrazličnejšim reorganizacijam za časa nekdanjih okrajev, je povsod prednjačila ne le po številu članstva, ampak po uspešnem delu. ,JCjerkoIi smo se organizacijsko znašli, smo bili kaj dobra dota,“ se spominja predsednica občinske Zveze prijateljev | mladine Rezi Pirc. Ob 40-letnici ustanovitve Zveze prijateljev Jugoslavije in 30-letnici delovanja Zveze prijateljev mladine Slovenije razgrinjajo Krčani v »Našem glasu" obračun dela, seveda nc povsem celovit. Kmalu po osvoboditvi je zvezna pionirska komisija izbrala za najboljši vaški pionirski odred tistega v Leskovcu; številna poznajša priznanja, med katerimi je naj višje kipec kurirja Joviče, ki so ga dobili senovski pionirji, so vedno znova dokazovala ves čas uspešno in množično dejavnost. Poslej bo občina obdavčila tudi vse šušmaije. Za dejavnosti, kijih primanjkuje, so olajšave večje kot za druge obrti. V Brežicah na novo vpeljujejo olajšave za izvoznike iz vrst malega gospodarstva, da bi kar najbolj zagreli zasebnike in družbene delavnice za prodajo izdelkov v tujino. Tisti, ki bodo izvozili 35 odst. proizvodnje, imajo po osnutku možnost do 50-odstotne davčne oprostitve. Na račun dveh dinarjev, kolikor kmetje pri nakupu vsakega kilograma umetnih gnojil prispevajo za tovrstno industrijo, je v brežiški občini nič koliko pripomb. Podpredsednik občinske skupščine Ferdo Šepetave je na seji njenih zborov 3. marca javno spregovoril. Vprašal je, če je to zakonito in na svoje vprašanje pričakuje tudi odgovor. „Pa čeravno je zakonito, ni smiselno," je nadaljeval, »ker je povezano s tolikšno administracijo. Nešteto evidenc se bo prelagalo po predalih osem ali deset let, nihče pa nc ve, če bodo od tega sploh kakšne koristi." Ferdo Šepetave je prepričan, da jih ne bo in da kmetom ne bodo tisti dinarji čez deset let nič pomenili. V občini je povprečna starost kmetovalcev 68 let, zato marsikdo vračila posojenih ozirom? združenih sredstev ne bo dočakal. „Čc že mora kmet sam graditi svojo tovarno in svojo fakulteto, zakaj taka birokracija? “ je dejal. „To stvar bi lahko poenostavili, tako da bf gnojila podražili /a dva dinarja, prispevek pa poslali na dogovorjeni naslov." J.T. »Skrb za vzgojo in varstvo otrok je stalna naloga naše družbene skupnosti. Naj nam ne bo žal sredstev in prostega časa, ki ga žrtvujemo za vsestranski razvoj otrokove osebnosti. Otrok je neponovljiva osebnost, [ zato ne zamudimo trenutka, v katerem ta otrok živi," poudarja Rezi Pirc, ki je delu z mladimi posvetila obilo svojih moči in ljubezni. S svojim nenehnim vztrajnim razdajanjem za bopi jutri mladih je postala vzor, a tudi močna spodbuda kolektivom osnovnih šol in vrtcev, od Olajšave so nadalje predvidene za naložbe v poslovne prostore ter odpiranje novih delavnic. Začetniki naj bi jih prejemali tri leta. O tem, kolikšno olajšavo želijo za vsako posamezno leto, naj bi se dogovorili z davčno upravo. Nekateri bodo najbrž želeli prvo leto stoodstotno oprostitev, drugi vsako leto nekaj, odvisno od dejavnosti in zagonskih stroškov. Za večje olajšave se predlagatelji zavzemajo tudi pri Invalidskih delavnicah, da bi končno le zaživele. J.TEPPEY Malo denarja dosti uspehov Pestro delo rezervnih vojaških starešin v Krškem Zveza rezervnih vojaških starešin v krški občini dosledno uresničuje bogat delovni program. Do aprila bodo v vseh dvanajstih krajevnih organizacijah (aktive pa imajo na Zdolah in Gori ter v Koprivnici sklicali delovne konference. Te pa so priložnost tudi za preverjanje uspešnosti lani izvoženih novih vodstev. »Doslej smo izvedli vsa predavanja po vseh krajevnih organizacijah. Predavanja so bila tudi za krajane in tudi teh so se naši starešine udeležili v lepem številu. Poleg predavanj poskrbimo še za druge oblike usposabljanja in preverjanja znanja, najsi gre za razna tekmovanja, streljanje z malokalibrsko puško ali drugo. Komisija za splošno vojaško usposabljanje in idejno politično izobraževanje, ki jo vodi Branko Janc, je imela sskupaj z našim predsedstvom polne roke dela. Uspešne so med starešinami dokaj priljubljene taktične vaje na terenu, ko skupinsko med pohodom rešujejo naloge, hkrati pa podrobno spoznavajo najmanjše zaselke. Tudi ob lanskih jubilejih, 30-letnici zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, 40-letnici vojnega letalstva, 90-lctnici rojstva Josipa Broza -Tita, in drugih pomembnih dogodkih starešine nismo stali ob strani," pripoveduje sekretar občinske konference ZRVS v Krškem Dušan Vladič. Dušan Vladič: »Naše stareši ne so povsod, od kuriija do predsednika občine." Seveda bi bilo delo lahko še boljše, če bi imeli za pestro dejavnost na voljo še kakšen dinar več, saj, kot pravi predsednik občinske organizacije Anton Ategro, je denarja komaj toliko, da je za znamke, pisarno in tajnika. V krajevnih organizacijah, kjer jim ostane le članarina pa je toliko slabše! P. P koder je prišlo največ mentorjev, inštruktorjev za interesne dejavnosti in organiziranje mladih. Brez množice aktivistov, kamor spadajo tudi mnogi starši, predstav- O RAZVOJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delegati vseh treh zborov krške občinske'skupščine bodo v torek, 15. marca, na ločenih sejah razpravljali o uresničevanju samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti v luči stališč in sklepov republiške skupščine. Seznanili se bodo tudi s poročilom o uresničevanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini v lanskem letu, hkrati pa tudi sprejeli usmeritve in naloge v tem letu. Delegati bodo obravnavah tudi pereča vprašanja ureditve delovnega časa in sprejeli več odlokov.* niki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem otroškega varstva, izobraževanja in zdravstva, nadalje brez gasilcev, planincev, filatelistov, čebelarjev gotovo občinska Zveza prijateljev mladine v Krškem ne bi bila to, kar je. To pa pomeni, da bi težje zagotovila vsakoletno letovanje otrok v pionirskem naselju v Nerezi-nah, ki pobere več kot 'polovico vsakoletnega »proračuna." Le tako lahko zagotavljajo obdaritev otrok ob novoletnem prihodu dedka Mraza in pripravljajo ali pa zagotavljajo udeležbo pionirjev na raznih tekmovanjih, zborih, sprejemajo cicibane v pionirsko organizacijo, urejajo in vzdržujejo otroška igrišča, pa še bi lahko naštevali. Ob tem kaže poudariti, da je “V trinajstih društvih prijateljev mladine v občini kar 4628 članov. Le v krajevnih skupnostih Gora, Senuše in Veliki Tm še niso razpredli svoje dejavnosti. Najsi varujejo otroki, prirejajo igre, gradijo igrišča ah kaf-koli že počnejo, člani delajo prostovoljno in seveda - brezplačno. Lt tako lahko uspešno delujejo keft ogromna in složna družina. P. PERC POPRAVEK -r f le, SLAB ZGLED Na zadnji seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Posavje v drugi polovici februarja so člani šele na seji dobili zaključni račun za lani, ki naj bi ga po besedah sekretarja doma preštudirali in kar po telefonu sporočili pripombe. Tako ne bi bilo treba sklicevati izvršnega odbora pred 28. februarjem, ki je bil rok za oddajo zaključnih računov. Vse lepo in prav, če ne bi bila ravno zbornica tista, ki naj bi pomagala pri akciji „Zaključni računi 1982”, a naj bi o tej razpravljali šele, ko so v mnogih kolektivih zaključne račune že sprejeli Tako pa je, žal, spet obveljal rek o kovačevi kobili... Popravljam napačno navedbo v članku »Kruh je drag" v zvezi s sklepom izvršnega sveta o strukturi izpeke kruha. Sklep izvršnega sveta skupščine občine Krško se glasi, da morajo v strukturi izpeke kruha biti osnovne vrste zastopane z najmanj 35. in ne 30 odst., kot je bilo navedeno v članku. A. D. JUTRI KONCERT BOJANA RABZEUA V prostorih Valvasorjeve knjižnice in čitalnice v Krškem bo v petek, 11. marca, ob 19. uri koncert krškega kantavtorja Bojana Rabzelja. Rabzelj bo predstavil širši izbor svojih pesmi in glasbe, lcot gostje pa bodo nastopili pesnik Silvo Mavsar ter kitaristi Vinko Koretič, Iztok Zorko in Ervin Mahne, vsi iz Krškega. NAJVECJE VESELJE OTROK - Gotovo je to igra, in če jo še spretno vodijo, kot znajo vzgojiteljice, učiteljice n številne mamice, potem se otroci brž razposajeno zapodijo tudi v poskočno kolo, kakor je bilo na srečanju na Senovem. (Foto: P. P.) KRŠKE NOVICE SOLA ZA VZGOJO PSOV -Krško kinološko društvo je pripravilo šolo za vzrejo in vzgojo športnih psov. Ljubitelje in lastnike kosmatincev vabijo 14. marca ob 16. uri spet na Stadion Matije Gubca. Poznejše vključevanje v tečaj bo sicer še možno, gotovo pa bo že precej zamujenega, kajti, kot pravi pregovor: »Minuta izgubljena ne vrne sc nobena." Seveda velja pregovor tudi za drugačne šole in zamujene priložnosti... mi iz srbske kuhinje, ki je ravno po zaslugi mojstrov kulinaričnih umetelnosti iz Bajine Bašte med številnimi obiski v Krškem pridobila precej privržencev. NUKLEARKA IMA JZGUBO -Naš jedrski prvenec v Krškem je med vsemi elektrarnami v Sloveniji lani »pridelala" največ izgube - 306 milijonov dinarjev, torej čez 30 star d. Me............................... rih milijard. Med slovenskimi izgu- VEŽENINE IZ BAJINE BASTE - Iz pobratene srbske občine Bajina Bašta so žene prinesle Učna ročna dela - narodne vezanine. Izdelki bodo na ogled na razstavi v hotelu ,.Sremič" od 12. do 19. marca in bodo naprodaj. Vrli gostinci bodo v tem tednu radi postregli z dobrota- baiji nasploh pa je nuklearka takoj in IM V. Zadnje pod žitve elektrike bodo le nekoliko za Gorenjem pomagale našemu elektrogospodarstvu, gotovo pa bi bile izgube, vsaj v . nuklearki manjše, če ne bi bilo . toliko zastojev v obratovanju. Zadnji meseci kažejo, da so se stvari vendarle obrnile na boljše. J*OCI ZA PRAZNIK - Prisrčno, kot znajo le otroci, so v nedeljo čestitali mamicam, dekletom in *Ram šolarji sevniške osnovne šole Sava Kladnika v gasilskem domu. O mednarodnem prazniku 8. ||®tcu je govoril sekretar občinske konference SZDL Drago Lupšina. Otroci so ženskam peli, igrali in "esali še petkrat v ponedeljek. (Foto: A. Železnik) Premalo denarja za vse naloge -etnljiška skupnost lani s TOK — „Kooperacijo, predvsem pa brigadirji obogatila 35 ha zemlje - Kmetje pričakujejo mnogo - Starostna meja tudi za kmetovanje? Na ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti pred leti so mnogi ledali z nezaupanjem. Ta ..nebodigatreba44 pa vseeno izvaja svoje članstvo. Na zadnji skupščini se je la,i)reč razvila živahna razprava 'rav iz vrst kmetov, kar je ,0hvalno. Poudariti velja že nc-(*jkrat zapisano dejstvo, da je ej skupnosti, ko so izostale fečje melioracije, uspelo z inini-nelioracijami. Tako je trenutno * Zboljšanih 35 hektarov zem-li^č: 20 hektarov okrog Strži-in 15 v KS Bučka, pri dolnjih Raduljah. Če zapišemo, ‘a jih je pri tem stal hektar le ■} -tisočakov, lahko poznavalec da so dobro delali. PRESEKATI MRTVI TEK ;Komisija za družbeni nad-ždr sevniške občinske skupke se je sestala minuli četrtek na prvi seji. Člani so ■se seznanili s čudno gradnjo strehe na poslovno-stano-vatijskem bloku na Kvedrovi 31. Kot je dejal predsednik /tega hišnega sveta Ratomir Kljakovič, je bil to prvi °rgan. kije resnično prisluh-tegobam teh stanovalcev, direktor Komunale Igor Go-*°b je zaradi te strehe že v Preiskavi. Komisija je tudi Otekla kritiko in predlaga, Fja se preiskava razširi na vse, M so sodelovali pri tej čudni ‘ivcsticiji: takratnemu tajnike stanovanjske skupnosti ‘riž. Jožetu Kolarju in referentu za gradbeništvo inž. Nli rku Redenšku s sevniške občinske uprave. Zanimivo videti, ali bo, kot je zadevo imenoval član komi-%, zgodba o jari kači in steklem polžu sedaj le končana. Več razpravljalcev se je „za-pičilo44 v dobre tri milijne dinarjev, ki pač trenutno ležijo na računu. V času inflacije dober gospodar denar pač vrti. Žal ga je premalo za kako večje delo. Ob načrtih kooperacije in same zemljiške skupnosti ga bodo letos še kako potrebovali. Zanimiva je bila razprava kmeta Franca Redenška. Skupaj s še nekaterimi je dregnil v osir vse preveč zakoreninjenega zemljiškega lastništva in arhaičnega dedovanja. Na skupščini so zato menili, da bi tudi za kmetovanje morala dražba določiti še starostno mejo, do kdaj lahko kdo kmetuje Vse preveč kmetij, tudi zaščitenih, je takšnih, kjer imajo predolgo vse vajeti v rokah starejši. V sevniški občini je znan primer, kako sc je na zapis v Jani javilo iz vse Slovenije nad 200 dela- TUDI KOMITE NESKLEPČEN V četrtek, 3. marca, bi sc morali sestati člani komiteja občinske konference ZK v Sevnici. Med drugim so imeli na dnevnem redu tudi obravnavo skupne seje predsedstva in komunistov v Mercatorju, sevni-škem Kmetijskem kombinatu. Zal s sejo ni bilo nič, ker ni bila sklepčna. BORCI SREDI ŽIVLJENJA V soboto je bila konferenca občinske Zveze združenj borcev v sevniškem domu upokojencev. Sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Lado Močivnik je govoril o političnem položaju, direktor sevni-škega Kmetijskega kombinata (Mercator) . inž. Albin Ješelnik pa je borcem orisal naložbe v kmetijstvu. SEVNIŠKI PABERKI DomaCini razstavljajo - . galeriji na sevniškem gradu so ‘nuli petek odprli razstavo likovni-v Sevnice. Svoja dela razstavljajo: ’’Cl Vene, Mirko Bogovič, Tone >°neč, Silvo Mirt, Anton Amcr-Lojze Rak, Marija Starič, Ivan Prvič in Zdravko Batog. Razstava °dprta do konca meseca. Vodovod klici: - Na Teičah ■ Pred leti dobro stopili skupaj pri ji vodovoda. Vodo si morajo ?aj žal še vedno streči po starem 1 Pa jo tovoriti od daleč. Zakaj te ‘alevredne akcije niso izpeljali do »n ca? Mladi po sfopiNJAH sta- - Na zadnjem občnem ®tu sevniških planincev ni manj-l°..razveseljivih poročil številnih pcU in klubov tega društva. Najsli-JYltcje je svoje poročilo končal °Ja mladinske sekcije: „Za mlade iti treba imeti strahu; koračimo po stopinjah starejših!" Ne bi bilo prav, čt bi planinsko sekcijo zaradi nedela losti ukinili v tovarni Lisca. Prej bi sc veljalo ozreti po bolj delavnem v< ds' vj. Za novega predsednika dru-št * iz. vlili inž. Vinka Šeška. VI. MD/ .V .K USPLŠNt Pri sevniški krajevni skupnosti so bili ogorčeni, ker je bilo na naši strani »Pota in stranpota" pred kratkim celo v podnaslovu objavljeno, da'sevniški poravnalni svet ni rešil niti ene zadeve. Tajnik Pavel Zemljak zatrjuje, da je bil ta svet pod vodstvom Franca Drobncta nadvse uspešen: od devetih zadev so jih lani pet uspešno rešili s poravnavo, letos so od dveh primerov ugodno rešili že. enega (do konca februarja). Primer torej vreden pohvale, ne graje! (Pripomba uredništva: ugotovitev o nedelavnosti poravnalnih svetov smo povzeli iz letnega poročila temeljnega sodišča v Novem mestu.) voljnih mladih ljudi, ki bi radi Jb' ali grunt, ki je bil na voljo. • Delegati zemljiške skupnosti so sprejeli cenik zakupnine za kmetijska zemljišča po hektarih. Prvotni cenik so občutno zmanjšali tako, da bi sedaj znašala zakupnina za hektar njive prvega razreda 6.500 dinaijev letno, za naj slabši pašnik, kjer je težko kositi s koso in tovoriti koš, pa 900 dinaijev. Strokovna služba je pooblaščena, da lahko dovoli odstopanja do 20 odst. navzgor ali navzdol. r‘ol i ;ps lodarj : po drugi str ,1, -ifA a4, jtujejo previdnost pri določanju novih zaščitenih kmetij, kjer ravno tako ni določena meja, koliko površin mora imeti, da še zasluži tako ime. „Kmet je s posojili za stavbe in stroje utesnjen, ker ima premalo površin. Seveda bo vsa stvar udarila nazaj ravno po tem kmetu, ker ne bo imel od česa odplačevati posojil,44 je opozarjal Redenšek. Mladi Janez Lipar iz Boštanja je navedel tudi vse pogostejši problem kmetov: najrazličnejši investitorji po svoje šarijo s cestami in kanali. Kmet je na kraju tisti, ki se mora zatem ubadati z odvečno meteorno vodo, ki mu dere po njivah in travnikih. Skratka, mnogo problemov, preveč za eno skupnost. Zato so se domenili za sodelovanje vseli: od kooperacije do uprave in sisov. A. ŽELEZNIK Dobri gospodarji Odprte karte sevniške krajevne skupnosti Na skupščini sevniške krajevne skupnosti 2. marca so imeli delegati pred seboj mnogo številk. Lani so v krajevni skupnosti „vrteli44 že nekaj nad 22,9 milijona dinarjev, h čilncr je treba prišteti levji delež — nad 6,7 milijona dinarjev iz. posebnega krajevnega samoprispevka. Poslovanje so zaključili z dobre 2,1 milijona dinarjev prebitka. Trenutno že imajo v načrtu nov pomemben zalogaj, rekonstrukcijo ceste od železniškega nadvoza do križišča ,-t. znanega ozkega grla n^ najpomembnejši sevniški vpadnici. Zadeva je še v finančnih mlinih, ne nazadnje je treba tudi še izglasovati občinski samoprispevek 20. marca. Zadnja skupščina te krajevne skupnosti je pomembna še zaradi ugotovitve, da sc kljub dokajšnji javnosti dela mora še bolj odpreti h krajanu občanu. A.Ž. V šolah resno varčujejo z vsem Trebanjske osnovne šole so lani kljub pomanjkanju denarja uspešno delale - Pripotnbt čez normative v celodnevni šoli — Standard učencev se ni znižal Delegati obeh zborov trebanjske občinske izobraževalne skupnosti so na zadnji seji obeh zborov ugodno ocenili delovanje osnovnih šol v preteklem letu. Čeprav je bilo denarja manj kot preteklo leto, so izvedle vse programe, pa tudi standard učencev ni bil bistveno nižji. Ocenjevali so tudi delo skupnosti in njenih samoupravnih organov; čeprav je imela skupnost na voljo manj denarja kot preteklo leto, je vendarle v celoti zagotovila ves denar, ki ga šole potrebujejo. Toda brez pripomb vendarle ni šlo. Delegati so med drugim kritizirali šolske programe, kjer je premalo upoštevano ročno delo, spotaknili so se ob ponovno uvajanje kombiniranega pouka, največ pa je bilo pripomb čez spremembe normativov in standardov, ki so najbolj prizadeli delavce v celodnevni osnovni šoli in v oddelkih s prilagojenim programom. V skladu z lani sprejetim sporazumom o svobodni menjavi dela so bili namreč ukinjeni nekateri dodatki za te delavce. Delegati se s tem niso strinjali in so predlagali, da se normativi ponovno pregledajo in oceni njih upravičenost. Vezi še žive Upokojenec Jože Gracar še spremlja dogajanje doma in po svetu — čeprav bi lahko živel od pokojnine, obdeluje zemljo Praprotnice niso vas bogu za hrbtom, toda Jpže Gracar vseeno čuti potrebo, da se vsaj enkrat na mesec spusti v dolino in sc pogovori tudi, z drugimi ljudmi. S tem še ni rečeno, da so ti pogovori edina vez s svetom. Redno spremlja časnike in druga občila. To mu je bržkone ostalo še iz časov, ko je bil v Dani kar devet let sekretar osnovne organizacije ZK. Zdaj je že dve leti in pol upokojen in časa za spremljanje dogajanja je še več. »Najbolj me moti,44 je dejal „da toliko govorimo o pomenu kmetijstva, v resnici se pa nič ne spremene Zlasti slabo je poskrbljeno za male kmete. Tudi zemlja še rii vedno dovolj cenjena. Veliko je je v pušči, a hrane nam primanjkuje.” Tudi zato še vedno obdeluje domačo zemljo in redi dve ali tri krave, čeprav mu tega zaradi pokojnine ne bi bilo treba. Prepričan je namreč, da to delo ni koristno samo zanj, ampak tudi za družbo. Toda s kmetijstvom se ni srečal šele potem, ko je šel v pokoj. Z njim se je srečal že pred vojno, saj je doma iz takjh krajev. Med NOB je bil v Gubčevi brigadi, v zaščitni enoti Glavnega štaba NOV in POS ter celo spremljevalec generala Jake Avšiča. Po vojni je še deset let ostal v J LA, kjer je služil v letalstvu v Pančevu in dosegel čin kapetana 1. razreda. Ko se je zaradi bolezni demobiliziral, se je zaposlil v kmetijski zadrugi na Mirni, kjer je NI vodja strojnega parka. Pod njegovo »komando” je bilo tedaj 37 traktorjev. Političnega dela ima tudi zdaj dovolj. Že štiri leta je predsednik vaškega odbora SZDL, kjer mora kar krepko poprijeti, saj vaščani ne kažejo pretiranega zanimanja za delo. Potom je tudi član sveta krajevne skupnosti in drugih organizacij. Pogreši pa večje vključevanje mladih v delo. Vse preveč dela je na ramenih starejših. Tudi sam Gracar, ki je že dopolnil 58 let, ne more več toliko narediti, kot je lahko včasih. J. S. Lani so bile trebanjske osnovne šole v primerjavi z letom poprej še v slabšem materialnem položaju. Največ stroškov je bilo s kurjavo, elektriko in plinom. Ti stroški so narasli za 37 odst., skupnost pa je lahko povečala priliv denarja le za toliko, kolikor je določala resolucija. Zaradi tega so morale šole sprejeti ostre varčevalne ukrepe, tako da so zbrale okoli pet milijonov dinaijev rezervnega denarja, ki so ga namenile kot pomoč za plačevanje kratkoročnih kreditnih obveznosti občinske izobraževalne skupnosti. Zato so na skupščini oceni- li, da je bilo sodelovanje met skupnostjo in šolami kar se dt dobro. Kljub varčevalnim ukrepom ki so se jih šole v resnici temelji to lotile, so izvedle vse progra me. Poleg rednih so izvedli tud letno in zimsko šolo v naravi zagotovljeni soo bili prevoz: otrok, denar za učbenike in tudi za prehrano, čeprav so tudi tu sprejeli omejitve. O tem, kako resne varčevalne ukrepe so sprejeli' na trebanjskih šolah, govore tudi poročila. Med drugim so zmanjšali porabo kurjave, znižali stroške za prevoze in dnevnice, pa tudi poraba pisarniškega materiala je precej manjša, da ne govorimo o tem, kako šole ne namenjajo niti dinaija za reprezentanco. Človek skoraj nehote dodaja k temu, da bi bilo dobro, ko bi se po šolah ravnali tudi drugi. J. SIMČIČ Za vse enake škarje? Trebanjska skupnost otroškega varstva še ni sprejela programa za letos — Bili so za milijon dinarjev ..predolgi" Vsi se zavedamo, da smo v preteklih letih preveč trošili za skupno porabo, zato zdaj več ali manj z razumevanjem sprejemamo usmeritve, po katerih naj bi se poraba zmanjšala. Toda tudi to pot se zdi, da se tega vprašanja lotevamo preveč administrativno, ne da bi prej pretehtali vse možnosti. Tak primer je tudi skupnost otroškega varstva v trebanjski občini, kjer delegati skupščine te skupnosti na zadnji seji niso mugli sprejeti letošnjega programa in finančnega plana, ker skupna poraba še ni bila usklajena na ravni občine. Skupnost otroškega varstva je namreč v program zapisala več, kot dovoljuje sedanji trenutek. In ker naj bi letos porabila za milijon dinarjev več kot v preteklem letu, bo treba program izdelati še enkrat in še enkrat preračunati, kako bo z denarjem. Vse to je lepo in prav, toda’ v primeru otroškega varstva se zdi, da ta ukrep ni bil dovolj premišljen, št manj usklajen z resničnimi potreba mi. Čeprav je vprašanje otroškega varstva v tej občini še kar dobre rešeno, je vcndarl? rps, da se s Trebnjem ubadajo, s precejšnjim po manjkanjem prostora. Ker jih bc zadel, ukrep manjšanja skupne pora be, bodo morali temeljito oklestit dejavnost. Toda normativi so že zda tako napeti, da tam skoraj ni notra njih rezerv, nekaj svojih štipendistov pa so morali celo odkloniti in so s delo našli v Ljubljani. Kot pa kaže letos ne bo nič z novim oddelkoir jasli, vprašanje je tudi, kako bo z dodatnimi programi za Rome, ; potujočim vrtcem, malo šoto ir programom za varstvo otrok,, ki šc umsko in telesno prizadeti. Na srečo ‘ni še nič do kraj. določeno. Če bodo programi otro škega varstva resnično ogroženi, si bo dalo marsikaj narediti že s sprot nimi ocenami primernosti stopenj Komisija naj bi vsake tri meseci pregledala delo in izpolnjevanje pro gramov ter ocenjevala tudi finančne stanje. J. S % PARKIRNA ZMEDA V TREBNJEM - Skoraj povsod je it skopnel sneg, le v Trebnjem na parkirnih prostorih se je še ohranil. In ker znani fizikalni zakon še velja, da na enem prostoru nc moreta biti dve telesi hkrati, imajo trebanjski avtomobilisti velikt težave s parkiranjem. Zato je tak prizor, kakršnega je videti na sliki vsakdanji pojav. In zdi se, da prtfti takšni gneči niti miličnik; nimajo dosti močnega orožja. IZ KRAJA V KRAJ »SAMOVOLJA” PRIŽIGA IN UGAŠA LUČI - Kdor Se v večernih ali nočnih urah mudi v Šenttovrcncu in ne pozna krajevnih posebnosti, bi lahko pomislil, da tam še ne poznajo elektrike. Tedaj je namreč v tem kraju tema kot v rogu. Podnevi pa luči gore in veselo razsvetljujejo mračne zimske dni. Vse bolj očitno je, da tam nekdo prižiga in ugaša luči, kadar se mu zljubi. Ob vsem tem pa so odgovorni v vodstvu krajevne skupnosti tiho. Verjetno spijo ponoči in podnevi, da nc opazijo teh »iger” z razsvetljavo.. V TREBNJEM PA SPLT PO SVOJF - Medtem ko v Šenttovren-cu luči prižigajo šele podnevi, jih Trebanjci posekajo na vsej fronti. Na tamkajšnjem smučišču so močni reflektorji pogosto prižgani ponoči in podnevi. Verjetno zato, da kažejo gjola rebra trebanjskega smučišča. Zal svetloba ne seže do mesta, kjer pa krajevna skupnost ne premore niti toliko denarja, da bi plačala razsvetljavo za tistih nekaj luči, ki še svetijo. Kaj nc bi bito dobro, ko bi Smučarski klub Trimo in krajevna skupnost podpisala samoupravni sporazum o skupnem osvetljevanju Trebnjega in smučišča? TU, TU, TU V VELIKI LOKI JE UTIHNIL - Navdušenje Ločanov in okoliških krajanov je bito nepopisno, ko so dobili javno telefonsko govorilnico. Toda že po nekaj tednih je govorilnica ostala brez telefona. Zdaj jo čakajači na avtobus uporabljajo kot čakalnico na avtobus, ker česa podobnega tam še niso zgradili. Samo tega še manjka, da začne v njej kdo rediti kure. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LIST Kaznovani le neposredni delavci Družbeni pravobranilec samoupravljanja opozoril na nepravilnosti v črnomaljskem združenem namreč na mnogih hišah poskrbeli Za tuš‘v obliki preluknjanih žlebov/ Pomanjkljivosti akšnih tušev, k L pešce prisilijo, da e oprhajo, so znane, zatu meščani Priporočajo kleparjem, naj se čim '< >rej lotijo popravila. Boje se le, dii le bo po tein pisanju naval na žlebove prevelik, kar bi povzrofiito rove, nepredvidene težave. Praznovalo je vse, mlado in staro, kar pa sc tiče spolov, je bila zastopanost moških in žensk približno enaka, kar je le dčkaz več, da so si v boju za enakopravnost tudi ženske priborile svoj prav. Še ne dolgo tega je bil namroč 8. marec praznik, ob katerem se je po lokalih potikal predvsem močnejši spol. . . ENAKOPRAVNOST Dober nak predprazničnega vzihišja » ge-tinski lokali, ki so bili tudi v dnevih )red 8. marcem nabito polni, a ne le < Črnomlju, temveč tudi po vaseh. NOGOMET TUDI ZA ŽENSKE Minuli četrtkov popoldan je bil v znamenju malega nogometa, saj so se v športni dvorani Loka najprej pomerile učiteljice in učenke osnovne šole Mirana Jarca. Zmagale so seveda učenke, zato pa so bili toliko bolj razočarani črnomaljski mladinci, ki sojih novinarji Mladine odpravili kar z 8 : 3. Mladi Črnomaljci se it; niso zedinili, ali so bile za tako visok poraz krive copate ali žoga. 20 DOLENJSKI LIST ti napake, oz. preprečevati samovoljo posameznikov dciovni organizaciji, ki vztraja jo pri tožbi, čeprav ‘je nedolž nost delavca očitna. Prav pred kratkim sta se v občini končali dve takšni maratonski tožbi Epilog: delavca sta dobila izpla čan osebni dohodek za dve leti nazaj. Mnenja sindikata vse manj upoštevajo tudi disciplinske komisije, ki v glavnem obravna vajo le delavec iz. neposredne proizvodnje z nižjo izobrazbo ali brez nje, torej tiste, ki sc ne znajo zagovarjati. Ne zahtevajo pa odgovornosti od vodilnih de lavcev. V občini po številu disciplinskih obravnav prednja či GOK, v katerem imajo po Škrinjarjevih besedah vsak me sec okrog 40 obravnav, iz te delovne organizacije pa prihaja tudi največ predlogov na sodi šče združenega dela. M. BEZEK »Dolenjski list« v vsako družino Vsak deseti je gasilec Gasilsko društvo iz Adle-šičev eno najboljših v občini Gasilsko društvo iz Adlešičer jc eno najbolj delavnih in organiziranih društev v črnomaljski občini, največ zaslug za to pa gre gotovo Janezu Starešiniču, kije postal gasilec že kot pionir pred ‘ poltretjim desetletjem, adlešiške gasilce vodi 6 let, za svoje požrtvovalno delo pa je lani ob 29. novembru prejel tudi red zaslug za narod s srebrnimi žarki. „Ko sem začel predsednikovati, sem se zavedal, da moram najprej pridobiti čim več ljudi, ki bodo pripravljeni delati, ker pa nismo imeli strokovnega kadra, smo jih morali najprej izobraziti. Danes se lahko pohvalimo s kadrom, ki je sposoben uspešno voditi gasilce," se je pohvalil Starešinič. Preden je Janez prevzel vajeti v svoje roke, je imelo društvo le eno desetino, danes jih šteje pet. Na občinskem tekmovanju v preteklem letu so njihove mladinke in pionirji med desetinami iz 33 društev zasedli drugo mesto. „Vendar naše delo ni omejeno le na urjenje, ampak Janez Starešinič uspešno sodelujemo tudi z vaščani, saj smo s skupnimi močmi zgradili večnamenski dom. Prijateljske stike imamo tudi z ostalimi gasilskimi društvi, pred leti pa smo se pobratili z društvi iz Mrzljakov in Mahičnega onstran Kolpe," je našteval Starešinič. Preteklo leto pa je bilo za adlešiške gasilce uspešno tudi poslovno; saj so samo s prireditvami prislužili 180 tisoč dinarjev. Kupili so hov gasilski avto-inobil ter električno alarmno napravo, v kratkem pa se jim obeta še ena pridobitev: sodoben kombiniran gasilski avtomobil. Kako potreben je ta nakup, pove že podatek, da morajo prvi pomagati v nesrečah na področju, na katerem živi okrog 1300 ljudi. Da pa bi se 120 gasilcem pridružilo čim več novih članov, vključujejo v protipožarno varnost že mlajše pionirje. B. M. MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA, Mladinsko politično šolo, ki J bila od 11. do 26. februarja v I in sicer po štiri ure ob petktl sobotah, je obiskovalo 25 mladince iz metliške občine. Program šdlej obsegal teme, kot so organizirano! ZSMS, vloga subjektivnih sil, SLO i DS, mladinsko prostovoljno del itd. MALO DENARJA ZA AMATERSTVO NEUSMILJENI ČAS — Takole je čas načel staro, še s slamo krito hišo na Lokvici. Zraven je zrasla nova in stara priča še ne davne zgodovine je prepuščena propadu. Žal je po vaseh vse več takih prizorov. Seveda se nihče ne zavzema, naj ljudje živijo v starih in za današnji čas neprimernih hišah, kljub temu pa bi bilo prav, da bi čim več značilnih kmečkih hiš ohranili, saj je stara kmečka arhitektura pomemben del naše kulturne dediščine. Na nedavnem sestanku je iz vrš odbor Zveze kulturnih organizaC Metlike razdelil med ljubiteljsk skupine, delujoče v metliški občin 300 tisočakov. Največ, a še vedn mate je dobila mestna godba, nat tamburaši in folkloristi društva Iva Navratil ter Kulturno društvo Oto Župančič iz Gradca. Najkrajšo j potegnila literarna skupina mladir ske organizacije, saj je dobila I 3.000 dinarjev. Žalostno, a kaj, k ni od kod vzeti. Prednost ima oskrba z vodo V tem srednjeročnem obdobju naj bi tekočo pitno vodo dobile KS Dobravice, Drašiči i' Jugorje — Velike izgube vode v starih vodovodih — Bo denar za zajetje Krupe? V prejšnjem srednjeročnem obdobju je metliška komunalna skupnost dala prednost posodabljanju cest. Tako so do konca tega obdobja dosegli, da je v občini le še okoli 40 odst. republiških in občinskih cest makadamskih. Za asfaltiranje občinskih cest in krajevnih poti so v obdobju 1976-1980 namenili 60 milijonov dinarjev. ni. To pa bo zahtevalo ogromn1 denarja, po sedanjih cenah bi l naložba veljala okoli 200 milijo nov dinarjev. a.b, V tem obdobju so asfalt dobile ceste Ravnace-Dolnji Suhor, Bušinja vas—Ostriž, Rosal-nice — Božakovo —Rakovec, Metlika-Grabrovec ter krajevne ceste Dolnji Suhor—G. Suhor, Krivoglavice-G. Dobravice—D. Dobravice, odcep za Otok, odcep za Prilozje, Dragomlja vas-Lokvica ter okoli 1,5 km ceste na Jugoiju. Na krajevnih cestah so v glavnem vsa dela do asfalta opravili krajani sami, tako daje MODNE REVIJE Izobraževalni center Beti pripravlja vrsto modnih revij za konec tega in začetek prihodnjega meseca. Naj-uspelejše kreacije Beti bodo prikazali v Metliki, Črnomlju, Semiču in še kje. Na vsaki prireditvi bo še gost večera, ki sicer niti ne bi bil potreben, saj bodo prikazani modeli dovolj zanimivi, a vendar. Šušlja se celo, da bodo prikazane tudi kopalke „zgoraj brez”, hit letošnje kolekcije pomlad-poletje. Z levo roko zo enako plačo Tudi v uveljavi zdravstvu se naj nagrajevanje po delu — Sedaj veliko odvisno od zavesti „Ker v zdravstvu ni urejeno nagrajevanje po delu, je bolj ali manj dobro delo zdravstvenih delavcev v glavnem odvisno od njihove zavesti," je na nedavnem sestanku občinskega sveta Zveze sindikatov v Metliki dejala predstavnica metliškega zdravstvenega doma. Ravno pri zavesti pa so med zdravstvenimi delavci precejšnje razlike, sc pravi, da nekdo svoje dete opravlja odgovorno, zavzeto, prizadevno, drugi pa se svojega dela loteva bolj oltlapno, z levo roko, kot pravijo ljudje, pa je njun osebni dohodeki enak. Tudi dohodek zdravstvenih ustanov ni odvisen od dobrega dela tam zaposlenih. Tako imajo ponekod nekakšne norme in ko to normo kakšen delavec doseže, neha delati oziroma svoje dete zete upočasni, ker sc mu menda drugače „ne izplača". Zato se je predstavnica metliškega zdravstvenega doma zavzela, da bi za začetek v zdravstvu uvedli vsaj najbolj enostavno nagrajevanje po delu, ta sistem pa bi kasneje lahko dograjevali in izpopolnjevali. ,.Sedaj kar naprej ugotavljamo, da v zdravstfli manjka ljudi. Prepričana sem, da bomo, če uvedemo sistem nagra-I jevanja po delu in rezultatih dela, kaj kmalu ugotovili, da je nenadoma strokovnega kadra dovolj. Sedaj pa kar naprej jemljemo v službo nove ljudi, pa jih kljub temu kar naprej primanjkuje. Naš cilj ne sme biti, da bomo vsi manj delali, marveč, da bo tisti, ki bo dobro delal, od tega tudi kuj imel." komunalna skupnost dala denar le za asfaltiranje. V tem srednjeročnem obdobju pa si je komunalna skupnost kot prednostno nalogo zastavila oskrbo z vodo. Krajevne skupnosti Jugoije, Dobravice in Drašiči še nimajo tekoče pitne vode in v planu komunalne skupnosti je, da naj bi te tri krajevne skupnosti do konca srednjeročnega obdobja dobile vodovod. Dobravice se bodo preko Geršičev navezale na nižinski vodovod, Jugorje je po sedanjem projektu predvideno za napajanje iz Krupe, vendar bi bilo smotrneje, če bi se napajalo iz višinskih vodovodov, kijih je treba rekonstruirati, Drašiči pa lahko dobijo vodo le iz zajetja v Jamnikih. V tem srednjeročnem obdobju so v metliški občini primerno vodovodno omrežje podaljšali za 12 kilometrov, in sicer v krajevnih skupnostih Božakovo in Podzemelj. Vendar širjenje vodovodnega omrežja ni možno, ne da bi prej obnovili zajetja in nasploh rekonstruirali stare vodovode, kjer prihaja do velikih izgub vode. Tako ima komunalna skupnost za letos v planu obnovitev jamniškega vodovoda. Edina trajna rešitev za oskrbo z vodo je zajetje pri izviru Krupe, ki ga skupaj načrtujeta obe belokranjski obči- UVOZ TAKO IN DRUGAČE ' Lani so v Beti 79 odstotkov uvoza pokrili z izvozom« Vendar je treba povedati, da gre le okoli 60 odst. uvoženih materialov za proizvodnjo v njihovi reprodukcijski verigi, ostalih 40 odst. pa za prodajo polproizvodov zunaj Betijine proizvodnje. Za t? del uvoženih surovin imajo sklenjen samoupravni sporazum o združevanju deviz, in sicer za več kot 207 milijonov dinaijev. Če ta znesek prištejemo k lastne- .— mu izvozu, je pokritje uvoza z izvozom kar 133-odstotno. j n v PRIPRAVE NA KVIZ Občinsko kviz tekmovanje „Tito -revoiucija-mir" bo letos 2. aprila v metliškem Kulturnem domu Edvarda Kardelja, predtekmovanja pa bodo 19. marca v Metliki, Podzemlju in na Suhorju ter v metliški osnovni šoli. |P0 tist Pot I & 1 ZADNJIČ V TEJ ZIMI - Takt g' le so učenci metliške osnovn pori šole — pravzaprav je bilo ve nju deklet — prejšnjo sredo kidal dej; sneg pred svojo šolo, in bS N zadovoljni tudi zato, ker je bil Pon to veijetno potrebno zadnjič tej zimi. SPREHOD PO METLIKI INFORMATIVNI DAN ZA UČENCE osmih razredov . kazal, da vlada med njimi ve. zanimanja za srednjo šolo tekstih,': usmeritve Metlika. Razgovora o šolanju, štipendijah in zajx>slitvi se je udeležilo preko sto učencev in staršev, četudi je prostora le za devetdeset otrok. Prišli so iz Bele krajine, Dolenjske in bližnje Hrvat ske, učitelji pa so jim povedali vse, kar jih je zanimalo. Če sc bodo v šolo prijavili vsi, ki so prišli na informativni dan, bo moral sprejeti svet šole skl p o preskusu znanja, da bi omejil ve,,. Vendar je upati, da ne bo prišlo oo tega. D dr ui ženi za črnomaljske občine. Predvideni s< Semičani, Preločani, Črnomaljci ii*—i. Adlešičani. Kulture in pijače fejn narod bodo razveseljevali na *trel v ;rgi'-: Partizanskem, na Trgu svdbo P de na Mestnem trgu. Metličan zdaj £„i :jo, kako se bodo skupim odtočite nato bodo šli v izdelavi natančna, scenarijev. 'NA RAZSTAVI BELOKRANJ SK1H VIN - v Metliki bo od 22. dc 24. aprila pripravlja pa jo Društvo belokranjskih vinogradnikov, bodo nastopale tudi folklorne skupine iz Ni TLIŠKI HOTEL BELA KRA^J JINA hotel popestriti krajanon \ ' boli t večere s plesi, za katere ji \ muči.' instrumente ansambel Klut 808, .endar ni bilo obiska. Dvi~~— soboti zapored ni bito v hotelu vet kot petnajst ljudi, ki so se takt — dolgoča ah, da so jim padale čeljust ral - vilic. Kaže, daje plesom odklenka «(]„: te, ljudje pa bodo spet premlevali % J kako bi bilo krasno, če bi bili ot'1**!! sobotah v Metliki plesi. Kdo b tv v razumel človeške želje, hotenja it — njih dušice? , ^ metliški tednik St, 10 (1752) 10. marca 1983 Delegati nočejo znanja? V Kočevju so Delavska univerza, klub samouprav-Ijalcev ter občinski vodstvi SZDL in sindikata organizirali usposabljanje delegatov. Na 15 seminarjev so povabili 1700 delegatov, udeležba pa je bila zelo slaba, saj je znašala v najboljših primerih malo nad 50 odst. v naj slab* šili pod 20 odst., nekaj pa so jih morali celo zaradi še slabše udeležbe odpovedati. O vzrokih za neuspeh so razpravljali in š& razpravljajo na ratnih ravneh, med drugim tudi na razširjeni seji predsedstva občinske konfe-rencc^SZDL. Med vzroki za nezanimanje so po dosedanjih ugotovitvah neodgovornost delegatov, predloga in zato prenaporna predavanja, nezanimanje delegatov (ker 'so nekateri že bili delegati v prejšnjih obdobjih in so tako oziroma podobna predavanja že obiskovali), premalo zanimiv način podajanja, neprimeren čas predavanj itd. Glavni vzrok za nezanimanje delegatov in sploh delovnih ljudi in občanov za izobraževanje in s tem tudi za samoupravljanje in delegatski sistem razen naštetega pa je gotovo v tem, da praktično ne morejo kaj bistveno vplivati na ustvarjanje in delitev dohodka, ker to store že razni drugi organi, seveda po nesamoupravni poti. Niso redki primeri, ko delovni človek, občan oz. delegat spozna, da ni zaželeno, da bi on samoupravljal, ker to postorc kar drugi. Vendar kljub takim primatom in spoznanjem le ne bi smeli vreči puške v koruzo. J. PRIMC GLAD SE JE PREDSTAVIL — Ena prvih prireditev ob kulturnem prazniku je bila razstava del domačega kiparja Matije Glada v Likovnem salonu v Kočevju. Na njej je pokazal 50 svojih starejših in novejših del in spet požel velik uspeli. Na otvorityi je nastopil tudi nonet „Rog“. (Foto: Primc) Obračun meseca kulture Večina prireditev dobro obiskana, nekaj pa tudi slabše ali pa so odpadle, oziroma so jih preložili SPOSOJENO TRNJE — Tuji turisti nam obračajo hrbet. So pa res nehvaležni čudaki; mi jim ponujamo prelepi Jadran, oni bi hoteli pa še bencin, meso in podobne drobnjari-»e. (Iz Politike ekspres) Prireditve v mesecu kulture so na podeželju lepo uspele, v Kočevju pa nekatere dobro, druge slabo, tretje pa so odpadle. Taka bi bila kratka ocena meseca mladosti, ki ga v kočevski občini že nekaj let praznujejo v februarju. Poročali smo že, da je izredno uspela proslava v Željnah, ki je bila 5. februarja. Podobno je bilo z razstavo lovskih fotografij, ki so jo odprli 7. februarja v Podprcski. Ta razstava bo v marcu in aprilu potovala tudi še po nekaterih drugih večjih krajih v občini, medtem ko smo jo v Kočevju že videli. PARCELE ZA TURIZEM Krajevna skupnost Kostel je zaprosila občinsko skupščino Kočevje naj nanjo prenese štiri parcele, ki so družbena lastnina, ker namerava na njih zgraditi avtokamp. Občinska skupščina sc s prenosom parcel, ki merijo skupaj blizu 85 a, strinja, vendar mora prej dati pristanek še kmetijska zemljiška skupnost, saj so na dveh parcelah njive. Podobno je zaprosil Hotel Pugled iz Kočevja za okoli 75 arov zemlje pri njihovi brunarici v Dolgi vasi, ker nameravajo to gostišče še razširiti. Tudi v tem primeru se je občinska skupščina s prenosom zemljišč strinjala, razen z eno parcelo, na kateri je gozd in ki jo lahko prenese le na tozd GG „Rog“. • Sonatni večer Volodje Balžaro-skega, ki je bil 8. februarja in je bil osrednja prireditev ob mesecu kulture, je doživel povprečno udeležbo. Isti koncert je bil že dopoldne še za dijake sredriih šol in bil seveda zelo dobro obiskan. Za 11. februarja napovedani literarni večer novomeških literatov je zaradi snega odpadel. 16. februarja je bil v Delnicah razgovor kulturnih delavcev te hrvaške občine in kočevske občine, na katerem so razpravljali o tesnejšem sodelovanju obeh občin na kulturnem področju. Sklenili so, da bodo Delničani sodelovali na pevski reviji v Delnicah. Literarni večer literatov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki je bil 18. februarja, je slabo uspel, saj je 6 nastopajočih poslušalo le 8 obiskovalcev. Ta nastop je bil generalka pred načrtovanim »Petim republiškim srečanjem literatov drugih jugoslovanskih narodov", ki bo oktobra, ob občinskem prazniku in 40-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda, v Kočevju. Predavanje svetovnega popotnika Andreja Otona Župančiča z naslovom „S poti po Himalaji in Južni Ameriki" pa se je zaradi zanimanja obiskovalcev tako zavleklo, da mu je uspelo dokončati le del (Južna Amerika), medtem ko bo o Himalaji predaval kasneje. Prireditev je bilo seveda še več, tako po šolah kot krajevnih skupnostih. J. P. Prepogosto žejni preko vode Delavci, delegati in politične organizacije ponekod pogosto ne dobivajo pravih podatkov o stanja in dogajanjih v svojih kolektivih pa tudi v drugih okoljih »Ugotoviti je treba, če so bili programi SIS izdelani in sprejeti I Po Samoupravni poti ali pa le v pisarnah. Pregledajo naj jih prej | tisti, ki sc nanje razumejo, predvsem občinski izvršni svet, šele Potem bomo lahko mi dali politično oceno.“ Tako so menili na zadnji seji Predsedstva občinskega komiteja ZK Kočevje, ko so razpravljali o poročilu o poslovanju in uresničevanju letnih načrtov SIS družbenih dejavnosti občine za lani. Med drugim je bilo rečeno, „da je Poročilo napisano lepo, vprašanje pa je, koliko je v njem skritih pasti." Člani predsedstva so bili previdni, ker sc je dogajalo, da „so bili večkrat žejni prepeljani preko vode", še posebno pa tudi zato, ker so imeli dobro šolo zaradi sprejemanja prispevnih stopenj, ki je potekalo v glavnem nesamoupravno. Drobne iz Kočevja DAN ŽENA - V Kočevju in drugod je bilo več prireditev za dan žena. Varovanci vrtca so pripravili r* mamice prireditev v &škovem občan vprašuje medved odgovarja < — Pravite, da je France zafu-1 podjetje, in koga predlaga | '-daj vaša (X) ZK v DSSS za i ;nega najodgovornejših položa-> ev v vašem podjetju? 1 - I koga neki? Istega Franceta! domu v Kočevju. Že v petek, 4. marca, je zvečer brala v čitalnici Ljudske knjižnice svoje pesmi Vida Skrabar. V Željnah so imeli praznovanje dneva žena v soboto zvečer. Itd. ZAPLETI ZARADI KIOSKA -Zapleti zaradi kioska, ki ga je postavil Slobodan Zegarac pri tržnici oz. pri mostu, še vedno niso končani. Kaže pa, da ga bo moral preseliti. Postopek za postavitev kioska ni potekal pvsem v skladu s predpisi, zaradi česar je upravni teferent občinske skupščine, ki je upravni postopek vodil, predlagan v disciplinski postopek. VI Č PREVIDNOSTI - V zadnjem obdobju doživljajo predvsem stanovalci v večjih stavbah, ki ne zaklepajo stanovanj, presenečenja. Brez zvonenja ali trkanja, previdno oz. kradoma, da ne bi vzbudili nepotrebnega šuma, vstopajo v stanovanja neznanci. Bodimo previdnejši, ker nam taki obiskovalci gotovo ne bodo ničesar prinesli. KOČEVSKE NOVICE Zanimivo je bilo tudi poročilo družbene pravobranilke samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica za lani jn razprava o njem, v katerem je bilo med drugim ugotovljeno, da dajejo največ pobiid za reševanje zadev posamezni delavci, manj pa samoupravni organi. Nerazveseljiva je ugotovitev, da se kot kršitelji (pre)pogosto pojavljajo samoupravni organi. Temu pa so krive strokovne službe. , V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da je treba ugotoviti, katere OZD se najpogosteje pojavljajo kot kršitelji in v katerih primerih. Taka analiza bo pokazala, kje samoupravljanje najbolj šepa in kje je treba zato tudi politično ukrepati. Take delovne organizacije so v glavnem znane, saj v njih ne šepa le samoupravljanje, ampak tudi gospodarjenje, disciplina, delo družbenopolitičnih organizacij. Ponekod je že ugotovljeno, da 00 ZK ne dobivajo pravih podatkov in ocen od odgovornih služb, zato tudi ne morejo pravilno ukrepati. Podobno se dogaja občinskim in drugim predstavnikom. Pod točko ..aktualnosti" so razpravljali še o informaciji s sestanka političnega aktiva Zidarja ter o stanju v LIK in ITAS. V teh delovnih organizacijah je v glavnem gospodarsko pa tudi samoupravno stanje bolj slabo, ponekod celo zaskrbljujoče. Podrobnosti ne bi navajali, pač pa naj omenimo le, da pri Liku (med drugim) niso upoštevali, da morajo osebni dohodeki v DSSS rasti počasneje in da odnosi med DSSS in ostalimi tozdi niso urejeni. Zato je družbena pravobranilka samoupravljanja med drugim zahtevala zamrznitev osebnih dohodkov v DSSS in ugotavljanje odgovornosti za tiste, ki zahtevanih nalog niso opru-vili. J. PRIMC I Znižali bodo prispevne stopnje Zagotoviti samoupravni način obravnave programov SIS in sprejemanje prispevni! stopenj zanje — Delovni ljudje naj sami povedo, kaj hočejo in kaj so pripravljeni plačati Osebni dohodeki bodo rasli za 15 odst. hitreje, kot je bilo prvotno predvideno (ne bodo zaostajali za 50,ampak za 35 odst. za rastjo dohodka), kar pomeni, da se bo s prispevnimi stopnjami iz bruto osebnih dohodkov nabralo več denarja, kot je bilo prvotno predvideno. Zaradi tega bodo lahko prispevne stopnje za SIS znižali. To je bila ena glavnih ugotovitev na seji družbeno-političnega zbora občinske skupščine Ribnica, ki je KONCERT BREZ PUBLIKE Godba na pihala t Ribnice in tamburaški ansambel iz Sodražice sta napovedala za 13. februar v dvorani pri Sv. Gregorju koncert. Kljub propagandi je nastopajoče pričakala popolnoma prazna dvorana. Počakali so pol ure in za „reklamo“ ter vajq zaigrali zunaj eno, v dvorani pa dve skladbi, kar pa poslušalcev ni pritegnilo. Glasbeniki so si nato „zataknili za klobuk“ opravičilo predsednika domačega KUD (češ da so odšli domačini zaradi primernega vremena na smučanje itd.), popokali instrumente in se odpeljali domov. bila minuli četrtek. Na njej so sprejemali tudi resolucijo o planu občine za letos. Delegati so sklenili, naj izvršni svet pripravi predlog za letošnje nove prispevne stopnje za SIS. Zahtevali so tudi, naj se temeljito spremeni dosedanji način sprejemanja stopenj. Razprave o programih SIS in o prispevnih stopnjah je treba izpeljati po veljavnih predpisih, se pravi samoupravno. Ko so razpravljali o tistem delu resolucije, ki govori, da ima v okviru sredstev za skupno porabo prednost socialno skrbstvo in izobraževanje, so ugotovili, da je ta prednost za področje socialnega skrbstva v resoluciji ovrednotena, za področje izobraževanja pa ne. Hkrati je bila na področju izobraževanja predvidena le ena celodnevna osnovna šola, zdaj sta pa dve, kar zahteva tudi več denarja, se pravi višjo prispevno stopnjo za izobraževanje. Na to opozorilo delegatke iz vrst učiteljstva je bik) ugotovljeno, da se družbeno-politične organizacije strinjajo, da je stanje na področju izobraževanja kritično, vendar sc tudi prosvetni delavci dolžni napre sami ..napraviti red v lastni hiši", se pravi poiskati rezerve. Končno je bilo sklenjeno, naj izvajalci pripravi’ jo svoj program in ga pač ovrednotijo ter predlože uporabnikom, saj je to edino pravilna in tudi samoupravna pot. Uporabniki, ki izobraževanje financirajo, naj povedo, kaj potrebujejo in kaj bodo tudi financirali. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi kljub delnemu zvišanju prispevne stopnje za potrebe izobraževanja ostalo še toliko rezerv, da bi skupno prispevno stopnjo za občinske SIS lahko znižali. J. PRIMC Pride „Sedem mladih” Vrsta prireditev v marcu v Ribnici Mesec marec je, oz. še bo v Ribnici izredno bogat po raznih kulturnih in kulturno-zabavnih prireditvah. Najvpč zanimanja vse Ribniške in Kočevske doline pa že zdaj vzbuja za četrtek, 24. marca, napovedano gostovanje popularnega zabavnega ansambla „Scdcm mladih" iz Beograda. Nastop bo v dvorani športnega centra v Ribnici. V počastitev 8. marca je bil v domu JLA tovariški večer. Podobna prireditev bo tudi za občinski praznik 26. marec. V počastitev dneva žena je bita še več drugih prireditev. Med drugim je bita odprta razstava ročnih del, organiziran večer „Zena v slovenski poeziji in sliki" ter prikazana razstava fotografij „2enske v revoluciji". Od 14. do 24. marca bo razstava del slikarjev iz kolonije, ki je bila v kočevski občini. Ves mesec pa jc na programu še več predavanj, tečajev, športnih srečanj in zabavnih večerov. Večina prireditev bo v domu JLA, nekatere pa tudi v športnem središču in drugod. M. GLAVONJIČ Zaposliti nezaposlene To je zahteva mladine, ki Povezati gozdarje in lesarje - pa je težko uresničljiva — Bo meso doma ali v Bosni? Načrt o povezovanju gozdarstva in lesne industrije so dolžni izdelati tisti, ki so za uspešno delo in gošpodatjenje na tem področju najbolj zainteresirani, to sta gozdarstvo in lesna industrija. Ce bi se oboji zavedali, da so drug od dragega odvisni in drug drugemu potrebni, potem se ne bi dogajalo, da bi Inlesu to zimo spet primanjkovalo hlodovine. To je ena izmed misli iz razprave ob sprejemu resolucije o razvoju občine Ribnica letos. Poglejmo še nekatere izmed ostalih pripomb in dopolnitev osnutka in predloga resolucije, do katerih jc prišlo med javno razpravo. Načrtovana 4-odstotna rast kmetijske proizvodnje je visoka, a dosegljiva, če bo kmetijstvo dobilo potrebno pomoč. Seveda pa višje obresti za posojila niso tisto, kar bi spodbujalo večjo kmetijsko proizvodnjo. Na področju investicij resolucija ni doživela večjih sprememb. V načrtu so obdržali tudi žago, čeprav še ni jasno, kako bo z uvozom opreme zanjo. Nova naloga je le nadaljevanje posodobitve ceste Sodražica-Loški potok. Izpadel pa je predlog, izoblikovan v razpravi, naj bi proučili možnost za ogrevanje Ribnice iz lnlcsovc toplarne. Ta toplarna namreč zadošča le za sedanje in bodoče potrebe Inlesa in Rika. Zato bo potrebno izdelati posebno študijo za energetsko oskrbo Ribnice. Na področju zaposlovanja pa bodo skušali doseči, da sc število nezaposlenih ne bi povečalo. To bo zahtevalo veliko naporov. Zato jc vprašljivo, če bo možno uresničiti predlog oz. zahtevo mladinske organizacije, da bi se moralo število nezaposlenih letos celo zmanjšati. Predtog mladine je razumljiv, suj jc med nezupostanimi precej mladih. Veliko vprašanje pa je, če je uresnič-Ijiv, saj marsikje z veliko nap.)ra komaj zagotavljajo delo že zaposlenim. V občini je trenutno 105 nezaposlenih. Mladina opozarja tudi, da ponekod sprejemajo na deta nezakonito. .ec/ noč", se pravi po zvezah in brc/, razpisov. Med razpravo je bilo opozorjeno še najjekatere druge zadeve, kot na oskrbo in potrebne rezerve hrane. Ob tem smo zvedeli, da se v občini pojavljajo odkupovalci telet in mlade živine iz Bosne in Hercegovine, ki kršijo dogovor o odkupni ceni živine, saj ponujajo zanjo po 40, 50 ali celo 60 odst. več, kot znaša dogovorjena cena. J. PRIMC Bliža se praznik Na sam praznik občine Ribnica, 26. marca, bo ob 9. uri razširjena svečana seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, in sicer v osnovni šoli v Loškem potoku; ob 13. uri pa bo proslava v Jelenovem žlebu. Če bo na praznični dan izredno slabo vreme, bo tudi proslava v Loškem potoku, in ne v Jelenovem žlebu. Tako so sklenili na zadnji seji odbora za pripravo občinskega praznika, ki je bita minuli teden. Glavni govornik na proslavi v Jelenovem žlebu bo general Dušan Svara-Dule. Pričakujejo, da se bo proslave udeležilo okoli 500 borcev Gubčeve in Cankarjeve brigade, ki bodo ob tej priložnosti prejeli posebne spominske znake. Na svečanost v Jelenov žleb pa bodo prispele tudi pohodne enote iz Ribnice, Sodražice, Loškega potoka, Dolenje vasi, Novega mesta in Dolge vasi. Ob tej priložnosti bodo v osnovni šoli v Loškem potoku odprli razstavo dokumentov o Levstikovi brigadi. To razstavo bodo kasneje predvidoma preselili še v osnovni šoli v Ribnici in Sodražici ter v ribniško enoto JLA. V okviru praznika jc predvidenih še več kulturnih in športnih prireditev. Med njimi naj omenimo rokometno tekmo za pokal mladosti med Inlesom in Slovanom, ki bo 22. marca; nastop beograjskega ansambla „Sedem mladih", ki bo 23. marca; prvenstveno rokometno tekmo Inles: Moslavina, ki bo 26. marca, in inomorialni rokometni "turnir „Lovšin -Zobec", za katerega datum še ni dotočen. Seveda bodo za praznične dni Ribnica, Loški potok in tudi druga naselja lepo urejeni in okrašeni. Izšla bo posebna številka občinskega glasita Rešeto. Podeljene bodo nagrade šolarjem, ki so napisali najboljše priložnostne naloge, oz. izdelali slike. J. P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ŠTIRJE ODLIČNI - V Sodražici so uspešno zaključili tečaj za nižje gasilske častnike. Obiskovalo ga je 29 gasilcev, ki so poslušali 75 ur predavanj. Vsi so uspešno opravili zaključni izpit, in sicer 2 z dobrim uspehom, 23 s prav dobrim, odlični pa so bili Milan Arko, f ranc Rus, Anton Pintcr in Matjaž Tanko. MLADI SPET V BRIGADE -Letos bo mladina iz ribniške občine sodelovala na zvezni delovni akciji ,.Kozjansko 83". Občinska konferenca ZSM je že pripravila posvetovanje in razgovor z mladimi, ki žele sodelovati na delovnih akcijah. Tako seznanja mlade z brigadirskim življenjem in obveznostmi. Kdor želi sodelovati na delovni akciji, naj se oglasi v pisarni občinske konference ZSM v Seškovi ulici (gozdarski dom), kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila. VRSTA PRIREDITEV - Konec februarja in v začetku marca je bito v ribniški dolini več zanimivih zimskošportnih prireditev, ki so jih organizirali smučarski klubi iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka. Za pripravo prireditev pa so bili potrebni veliki napori, ker se je zaradi južnega vremena topil sneg. V Sodražici smo zvedeli, da so bili za odlično izpeljano tekmo v smučarskih skokih najbolj zaslužni člani kluba Igor Stupica, Nace Bojc in brata Košmrlj ter prizadevna delavca TVD Partizan Anton Joras in Franc Zavodnik. GREMO V KINO - V Kinu doma JLA bodo ta mesec naslednji filmi: 10. marca ..Pobesneli Maks", 12. in 13. »Izstrelek X“, 16. in 17. »Kaligula", 19. in 20. »Ljubezen na delovnem mestu", 23. in 24. »Zločin v šoli", 26. in 27. »Na svidenje v naslednji vojni", 30. in 31. »Morilci na motorjih". Matineje: 13. »Nobo-dy in Indijanci", 23. »Zajček Dolgo-uhec", 27. »ABBA II". M.G-č - Zakaj gore v dvorani v !;ozdarskem domu le ic tri uči? - Verjetno zato, ker imajo kakšne tajne seje. ■ m rf U >■ g g . ; ^ ž Četrtek, 10. marca Makarij IVtek, 1 1. marca Krištof Sobota. 12. marca Doroteja Nedelja, 13. marca Kristina Ponedeljek, 14. marca Matilda Torek? 15. marca Klemen Sreda, 16. marca Herbet Četrtek, 1 7. marca Jede rt lunini: mlni: 14. marca ob 18.43 uri mlaj BREŽICE,: 1 1. in 12. 3. angleški film Vampirjeve ljubice. 11. 3. japonski film Carstvo strasti. 12. 3. ameriški risani,film*Tommy in Jerry oskarjevci. 13. in 14. 3. hongkon- ski tilm Zmeda v Beti Kriku. 15. m 16. 3. jugoslovanski film Kiklop. ČRNOMELJ: 11.3. film Ne nav;i-den pes čuvaj. 11. m 13. 3. hong-konški film Varnost zagotovljena. 13. 3. film Lovping. 15. 3. film la čudovita bitja. 17. 3. danski film Mornarji v postelji. KOS 1 ANJI'.VICA: 12. 3. jUgosloC vanski film Deseti brat. 1 3. 3. ameriški film Vanda Nevada. KRŠKO: 13. 3. francoski film l judje, znorel bom. 15. 3. ameriški film Lesi, 16. 3. ameriški tilm Terezino telo. 17. 3. ameriški film lantaz.mi. NOVO Ml Sl O KINO J LA: Od 11. 3. do 13. 3. angleški film Samo za tvoje oči. Od 14. 3. do 16. 3. francoski film Inšpektor Neroda. Sl VNICA: 11. in 12. 3. angleški film Pacifik banana. 13. 3. ameriški/ film l anlom Svobode. 16. in 17. 3. italijanski film Dekle za dopust. SLUŽBO DOBI ANT A ali moškega s kmetov za oskrbovanje konj. iščem. Vsa oskrba v hiši.‘Pismene ponudbe pošljite na: Šinkovec. Visoko 1, 64220 Škofja Loka, ZAPOSLIM ttakoj) strojnega'kiju-' čavničarja. kovinostrugarja, ali orodjarja. Možna tudi priučitev. Ostalo .po dogpvoru.. SLAPNIČAR, Cegelnica 39 a, Novo metito.lnlefoi} 22- 706. V MIZARJA tSkof zaposlimo'zii nedoločen čas s trimesečnim poizkusnim delom. Pogoji: eno leto delovnih izkušenj, .OD približno 15.000 din. Delovno razmerje še ureja v skladu s kolektivno pogodbo. Po trtni Če pošljite na naslov: MIZARSTVO Jože ROM, Ručetna vas 1 9. 68340 Črnomelj, ali na telefon (068) 56 122 (v poppklapskem času). SLUŽBO ISCE N VAUD sprejme kakršnokoli honorarno delo. IM 17 vet e lahko, na (el J4 136. Motorna vozila roda m Z 101, letnik 1978 in Z 101, letnik 1983. Tel. (068) 23 037. SPOROČILO! Iz dosedanjih prostorov j >mo preselili ekonomsko : propagando, naročniški j oddelek in sprejem ma-: lih oglasov v Jenkovo 1 { I nekdanji novomeški • zdravstveni dom), tel. : 24006 ] • ••••»•V M—M—i PRODAM TATRO, nosilnost 14: ton, letnik 68, vozna za 250.000 din. Jože Lindič, Drama pri Šentjerneju.: ZTSOj let pik 1974, registrirano do 1984. ugodno prodam / Alojz.. Enčimer, Čisti breg:3, Šentjernej. ZASTAVO 750, letnik 1976, pro-dattv Anton Mavsar, Dobindol - . 34. Uršna sela. \VARTBURG KARAVAN, letnik 1975, registriran, z nekaj rezerv-' nili delov, prodam za 2 M gotovine in 5 M kredita. Corenja vas 25, Mirna. - PRODAM šasijo za R 4. Prane I ttkšič. Dolnja Težka voda 42. telefon 43 709. Z 750. letnik 1978, prodam. Jože Kren, Gor. Straža 1 5. ŠKODO 100 S, karamboliran prvi del (skupaj ali po delilo prodam. Milan Gerzetič, Šmarjeta 30. Ml Rt 1 Dl S 1624, kiper, registriran, 10 t, prodam. Anton Kastelic, Lutferško selo 22, Otočec j KOMBI 1MV 1600 kason. dvoj ra kabina, prodam. Stane Oorenc, Družinska vas 52, Šmarješke Toplice. 1 26 P, letnik 1 979. prodam Koklič, Šukljetova 21 (Šmihel), Novo mesto. Z 750 II, letnik 1978, prodam. Telefon 23 603. DIANO 6 letnik 1977. v dobrem stanju, prodam. Informacije rut telefon 23 597. IKiODNO PRODAM LIČKA, letnik 1973, registriran, po ugodni ceni Bojan Deželam' Vel. Brusnice 70. NSU 1000 C. registriran do. decembra 1983, prodam. Zvone Uhernik, Otočec 48. ' „ DIANO 6, letnik 1977, obnovljena karoserija, po ugodni ceni prodam. Brankovič, Avguštine 4} 6831 1 Kostanjevica. Z 750, letnik 1975. registriran do julija 1983, prodam. Merica Kržan. Gubčeva 8. Brežice. JEPPA. tip UAZ. letnik 1977, v voznem stanju, po ugodni ceni prodam. Peter Delivuk, Gubčeva 1 2, stan. 2, Brežice. SUMBI AM 1250. letnik 1972. v dobrem stanju, registriran, prodam. Alojz Marolt. Drnovo 68, Leskovec pri Krškem, telefon 71 537 ( po 1 7 uri). DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, to/d Časopis Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZPL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija KhalH (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan uer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič —Dragaš, Milan »Vi rkelj, Pavel Peic, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič. Jožica ppey, Ivan Zoran m Alfred Žele/nik. Tehnični urednik P.riloge: J ke Matkovič. Ekonomske propaganda: Janko Saje, l/tok Gačnik m jrko Klinc. IZHAJA vsak Četrtek — Posame/na številka 15 din. Letna aročnina 600 cim Za delovne m družbene organizacije 1.200 din Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednost*) — Devizni račun 52i00—620 170 32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna ^dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ijxJ. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali adnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne pfačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100--603 -30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23—606 — Naslov skupnih služb DITC: Germova J3, p. p. 33, tel. 22-365 in 22-551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24 006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi m prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Lpibljana. NSU 1200 C, letnik 1971, vozen, registriran do maja. prodani (ena 25.000 din. Telefon 21 602. R 18. letnik 1979, prodam. Murgelj, Ragovska 12, Novo mesto, telefon 23 946 (popoldne). ZASTAVO 101, letnik 197.7, ugodno prodam. Informacije po telefonu 69 801 (od I 8. do 20. ure) LADO 1500 SL, staro tri leta, prevoženih 27000 km/ po ugodni ‘ ceni prodam. Informacije po telefonu 25 475 (od 17. ure dalje). ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam Telefon 22 344 / Kmetijski stroji TRAKTOR PORSCHE Al’ 18 prodam. Kozole Milan, Dobravs 50, 68281 Senovo. I REZO DlI SI 1. prodain. Gazvoda, Brusnice 37. TRAKTOR 1 MRL 558 .y čednim nakladačem. star tri leta. prodam. Matej Palhnta. Kališevec 3, Senovo. - . - NAKLADALNO PRIKOLICO MENGELE 2.2. prodan; Vinko Mežič, Mali Podlog ,13 Leskovec pri Krškem. ZAMIiN.lAiM traktor'zetor 50 11 (.nov) m 25 11 za Zetor 49 11 z doplačilom. Zprnian. Lukovek' 10. Trebnje. FOTOAPARATA ZI NIL TIT., in TARO#, .električni vrtalni stroj, garniture Gedore t 6 32Tlim) in moško ?|grz uro prodam. Telefon 22 067. PRODAM novo, tovarniško zapakirano kuliinjo IRIS po zelo ugodni (start) ceni. Kličite popoldne na telefon 25 920. ■' HARMONIKO IlOHNER, 96-basno, prodam. Naslov v upravi lista , (964/83). ■ ŽENSKO dolgo jioročno obleko, številka 42, prodam. Golna vas 55. Novo mesto. PRODAM trajnožareči štedilnik na trda goriva s pečico. Salmič. Ko-štialova 24. Novo mesto. PRODAM plemenskega ovna. Informacije po telefonu 23 794 Jeršič, Velika Cikava 9. Novo mesto. PRODAM dve trajnožareči peči ITPP Ribitica ali zamenjam za lička. Jože Brine. Griblje 48.. 68332 (.radac. PRODAJAM 22 K dentalno zaito. Kliči tel. (068) 32 064 ali 32 108. UGODNO PRODAM nov tribling in telcrad za avto. T AM brez bočnih prenosov. Telefon 23 066 (jv; 20. uri). NOV BARVNI TV, 56 cm. z daljinskim upravljanjem, proda m. T elefon 22 349. MIZNI RE/.KAR prodam. Telefon 24 301. PRODAM globok otroški voziček in zibelko. Telefon 73 4.75 (med 1 7. in 1 8. uro). PRODAM dva meseca stare rjave jarčke. Cena 150,000 din. Jurij Stanonik, Log 9. Škofja Loka. I/ KOOPERACIJSKI- RI JI bomo prodajali od 1. marca dalje vsak dan 8 tednov stare jarčice nosnice. Jeršin. Račje selo, Trebnje, telefon 44 389. PRODAM solčavske ovce z mladiči in plemenskega ovna. Janez Knavs. Šalka vas I. Kočevje, telefon (061) 852 467. PRODAM večjo količino dobrega sena in koruze, brane Vrtovšek. Stolovnik 27, 68280 Brestanica. PRODAM 170-litrski hladilnik GORENJI- 750. Informacije na telefon 24 520 (po 16. uri). PRODAM osebni avlo Z 101. letnik 1980. bočno traktorsko kosilnico in 2 t suhega sena. Jože Klančar. Rodine 15.1 rchnje. PRODAM junca, starega 15 mesecev, in kravo, brejo 5 mesecev, staro 5 let. Anton Rozman. Kar-teljev*) 7, Mirna peč, tel. 25 846. PRIKOLICO ,za osebni avto, nosilnost 500 ik) 700 kg, prodam Cena 9.000din. Branko Strahan. Jugorje 9. Brusnice. CENTRALNO Pl C z bojlcrjem (25000 kalorij) prodam. Anion Osojnik. Prečna 64.;Novo mesto. KOMPI I I pohištvo za jedilnito in dnevno sobo z raztegljivimi kavči, vse odlično ohranjeno, prodam. Kovačič. Nad mlini 55. Novo mesto. TITI VIZOK. črno-bel. rabljen, prodam. Telefon 24 294. KRAVO, brejo 8 mesecev, staro štiri Ida. prodam. Stanko Kosec. Cešča vas 22. Novo mesto. KRAVO, staro 5 let. brejo 8 mesecev. prodam. Jožefa Poplave. Dol. Straža 30. Straža. PRODAM 5 t sena in I m.J suhih hrastovih plohov, debeline 4 cm. SLivko Hočevar. Ločna 22. Novo mesto. PRODAM 4000 kg sena in otave. Kranjc. Male Brusnice 9. PRODAM 1200 kosov strešne ope- ' ke. nerabljene, betonske, gladke, in elektromotor Rade Končar (5.5 KW. 7.5 KM). Ogled možen vsak dan. Vinko Ravbar, Škrjance 5 pri Novem mest u NOVO LONČENO PEC (kamin), dimenzije 40 \ 70 \ 180, prodam. Informacije na telefon 69, 801 (od 18. do 20. ure). PRODAM 120 m gumi kabla (4 x 2.5) m električno omarico. Rafko Strmole. Šentjernej 7. MO TORNO ŽAGO S ITUL 010 prodam. Informacije na telefon 22 146 (popoldne) / PRODAM diferencial za MERCEDES 338, 337, 4018, in kason; dolg 4 m (miter) ter kuhinjo (novo), vse spodnje elemente. Dušan Zupančič, Potok 19, 68351 ■Straža. KUPIM KOSILNICO Alpina kupim. Lglefon .82 226. . , ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici, Dol. Nemške vasi. Ponikev ali kje v bližini kupim. Naslov v upravi lista (965/83). 200 kg domače koruze in 2()Q kg čiste pšenice kupim. I ranc Kova/: ' čič, Nad mlini 55. Novo mesto. HIŠO v Šentjerneju prodajamo za 65 M. Inloriliacije dobite pri Skeli el j, Opekarska 26. Ljubljana/ VINOGRAD (10 arov) na ŠlatehškL gori prodam. Prešeren, Potov vrli-27, Novo mesto. VIKEND V BI LI KRAJINI z vsemi, dokumenti prodam. 18 kijrod" Novega mesta, v 5. gradbeni fazi ' (z okoli 700 in2 sadovnjaka).;., Žigon, B.ratovževa ploščad . 3,;< Ljubljana: telefon (061)5 345 756. - D PARC I I O v T rebnjem, z urejeno dokumentacijo, prodani. Telefon (06j.) 268 7 78. VINOGRAD, dei neobdelane zemlje in zidovje v opuščeni zidanici v.:/ Lubnu, v.približni izmeri 1 2 arov, prodam za 80.000 din. Ogled v soboto ali nedeljo. Antonija Gazvoda, Birčna vas 9, Novo -mesto. VINOGRAD z zidanico tia Trški gori prodain /Telefon (061) -752 '586. VINOGRAD (8 arov) v Dol. Straži (pri vasi) prodani po ugodni.ceni. Dovoz, s traktorjem in osebnim avtomobilom, elektrika oddaljena 150 nvl rane Okleščen, Loke 16, Straža. V okolici Črnomlja prodam nov vinograd (15 arov), sončna lega. možna gradnja zidanice. T elefon (061) 454 581. NOVO ZIDANICO pri Starem gradu prodani. Telefon 23 523 (od 18. ure dalje). HIŠO (do prve plošče) ter hektar zemlje z njivo in gozdom ter travnik ob asfaltni cesti prodam Zelo odlična lega. Zglasite se pri: Jože Požun. Dolenji Leskovec 53, Brestanica. PRODAM enostanovanjsko podkleteno hišo s 600 ni2 zemlje v Orehovici pri Šentjerneju. Informacije na telefon (063) 22 863. Jakše (do I 4 ure). PRODAM atrijsko hišo (200 m2), tretja faza, mi sončni parceli (600 m2) v Črnučah pri Ljubljani. T elefon (061) 31 7 942. HIŠO v Novem mestu ali bližnji okolici vzamem v najem. Michel Robert, telefon 24,734 (dopol-tl ne). JREJOJCt JOŽICA BRDNIK, Veliki Ban 4. Šentjernej, opozarjam BREDO ZAGORC iz Šentjerneja, naj ne širi neresničnih govoric o meni, sicer jo bom sodno.preganjala. I RANC VAUP1C, Orehovica 37, Šentjernej, opozarjam vse. ki bodo vozili jxi mojem travniku (na golem), da bodo sodno preganjani. AI.OJZIJA VDOVČ, Osredje 4. Škocjan, prepovedujem možu JOŽI TL prodajanje kakršnihkoli premičnin in nepremičnin, last mojih staršev, in kar je najina skupna last. Ce tega' ne bo upo- števal. ga bom sodno preganjala. JANEZ lldovč iz. Zajčjega vrha pri Stopičah 7. preklicujem, kar sem govoril o I RANCU KASTELICU iz Dolnje Težke vode. MAJDA in JOŽE SKOPORC, Plečnikova 4, 62000 Maribor, svariva vsakogar, ki bi nameraval kupovali kake premičnine od MARIJE SEAK ali njenega moža, ki stanujeta v Dolnjem Maliarovcu 1 1 pri Šentjerneju, naj tega ne počenja, ker sva solastnika. isaiastrotu Ljubi mami in babici LOJZKI VIRANT iz Polja pri Krmelju za 50. rojstni dan iskrene čestitke z željo,, da bi bila še dolgo zdrava in zadovoljna v krogu svoje družine, enako tudi atu JOŽETU za osebni praznik želijo otroci: sin Alojz, z ženo Marjetko, Jožica z Jadranom in Marinka. V nedeljo 1 3. marca, praznuje svoj 70. rojstni dan naš dobri in skrbni mož, oče, tast in dedek FRANC KRANJEC iz Šentjurja pri Mirni peči. Toplo mu čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih let ter osebnega zadovoljstva 'vsi. ki ga imamo radi. Dragi in skrbni mami JOŽEET SMOLIČE VI iz Vrli/Trebnjega 15 iskreno čestitamo ob njenem visokem jubileju in oseb rte m prazniku ter ji iz srca želimo, da bi bila še vrsto let zdrava in vesela v krogu svojih dragih. Sinova Janez in Stane z družinama, snahaMarija in vnukinja Boža. Dragi mami ANI PROGAR J EVI iz Mirne peči 34 iskre'ne čestitke za njen praznik. Vsi njeni. Dragi FRANCKI KRIŽE iz , Gor. Radgone želimo za /lvojiio praznovanje vse najboljše; predvsem veliko zdravja, družina Pribanič in vsi ostali. 1^/OBVESTI LA ■ OSVEŠČAMO stranke, da prodajamo enoletne' rjave kokoši. Tele fon 24 594. Stane Zdravje. Zalog I 7,. Novo mesto. SPREJMEM pogodbeno naročilo toplih malic (cena 60 din). Možna lastna dostava. HENIGMANOV HRAM, Stara cerkev 36 a. telefon 851 501. ŽAGAM drva v popoldanskih urah. Se priporočam! Lado VER ME/ Rotarjeva 4, Novo.mesto, telefon 2'5 752. ' ELEKTROTEHNIŠKI SERVISNI CENTER IRANK IN IVANA LEKŠE, CKŽ 25. Krško, telefon 71 497. Servis aparatov medicinske, industrijske, gospodinjske opreme. Obveščamo vas, da smo zaradi vaših potreb razširili svojo dejavnost na naslednja opravila. Projektiramo, montiramo in opravljamo popravila elektro-mcdicinskih, laboratorijskih in rentgenskih aparatov, previjamo vse vrste elektromotorjev do moči 15 KW, popravljamo vse vrste električnih ročnih orodij, imamo sodobno opremljen servis za radio in TV sprejemnike, črno-belo in barvno tehniko, pogodbeni servis LITI za hladilne naprave in zmrzovalne skrinje; projektiramo in izvajamo elektroinstalacijske in industrijske naprave, avtomatiko in industrijsko elektroniko. Z našimi uslugami boste zadovoljni! RAZNO IŠČEM UPOKOJENKO ali družino, ki je pripravljena nuditi oskrbo starejši ženski v okolici Ngyega mesta. Plačilo po dogovoru, tudi možnost sklenitve najemnega razmerja. Ponudbe na telefon (068) 21 787, od 16. ure dalje. PO PRAVEK V prejšnji številki Dolenjskega lista je bila pri zahvali za POLDETA FINKA'z Mestnih njiv i 1 pomotoma izpuščena zahvala kolektivu NOVOTEKSA iz Novega mesta. GOLEŠ DRUGI Na kegljišču Sremič, se je pred dnevi končalo odprto prvertstvo Krškega, na katerem je nastopilo 81 kegljačev iz 14 klubov. Po zanimivih bojih je I. mesto pripadlo Bizjaku iz Gradisa pred dolenjskim prvakom Golešem. Vrstni red: 1. Bizjak;889, 2. Gole/ (Merkator) 880, 3. feurja (Rudar Trbovlje) 875, 4. Košir, itd. E . Z. MAURER PRED DERSTVENŠKOM Na rednem šahovskem hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen v Sevnici za mesec februarje nastopilo 14 sahistov, zmagal pa je Maurer z I 1 točkami; sledijo: Derst-venšek 9,5, Lazič, Blas in Šorli 8. itd. V skupnem seštevku vodi Maurer z 19 točkami. ZAHVALA Umrla jc MARIJA MENCIN rojena Bakšič iz Kočevja Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnici darov d cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti. Hvala tuli duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sestre in bratje z družinami ZAHVALA Vsem, ki ste nas ob smrti našega ljubega očeta KANCI J AN A JAKŠA tolažili in nam pomagali, velja iskrena in globoka zahvala. Žalujoči: hčerka Dragica, sin Lojze in ostalo sorodstvo Mršeča vas ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame. prababice, sestre in tete MARIJE MATKO roj. Testen se zahvaljujemo vsem,ki ste z nami sočustvovali, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, govornikoma, občinskemu odboru ZB NOV Novo mesto in krajevnemu odboru ZB NOV Mesine njive. Komunali Novo mesto, Novotehni Novo mesto, ZS Triglav ter Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Otroci z družinami Novo mesto, dne 7. marca 198.3 \. ■ ■ . ■ ■ ZAHVALA Ob boleči izgubi drugega FRANCA GRČARJA iz Okiča se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sovaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Fani in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra ANA BARIČ Stara Lipa 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, DO Integral Črnomelj in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin France, hčerke Kristina in Marica z družinami, Katarina, sestra Barbara in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila naša mama, babica, prababica in teta JOŽEFA GREGORIČ z Diske Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje,, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka bolnice za lajšanje bolečin, Sajetovim za pomoč, ŽTP - SV in TZ K tka - avtopark za vence. Zahvaljujemo se tudi kaplanu za lepo opravljeni obred in tolažilne besede. . . . Vsi njeni m zahvala Kruta usoda je v decembru 1982 pretrgala nit življenja 73-letncga dragega moža ANTONA KALČIČA iz Osrečja pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so pomagali na kraju nesreče, posebno Jožetu Plantanu, Lojzki Zaletelj, Slavku Šutarju in Bojanu Novaku. Hvala vsem za izrečeno sožalje in župniku za opravljeni obred. Žalujoča žena Marija V SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi nepozabni mož, oče in stari ata JANEZIVEC Gornja Paka 10 ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgi bolezni naju je v 86. letu starosti zapustila draga mama ALOJZIJA ŽEBLJIČ Vrhek pri Tržišču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nama izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za vso pomoč družinam Majcen, Kluhej in Tratar. Lepa hvala govorniku ter župniku za pogrebni obred. Še enkrat srčna hvala vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali lajšati bolečino. Žalujoči: hčerki Marija in Slavka ter ostalo sorodstvo i A ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame FRIDE HIRŠ iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Zvezi borcev za poslovilne besede. Žalujoči: hčerka Olga in Frida z družino, sin Franci z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 85. letu* starosti nas je za vedno zapustila naia draga mama, tašča, stara mama in prababica AMALIJA BRUDAR Vsem, ki so našo ljubo mamo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, govornikom ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Franci z družino, sin Karlo z družino, hčerka Maly z družino O preljubi očka naš, prezgodaj si odšel od nas. Hiša pusta, prazna je ostala, a zemljica naprej sc bo orala. V SPOMIN Te dni mineva eno leto krute resnice, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE ZUPANČIČ Vaptov oče iz Knežje vasi pri Dobrniču Hvala vsem,ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate svečke. VSI NJEGOVI «š> ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očka, sina in brata, 32-letnega MATIJE LAVRIČA Sadinja vas 36, Dvor se iskreno zahvaljujemo vsem, ki So nam v težkih urah slovesa z izrazi sožalja in cvetja lajšali našo bolečino. Zahvaljujemo se podjetju Varnost za podarjene vence in denarno.pomoč, kolektivoma Iskra Žužemberk in OSS Dvor. Posebno zalivalo smo dolžni vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za vsestransko pomoč. Hvala župniku za opravljeni obred, pevcem iz Žužemberka in tov. Andrejčičevi in tov. Bartlju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Maijana, hčerka Matejka, sinček Marko, mama, sestra Slavka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica IVANA MI ŠIČA udeleženca NOV, majorja JLA v pokoju iz Kočevja, Kajuhovo naselje 2 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala družini Opačič za nesebično pomoč, zdravniku dr. Trampužu in medicinski sestri Rupnikovi za lajšanje bolečin. Zahvala Vlil. SNOUB Frana Levstika, družbenopolitičnim in delovnim organizacijam in društvom, stanovalcem bloka in vsem drugim darovalcem vencev in cvetja, organizacijam ZB NOV, ZRVS in Društvu invalidov iz Kočevja za organizacijo pogreba, častno stražo in spremstvo, delavski godbi iz Kočevja, vodu J LA iz Ribnice za spremstvo in izkazane vojaške časti, govorniku tov. Nacetu Karničniku, praporščakom in vsem, ki ste pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA 27. februarja je po krajši bolezni v 84. letu življenja in dela,ki ga je nesebično razdajal za soljudi, prenehalo biti plemenito srce očeta, starega očeta, strica in syaka FRANCA JAKLITSCHA Srednja vas 18, Semič Ob boleči izgubi našega očeta se najlepše zahvaljujemo vsem. ki ste Sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Lepa hvala kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo Srednja vas, Črmošnjice, Novo mesto, New York, Florida, Auebec-Canada Z A H V A L’ A ■Nenadoma nas je v 69. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC ZAMIDA iz Uršnih sel 99 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo LD Dol. Toplice. GD Uršna sela. Dobindol. Dol. Sušice in Dol. Toplice, ZB Uršna sela, ZRVS Uršna seli in njihovim govornikom. Zahvaljujemo sc tudi sodelavcem SOB Novo mesto geodetski upravi, Iskri -tozd Ela, ŽTO Novo mesto. Mercatorju tozd Standard. Najlepša zahvala župniku za zelo lepo opravljeni obred. ■MM Žalujoči: žena Amalija, sin Jože ter otroci z družinami BUMMU SLAVKO MOLAN P*- i 0 J Pri enaidvajsetih zelo trez-0 no razmišlja o svoji prihod-£ nosti. Odločil se je, da bo 0 pustil službo delovodje na posestvu Agrarie v Globokem in se posvetil domači kmetiji v Dečnih selih. Načrtov ima veliko in boji se, da bo življenje prekratko za vse. Marsikaj bo odvisno tudi od tega, kakšno nevesto bo pripeljal k hiši. Današnja dekleta se ne možijo rada na kmete, vendar Slavko upa, da bo našel pravo, tako, ki jo veseli delo na zemlji. Služba in kmetija po nje- 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 go vem prepričanju ne gresta jrjj skupaj, vsaj tedaj ne, če ima kdo osem hektarov obdelovalne zemlje. Slavko je to hitro spoznal. Dolžnostim v kolektivu se ni hotel odtegniti. Ker je bil mlad, so mu takoj naložili nekaj funkcij. Poleg tega Slavko že vrsto let deluje v aktivu mladih zadružnikov in v folklorni skupini. Oboje ga veseli, zato se tudi v prihodnje ne misli osamiti. Na podeželju je že tako premalo živosti, mladi se zvečer porazgubijo. S - Nekateri gredo v kino, drugi v disko. Včasih so pomagali drug drugemu pri delu, zdaj še sebi ne utegnejo, če so zaposleni. Tudi fantje ne pojejo več na vasi. Slavku je žal, da je pesem ob večerih utihnila. Z njo je zamrla tudi tista globlja prijateljska povezanost, porojena iž skupnih mladostnih doživetij. Časi se spreminjajo in navade z njimi. Jutrišnji gospodar Molanove kmetije si je jasno začrtal svoj cilj. Usmeril se bo v živinorejo. 0 0 0 0 . To ga od nekdaj veseli in tudi mehanizacije ie dovolj. Za začetek se bo moral zadovoljiti s preureditvijo starega hleva za dvajset glav živine. Redil bo molznice. Pozneje namerava graditi nove hleve. Ko bo Slavko ostal doma, se bo tudi zavaroval, starostno in pokojninsko. To ni poceni, zato bo naredil vse, da mu bo izbrana usmeritev povrnila ta strošek. Kmetovanja se loteva z znanjem in s pridnostjo. Od otroških let naprej je pomagal pri vsakem delu. V višjih razredih -osnovne šole je že vse vedel o škropivih. Potem se je odpravil v strojno kmetijsko poklicno šolo V Mariboru, vendar ga je ravnatelj pregovoril za srednjo kmetijsko šolo v Novem mestu. Še vedno se veliko izobražuje. Pet let se redno udeležuje mladinskih kvizov o kmetijstvu v brežiški občini. Mndgi ga poznajo tudi kot odličnega traktorista. Sodeloval je na občinskih, območnih in republiških tekmovanji)f Komaj petnajst let. je bil star, ko je prvič nastopil in zmagal na občinskem tekmovanju. Po tistem je bil še dvakrat zmagovalec na posavskih srečanjih traktoristov. Kot mladega kmeta Molana najbolj moti, da o kmetijstvu preveč govorimo in premalo naredimo. Pri tem misli na neugodne posojilne pogoje, na neusklajenost cen, na prepočasne melioracije in združbo zemljišč. JOŽICA TEPPEY 0 i 0 0 0 !i 0 0 0 0 i S / 0 \ 0 0 0 S 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ' 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 , 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 0 ■ 0 0 1 0 .%■ »Razcvet” amaterskih odrov Sedem premier amaterskih skupin v novomeški občini — V nedeljo so kar dvakrat igrali v Škocjanu Letošnja pomlad bo v novomeški občini zagotovo rekordna po številu premier amaterskih gledališč. Minulo nedeljo sc je predstavila že peta gledališka skupina, v naslednjih dneh pa pričakujemo še dva nastopa. Takega zanimanja in povpraševanja ]X) igri, kot je bilo minulo Gaberje: na njivi našli mrtvo vaščanko 45-letna Martina Božič umrla zaradi poškodb in podhladitve — Usoden pretep s sinom Družinski prepiri in pretepi so prejšnji teden zakrivili novo družinsko tragedijo. "2. marca je bila namreč v bližini Gaberja na njivi pod kolovozom pri Podnjišču najdena mrtva 45-letna Martina Božič, doma' iz Gaberja 7. Kaj je pokazala preiskava? Že na prvi pogled je bik) jasno, da Božičeva ni umrla naravne smrti, saj so bile na njej vidne sledi poškodb. Komisija, ki si je ogledala vso zadevo nekolikanj pobliže, je že po prvih zbranih podatkih ugotovila, da so bili pri Božičevih doma vsakodnevni prepiri in tudi pretepi. Tudi dan pred smrtjo Božičeve ni bilo nič drugače. 45-letna Martina seje hudo sporekla z 21-letnim sinom Jožetom, prišlo je celo do fizičnega obračunavanja, po katerem je Božičeva pobegnila od doma in se napotila proti zidanici. Poškodbe, za-dobljene med pretepom, so bile po zdravnikovem mnenju usodne, saj je Božičeva zaradi njih obležala na njivi in kasneje zaradi podhladitve tudi umrla. ■, S KOLI NAD AVTOMOBIL Jože Rugelj in Jože Kotar iz Spodnjih Voda! sta v soboto obiskala gostilno v Zburah. Med njima in domačini pa je prišlo do prepira, zato sta možakarja zapustila lokal in se z Rugljevim avtomobilom odpravila proti Mokronogu. Pa nista prišla daleč, saj so ju že pri izhodu iz vasi pričakali domači fantje, oboroženi s koli. Ker nista avtomobila takoj ustavila, so sc enostavno spravili nad vozilo in mu tako mimogrede spremenili podobo. Škode je bilo za 15.000 din. SAFTA V NOVEM MESTU V ponedeljek, 14. marca, se bo v Domu J LA v Novem mestu predstavila skupina za eksperimentalno glasbo Saeta. Glasbeniki Aleš Gasparič, Miloš Bašin in Boštjan Perovšck se ukvarjajo s tako imenovano novo glasbo, ki poskuša preseči meje, v katerih se giblje klasična glasba. VELESLALOM IMV - RENAULT Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta pripravlja v nedeljo, 13. marca, ob 10. uri na Trdinovem vrhu na Gorjancih veleslalom za nagrado IMV-Renault. Prijave naj vsi kandidati pošljejo do petka, 11. marca, do 12. ure na naslov društva, poštni predal 18, Novo mesto, prijavijo pa se lahko tudi na dan tekmovanja do 9. ure na startu. Povabilo ob desetletnici Novomeško kinološko društvo vabi ljubitelje psov TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE Odbor društva nogometnih sodnikov iz Novega mesta pripravlja tečaj z izpiti za nogometne sodnike. Kandidati naj prijave pošljejo do 20. marca na naslov: ODNS Novo me-_sto, poštni predal 61, Novo mcslo. Pred desetimi leti je skupina prizadevnih ljubiteljev psov na Dolenjskem ustanovila Klub za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto. Društvo je vse do danes precej naredilo za vzrejo pasem, vzgojo in šolanje psov ter prispevata k razvoju kinologije v tem delu Slovenije. Danes šteje že približno 100 članov, k delu pa bi rado pritegnilo še več, zlasti mladih ljubiteljev psov. Letos bo sodelovalo tudi v okviru civilne zaščite in teritorialne obrambe in izšolalo pse za reševanje ljudi izpod ruševin in lavin. Članom bo pomagalo pri nakupih mladih psov, nedeljo v Škocjanu, menda niso bili igralci deležni nikjer v občini, saj so morali isto popoldne predstavo ponoviti. Mala dvorana je bila s stojišči vred razprodana, obe predstavi je videlo skoraj 350 občanov. Letos se je dramska skupina KUD Škocjan predstavila s komedijo Mire Štcfanca „Večna lovišča" in to pod režijskim vodstvom Romana Čeles-nika. Igrali so: Jože -Zupančič, Tin-ca Klobučar, Slavka Janežič, Milan Janežič, Janez Novšak, Darinka Šutar in I ranci Libušar. Škocjanski amaterji bodo z igro gostovali še v nekaterih večjih krajih v občini, ako jih bodo povabili. J. P. BOJAN ADAMIČ V KOČEVJU Znani slovenski skladatelj Bojan . Adamič organizira za kočevsko publiko „Večer šansonov”, ki bo jutri, 11. marca, ob 18. uri v Šeško-vem domu v Kočevju. Bojan Adamič bo pripravil in tudi vodil prireditev, na kateri bodo nastopili poleg njega še pevka Meri Avsenak ter glasbeniki in dramski igralci. Izvajali bodo tudi pesmi, ki jih je napisal Dušan Bižal (sekretar pri SGP Zidar Kočevje), uglasbil pa Bojan Adamič. Ta prireditev sodi v okvir praznovanja dneva žena. Zlata poroka na Konjskem 50 let zakona Terezije in Alojza Androjna Na Konjskem v sevniški občini sta v krogu svoje številne družine, znancev in prijateljev konec februarja praznovala zlato poroko Terezija in Alojz Androjna. Jubilanta sta skusila marsikaj grenkega v 50 letih skupnega življanja. ... Oče Alojz sije v stari Jugoslaviji poiskal kruh najprej na bližnji žagi vBoštanju. Danes se sliši skoraj neverjetno, kako je mora! lep čas hoditi peš na deta k železnici v Zidani most in nazaj. Mati Terezija je tiste čase neutrudno skrbela za kmetijo in vzgojo petih deklet. Vojna vihra ju je popeljala v pregnanstvo. V Stari Cerkvi sta za Kočevarji dobila majhno kmetijo. Tamkaj sta marljivo pomagala partizanom z živili in drugimi potrebščinami. Oče jc bil povezan kot terenski delavec. Po osvoboditvi se jima je rodil še sin. Na Konjsko sta se vmila v opustošeno hišo leta 1947. Oče /vlojz se je ponovno zaposlil, tokrat na' žagi v Sevnici. Ob bližnjem visokem življenjskem jubileju jima želimo še mnogo let skupnega življenja. Iskala službo, končala v zaporu Tudi štirje avtomobili in dvoje ukradenih koles ni bilo dovolj, da prispeta do obljubljene zaposlitve — Avtomobili večinoma končali v jarkih Čeprav so dogodki, o katerih je pred dnevi tekla beseda v eni sodnih dvoran novomeške enote temeljnega sodišča, že precej odmaknjeni, jih opisujemo malo podrobneje. Pred senatom sta se namreč znašla 29-letni BahmirToplan in štiri leta mlajši Boško Lukič, ki sta v samo nekaj avgustovskih dneh pred leti zagrešila kar 10 kaznivih dejanj. t Možakarja sta sc tistega avgusta dobila v Ljubljani in iskala službo. šolanju in vzgoji. V ta namen bo 1. aprila organiziralo začetni tečaj za vse pasme psov. Informacije o tečaju in delu društva nasploh lahko dobite pri Kinološkem društvu Novo mesto, Ločna 13, Novo mesto. IZTIRILI SE VAGONI: 300.000 DIN • ŠKODE 3. marca nekaj čez polnoč je prišlo na železniški postaji v Sevnici do iztirjenja vagonov, pri katerem je nastalo kar za 300.000 din škode. Tisto noč je kompozicijo 34 vagonov, naloženo s premogom, pregledal premikač Ivan Armešek in ni ugotovil nobene napake, zato je dal strojevodji Alojzu Podlipniku znak za premik. Ta je to storil in vlak tudi ustavil, ko mu je signaliziral drug premikač Peter Celestina. Kmalu zatem je skupina enajstih vagonov pričela drseti proti koncu tirov, pri čemer se je eden prelomil, dva pa iztirila. Podrobnejše vzroke nezgode še raziskujejo. Oba nekvalificirana delavca sta po nekaj dneh iskanja obupala, takrat pa sta zvedela, da bi sc dalo posel najti na Reki. Toda kako do tja? Denarja nista imela, Lukič pa se je takrat domislil, da zna za silo sukati volan. Izbire avtomobilov jc bita dovolj, najprej pa sta se odločila za tička Franca Peterlina v Polju. Dokaj spretno sta ga spravila v pogon in se z njim odpeljala proti Reki. Pa nista prišla dalj kot do hitre ceste, kjer sta vozita razbila. Nič zato, mirno sta se odpravila po fička Antona Sribarja, vendar sta ga že v Trzinu pustila pokvarjenega. Ni jima preostalo drugega, kot da se vrneta v Ljubljano in pričakata naslednjo noč. V upanju na nekaj več sreče sta nato noč kasneje v Zalogu obiskala garažo Franca Dežmana in tudi njega hotela prikrajšati za avto. Vnovič se ju je držala smola, saj sta morala oditi praznih rok. Toda le do garaže Franca Krnca, kjer ju je čakal fiat 1300. Z njim sta prišla do Vranskega, tam vnovič karam-bolirala in očitno skesana ugotovila, da je avto zanju prevelika učenost. Se prej pa sta zaman poskušala v Vihrah ukrasti fička Igorja Pirca, saj ju jc lastnik pregnal. Odločila sta se za manj nevardh šport: kolesarjenje. V Dolnjih Skopicah sta ukradla kolesi Betki Srbčič in Ivanu Mladko-viču in sklenila tako nadaljevati pot do obljubljene zaposlitve. Navzlic mladosti pa pedalov nista preveč vneto vrtela, pot sc je vlekla, na nesrečne dogodivščine z avtomobili pa sta sčasoma pozabila. Počakala sta raje do noči in Jožetu Bogolinu iz Skopic sunila fička, ki ju jc pripeljal do vasi Breg. Tam se je njuna pot končala, kar pa ne pomeni tudi konca spiska njunih pripetljajev. Iz avta Franca Urbanča sta v Mrtvicah ukradla usnjen suknjič, obiskala pa sta tudi nedograjeno stanovanjsko hišo Martina Franko-viča v Leskovcu, kjer sta spila liter žganja, s seboj pa odnesla posteljnino. Obtožnica je bila torej zajetna, dela za sodnike je bilo temu primer- no. Senat je Toplana obsodil na leto in 5 mesecev zapora, Lukiča pa na 2 leti, hkrati morata poravnati povzročeno škodo. O novi zaposlitvi pa imata časa za razmišljanje več kot dovolj. B.B. JAPONSKA NAGRADA ZA NAŠEGA SODELAVCA Karikaturist Milan Alaše-vič, ki je tudi sodelavec Dolenjskega lista, je na 4. mednarodnem festivalu karikature, ki ga v Tokiu prireja največja japonska založniška hiša Yomiuri Shimbun, prejel za karikaturo na svobodno temo nagrado sto tisoč jenov. Na festivalu je sodelovalo 8 tisoč karikaturistov z vsega sveta. Za našega sodelavca je japonska nagrada naj večje priznanje doslej. M Jfafcmc c Milan Alaševič (avtoportret) • • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Vse zaradi umskega dela e 6 m PRVAK Z OSVOJENIMI PRIZNANJI Antona Blažiča iz Novega mesta. Kraški ovčar „ZiI“, last V hotelu Večna izguba so sedele: gospa Župan, gospa Izvršnik, gospa Sezedclejevič, gospa Sindikalič, gospa Rdeč-nik in gospa Mladič. Slednja poročena šele dobre štiri mesece, a to nima' z dogajanji nikakršne zveze. Srkale so sokove, v katerih so bile kamuflirane vodke. Govorile so neumnosti, dokler niso našle prave in skupne teme. „Pri .naši bajti je prava norišnica. On divja s strašnimi glavoboli iz sobe v sobo. Družinski doktor Iglič, ki nas jc obiskal na domu, mu je rekel, naj manj razmišlja. Glavoboli da so vzrok njegovega umskega de!a,“ jc bila navidezno zaskrbljena gospa Župan. ..Ne boste verjele, gospe. Moj Franci ima tako hude m • # & glavobole, da ne spi po cele noči. Tuli, tuli, da trpe štf otroci in hodijo v šolo utrujeni in raztreseni. Bil je pri najboljših specialistih za glavo, a so odkrili le to, da se preveč umsko napreza. Svetovali so mu celo, naj zamenja službo, če hoče še nekaj let gaziti travo,“ je povedala zaskrbljenega obraza gospa Izvršnik. „Moj je bled kot sveča. Iz službe se vrača ubit, napolnjen s tabletami zoper bolečine v glavi. Trapasti doktorji niso mogli doslej odkriti nikakršne fiziološke napake, sumijo pa preveliko naprezanje možganov,” je dejala gospa Sezedclejevič. ,.Opoteka se po stanovanju z vzglavnikom na ušesih. Nemogoč je. Edino, kar spravi iz ® m .# # @ #,• *£ sebe, je: .Pustite me pri miru! Raznesti mi hoče glavo.* V tujini je bil na raziskavah in veste, kaj so mu rekli: več fizičnega dela in manj tuhtanja,” se je pritožila gospa Sindikalič. „Sem mislila, da imam samo jaz takšne probleme. Nikoli se nisem pritoževala čezenj in nikoli vam nisem povedala, da ga boli glava nonstop. Še ne zapre hišnih vrat za seboj, se že začne pekel. Stokrat sem mu že rekla: Tone, na zrak pojdi! Ne utrujaj sc toliko v službi, ne razmišljaj toliko. Razmišljanje le bo spravilo še v grob. A je vse kot bob ob steno?* je bila odkrita gospa Rdečnik. ,,Kot da bi se dogovorile. Moj Mladič ima kronične glavobole. Dokler je bil še v neposredni proizvodnji, je bil zdrav kot dren. Seveda, tam je stregel stroju, na sedanji funkciji pa je treba uporabljati glavo. Možgane. In to ima svoje posledice, razumljivo. Le en odgovor je: glavoboli naših mož imajo vzrok v prenapetem umskem delu,” je bila brezkompromisna gospa Mladič. Pri naslednji mizi sta sedela Plugi č in Neposrednik. Ob litru vina se nista pogovarjala o glavobolih, ampak o stotih težavah, ki pestijo Repičcvi- no. „V velikem dreku smo,” je rekel Plugič, Neposrednik pa mu je pritrdil: „Človek ima občutek, kot da bi vodili našo Repičevrno brezglavi in brezumni ljudje.” TONI GAŠPERIČ m * * 4 • - potrebni ne posredniki ne partnerji. Njihovo zablodo je pokazalo naslednje desetletje, ko je kriza detanta potrdila popolno nesposobnost blokov za uspešno uravnavanje stanja v mednarodnih odnosih, medtem ko se je neuvrščenost ravno v tem času uveljavila kot močan dejavnik v razvoju mednarodnih odnosov. Pred četrto konferenco neuvrščenih držav v Alžiru 1974 smo bili priča vse bolj neposrednega sporazumevanja velikih sil ter njihovih vse bolj očitnih naporov, da si pridobijo nova področja vplivanja ravno tam, kjer je večina neuvrščenih držav. V Alžiru se je pojavilo vprašanje, ali naj da politika in gibanje neuvrščenosti v prihodnje prednost političnim ali ekonomskim vprašanjem. Brez večjih problemov so našli edino pravo rešitev: politične in ekonomske naloge neuvrščenih so nerazdružno povezane in enako pomembne. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje vzpostavitve nove mednarodne ekonomske ureditve. Peta konferenca neuvrščenih držav v Colom-bu 1976 je bila v času vrhunca popuščanja napetosti v mednarodnih odnosih ter v času, ko so se vrstili državni udari in spopadi v neuvrščenih državah. Konferenca je sprejela Titovo stališče, da ti spori in spopadi ne smejo ogroziti skupnih življenjskih interesov neuvrščenih držav. V zgodovini neuvrščenosti bo ta konferenca ostala zapisana tudi zaradi razširjanja akcij neuvrščenih na nova področja, npr. na področje informacij. V letih pred šesto konferenco neuvrščenih na vrhu v Havani 1979 se je v svetu začelo ponovno močno zaostrovanje mednarodnih odnosov (tako med velikimi silami kot med neuvrščenimi ter med prvimi in slednjimi), ki traja še danes. V takih mednarodnih odnosih je prišlo v Havani do poskusa uveljavitve teorije o naravnem zavezništvu neuvrščenih z vzhodnim blokom. Vendar pa se je velika večina neuvrščenih držav opredelila za utrditev in oživitev izvirnih načel neuvrščenosti, ki vsebujejo neodvisno, izvenblokovsko globalno usmeritev. Vsi, ki so stalno napovedovali razpad gibanja neuvrščenosti, so se medtem še enkrat ušteli: ko so govorili o razpadu gibanja zaradi iransko —iraškega spopada in vprašljivosti sedme konference na vrhu, ki bi morala biti v Bagdadu. Presenetila jih je odločitev Indije, da bo gostitelj srečanja na vrhu, kot jih bo verjetno tudi veliko soglasje o vseh življenjskih vprašanjih politike in gibanja neuvrščenih sedaj v New Delhiju. Modni dodatki so vselej tista drobnjarija, ki tudi oblačilom prejšnjih sezon dajejo pečat sodobnega. Letos je poudarek na širših pasovih, ki naj bodo po možnosti okrašeni s kovinskimi dodatki, z drobnimi kitami iz drugih materialov ali vezenimi našitki. Ker vsega tega zaenkrat v naših prodajalnah ni dobiti, si skušajte pomagati sami s pomočjo spretnega čevljarja. j PRAVOČASEN j ZAOKRET K PLINU Po skoraj petih letih uporabe zemeljskega plina v Sloveniji trdijo, da je bila odločitev o gradnji plinskega omrežja pravilna. Leta 1978, ko je začel v naš plinovod pritekati sovjetski plin, smo z njim j nadomestili 21.000 ton naftnih goriv, lani pa že več kot 540.000 ton tekočih goriv, kar je slabih 15 odst. vse energetske porabe Slovenije. Lani'smo s plinom nadomestili 14.000 ton lahkega kurilnega olja, 380.000 ton srednjega kurilnega olja, 65.000 ton tekoče naftnega plina in 83.000 ton primarnega bencina. Zemeljski plin ima pred tekočimi gorivi veliko prednost. Nabavni stroški so s prenosnimi stroški vred precej nižji, kot za tekoča goriva. Plina ne kupujemo z dolarji, ampak s prodajo blaga v Sovjetsko zvezo. Po letu 1985, ko naj bi k nam začelo pritekati tudi po 250 milijonov kubičnih metrov alžirskega plina letno, bo plin predstavljal že petino slovenske energetske porabe. DO KONCA STOLETJA ŠTIRI JEDRSKE ELEKTRARNE Močan odpor, ki so ga v nekaterih državah ustvarili do jedrskih elektrarn, pa tudi gospodarska kriza sta v zadnjih letih nekoliko zavrla njihovo graditev po svetu. Nekatere zgrajene jedrske elektrarne še vedno čakajo na dovoljenje za delo. Jedrska energija je zašla v krizo, ki pa je verjetno samo začasna, kajti po mnenju večine strokovnjakov se svet tej energiji ne more odpovedati vsaj še nekaj desetletij, ko naj bi začeli na veliko izkoriščati nove energetske vire. Naraščajoča poraba energije posebno tiste države, ki imajo skromne zaloge goriva, kratko malo žene, da bi vse svoje moči vpregle v jedrsko energijo. Nafta pokriva dandanes skoraj polovico vseh energetskih potreb, računajo pa, da bo njena proizvodnja naraščala še kakšnih 10, 15 let. Zato upravičeno napovedujejo, da se bo zdajšnji 12-odstotni delež jedrske energije v proizvodnji električne energije v razvitih državah v nekaj letih močno povečal. Ob koncu leta 1981 so Francija, Švica in Belgija močno prednjačile v uporabi jedrske energije. Prav v teh državah napovedujejo, da bodo v bližnji prihodnosti z novimi nuklearkami delež jedrske energije dvignili na polovico. Italijanski energetski načrt predvideva za vse nove centrale uporabo premoga ali urana. V Bolgariji računajo, da bodo čez dve leti spet pognali nov reaktor, načrtujejo pa že gradnjo šestega po vrsti. V Jugoslaviji načrtujejo, da bi do konca stoletja zgradili še tri do štiri jedrske elektrarne, vsaka naj bi imela 1000 megavatov. POGRUNTAV- ŠČINA ZA DOJENČKE Otročka, ki komajda dobro sedi, ni mogoče prevažati na običajnih saneh, pač pa mu prvo sankanje po svežem snegu lahko omogočite na zračni blazini z naslonjalom. Take „sani" so si letos izmislili domiselni Nemci, kot pišejo njihovi časniki, pa gre novost dobro v denar. Bomo tudi pri nas do prihodnje zime lahko kupili kaj podobnega? DELEŽ JEDRSKE ENERGIJE V/ FRANCIJA Švedska Švica BELGIJA FINSKA ZR NEMČIJA JAPONSKA V BRITANIJA ZDA NEMŠKA DR NIZOZEMSKA ZSSR JUGOSLAVIJA ITALIJA ŠIROKI PASOVI KOT PIKA NA I 26(3' priloga dolenjskega lista plinska turbina, velika hitrost letenja, varnost, uporaba novih tehničnih dosežkov, preprosto vzdrževanje in poceni proizvodnja. Pri nas je nosilec proizvodnje in razvoja različic SA—341 kombinat kovinske in letalske industrije „Soko" v Mostarju. Popolnoma aerodinamično oblikovan trup, močan pogon In nova konstrukcija glavnega in repnega rotorja dajejo SA-341 odlične lastnosti tako za letenje na velikih višinah, kot pri visokih temperaturah. Precejšnja hitrost križarjenja (240 do 260 km/h) omogoča gazeli učinkovito dejstvovanje skupaj s težjimi helikopterji. Gazela ima izredno velik razpon hitrosti: od 55 km/h pri vzvratnem letenju do 310 km/h pri progresivnem letu. Pri lahkem spuščanju doseže celo hitrost 358 km/h. Povprečna poraba goriva je med 120 in 156 litrov na uro, v rezervoarju je zaloge za 4 ure letenja, realno pa je gazela lahko v zraku 2 uri in 45 minut. Stalna izhodna moč motorja, ki ga Francozi izdelujejo v sodelovanju z Rolls— Roycem, je 440 kW. Gre za turbino, ki ima dvostopenjski kompresor. Motor ima pravzaprav moč 1240 kW, vendar jih 800 porabi za pogon turbokompresorja. Helikopter je skoraj v celoti izdelan iz plastičnih materialov z izjemo podvozja, lopatic repnega rotorja, motorja in drugih agregatov. Celo trokraki rotor je iz plastike. SA—341 uporablja različne vrste goriva. Osnovno gorivo je običajni kerozin, enako dobro pa lahko gazela leti z visokooktanskim ali nizkooktanskim bencinom. Leti celo na plinsko olje, seveda le izjemoma. Največja zunanja tempetatura, ob kateri gazela še lahko leti, je plus 45°, najnižja pa minus 50° Celzija. Gazela je eden redkih helikopterjev, ki ga lahko obremenimo s tolikšno težo, kot tehta helikopter sam — 850 kilogramov. Ker lahko rotor helikopterja prenese tudi visoke obremenitve, so mogoči vsi manevri, pri izpopolnjenih manevrih celo akrobacije z ostrimi zaokreti in pospeševanjem do 2,5 g. Konstrukcija SA—341 kaže prizadevanja graditeljev, da bi zračno plovilo čimbolj poenostavili. To je v prvi vrsti pomembno zaradi vzdrževanja helikopterja, ki je pri tem tipu glede na uro letenja resnično minimalno. Prav vsi ležaji v helikopterju so neprodušni in ni potrebno nikakršno mazanje. Na helikopterju skoraj ni mesta, ki bi ga bilo treba mazati. Gazela ima poleg običajnih naprav za pilotiranje in navigacijo ter instrumentov motorja (avtohorizont, giromagnetni kompas, torkometer idr.) še radio višinomer, namerilno napravo APX—334, stabilizacijsko napravo (za protioklepni boj), fotografsko opremo, panoramski radar in drugo. Gazelo imenujejo, ne brez razloga, „oso z neba". Tank je dobil z njo dostojnega nasprotnika, pa ne samo tank, tudi druga oklopna sredstva. Gazela lahko uspešno sodeluje tudi v boju z oklopnimi enotami, z artilerijo, s plovnimi sredstvi, kakor tudi v boju z nasprotnikovimi helikopterji in letali, uporablja vodljive rakete zrak-zrak. Na koncu naštejmo še nekaj inačic oborožitve, ki jo je moč namestiti na SA-341 gazela: • 4 vodljivi izstrelki SS-11*v skupni teži 218 kg • 4 vodljivi izstrelki SS-12 s skupno težo 227 kg • 4 vodljivi izstrelki TOW ali HOT • 4 vodljivi izstrelki tipa maljutka • 2 lanserja z 18 ali 36 raketnimi zrni kalibra 37 ali 50 mm v skupni teži 188 kg • mini top za bočno streljanje • 2 mitraljeza kalibra 7,62 za streljanje v smeri letenja. Helikopterji SA-341, ali kot jih imenujejo, gazele nezadržno osvajajo nebo tako pri nas, kot tudi drugje po svetu. Čeprav letijo že celih 10 let, niso prav nič izgubili na pomenu, še vedno imajo vrsto predr»sti pred drugimi helikopterji te vrste. Ob koncu šestdesetih let je postala gazela osnovni lahki bojni helikopter pakta NATO in že na prvi mah so jih naročili kar 420. Gazelo odlikuje izredno izpopolnjena OSA Z NEBA VOJAŠKI KOTIČEK *_____________ mt / iiEi 9 '*# - NAGRAJENA ŠE PROSTOVOLJNOST? priloga dolenjskega lista 0127 Protislovno je govoriti o volonterskem (prostovoljnem) opravljanju družbenih ali javnih funkcij, če za to ..prostovoljci" dobivajo denar. Za tako delo ne bi smelo biti plačila, vsaj denarnega ne. Toda ta pomislek zdrave pameti izgubi v vsakdanjem ravnavanju sleherno veljavo.' Pri nas je namreč vse več javnih in družbenih funkcij, ki so plačane, čeprav jih funkcionarji opravljajo volontersko.. Denarne nagrade dobivajo neprofesionalni predstavniki ali sekretarji občinskih organizacij ZK, SZDL, mladine, borcev, predsedniki skupščin ali izvršilnih odborov v samoupravnih inte,-resnih skupnostih, zborov v skupščinah. Plačevanje prostovoljnega dela se vse bolj širi tudi v druge organizacije in društva, krajevne skupnosti, menda celo v kurilne odbore, hišne svete in še kam. V Novem mestu je lani dobil neprofesionalni predsednik občinske Zveze prijateljev mladine nekaj čez 11 tisoč dinarjev vsakega pol leta. Okoli 17 tisoč dinarjev pa je to zvezo veljalo tudi nagrajevanje ljudi, ki so organizirali prireditve ob dedku Mrazu. Skratka, pri nas skoraj ni nikogar več, ki bi kaj naredil zastonj. Toda pustimo dedka Mraza in poglejmo, kako je to urejeno pri nas z dogovori. Za dolenjsko regijo in seveda tudi ostale veljajo dogovori, ki so nastali na temelju republiškega dogovora, ta pa je začel’veljati leta 1975, ko še ni bil sprejet zakon o združenem delu. Prav tako niti republiški niti regijski, še manj občinski, če sploh obstajajo, niso bili usklajeni z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka iz leta 81. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v novomeški občini Marjan Potrč je ob teh svojih mislih izrazil bojazen, da marsikje nimajo tudi pravilnikov, ki bi izhajali iz teh dogovorov. Toda dogovor velja in ga uporabljajo v vseh devetih občinah, kjer smo spraševali, po čem je volontersko politično delo. Vsote pa so kaj različne in vzbujajo dvome, ali dogovor sploh še opravlja svojo funkcijo. RAZLIČNE NAGRADE ZA ENAK RANG Ni mogoče reči, da se podpisniki družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov in voljenih ali imenovanih funkcionarjev ne bi držali. Nasprotno, nikjer ni bilo zaslediti, da bi kje izplačali več mesečnih povračil, kot določa 5. člen. V njem je namreč zapisano, da tak funkcionar lahko dobi 15 odst. osebnega dohodka, če bi isto funkcijo opravljal profesionalno. Prav tako ni bilo nikjer zaslediti, da bi kje izplačevali višje denarne nagrade, kot določa šesti člen, po katerem lahko tak funkcionar dobi na leto dva poprečna mesečna slovenska osebna dohodka, če ne izpolnjuje pogojev iz petega člena. Toda funkcionarji enakega ranga in podobnega dela dobivajo kaj različne denarne nagrade. To kaže, da v nekaterih okoljih dvomijo, ali je tako plačevanje političnega dela sploh potrebno. Marsikje se jim celo odrekajo. Tako v krški občini menijo, da mora biti delo v skupščinskih telesih ter v občinskem izvršnem svetu brezplačno in odraz politične in samoupravljalske zavesti. Ko so pred časom predvideli nagrade za vidnejše funkcionarje, so se jim ti odrekli, ker se niso hoteli dajati v zobe za nekaj dinarjev. Tako so nagrade ostale v občinski blagajni. Lahko bi rekli, da se dogovora najbolj drže v občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Večina volonterjev v ZK, SZDL, mladinski organizaciji in drugod prejema mesečno po 15 odst. osebnega dohodka, ki bi ga dobili, če ti to opravljali profesionalno. Nekaj je primerov letnih nagrad. V brežiški občini dobivata letno nagrado predsednik občinske organizacije ZK, ki je prejel 20 tisoč dinarjev, polovico te vsote sta dobila tudi podpredsednika občinskega sindikalnega sveta. Podobno je v kočevski in ribniški občini, kjer dajejo letne nagrade v višini, kot določa družbeni dogovor. V črnomaljski občini je izjema tudi predsednik občinske konference ZSMS, , ki v nasprotju z ostalimi dobiva letno nagrado, a šele potem, ko preverijo njegovo delo. V novomeški občini je to urejeno različno. Redno mesečno povračilo v višini 20 odst. — tudi to dogovor dopušča, če obstajajo razlogi za to — dobiva predsednik občinske konference ZK. Največ nagrad pa so izplačali na sindikatih, kjer jih je prejelo 22 funkcionarjev. Te letne nagrade so se gibale v razponu od 500 do 4 600 dinarjev. V novomeški SZDL in ZSMS niso izplačevali nobenih nagrad. hJUNAŠKI" SIS ZA POŽARNO VARNOST Še bolj pestro je v samoupravnih interesnih skupnostih. Največ dela in tudi največ nagrad imajo v ,,sisih" materialne proizvodnje. Najbolj bogati so v trebanjski občini, kjer dobiva predsednik izvršilnega odbora komunalne skupnosti po 4.700 dinarjev na mesec, sledita mu še volonterja iz stanovanjske skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti, ki prejemata 2.600 oziroma 1.600 dinarjev na mesec. Drugje dobivajo letne nagrade, ki pa so tudi različne višine. Precej bolj obsežen je spisek „nagrajencev" v novomeških „sisih" materialne proizvodnje. V novomeški občini menijo, da je delo v teh bolj angažirano, strokovno in zamudno. Po tej strani so se najbolj odrezali v SIS za požarno varnost, kjer so izplačali za 118.500 dinarjev letnih nagrad, katerih višina se je gibala v razponu od 6 tisoč do 12 tisoč dinarjev. Stavbna zemljiška skupnost je izplačala nagrade 15 ljudem, prejeli so od 500 do 8.500 dinarjev, tudi stanovanjska skupnost je za nagrade 11 ljudem odštela 54 tisoč dinarjev, trinajst funkcionarjev komunalne skupnosti si je razdelilo 34 tisoč dinarjev. V kmetijski zemljiški skupnosti je dobil 11 tisoč dinarjev samo predsednik izvršilnega odbora, medtem ko predsednik skupščine ni dobil nič, ker ni bil aktiven. Skupaj so razdelili nagrad za 24,milijohov starih dinarjev! Častna izjema je prav gotovo predsednik skupščine stanovanjske skupnosti v ribniški občini, ki je to nalogo štiri leta opravljal popolnoma zastonj. Ribniška občina pa šteje med tiste v Sloveniji, ki imajo skoraj v celoti rešen stanovanjski problem. V skupnosti družbenih dejavnosti so bili veliko skromnejši, če odštejemo predsednika kočevske kulturne skupnosti, ki je lani izkoristil celotno kvoto ietne nagrade. Sicer pa so v brežiški občini izplačevali nagrade le v treh samoupravnih skupnostih. Predsednik skupščine zdravstvene skupnosti se je nagradi odrekel, tako da jo je dobil samo predsednik odbora za planiranje. Okoli 3 tisoč dinarjev sta dobila tudi predsednik skupščine in predsednik odbora za planiranje v skupnosti socialnega skrbstva, v SIS za otroško varstvo sta približno enake vsote dobila dva funkcionarja, medtem ko sta se predsednika obeh zborov v skupščini kulturne skupnosti odrekla nagradam v korist lutkovne igrice za otroke. Tudi v metliški občini so bili bolj skromni: letne nagrade sta prejela le predsednika skupščin v zdravstveni skupnosti in skupnosti za pospeševanje kmetijstva. V sevniški občini je letno nagrado prejel le predsednik odbora za štipendiranje pri skupnosti za zaposlovanje, za druge lahko rečemo, da so prejeli skromnejše letne nagrade. Do sprememb je prišlo tudi v trebanjski občini, kjer so v prejšnjem mandatu še izplačevali mesečno nagrado predsedniku izvršilnega odbora občinske izobraževalne skupnosti, medtem ko zdaj presednik skupščine, ki opravlja podobno funkcijo, ne prejema nič. Vendar se nagradi v višini 11 tisoč dinarjev ni odrekel predsednik kočevske skupščine zdravstvene skupnosti, čeprav je ta podobno kot trebanjska izobraževalna skupnost, v precejšnji izgubi. Vse interesne skupnosti družbenih dejavnosti v novomeški občini so lani izplačale u25 milijonov starih dinarjev nagrad, ki jih je prejelo okoli štirideset ljudi. V občinski zdravstveni skupnosti so dali nagrade 10 ljudem v poprečni višini 7 tisoč dinarjev, v izobraževalni skupnosti so za nagrade odšteli 45 tisoč dinarjev, v kulturni skupnosti je dobil predsednik skupščine 12.500 dinarjev, v skupnosti otroškega varstva so dobili nagrade štirje „vodilni" delegati. Tudi v skupnostih socialnega skrbstva in varstva so izplačali od 2.500 do 9.000 dinarjev nagrad. RAZLIČNE OBČINE RAZLIČNA MERILA Seznam povračil za volontersko opravljanje funkcij v SIS je dolg in kSj raznolik. V celoti ga niti nima smisla objavljati, izbrani so samo najbolj značilni primeri, ki že sami po sebi govore, kako v nekaterih občinah cenijo delo neprofesionalnih funkcionarjev v SIS. Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, ali je delo v samoupravnih skupnostih res tako raznoliko. Kako je mogoče, da v Novem mestu trdijo, kako odgovorno je delo v SIS materialne proizvodnje, medtem ko v brežiški občini niso izplačevali teh nagrad. Hkrati se človek sprašuje, kako to, da so izplačali toliko nagrad v novomeški skupnosti za požarno varnost, ko je vendar znano, da v marsikaterem prostovoljnem gasilskem društvu nimajo niti najosnovnejše opreme. In če imajo ti funkcionarji toliko dela, je potem vprašanje, kaj delajo strokovne službe. Sploh pa se zdi vprašljivo nagrajevanje tega dela, ko verjetno - sestanke, oglede, sprejeme in kdo bi vedel kaj še vse — opravijo ti volonterji kar med rednim delovnim časom. Verjetno je med njimi malo neposrednih proizvajalcev, ki bi težko zapuščali delo. itd. V SKUPŠČINSKIH TELESIH ŠKROMNO Veliko bolj skromni so v skupščinskih telesih. Omenili smo že krško občino, kjer teh nagrad sploh ne poznajo za občinske funkcionarje. Podobno je v sevniški občini, kjer teh nagrad ni, sicer pa so skoraj vsi po drugih občinah dobivali okoli 3 tisoč dinarjev, izjema je le trebanjska občina, kjer je podpredsednik občinske skupščine dobil 6 tisoč dinarjev letne nagrade, kar je po znanih podatkih največ. V ribniški občini čakajo, da bo poteklo eno leto mandata, pa še potem bodo delili nagrade po prizadevnosti. Sicer so nagrade izplačevali takole: v črnomaljski občini so dobili po 3 tisoč dinarjev podpredsednik skupščine in vsi predsedniki zborov. Člani izvršnega sveta so dobili le rokovnike. Bolj radodarni so bili do zunanjih, članov izvršnega sveta v metliški občini, kjer so jim dali 6 tisoč letne nagrade. Malo manj so dobili člani izvršnega sveta v kočevski občini. V metliški občini so se vsi skupščinski funkcionarji odrekli nagradam. Čeprav nismo spraševali po sejninah in drugih nadomestilih, so znani podatki za trebanjsko občino. Tam so lani izplačali okoli 100 tisoč dinarjev za sejnine delegatov v občinski skupščini, za polovico več pa še v SIS. Drugje, recimo v črnomaljski občini, nimajo sejpin, saj jih dobijo le kmetje in delegati, ki se ukvarjajo z obrtjo. Čeprav so te nagrade nizke in bistveno ne prizadevajo proračunov, pa tudi posamezni funkcionarji si ne morejo bistveno opomoči z njimi, je vendarle res, da je pri nas vse manj prostovoljnega dela. Tudi izvajanje delegatskega sistema tu in tam zašepa. Dogaja se namreč, da skupščine posameznih interesnih skupnosti niso sklepčne. Delegati, ki niso člani izvršilnih odborov ali predsedniki skupščin, po pravilu ne prejemajo nobenega denarja. In to se dogaja tudi v primerih, ko so vestni pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. In kdo ve, če ni za vsem tem tudi kanček — ne zavisti — nezadovoljstva zaradi takega nagrajevanja vodilnih funkcij v SIS ali družbeno-političnih organizacijah in skupščinskih telesih. Na 'neki način pa s tem nagrajevanjem, kar smo že zapisali v enem izmed naših komentarjev, jemljemo veljavo resničnemu prostovoljnemu delu, ki ga je bilo v preteklosti veliko več in je bilo pogosto tudi bolj uspešno. ALI NI MOGOČE PRAV NIČESAR NAREDITI ZASTONJ? Iz nekaterih občin so prišle izjave, da so funkcionarji celo premalo plačani za ves trud, ki ga vlagajo v svoj politično delo. Toda ta trud so le seje in sestanki, obiski ter sprejemi. Ni pa izdelanih meril, s katerimi bi merili resnično kakovost dela. Kako je mdgoče, da so kar trije funkcionarji v kočevski zdravstveni skupnosti dobili po 11 tisoč dinarjev, da ne govorimo o 11 milijonih starih dinarjev, ki so jih za nagrade odšteli v novomeški skupnosti za požarno varnost. Ali je bilo v tej skupnosti resnično več dela kot na primer v izobraževalni skupnosti? Za konec se vprašajmo, ali pri nas resnično ni mogoče več čisto nič narediti zastonj. Ali pozabljamo na Kardeljevo misel, po kateri je pravica do samoupravljanja temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi v naši socialistični družbi? Ta pravica je nedotakljiva in nedotujliva, samo da jo nekateri samo imajo, drugi- si jo pa puste še plačati. V akciji so sodelovali Andrej Bartelj, Mirjam Bezek, Zdenka Lindič— DragaS, Pavel Perc, Jo že Primc, Jožica Teppey, Alfred Železnik ter Jože Simčič, ki je gradivo obdelal in pripravit za objavo. KRALJICA CVETJA IZ ČATEŠKIH VRTOV V vlažnem in toplem podnebju čateških rastlinjakov so se to zimo prvič razcveteli očarljivi cvetovi eksotičnih orhidej. Od novembra do konca februarja so jih natrgali 70 tisoč in do izteka marca jih bodo poslali v cvetličarne še deset tisoč. „To je čas, ko cvetejo orhideje tudi v naravi, v tropskih predelih zemeljskih kontinentov, od koder so doma," je pojasnil vodja vrtnarije diplomirani inženir agronomije Roman Baškovič. Vendar rastline v zasteklenih gredah brežiške Agrarie niso prinesene naravnost iz njihove domovine. To so hibridi, selekcionirani iz naravnih vrst v vrt Evrope, v Holandiji. Za vsako sadiko so gojitelji odšteli po 3.500 dinarjev v devizah, vendar cvetje ta izdatek bogato poplača. Orhideja je ena najzahtevnejših cvetnih kultur. Veliko pozornosti potrebuje in vrtnarji morajo imeti občutek za to, da je vlaga v rastlinjakih ravno pravšnja, ne premajhna in ne prevelika. Največ občutka za pravo mero zahtevajo veliko-cvetne rastline, ki se v čateških vrtovih razcvetajo ta mesec. Imaio najmanj cvetov, do trideset v enem lončku, in so zato najdražje. Agraria goji zdaj tri vrste, različne po velikosti cvetov in po barvi. Mini orhideje dajo največ cvetov, do sto na lonček. So najcenejše, zato jih v cvetličarnah prodajajo kar po več skupaj v vejicah. Srednje velike vrste so naprodaj po-60, velike po 120 dinarjev en cvet. Orhideje so letos močno popestrile ponudbo cvetja. Kupcem so se hitro priljubile tudi tam, Kjer jih doslej niso poznali. Drage so samo na prvi pogled. Sorazmerno visoko ceno odtehta dolgotrajna svežina cveta. Pri normalni temperaturi vzdrži ta v vodi povprečno mesec dni. Pri nas gojita orhideje samo še dve vrtnarski delovni organizaciji na Hrvaškem, to sta Žitnjak in Lipik. Tej izredno zahtevni kulturi se sicer posvečajo le zasebniki, vendar tudi ti kupujejo sadike v tujini, ker jih v Jugoslaviji za sedaj še nihče ne vzgaja. Začetni uspeh je za strokovnjake Agrarie velika spodbuda. Zaradi zimskega cvetenja jim lepo zapolnjujejo sezono, ko je na voljo najmanj vrtnic in cvetja nasploh. Izkušnje si agronomi s Čateža izmenjujejo z drugimi proizvajalci. Poleti x>do morali poskrbeti za hlajenje rastlinjakov, er orhideje ne vzdržijo prevelike vročine. Trenutno jih gojijo na 600 kvadratnih metrih, itevilo lončkov nameravajo še pomnožiti. V Orhideje bi že zdavnaj preplavile zemljo, če bi jih vzklilo toliko, kolikor je semen. Potem ne bi bile več najbolj cenjene in najdražje rože. Tako pa najčudovitejše med njimi celo izumirajo. To so predvsem nekatere vrste v Indoneziji in na Malaji. Iztrebljajo jih ljudje, ki ne pomislijo, kaj bo jutri. V lovu za prelestmi narave so nenasitni, tembolj, ker veljajo izredno lepi, veliki in redki cvetovi pravo premoženje. Razmnoževanju orhidej, zlasti tistih, ki rastejo na drevju, narava ni naklonjena. Botaniki računajo, da dozori na eni rastlini tudi več kot tri in pol milijona semenc, ki včasih niso večja od prašnih delcev. Za vzkalitev si morajo najti prostor visoko v drevesnih krošnjah, v drobcenih razpokah skorje, kjer dobijo tudi potrebno vlogo. V knjigah o rastlinstvu zasledimo, da je orhideje iz semena prvi vzgojil francoski botanik Noel Bernard leta 1905. Pot do tega je bila zapletena, saj so se razviie mlade rastlinice le tedaj, če si je utrla dostop vanje posebne vrste gliva. Bernard je to glivo umetno gojil in z njo okužil semena. Vrtnarji so sicer vzgojili prve orhideje že konec prejšnjega stoletja, vendar se jim je to posrečilo le tedaj, če so posejali seme poleg rastline, s katere so ga pobrali. Zakaj niso vedeli vse dotlej, dokler Bernard ni razvozlal skrivnosti z glivo. Pozneje so vzgojo orhidej iz sadik še poenostavili. Glive so nadomestili z nekaterimi organskimi snovmi, z majhnim odstotkom sladkorja. Ta prelomnica je leta 1925. Šele tedaj je nastopil pravi čas za setev in za množično vzgojo vedno lepih in zaradi nadiha eksotičnosti vedno zaželenih cvetov. JOŽ ICA TEPPEY kako je izgledala, ko je zjutraj sedla k zajtrku. In četudi pozabi eno jutro, ali lahko pozabi drugo, tretje, peto, stoto? Žena, otrok moj, ne živi s svojim možem samo dan ali dva, ampak deset tisoč dni in juter. Nepočesana in neurejena žena pri kavi podi moža od hiše. Vendar možje niso vsi enaki. Vsem ni povšeč isto. Enemu je všeč to, drugemu drugo. Ne misli, da boš moža razveselila, če narediš nekaj, kar mu ni všeč. Možje vražje dobro vidijo, karj se dela in kako. Takoj bo zaznal, ali si pri svojem početju mislila na svojega moža ali na može sploh. Mož zelo dobro vidi, ali se trudiš, da bi ugodila prav njemu.. Žena svojega moža ne samo ljubi, ampak z njim tako rekoč diha v sto in sto malenkostih. S tem potrjuje, da svojega sodruga dobro pozna, da ga je proučila, da je dobro razumela njegove želje in težnje. Ko žena vse to zna, ko se je vsega tega naučila, ni samo gospodarica doma, ampak tudi ljubljena gospodarica srca svojega moža. Natanko pred 100 leti [e izšla v Zagrebu knjižica Blaža Lorkoviča „Zenska doma in v družbi /Pisanje je bilo namenjeno dekletom na pragu matične dvorane, dajalo je poduke iz gospodinjstva, računovodstva, varčevanja, vzgoje otrok itd., skratka, kazalo je pot k tako imenovani pravi zakonski sreči. Ne manjka seveda tudi poglavje o ravnanju z možem. Ponatiskujemo ga bolj v zabavo kot razmislek, čeprav tudi slednji kljub stoletni razdalji ne bi bil čisto odveč, odvisno od tega, ali gledamo z ženskimi ali moškimi očmi. „Naš mož ne ostane vedno tak, kot je bil. Menja se, razen v eni točki. Če najdeš to točko, gresta lahko zbogom lepota in mladost, saj ne moreta odnesti s seboj tistega, kar sta si pridobila. Zapomni si in nikoli ne pozabi: mož išče v gospodinji gospodinjo, v ženi pa ženo. Mož išče v ženi bitje, ki ne samo da ga ljubi, ampak tudi razume. Mož želi, da ga ljubimo, da naše srce bije zanj, v enaki meri pa od nas pričakuje, da mu naša roka pogladi namršeno čelo, da v hiši vzdržujemo red, da živi ob njem živo bitje, ki izžareva blažen mir in spokojnost v hiši, v katero se vsak dan vrača po končanem delu; mož išče nekoga, ki bo vse te stvari obdal s tistim neizrekljivim čarom, ki obkroža žensko in prihaja Moža ne dela srečnega sama stvar ali vrednost tistega, kar mu daješ, ampak tudi harmonija vsega tega. Važno je uganiti njegovo pogosto tiho, pogosto njemu samemu nejasno željo. To on čaka, tega se veseli, to naredi iz naše hiše dom sreče in pravega užitka. In da mi do smrti ne boš pozabila, kar bom zdajle povedal: še nikoli nisem videl žene srečne drugače kot zaradi moža in nikoli moževe sreče brez dobre žene. Uci in uči se! Spoznavaj samo sebe, proučuj svojega moza, trudi se zvedeti, kaj ga veseli, kaj mu je milo in kaj bo pripomoglo, da tvoj mož niti opazil ne bo, da si se postarala, in tudi tebi sami spoznanje, da se mladost izteka, ne bo vir žalosti in bolečine. Mož po svoji naravi išče čas in mestece, kjer se bo po delu spočil, utrgal lep trenutek, dobil pravo plačilo za svoj trud in muko. Vse to mu daje dom. Dokler mož ne prekorači praga svojega doma, dela, pripada službi; ko ga prekorači, pripada domu, veseli se uživanja, ki ga čaka. Tu se začenja drugo življenje, ki ne traja dolgo, vendar je primerna in sladka nagrada za prejšnje muke. Takšne nagrade so človeku potrebne, krepe mu voljo in razveseljujejo srce." Tako zakonski priročnik ,,Ženska doma in v družbi" izpred 100 let. Povedati je še treba, da ne gre za kakšno ilegalno izdajo tedanjih zagrizenih samcev ali ženskomrznežev. Knjižica, za katero danes komaj verjamemo, da je lahko izšla, je dobila celo nagrado „Matice Hrvatske". naslednjih letih bodo za te dragocene cvetove odstopili še 1200 kvadratnih metrov zastekljenih površin. Orhideje so iz družine kukavičnic in botaniki ocenjujejo, da jih je na svetu blizu 20 tisoč vrst in 700 različnih rodov. Uspevajo od Arktike do Antarktike, največ pa jih je v tropskih in subtropskih delih sveta. Celo pri nas v Sloveniji jih je skoraj 60 vrst, seveda ne takih reprezentativnih, z velikimi, plemenitimi cvetovi. Naše kukavičnice rastejo na tleh, v tropskih predelih pa so večinoma visoko na drevju. Pravijo jim epifitske kukavičnice ali orhidaceje. Te se s svojimi koreninami zasidrajo na deblih in vejah pragozdnega drevja, kjer hitro najdejo razpoke v drevesni skorji. Toda orhideje niso zajedaike. Hranijo se tako, da prestrezajo vodo iz bogatih zelenih krošenj. Deževnica jim prinaša za življenje potrebne mine- ralne snovi z višjih vej. Za obdobje do naslednjega vodnega izobilja si orhideje navadno načrpajo zalogo, da lahko brez škode prebijejo vmesno sušo in vročino. Njihovi rezervoarji so bodisi mesnati ali z debelo usnjasto povrhnico prekriti listi, skozi katere voda ne more takoj izhlapeti. Cvetovi kukavičnic, kamor sodijo tudi za naše oči tako privlačne orhideje, so zelo raznoliki. To pripisujejo njihovemu prilagajanju na opraševanje z določenimi žuželkami. Po opraševalkah, ki so si jih izbrale za trošenje cvetnega prahu, ustvarjajo rastline take cvetove, da se žuželkam kar najbolj prilegajo. Mnoge tropske kukavičnice pa se ne zadovoljijo samo s prilagodljivostjo oblike in velikosti cvetov, ampak privabljajo žuželke še na drug način. Tako nekatere od njih z vonjem po samici vznemirjajo samce žuželk in si tako zagotovijo obisk opraševalcev. samo od nje, ki oživlja in greje dom; mož na koncu koncev išče nekoga, ki se mu bo lahko potožil, ki bo razumel njegove misli in težnje, se zanje ogrel in jih sprejel; išče bitje, katerega srce in duša bosta z najživahnejšim razumevanjem spremljala vsak njegov korak. Ne čakaj, da ti mož vse to pove. Povedal ali ne, on vse to dobro ve in tudi zahteva. Ko te pogleda, takoj vidi, kako si oblečena: preprosto, čisto in z okusom, kot se spodobi tvojemu domu.' Ponosen je na tvojo osebo, veseli ga, če se lepo giblješ, razborito govoriš in spretno izražaš. Hud pa je, če si neredna, brez okusa ter okorna pri delu in besedi. Verjemi mi, mož dobro ve, da ženska, ki preveč skrbi zase, premalo skrbi za druge. Naš mož ne pozablja, kakšna je bila žena. LuJ rži in prav toliko ovsa," je našteval Lojze. Pri siliranju krme in večjih delih sploh priskoči na pomoč še Lojzetovih pet bratov, od katerih kar štirje živijo v domači vasi. In kako je z zaslužkom? „Če bi računal tud; naše delo, bi mi ostalo manj kot znaša najnižji osebni dohodek delavca; pri tem pa je treba vedeti, da delavec dela osem ur, na kmetiji pa ni ure. Poleg tega delavec pride na delo le s svojimi rokami, mi pa smo vsi deset let trdo delali, da smo si kupili kmetijsko mehanizacijo. Če bi tisti denar vložili v obrt, bi imeli danes drugačen dohodek, pa sobote, nedelje in praznike bi imeli proste. Tako je imel delavec za novo leto šest dni praznikov, jaz sem pa tudi na novoletni dan šest ur delal v hlevu .,Ne pozabi pa Lojze, ki je tudi delegat republiškega zbora združenega dela za področje kmetijstva, pohvaliti pomoč družbe pri kreditiranju razvoja zasebnega kmetijstva. „Kar se tiče posojil, smo tudi z našo črnomaljsko zadrugo zelo zadovoljni, še vedno pa trdim, da naša družba premalo podpira usmerjene kmetije. Nerazumljivo je, da kmetu mleko plačajo manj kot tisto, ki ga dobijo iz družbenega posestva, pa tudi premije so za nas nižje. Žalostno je, da moramo kmetje od vsake vreče umetnega gnojila, ki je že tako strahotno drago, prispevati po deset starih jurjev za razširitev tovarne. Namesto, da bi družba kmetom sedaj, ko se toliko govori o večji pridelavi domače hrane, dajala podporo, regrese, pomoč, jim sega v žep. Povrh vsega je umetna gnojila težko dobiti, zlasti taka, ki jih potrebuješ. Pri nas potrebujemo okoli 15 ton umetnega gnojila na leto, to je 300 vreq, torej bom moral dati za razširitev tovarne'tri stare milijone." Lojze seveda zaradi vsega tega ne bo pustil kmetije, ve pa, da bi šlo po njegovih stopinjah več mladih ljudi, če bi bila povezava med lepimi besedami in dejanskim stanjem v našem kmetijstvu na bolj trdnih nogah. A. BARTEU zadeva stekla, morda pa bodo dobili dober signal celo neposredno iz Žikaric. Če pa to ne bo šlo, je rešitev edinole v postavitvi dodatnega repetitorja. Take naprave pa trenutno v Jugoslaviji ni, seveda je tudi ni mogoče na hitro uvoziti. Obstaja še tretja možnost: s kolegi iz Hrvaške bomo proučili možnost, da Bizeljsko začasno pokriva radar s Sljemena", je dejal inž. Roškar. Jasno je tudi že, koliko bi to stalo. Okrog Bizeljskega bi bilo treba razpostaviti tri do štiri raketne rampe, s čimer bi po vsej verjetnosti lahko preprečili točo na dosti širšem območju. Če računamo po 50 raket na eno tako strelno mesto in nekaj večje razdalje zaradi prevozov, utegne to stati 3,3 milijona dinarjev izključno za funkcionalne stroške. Del same investicijske opreme za ta strelna mesta je namreč dolžan prispevati po črki zakona republiški proračun, kar bo veljalo dodatnih 800.000 dinarjev na strelno mesto. Če ob teh, sicer ne ravno skromnih stroških poudarimo, da je to vseeno skoraj desetkrat manj, kot je znašala lanska škoda zaradi toče, katere posledice bo mogoče čutiti še leta, je prednost takšnega obrambnega sistema več kot očitna. Ker želijo prihodnje leto razprostreti to obrambo še na preostale občine — branjeno bo preostalo Posavje, Dolenjska in Bela krajina, le metliška občina naj bi bila zajeta le delno — je nujno, da tečejo priprave za to nalogo skladno. Član iniciativnega odbora bodoče samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo z območne zavarovalne skupnosti Triglav v Novem mestu Stane Kastelic je že mnogo storil za poenotenje interesov te velike občine. Ravno tako so v Sevnici zadovoljni z aktivnostjo Jožeta Maljeviča, referenta za pospeševanje kmetijstva v Črnomlju, in kajpak Toneta Cerjaka iz brežiškega Slovina. Če bo sevniška skupnost letos prestala ognjeni krst na omenjenem celjskem, morda celo bizeljskem območju, vzporedno pa izpeljala vse potrebno za začetek obrambe na vsem območju, bo veliko narejenega. Kljub jasnemu zakonu, ki govori o enotnem raketnem' protitočnem sistemu, se nekateri kar ne morejo posloviti od nekakšne idilične obrambe z letali. Celo na posvetu konec februarja v Celju so nekateri navdušenci iz tega mesta jn okolice zanesenjaško govorili tudi o takšnem sistemu zoper točo, za kar imajo tam -celo iniciativni odbor. Naši meteorologi seveda svarijo pred poenostavljanji in nevarnostmi. Američani so pri takšnih poskusih razbili posebna vojaška letala. V Celju pa je nekdo omenjal celo floto jadralnih letali? Pri obrambi pred točo je treba v najugodnejšem trenutku spraviti v zlovešči oblak ravno pravšnjo količino srebrojodidovih par, sicer lahko točo celo naredimo! Ravno tega nam še manjka. Zato je kar prav, da je slovenska skupščina po zakonu strokovno plat obrambe poverila enemu naslovu, našemu osrednjemu meteorološkemu zavodu. Naposled bomo vsaj pri toči, če tega že nismo pri železnici in še čem, prišli do enotnega sistema. A. ŽELEZNIK VEZ MED LEPIMI BESEDAMI IN RESNIČNIM KMETOVANJEM kmetijske zadruge zgradili nov hlev z dvajsetimi stojišči, čeprav so imeli takrat le šest krav. Deset let je trajalo, da so napolnili hlev, nakupili potrebne stroje, mlada zakonca pa sta poskrbela, da sta napolnila tudi hišo - za sedaj s šestimi otroki od devetih let do devetih mesecev. Saj res ne bi zgledalo, da bi v Štrucljevi hiši, ki je pokonci spravila devet otrok, skakal le en ali dva. „Da, da, deset let smo aarali in se marsičemu odpovedali, da imamo, kar imamo. Spominjam se, da sem šel s fanti na veselico pa tudi za dva deci nisem imel. Denar smo na kmetih težko zaslužili. Jaz sem s traktorjem hodil orat okoli in kadar je bilo veliko dela, sem prišel ob dveh ponoči domov, ob petih zjutraj pa sem še topel traktor vžgal in delal naprej. Zato sem tudi znal ceniti denar." Tudi sedaj Lojze najraje dela s traktorjem, tega dela pa je res veliko, saj vso krmo za živino pridelajo doma, v glavnem je to silaža. povprečno posejemo s silažno koruzo sedem hektarjev: s treh hektarjev siliramo vse, s treh siliramo mlete štroke, en hektar pa imamo za suho zrnje. Poleg tega posejemo za živinsko krmo še hektar in pol DOLENJSKA KMALU VARNA PRED TOČO? predstavniki vseh tamkajšnjih občin — je inž: Jože Roškar, direktor republiškega Meteorološkega zavoda na naše vprašanje pojasnil, kako je z razširitvijo letos branjenega območja tudi na Bizeljsko. Strokovnjaki morajo preveriti sposobnosti obstoječih radijskih zvez. ,,Če bomo lahko vzpostavili zvezo iz Žikaric priti Brežicam s pomočjo releja v Celju, bo Včasih je bilo tako, da je kmetijo prevzel prvorojeni sin. Dandanes je mlade tako in tako težko obdržati na zemlji, če pa staršem že uspe prepričati enega od otrok, je to večkrat najmlajši. Oče in mama Štrucljeva iz Gribelj pa sta že pred leti, ko so bili otroci še majhni, določila, da bo kmetijo prevzel srednji od njunih devetih otrok. Da sta pravilno izbrala, pove že bežen pogled v sodoben velik hlev, v katerem se je prav tistega februarskega dne 35 glavam goveje živine pridružil še eri teliček. Tako je 37-letni Lojze Štrucelj eden največjih če ne kar največji zasebni živinorejec v Beli krajini. „Seveda vsega dela na kmetiji ne bi zmogel sam. Kar se živine v hlevu tiče, v glavnem postori oče, tudi žena je pustila službo, kajti dela na kmetiji je vedno več kot preveč, pa še šest otrok imava," je Lojze začel svojo zanimivo pripoved, sem ter tja šegavo, v glavnem pa trezno razmišljanje o današnjem položaju kmeta pri nas. In kaj tak kmet, ko je Lojze Strucelj pomeni za našo družbo, povedo tudi tile podatki: lani so Štrucljevi oddali 39.500 litrov mleka, priredili skoraj 10 ton žive teže goveje živine, deset 1.20-kilskih bekonov, poleg tega pa pridelajo povprečno še 10 ton krompirja na leto. „Sedaj je v hlevu 12 krav za mlečno proizvodnjo, vendar nameravam to število povečat: na 15, pet telic je za obnovo črede, ostalo pa so pitanci," je pripovedoval Lojze, ki pravi, da imata za to, kar je danes pri Štrucljevih, vse zasluge oče in pokojna mama. „Ate je bil vseskozi pameten in dbber gospodar, mama pa skrbna in marljiva gospodinja. Ko sta se poročila, je bila ta kmetija ena manjših v Gribljah, danes pa meri 20 hektarjev, od tega je 9 ha obdelovalne zemlje, še 7 ha pa imamo v najemu od črnomaljske kmetijske zadruge." _ Oče Štrucelj je bil med prvimi kmeti v Beli krajini, ki so se začeli usmerjati v proizvodnjo mleka. ,,Na začetku je bilo res težko, nobene mehanizacije nismo imeli. Po odsluženi vojaščini sem se nameraval odpraviti .v Kanado, kjer imam dve sestri, da bi zaslužil toliko denarja, da bi lahko kupili traktor," se spominja Lojze. Vendar sta ga oče in mama pregovorila, da je ostal doma, Saj sta se zavedala, da ga iz tujine ne .bi bilo več nazaj. Pa so tudi brez „ameriškega" denarja prišli do traktorja, kupili so ga skupaj s sorodnikom. Pred dobrimi desetimi leti so s pomočjo kredita Sodobni človek, če pustimo vnemar nesporazume vojaške narave, je še najbolj nemočen pred naravnimi silami; predvsem vremenom. So pa načini, čeprav še vedno dokaj omejeni, da se vendarle lahko izogne vsaj nekaterim ujmam. Takšna je — sezona zanjo se pričenja že spomladi — zloglasna toča. Le ugibamo, kakšen davek bo v našem kmetijstvu terjala to leto. Vsem je še vedno pred očmi lansko razdejanje v bizeljskih vinogradih. V nekaj trenutkih je bilo škode za krepkih 300 milijonov (30 starih milijard). Prav ta ujma pa je hvalevredno pognala kolesje,’ da bodo naposled sodobno raketno obrambo proti toči organizirali tudi v osrednji Sloveniji. Sedež iniciativnega odbora bodoče samoupravne interesne skupnosti za ta vprašanja (organiziranost naj bi bila opravljena do maja), ki naj bi razprostila dežnik takšne obrambe kar nad 22 občin, je v Sevnici. V tem trenutku je pohvalno, da se odgovorni po naših občinah dobro odzivajo, ko je vsa zadeva nekako prenesena v bazo. Zakon je bil namreč sprejet že pred dvema letoma, protitočna obramba pa še vedno deluje le na Štajerskem. Ko so v Sevnici to zimo sprejeli pravcati vozni red za ustanovitev te skupnosti, so dali jasno vedeti, da ne želijo prepustiti nobene stvari naključju. (Primorci na primer imajo že zbranih 10 milijonov dinarjev za ravno tak sistem, ustavilo pa se jim je dvakrat: v Italiji ni ratificiran ustrezni sporazum, poleg tega pa imajo, naj se sliši še tako banalno, organizacijske težave, ker trenutno ne premorejo tajnika za ta vprašanja!). V letošnji sezoni naj bi poskusno branili celjsko območje. Te štiri občine, kjer je tudi glavnina slovenskega ..deviznega" hmelja (lani je bil vreden kar milijardo dolarjev), bo lahko sledil radar s sedanje lokacije na Žikaricah. Le-ta „vidi" kajpak tudi dlje, vendar se ob tem porajajo še drugi problemi. Pri brežiškem Slovinu namreč želijo, da bi že letos pred točo ubranili tudi okrog 800 hektarov vinogradov na Bizeljskem. Na ponovnem posvetu pri svetu občin celjske regije — sodelovali so Pri starih Novomeščanih DO ZADNJEGA KOMUNIST PO SRCU Rudolf Zupanc sicer ni med najstarejšimi krajani Novega mesta, saj mu teče šele 78. leto, je pa zagotovo eden najstarejših komunistov. Že takrat, ko se mnogi današnji članki ZK z več kot 15-letnim partijskim stažem še rodili niso, je bi; on revolucionar. Še danes, ko bolehen večinoma leži v šmihelskem domu za starejše, hrani neverjeten spomin z vsemi podrobnostmi in datumi, imeni in dogodki iz časov, ko je več kot deset let pred zadnjo vojno partija začela dobivati somišljenike na Dolenjskem. Hrani več debelih map zapiskov in nič kolikokrat je po lastnih besedah že pripovedoval spomine raznim ljudem, pa je bil domaia vselej razočaran, kar je potem prišlo v javnost. Očitno je danes Rudolf Zupanc zagrenjen, ne samo zaradi bolezni in bolehnosti, ki ga spremlja še iz časov, ko je bil v najboljših letih. Življenje ga je teplo od malega. „Rodii sem se v Dof. Toplicah v družini krojača s petimi otroki, od katerih smo štirje odrasli in od teh sem danes samo jaz še živ. Reveži smo bili. Rad sem hodil v šolo, dobro sem se učil, toda čeprav so učitelji starše nagovarjali, naj me dajo naprej v-šole, oče za take nasvete ni imel ne posluha in ne denarja. Ker je bil moj stric mesar in brez otrok, so me doma pravzaprav prisilili, da sem se šel učit za mesarja, čeprav do tega poklica nikdar nisem čutil veselja. Če bi že moral v uk, bi bil rad postal vsaj mizar, da bi lahko oblikoval izdelke, da bi se videlo, kaj naredim. Tako pa, mesar..." Kaj vse je doživel, preden je leta 1934 s tastovo pomočjo lahko odprl svojo mesarijo! Pot revnega proletarca, ki na svoji koži čuti zkoriščanje takratne buržoazije in vladajočega ežima, je bila zanj okoliščina, ki ga je potisnila v napredno delavsko gibanje. PO ENA SMRT NA 100 KILOMETROV Če velja splošno priznano mnenje, da ceste zakrivijo praviloma le 6 odst. prometnih nezgod, je seveda dovolj jasno, da je na]pogostejši krivec morije na naših cestah človek. Že v prejšnji številki smo omenili, da zahtevajo dolenjske in posavske ceste letno na vsakih sto kilometrov eno življenje, kar je celo za evropske razmere visok odstotek. V letih 1978*1981 je kar 362-krat počilo na naših cestah zaradi prevelike hitrosti. Ta številka predstavlja natanko eno tretjino vseh prometnih nezgod. Da Dolenjci radi pijemo, je znano, le da se z maligani prevečkrat družimo tudi v avtu. Alkohol je namreč v zadnjih štirih letih zakrivil kar 212 nezgod, sledijo pa v 144 primerih nepravilno prehitevanje, neupoštevanje prednosti — 113-krat, medtem ko lahko ostalim vzrokom (kratka varnostna razdalja, utrujenost, vožnja po levi itd.) pripišemo 262 nesreč. Še bolj kot vzroke je zanimivo pogledati povzročitelje nezgod. Bolj ali manj smo namreč vsi prepričani, da so največkrat krivci najtežjih prometnih nezgod tujci in zdomci. Podatki, ki jih je zbral Janez Kramarič, govore povsem nasprotno. Naši državljani so na Dolenjskem in Posavju zakrivili kar 87,5 odst. vseh nesreč, le 5,2 odst. pa tujci in 3,7 odst. zdomci. In če k temu prištejemo še najnovejšo ugotovitev strokovnjakov, da človek vozi pač Češke, zelo poživil delo Svobode. S Šegedinom sta večkrat prihajala v Toplice in smo stikali glave. Medtem se je vrnil od vojakov tudi Novomeščan Srečo Preželj, navdušen svobodaš, in začeli smo s predavanji. Na prvem sestanku okrožnega komiteja KP sem bil leta 1934 nad cesto v grmovju pri vasi Srebrniče. Prišli so: Srečo Preželj, Tone Bele, takrat študent, Franci Lakner, tiskar, Bogo Juriševič, delavec, obrtnik Tone Pirnar z Broda in jaz. Takrat so priporočali povezavo s Šentjernejčani, kjer je bil tudi že razvit podoben revolucionarni krog." S takimi podrobnostmi lahko danes Rudolf Zupanc postreže, ne da bi okleval z besedo. Očitno je vse to v mislih že tisočkrat podoživljal. Čez 500 strani ima napisanih, zato je jasno, da v časopisni predstavitvi človeka ni mogoče zajeti vsega, kar ve in kar je povedal. Zraven je bil, ko so se dogovorili za štrajk v Povhovi tovarni, navezal je stike s Šentjernejčani, predvsem Pirkoviči, organiziral v Mokrem polju in Straži partijsko celico, sodeloval z revolucionarji na Ajdovcu, takoj pritegnil v delo Jožeta Slaka iz Dobrniča, ko se je vrnil iz Sremske Mitroviče. In tako naprej. Zahajal je v Ljubljano k Ladu Kozaku, dopisoval v Ljudsko pravico, vsa leta pa kar požiral komunistično literaturo. Še dandanes se spominja piscev in člankov, ki jih je prebral pred petdesetimi leti. Naročen je bil na Književnost in Sodobnost, s pomočjo Lada Kozaka pa je dobil tudi vso literaturo Marxa in Engelsa. Z ženo, ki je v vsem podpirala moža in tudi sama vneto sodelovala predvsem pri organizaciji naprednega ženskega gibanja, sta ostala tovariša in močno navezana drug na drugega vse do njene smrti pred sedmimi leti. Otroci so odrasli, imajo poklice, zdaj ima Rudolf Zupanc sedem vnukov in dva pravnuka. Biva sicer v domu za starejše, ampak očitno ni osamljen. Med najinim sicer večurnim pogovorom so si obiski domačih in drugih kar podajali kljuke. Ne glede na to, da danes Rudolf Zupanc uradno ne nosi rdeče knjižice, je ostal komunist. ,,Bi! sem nekajkrat izključen iz partije, a sam ne vem zakaj, pa so me spet vabili na^estanke, in to se je ponavljalo od predvojnih let. Rekel pa je, da do zadnjega diha ne bo prenehal biti komunist po srcu. In kaj je po njegovem današnja naloga komunistov? „Bistvo je v tem, da delaš s prepričanjem, da si avantgarda, da iskreno in zavzeto deluješ pri utrjevanju samoupravnega družbenega reda. Rekel pa sem iskreno, ne zaradi plače ali položaja .. ." RIA BAČER tako, kakor živi, se nam ob zadnjih podatkih vsiljujejo zaključki, na katere ne moremo biti- ravno najbolj ponosni. Sicer pa poglejmo še izobrazbeni sestav povzročiteljev nezgod: največ je takih s končano osemletko (51,3 odst., sledijo vozniki z nepopolno izobrazbo (23,5 odst.), s srednješolsko jih je 20,9, z visokošolsko 20,3 in višješolsko izobrazbo 1,9 odst. V vsem odgovarja tej tudi poklicna struktura. Največkrat so namreč v nesreče zapleteni delavci, obrtniki in kmeti. O kaznovalni politiki za storilce prometnih kaznivih dejanj je bilo že veliko izrečenega, predvsem pa se mnogi ne strinjajo s tem, da so povzročitelji prometnih nezgod v sodnem postopku enaki ostalim delinkventom. V pravu se je pred časom pojavila zanimiva teorija o uporabi prostostne kazni za prometna kazniva dejanja, vendar so mnenja o njej zelo različna. Mnogi namreč menijo, da jo je bolje zamenjati s pogojno obsodbo ali denarno kaznijo, spet drugi pa kažejo na pozitivne izkušnje tovrstnih kazni v nekaterih državah. Vsekakor pa je povsem jasno, da rezultatov, ki jih je dala prostostna kazen v drugih državah in tudi pri nas, še zdaleč ne gre zanemarjati. Poglejmo, kako so enote novomeškega temeljnega sodišča v letih 1978 — 1981 kaznovale povzročitelje prometnih nezgod. Najprej denarne kazni. Do 1.000 din kazni je moralo plačati 17 voznikov, 148 jih je bilo kaznovanih s plačilom do-3.000 din, 226 z denarno kaznijo do 6.000 din, 101 voznik je moral odšteti med 6.000 in 9.000 din, 43 jih je plačalo do 12.000 din, po 12 do 15 tisočakov je plačalo 21 šoferjev, 4 med 15.000 in 18.000 din, 10 jih je moralo odšteti 20 tisočakov, najgloblje pa sta morala v žep poseči tista voznika, ki sta plačala kazen preko 2 stara milijona. In kako je bilo z zapornimi kaznimi? Sodišče jih je izrekalo v trajanju od 3 mesecev do 2 let zapora. Z zaporom do 3 mesecev je bilo kaznovanih 127 voznikov, kakšen mesec več je dobilo 67 povzročiteljev prometnih nezgod, do 10 mesecev zapora si je prislužilo 32 voznikov, 8 jih je bilo kaznovanih z zaporom do 1 leta, 9 jih je dobilo še kakšen mesec kazni več, medtem ko je ' bila najdaljša kazen do dveh let izrečena štirim voznikom. Sodišče je poleg vseh teh kazni voznikom izrekalo tudi varnostne ukrepe prepovedi vožnje motornih vozil. Od tri in šest mesecev je bilo brez vozniškega dovoljenja 68 voznikov, 38-im so bili papirji odvzeti še za kak mesec več, 30 jih je dobilo prepoved vožnje za dobo 9 do 12 mesecev, do leta in pol je bilo brez vozniškega 21 šoferjev, 17 pa je bilo takih, ki niso smeli za volan dalj kot leto in pol. Vsi ti podatki so se prejšnji mesec znašli tudi pred zboroma novomeške občinske skupščine, ki sta po daljši razpravi med sklepi zapisala tudi tole: Ko se je izučil, je bil nekaj mesecev pri novomeškem VVindischerju za pomočnika, a po nekaj mesecih je službe pustil. Preživljal seje kot gozdni delavec, v sezoni pa je po domovih klal prašiče in delal koline. Dve sezoni je bil tudi kopališki strežnik v Toplicah, in ker je ponoči bil še za čuvaja, je takrat kar dobro zaslužil. Potem ga je čakala vojaščina, bil je v mornarici. Potem je šel k sestri v Beograd, upajoč, da bo dobi! zaposlitev, a ni bilo nič. Tam je spoznal človeka, ki mu je priskrbel delo v tovarni salam v Veliki Kikindi. Ostal je v Banatu do leta 1929, potem pa si je zaželel domačih krajev in se je vrnil. „Nisem 'mislil ostati v Toplicah. Ker pa sem bil že prej navdušen pevec in tudi tamburaš, so me fantje nagovorili, da sem ostal. Tudi službo sem dobil v stričevi mesariji, čeprav je že prišla v druge roke, vendar spet k žlahti. Spoznal sem tudi dekle, se poročil in tako ostal. Zame je bilo usodno bivanje v Beogradu, čeprav kratkotrajno. S svakom keramičarjem sem bil večkrat v družbi delavcev, ki so bili sindikalno organizirani in simpatizerji komunizma. In tudi v Kikindi sem imel pajdaša Srba, ki je prišel iz ruskega ujetništva in je bil navdušen komunist. Kar požirali smo njegove pripovedi. Nekega večera nas je delavce zaneslo v mesto, na trgu pa so ravno proslavljali šestojanuarsko diktaturo. Vpili so „živio", igrala je himna, mi pa se nismo hoteli odkriti. Žandarji so hitro navalili na nas, nam zbijali kape z glav in ob tistih prvih udarcih, ki sem jih prestregel, sem se zaklel, da buržoaziji ne bom ostal dolžan batin. Tako sem po prihodu v Toplice takoj navezal stike z delavci na žagi v Soteski, z gozdnimi delavci, vajenci in pomočniki, ki so bili vsi izkoriščani. Pri takem sestajanju z delavci me je opazil študent Jože Šegedin, mi povedal, da sodeluje v Novem mestu v marksističnem krožku, in mi prinašal literaturo. Pri meni doma sva študirala, pridobivala še druge. Leta 1933 pa je prišel v Novo mesto inž. Jože Germ iz Vse organizacije in društva, dolžne spremljati promet, morajo s povečanim preventivnim delom in akcijami pripomoči k večji varnosti na cestah; v okviru sveta za preventivo naj se izobraževalne ustanove vključijo v akcijo za varnost in vzgojo otrok; organi sodstva naj nadaljujejo z dosedanjo kaznovalno politiko; službe organov za notranje zadeve morajo poostreno ukrepati zoper vse kršitelje, predvsem tiste, ki sta jim pri srcu alkohol in hitra vožnja. Če smo se doslej izgovarjali, da za kakšne temeljitejše akcije, ki bi naj pripeljale do večje varnosti na cestah, nismo imeli dovolj gradiva in podatkov, potem priznajmo vsaj, da takšni izgovori poslej nimajo več trdnih tal. B. BUDJA 30® priloga dolenjske prebrali smo besede pohvale, pa postaja vse ostrejši, čim bliže je sodobnemu pesništvu. Prelomi se že pri Balantiču, v katerega verzih o smrti ne najde „nič človeško pomembnega in še manj pesniško zrelega ali celo pretresljivega" (vprašanje je torej, čemu ga sploh razmeroma obsežno omenjal), neprijaznih besed pa je še do večine sodobnih pesnikov z nekaj poudarjenimi izjemami, kot sta E. Fritz in S. Makarovičeva, ki stojita na koncu Vidmarjevega mrtvaškega plesa. Zaključni del knjige predstavlja premislek o smislu, ki, naj bi presegal posameznikovo smrt Vidmžr ugotavlja, da v današnjem času, ko človeštvu zaradi nakopičenega orožja grozi vesoljni samomor (tu je čudno naiven v oceni odgovornosti vodstva Sovjetske zveze), ni mogoče zanesljivo postaviti niti preseganja posameznika v človeštvu. Sprašuje: , Kaj lahko mislečemu človeku ostane namesto človeštva ... če ta njegov smisel ni več neuničljiv, temveč postaja neka slučajna skupnost, ki jo lahko uniči njena lastna volja? " Odgovor je znan, lahko bi zapisali vidmar-janski. Človek mora bolj in bolj „zaupati samo svojemu notraje-mu glasu, ki je drobec velikega, skupnega človeškega vzgona." Ta glas vodi človeštvo že od nekdaj, zato „moramo ne samo upati v njegovo zmago tudi poslej in z vso zavestjo in z vsem življenjem skušati prispevati k njegovi zmagi v velikem spopadu, v usodni odločitvi človeštva med pametjo in smrtjo . .." Vidmar še vedno „boječe veruje" v zmago človeške pameti, zato ji je moralno zavezan „pomagati z ljubeznijo in blago voljo", kar naj bi veljalo za vsakega človeka. Drobna, a bogata knjižica (nesramno draga!) je vredna ne samo enkratnega branja, četudi se prav z vsem, kar je v nji zapisal slovenski kritik in mislec, ni mogoče strinjati. M. MARKELJ romanika v Sloveniji ,.Zadnikarjeva knjiga pomeni za zdaj zadnjo besedo, ki jo lahko izrečemo o našem najstarejšem ohranjenem stavbarstvu." To priznanje E. Cevca je namenjeno obsežnemu delu „Romanika v Sloveniji" (s podnaslovom Tipologija in morfologija sakralne arhitekture je izšlo pri Državni založbi Slovenije), v katerem je dr. Marijan Zadnikar razgrnil domala vse vedenje o najstarejšem poglavju iz slovenske umetnostne zgodovine. To vedenje temelji na več-desetletnih raziskavah, plod teh je sedem Zadnikarjevih, romani-ki posvečenih knjig, pričujoča osma pa zaokrožuje (na osnovi spomeniško in arhivsko ohranjenih pričevanj) strokovnjakove poglede na romansko sakralno stavbarstvo na Slovenskem. Bogato ilustrirana, z izčrpnimi opombami in potrebnirpi kazali opremljena knjiga je razdeljena na več vsebinskih sklopov. Uvodoma je Zadnikar povzel dosedanje znanje in pisanje o slovenski romaniki, za izhodišče svojih nadaljnjih obravnav je romaniki določil časovni in prostorski okvir, nakazal razločke med arhitekturo in stavbarstvom, popisal lego in okolje obdelanih spomenikov, izluščil nekaj njihovih patrocinijev, na kratko je označil tudi različne načine gradnje pa poglavitne stavbne člene, značilne za ro-maniko, in še kaj. Zatem knjiga ob redkih ohranjenih spomenikih prikaže čas pred romanskim slogom, nato sledi obdelava redovne arhitekture (ločeno glede na meniške rede) in drugega, najštevilnejšega spomeniškega gradiva. Razčlemba slednjega (naj omenimo, da je med okoli dvesto obravnavanih blizu šestdeset dolenjskih sakralnih spomenikov) se ravna po tipološkem načelu, tako Zadnikar po skupinah obdela triladijske in eno-ladijske cerkve (s polkrožno mrtvaški ples Prej ali slej se človek s čustvi in mislijo dotakne svojega neizogibnega konca — smrti in kolikor globlje doživlja življenje, globlje in dlje prodre tudi v temačno skrivnost konca. Literatura je polna izpovedi raznih pesnikov o naravi tega neizprosnega.pojava in o čustvih, ki jih povzroča v občutljivih in razmišljajočih posameznikih. Slovenska literatura, ki je stara komaj poldrugo stoletje, če jo gledamo s strožjimi očmi, šteje veliko pesnikov, ki so se v svoji poeziji ukvarjali s premišljanjem o smrti. Morda jih je sorazmerno celo veliko več kot v drugih literaturah, zato je pravzaprav čudno, da se ni že prej nihče lotil obdelave te plati slovenskega pesništva. No, na policah knjigarn imamo zdaj knjigo ..Mrtvaški ples", ki je v svojem jedru nekakšna antologija slovenskih smrtnih verzov. Napisal jo je Josip Vidmar, izdala pa Državna založba Slovenije. Vidmar je knjigo zasnoval kot osebno pripoved, v katero je zajel pregled razmišljanj o , smrti 46 slovenskih pesnikov. Pripoved začenja z osebno izkušnjo, ko se je prebudil po operaciji iz narkoze in doživel nekakšno vstajenje zavesti in nebitja. Dotaknila se ga je misel na smrt, vendar brez strahu ali duševne muke. Ves čas okrevanja so mu misli kar naprej uhajale k smrti; pred morečo monotonostjo teh premišljevanj se je zatekel k literaturi oziroma k tistemu delu pesništva, ki govori o koncu življenja. In nato skozi pretežni del knjige avtor stopa po poti od Prešerna do sodobnih slovenskih pesnikov ter išče pri njih, kaj so dognali o smrti. Seveda ostaja Vidmar tudi v tem pregledu kritik; pesnike kleno in jedrnato ocenjuje, pri tem pa mu kot kriterij za ocenjevanje smrtnih izjav v poeziji služi „jasna zavest o smrti kot o koncu slehernega življenja". Bolj ko je iskrena, zavedna in obsežna (ne omejena zgolj na konec osebnega jaza), višje postavlja Vidmar njenega ustvarjalca. Medtem ko za naše klasike avtor še najde glavnem za tuje bralstvo, slovenska izdaja se v mnogočem navezuje na francosko izpred ducata let. Delo nazorno razčle-. njuje dvige in padce Poljske skozi stoletja, podaja podobo vojaških, političnih, kulturnih in drugih dogodkov znotraj spreminjajočih se meja poljske države. Bralcu ni težko izluščiti dejstev, ki opredeljujejo poljski prispevek pri tvorbi evropske zgodovine, hkrati so dovolj razvidne tudi le Poljski lastne posebnosti. Vse to kajpak ni obdelano samo s političnega ali gospodarskega vidika, temveč prinaša knjiga obilo podatkov s področja arheologije, entologi-je, sociologije, umetnostne in literarne zgodovine, ne nazadnje je prikazan še poljski delež n M 1 ZGODOVinfl POLJSKE — — 1----------------- A u~-\ S Kiidmk/ f pri razvoju evropske znanosti. Nasploh za Poljsko velja tale ugotovitev iz uvoda: „Bila je velesila v svetovnem merilu in bila je tudi izbrisana s političnega zemljevida sveta. V posameznih razdobjih je uživala v svetu velikansko popularnost, bila pa je tudi popolnoma pozabljena." Pri knjigah, kakršna je pričujoča, je za živ stik z bralstvon odločilnega pomena to, ali sc pisci zapletene sklope zgodovin skih dejstev znali med sebo povezati dovolj pregledno injil popisati poljudno. S te plati j ..Zgodovina Poljske" zgledne delo, besedilo dopolnjuje preče slikovnega gradiva in zemlje pisnih risb, pred stvarnim ir imenskim kazalom pa je za bol zvedave na voljo še seznam zgo dovinopisnih knjig, ki celovite ali po posameznih obdobjih ir področjih obravnavajo poljske zgodovino. D. R iz izložbe Pri Cankarjevi založbi je izšla preko 600 strani obsegajoča knjiga ..Rihard Jakopič", ki jo je napisal lani umrli pesnik in pisatelj Anton Podbevšek. Podbevšek je bil dolgoletni prijatelj našega svetovno znanega slikarja; z Jakopičem je drugoval od leta 1920 do njegove smrti 1943. Ves čas si je zapisoval, kar mu je veliki umetnik pripovedoval o sebi, o svojem življenju in delu, o prijateljih in drugih slikarjih, o pogledih na umetnost, slovenski narod in z njim povezano slovensko umetnost ter na življenje sploh. Tako se je nabrala lepa kopica zapiskov, ki jim je Podbevšek pridružil še številne skrbno zbrane dokumente. Iz vsega tega obsežnega gradiva je nastal svojevrsten dokument o velikem slovenskem impresionistu, ki je letos izšel v vsem dostopni knjižni obliki. Čeprav ne moremo zapisati, da je knjiga zelo bralna, saj predstavljajo ponatisi številnih dokumentov precejšen dal knjige in je po tej plati bolj suhoparna, bo kljub temu za prenekaterega bralca zelo zanimiva. Podbevšek je namreč v nji zbral tudi precej takega gradiva, ki Jakopičevo osebnost in delo osvetljuje, na doslej manj poznan način, pa naj gre za obširno razjasnitev njegove stalne bolezni (epilepsije), ki je nedvomno odigrala svoj delež v Jakopičevi ustvarjalnosti, ali visoko osebno moralno opredeljenost ter tudi takšno praktično ravnanje, ki jasno govorita, da moraš biti najprej velik kot človek, če hočeš postati velik tudi kot umetnik. V knjigi Podbevšek odpira tudi vprašanja, ki so po svoje živa še dandanašnji: predvsem gre za odnos, ki ga ima javnost do umetnikovega dela in umetnikov samih. Pretresljiva je podoba mizerije, v kakršni so živeli Jakopič in njegovi slikarski sopotniki Jama in Grohar. Pretresljivo je prebrati, da so vsej zaplankano-sti in podcenjevanju navkljub toliko dragoce- nega naredili in ohranili globok in pristen odnos do mačehovske domovine. Nasploh je ena od vrednosti Podbevškove knjige v tem, da razgrinja Jakopičeve odnose do ostalih slovenskih impresionistov in preko tega orisu-je delo in osebnosti teh umetnikov. O Jakopiču bi se seveda dalo napisati mikavnejšo knjigo, morda se bo kdaj kdo lotil te zahtevne, a lepe naloge; kdor koli bo s tem namenom prijel pero v roke, pa ne bo mogel mimo pomembnega Podbevškovega prispevka. M. MARKELJ apsido, pravokotnim prezbiterijem ali s kornim zvonikom), t.i. istrsko skupino, rotunde (kapele in kostnice), grajske kapele in tipološko neopredeljene spomenike. Za redovno arhitekturo (benediktincev, cistercijanov, kartuzijanov in mendikantskih redov) nesporno drži, da je bila umetnostno najpomembnejša, slovensko romaniko je povezovala s sočasnimi evropskimi arhitekturnimi tokovi, umetnostno podobo takratne Evrope pa dopolnjujejo tudi preostali slovenski romanski spomeniki; teh Zadnikar ni nasilno ločeval od zgodovinskega dogajanja, za njimi ,,slutimo tako odmeve fevdalnih dinastičnih teritorijev kot cerkvenopravne ureditve, a tudi vzgib preprostega ljudstva" (E. Cevc). D. R. zgodovina poljske S strani časopisov po svetu že dolga leta ne zginejo popisi dogajanj, ki do temeljev pretresajo zdajšnjo Poljsko. Tamkajšnja velika družbena trenja, ki so zaostrila mednarodne odnose in so hkrati huda grožnja svgtov-nemu miru, so deležna pozornosti tudi na Slovenskem. Temu primerna bo morebiti odzivnost knjige, ki resda ne raziskuje ali pojasnjuje ozadja poljske družbene drame, zato ja omogoča tolikanj podrobnejše in celovito seznanjanje z zgodovino Poljske od začetka njene državnosti v 10. stoletju do zore 1. septembra 1939; vojna leta so nato prikazana le v grobih črtah, povojnih desetletij pa knjiga ..Zgodovina Poljske" (spisali so jo A. Gieysztor, S. Kienievvicz, E. Rostworow-ski, J. Tazbir in H. Wereszycki, za izid pri Državni založbi Slovenije pa prevedla Rozka Štefanova in Niko Jež) ne obravnava. Poznavalci posameznih razvojnih obdobij poljskega naroda in države so knjigo sestavili v umetnine bodo na ogled Dragoceni so pomniki iz preteklosti, ki zgovorno pričajo o stopnji splošne in kulturne razvitosti naroda. Tega so sev Krškem docela zavedeli pred leti, ko so se pripravljali na praznovanje 500-letnr-ce mestnic pravic. „Širok program obnove in reševanja tistega, kar je že bilo na poti propadanja, se je sprva kazal v tem, da smo več starejšim zgradbam dali novo preobleko. Zal pa čas niti denar nista dopuščala, da bi se lahko posvetili vsem pomembnejšim starejšim zgradbam. V letu 1980 smo se vendarle začeli pogovarjati o možnosti obnove kapucinskega samostana v Krškem in umetnin, ki jih hrani," pripoveduje predsednik odbora za obnovo dela kapucinskega samostana Slavko Šribar. Že prve ocene so pokazale, da je v zbirki samostana večina slik neprecenljive umetniške vrednosti, a so potrebovale temeljito restavratorjevo roko, da bi slikam povrnila prvotno umetniško zgovornost. Pogovori s provincialatom slovenskih kapucionov v Ljubljani in krškim samostanom so obrodili sadove. Slovenski kapucini so bili pripravljeni, da predajo v upravljanje del samostanskega prostora, čudovito baročno kapucinsko knjižnico ter slike in kipe, ki trenutno niso služili bogoslužnim namenom. ..Občinska skupščina Krško, kulturna in krajevna skupnost pa Valvasorjeva knjižnica so se dejavno vključile v dogovarjanje o usodi umetnin in načinu prenosa upravljanja na kulturno skupnost in Valvasorjevo knjižnico. Podpisali smo dogovor in se obvezali, da obnovimo prevzeti del poslopja, restavriramo umetnine in uredimo baročno kapucinsko knjižnico. Hkrati smo si ogledali, v kakšnem stanju so podobne umetnine v župniščih in cerkvah Krškega in Leskovca. Tudi te smo sklenili zavarovati pred propadom in jih predstaviti javnosti," razlaga Šribar. Kulturna skupnost je bila deležna strokovne pomoči priznanih slovenskih strokovnjakov Emilijana Cevca, Ivana Sedeja, Ivana Stoparja, veliko pa je bilo seveda odvisno od restavratorja, konservatorja — specialista Viktorja Povšeta, ki je ne le pregledal umetnine, marveč naj bi jim povrnil prvotni sijaj. Tihe želje krajanov so bile delno uresničene lani, ko so pokazali javposti prvih dvanajst slik. Nestor slovenskih knjižničarjev Jaro Dolar je prevzel strokovno obdelavo baročne knjižnice, ki se ponaša z letnico 1640; je v izvirni postavitvi in prvotnem prostoru. Vnetemu delu prof. Dolarja je ves čas stala ob strani v okviru svojih možnosti Valvasorjeva knjižnica, ki je med drugim skrbno popisala okrog 2000 knjig, od katerih je nekaj pravih redkosti iz 16. stoletja: ..Zasnovali smo koncept razvoja bodočega kulturnega žarišča v osrčju starega mestnega jedra ob osrednjem parku, spominskem parku zaslužnih mož in mavzoleju zakoncev Kočevar, ki sta svoje bogastvo razdala mestu in meščanom," je dejal Šribar. Ob letošnjem krajevnem prazniku krške krajevne skupnosti sredi junija bodo predstavili v kapucinskem samostanu še preostala dela, ki jih oživlja spretna umetniška roka prof. Povšeta. V kapucinskem samostanu bo tako sklenjen opus umetnin samostana, precej dela bo še s tistimi iz okolice mesta pa tudi z dokončno ureditvijo baročne knjižice kot bisera celotne kulturne dediščine Krškega. P. P. priloga dolenjskega lista Rezka se rada spominja tistih časov in tistih del. Težko je bilo, to vedno poudari, hkrati pa je bilo ob vsakem delu polno družbe, šal in pesmi. Tako je bilo tudi ob spravilu in predelavi lanu. Tega, ko je, na njivi dozorel, niso poželi, saj bi s tem uničili dragocena vlakna, ki so sestavljala stebelce, ampak so ga morali puliti. Zamudno in naporno delo je bilo to. Povezanega v snope so zdeli v kozolec, in ko so bili plodovi dovolj suhi, so jih osmukali. V kot grah debelih lanenih glavicah se je skrivalo seme, ki so ga kmetje dobro prodali, prav pa je prišlo tudi doma za domača zdravila živini. Lanena stebla so jeseni, ko je bil zrak poln vlage, rosili. Razgrnili sojih po travniku, da so se stebla napila vlage in so nitke v njih dobivale potrebno prožnost. Včasih so lan rosili tudi po tri tedne, potem pa je prišlo na vrsto trenje. Trenje lanu je bilo posebne vrste opravilo, ki ga je bilo treba opraviti hitro in temeljito, saj se je že bližala zima. Ker so terice delale na prostem, bilo pa je že tam okoli Martina, tudi kaj preveč toplo ni bilo, zato so bile ženske - zbralo se jih je kakih pet, šest — deležne vse pozornosti. Takoj ob svitu, ko so se zbrale, so se pogrele s kavo in žganje.m ter založile shajano potico ali kruh. Za „kosilo" so dobile močan krompir ali fižol s kislim zeljem ali repo, včasih tudi mlince. Ob pol enajstih so dobile običajno malico, kmalu popoldne pa ,,južino" z juho in svinjskim ali kurjim mesom in se posladkale s potico. Popoldne so se zalagale še z ostanki od južine. Ves čas so vse skupaj pridno zalivale, saj je-Martin že krstil mošt z Vinjega vrha. Ker so bile tako dobro postrežene, teric ni bilo težko dobiti, saj so ostanke dobrot zlasti tiste revnejše rade odnesle zvečer lačnim otrokom. Pa so vse skupaj dobro zaslužile, saj so morale po več dni brez prestanka na posebni trlici treti lanena stebla, ki jih je prej gospodar na za to prirejeni sušilnici posušil. Tako so ženske pridelale vlakna, ki so jih zvite v svitke shranile za dolge zimske večere, ko so jih spredle in navile v garnek. Tkale pa že niso več doma, ampak so dajale predivo v tkanje posebnim tkalcem, ki so imeli že bolj mehanizirane statve, kot so bile tiste, ki so se včasih uporabljale po kmečkih domovih. Turkova Rezka iz Gornjega Maharovca sedaj v zimskih večerih že dolgo več ne šiva in ne prede več. Medtem ko čaka, da bo prišla njena enainosemdeseta pomlad, sedi ob peči in ruži koruzo, včasih pa prisede k njej tudi kakšen od desetih vnukov in petih pravnučkov, da mu pripoveduje, kako so včasih na Dolenjskem cvetela modra jezerca. Če ji je dolgčas, pa še vedno rada poseže po knjigah: „Bolj so zaljubljene, rajši jih imam!" hudomušno pristavi. TONE JAKŠE ODPADNO LUBJE BO DAJALO ŽIVLJENJE JE SE TRLA LAN Bili so časi, ko je tudi dolenjska pokrajina tekmovala s Finsko, deželo tisočerih jezer. Ob kraju pomladi in v začetku poletja je med blagimi dolenjskimi griči v vetru valovilo nešteto jezerc, ki so se s svojo svetlo modrino spogledovala z jasnim dolenjskim nebom. Kmečki gospodarji, ki so ob nedeljskih popoldnevih z bližnjih goric s pogledom ocenjevali ta čudovita jezerca, so v mislih zadovoljno preštevali vatle in litre platna in semena, ki jim jih bodo dala, manj zadovoljno pa so se po tej sinjini pasle oči njihovih žena, saj so v njih videle mnogo ur, dni in noči trdega dela, preden bodo ta, v poletni vročini valujoča modra jezerca na zimo varno spravljena v domačih skrinjah. Posevki lanu sp bili v svojem modrem cvetenju kaj prijetni za oko in res je škoda, da se je ta barva umaknila z bogate palete barv, ki nam jo ponuja cvetoča dolenjska pokrajina. Napredek je prinesel nove tkanine, nove stroje, nove navade, in lan, ki se s svojim zahtevnim načinom pridelovanja in obdelovanja nikakor ni mogel prilagoditi modernemu načinu življenja, se je moral posloviti. ' Rezka Turk ali po domače Miklavčičeva‘mama iz Gornjega Maharovca pri Šentjerneju dobro razume, zakaj mladih ni več volja, da bi se ubadali s pridelovanjem lana: ,,Včasih smo ga imeli pri nas veliko in vsega smo morali pospraviti in predelati na roke. Veliko dela je bilo s tem in mnogo rok je bilo potrebnih. Sedaj, ko rjuhe in drugo blago laže kupijo v trgovini, ni več potrebe, da bi se toliko mučili, kot smo se mi nekdaj." Rezka je bila doma iz Grobelj. Pred nekaj manj kot petdesetimi leti se je primožila v Maharovec k vdovcu -Francu Turku, ki je že imel tri svoje otroke. Žena mu je umrla, ko je rodila Franca, ki je sedaj gospodar na kmetiji. Tudi Rezka je rodila tri otroke in vsi, tisti iz prvega zakona in tisti iz drugega so se lepo razumeli med seboj. Zato pa se je morala Rezka toliko bolj pomujati, da je vse nahranila in oblekla. Podnevi je bila kmetica, zvečer in ponoči, ko so drugi počivali, pa je sedla k šivalnemu stroju. Tako je oblekla domače in sosede pa še kak meter blaga je zaslužila, da ni bilo treba vsega kupiti. Za rjuhe so blago pridelali kar doma. Pri večini papirnih celuloz ter pri izdelavi celuloz za nadaljnjo kemijsko predelavo in pri časopisnih, finih papirjih je potrebno popolnoma odstraniti skorjo še pred kuhanjem celuloze, oziroma brušenjem lesovine. Les vsebuje 10 do 20 odst. skorje, kar je v celulozni in papirni industriji visok odstotek odpadnega materiala, ki pa ga pri nas še ne izkoriščamo gospodarno. Samo v krški tovarni Djuro Salaj se vsako leto nabere za več kot 40.000 ton odpadne skorje, predvsem bukove. Poslej je bilo najcenejše odvažanje skorje na bližnja odlagališča, kar pa bo že zavoljo varstva okolja postalo kmalu vprašljivo. Skandinavci tako skorjo že uporabljajo za pridobivanje toplotne energije, Čehi za proizvodnjo ivernih plošč, vzhodni Nemci za proizvodnjo aktivnega oglja, na Poljskem pa se ukvarjajo s kompostiranjem skorje. Zato je tolikanj bolj spodbudna triletna raziskovalna naloga ljubljanskega Inštituta za celulozo in papir o predelavi drevesnih skorij v organska gnojila. Znano je, da je moč s kompostiranjem predelati skorjo v gnojilo s sorazmerno majhnimi investicijskimi in obratovalnimi stroški. Sežiganje lubja je druga pot izrabe tega odpadka. Ekonomično je šele, če je na voljo vsaj 20.000 ton skorje letno, strokovnjaki, ki to zagovarjajo, pa trdijo, da je na ta način skorja izkoriščena najbolj smotrno. Skorja ima prednost pred drugimi gorivi, ker se v dimnih plinih ne tvori žveplov dioksid. „Kar je narava dala, je škoda sežgati za nekaj kalorij. Med sprehodi me moti, če opazim, da grabijo listje po gozdovih, saj je tako ogrožen večni perpetufn mobile, z listjem se gozd sam hrani," pripoveduje prvi doktor znanosti v krški Celulozi Borjs Lipič. Pri že omenjeni raziskavi je bil ves čas na poti med ljubljanskim inštitutom in oddelkom za vrenje zagrebške biološke fakultete, zlasti še, ko se je odločil raziskati, kako doseči pospešeno pretvarjanje lubj* v kompost, ki učinkovito izboljša kakovost zemlje. To pa je bilo pravzaprav že nadaljevanje skupne raziskovalne naloge, ki je skromnega, dobrodušnega možakarja pri 59 letih lani privedla do doktorata tehnološko-ksmijskih znanosti. Vedno nasmejan, voljan pogovoriti se o vsaki stvari, je Lipič zlahka ustvarjal dobre odnose in neposredne stike tudi z drugimi ljudmi. ,,Delam tisto, kar me veseli, ne pa tisto, kar prinaša denar. Imam dobro kondicijo in živce. Vedno sem v gibanju; vštajam ob treh, štirih, spat pa hodim s kurami. Moji predniki so bili kmetje, zgodaj so vstajali in verjetno imam nekaj njihovih genov," z nasmehom pojasnjuje mož, čigar mati je Dolenjka, oče pa je bil rojen v Doberli vasi na.avstrijskem Koroškem. „Do leta 1941 smo živeli na Ptuju in Nemci so nagovarjali očeta, da bi prevzel nemško državljanstvo, ker je bil rojen onkraj meje. Ker ni hotel, so nas izgnali v Srbijo, kjer smo bili ves čas vojne. Gimnazijo sem končal v Zrenjaninu. Domačini so bili sila dobri. Vse knjige in zvezke so mi kupili. V gimnaziji sem bil eden najslabših in oče, borec za severno mejo in sodnik z doktoratom pravnih znanosti, me je hudo po vojaško karal. Za jezike sem bil trd kot beton, risati nisem znal, torej je odpadlo še gradbeništvo, ostala sta agronomija ali gozdarstvo. Tega ni bilo v Ljubljani, ker pa je že sestra šla študirat farmacijo v Zagreb, sem se odločil za kemijo. Navsezadnje sem le dobro izbral, saj sem študij v Ljubljani zaključil peti med vsemi vpisanimi. Res je, da so številni namerno zavlačevali z diplomo, saj dela ni bilo veliko, če pa je že bilo, je odbijala uravnilovka. Še oče je po vojni komaj dobil službo," odkrito pripoveduje Boris Lipič. Mladi inženir v Krškem ni dobil dela, zato pa so se prodornega strokovnjaka razvesejili v Čakovcu, kjer sta tekstilni tovarni MTČ in Čateks kar tekmovali, katera ga bo zasnubila. Obema je pomagal ,,splavati", naši ljudje so tedaj morali .zapolniti vrzeli, ki so nastale, ko so po vojni zbežali iz tovarn številni folksdojčerji in petokolonaši. Lipič je pred približno dvajsetimi leti le dobil službo v krški Celulozi, kjer je pričel kot namestnik vodje laboratorija. Zdrav duh v zdravem telesu — ta rek še kako velja za Lipiča, kajti vsak dan prehodi najmanj 10, ob sobotah pa tudi 30 do 40 kilometrov. „Sem sin narave. Kmečka logika se mi zdi še najbolj zdrava, zato se raje kot z marsikaterim izobražencem pogovorajam s kmetom. Vsak je na svojem mestu gospod. Ne maram tistih, ki so zagledani sami vase. Tudi pri nas so taki, ki pravijo: zakaj bi se pogovarjal s tehnikom, če si inženir! Zase lahko rečem, da še vedno malo vem," skromno pove dr. Lipič. Čeprav bi bil lahko ponosen na svoje delo, na to, da je bil v 30 letih službe le tri dni v bolniški, marsikaj, kar bi utegnilo zveneti kot hvalisanje, zvemo od drugih. Naposled tudi to, da je imel že pred 15 leti spisano doktorsko delo o mletju celuloze, a sta se z mentorjem razšla, ko bi moral braniti doktorat. Druga disertacija! „Spremembe nastale po biodegra-daciji celuloznih— ligninskih snovi v procesu kompostiranja", dokazuje, da je mpč z dodajanjem cepiva, to je mešane kulture — kvasovk in bakterij, zelo pospešiti razkroj lubja. „Lignin je vezava celuloznih verig, vlaken, kot je na primer pri železobetonu beton. Je zelo težko razgradljiv in njegova formula še danes ni znana. Zanimalo me je predvsem, če se istočasno z razkrojem celuloze razkraja tudi lignin in kam gre. Lignin se skoraj ves spremeni v humus. Z-dodajanjem tega zemlji se povečuje delovanje umetnih gnojil, saj se ne spirajo. S polj nemalokrat izropamo še koreninice, kompostirano lubje pa daje življenje," sklene dr. Lipič. P. PERC