Leto II., itev. CO 1*0 ^InTM V Ljubljani, nedelja One 27. ieUruatfa mu Posamezna štev. 1 K fahajs ob 4 ctotral* ftllK OCtolfltBO t • ISO S ®es6čno»...... 15 « •a zased ozemlje 800 9 40» Oglasi sa mk mmrlf!n« stolpca (58 mm) 3 S dal) oglasi do 80 asm stolpca (58 mm) . 1 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. UreanTsrro: BiiiloSieevaoestaft.Uyt Telefon it 7X Ujiravnlštvo: Sodna aBea St6» Telefoa št«. BaEsn fcr. poit Cek. vnčk štev.ILStt Beograd, 26. febroarja. Zaključen je politični del ustavnega teksta. Lahko se reče, da je bilo v ustavni borbi odločilno, da so za najtežja vprašanja najdene ugodne rešitve ali pa so vsaj že ugotovljene glavne smernice sporazuma. Med tem ko radikalci konservativno iznašajo samo vladni načrt, ki je v marsičem, zlasti pa v modernih aktualnih vprašanjih nedostaten, vrši demokratski klub vlogo bojevnika za najnaprednejše formulacije in gradi mostove socialno-radikalnim strupa in drugim strankam, da spravijo v ustavo tudi ono, kar smatrajo za potrebno. Predvsem pa je konsta-iirati znatno zbližanje z zemljoradniki na eni in z muslimani na drugi Strani. Zemljoradniki žele dati ustavi nekaj" ceč gospodarskega lica, in priznati se jim mora, da je nekaj njihovih idej dobrih. Seveda večina njihovih predlogov ne spada v ustavo in nekaj je zraven tudi smeti. Mnogo se bo našlo v naši ustavi določb, ki so v rokah protivnih vlad dobre, v rokah prave vlade pa zlata vredne. Prispelo se je do formulacije social-no-ekonomskih odnošajev. Težkoče so tudi z agrarno reformo i. s. predvsem v vprašanju odškodnine. Danes so se ves dan vršila z zemljoradniki in muslimani pogajanja, da se zadovolji obojnim stališčem, v kolikor se dajo vpoštevati Med muslimani je očividno zmagala oportunistična struja, ki skuša doseči, kar se da doseči v danih razmerah. Zanimivo je tudi, da so državno- Novi občinski volilni red za Slovenijo. Današnji «Uradni list* razglašaj Za občinske odbornike smejo biti izpremembe in popolnitve uredbe o izvoljene vse osebe moškega spola, volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 15. maja 1920. S tem se dejansko uveljavlja za Slovenijo čisto nov volilni red. Prve občinske volitve se bodo vršile na podstavi pravomočnih volilnih imenikov zadnjih državnozbor-skih volitev v ustavotvorno skupščino, brez novega reklamacijskega postopanja. Volili bodo torej vsi oni, 21 let stari moški, ki so imeli pravico voliti pri poslednjih državno-zborskih volitvah. Ako je bil kdo pomotoma, ali iz katerega koli vzroka izpuščen iz volilnega imenika, tudi pri prvih občinskih volitvah ne bo mogel voliti. Le v občinah, v katerih js bilo pri zadnjih državno-zborskih volitvah vpisanih (vsled opcijske pravice) malo vo!ilcev,sme deželna vlada odrediti sestavo novih volilnSi imenikov. Ta izjema velja seveda tudi za občine, ki so nam danes pripadle po rapallski pogodbi. Dan volitve določi pristojno politično oblastvo. Volitve je treba vsaj 4 tedne prej razglasiti na občinski deski in v občinah z lastnim štatutom poleg tega še v «Uradnem Iistu». Volitev vodijo volilni odbori. Za vsako volišče sestoji volilni odbor iz župana aR enega občinskega svetovalca kot predsednike, iz enega občinskega odbornika, ki ima volilno ki imajo pravico voliti, ki so dopolnile 24. leto svoje dobe in ki niso izvzete od volilnosti. Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih kandidatnih listah, ki morajo obsezati toliko imen kolikor je voliti občinskih odbornikov in namestnikov. Kandidatne liste se morejo vpisati na uradno izdanem obrazcu, ki ga lahko vsakdo dobi pri županu, pri okrajnem glavarstvu ali pa pri deželni vladi. Kandidatske liste morajo biti lastnoročno podpisana najmanj po tolikih volilnih upravičencih, kolikor je voliti odbornikov in namestnikov. Vsak volilni opravičenec sme podpisati le eno kandidatsko listo. Med podpisanci morajo biti tudi vsi kandidati z opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo. Dvoje ali več v isti občini vloženih kandidatnih list se lahko veže. Dotično izjavo strank treba pismeno javiti pristojnemu političnemu oblastvu vsaj 8 dni pred volitvijo. Kandidatske liste potrjuje politično oblastvo. Volitev se vrši po proporcu. Skupna vsota oddanih glasov se razdeli s številom občinskih odbornikov zvi-šanim za eno. Tako dobljeno število je volilno število, s katerim se raz-dele glasovi, ki so jih dobile posa- j________________ pravico v dotični občini in ki ga je .mezne kandidatske liste. Tako dob- pravne stranke na umiku." Tolahko izvolil občinski odbpr in iz po ene-1 ^eno celo število pokaže, koliko ob- __f -______V* < <4 < . . t >vra #t<*n/4r>lntmM IrA«« AIMAIHU - - - -- *♦ — —— ■-, rf , rečemo o Narodnem klubu in o klerikalcih. Obe te dve stranki sta zaman čakali na Radiča, na katerega sta stavili svoje zadnje karte. Njega pa rri, in od njega se zaradi njegovih nespretnih izjav zlasti v adresi, ki jo je hotel dati prestolonasledniku, odvračajo vsi, ki so na tihem mislili, da se bo dalo ž njim govoriti. Narodni klub, zlasti njegovi bosanski člani u-vldevajo, da ie treba borbo zaključiti prej nego bo prepozno. V Bos-ri je razdelitev oblasti že večinoma dogovorjena, in Narodni klub, če bi hotel zrgotoviti dobro organizacijo v cblacteh, bo moral hitro pograbiti dokler mu še kdo nudi roko. Tudi pri klerikalcih je nedvomno opažati, ga predstavnika ali namestnika kan- cinskih odbornikov pripade posa-didatnih. list. Kjsr odborov ni, do-smezni kandidatski Usti. V občinah, loči predsednik^ iz vrst volilcev kjer je bila složem le ena sama ve-okrajno glavarstvo. Politično oblast- Ijavna kandidatna lista, proglasi žtt-vo sme poslati na vsako volišče po pan brez volitve vse kandidate te li-enega zastopnika v odpomoč zoper.ste za izvoljene, morebitne nezakonitosti. * j p0 dosedanjih dispozicijah bodo Volitve se vrše javno, glasovanje občinske volitve razpisane sredi je pa tajno in se vrši s kroglicami na marca in se bodo torej vršile v dru-isti način kot se je vršilo pri zadnjih gi polovici aprila, državnozborskih volitvah. 1 —— Impozanfen shod Gospo-svefskega zvona. Iz ustavnega odbora. Beograd, 26. februarja. (Izv.) Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril I Seja je bila zaključena ob pol 13. Prihodnja seja se bo vršila v ponedeljek dopoldne: Beograd, 26. februarja. (Izv.) Pred- predsednikd*^ Ninčič ob 9. uri. ^em- sednik konstituante dr. Ribar je danes dopoldne komeriral z ministrskim predsednikom Pašičem o delu v ustavnem odboru in o političnem noložaju. lioradnik dr. Vošnjak nagiaša, da so v členu 19. vladnega ustavnega načrta navedene samo pravice državljanov. Pt<5ebno je zato, da se sestavi nov člen o državljanskih dolžnostih, v katerem naj bi se poudarjalo, da se morajo vsi državljani pokoriti zakonom in da so dolžni delati, ker je delo temelj bogastva države. Zemlioradnik Avramovic je stavil sledeče dodatne predloge: 1.) Država mora ščititi dr-i fSfifJ«SKJii o prometu s tujimi valutami, ki zavl an ima pravico izstopa iz držav- .__.. . „__-,„ I , Ijanstva. 3.) Država ne Le izročati!'™ stopiti v veljavo do aprila t i. svojih državljanov tuji državi. Socijal. j Nova uredba se postavlja na stali-demokrat Divac se strinja s predlogi sce svooodnega prometa, ki je.ome- Nova devizna naredba. Beograd, 26. febr. (Izv.) Na zahtevo demokratskih poslancev je finančni minister izdelal novo ured- predgovornika, želi pa, da se zajamči činovnikom koalicijsko pravo in stalnost službe. V svrho redigiranja novih predlogov je odredil predsednik kratek odmor. Po zopetni otvoritvi je izjavil minister dr. Trilkovič, da sprejme odstavek 2. k členu 19., ki govori o držav- jen samo proti špekulantom. Promet z valutami izvzemsi zlato in srebro ter dolarje bo popolnoma prost. Devize za potrebo uvozne trgovine se bodo mogle kupovati v neomejenih količinah na podlagi dovoljenji, katero bo izdal generalni inšpektor. ljanskih pravicah in dolžnostih. Cita ?ii pa finančni delegat. Kontrola s redakcijo dveh členov, v katerih so sej bo vršila pri bankah, ki bodo smele zediinili predstavniki posameznih strank. Sledila je razprava o členu 20., da ima vsak državijan pravico izstopa iz državljnstva in da država ne more izročiti svojih državljanov tujim državam. Predlog je bil sprejet. Pri debati o členu 21., da je vsak državljan dolžan pokoriti se zakonom in služiti interesom narodne zajednice in nositi bremena po osebni sposobnosti. so govorili: Sima Markovič, dr. Pavičič, Avramovič, Živko Jovanovič in Gjonovič. Vladna redakcija ie bila sprejeta z večino glasov. prodajati devize satno tvrdkam, ki imajo pavšalno dovoljenje. To dovoljenje se bo obnavljalo vsako leto. Hove novčanice. Beograd, 26. februarja. (Izv.) Generalni inšpektor Finančnega ministrstva Petrovič je odšel danes v Zagreb, da pospeši tiskanje novih novčanic po 25 par (1 krono). Izgotoviiev teh 25-parskih novčanic je poverjena komisiji v zemaljski tiskarni v Zagrebu. Po- obliki bodo novčanice slične poldinar-skim razlikovale se bodo od njih pred-' Ustavni odbor je razpravljal nato o i vsem V barvi. Natisnjenih jih bo za členih 22—28, ki so bili sprejeti z ve- J 50 milijonov dinarjev. Kasneje bodo čino glasov. Govorili so: Avramovič, zamenjane s kovanim novcem iste vred-' Živko Jovanovič, Markovič, Pavičič, j nosti. Gjonovič in Divac. - * ____ Revolfe na Ruskem. Ljubljana, 26. februaria. Nccoj ob 20. uri se je vršil napove- di so na poti k popuščanju. Znana dani protestni shod Gosposvetskega je izjava njihovega voditelja, da vi-! Zvona. Velika dvorana Uniona je bila dijo, da jim ni mogoče več držati nabito polna. Shod je otvoril društve-vsega avfonomističnega programa,1 ni, P«dsednik dr. Ob!ak, ki je ob na-samo da se rešijo kancelparaprafa. ^dušenih vzklikih izvajal: Narod, ki SS-SFii rždv Hh bti-enk; raste od dne do dne vkljub prišel na svoi višek, a obenem tudi na kričanju v javnosti. rob prepada, na pot, ki pelje navzdol, Po vsem tem se mora reči, da je' —narod pa,ki ima svojeneodrešence, astava zagotovljena. Zasigurala bo i "»a vedno svo'° gfnilno moč ima aspt--Am^™?« AtL™ racj'e- njegova pot peljekvisku k osvo- oojenju vseh bratov. Na Koroškem trpi naš narod kakor še ni trpel nikdar, — toda on ne klone v trdni veri na svoje odrešenje in jugoslovansko bodočnost. Slovenci trpijo za svoj narod; to je njihov „Heimatsdienst". Nemškega divjaštva ne more in te sme gledati dalje Jugoslavija, in se mora končno vzdramiti tudi Evropa, kakor se je zganila leta 1877., ko je dala zasesti v znamenju kultumosti in človekoljubja Bosno, kjer se pa niso vršila taka divjaštva, kakor na Koroškem. Nato ie gosp. Brandner slikal današnje razmere na Koroškem ter ob ogorčenju poslušalcev navajal nemška grozodejstva. Župnik dr. Ameje je govoril o domovinski ljubezni ter poudarjal, da mora Jugoslavija z najostrejšimi represijami zatreti nemško grozovlado na Koroškem. Župnik Amruš opozar- edinštvenost države in svobodomiselna bo. Za 14. marec se namerava sklicanje plenuma ustavotvorne skupščine. Uctavni odbor bo moral 40dnevni rok, ki mu je bil dan, bržkone za kak teden prekoračiti. V političnih krogih se povdarja, da je s to zakasnitvijo sicer nekaj časa Zgubljenega, a ta čas je dobro porabljen'v interesu konsolidacije in zbliževanja. Rim, 25. febr (Izv.) Nad vso provinco Pugiia je vlada proglasila obsedno stanje in preki sod. Pokret raca poljskimi delavci se vedno bolj siri. Nekatera mesta so odsekana od prometa, ker s0 štrajkujoči pokvarili telefonske in telegrafske zveze. V Terhzzi so fašisti napadli delavski ' namo po vzgledu celovških oblasti, za katere velia pravilo deželnega glavarja Raineria: „Heimatdienst geht vor dem Recnte." Končno je govoril v imenu dobro-voljcev še dr. Stefančič, ki je predlagal sledečo resolucijo: Centralna in pokrajinska vlada se poživlja, da nadaljuje in izvede repre- Moskva, 26. febr. (Izv-) Včeraj je bataljoni, ki so bili nato poklicani, 14.000 delavcev, med njimi usluž- so pričeli streljati. Danes zjuiraj se benci državne tiskarne stopilo v je zopet streljalo v Moskvi. Rdeči stavko. Zahtevajo zvišano krušno gardisti prehajajo k stavkujočim. Vsa racijo, prosto trgovino, priznanje poslopja sovjetske vlade so vojaško državljanskih pr. • ic i sklicanje j zastražene. konstituante. Gibanje je bilo sprva j Pariz, 26. febr. (Brezžično). Iz Da-1 mirno. Kmalu so se pričeli delav- i ghestana poročajo o velikem proti-j ci zbirati in agitirati med vojaki. Po-1 boljševiškem gibanju. Gorjansko ] velju, da se morajo razkropiti, se ni-! prebivalstvo se je pod vodstvom bivšo odzvali, vojaki pa so odpovedali' ših besarabskih častnikov vzdignilo pokorščino. Zanesljivi komunistični proti boljševiškemu gospodstvu. Odsedtev voiiitev V ! Narodno sledeiišZe. Juliiski Benečiji. s razvaline življenja sinoa t>:_ ** n*, \ ^ smo videli na odru slovensko noviteto Rim, 26. febr. (Izv.) Tukajšnje ca- v tej sezonj Kakor ^^ )gkoljka« sopisje skoro brez izjeme soglasno v višje družabne kroge, posega nova „ .... . konstatira, da je položaj vlade cd Finžgarjeva igra v kmečke razmere. ?! ,L pntL ^^ Neinc«n^ vse dotlej, dne do dne nevzdržnejši in da se Pisatelj nam podaia svoje znane go- J " " bo morala vlada odločiti ali na od- renjske tipe z njih slabostmi. Igra dokler se ne bodo na Koroškem dale in izvrševale vse manjšinske pravice, zajamčene koroškim Slovencem po sen-žermenski pogodbi, ravnotako se poživlja odvetniška zbornica, da ustavi nemškim odvetnikom izwševanj§ poklica, dokler ni isto priznano in ni vpisan koroški odvetnik dr. Šaabah na Koroškem v celovško odvetniško zbornico. Poživljajo se vsa podjetja, industrijalci, trgovci in obrtniki, da nastavijo pri svojih obratih le slovenske nameščence. predvsem koroške Slovence in odpustijo Nemce v odgovor proti postopanju koroških nemčurjev in Nemcev proti Slovencem. Prejko6lej pa se vztraja na zahtevi, da ee sleparskega plebiscita ne prizna m da ee priklopi slovenska Koroška svoji pravi materi Jugoslavji. V krasnem govoru je nato poživljala koroška rojakinja gospa čnčktfva vse' slovenske žene, da se združijo in tem potom vrše svoje narodne dolžnosti. Predsednik g. dr. Oblak je zaključil nad vse krasno uspeli protestni shod „ - ja, kako mi trpimo oholost Nemcev na ob četrt na 11. uri, katerega se je ude- iTo nožS Vojaštvo ,e ome- gkjerekem. Trgalo bi pa, da se rav- ležUo nad 6000 ljudi. juo polui z veiiko muko. V Conver- —-------. srnu j; prišlo na ulici do borbe med Pariz, 26. febr. (Kavas). Iz Rige | Beograd, 26. februarja (Izv.) Ka-so;ia isti m vojaštvom. Delavci so javljajo, da se je prvi del rusko-polj- tor je izvedel vaš dopisnik, bo taeno-netali rccne bombe. Poveljnik voja-1 ske pogodbe, ki se nanaša na begun- van knez Lujo Vojnovič za našega deške patro!e poročnik Calcatuza in več I ce i: " ' ' ' " ........... vojakov je bilo ubitih. stop ali pa na razpust parlamenta, ima močno protialkoholno tendenco in Odločno borbo proti Giolittiju vodi dobro uspeva!a na kmečkih odrih, Sonninov organ Giornale d'Italia. Dramat:cno se nam ne zdi tako krep- Da računa vfada resno na nove volit- ta kot prejme Fmzgarjeve igre. , . T j- T- J j - Kmečki fant, Martin, vzame zganiar- ve, dokazuje +udi dejstvo, da se se jevc) hčer ki ljubi druzcg^ x m skrenilo ničesar pozitivnega gle- vda pj:ači> on v ljubosumnosti in na de volitev v novoosvobojenih krajih, koncu zadavi svojo ženo. Gledališče kjer niso razdeljena niti volilna o- je bilo polno: prišli so pisateljevi pri- krožja, dasiravno je bilo določeno, jate!ji in čestilci. Prisotni pisatelj jr da se volitve vrše pr«"> nedeljo v žel priznanje po prvem in drugem de- aprOu, kar je pa tehnično nemogo- janju. ko mu je bil izročen venec z če, ker še ni pr*v ničesar pripr^lje- zlzt? bro. Igralci so storili svojo dolž- _ ' nost. Lenčka ge. Juvanove je bila po- ^ j dana naravno, d2si se ni mogla v nji Bank^Ci StrMTPe razviti kakor n. pr. v Heusdielu. G. oaiim wi Gregorin je pokazal v Martinu svo«2 Dunaj, 26. febr. (Izv.) Dunajska lepe zmožnosti v kmečkem tipu. Bil je vlada je danes brzojavno protesti- popolnoma v svoji ulogi. Tudi g. Loč- rala pri zavezniških vladah proti sklepu vrhovnega sveta, da mora av-stro-ogrska banka izročiti dunajski reparacijski komisiji ves svoj zlati zak?2d in tresorne ključe. Dunajska vlada izjavlja, da bi pomenila izvršitev te zapovedi takojšen bankrot avstrijske republike. nik je storil, kar jc mogel. Tona gdč. Danilove se nam zdi premalo izrazita. Zato je gosp. Danr.o jjodal krepek kmečki tip. Budimpešta, 26. febr. (Izv.) Situacija vlade je jako negotova, pričakuj se demisija. Danes je podal svojo danisijo minister prehrane Vasz, ki Newyork, febmarja. Hoover je se je izjavil za svobodni promet Mi- r_0._..F----- -----_ ___________ sprejel mesto tajnika za trgovino, ob- f^ski predsednik Tekky je ze avz- :e in na izmenjavo ujetnikov, podpi-, legata pri pogajanjih z Italijo glede drži pa še nadabe vodstvo evropske krat podal dsansijo, ki je pa Hortbv r? dne 24. februarja. »kultur, odnošajev med obema državama.1 pomožne akcije.^ ni sprejel. >rcvzefje logaSkega S Ljubljana, 26. februarja. Sfe se Je sestala v Ljubljani jugr> ofifethsko - italijanska razmejitvena Tttffeija, je bilo sklenjeno, da Itali-i fskoj izprazni kraje, prisojene po jpaltski pogodbi naši državi. Da-es se je izvršilo prevzetje teh kra-:v v .našo upravo. Ob pol deveti uri zjutraj je zapu- -ljubljanski glavni kolodvor po- ibčri vlak, lepo z zelen jem in zasta-icami ozaljšan in z napisom na lo-oaiotivi: «Prvi vlak na osvobojeno •zemlje». V vlaku je bil general Maister in drugi člani obeh delega-ij razmejitvene komisije, mnogo Irugih javnih funkrijonarjev in dve ,rodbi: divizijska in železničarska. Kolodvor je bil nabito poln občinstva, ki je živahno pozdravljalo prvi vlak v osvobojeno logaško ozemlje. »Pozdravite brate!» Na postaji Verd je vstopila v vlakcem 40. peš. polka, sami krepki Va-Ijevd, na dosedanji demarkacijski črti pa orožuištvo in finančni stražniki. Krasen sprejem v Logatca. Logatec je bil ves v zastavah, hi-<3i kolodvorsko poslopje, na katerem je poleg jugoslovanske vihrala •radi še laška zastava. Kolodvor polu ljudstva s trobojnicami, Sokol in požarna bramba. Krasen vtis so napravila številna dekleta v narodnih nošah in šolski otroci z malimi zastavicami. Vse to ljudstvo je pozdravilo prihod vlaka z naravnost nepopisnim navdušenjem, dvigali so se klobuki, mahalo se jc z zastavami in vzklikom Jugoslaviji ni hotelo biti konca. General Maister je sprejel raport poveljnika italijanskega oddelka, postavljenega pred vlakom, potem je pa zaorila «Lepa naša domovina > iz grl deklet v narodnih nošah. Pozdrav prebivalstva. G. Punčuh, župan zgornjega Logatca je v lepih besedah pozdravil v imenu osvobojenega ljadstva zastopnika jugoslovanske države, generala Maistra in je končal svoj govor z živijo-klkein Jugoslaviji, kralju Petru in prestolonasledniku-re-gentu Aleksandru. Vojaška godba je ntonirala državno himno, potem je pa italijanski general sprejel raporf poveljnika jugoslovanske čete, ki se •je pripeljala z vlakom. Izročitev Logatca in obhod. Potem sta se postavili obe četi, '»slijanska in jugoslovanska, ena proti drugi, izkazali sta si medsebojno čast in — Italijani so odkora-kalLJNaša četa je nato prevzela služ-oov kakor jc tudi naše železniško osobje takoj prevzelo upravo kolo-dvosra. Deželno vlado je zastopal rivoini svetnik g. T'remenšek, ki je takoj instaliral politično upravo na osvobojenem ozemlju. Po logatcu sc je pa razvil dolg 'prevod deklet v narodnih nošah, šolskih otrok. Sokolov, gasilcev in velikega števila ljudstva. V sprevodu sta igrali obe iz Ljubljane došli godbi, dekleta so pela rodoljubne nesm',, pri cerkvi so pokali topiči in nepregledni sprevod se je pomikal po.Logatcu, v katerem niti sno poslopje ni bilo brez zastave. In vsem xo žarele oči od navdušenja, vse je čakovano in vendar dočakano-svobodo. Na poslopja okrajnega glavarstva je visela italijanska zastava; pod to zastavo se je zbralo ljudstvo in zapelo našo narodno himno. Po krepkem novem pozdravu g. Punčuha, je vojaška godba zaigrala jugoslovansko himno in italijanska zastava na poslopju okrajnega glavarstva je za vedno izginila. Po razhodu st; je podala komisija zopet na kolodvor. V Planini in na Rakeka. Vlak je šel naprej, skozi Planino na Rakek. Na obeh "postajah množice ljudstva, društva in šolski otroci. Pozdravi enako prisrčni kot v Logatcu, sreča in zadovoljnost sije iz oči vseh, zastave vihrajo himne donijo —- ljudstvo praznuje svoj veliki praznik osvobojen ja in to praznovanje je resnično, iz mnogih oči tečejo solze ginjenosti in sreče. Na Rakeku je bilo pri pozdravu posebno mnogo starih očakov, ki so izražali svoje veselje, da so dočakali dan svobode. Zunanja slika osvobojenega ozemlja. Na vsem osvobojenem ozemlju vihrajo zastave raz vseh hiš, takorekoč brez izjeme. Povsod SC bC vidijo italijanske uniforme, ampak povsod opravljajo že službo naši orožniki in finančni stražniki. Zaostalim italijanskim uniformiranim osebam nihče nič žalega ne stori in ne reče, s čemur si daje naše ljudstvo na osvobojenem ozemlju lepo spričevalo visoke kulturne stopnje. Sicer se pa tudi ti ljudje v italijanskih uniformah vedejo popolnoma dostojno in ne kvarijo z ničemur navdušenega razpoloženja v ljudstvu. Nemoj brate,.. Na logaškem kolodvoru so domačini trgali razne italijanske lepake. Na straži je stal mlad Srb iz okolice Valjeva m se je ustrašil, da ne bi ljucfje poškodovali poslopja. Stopil je prijazno k najbližjemu in mu rekel: «Nemoj, brate, da razbijaš, ovo če nama trebati. Skini lepo ove tali-janske cedulje, a kuču ostavi na miru.^ italijanski vojaki gotovo niso bili tako prijazni z ljudmi! Odhod. Na povratku z Rakeka se je posebni vlak zopet ustavil v Logatcu in v hotelu « Kramar» je bil banket, pred hotelom je pa igrala godba dravske divizije jugoslovanske narodne melodije. Ljudstva se je zbralo okolu godbe zelo veliko in med poslušalci smo videli tudi italijanske tmiforme. Ob 5. uri popoldne se je začel pomikati posebni vlak živahnem vzklikanju zbranega občinstva domovini, vladarju in vojski proti Ljubljani. Nauk za Italijane. Tudi Italijani so videli vse ono navdušenje našega ljudstva, ki je osvobojeno njihovega jarma. Tako kot na logaškem ozemiju, je vse naše ljudstvo, ki je po rapailski pogodbi pripadlo Italiji. Naj pazijo Italijani, kako bodo ravnali s tem ljudstvom m naj vedo, da je vse osvobojeno ljudstvo danes mislilo samo na brate na drugi strani meje, in da so bila tudi srca onih na dru- stavo veljajo posebne odredbe. Tožba zaradi Scode zastara v 6 mesecih. — Člen W r Vsi poklici v vseh sero-kah državne službe so dostopni pod zakonitimi pogoji vsem državljanom po rojstvu, kakor tod onim, ki so si državljanstvo pridobili m so sr-bo-hrvatsk<*slovenske narodnosti. Drugi, naturalizirani državljani, morejo dobiti državno službo samo, ako so že 10 let živeli v državi; po posebnem odobren ju državnega sveta na temelju obrazloženega predloga kompetentaega ministra pa tudi pred tem rokom. Politične ta!ežfee 'Tvahno pozdravljalo tako težko pri-1 gi strani meje —• v Logatcu. Definifivni ustavni predlog. Gien lt>: Znanost in umetnost sta obodni in uživata podporo drža-ve.JUniverzitetni pouk je svoboden. °Ouk je državen; v vsej zemlji počiva pouk na enem in istem temelju, nrilagodujoč se sredini, kateri je namenjen. Vse šole morajo dati moralno ...vzgojo in razvijati državno zavest v duhu državnega edmstva in verske strpnosti. Osnovni pouk je državen, občen •"•i obvezen. Verski pouk se daje po /elji roditeljev, oziroma varuha deljeno po veroizpovedih in v soglasju njihovimi verskimi načeli. Strokovne šole se obrazujejo po poifebi in poklicu. Državni poduk se daje brez vpisnina, šolnine in drugih taks. V koliko bodo postojale privatne šole in katere vrste in pod katerimi pogoji bodo dopuščene, predpiše poseben Vsi izobraževalni zavodi - brez Naša severu meja. Po sklepu pariške veleposlaniške konference določena definitivna mejna črta v odseku od Sv. Lovrenca do Sv. Duha, poteka po razvodnici med Sakovo in Dravo, ki jo tvorijo grebeni Radia in Kapavnerjevega vrha. Meja se obrne pri Sv. Pankraciju proti jugovzhodu, nato v ozkem loku proti severovzhodu, se vzpne nato na Remš-nik, ki ga deli po grebenu, se obrne pri višini 697 (nekako na sredi južno med Arovžem in Lučanami), v južni smeri do Seršenove, dalje čez Černkovo pristavo do višine 566, nato zopet v loku proti jugu čez Kranjčevo pristavo in prehaja pri Sv. Duhu v že določeno mejno črto tako, da ostaneta cerkev in šola, kakor tudi vsa zaseka tega kraja na naši strani. -r Zahtev« kmetskega prebivalstva v neodrešeni domovini. «Kmet-Ska "m delavska zveza za Primorje* je imela v Sv. Luciji svoj občni zbor, kjer so bile poleg raznih gospodarskih in socialnih zahtev sprejete tudi politične resolucije, ki jasno izražajo razpoloženje prebivalstva v neodrešeni domovini. Značilne so sledeče resolucije: 1. v uradih mpože-teznicah naj se nastavijo uradniki, ki so zmožni jezika, ki ga ljudstvo govori; 2.) protestiramo odločno proti vsakršnemu poitalijančevanju m pačenia naših krajevnih imen, kakor tuai pačenjn naših priimkov; 3.) naj se ohrani šola na isti višini kot je bila pred vojoo. Smo proti uvajanja poučevanja italijanščine m to zlasti v krajih, kjer je le poldnev-ni pouk, ker bi tudi zaradi tega. zelo trpeli vsi drugi predmeti; 4.) protestiramo proti vsem sirovim napadom fašistov, ki se dan na dan ponavljajo po deželi m v mestih ter jih najodločneje obsojamo. Odločno poživljamo vlado, da napravi v tem takoj red, ker je njena dolžnost, da čuva pravice, življenje in imetja svojih državljanov. Konferenca nasledsfvenih držav. ' doznava, da se bo konferenca v Portorose vršila šele po posvetovanju v Rimu, ki je določeno na 31. marec. -r Cerkev in država v Češkoslovaški. Program češkoslovaške vlade glede ureditve razmerja med cerkvijo in državo predvideva popolno izločitev veronauka iz šole, ki se prepušča rodbinski odgoji. Starši lahko dajo svoje otroke tudi skupno pod-učavati v veronauku. Privatne šole konfesijonahiega značaja, kakor tudi privatne šole cerkvenih redov se razpuste. -f- Italija se oborožava sa morju. Rimska «Epoca» je interviewa!a ministra italijanske vojne mornarice,. Prosvefa. — Tekmovanje »lovanslrih kiparjev. Trboveljska premogokopna družba je razpisala meseca novembra 1. 1. med sloveti, skinii kiparji konkurenčno tekmovanje za pridobitev originalnih ter umetniških osnutkov na projektirano figuralno deke racijo fasad gradeče se palače. Ihte 24. februarja 1921 se je sestalo razsodišče, sesioječe ir. slikarjev Jakopič, fcternen, Tratnik in arhitektov Coetaperaria iu Fatnr, ki je zastopal stavbeno vodstvo sa Trboveljsko družbo. Razsodišče pod pred sodstvom g. Jakopiča je pregledalo osem vposlanih osnutkov. Ker predloženi os-nitki niso odgovarjali ali predpisanim ali strogo umetniškim zahtevam, se ni oddala prr.i nagrada, temveč sta se dve vpostavljeni darili komulirali ter se razdelili v enakih delih jx» 5500 K na. g. Ivana Na potnika (Zavodnje na Štajerskem) in Valentina Kosa (Moravče Gorenjsko). Projekt g. Lojze Dolinarja, ki ni odgovarjal predpisom razpisa, se ni mogel v pošfevati pri oddaji nagrad. Navedenem-J osnutku je irreklo razsodišče svoje priznanje. Vsak nonagr.ideni tekmovalec dobi za svoj osnntok odškodnino po 1300 K. Obžalovati je, da kiparska dela nt. pri de jo do iisvršitv^, ker se baje nastani generalno ravnateljstvo Trboveljske prem i-gokoptrc dražbe v Beogradu ter ss projektirana palača navedene družbe spremeni v zunanjem licn tako, d* bodo od renčal osnutki bodo obenem e zapis»ibtw razsodišča prihodnji teden razstavljeni * umetniškem paviljonu v Latennaggovem drevoreda. Dan otvoritve razstav? s«.,, a objavi. SokoIskega doma*-, kateri se prične graditi prihodnji mcscc. Naši vrli >Sokoli«« m -.Sokolice* so nabrale znesek nad 1100 kron. Ti mali sokolski bojevniki par. zaslužijo vso pohvalo. >?asviden.i* jeseni v novi krasni sokolski dvorar.ii Zdravo! — St razlike stoje pod državnim nadzor- j Secchia, ki je izjavil, da se bodo ve- stvom. Manjšinam druge rase in jezika se dajo osnovne šole v njihovi materinščini pod pogoji, ki jih predpiše zakon. Člen 1'7: Nedotakljiva je tajnost pisemska, telegrafskih in telefonskih vesti, razen v slučaju kazenske preiskave, mobilizacije ali vojne. Zakoni odrejajo, kateri državni organi odgovarjajo za nedotakljivost pisemske, telegrafske »li telefonske tajnosti. Člen 18: Vsak državljan ima neposredno pravico, da sme tožiti pri sodni j i brez posebnega dovoljenja državne in samoupravne organe za kazniva dejanja, katera bi ti organi učinili v službi. Za škodo, ki jo državni ali samoupravni organi povzročijo državljanom z nepravilnim iz-vrševanjem službe, odgovarja država. odnotrto samounr^no telo. Do- like vojne ladje morale graditi tako dolgo, dokler bo obstojala le ena država, ki namerava voditi ž njimi ofenzivno vojno. Na vprašanje, zakaj Italija gradi podmornice z omejenim radijem aktivnosti, je minister izjavil, da je za to merodajno polje, na katerem bo eventualno treba operirati. Kar se tiče izločevanja zastarelih tipov iz vojne mornarice, se bodo zastarele ladje prodajale trgovski mornarici, ki jih bo adaptirala po svojih potrebah. -r Zavezniška kariere«« v London«. Včeraj se je konferenci predstavila turška delegacija irt naznanila turški odgovor na vprašanja v prejšnjih razpravah. Turški delegat je izjavil, da se predlogi zaveznikov strinjajo z zahtevami države. Na to je prečital pismo, v katerem stoji, da Naročnina za .Jutro" za leto 1921 znata: za 1 mesec ..... iS K za tatrt leta . ... 45 K za pel leta.....90 K za celo leto . . . - tso K ttJutro" ie nejceoeiil slovenski JntranlHc. • OPOZARJAMO! V torek, dne t. marca začne v «Jutru» izhajati eden najlepših romanov priljubljenega angleškega romanopisca Hugha Cornvanja. Kdo hoče imeti vsakdan lepo m ceneno razvedrilo naj začne že v torek citati naš roman >s Ivan D o ra i <• e l j, tajnik tretjega r»ireda pri okrasnem agrarnem nradn v Borovljah. poda! na> dr-J-avno službo. — Kon-ceptni praktikatrt pri okrajnem glavarstva v Krškom dr. Stanko i t k o izstopi dne 38. fnbruarj« 1921. iz ilržavne službe. NA SHODL DEMOKRATSKE STRANKE proti klerikalnemu proti-drtavnemn rovarjenjn in protisokol-ski gonji, ki se bo vršil danes, 27. t. m. v mariborskem Narodnem domu, bo govoril tudi zastopnik narodno-socijaltetlčne stranke. * IZMIŠLJENA VEST. Danes zjutraj je javil »Slovenec«, da ie prispel v Ljubljano posl. dr. Žerjav. Zaradi tega se jc čez dan obračalo na naše uredništvo mnogo prijateljev, ki bi hoteli z g. poslancem govoriti. Slo-venčeva vest pa je izmišljena. Doktor Žerjav se nahaja stalno v Beogradu, kjer je zaposlen pri. delu ustav nega odbora. Obračati se je torej treba nanj pismenim potom. * VEROUčTTELJl IN SOKOLSTVO. V uašem uvodniku od 23. i. m. je naveden tudi slučaj, da je pri dtihovnih vajah v uršulinski ccrkvi pridigar hujskal gojenke proti sokolstvo ter jim na s veto val, naj gredo raju v Gruberjev kanal r,e?o k Sokolom. Rečeno je bile. da ie to govoril katehet. Sedaj nam piše g. Janko Gegnar, katehet na uršulinski notranji dekliški nrešč. šoli, da duhovnih vaj ni vodil on, temveč drog du-hovnik-redovnik. ki pa g. Cegnar izjavlja. da sc «Sokoia niti dotaknil ni.» O iei izjavi ima sedaj besedo naš infermator. »NOVI ČAS» se jako zanima za i .. * v • i '"v/ v i vno» jai\u iuiih«. se ustavijo sovražnosti za primer, j organizačno deio našega upravnika, da bodo predložene zahteve spreje- Posebno ga zanimajo okrož-nicc, ki tc. Nato jc izjsril. da ic turška vla-f iih otifil« kot vabilo na naročbo in Ljubljana, 26. februarja. kot vabilo za oglase. Zadnje dni s« je njegovemu zaupniku posrečilo ra-lotiti tako vabilo na banke in kreditne zavode, izdano meseca novembra, v katerem se na splošen trgovski način poživlja na inseriranje- Sedaj ie ogenj v klerikalni strehi m «Novi čas» ima dokaz, da je »Jutro-glasilo bank, kar je potrjeno očivid-no z dejstvom, da sc mora naša uprava obračati nanje s posebnimi pozivi za inserate. Uredništvo - Jutra* sicer nima prilike in potrebe posegati v popolnoma avtonomno propagandno delo uprave. «Novi čas> pa lahko ob priliki stopi k našemu iznajdljivemu upravniku, ki mu lahko da na razpolago sproti razposlane reklamne okrožnice, da ne bo treba brskati no poštah. Morda bo na ta način tudi lažje prišel do zadostnega političnega gradiva, zlasti pa do senzacij, za katerimi sc lovi. • NOV v-NEZAVISNI* POLITTC-KI DNEVNIK? V Beoradu je začel pod glavnim uredništvom dr.Steva-na Jantoleka izhajati nov politični dnevnik «Svobodna štampa^, ki pravi, da si bo. stoječ nad vsemi političnimi strankami, stavil nalogo, «da pridonese svoj skromni udeo oko rada na socialnom napredku i formiranju osečanja zajednice,_ imajuč na prvom mestu u vidu opšte interese i blagostanje široke narodne maso V posebni rubriki novi list na polemičen način referira o vseh ostalih beograjskih dnevnikih STANOVANJSKA KOMISIJA O BANKAH. Po naročilu poverjenika za socialno skrbstvo Ribnflar-ja začne prihodnji teden posebna komisija stanovanjskega urada pod vodstvom ravnatelja vladnega svetnika Hcvanskega pregledovati zasežene prostore ljubljanskih bank v svrho ugotovitve, za katere državne orade jih bo mogoče porabiti. - KAJ NAM PRAVI IZID LJUDSKEGA ŠTETJA V PTUJSKEM GLAVARSTVU? Ako odštejemo taborišče v Stmišču, ki je posledica izrednih razmer, šteje ptujsko okrajno glavarstvo in mesto Ptuj 84.051 ljudi. To število je za 2.585 manjše, kot ono iz leta 1910. Prebivalstvo se je torej od prejšnjega štetja zmanjšalo skoraj za 3 Pomisliti moramo^ da ptujska okolica do sedaj ni bila nikdar pasivna, kot n. pr. glavarstvi Kočevje in Črnomelj, kjer je več ljudi umrlo m se j"ih izselilo, kakor- pa jih 4c bilo rojenih. Ptujeko gfatvarsžvo z mesfom je lete 1880. štelo S1.32S ljudi, deset let pozneje S3.074, leta 1900. 83965, deset let pozneje 86.636, sedaj pa ie padlo skoraj na isto višino, kot jo je imelo feta 1900. Posledica vojne je to, ki je še posebno povdaijena z dejstvom, da se je sicer število žensk nekoliko zmanjšalo, v veliko večji meri pa število moških. Zato z interesom pričakujemo izida ljudskega steja v drugih glavarstvih, ki nam bodo povedala, ali je naše podežel-no prebivalstvo padlo na višino iz leta 1900. ali pa še nižje. * IZ ŠENTJANŠKE DOLINE nam Oišejo: Naša dolina je imela do sedaj železniško zvezo z Ljubljano od trdi parov dnevnih vlakov enkrat na dan. in sicer zjutraj ob 6. uri tako, da je potnikom bilo mogoče biti ob 9. ari predpoldne v mestu. Izgleda, da nam gospodje pri ravnateljstvu drž. železnic niti tega ne privoščijo. Namesto jutranje zveze nam pripravljajo — večerni vlak v Ljubljano. (Je že vpeljan. Op. ur.) Tako zapostavljanje šentjanške doline je škodljivo. Gospodje pri zeieni mizi uaj vpo-■itevajo interese ljudstva, ki hoče biti s svojimi pridelki zjutraj na trgu io ne pri večerji v Ljubljani. Kaj pa naj počne trgovec popoldne v Ljubljani, ko so zaprti vsi uradi in še ropotajo ključi v trgovinah? Vpelje ■se naj pravični vozni red, da bo imc-fa šentjanška dolina jutranjo in popoldansko zvezo z Ljubljano in eno svežo s Hrvatsko. * NA DRŽAVNE STROŠKE. Uredništvo Jutra* v Ljubljani. V smislu § 19 tisk. zakona prosim, da z ozirotn na notico v Vaš?.-; listu od 23. februarja 1921, št 40 <■: :a državne stroške» pod domačimi vestmi, priobčite v prvi številki na istem mestu in z enakimi črkami sledeči popravek: Ni res, da se je g. Ogrin, predsednik komisije za stvarno de-raobilizaciio pred tremi tedni tri dni vozaril z uradnim avtomobilom po Gorenjski z večjo družbo klerikalnih gospodov in na teh izletih iz-voM posetiti skofjo Loko, Bled in Tržič, res pa je, da se v navedene kraje g. Ogrin še nikdar ni peljal z uradnim avtomobilom in se tudi ni nikdar vozaril tri dni z uradnim avtomobilom po Gorenjskem ali kje drugod. — Ljubljana, dne 26. februarja 1921. — Ivan Ogrin, predsednik komisije za stvarno demobilizacijo. * MESTNI SOSVET V MARIBORU. Kakor poroča ^Uradni lisK za Slovenijo, je deželna vlada potrdila po novem komisarju dr. Poljane« predlagani mestni sosvet za Maribor, ki sestoji iz 24 članov. Zastopniki «.< Jugoslovanske demokratske stranke-' so: ravnatelj -'Balkana* Ivan Kejžar, odvetnik dr. Vladimir Sernec, profesor Fran Voglar in zdravnik dr. Viktor Kac. Narodno-socialistični stranki pripadajo višji revident Franjo Jarh, čevljarski mojster Josip Sulic, vodja odvetniške pisarne Martin Planinšek in profesor dr. Franjo Rostohar. Zastopniki izven strank: dr. Valjavec, Tomažič, Siarčič, Ferdo Leskovar in Vincetič. Klerikalci: dr. Jerovšek, dr. Leskovar in Zebot. Socialni demokrati: Bahun, Čeh, Eržen, Hojnik, Klano mi, Postrak, Psunder in Grčar. Prva seja novega sosveta se vrši v ponedeljek. * JESENIŠKA KOVICA. Običnske volitve so blizu. Narodni socialisti so že na deli. V nedeljo doftoldne so sklicali shod pri Verglesu. Zbralo se jih jc okrog 15. Radi bi tprarili komuniste na --»občino*. — Narodni socialisti so odstavili svoje in i-i/Lnjib volitev mane veljake. Novi .leneroli so stopili na plan, gg. Šetinc (o, jej!) in ktr »vkup štrihac. V nedeljo po poldne so jo mahnili v Žirovnico, kjer ?o »•klicali shod. Ni pa bilo prav nobenega poslušata. Podružnica Jugoslov. Matice ima. ze nad 10.000 kron premoženja. Znak delavnosti. Kvaražugoni, ki radi tega stegujete svoj jezik, kaj ste storili vi za •Jngoslov. Matico"? — 30 novih naročnikov je pridobilo «Jutro» v jeseniški ob čim. Ljudstvo pač zna ceniti dobre časopise, ki hitro, točno in stvarno informira jo. VLAKI V NOVO OZEMLJE. Poleg tlakov, ki it itak vozijo med Ljubljano m Tst-m. ho,leta. vozila do Rakeka vsak dan tfi in B1Jai tudi osebaa vlaka, ki vz dosedaj vozija do Borovnice. * POZOR. TXVALmi. Invalidski odde-Tok rabi nujno vr+caria, za en DOdiejeu zavod. Invalidi, ki so vrtnarstva vešči ali tudi nevešči, ki pa. bi veselje 7a fa poklic ter so zadostno rielazmožni. naj vpoBjejo tozadevne prošnje čimprej ua invalidski oddelek poverjeništva" ra socialno skrbstvo v Ljubljani ob priključitvi izvida nadpregleda in zadevna sprive- vala. * Spominjajmo se naših slepih pri vsaki briHkiT Prfronieinu društva sj?pih v EjuHjaa! so' Harovab* ibsazoSčoif ifili^tf-ski dr. Anton Bonaventura JegliS 1000 kron; dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski -100 kron, konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani 200 kron; Sever & Ko. trgovina s semeni v Ljubljani 200 kron Anton Krisper, kolonijatna. trgovina Ljubljani 500 kron; A. Sarabon, veletrgovina v Ljubljani 100 kron; H. Suttner. veletrgovina t urami v Ljubljani 20 kron — skupaj 2420 kron. Društvo se vsem darovateljem najprisrčnejSe zahvaljuje in prosi sL občinstvo, da blagovoli v obil nem številu pristopati k našemu društvo. Ustanovni olani plačajo 500 kron, pod poroi pa 20 kron. Predplačila se hvaležno sprejemajo. — »Podporno društvo sle* piha v Ljubljani (predsednik G. F. Jurd-sek, Wolfova ulica 12.) * SESTANEK KOROŠKIH BEGUNCEV v Mariboru bo v ponedeljek ob 19. uri v Narodnem domu. * GLASBENA MATICA. Pogreb gdč. Josipine S k u 1 j se vrši v ne-del jo 27. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Florijanska ulica (gostilna pri Amerikancu). Gg. pevce vabimo, da se pogreba udeleže in zapo-jejo žalostinko. — Odbor. " POSEBNI VLAKI NA PRAŠKi VELETRG. Danes zjutraj se je odpeljal i z Zagreba posebni brzovlak na praški veletrg. Številnim potnikom iz Hrvatske so se v Zidanem mostu pridružili mnogi posetniki iz Slovenije. Nocoj odhaja iz Beograda drugi posebni brzovlak v Prago, ki pride v Zidan most v prvih popol danskih urah. Priključek gostov iz Kranjske je v Zidanem mostu, odhaja iz Ljubljane obJl-57 opoldne poštni vlak, onih iz Štajerske pa v Mariboru. Poskrbljeno je. da bo prostor na razpolago. Jutri vozi tudi že zopet redni brzovlak Beograd-, od-nosno Trst-Praga, ki odhaja iz Ljubljane ob 11*15 dopoldne. " GORIŠKI 'BOMBASl* PRED SODIŠČEM. Iz Gorice poročajo, da se prične pred tamošnjim okrožnim sodiščem 28. t. ra. obravnava proti osebam, ki so obtožene, da so vrgle v goriško Narodno tiskarno bombo, ki je eksplodirala in povzročila požar v tiskarniškem skladišču. * TRŽAŠKI IN GORIŠKI FAŠISTI nadlegujejo s svojimi «izle-ti» vso tržaško in goriško okolico v taki meri. da so se jih naveličali celo italijanski karabinijerji. Tako so te dni prišli k Sv. Luciji pri Tolminu. kjer so izzivali slovenske goste v nekem lokalu. Gostilničar jc pokli cal karabinijerje. ki so nastopili odločno proti izzivačem in jih odpravili nazaj v Tolmin. * FAŠISTOVSKI NAPAD NA ŠTANDREZ. Pretekli teden so izvršili fašisti sličen napad kot na Vrtojbo tudi na Štandrež. Razlika je le ta, da ni prišlo do dejanskih pretepov in poškodb. Dopis, objavljen v Edinosti z dne 24. t .m. končuje: Uveljaviti moramo načelo: zob za zob. Kdor z mečem napada, naj bo z mečem posekan, kdor deli klofute, naj dobi batine za povračilo. Sami orožniki so izjavili, ko so se prišli ljudje pritožit: Nabijte jih. ako pridejo drugič. * CERTIFIKATI ZA »JUŽNO ŽELEZNICO. Lastniki certifikatov za državtv> nastavljencev se obveščajo, da. veljajo xa leto 1920. izstavljeni certifikati za vožnje po znižani ceni na. progah južno železniee v kraljevini SHS. še nadalje do 31. maj ca 1921. * IZDAJANJE POTNIH LISTOV. Notranje ministrstvo je odredilo, da bodo od sedaj naprej izdajale potovsice zs ioo zemstvo izključno le veliko-županijske ia okrajne oblasti. Vse tozadevne prošnje, ki bi prišle na ministrstvo, se bodo od poslale na pristojna mesta. ZA OBISKOVALCE MEDNARODNEGA VELESEJMA V PRAGI. Obiskovalci II. mednarodnega vele-sejma v Pragi dobe 50 % popust na južni in državni železnici v Jugoslaviji in na vseh češkoslovaških železnicah. Kdor pošlje pravilno izstavljen potni list, mu oskrbi anončna ekspedicija Al. Matelič v Ljubljani (tel. 174) češkoslovaški in nemško-avstrijski vizum, železniško legitimacijo za polovično vožnjo znak, ki služi namesto vstopnice za vse prireditve velesejma ter nakazilo za stanovanje v Pragi. Velesejm lahko obišče vsak, kdor se zanj zanima. * SAMOMOR STUDENTKINJE. Studentkinja zagrebške univerze Je-lisaveta Joči? je izvršila samomor; pričvTstila je nož na sobna tla in se vrgla na njega, tako, da ji je nož prerezal levo stran prsi. Vzrok š samomora je nesrečna ljubezen. * KOLIKO PSOV JE V LJUBLJANI. Po podatkih mestnega magistrata je bilo v Ljubljani pred vojno 1250 psov. Letos jih jc približno 800, torej za tretjino manj kakor leta 1915. Psov čuvajev v mestnem okrožju je priglašenih 35. Listnica uredništva, iiokol, Kočevje. -Dopisa nismo prejeli. Časnikarski koles sc računa 5 par od besede. •" Mala Industrija in biki kapital. Naša domovina je še malo industrializirana in še ona industrija, Id obstoja. je po večini taja lastnina. Nemci in Madžari, ki so nekdai pollti&io gospodoval! v bivši monarhiji, so zavladali tudi v gospodarskem ozira. S pomočjo politične moči so kopičili v svojih rokah bogastvo in so bili mdustrijalni eksploata-torji naših krajev. Po prevratu smo skušali se osamosvojiti in pridobiti industrijska podjetia v lastne roke. V početku so bili Nemci m Madžari mehki, ker niso vedeli kaj jim prinese bodočnost. Rade volje so prodajali svoja podjetja, ali vsaj dovolili soudeležbo od jugoslovanske strani. Takrat so se tuja podjetja z lahkoto nacionalizirala. Ali Nemci in Madžari so postali v kratkem oholL Po saintermain-ski pogodbi bi morali vrniti vsa sekve-strirana podjetia iu radi tega so le pod težkimi pogoji za nas privoljevafi v na-daljne nacionalizacije. Rezultat je ta, da se šc vedno nahaja v nemških in madžarskih rokah večina podjetij. Naša zemlja je bogata na prirodnih darovih. Ogromni gozdovi, bogaii rudniki železa in drugih kovin so takorekoč šc nedotaknjeni. Premoga je dovolj, ali nismo še uspeli, da bi krili lastno potrebo. Omrežje železnice in drugih prometnih sredstev ie še nedovršeno. Da vse to izvedemo, da izkoristimo gozdove, rudnike in premogovnike in da si ustvarimo železnice in druga prometna sredstva, rabimo ogromne množine kapitala. Nedvomno ie, da nimamo toliko denarja, da bi mogli se lotiti vseh teh podjetij v kratkem času. Saj na svojo žalost ne moremo kriti iz svojega niti vsakdanjih potrebščin. Vsak dan se za dolžujemo napram inostranstvu. ker ne pridelamo toliko, kolikor porabimo. Tekom pretečenega leta smo se zadolžili napram inostranstvu za ogromno svoto 8 milijard kron. Dokler nc dvignemo produkcije. in sicer v poljedelstva, obrtništvu. in industriji, ne moremo pričakovati zboljšanja naših gospodarskih prilik. Naše obrti in naše tovarne ne delajo s polno paro, ne producirajo niti polovico te ga, kar bi lahko, ako bi v polnem obsegu zaposlili svoje stroje iu svoje roke. Šele tedaj, ko dvignemo produkcijo tako, da bomo vsaj toliko izvažali, kolikor uvažamo, bomo Imeli dovoli denarnih sredstev, da bomo mogli tudi nakupovati tujo industrijo, ki se nahaja na naših tleh. To sc ne izpolni, vsaj v doslednem času ne. Šc vedno bomo rabili tuj kapital Iz čigavih rok naj vzamemo ta kapital? Do sedaj so nam ga dajali zlasti Nemci in Madžari, ki imaio večino naših industrijskih podjetij v svojih rokah. 2e iz dosedanjih naložb, ki jih imata Dunai in Budimpešta v Jugoslaviji, H morali plačati za obresti dlvidende itd. ogromne milijone vsako leto. Nevarnost pa ne tiči v teb milijonih, ki jih bomo letao plačevali, ampak v tem. da bodo Nemci in Madžari skušali potom svojih denarnih interesov dobiti v Jugoslaviji tudi političen vpliv. Tega se moramo ubraniti, kar pa dosežemo le, ako jih odvrnemo od sčbe. Ni prav lahko ostavitl stare ter se lotiti novih fmancilelnih in trgovskih zvez. Dosedanji poskusi s Cehi niso še privedli do zaželjenega cilja. Krivda ie na obeh straneh. Mi se nismo znali otresti starega gospodarskega jerobstva in nismo hoteli sprevideti, da se v Pragi baš tako dobro ali pa boljše kupi nego na Dunaju. Češka roba prihaja še danes mnogokrat preko avstrijskih posrednikov v naše roke! Na drugi strani so Cehi obračali premalo sistematične pozornosti jugoslovenskemu trgu. Spočetka so se oglašali špekulanti m pa taki. ki so hoteli visokih in pa hitrih dobičkov. Medtem ko je nemški kapital nalagal svoje gospodarske sile ^na dolgo dobo» ter delal dalekovidno investicijsko politiko, sta češki industrijalec ta trgovec priha-ala Ie na priložnostne kupčije m tnalo mislila na bodočnost. To ie bila tem večja pogreška. ker so kakor rečeno, na ši dosedanji gospodarski stiki še rahli in neorganizirani. Javno mnenje na Češkem se zadnje Čase prav živahno zanima za jugoslovensko-češke gospodarske odnošaje. Češko časopisje svetuje trgovini in industriji naj zapostavi interes na neposrednemu dobičku sistematičnemu propagandnemu delu z besedo In dejanjem. Mi z veseljem pozdravljamo priprav-ljajočo sc novo orijentacijo češke gospodarske politike napram Jugoslaviji. Vse se nora storiti, da se zbližajo na go-spodarskem polju Cehi In Jugosloveni V ponedeljek se prične v Pragi veletrg, za katerega so Cehi vzbudili v našem trgovskem svetu veliko zanimanje. To je lep začetek. Političnemu bratstvu med obema narodoma naj sledi čim ožja in tesnejša gospodarska zaiednica, pa se nam ne bo bati gospodarske nadvlade tujcev. = Ljubljanski trg. Mesa vseh vrot jc na trgu v izobilju. Kvaliteta govejega mesa se je na trgu izboljšala. Goveje meso I. vrste 30 K, II. vrste 28 K: telečje T. 26 K. II. 24 K. svinjsko meso 1. S2 fc. IL 30 K; kozlički jagnjeta 24 K. Cerro določi mestni masrtstiat na podlagi tačasne eene iive klavne živine in klav nih rezultatov kvalitativno različnih volov. Mesarju se pusti samo oni dobiček, ki ga vzdrževanje njegovega obrata nujno zahteva- Mesarji ne morejo samolast-no postavljati "^b-.t-fh cen. S sadjem je ljubljanski trg dobro založen, ravno tako t zelenjavo, jajci itd. Jabolka kg 8 do 1C kron, jajca kot 1.50 K. Preizkušnje mleka v pretočenem tednu so izpadlo zopet, neugodno. Stranfce naj nosijo v preizkušnjo samo dobro premešano mleko. Današnje cene špecerijskega blaga so: Kava L bi do 96 K, IH. 56 do 64 K. pražena kava I. 112 do 120 K. IJL 70 do 80 K; rdeči sladkor 44 K, kristalni beli sladkor 52 K. sladkor v kockah 56 K; riž I. 26 do 32 K, IL 20 do 34 K; namizno olje 52 do 56 K liter, jedilno olje 48 do 52 K; vinski k« 5 do 5^0 K; navadni kis 4 do 4,40 K, mlet poper kg 64 K; sladka paprika. 104 da 110 K; testenine l 22 do 21 K, IL 19 do 20 K; liter petroleja. 22 K. = Službeno carinjenje io carinsko posredovanje v Ljubljani V razpisu generalne carinske direkcije z dne 9. julija 1920l je bilo določeno, da se imajo pri carinarnicah, kjer ni carinskih posredovalcev po določbah člena 35. carinskega za kona, vlagati carinske deklaracije po novem formularju, po katerem bi lastniki sami ali pa preko carinskih posredoval cev vršili carinsko odpremo blaga. Do sedaj se ta način zacarinjevaaja blaga pri carinarnici v Ljubljani ni mogel praktično izvrševati, ker posamezni deklaranti niso poznali carinskih predpisov in tarifo in ker ni bilo carinskih posredovaloov. Ker pa sta sedaj v Ljubljani dva prizna na carinska, posredovalca (tvrdka »Balkan« in Anton Grom), je odredila uprava carinarnica na. podlagi člena, 28. carinskega zakona, da se od 1. marca t- L dslj-t vrfi carinjenje izvoznega blaga, po irvozcib deklaracijah in prijavah, katere bodo stranke, oziroma deklaranti v zrni-slu določb oiena 30 do 38 in 41 do 48 ter 96 carinskega, zakona podali. To pomeri, da je v*ak deklarant dolžan v svoji carinski prijavi točno, po tarifi in po predpisanem obrazcu kvalificirati blago in priložiti vse dokumente, ki so predpisani za odpremo blaga. Dalje odrojuje uprava ca rinamice. da. 6e v zmislu členov 34 da 4° carinskega zakona podajo deklaracije za uvozno blago pričensi z dnem 11. marca t- 1. Od tega dneva naprej mora torej vsaka 6tTanka, oziroma deklarant po predpisanem formula i ju točno tarifarno prijaviti blago, ker nosi za V6e napake, ki se pri pregledovanju ugotovijo, posledice čleua 166 carinskega zakona. Izvozno blago v vrednosti do 500 dinarjev k uvozno blago, ki ga prinašajo potniki m boj do iste vrednosti, se carini enostavno po drobnem zapisniku. — Pogoji za izvoz ovsa- Ministrstvo *r govine in industrije sporoča trgovski in obrtni Ski zbornici v Ljubljani, da je vojno ministrstvo v sporazumu e trgovskim mimetrstvom v zmislu sklepa ekonomsko financijskega komite ta- ministrov z dne 17. t. m. določilo za izvoz dovoljenih SOČO vagonov ovsa sledeče pogoje: 1.1 Izvoznik mora predvsem prijaviti vsako koli čina. ovsa, ki jo želi izvoziti vojnemu ministrstvu. Od te množine zadrži vojno mi nistretvo 10 odstotkov za lastno potrebo. Mesto oddaje za. to količine določa vojno ministrstvo. Izvozniku se plača takoj po oddaji določenega odstotka ovsa, in sicer 72 dinarjev za 100 kg, ki odgovarja povprečni tržni ceni zadnjega polletja. 0 oddaji da vojno ministrstvo izvozniku certifikat, ki mu služi kot potrdilo za carinske oblasti, da so zahteve vojnega ministrstva izpolnjene in da vodijo ev: denco, da se določeni kontingent, ovsa nc prekoraS- Na podlagi tega potrdila od premijo carinske oblasti oves proti pla-canju 10 dinarjev izvozne carine za 100 kg, dalje plačanju prometnega davka, sku pa j 15 dinarjev, proti osiguranju valute — V upravnem sveto Kranjske indu strijske družbe je bil izvoljen ravnatelj A. Praprotnik za podpredsednika. — Nove cene in določbe za mariborske mesnice. V zidani mesnici se prodaja samo prvovrstno volovsko meso, na stoj niči pa samo meso ene vrste. Cene so sledeče: vdovski prednji deli 25. zadnji 37. biki, krave in teleta, ne glede na. posamezne dele 24. telečji prednji deli 33, zadnji 23 K- Naloga klavni ske uprave bo, da. ee bo klalo samo prvovrstno meso. Zborniški dan trgovsko - obrtniške zbornice bo dne 2. marca v Maribora. — Agrarne zajed niče v južnih krajih-Minlstrstvo za agrarno reformo je usta uovilo doslej agrarne zajednice v Skop Iju, Dojranu. Peči, Kumanovu in drugih krajih. Vse to zajednice dobivajo od ministrstva potrebne kredite za nabavo kmetijskega orodja in živine. Češko-nnnunska trgovinska pogodba. Pogajanja za sklep čeSkoslovaSko-romuc-ke trgovinske pogodbe so se včeraj končala. Pogodbo eo podpisali zastopniki obeh držav. — Paro brodilo društvo »Jugoslovanski Llcyd«. Ministrstvo za trgovino in indu strijo je odobrilo ustanovitev delniške družbe »Jugoslovenskl Lloyd« s kapitalom 12 milijonov kron. Sedež je v Beogradu. Družba ima namen graditi ladj*. uvažati in izražati prekatortko biatfO. « Zračni promet preko Balkana. V bal kasetah državah se je mudil sad dve t-iti frarcosld polkovnik Gorge, ki je proučeval teren za zračni promet, ki naj bi zal Evropo z Azijo. Zaenkrat se otvoujpt črte Beograd—Carigrad in Beograd—Bu. karešt. V Sac Štefanu pri Carigradu JT postavljena cela vrsta, velikih aerodromov z vsemi potrebnimi delavnicam^ brezžičnimi postajami itd. •*= Udruženje za odgojo konj. Dna & marca se bo vršila v Osjeku ustanovna skupščina jugoslovanskega u druženja za odgojo konj. Sklicuje jo grof Aladar Jas-kovič. Udruženje bo prosilo prestolonaslednika regenta, da prevzame preteklo, rat- =» Došlo seme. V Beograd je prispela prva pošiljate v jarega semena- Seme eo razpošlje najprej v južne kraje Srbije, ostanek pa v ostale pokrajine države. Nabava koksa iz Nemčije. Po objavi gospodarsko-Snančnega odbora je minister za šume in rude sklenil pogodbo z društvom nemških industrijcev, po kateri Ti.m bo to društvo: dobavljalo koks proti kompenzaciji 300.000 ton železna rudo iz rudnika v LubijL Industrijski varstveni zakon v An-glijS. Spodnji zbornici v Londonu je bfl predložen zakonski nažrt v varstvo angleške industrije. Načrt razdeljuje industrija v tri razrede: L) industrija, ki je v vojnem času neobhodno potrebna a v mirni dobi važna; 2.) industrija, ki je ogroževasa od uvoženega- blaga, katero se prodaja pod produkcijsko ceno; 3.) industrija, kateri preti pogin zadi nizkega stanja tujih valut. Načrt- pomeni pravzaprav uvedbo varstvene carina. Anglija hoče formelno sicer obdržati sistem svobodne trgovine, vendar pa čuti potrebo po zašSti svoje industrije. Honopol na sodo nameravajo uvesti na češkem Ves dovoz b- bil izročen eni firmi, ki bi potem to blago razdeljevali na posamezne industrije. Uvozne omejitve v ŠvicL Švicarski narodni svet je pooblastil zvezni svet, da more izdati naredbo o uvoznih omejitvals. Vsaka- dovolitev uvoza bo objavljena v službenih listih. Ta polnomoč velja za eno leto. — Mizarsko-strojno zadrugo nameravajo ustanoviti Twj7arsiri mojstri iz Celja in o-koli«. Pripravljalna dela vodi mizar V«, hovar. Ustanovni občni zbor bo 6. marca. — Konkurenčni boj v strojni inoustrijl V inozemstvu sa zadnje čase padle tma strojem za 30 do 40 odstotkov. Predvsem so bCe angleške in amerikanskG firme, ki so oferirale stroje za 30 odstotkov ca. r.eje. To je imelo zo posledico, da je bi'* tudi belgijska, in francoska industrija prisiljena znatno popustiti v cenah. Naročila nemških strojev iz inozemstva eo se znatno zmanjšala. To krizo blaži nekoliko dejstvo, da so tovarne znatno zaposlena z reparacijskimi deli, ker Nemci morajo ogromne množine strojev ententj in natura povrniti Borza 26. februarja Beograd, valute: dolar 36,50 do 36,75,; funti 140 do 141. franki 263 do 264, lin? 134 do 134.50. leji 49,50 do 50. levi 44 8-55. Curih. Devize: Berlin 9-725. Neo* voTk 605, London 2340, Pariz 4332-50, Mi-; jan 2197.50. Praga 7,575, Budimpešta. L175, Zagreb 4—, Bukarešta 8.—, Vaj-Sava 0.68, Dunaj 1-30, avstrijske krone 0.90. Berlin. Devize: Italija 227.75 22&23, London 242-75 do 24355. Ne^ vork 62-805 do 62-945. Pariz 447.05 do-447.95, Švica 1036.45 do 103855, Dunaj 13.23 do 13.27, Praga 77.275 do 77.4.a Budimpešta 12.03 do 13J17. Vremensico poročilo. LinMiana SOS m tod moriera Dti 26. febr t& febr 24. febr ai^iSa* O oo r. S k I !Ii M J?! Vatnrl Ktte S f 7. ar. U. uri tU vi 7*3» 7471 TM-l -i f SC IS d. IniTsh. EMgla .9. i unc —- Sreda » včerajšnji temptra-nra C aormalaa 0 ( Vremenska napoved: lepo mimo mm*. t*aiB"* catuia oo « U iaj>a ITU Zia*orog Vsaka oseba '~ebufa ya lastno uporabo aovprečno 12 kg mila na Ho. Sna družina, ireča jj 6 oseb, rabi iorai 72 kg• Ako kupujete importt-rano modemsko milo, plačale ja io 360 Jf več kakor pri uporabi „2latorog - mila" katero fe v kakovosti nepnsagUhJO. Glavno tasiopsfoo za jfcranrsko! J(. jjunc m drug, Ljubljana, Gosposvetsfa cesta T 373 4-4 Zia orog Obrambi nraj Jugoslovanske Matice" u jubljani. Prva faza borbe za naše meje je zaključena. Pričeti moramo s pripravami m našo popolno ujedinjenje. Tekom poslednjim dveh let smo izpreviddi, kolike važnosti je publicistična stran borbe za naše meje. Videli smo, kako je bilo naše delo otežkočeno. ker ni bilo nikjer potrebnega gradiva skupaj. Dobilo se je marsikaj, ali bilo ni raztreseno samo po raznih zavodih, temveč tudi pri privatnikih, ki so — sicer drage volje — morali priskočiti na pomoč. Tekom zadnjih dveh let je gradivo, ki se tiče borbe za naše meje, silno naraslo. Obstojajo že razne zbirke, ali večinoma zasebne. Nobena pa ni popolna. Dejstvo ni samo, da popolne zbirke vseh naših in nasprotjih letakov, brošur, knjig in kart še ni, temveč obstoja tudi nevarnost, da se gradivo, ki je sedaj še dostopno, sčasoma popolnoma porazgubi Zaradi tega se je osnoval pri Ju-goslovenski Mstici Obrambni muzej, ki naj sistematično nrd-ljuje z onim delom, ki ga je pred decenijem za-počela «NarodnO-obrambna razstava*. «Obrambni muzej* hoče zbrati vse lastne in nasprotne uradne, pol-uradne in druge publikacije, ki se ti-' čefo n2ših mej, ali pa so v zvezi ž njimi, in sicer vse le!:ake, časopise, brošure, karte in knjige, ki so jih o tej zadevi izdali uradi, poedinči ali pa razna društva in korporacije. Obrambni muzej hoče hraniti tudi fotografije raznih prireditev in akcij, ki so v zvezi z našimi mejami; rav-notako tudi slike izza časa prevrata. Velik del gradiva nekdanje «Na-rodno-obrambne razstave* je muzeju že zasiguran, ravnotako do sedaj od Pisarne za zasedeno ozemlje nabran material. Ali to so šele fragmenti. Obračamo se tem potom na našo javnost, da pomaga po svojih močeh pri zbiranju tako važnega gradiva, ki naj se pošilja na naslov: ^Obrambni muzej* Jugoslo. enske Mati-e, Ljubljana, Pražakova ulica št 3/1. Navodila o naselje* vanju doberovoljcev Glasom naredbe ministrstva za agrarno reformo z dne 2. septembra 1920, št 14.011, se Je že priče'o naseljevanje do-brovoljcev po nskatrih krajih naše države. Vsled velikega števila dobrovo'j cev, ki prosijo za zemljo, pa ni mogoče zvršiti tega dela tekom kratkega časa. ker je tehnično delo preveliko in tudi fi nančna sredstva, ki so v ta namen neobhodno potrebna, niso dovoljua. Za leto 1920./1921. se naseli 3000 družin dobro-voljcev za stalno, in sicer: v jeseni :1920. leta 200 družin v Banatu, 200 v Bački, 300 v Slavoniji. 100 v Sremu, 100 v juž nih srbskih krajih: spomladi 1921. leta pa: 500 družin v Banatu, 200 v Bačkl, 100 v Slavoniji. 100 v Sremu jp 100 v južnih srbskih krajih. Razen tega se naseli v raznih krajih 3000 družin začasno. Dobrovoljci, ki se nasele stalno, dobijo potrebno materijalno pomoč potom agrarnih zadrug (zajednic) dotične naselbfne. Zato mora pristopiti v zadrugo vsak dobrovoljec, ki doti zemljo. Pomoč, k jo daje država potom zadruge, ie seveda razlčna za posamezne člane In se ravna po njihovi potrebi. Sredstva, ki Jih dobijo dobrovoljci, se morajo pa pozneje vrniti. V interesu hitrejše izvedbe naseljevanja bi zato bilo želeti, da bi se pre-1 možnejši dobrovoljci odrekli bodisi popolnoma ali deloma pomoči v korist siromašnim. Začasno naseljeni dobrovoljd se nasele bodisi v jeseni 1921. leta ali spomladi 1922. leta za staln-o. Ker se tem ne more sedaj priskočiti materijalno v pomoč, se jim .izjemoma dovoljuje, da dajo prvo leto zemljo domačinom v delo na polovico ali tretjino, vendar pa je strogo prepovedano, dajati to zemljo v denarni zakup. Kdor bi to napravil, se mu zemlja odvzame. To se tudi naredi, ako bi se izročena zemlja oc obdelala. Kdor prosi za zemljo, mora dokazati, da je v resnici dobrovoljec, bodisi la solunske fronte ali iz Dobruče. Od dobro- Ijo, mora nadalje dokazati s potrdilom občinske oblasti, da je po poklica poljedelec ali selski rokodelec. Dobrovoljci, ki so došll iz1 Amerike, naj dnkažejo, da .so bili to poprej, predno so odšli v Ameriko, s potrdilom domače občine. Zemljo zamorejo dobiti le oni dobrovoljci. ki nimajo zemlje, ali >e nimajo z ozirom na kvaliteto in kvanttteto in na število družinskih članov dovolj za svoje preživljanje in vzdrževanje družine. K prošnji je potrebno tozadevno potrdilo občine- NsdaTe mora občina potrditi, aii živi dobrovoljec 6 svojo družino samostalnn ali v dražbi (z očetom, bratom itd.) in navesti mora velikost, kakovost in položaj zemlje ter Število članov zadruge ter voljcev s Dobruče Jc vzeti v obzir, razen i . . . . . , , ,. one, ki so došli na solunsko fronto, le aIl.3e dobrovol-cu m one, ki so ostali v Rušili z znanjem ln <™n P^eijevanje nujno po- odobrenjem srbskih oblasti, izločiti pa jc ,. . .. , . , , one, ki so opustili svojo dolžnost. samo- i Dobrovoljci, k, eo_ rodom iz krajev, za voljno ali brez oblastvenega cdobrenja m s. ne more]« ln odredbe. Obenem je dognati iz doku- ^skrbeti potrd,!. morajo resmeo podal- mentov, ali je bil prosilec borec ali ne- ko* j**""?.8 6I?-V5/a8tDO l*8^ borec. Isto mora dokazati družina, ki sc ' Dobrovoljci, n.ifc družina m- »jih pre- hoče okoristiti z ugodnostmi, ki bi lih ®a'd iv0 unetje ™ai° » imel Izginuli aii v vojni padli dobrcv P5a?en Pre™ P° drMTOflj žeIeznicah do voljec. i rfra;a nasehtve. Da uredi ministrstvo, kar le potreb- f10™*"® ^obrovoljoem, ki se mm- no za naselitev, mora imeti natančne po- na8Cllt' T, 180183 ?menJ1mdJ P0"*" datke o družinskih in imovinskih raztn^'Jmab" 86 »ddell za evaaje del vete-rah dobrovoljčevih. Zato naj da vsaki f09? * ^"SSP v Dolnji dobrovoljec k prošnjam za zemljo, potr- I * Dokler se pa ne dilo občinskega predstojnika, v katerem 'r«ra^astnmske?a vprašanja tega vele naj se navede: 1. Ime In priimek, 2. aH , PO^stva. t, stoji pod agrarno retorr-- je zakonito oženjen, 3. Ime otrok, njih starost, koliko moških, koliko ženskih, 4. ali ima še koga v družini, ki ga mora rediti, koga, koliko let starega, 5. ali fena poljedelske priprave in orodje, 6. kakšno in koliko živine ima (koliko goved, koliko konj, prašičev, ovac itd.), 7. ali ima potrebno brano za se in družino za tekoče leto, 6 .ali Ima pičo za živino, 9. ali ima potrebno seme, 10. približna teža vseh reči, ki bi se prevažale, 11. v kateri kraj bi se želel naseliti. Vsaki dobrovoljec, ki hoče dobiti zem- se jim zamere dati zemla le začasno ozirom na. veliko povpraševanje zemlje Prekmurju, ki je jako pošto obljudeno, tudi ne bo mogoče ostreči veliki množini dobrovoljcev. V drugih krajih Slovenije pa. je le malo veleposestniške zemlje in pridejo pri izvedbi agrarne reforme v po-štev okoliške občine, zato se ne more drugod izvrševati kolonizacije dobrovoljcev. Prošnje naj se pošljejo na agrarno direkcijo v Ljubljani potem Okrožnih klubov oziroma centrale društva. Po s vetu. XT Spalna bolezen v Newyork« s« kakor poroča »Newyork Herald« — me? no razširja. Naznanjenih je novih 11 slučajev. X Naraščanje samomorov v Ame> riki. Število somomorov v Zedinjenib državah je lani zraslo za okroglo 1000 in je znašalo nad 6000. med temi 707 otroških samomorov. Najmlajši samomorilec je bil sta pet najstarejši 103 leta. X Pismo, ki je romalo 50 tet. Leta 1871 je takratni lastnik založništva A. Nack ia Comp. v Berlinu poslal pismo nekemu znanci v LiverpooL Po oMetnem lomanhi je bilo pismo te dni vrn:ei:o odpošiljajo s pripomnjo, da ea ni bilo m«v goče dostavili naslovniku. f>voj pifma je Še dobro ohranjen. X Por- ■" Ic umrljivost v Franciji. Sta-tisiika ' 'e v 00 departementih Francije t 1. .o-Loreno vred za leto 1920. 424.C8S živih porodov in 857.720 primerov smrti Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost5 Oj, kako tu ublažujeio bolečine ln utriuieio telo tna?-*? s Feller-jevim pravim Elza fluidor *> dvojna-tib ali 2 veliki šperijalii! steklenici 42 K Državna trošarina posebej. Potrebovali bi odvajajoče, želode* okrepča joče sredstvo? Poslužite se le Fellt-rjevih pravih Elza-kroglitc! Sest škatljic IS K. — Omot in poštnina posebej. a nalceneje. — Eugen V. Feller, Stubica donja, tUza-trg št. 531 H^ al-sta. 436 F. \\m duoSiolgsg, različne pnt-rmatike, 'j šiv loistrojiii,vsako-vrgt"i de'i po ceni nri Batjelo, Ljubljana Star! trsr 28. Sprejemajo se dvo kolesa, otroški čki, šiv lai »troji itd. r po-ravo. Mi'hai..„ji • elavnica Karlovška cesta S t. 4. 213 b dobra moč, v« ča korespon- ------4——'i deace, in nianka se sprejmeta. — Pooudbe pod nit. 1879" na apravr.ištro « ntras. 419 8—2 Ure, zlainino in srebmino 161 feupite najcejene pri tvrdki 52- 24 Ivan Faitiž, L opisna, St ri trg 20. Iljnn izbraao, naravo", belo ali r le.e, aovo j H Hiti ali staro, po vrlo nizki eeoi na malo ali veliko, p ištlia t pnslanib soditi Clgrlar, trgovina vina, Stnbloa, Hrvatsko. Zagorje s» -o—9 b šiualnlH strojev" il'u" Mtlcverc^; pleskarska ii licar-sfea d ravn.cB cvuSkfSSZK se pnporeča. IzrrJitc točna, ceae ziaerac. 5 5J-S5 Evtcarsie are, zlatatne In »reirniae nudi gtriikm-n. urar F. Korošeo, Sv. t"lo-rtjana ulica 31. Vsako popravilo se izvrši »•stnv) z garanci o. St.ro zlato in sre.iro se V'8me v zameno 227 52—23 Več rab- I enih OIHOIUIU 011UJCV in krojač), dvokole a z dobro na^vmntiko ia tri motorja proda F. BA.TJ2L, Ljubljana, Kari vska esta 4. 393 5-8 Mesečno sobo 89 tiče. Naslov pove iprava ay rova lica H. 187 14-13 441 Bnplm v 6 vagonov 3-3 suhega bukovega oglja franko nabsalna postaja — Ponudbe na J. Piljeveo. Slomššlco va olioa it. 21. Ivan Magdič krojač Ljubljana, 6'edal ška ulica 7 ee priporoča za Izdelovanja oblek S58 k predstoječl sezoni. 6—5 ^ I! kavčuka^" ^ CIRIL SIT; ^ J 2 UUBUAfiA / « 'etra ce®1' VeSiko zaiogo uilikonosnih In drugih 421 2 razglednic po seSo nizki ceni pr roža tvrdfca Ivan Bonač, Ljubljana. Pisalne stroje Remington nudi tvrdka 335 8—7 K. A. Kregar, Lfubljana. 3TAMP1MI-pANT.ČERNEt^- V IJUBLJANA J m »«-« Obvestilo. Obve-cava cenj. odjemalce io p. a. oban -tva. da sprejemava nova cela in popravila po aa;nišjib cen»b Gotovi čevlji v zalogi. TnrlstovskJ čevlji domačega la-detka. 522 23 Aat. in Jož. Br&jer-K&p&le L'ub!iana, Turja$ki trg (Breg) St t B^TaiSC glJMTir^ v Ljubljani Wolfova ulica 12. jvršniem uj^ašerao-a U> popravila gluoviriev la b&>-monl ct sp oi elao rt■ okorno lt>;no is odo. MS bil-18 Klobuke in slamnik vseb vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalog tovarna klobnkov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta U žela. postaji Diažale pri Ljobljasl. V popravila prevzema tndi vsa tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V I jab'jaoi prevzema v t naročila in moderniziranje tvriika Kovačavlft t Tržan t Prešernovi uUol it 3, kjer se sprejema 304 ▼ aredo la t soboto. 20—4 Stanovanje ▼ Zijabljanl »U Ultnjl okollot, ob stoječe ia knhinj«, dveh ali trak sob M lit«. Dobra nagrada ia dobra plačila zajamčeno. Ponudbe aa Anon'no ekspedicije 42* aLMatoHd. l.|abljan>. 3 -1 Unfnanij I ki ste merodajni sa presojo ■ I lllOi 11 S dobrih semen, sporočamo,' da so nam semena is i cuemstva pravkar dospela ista oddajamo s največ mogočo garancijo. Cenik pniljemo na zahtevo. Trgovina ■ (-meni Sever a Kmp. LJab-IJana. Wlfova milo* )«. 308 O 7 Zahvala. Čast mi je, p. n. občinstvu pazna njati, da sem svojo dosedanjo gostilno ▼ Gradišča it. 2 opustila ter se za dosedanji obisk najtopleja zahvaljujem. Obenem naznanjam, da sem pre vzela prvovrstni hotel Malnsr na Bledo. Se priporočam za nadaljnji ia bilal obisk ter beležim z odličnim spoštovanjem 425 Jds. Schmlt Bled, hotel Malner. mnffln 10 P 8 . proda T Kora. mUlUl', LJnblJana. Poljan-It.«. 415 4 3 413 Knjig svodkinja 2-2 stanjša mo , a del rotetno prakso, n njem dvojaega ia enostavne ga knjigovodstva, samostojna mb h ia slovenska koresnon-deutiaja, t II alnibi v Ljubljani ali pa v kakem kraja blizu Ljubljane, kjer M «e ji nudila prilika dobiti malo stanovanje, obstoječa iz ene male sobe in knhin]e »li sam« eae prazne sobe. Cen i »ne ponudbe pod .Vestna starejia mo5u na npravniHvo «Jutra>. RajigouoilIa(bilaDllnife)^ vfr>: ura. R iektira se samo na isve*bano moč. Pinarae pomdl« s navedbo b. 430 Trgovski vodja 426 KLOBVI! Pnoblikovalnlca s jjjijani ( • več v Domža ah) nosili ln ženskih klobukov ;« n»}BB?ejli spamladiniVi redi : prodaji nonih kloliekoi: tvrdke ALOJZU JANEŽIC. K.nčanje in pop a I anl žametastih klob ko za dame v salonu M. JEGLIČ. 423 Obe podjetji: 3—1 LlaKjaaa. S mSkova ol oa St. 27. X 0 3 X e 1 a 3 (V 3 © a (S 3 O veSčo strojepi ja, slo-I venske in nem ke stenografije ter srbohrvaščine IJdj v stalno slnibo ivrdka Vaso Petrlfild uasl J. Bameo. ae išče za našo prodajno in instalacijsko pisarno proti takojšnjemu vstopu. Ozira se samo na prvovrstne moč', ki so v enaki službi elektrotehnične stroke ie delovali ter morajo biti slovenskega, jezika v govora in pisavi zmožni. Ponulbe z navedbo podrobnosti, referenc in zahtev plače na Drnibo sa električno indmtriio, Maribor, Jurčičeva nliea 8. CD U a> s >u s at -i © F. BRUHAT Ljubljana 4^6 52-32 Monufakturo in tkanine Mestni fra 25 /L JK O ra m s «T> n 3J6 5-3 , O. klobaterjsm to poSiljam na sahtsvs m Čadež - Ljubljana Mestni trg. DRASO B SELJAK Anenoninl In Informaftnl zavod. Ljubljana. Cankarjevo naor. 5. Prodaja in nakup posestev, posojila, trgovske izravnave, amer.ške zadeve. Gospodarska pisarna dr. IV. CERNE, Ljubljana, Mikkšičeva cesta št 6, 47 telefon 37. 387 12-4 Radi preselitve naprodaj. Vera dvonadstrop a bUa s devetimi strankami, vrt, klet pripravna za vinsko trgovin >, dvoriSče, stano an;e takoj prosto. An nčni 7uvod DBAGO B/55 BESEUAK. Ljubljana. 41« 2-2 R/57 Kupim 427 3-1 hišo z vrtom najmanj 5 sob, v najbližji okolici Ljubljane. Cena postranska stvar. Ponudbe na Aoonč. zavod DRAGO BESE-LJAK, Ljubljana. D76 papceli v R/59 Ljubljani. « w pripravne za vrt. stavhišče ali sklud žče ■eprodaata skupaj ali posaaesi o Vprašanja pod ,.& £9" n Anončni zavod DBAGO . ESELJAK. Ljubljana Natisnila Dehfika takaraa d. d. v LdnUjasi