Štev, 146,_ Izhaja vsak danv fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. L'fcdntitvo: Ulica Sv TrsnJitk« AsiSkega St. 20, I. nadstr. — Vgl tepisi naj se pošiljajo tredniftvu Usta. Nffnakirana pisma M m sprejemajo in rokorisi se Dt vračajo, frd^jstclj lr cdpovorni urednik Štefan Codini. Lasfarik konsore^ Iri Beutels teinu snio odbili. Severno Suganske doline so naše čete zavzele Cima Cista^ prekoračile na posameznih meftih potok Maso in vdrle v Strigno. Južno te doline se je skupina, ki je prodrla čez goro Kempel ter premagala veiike talne težave in sovražnikov odpor, razširila proti vzhodu in jugu; zavzela je Corno dl Campo verde (3 km od Nič meie na italijanskih tleh — prip. ured.). Italijanske oddelke smo takoj vrgli nazaj. V dolini Arse so naše čete vzele kraj Chiesa. Paberkovanje po napadnem okolišu je zvišalo naš pien še za deset topov. Eno naših pomorskih letalskih brodovi; je obmetalo z bombami kolodvor in vojaške naprave v Lajisani. Jugovzhodno bojišče. — posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofe/, fml. rojodd na morja. 24. majnika popoldne so brodovja pomorskih letal z vidno dobrim uspehom izdatno bombardirala kolodvor, poštno poslopje, vojašnice in grad v Bariju in motila tako svečanostno veselje bogato z zastavami okrašenega mesta, kar se je jasno spoznalo. Ogenj obrambnih baterij je bil popolnoma brez učinka. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Poveijništvo brodovja. Neresnično italijanske vesti. LUOANO, 25. (Kor.) Agencija Štefani javlja: Tekom akcije, ki je dovedla do sustrelitve avstro-ogrskega letala v gornji Adriji, je oborožen italijanski motorni čoln potopil oborožen sovražni motorni čoln. Čigar posadka ie bila ujeta. 23. majnika zjutraj je sovražen podvodnik obstreljeval poslopja pri Porto ferraio. Naš obrambni ogenj je prisilil podvodnik, da se je umeknil. Človeških žrtev ni bilo. Stvarna škoda je neznatna. — Kakor doznava c. kr. korespondenčni urad s pristojne strani, je vest agencije Štefani o potopitvi našega motornega čolna neresnična. Dotični dogodek je bil tak-le: S strojno puško oborožen nas motorni čoln sta obstreljevala dva sovražna o-klopna čolna in eden njiju se je zaletel vanj. Ko sta italijanska oklopna motorna čolna hotela odvleči s seboj poškodovani motorni čoln, čigar posadko treh mož sta ujela, so se pojavili naši letalci, nakar sta sovražna oklopna motorna čolna pustila naš poškodovani motorni čoln tamkaj in pobegnila. Naš motorni čoln sino rešili s strojno puško in zastavo vred. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 22. majnika: V to-nalskeni in adamellskem okolišu je pehotno delovanje dovedlo do majhnih bojev, ki so imeli za nas ugoden izid. Med Gardskim jezerom in Adižo artiljerijsko delovanje in boji z majhnimi sovražnimi oddelki, ki smo jih vrgli povsod nazaj. Proti našim postojankam na levem bregu Adiže je sovražnik tudi včeraj naperjal srdit ogenj, ki mu je sledil nov, srdit napad, ki smo ga pa odbili ob težkih izgubah sovražne pehote. Na ostali fronti do Asti-ka nič pomembnih dogodkov. Med Asti-kom in Brento ter v Suganski dolini se je z menjajočo se srečo nadaljeval s številno, mogočno artiljerijo podpirani sovražni napad na naše namaknjene Črte zapad- no Torrske doline (Astico), Val d' Assa, Maggio in Campellske doline. V Kamiji in ob Soči artiljerijsko delovanje, ki je ob gorenjem Butu in tržiškem odseku postalo močnejše. Sovražni letalci so vrgli včera; nekoliko bomb v Lagarinski dolini in Kar-niji; bilo je nekoliko izgub človeških življenj in le majhna škoda. Davi je tekom letalskega napada na Portogruaro naša artiljerija sestrelila sovražno povodno letalo. Poročilo italijanskega generalnega štaba 23. majnika: Med Gardskim jezerom in Adižo se javljajo zbiranja sovražnih čet v rivskem odseku in sovražno letalsko delovanje na Monte Baldo. Med Adižo in Astiko manjši boji poizvedovalnih oddelkov'. Med Astiko in Brento in v Sugan-ski dolini so se naše čete včeraj, ko so zavrnile 22. t. m. proti našim namaknje-nim postojankam naperjene napade, korak za korakom umeknile na glavno obrambno črto. Ta kretnja se je izvršila v polnem redu, brez sovražnega pritiska. V gornji Cordevolski dolini je neki naš oddelek zavzel važno sovražno postojanko na Monte Siefu in je zajel 250 mož, med njimi enega častnika, ter orožja in municije. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje. ki je ob gornjem Butu, na gričevju severozapadno Gorice in v tržiškem odseku narastlo do večje silovitosti. Sovražna letala so vrgla nekoliko bomb na kraje v beneški ravnini ter so povzročila malo izgub človeških življenj in nič škode. Zunanji glasovi o naiem prodiranju v Italijo. MILAN, 24. (Kor.) V pripombah k avstro-ogrskemu prodiranju proti asiaški planoti priznava »Corriere della Sera«, da se -ni dal improvizirati primeren odpor proti presilni moči avstro-ogrske artiljerije; zato ne preostaja Italijanom nič drugega, kot da se umaknejo iz strelnega dosega in prisilijo sovražnika, da zopet premakne svojo artiljerijo. MILAN, 24. (Kor.) »Italia« javlja iz Vi-cenze, da se je zbralo tamkaj že nad 20.000 revnih oseb iz okrajev, ki so bili izpraznjeni zaradi avstro-ogrskega prodiranja. V Vicenzo, Norento in južnejše kraje pa je prišlo še nadaljnih 11.000 oseb, ki so 22. t. m. morali izprazniti kraje na asiaški planoti. Evakuiranci so skoraj izključno starčki, žene in otroci, ker so vsi moški iz onih krajev v vojaški službi in sicer pri alpincih. AMSTERDAM, 24. (Kor.) »Nieuwe van den Dag« polemizira v uvodniku proti olepševalnim poročilom agencije Štefani o avstro-ogrskem prodiranju in piše: Oči vidno se hočejo opravičevati pred zavezniki zaradi majhnih uspehov Italije, ko se je prošlo leto vendar glasilo v en tenti, da vstop Italije v vojno ix>vzroči odločilno podjarinljenje Nemčije in Av stro-Ogrske. O kakem porazu agencija Štefani sedaj ne govori več, vendar pa Še vzbuja upanje, da velika ofenziva zaveznikov spravi na dan militarično oslabitev osredniih vlasti. te militarićne oslabitve sedaj še ni opaziti. Dogodki na italijanski fronti so pač taki, da preje spravijo na dan militarično oslabitev Italije. LUGANO, 24. (Kor.) Agencija Štefani razširja mnenje, da je ofenziva, ki jo Avstro-Ogrska v južnih Tlrolih razvija tako velikimi sredstvi in tako nenavadno silovitostjo, dočim na Francoskem nemška ofenziva proti Verdunu srdito traja dalje, jasno znamenje za to, da hočete centralni vlasti celo za ceno ogromnih žrtev ljudi in materijala preprečiti končno inicijativo zaveznikov pri operacijah in istočasno ofenzivo na vseh frontah. Nemčija in Avstro-Ogrska namreč hočete spričati Francosko in Italijo, pri čemer računate na trenutno mirovanje Rusije, in upate, da boste Francoska in Italija utrujeni in se boste morali odpočivati, ko bi bila Rusija pripravljena. Italijanska in francoska armada imate torej sedaj nalogo, da vzdržujete silovite poizkuse centralnih vlasti, ki s pomočjo manevra na notranji črti delujete proti ugodnemu, istočasnemu pritisku sovražnih bojnih sil. Italija je, ko je pred letom dni na strani zaveznikov posegla v vojno, olajšala pritisk nemških in avstro-ogrskih armad na rusko armado, ki se je tako mogla ustaliti in izvršiti oni znameniti umik. Italija je več mesecev z neumorno ofenzivo vezala in obrabljala ogromne avstro-ogrske bojne sile in mnogoštevilen materija! ter preprečevala, da bi se bile energije Avstro-Ogrske in Nemčije obrnile tjakaj in tamkaj izvajale neznosen pritisk. Ko je potem Nemčija pričela verdunsko ofenzivo in je Avstro-Ogrska skušala pošiljati čete in topove na francosko fronto, je posegla vmes energična italijanska ofenziva in je Avstro-Ogrski preprečila izvedbo tega namena. Ko se Italija danes upira veliki avstro-ogrski ofenzivi, ji bo mogoče, da preide k oni odločni in istočasni akciji zaveznikov, ki bo morala do-v poln j uje njegova hrabra armada v splošnem evropskem sporu, in iz istih razlogov zavezni narodi s simpatično in bratsko solidarnostjo spremljajo odločno bojno akcijo Italije. OMehlca Italijanski vajne napovedi. RIM, 24. (Kor.) Ob obletnici italijanske vojne napovedi so intervencijonistične stranke priredile slovesen obhod do narodnostnega spomenika in Kapitola. Udeležili so se obhoda tudi veterani in šolska deca. V drugih krajih so se vršila zborovanja, pri katerih pa je manjkalo več prej napovedanih govornikov. Ob tej priliki in v časopisju se je seveda govorilo, oz. pisalo o pravični stvari, sili lastne moči, potrebi složnosti in vzdržanja do končne zmage in zmage pravične stvari ter uresničenja aspiracij. se je poizkušala približati Klčtk Kemi- j nost nemškega napada. Hrabrost francos- MHa uradno poročila. (Kor.) WoIffov urad esti do militaričnega poloma centralnih vlasti. V tein smislu italijanski narod, ki je vreden občudovanja v svoji zaupljivi mirnosti in nezmotljivi žilavosti, z upravičenim ponosom presoja nalogo, ki jo iz- BEROLIN. 25. poroča: Veliki slavni stan, 25. majnika. Zapadno bojišče. — Nemška letala so napadla angleške torpedovke in patruljske čolne ob flandrski obali. Zapadno Moze so se izjalovili trije sovražnikovi napadi na vas Cuinieres, ki jo je izgubil. Vzhodno reke so naši polki, izkoriščajoč svoje predvčerajšnje uspehe, u-drli dalje naprel in zavzeli sovražne jarke jugovzhodno in južno utrdbe Douau-monta. Kamnolom južno zaselja Haudro-monta je zopet v naći posesti. V cailettskem gozdu |e sovražnik ves dan zaman napadal naše postojanke. Poleg zelo težkih krvavili izgub so izgubili Francozi nad 850 mo| ujetnikov; za|eli smo 14 strojnih pušek. Pri Salnt Soupletu in Herbe-Boisu je bil v zračnem boju sestreljen po en sovražni dvokrovnik. vzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. — Uesleb in Gjevgjeiijo so sovražni letalci brez uspeha obmetavali z bombami. Vrhovno armadno vodstvo. Neresnična francoski poročila. BEROLIN, 25. (Kor.) Po poročilih iz najbolje poučene strani so vesti francos-tega vojnega poročila o zopetnem zavzetju utrdbe Douauinoata po Francozih zlagane od začetka do konca. Douaumont je trajno v rokah Nemcev, ki so zopet zavzeli tudi pred par dnevi izgubljeni kamnolom HaudrOmont. V ostalem pa okoliščine na vzhodnem bregu Moze pri vasi Douaumontu, utrdbi Douaumontu in Vauxu napredujejo ugodno. Bolgarsko uradno porodilo. SOFIJA, 24. (Kor.)- Generalni štab poroča: Položaj na macedonskem bojišču: Pred dvema mesecema so pričele angleš-ko-francoske bojno sile prihajati iz utrjenega solunskega taborišča in se bližati naši meji. Glavne angleške in francoske bojne sHe So porazdeljene po Vardarski dolini ter segajo na vzhodu preko Dova Tepe do Strumske doline in na zapadu preko subotskega in vodenskega okoliša do Lerine (Florine). Del reorganizirane srbske armade je že izkrcan v Solunu. Nekako mesec dni sem je skoraj vsak dan na fronti Dojraif-Gjevgjelija artiljerijski ogenj; vendar pa Angleži in Francozi doslej še nikjer niso prestopili meje. Predvčerajšnjim je naša patrulja obstreljevala francoski poizvedovalni oddelek v vasi Gorni G ar bal i. Jezdeci so zbežali, zapu-stivši konje, ki so jih uplenili naši vojaki. Hemiki letalski napadi v Egljsken morja. BEROLIN, 25. (Kor.) Woiffov urad poroča: Nemška povodna letala so 22. majnika v severnem Egejskem morju med Dedeagačem in Samothraki napadla oddelek Štirih sovražnik ladij in na letalski matični ladji dosegla dva popolna zadetka. Sovražne ladje so se oddaljile nato v smeri proti otoku Imbru. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. S turških mil kllju. Eno naših povodnih letal, ki je poletelo v smeri proti Imbru, je uspešno metalo bombe na monitor, ki ga je opazilo v kefafskem zalivu, ter na naprave hi letalske lope, ki se nahajajo v pristanišču. Kakor se je ugotovilo, so bombe povzročile tamkaj požarje. — Z ostalih front se ne poroča nič izprememb. Sir. Grey je zopet govoril. LONDON, 24. (Kor.) V dolnji zbornici so Ponsonby, Ramsay in Macdenald opozarjali zbornico na razgovor sira Edvarda Greya in nemškega državnega kance-larja z amerikanskimi časnikarji. Zaključevali so, da v nemškem pogovoru ni ničesar, kar bi bilo v nasprotju z izjavami, in da ni neprestopnih ovir, ki bi preprečevale mirovna pogajanja. Državni tajnik sir Edvard Grey je odgovarjal, da bi govoril govorov na tucate, če bi bil mnenja, da so nemška vlada, nemško javno mnenje in vojna napredovali toliko, da bi razgovori mogli doseči združljivost miru z njihovimi cilji ali mogli približati mir; toda čas za to še ni prišel. Vsi zavezniki so obvezani, da le skupno podajo mirovne pogoje, in izjava o mirovnih pogojih, ki bi bili sprejemljivi za Angleško in zaveznike, se more podati edino le po posvetovanju z zavezniki. Grey je poudarjal, da njegov razgovor nc vsebuje novih izjav, in je nadaljeval: »Ponsonby je poudarjal, da naj bi nemški kancelar in jaz ne bila izrekala obdol-ževanj zaradi vzrokov vojne. Ne bojim se, vedno zopet poudarjati, da bi se bilo mogoče izogniti tej vojni s sprejetjem konference, ki je bila predlagana. Zakaj se ni sprejela konferenca? Ker ni bilo dobre volje 3a to. Sele kratko pred njo se je vršila balkanska konferenca. Želel sem, da bi nemška in avstro-ogrska vlada objavili svoja poročila, da bi videli, kako ulogo smo ml igrali v tej konferenci. Jaz jih nisem videl nikoli, toda popolnoma sem uverjen, da ga ni, ki se je udeležil te konference, da ne bi bil pripravljen, izpričati dejstvo, da je postopanje angleške vlade docela in popolnoma navdajala dobra vera. Če je rekel državni kancelar, da bi se druga konferenca izrabljala proti Nemčiji in da bi se ta prednost uporabljala za pripravo na vojno, da je nameraval stvari, o katerih tedaj nismo govorili, pravim jaz, da nas naše postopanje tekom tedaj ravno končane konference upravičuje za trditev, da bi konferenca, kakor se je predlagala na predvečer vojne, bila taka, da bi jo bili oni, ki so imeli izkušnje prejšnje konference, morali sprejeti z zaupanjem in dobro voljo. (Odobravanje.) Ne morem se strinjati s Ponsonbyjem, da objavljeni razgovor z državnim kan-celarjem ali njegov govor, ki ga je govoril prejšnji mesec, kažeta pripravljenost za mir, ki io, kakor se zdi, Ponsonby vidi v njima. Će je Nemčija pripravljena za vse mirovne pogoje, ki jih navaja poslanec, zakaj ne pove tega? Jaz v tem razgovoru državnega kancelarja ne morem najti ničesar novega glede mirovnih pogojev. Našel sem v njem samo eno novo stvar, namreč izrek, da je bilo naše stališče v pogajanjih zaradi Bosne tedaj, ko je Avstro-Ogrska anektirala Bosno, vo-jevito. To je do kraja laž prve vrste: misel, da smo poizkušali mi pripraviti Rusijo do vojne in da smo rekli, da bi bila naša dežela pripravljena stopiti v vojno zaradi Bosne. Da je bilo to naše stališče, ta trditev je ravno nasprotje resnice. (Odobravanje.) Ako pravite, da naj se apelira pamet, ali da naj se pripomore pameti do zmage nad silo, ali da naj se propoveduje nemškemu narodu, da bi se opametil, pravim jaz: Z nemškim narodom ne morete govoriti pametno, dokler ga pitajo z lažmi in dokler ne ve nič o resnici! Toda nemški državni kancelar je dejal v svojem razgovoru, da so za nadaljevanje vojne odgovorni tisti, ki nočejo sprejeti pogojev Nemčije, in da kaže sedanji militarični položaj, v Čem obstoje ti pogoji. Poznamo tudi prejšnje govore državnega kancelarja o značaju nemških pogojev; to so pogoji zmagovite Memčije, ki ščitijo nemške koristi, a se nič ne ozi- • ' 1___j____-u____a — 1,1 k: ke armade tekom dolge bitke pri Verdunu je rešila Francosko in avtoriteto zaveznikov. Želim, da pride za nas trenutek, da storimo kaj drugega, kot da se omejujemo na izražanje svoje odločnosti. Ce ima kdo v tem trenutku pravico, govoriti o miru, je francoska vlada. Francoski ministrski predsednik je govoril, in če so poročila časopisja resnična, je dejal : Kaj poreko bodoči rodovi, če pustimo, da se nam izmuzne prilika, ko bi mogli ustvariti trden, trajen mir za Francosko? — Tako čutimo tudi mi in le želimo svojemu zavezniku, da bi videl sadove te vojne zagotovljene v miru. ki ne bo trajal samo nekaj let ali pa eden ali dva rodova, temveč v miru, ki naj za vso bodočnost varuje svet katastrofe, kakor je ta vojna. To čuteč imam za nalogo diplomacije, da vzdržuje solidarnost zaveznikov pred sovražnikom in v polni meri podpira potrebite militaričiie in pomorske ukrepe, ki jih ukrenejo zavezniki skupno, da do-vedejo to vojno do točke, ki ni še dosežena, kjer je pa upanje, da bi se mogel u-resničiti trajen, zanesljiv in trden mir.« (Pripomba uredništva: Nemško besedilo je na nekaterih mestih tako nejasno, da dvomimo, ali smo zadeli s prevodom pravo. N. pr. stavek: »Wenn der Reichs-kanzler sagte, dass die zweite Konferenz gegen Deutschland ausgenutzt und dass dieser Vorteil zur Vorbereituns: tur den Krieg angevvendet wiide, er plante Dinge, von denen wir zu jener Zeit nicht rede-ten, — so sage ich,....«) Črnogorski kralj Nikola o princa MirKu. BORDEAUX, 24. (Havas. — Kor.) Crnogorski kralj Nikola je naslovil na ministrskega predsednika Radoviča naslednje pismo: »Gospod predsednik! Da se prepreči zlo razlaganje bivanja Mojega sina princa Mirka na Ehmaju, ki si, kakor poročajo listi, zdravi tamkaj neko bolezen, smatram za potrebno, da se vladam naših mogočnih zaveznikov sporoči po posredovanju njihovih pri nas poverjenih zastopnikov, da ne odobravam tega potovanja in strogo obsojam vsako morebitno akcijo, ki bi šla za tem, da bi se Črnago-ra kako zavezovala napram našim sovražnikom. Izjavite poleg tega, da priiip Mirko v smislu našega ustavnega prava, posebno v smislu člena XVI. naše ustave nima nikakšnega oficijelnega čina in ne more izvrševati v Črnigori nikakršnega zakonitega vpliva. Poleg tega v Črnigori ostali ministri po sestavi nove vlade ne pripadajo več vladi. Sicer pa pred Mojim odhodom niso sprejeli od mene pooblastil., ki so navedena v zgoraj omenjene^ členu XVI. Vračajo se sedaj v okvir preprostih uradnikov naše drage domovine, ki bo z božjo pomočjo naših hrabrih, v* uspehih bogatih zaveznikov videla čas svojega t£- ko zelo zaželjenega vstajenja. ■ Angleika zbornica. LONDON, 24. (Reuter. — Kor.) Major Wheeler je vprašal tajnika vojrrega urada Tennanta, ali hoče z ozirom na javljeno pomanjkanje mesa in drugih živil v Nemčiji podati izjavo o dnevnih odmerkih, ki jih dobivajo angleški vojni ujetniki v Nemčiji. Tennant je odgovoril: Poučen sem, da bi bili ujetniki v več slučajih umrli za lakoto, če bi ne dobivali pošiljatev živil iz Angleške. Naj se torej ne opušča pošiljanje podpor vojnim ujetnikom. Polkovnik Burn je predlagal povračilne odredbe proti nemškim vojnim ujetnikom na Angleškem, z ozirom na brutalni in kruti način, kakor ravnajo v Nemčiji z angleškimi vojnimi ujetniki. Tennant je pozival zbornico, naj resno pomisli, kak učinek bi izzvalo tako ravnanje. Celo če tudi Nemci tako ravnajo z vojnimi ujetniki, se ne more zaključevati, da se mora tudi na Angleškem ravnati tako. Kolikor ve on. so ujetniki prejeli vse pošiljatve; toda stvar je treba zasledovati zelo skrbno, ker se ne ve, kaj se more zgoditi v bodoče. CARIGRAD, 24. (Agence Tel. Milli.) rajo na koristi drugih narodov in ki^ bi _ . . _ I y _ '-----aiT./vnpL'a flr'/urt Glavni stan javlja: Iraška fronta: Nič izpremembe. če bi se sprejeli, druge evropske države na milost in nemilost izročili Nemčiji, če — Ruske bojne sile, katerih prodiranje se bi hotela zopet pričeti svojo napadalno je javilo v smeri proti Kasr 1 Š!rinu--Kan- politiko proti njim. Otročje je reči, da so kinu (severovzhodno Bagdada tik ob me-zopotamsko-perzijski meji; prip. ured.) smo prisilili v obmejnem okolišu, da so ustavile boje. Boj z ruskimi oddelki, na katere smo naleteli ob perzijski melni črti do okoliša severno Sulejmanje (skoraj naravnost vzhodno Mosula v bližini perzijske meje; prip. ured.) je zadal Rusom izgubo nad 200 mož. sovražniki Nemčije zato odgovorni za nadaljevanje vojne, ker nočejo sprejeti mirovnih pogojev, ki so všeč Nemčiji, ne da bi se ozirali na svoje lastne koristi. Kar je v resnici v tem trenutku bolj kot vse drugo odgovorno za nadaljevanje vojne, je okolnost, da nemška vlada vedno zopet pravi, da je dobila vojno, ali da jo dobi, in sicer prihodnje tedne, in da so za- Kavkaška fronta: Na desnem vezniki poraženi. Dejstvo je, da zavezniki krilu, v bitliškem odseku, neznatni spo- niso poraženi. (Glasno odobravanje.) Po- padi med patruljami. V središču in na le- raženi pa tudi ne bodo, in prvi korak za vem krilu smo z lahkoto zavrnili nenadne mir bi bil, da nemška vlada prične spoz- napade, ki jih je poizkušal sovražnik v noči od 22. na 23. majnika na postojanke naših prednjih čet navad to dejstvo. Če ima kdo izmed zaveznikov v tem trenutku posebno pravico, da govori o G a I i p o I j s k i poluotok: — Ogenj miru, je francoska vlada, kamor že ne-naše artiljerije je pregnal torpedovko, kil kaj tednov sem udarja koncentrična bes- AmerlšRn nota JlngleM LONDON, 23. (Kor.) Reuterjev urad javlja z Washingtona: Predsednik Wil-son je včeraj dokončal noto Angleški v poštnem vprašanju in jo izročil državnemu oddelku. _ Potopljene ladje. LONDON, 23. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Pariza: Francoski trijarbolnik »Myosotis« iz Fecampa je bil potopljen po avstro-ogrskem podvodniku. Moštvo so izkrcali. LUGANO, 23. (Kor.) Italijanska jadrnica »Fabricotti« in italijanski dvojarbol-nik »Erminia« sta bila potopljena. LONDON, 23. (Kor.) Včerajšnja »Mor-ning Post« javlja: Angleški parnik »Sa-lient«, ki je nakrcan s premogom v soboto odphil iz Barra, je v gosti megli trčil ob norveški parnik »Havet«. Le-ta se je potopil. 12 mož posadke se pogreša. PARIZ, 24. , (Kor.) »Petit Parisien javlja iz Le Havre: V pristanu sta se zadela dva parnika, pri čemer je bil francoski parnik »Jules Cheussy« dobesedno prerezan in se je takoj potopil. 12 mož posadke se je rešilo. Stran II. »EDINOST* štev. 146. V Trstu, dne 26. velikega travna 1916. LONDON, 24. (Kar.) LIoydova agen- ki more dovesti do miru. V interesu tega cija javlja: Podvodniki so potopili rusko ladjo »Regina in italijanski ladji »Ro-berto« in »Oeniita«. TARAOONA. 21. (Kor. — Zakasnelo.) Mornarji grškega parnika »Istros«, ki ga je torpediral neki podvodnik, so v čolnu flospeli v Palmas. Med posadko torpedi-ranega norveškega parnika »Tjomo« So bili trije Spanci. velikega cilja je bik) tudi, da je opozoril g. Greya na hudo zmoto, v kateri se nahaja, ko hoče razlikovati med nemškim narodom in nemško državo in pa pruskim militarizmom, ki ga hoče po krivfci označati kot začetek in konec vsega zla. Divna edinost nemškega naroda v tej vojni je najeklatantneji dokaz proti poizkusom Greya, da bi konstruiral nasprot-stvo med nemškim narodom in prusko cesarju Viljemu, državo. Dokler se v ententi ne otresejo Bet!nnann-Ho!lweg pri _ _ ______________ __ BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad po-' te zmote, se ne najde pot do miru toča: Državni kancelar je danes dopol-l Nad Italijo je prišla iznenada — kakor dne nekako eno uro poročal cesarja v palači državnega kancelarstva. Cenzurno vprašanje v nemškem državnem zboru. BEROLIN, 24. (Kor.) Zbornica je pri: čela razpravo o cenzurnem vprašanju, pri £emer je »Sozialdemokratische Arbeits-gemeinschaft« vložila predlog, ki zahteva odpravo obsednega stanja in vzpostavitev svobode tlska^_ Odlikovanje prestolonaslednika. DUNAJ, 25. (Kor.) Cesar je pedmar-Salu in podadmiralu nadvovodi Karlu Francu Jožefu dovolil, da sme sprejeti in nositi red »Pour le merite podelil nemški cesar. Skupne ministrske konference. BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) Med avstrijskim železniškim ministrom bar. Forster-iem in ogrskim trgovinskim ministrom Dar. Harkanyjem ter dotičnimi strokovnimi referenti, tičoča se finančnega resorta. vanja v resortnih stvareh, ki so, z dve-urnim presledkom opoldne, trajala od 10 dopoldne do 8 zvečer. O poli 10 zvečer je dospel semkaj finančni minister vit. Leth v spremstvu strokovnih referentov. Jutri dopoldne se prično v finančnem ministrstvu posvetovanja med avstrijskimi in ogrskimi ministri in njihovimi strokovnimi referenti, tičeča se fnančnega resorta. BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh in poljedelski ' da je treščilo iz neba — najtežja ura, odkar je ujedinjena. Milanski »Corriere«, ki je bil najhujši priganjač »inter-vencijonistov«, ne more drugače nego priznati, da le to naitežji trenc-tek od začetka itatffanske vojne; in da gre za enega najhujših napadov, kolikor jih pozna evropska vojna. Bitka da se je grozno razvnela. Boj v odseku Terragnolo da se je izvršil Avstrijcem v prilog in alpinci da so se žrtvovali do zadnjega moža, ker ni bilo možna dovesti jrm ojačenia. O velikem uspehu avstrijskega orožja govorita tudi nastopni dejstv i, ako ju postavimo v paralelo, škofje v gornje-ki ga mu je j italijanskih mestih prirejajo molitve za j zmago italijanskega orožja, italijanski kolodvori ob meji pa ne izdajajo več voznih listkov do postaj vzhodno od Verone! Odredba škofov naj ohranja nado, odredba železniške uprave jo podira!! O veličini avstrijske zmage govori več okolnosti. Prva bi bila: nerazumljivo, ker prenerazmerno število vojnih ujetnikov. Druga in še bolj kričeča pa je število topov, ki so jih Italijani izgubili. V Galiciji n. pr. je prišlo v maju minolega leta na 270.000 ruskih ujetnikov le 251 topov, torej niti ne en top na 1000 mož. Na Njemenu na 25.000 ujetnikov le 16 po Avstrijcih osvojenih topov. V sedanjih bojih na tirolski fronti pa je pri 24.000 vojni1.! ujetnikov kar 251 italijanskih topov padlo Avstrijcem v roke. Nič manji, nego militarični, a za bodoč- ter dr. pl. Spitzmiller sta v sprem-; nost morda še hujši je udarec, ki je zadel m______ stvu svojih strokovnih referentov danes ob 2 pop. dospela semkaj. Ob 4 pop. se prične v finančnem ministrstvu seja, ki se je udeleže avstrijski ministri in stroko-vni referenti ter ogrski ministrski predsednik, finančni poljedelski in trgovinski minister. Posvetovanja bodo trajala najbrž več dni.__ Amerikansko-mehikanski spor. NEW YORK, 24. (Reuter. — Kor.) Kakor poroča »New York American« iz mesta Mehike, je mehikanska vlada poslala Žedinjenim državam noto, v kateri se zadnjikrat zahteva, da naj se umaknejo amerikanske čete. Nota izjavlja, da trajna navzočnost tako velike inozemske bojne s^le na mehikanskih tleh žali čast in suverenost Mehike. Vsa dežela ie pripravljena na boj za sVoje pravice. V VVashing-tonu vlada precejšnja skrb zaradi poročila da je Car ran za poslaj 30.000 mož na zasledovanja Vilic namesto 10.000, kakor jg fcjlo dogovorjeno. _ Položaj. ^ 25. maja. Naj nadovežemo na včerajšnja razmo-trivanja o diskusijah med državniki, oziroma o izjavah nemškega državnega kancelarja v odgovor angleškemu državnemu tajniku. Treba posebno naglasiti še eno točko, ki se tiče krivde na sedanji vojni. V svojem razgovoru z ameriškirr Časnikarjem je skušal g. Grey zvaliti krivdo na Nemčijo. Bethmann-Hollweg mu je odgovoril, da neposredni povod za vojno je bil konflikt med Avstro-Ogr-sko in Srbijo, in je dokaza!, da bi se bil ta konflikt poravnal v zadoščenje monarhije in brez škode za neodvisnost in suvere-niteto Srbije -— torej tudi do svetovne vojne da ne bi bilo prišlo — da ni Anglija aktivno posegla vmes in s tem podžgala Rusije. Torej: krivda je na strani Anglije. Kdo ne razume volje Nemčije, da se vprašanje moralične krivde in odgovornosti za toliko prelivanje krvi in katastrofalne pretrese, pod katerimi trpe sedaj vsi narodi, reši in ugotovi nedvomne! Narodom, ki trpe in hrepene po povrnitvi miru, pa ni vprašanje krivde toliko pred očmi, kolikor vprašanje: kako bi prišli do miru. Ta misel in skrb jim je na srcu in hvaležni morajo biti nemškemu kancelarju, da je tako odkrito in z iskreno besedo naglašal možnost dosege miru in da je povabil nasprotne državnike na pot. PODLISTEK Prima donna. Iz italijanskega življenj*. — Spisal Avgust Šecoa Ne bodi nespametna, duša moja!«, je odgovoril Riego ljubeznjivo. »Mari bi mogel jaz kdaj pozabiti vseh tistih muk, po katerih sem mogel pridobiti tebe, zlato svoje? i a borba je potrdila tudi najino ljubezen. A ljubezen, prava živa ljubezen — to ti je najvišji zakon na tem svetu ki so mu podrejena vsa živa in vroča srca. A, dokler bo v mojem srcu kaplje krvi, se bom tudi jaz klanjal temu zakonu, ne meneč se za vse prazno pretvarjanje ostalega sveta!« Strastno je Riego privll Julijo k svojemu srcu. Miruj, duša moja! Ne, Riego se ne loči od svoje Julije. Skupno bova živela, skupno v tem milem zavetišču svojem. Ali, da nam ne bo skrb motila sreče, treba, duša, da delam.« Tako je šepnil Riego svoji tovariSici. Italijo — moraiično. Naravnost nedo-gledne bi mogle postati za Italijo izgube na ugledu. Kdor pazno zasleduje izjave in vesti v ruskih listih, mora dobiti vtis, da je cena Italije pri ententi silno padla. Izključujejo jo že od razgovorov. Pašić strte Srbije je danes pravi evropski grand-seigneur v primeri s Salandro. be jasneje je Grey v svojih izjavah bagateli-ziral Italijo. Spominjal se je Francije, Belgije, Poljske, Srbije, Črnegore, ki bodo predmeti razpravljanja na mirovnih pogajanjih, za aspiracije in zahteve Italije ni imel nit? ene besede. Nekje smo čitali izborno pripombo, da morajo imeti v Italiji občutek, kakor da je ^Grey govoril s — hrbtom proti Italiji! Će pa je tako že sedaj, sredi votne, ko je Italija še »zaveznik« — kako bo šele po vojni, ko bodo današnji nasprotniki in zavezniki mirno in brezobzirno tehtali vrednost sosedov za — bodoče Čase!! Po enoletnem vojevanju je facit za Italijo: militaričen, gospodarski in politični polom. Efekte prvih dveh že občutijo krvavo, posledice poslednjega pa bodo v polni meri občutili pozneje. __ Domiš mil Vesti z italijanskega bojišča vzbujajo skrajno zanimanje in vrvenje med prebivalstvom našega mesta. Z nervoznim pri-.aJkovanjem pograblja občinstvo časopise n z največjo napetostjo se pričakujejo na-daijne brzojavne vesti, ki jih ljudje —ker ^o trajno ugodne — sprejemajo s pravo rčno radostjo. Vsem je odleglo, kakor da '» i se jim odvalil od srca težak kamen — ,krbi in strahu radi bodočnosti. Tudi taki, ';i so morda v mirnih normalnih časih — nepremišljenosti morda drugače čutili, se sedaj v zavesti, da je prišla ura velikih odločitev, zavedajo, kaj pomenja za naš Miporij njegova pripadnost k monarhiji, in kake veliki interesi bi bili v nevarnosti, če bi zla usoda prinesla kako izpre-membo. Zato so vesti o sijajnih uspehih naše vojske na italijanskem bojišču v po-mirjenje, zadovoljstvo in radost vsem. Vsem je v duši čut blažilne zavesti, da je nevarnost odstranjena, da je Trstu zagotovljena bodočnost v zvezi z državo, ki se jej ima zahvaliti za svojo veličino in od katere edine more pričakovati še nadalj-nega razvoja, še večje povzdige. Ob misli na odstranjeno nevarnost in na obetajočo se bodočnost pozabljajo na težave hudih časov in se vesele ob dohajaniu ugodnih vesti. Posebno živo vrvenje je vsako po- »Se nadejaš pa. ljubljenec moj, da nam bo tvoje pero pomagalo? Vešč si našemu jeziku kakor da te je rodila Italijanka. Ali zapomni si, da vso deželo, ves narod osvaja v tem hipu Ie ena misel — svoboda edine in vse Italije. Mlado in staro, veliko in malo ne misli sedaj na drugo, nego na politiko. Pesništvo, umetnost, znanost — to je sedaj vse nič spričo vseobčega navduševanja za svobodo. Kdo bo sedaj poslušal pesnika, pa naj bi mu strune še tako milo zvenele? Ta živa burja, ki je razburila vsako dušo, priteguje vse v vrtinec narodne borbe. Ali sedaj, ko nikdo ne čita, ko vsi samo delajo, sedaj se hočeš lotiti peresa? Kje si najdeš založnika, kje občinstva?« »Vse najdem,« je odgovoril Riego zavestno, »ker hočem delati kakor delajo vsi. Narodna pesem; narodna drama, narodni roman — vse to je primerno našemu času, a v meni je sile za to. Vešč sem vašemu jeziku; tista misel, ki navdušuje vso Italijo, navdušuje tudi mene. Vse sVO-je živce napnem, da si priborim lovoriko, a tebi, duša, stalno srečo!« poldne po 5. url pred veliko vojašnico, kjer pri velikih vratih razobešajo najno-veje uradne vesti, došle z bojišča. To vrvenje traja par ur, do — mraka. Ljudje prihajajo in odhajajo, a gruče so vedno enako goste, tako, da se komaj preriješ blizu. Doslej so bile te objave pred vojašnico samo v italijanskem in nemškem jeziku; od danes dalje se bodo objavile tuđ] v slovenščini. Tako je vojaška oblast ugodila upravičeni želji slovensega prebivalstva. Ni pa tako na drugih mestih, kjer se tudi objavljajo vojna poročila, kakor na namestništvu, na namesfnlštvenem sve-tovalstvu, na glavni pošti id. Opozarjamo, da je prebivalstvo iz okolice, ki dan na dan prihaja v Trst in želi tudi doznati najnoveje vesti, izključno slovensko, in da je tudi mestno prebivalstvo, po dobri tretjini slovenske narodnosti, o čemer govore uradne statistike — volitev in ljudskega štetja. Kar pa se tiče mišljenja in čutstvovanja, to naše slovensko prebivalstvo gotovo ne zaostaja za onim drugih narodnosti. To nam morajo potrditi vse kompetentne oblasti! Zelje, ki nam je narekovala te pripombe, menda ni treba šele konkretno izražati. C. in kr. etapni postni in brzojavni urad Nowo Alerandrya se bo vsled odloka trgovinskega ministrstva z dne 5. majnika t. L št. 13349/P-1916 od sedaj naprej nazi-val »Pulawy«. Promet z blagovnimi vzorci je dovoljen pod naznanjenimi pogoji tudi na vojno-poštne urade št. 58, 59, 67, 77, 90, 96, 97, 107, 108, 143, 154, 155, 158, 201, 232, 504; ustavljen pa na vojnopoštne urade št. 16, 32, 34, 45, 48, 49, 64, 65, 69, 73, 93. 95, 98, 113, 153, 157. 188. 190, 217, 218, 221, 224, 302, 308, 317 in 323. »Opcina«. Pod tem naslovom nam pišejo! Na vogalu ulice Fabio Se vero je na svetiljki lična tablica z napisom s Opcina«. Na vogalu ulic Belvedere in Commerciale pa: »Doberdob-Prosek«. Svoječasno ste na tem mestu opozarjali naj se postavi primeren napis tudi -na vogal ul. Belvedere in Tor San Piero. Napis se je tudi napravil, toda kako?! Na svetiljki je pritrjena lična prozorna tablica in na njej napis: »Proseccoc! Ker so ta in prej omenjeni napisi postavljeni v orijentacijo ljudi, ki gotovo niso Italijani, bi bilo umestno, da se napisi glase: »Opčine« in ne »Opcina« in pa »Prosek« in ne »Prosecco« katere spake nihče ne razume! Doberdob — Prosek sta prav pravilno napisana in ravno tako pravilno naj se popravita ostala dva; potem bo dosežen namen, v katerega so napisi postavljeni. Oni, ki se razumejo v razne spakedranke, so namreč že davno šli preko Prošeka — Prosek pa je ostal in mora ostati! Uboga slovenščina! »Centrala za krmila na Dunaju«, torej zavod, ustanovljen po državni oblasti, je razposlal po vsej Avstriji navodila, kako naj se nabirajo in pripravljajo firočči za krmo. Tako okrožnico v slovenskem(?) jeziku so dobila tudi vodstva slovenskih ljudskih šol. In ta okrožnica pravi dobesedno: »Na-lovni hrošči so takojsveži (živi) za perutnino in svinje krmiti samo prisvežem kr-menju lahko dobijosvinje geiste, zato bode se tukaj bolj priporočalo jih sušiti; k sušenju hroščev zadostuje vsaka peč (krusnapeč)... Denac kise je dobil na ta način se more preračunati koliko so bili stroški napr. drva prišušenju ali kolen, posem tresači i. t. ar Posebno se more Gledati do dobi učitelj 1./3. otroci pa 2.f3. dohodkov.....koliko imajo suhih hroščev«____ Okrožnica navaja taka-le imena hroščev: »Junihrošč, Onoihrošč, Rozenhrošč, marinhrošč, Letalhrošč«.... Mislimo, da bi pri tej centrali za krmila na Dunaju pač lahko dobili kakega človeka, ki bi znal slovenski, da bi se naš jezik ne mrcvaril tako neusmiljeno! Konsumno društvo državnih uradnikov. Prejeli smo: Na izvajanja gosp. Gala-teo v »Edinosti« 25. maja odgovarjamo: Iz dopisa je jasno, da se naša graja ni tikala notranje uprave konsuma. Kako gospod popravkar protokolira, dopisuje v trgovini in vodi knjige, se nas kot članov ne tiče toliko. Grajali smo da so vsa obvestila, ceniki, knjižice (za člane), računi (za člane), potrdila (potom štampilj), letna poročila, vabila, bilanca (ki je pač namenjena članom), celo napisi na vozeh — tedaj stvari, ki posredujejo med člani in društvom — v laškem in edino le v laškem jeziku — kakor v Kalabriji! In če je temu tako, — in da je, se vsak lahko prepriča v prostoru za stranke v tem uradniškem društvu — potem se vendar ne more trditi, da je vsak postrežen v svojem materinem jeziku!! Nadomestilo za žvepieno moko. Ker bo letos silno malo žveplove moke za zatiranje trsne plesnobe, oziroma, je morda sploh ne bo dobiti, zato je važno, da vino- gradniki pravočasno poskrbe za kako nadomestilo. Med mnogimi sredstvi, ki so nadomestilo za žveplovo moko, se je doslej najbolje obnesel kalijev hipermanga-nat, ki hitro učinkuje in to ne le proti ples-nobi, ampak tudi proti gnilobi grozdja. S kalijevim hipermanganatom se trte škrope in sicer se vzame na 100 litrov vode 10 dek kalijevega iiipermanganata in 2 do 3 kg finega, mastnega, vgašenega apna. Kalijev hipermanganat se dobi v vsaki množini pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Natančno navodilo, kako se je posluževati kalijevega hipermangana-ta, se nahaja v spisu »Bolezni na grozdju«, ki se dobiva pri kmetijski družbi za 10 vinarjev, ali po pošti za 15 vinarjev ter je denar za ta spis v znamkah naprej poslati. — C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Županstvo občine Dolina priredi prihodnjo nedeljo, 28. t. m., ob 5 pop. v Bo-ljuncu na trgu javno tombolo v korist »Rdečega križa«. Lepi in vrednostni dobitki, kakor: junica, jančki, žveplo, vino, gnjat, ter blag nanien prireditve, gotovo privabijo mnogo občinstva! Srečke stanejo po 40 vin.! Podpisi na IV. vojno posojilo. — XXXVI. izkaz. Jos. Schiissler K 25.000; Škofijski ordinarijat K 23.200; Aleks. Abram Levi K 10.000; Fernand Petrovich K 5000; Neim. K 3.4G0; dr. Ivan Morosini za mladoletno Karolino Gasparini K 3000; Hilda Tomi-cich-Bousquet, Hugon Mendl in Alojz Pas-cutti.po K 2000; Rih. Winternitz K 1500; dr. Slefan Smerehinich, Just Tenze, Aneta Ceconi, Katarina Cusin vd. Benporat in N. N., po K 1000; Mery Leghissa, Iv. Seppele in Neim. po K 500; Elvira Marchesich, F£a rel Zanini, Marija Stopar, Ivan Pinguentfni, Helena Čovacich, Rczalja Kodrich, Josip Mesghetz, Al. Simsich, Roza Birsa, Anton Zotter, Angel Nichetto, Anton Skerl, Iv. Castellitz, Erna Skerk, Marija Pellis, Helena Delia Savia, Avgust pl. Maiti, Franc Pica-inus, Neim en., Anton Lencek, Emil Heinze, Neimen., Pogrebno društvo, Barkovlje, Linda Veneziani, Vanda Pirona, Ignac Marinčič, Marija ŠkrI, M. Z., Neimen., Josip Bilic, Gašpar Frantar, Anton Babic, Franc Miot, Marija Boldrin, E. Brili, Jos. Novak (tvrdka Fanin & Novak) zadruga tapetnikov, Mih. Bratos, Rik. Marignoni, Viktor Morterra, Neimen., Josipina vd. Ivancich, kavarna „Express", kavarna „Montefiore" kavarna „Piazza Giuseppina", kavarna „Olimpo", Iv. WlattTiig, F. V., Ema vd. Zorzenon, Hektor Marše, dr. Viktor Casagrande, Filip Conforto, Ema Rustia, Avgust Laurencich, Damijan Kovacich, Jak. Smerdel, Neimen., M. D., Anton Cogoj, Anton Jerič, Jak. Rupp, Do-menik Pilot, Neim., Neim., Tipogratia della Societa dei Tipografi, tiskarna Morterra & Co. Andrej Cej, Neim., Frid. Scharschig, Marija Simeoni-Pillik, Neim., Marija vd. Ma-rinig, Rudolf Zuna, Neim., don Iv. Urdich, Franc Zaratin, Franc Lubič, V:'nconc Widma, Nik. Šardotsch, Neimen., Oton Sckutze in Joz. Groschner po K 2G0; razni Neimen. skupni znesek K 267.800. Popravek: V XXXII. je bilo pomotoma objavljeno, da je Ferdinand Zanelli podpisal znesek K 1000; dolično ime se ima glasiti Ferdinand Za ne t ti. Občni zbor ženske podružnice CMD v Trstu se bo vršil v soboto, 27. t. m., ob 6 pop. v prostorih »Glasbene šole«, ul. G. Galatti 20/1. Članice so vljudno vabljene, da se ga polnoštevilno udeleže. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Tretjo harmoniko smo poslali na fronto dne 22. t. m. in sicer 4. eskadronu, drag. polka št. 5, vojna pošta 213 na priprošnjo ga. Rudolfa Pahorja c. in kr. stražmojstra. Vsem blagim darovalcem, ki so pripomogli do nabave omenjene harmonike: iskrena hvala. Zavest, da so stem pomagali blažiti trdo življenje na fronti ter pripomogli našim junakom do nekoliko veselih trenutkov naj jim bo v povračilo. A. S. Berta Kenda. Iz Ljubljane: Pred dnevi je odšla iz deželne bolnišnice junakinja Berta Kenda iz Tolmina. Podala se je na Dunaj, da dobi proteze (umetne noge). Te povodom treba najpohvalneje omenjati primarija dra. Jenka in dra. Avramovića, ki sta s svojo zdravniško vedo rešila junakinjo smrti. Omenjamo tudi, da je Kenda pred svojim odhodom poslala »Slov. Narodu« in »Slovencu« zahvalo dobrotnikom. Priobčil jo je doslej samo prvo imenovani list. Toliko na znanje Številnim dobrotnikom. Junakinji želimo vso srečo, kolikor je sploh možna po nesreči, ki jo je zadela. V. K. nMftrfff se po zmerni ceni več kvintiilov iSoko-riUlftU lade Surrogat, 40 komadov za škatljo. Prodaja se na drobno od o kg naprej. Via Caserma 14, H. nad. vr. 12. 311 ^inn&Hfkfi trS°vina kupnje volno, bombaž, iMUVulljnU pokrivala, kovine in cunje po vi- soki ceai. Ulica Barriera veccbia 27. 315 vo^no' bombaž, pokrivala, cunje vaa-"ifipUJtlll ke vrste in odrezkov po visoki ceni. Mol in piccolo 11. 3l4 Hnnn?df«1 Žaklje vsake vrste po najvišjih cenah. liUpUJCIil J. Stebel Trst, ul. Torrente 36. 175 vz-gojiteljica. Spreji _ ____ delo, šivanje in krpanje. Prijazne poiudbe na Ins. odd. Ednosti jod „L 1916". PmtAfnr« šivilja, ki zna Šivati, vezati in krojili tjpilSiiitf obleke za gospe in otroke, 9" priporoča za delo na domu. Ulica PicartU 2. I. na^-vr. au 5. 321 Kupalem S^are- vsa't3 bro platilo. Pieastavite pri go?p> j Alek-ić, Trst. ul. San:tA 10, I. 3_ rj r? se nadomesti z mela-;-nimi krmili, ki jih razpošilja centrala krmil Ljubljana, TurjaSki trg, 3, v vrečah po 50 k^. Cena za 100 kg je K 3o. dalmatinsko, istreko, Šampanjec, Asli, refošk. peneči in desertni moSk^t. — V veliki množini: Ma-li®«vec, žganje, rum, maršala, vermoth, grenčino od 56 1 naprej. — Ceae zmerne. — PAUČINA, Kavarna „Armonia"'. — Prva slovenska trgovina Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev in razprodaja na drobno in debelo JAKOi PERHftU Vrst, Via della Acque št. 6 (Nasproti kasarne E iison.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Kura, konjak. ruzn«i žganja ter posebni pristni tropiuovec, slivove c in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz različnih krajev. Vsaka naročba se takoj i/vrši. Pa/.rošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. --Raspr«4aja os3 pol litr- «aprs3.--- CESKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bos&kova vzoina. češka« gostiln* v Trstu) se nahaja v ulici dslie Poste štev. 14, vhod. v ulici Giorsio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo« venski ledDni ltsri. • ZOBOZDRAVNIK w Dr.J.Cermak I se le nrerelil fn ordinira sete] | v Trstu. ul. Poste vecchie 12, B vGgai ulice de!le Poste. izdireHle isMm liaisčins. P'oiiiam I U^gT&iš J ■ a < L i Trst« Pia^a S. 1 TaStffcfliP kuhi ajfci lil in kletar d kih pot.eL-š&to od lesa i& pk>arJc, Škafov vre nt, iebrov in kud, sodtakov, lopM, rešet, sit in liaahmmenili košev, jerb&se-v in metel ter miio"-. drneft ▼ to stroko gpaoB^otfi predmetov. fTB^'S'a svojo trgevmo s kuhinjsko potjodov«ako vrste bodi od pore«l*c»a, lemlje emaila, ko3itarja ali cinka( nadali* pesaaaaatorje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, fcro^e, sesajo in stekleno posedo za vino. fll M. WEISS CORSO 7-9. UMETNIŠKI KONCERT vsaki dan od 4l/a do 7 pop, v našem BUFFETU. Dvigal« na razpolago. ■esaai