Leto lun. jtcunKo 260.
u iMimi, « mat 13. novembra 192*.
Cena Din. 150.
Uhaja
a2 D 50
voru. —
vsak dn popoMit, tsrsanil aaialfa In prasalka. — UaaraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrat p, večji insera ti petit vrat* 4 D; notice, poslano, isjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-Inseratni davek posebej. — „IlovsnaU Karo««' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravntfttvo: Koaflova ulica stav. S, pritllftle. — Telefon Uredništvo: Enallova nllca it. 5, L nadstropje. — Telefon
HF        PoStnina plačana v gotovini.
ste*. 304. atev. 34.
Pomen skupščinskih volitev.
Zmaga antante v svetovni vojni tu interesi zavezniških držav na Balkanu so dali povod za ustanovitev Jugoslavije. Ker ogromna večina Hrvatov in Slovencev za ta zgodovinski dogodek sploh ni bila pripravljena in ker nas zgodovina uči, da mora pravno ogrodje vsake nove države izpopolniti in utrditi šele ljudstvo samo, zlasti če je plemensko, versko in sploh kulturno tako diferencirano, kakor jugoslovensko, je povsem logično in naravno, da so se Srbi, Hrvati in Slovenci ujedinili v eno državo samo formalno, da ta država prva leta svojega obstanka ni mogla stopiti na trdna tla, ker zavest skupnosti še ni prodrla v ljudske mase. Bili smo in smo še danes po šestih letih skupnega življenja formalno sicer ujedinjeni, idejno, duhovno in kulturno pa tako razdvojeni, kakor da smo si po krvi in jeziku docela tuji. Ta razdvojenost je kriva, da se država kljub vsemu prizadevanju trezno mislečih politikov in državnikov ni mogla pomiriti m konsolidirati ne na znotraj, ne na zunaj. Dokler je obsevala naše politično obzorje krvava zarja svetovnega požara, dokler niso utihnili odmevi tega strašnega potresa, se nismo mogli posvetiti   notranjim   državotvornim problemom, ker je bilo treba reševati nujne tekoče posle zlasti na polju socijalne zakonodaje in gospodarskega življenja. Šele po lanskih skupščinskih volitvah so se pojavile konture predstojećega   spopada   med   dvema strujama, med pristaši ideje, na kateri sloni naša nacijonalna država in njenimi nasprotniki od Radičevih boljSeviŠko navdahnjenih   republikancev in muslimanskih separatistov, do slovenskih klerikalnih avtonomistov, Id gredo v borbo taktično sicer ločeno, zato pa idejno kompaktno.
Ce bi ne bili vstali v Jugoslaviji takoj po ujedinjenju pobeljeni grobovi v osebi lažnjivih apostolov neke meglene in fantastične ideje balkanske federacije, če bi ne bilo političnih špekulantov, ki so znali izrabiti povojno politično konjunkturo, da spravijo ljudstvo pod svoj demagoški vpliv, bi imeli danes precejšen del naporne poti duhovnega ujedinjenja že za seboj. Tako pa stojimo na mrtvi točki in vse delo, ki bi je lahko izvršili v teh šestih letih tem bolj, ker je med ljudstvom še živel en-tuzijazem prvih dni osvobojenja, nas še čaka. S tem, da so zanesli v zgodovinsko nujni proces duhovnega ujedinjenja vse mogoče socijalne, verske in strankarske momente, so prevzeli sovraž.ii-niki jugoslovenske misli težko odgovornost pred potomstvom, ki bo po pravici preklinjalo našo generacijo, Če mu zapusti mesto močne države politično in gospodarsko razvalino, iz katere ne bo več mogoče zgraditi skupnega doma.
Ali izgubljenega ne vrneš, in ker so naši državniki zamudili ugodni moment, ko je bilo treba napeti vajeti državne politike in dati državi povsem drugo smer, moramo nositi zle posledice teh usodnih pogrešk, ki so se vrstile v naši notranji politiki ena za drugo, dokler ni prišla še zadnja, ki je marsikomu odprla oči. Fadfčevo potovanje v Moskvo, vstop HRSS v komunistično internacijonato in logične posledice tega zamaskiranega komplota proti našemu edinstvu, so pospešile odločilni spopad med n^cnonalnim taborom in republik'«nsko-federab'stičnimi elementi. Od lansHh volitev do imenovanja volilne vlade naciionalne^a bloka se je vlekel ta proces, ki je slednjič razčistil politično atmosfero tako, da smo si na jasnem glede predstojećih skupščinskih volitev. Te volitve so za bodočnost države in usodo njenega ljudstva naravnost zgodovinskega pomena. Tu ne gre več za zmago te ali one stranke, za formalne spremembe v vodstvu državnih poslov, kakor je to običajno pri volitvah v drugih državah, temveč za temeljne probleme državne politike. 8. februar 1925 pomeni za nas plebiscit, od katerega bo odvisno, da-li pričnemo po Šestletnem brezplodnem preklanjn toli potrebno delo duhovnega ujedinjenja, da-li krene država v znamenju tega dela na pot notranje pomiritve in konsolidacije, ali pa bomo nadaljevali pro- I
Bojno-volilna napoved HRSS proti monarhiji.
Stjepan Radić organizira napadalne čete. — Na dan volitev nastopijo radićevci s terorjem. —Kritika proglasa ožjega bloka.
— Zagreb, 12. novembra. (Izv.) Glavni organ HRSS, današnji »Slobodni dom«, je izključno posvečen volitvam in volilni agitaciji. Na uvodnih mestih objavlja list razne odredbe in objame vodstva HRSS, ki so bile podpisane dne 11. novembra 1924. tudi od Stjepana Radića. Od Radića in ostalih članov strankinega vodstva je podpisan poziv, da se imajo dne 30. novembra t 1. sestati odbori vseh mestnih organizacij. Na tem sestanku se ima organizirati odbor po 20 mladeničev, ki bodo imeli nalogo zasledovati delovanje Orjune in kontrolirati korake Orjunašev, dalje odbori po 200 starih izkušenih mož, ki bodo imeli nalogo povsod preprečiti vsako nasilje.
Upoštevajoč vse okolnosti, naglasa Stjepan Radić načelne smernice za volitve, češ da bodo radlčevci do volitev pacifisti, da ostanejo po volitvah pacifisti, toda na dan volitev — postanejo najneustrašenejši branitelji suverenosti naroda, ki se naj tako] zaveda vsakega nasilja in vsake goljufije.
Vodstvo HRSS ne izda nikakega posebnega manifesta, ker je program stranke obenem strankin manifest, in ta vsebuje tri glavne besede: »Mirotvorna, seljačka republika!«
Iz vseh Člankov, objav in beležk odseva bojnovolilna napoved HRSS monarhiji in vsem strankam, ki stoje na braniku edinstvenosti države In vidov-danske ustave.
Iz radičevskih krogov se dalje širijo tudi vesti, da nastopijo radičevci povsod na kmetih proti vsakemu z največjim terorjem, zlasti proti onim strankam, ki imajo med kmeti svoje somišljenike, nasprotujoče politiki HRSS. Orga-
nizirale se bodo posebne akcijske čete HRSS.
Vodstvo HRSS postavlja zelo optimistične račune o izidu februarskih volitev. Radić in njegovi tovariši navajaio, da pridobe pri volitvah okoli 100.000 glasov in tako še 20 mandatov več kakor jih imajo doslej. Ce naraste število glasov za 300.000, tedaj je v parlamentu zasigurana republikanska večina.
V manjšem članku »Slobodni dom« kritizira proglas ožjega bloka. Članek obžaluje, da je iz tega proglasa izpadla ena najvažnejša beseda, to je: republika! Davidovi in drugi do drnes niso uvideli, da mora po vsem tem. kar se je zadnje štiri mesece dogodilo, postati ožji blok povsem republikanski in da mora biti prožet istega duha kot HRSS.
Vodstvo HRSS dalje objavlja v »Slo-bodnem domu«, da je storjen načelen sklep, da se postavilo kandidatne Pste proti radikalcem v Cml gori. Glede Makedonije fe TfPSS sklenila, da tam ne oslabi pozicij D a vido vi će ve stranke in džemijeta, marveč da jih še okrepi.
»Slobodni dom« zelo strastno napada skupščinskega predsednika Ljubo Jovanoviča, očitajoč mu. da je za časa zadnje krize postopal neparlamentarno, nepravilno in nepošteno v zadevi sklicanja skupščinske seje. Šele v nedeljo ob 9. uri dopoldne je objavil za ponedeljek zadnjo sejo. Ljuba Jovanovič je tudi pripomogel, da so prišli na vlado samostojni demokratje. S tem se je skupščinski predsednik pokazal v pravi luči.
Glede bivanja Stjepana Radića so vesti povsem utihnile. Nekje v okolici Zagreba se mora skrivati. To je splošno prepričanje.
Volilna situacija.
Priprave radikalov in samostojnih demokratov za volilno borbo. — Radićevci postavijo kandidate v Črni gori in Makedoniji.
— Beograd, 12. novembra. (Izv.) Sedanja politična situacija že nosi značaj priprav za volitve in pričetek volilne borbe. Takoj prve dneve je bilo lahko opažati, da se bo nacijonalni blok po svojih mestnih in krajevnih organizacijah najmarljiveje in najaktivneje udeleževal volilne kampanje. V borbenem načrtu so pred vsem mnogoštevilni zbori po vseh važnejših centrih države, na katere bodo prišli poročat ngledni politiki našega troimenega naroda.
Radikalna stranka organizira poseben aparat za volilne borbe. Na izredno svečan način namerava radikalna stranka pričeti volilni boj z velikim javnim shodom, ki je določen za nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne v velikih dvoranah hotela »Imperial«. Na to zborovanje so oficijelno vabljeni vsi ugledni politiki nacionalnega bloka. Na zboru govore o politični situaciji in o važnosti volitev za nadaljni obstoj države in narodnega edinstva: 1. ministrski predsednik in vodja radikalne stranke Nikola P a š i Ć, 2. podpredsednik ministrskega sveta Marko T r i f k o v i ć in 3. notranji minister Boža Maksimović kot zastopnik mesta Beograda. Glavni organ radikalne stranke »Samouprava« poziva vse prijatelje, ki odobravajo politiko današnje vlade, da pridejo na to zborovanje. V ostalih pokrajinah nameravaio
radikalni poslanci že v nedeljo prirediti več lokalnih shodov.
Samostojna demokratska stranka pričenja prihodnje dni tudi intenzivno volilno agitacijo- Kakor smo že včeraj javili, je določen Za 23. t. m. strankin kongres, na katerem se konstituira glavno strankino vodstvo in na kar sledi velik javen shod v hotelu »Imperial«.
Zbora radikalne in samostojne demokratske stranke imata izrazit značaj, ker bosta mnogo prispevala za nadaljni uspešni boj proti destruktivnim in separatističnim elementom.
Za danes dopoldne je določena seja glavnega odbora radikalne stranke. Kakor nam zjutraj javljajo, pride na to sejo tudi Nikola Pašić, da govori o političnem položaju in da da vplivnim politikom radikalne stranke podrobna navodila, kako je mogoče uspešno pobiianje propagande, širiene od strani radićev-cev in federalistov.
V Novem Sadu se danes sestanejo zastopnik? radikalne stranke za Vojvodino in Banat. Na tem sestanku se izdela točen in sistematičen načrt za vo-l;lno agitacijo. Pozvani so vsi prijatelji države, ki so prožeti ideje narodnega in državnega edinstva. da vstopijo v enotno bolno fronto ter po svojih močeh prispevalo za končno zmago naciionnl-nega bloka, glede katere so vsi politične
ces razkrajanja nacijonalnih sil, in raz-žiganja plemenskih strasti, ki vodijo državo v neizogibno pogubo. Izid teh volitev pokaže, da-li je naše ljudstvo zrelo za svobodno življenje in doraslo zgodovinskemu momentu, ko gre za velike pridobitve osvobojenja.
Stranke, ki silijo v ospredje politične borbe najrazličnejše socijalno - gospodarske momente, ki mamijo ljudstvo z demagoškimi frazami o popolnem blagostanju, od katerih, kakor nam kažejo nešteti primeri v drugih državah, ni bil še nihče sit uporno in previdno molče o svojih glavnih ciljih. Izdajajo manifeste, prirejajo shode in oznaniajo s tribun raj na jugoslovenski zembi. ;»ri tem pa ne povedo, kakšna naj bi bila po njihovem receptu država in kdo ilm i jamči, da je s stališča mednarodno po- I
litike sploh mogoče razdeliti Jugoslavijo na več avtonomnih, federativnih in republikanskih delov. Njim gre za mo-mentano premoč, da zadoste svojim strankarskim ambicijam. Ustanoviti hočejo neko drugo Jugoslavijo, o kateri pa si same niso na jasnem, kakšna bo njena oblika in kje bodo iskali zavezniško diplomacijo, ki bi priznala to negacijo mirovnih pogodb na Balkanu. Ce zmaga ta defetistična struja v r.aši notranji poetiki, bo samo vprašanje časa, kdaj nastopi žalosten konec politične neodvisnost? prečanskega ljudstva. Tn v tem je veliki pomen novih skupščinskih volitev. Ljudstvo stoji pred težko odločitvijo in zločinsko je početie onih brezvestnih elementov, ki mu to resnico prikriva io.
dogodke trezno smotreči duhovi popolnoma prepričanu
V nasprotnem federalistično-sepa-ratističnem taboru ne vlada danes še ni-kaka borbenost. Doslej še ni formalnega sporazuma za enoten nastop vseh naet-jonalnemu bloku sovražnih skupin.
Poročila \z važnejših krajev naše države ugotavljajo, da se je povsod pričelo že živahno volilno gibanje. Vse stranke so več ali manj aktivno posegle v volilno borbo ter priredile že več shodov.
Po poročilih iz Z^reha razmišlja vodstvo HRSS o nadaljni taktiki pri volitvah. Bate je vodstvo načeloma sklenilo postav'ti celo kandidatno Hsto za Cr-nogoro. Istotako razpravljajo o formalnostih, na kakšen načm nnj se postavilo kandidature v Makedoniji.
Pred otvoritvijo rimskega parlamenta.
— Rim. 12. novembra (Izv.) Danes ob 15. popoldne se otvori plenum rimskega parlamenta. Fašistovska veČina je ukrenila vse, da se ta seja otvori na demonstrativen način proti opoziciji. Opozicija je včeraj sestavila manifest, v katerem naznanja svoj sklep, da se ne udeležuje parlamentarnega dela. dokler je na krmilu fašistovska vlada, ki ni, kakor je svečano zatrjevala, položaja izboljšala odnosno ni ustalila notranjih političnih prilik, marveč je položaj krenila še znatno na slabše. Fašistovski režim omejuje politično svobodo, uvede! je pravo strahovlado po vzoru ruskega rdečega terorja. Posledice so: neznosno gospodarsko stanie, porast draginie. padec valute in bliža se gospodarski polom države.
Na sestanku fašistovske večine v parlamentu je Mussolini imel daljši politični eks-poze o notranjih in zunanjih prilikah Italije. Precizirajoč razmerje fašistovske večine do opozicije je Mussolini odločno ugotovil, da je fašistovska večina trdna in da je ne bodo mogle razbiti vse opozicijonalne intrige. Vlada ne pozove opozic^e v parlament k delu. ker se noče klanj;., pred samovoljo nekaterih užaljenih elementov. Zbornica bo funkcionirala kljub abstinenci opozicije.
Fašizem sam je prebolel težko krizo. Sedaj je nastopilo umirjenje. Ve^no manj ie nezakonitosti Vlada ne trpi v fašizmu nezakonitosti, zato je prav sedaj pod obtožbo 5305 fašistov radi raznih nezakonitih Činov. 845 se jih nahaja v zaporih.
Mussolinijev odstavek o zunanji politiki je bil zelo kratek. Splošno ugotavlja, da je mednarodni položaj Italije povoljen.
Mussolini je med ostalim omenil, da je bil dne 14. julija 1924 v Beogradu podpisana trgovlnsko-plovitbena pogodba, ki definitivno ureja trgovske stike med obema državama. Namen te pogodbe je. stabilizirati gospodarske in trgovske odnošaie med Italijo in Jugoslavijo. Ti odnošaji so doslej temeljili na stari, med Italijo in Srbijo leta 1907. sklenjeni trgovinski pogodbi. Hkratu s to pogodbo je bilo med obema državama sklenjenih tudi več drugih pogodb, tako prometna konvencija glede železniškega prometa in tranzita, kakor tudi konvencija, nanašajoča se na proge Južne železnice na reškem ozemlju. Mesec dni pozneie 12. avgusta je bilo sklenjenih in podpisanih še deset manjših pogodb.
Seji fašistovske večine je prisostvovalo 325 poslancev. Končno je Mussolini predlagal sprejem resolucije, ki izreka zaupnico in priznanje dosedanjemu parlamentarnemu odboru fašistovske večine.
FaMstovska večina je odposlala uda-nostno brzojavko kralju Viktorju Emanuelu povodom njegovega včerajšnjega rojstnega dneva.
Tajna vojašh pogodba med Madžarsko in Rusijo.
— Trst. 12. novembra (Tzv.) resrv, v Bolosrni izhajajoči list »TI Resto del Car-lino* javlja daljšo informacijo o sklenitvi tajne vojaške pogodbe med Madžarsko in sovjetsko Rusijo. List pravi v poročilu iz Buka-ešte:
V romanskih političnih krogih se utrjuje p«"epr'ča";e, da se je me^ V a rt ko in sovjetsko RusHo sklenila rauia pogodba na škodo Romunsk«. Pred kratk'm skloiiiiiia trgovinska pogodba ie b;1a le krinka za to pogodbo. Svet je začuden, da je protiV.omu-nh^črta fTo~tbv'eva ^ad/arsKa podala roko sovjetski vladi in nasprotno, da ie Moskva sprejela prPateiistvo enega naihu"š;h nasprotnikov koTrnnfrma. Trgovinska pogodba ima namen, da se irmenia'o Indnstri'skl oz. pofedelsk! produkti obo^stra^sko. Gotovo In '?»sno 1*\ da l?"sb'a ravno ne notrebn'e toliko r^ar«?n-sVrh Indfstflfsltfli iznVikov. kakor t**«** Madžarska ne ruskih poljedelskih produktov.
Obe državi ste sklenile prijateljstvo na podlagi tega, da Rublja dobi Besarabiio, Madžarska pa SedmOgraško. Romunska vlada Ima dokaze, da ie med obema omenjenima državama sklenjena MJna vojaška pogodba, po kateri garantira Madžarska Rusiji v slučau konilikta z Romunsko radi Bcsarabije svojo pomoč na strani sovjetov, nasprotno Ruslia garantira Madžarski povrnitev Sedmograške.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.475. Ljubljanska borza.
LESNI TRG:
Skoreie 13 mm, 4 m dolge, tO—1? šir.„ media IS, smreke 90% frko meja bi. 720: Skorete 13 mm, 5 m in 6 ni dolž., 10—20 cm širine, media 10, smreke 90%, frko meja bi. 750; hrast slavonski prvovrsten, od 2 m naprej, od 50—80 cm prem., frko mej.t blago 1450; deske 4 m. pnfale', 20 m. 25 mm, III. vrsta in podmen, frko vas, nakladna post. den. 225; brusilni les po u.-'.ancah Ljubljanske borze frko nakbdaa post., vag. 2, denar 19. blago 19, zakliu^k 19: oglje bukovo, I. a vilano frko meja denar 117.
ŽlTN'1 TRG.
Pšenica, domača, foo. Ljubljana, .l<.nar 3S5: pšenica, ba&ka, par. Ljubljana, bIayo ^30: koruza, bačka, p::r. Ljubljana, stara, bla^o 335; oves. bački. par. Ljubljana. bla£o 340; koruza, n .-va, fco. sremska postaja, parane. Ljubljana, blago 175: fižol, ribničan. f>ri£.. fco. Ljubljana, d.nar 440; fižol, ribničan. ciščen. b/n. fco. Postojna, trans., blago 545; fižol, prencličar. on?., foo. Ljubljana, denar 450: fižol, nrcpcli':ar, čiščci. b n. fco. Postojna, t-ans.. blago 575: fižol, mandalon. ori«., fco. Ljubljana; denar 390; fižol, man* dulou. eišeen, b n. fco Postojna, trans., bi j p go 495: fižol, rjav. orig.. fco. Ljubljanu, de* nar 410; laneno seme fco. Ljubljana, denar 675; pšenična moka, »Ov, bačka. fco. Ljub« liana. bla<?o 625; otrobi, srednji, b/n, fco. Ljubljana, Ma^o 210: krompir, fco. sklad. Ljubljana, blago 120; ajda, domača, črna, fco. Ljubljana, blago 250; aida, domača, si«-va, fco. Ljubljana, blatjo 233.
Efekti:
2 % dr?, renta z vojno Škodo den. 111. bi. 114, 7% in vest. pos. iz 1. 1921 den. 64H, bi. 65. zaključki 65, Celjska posojilnica den. 210, bi. 211, zak. 210. Ljubljanska kreditna banka dem 220, bi. 228, Merkan-tilna banka den. 126, bi. 129. Prva hrvatska štedionica den. 91 n. Slavenska banka den. 90, bi. 92. Nihaj: den. 69. bi. 80, Strojne tovarne In livarne den. 1.30. Trboveljska pre-mogokopna družba den. 450, bi. 475. Združene papirnice den. 109, bi. 120. Split cement Portland den. 14^0. bi. 1455, AVt** kom. zad. dež. bke. bi. 89. 414% zast. L kr. dež. bke. bi. 17^.
Zagrebška borza.
Dne 12. noverr-bra. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.3 ♦5—13.446. Praga 205.50—30850, Pariz 367.00—372.00. New* vork 6885—6Q.«5. London 320 35—323.35, Trst 200.50—302.50. Dimni 0.097—0.099. — Valute: dolar 68.05—69.05. lira 299.50 dr> 302.50.
Efekti: 7% fnvest. posoj. 1921 65— 66, drž. rente za ratnu štetu 110—112,
Ljubljanska kreditna 215—220, Centralna banka 30—31. Hrv. eskomptna banka 107— 108, Kreditna banka, Zzb. 106—107, Hipotekama banka 56-^57, .Tugobanka 100—101. Pra^tediona 915—920, Slavenska banka 90— 95. Eksnloatacija 88—°n, Drava d. d. Osijek 230, Šečerana. Osijek S35—840, Tsis d. d. 65 —67.50. Nibag 70, Gutman 710, Slaveks 200 —220. Slavonija 71—73. Trboveljska 460— 470, Union, paromlin 500, Vevče 120.
Inozemske borze.
— Curih, 12. novembra Današnja borza: Beograd 7.475. Milan 22 45. London 23.93, Ve\vyork 519 20, Pariz 27.50, Praga 15.45, Dunaj 0.00732.
— Trst. 12. nov. Borza: Beograd 33.275 —33.325. London 106.55—106.65, Pariz 122.80 —123. Newyork 23.10—23.125. Curih 444— 446.    Dunaj 0.0325—0.0328,   Praga 68.80— 69.10.
— Dunaj, 11. novembra. Devize: 1023—1027. Milan 3064—3096, Newyork 70.035— 71.1P5. Praga 2114—2124. Curih 13.^75—13.725. — Valute: dinar 1018— 1P24. dolar 7O.46O_70.86O, lira 3030—3050.
Konzulati v LJubljani:
^šVoslovaška:  Brce 8/L Brloiia: lTrad Linbliansker»a velesejma. Avstrija- Turjaški trfi 4/TT Italija- Zriniskcga cesta 3fl. PortMfia'ska: Dunavska cesta 33 Francija:  Dunajska cesta (Ljubljanska
Urnim za sekoiski Tabor!
POZOR!
ioeal kino ideal
POZOR!
V četrtek, dne 13. novembra 1924. Prvi« v Ljabijani predvajanje nima ptodnkcije
is. xi., 14. xi.,      Goldwyn      m. »n 16»».
Iti donaia samo Uborne prvovrstne atrakcije.    Elegantna ijobavna drama ▼ 6. dejanjih
po romanu ELINORE GLYN.
TRI TEDNE LJUBAVI
it
99
CONRAD NAGEL
Predstave ob oMCajnin man in cenah. Življenje na dvora kneza Otona od Sardailje — ttari knea — mlada knejrbijn — alt otrok — intrge — odpotovtnje knegfnje v BenetKe — skrivna ljubezen knegfnje — ljubimec grof Pavel — ljubezenski čari v Benetkah in posled ce — ubeg kneglnje na-za} h knezu — mzkošits in bresmeino prosta ljubezen na dvoru — srečen dogodek V kneževem zakonu — hrepenenje kneK.aje no ?»vlo — tajm sestanek — umor knegtnje 6889 — imor knesa — poocg ljubimca — kronanje knežiča.
•  Prednaznanilo:   tarzan" .
Minister dr. Gregor Žerjav o političnem položaja.
Minister dr. Gregor Žerjav je včeraj kot vodja semofctojntfi demokratov v Sloveniji otvoril volflno kampanjo, na* perjeno v prvi vfsti proti klerikalni separatistični in anacijonalni politiki a govorom, ki ga je ime! na dobro uspe* lem javnem sboru JDS v Kazini. Zelo obširno, objektivno, mirno in markant« no je navzočim somišljenikom očrt al politični položaj, najglavnejše politične dogodke izza marca lansko leto izvo* Ijene skupščine do sedanje volilne bor* bc. V jasnih izvajanjih je analiziral politično stremljenje separatističnega* federalističnega bloka in bloka nacijo* nalnih, državotvornih strank. Iz izva* janj je izzvenela konstatacija: na strani federalistom in separatistov — državno* pravne fraze, na strani nadjonalnega bloka: volja in odločnost v parlamentu delati za gospodarski in kulturni nBpT& dek drŽave.
Ljubljanske organizacije JDS SO snoči ob 20. priredile v dvorani Kazine velik javen shod, ki je bil prava manifestacija za državno in narodno edin« stvo. V velikem številu so prišle na shod skupine -tradniStva, trgovcev, obrtnikov, inteligence in delavcev. 2e ob 20. je bila dvorana nabito polna ter ?e moralo več udeležnikov ostati zunaj. Ob 20.15 je vstopil v dvorano minister dr. Gregor Žerjav. Vihamo pozdrav* ploskanje in klici: »Živel doktor Žerjav!«
Podpredsednik ljubljanske oblastne organizacije JDS in občinski gerent Jo* sip Tur k je v prisrčnih besedah po* zdravil doSlega ministra dr. Žerjava ter m« takoj podelil besedo. Sledilo je fre* netično ploskanje.
GOVOR MIN. DR. ŽERJAVA-
Mirno In pregledno je minister dr. Žeriav pojasnil zborovalcem dogodke po izvolitvi narodne skupščine 18. marca dalje. Te vo» titve niso prinesle nobeni stranki večtne. Razpad radtkatno*demokr*tske koattctfe Je prinesel strašne posledice ne samo za drla* vo, ampak tudi za vse stanove, kt trpe na neurejenosti razmer. Izid skupščinskih voli* iev j* pomenil na prvi pogled potrebo revt* zija ustave, toda prav kmalu smo uvideti, da so potov* stranke stremile tudi za revi* Ti jo državnega edtnstva, ki je smatramo mi kot ftavnt pogoj za obstof nnSe države.
•GovorniTc je n« to o črtni obupne hoje, ki »o 9c vršili med oosamnlmi p*rf«m^ntlr»
mm? skupinami, stremečimi za nadvlado.
Analiziral ie dalje formule bivše Davidovi* čeve vlade za sporazum, za noj proti korupciji ter za red in mir v državi. Osvetlil je postopanje klerikalcev, ki so svojim volil* cem za časa volitev dajali razne obljube, a ?se je seda i izkazalo, da so vse
klerikalne obljube ntčeve.
Minister dr. Žerjav je v ostalem označil glavne cil;e klerikalne politike. Klerikalcem, Vo so prišli na vlado, so pTepustili Slovenijo, da lahko svobodno razpolagajo z njo in It* trebilo vse svoje politične nasprotnike. Lahko .wio zadovoljni, da so prišli klerikalci na vlado, kajti sedaj so se lahko prepričali fudi Uroki sloji naroda, da so bila vsa kleti* kalna vodilna gesta čisto navaden humbuk in slepilo javnosti. Ko so sli v volitve, so se strašno zaganjali v centralizem, čim so prišli na vlado, so postali tako hudi centralisti, da so reševali rudi vsako naimaniio stvar v Beogradu. Samostolni demokrati stojimo na stališču decentralizacije uprave. Mi za« htevamo, da naj se državna moč razdeli navzdol, na velike zirpane in arezke po^la* varje, ki naj sami odločajo o mrniših vpra« San tih v korist liudstva.. Toda bivši režim je bil pravo leglo centralizma! Za vsakega kortdukterja je prišlo pismo iz Beograda, vsakega učitelja *e imenoval Beograd in celo v imenovan ie opernih koristov so se vtikali klerikalni centralistični ministri.
In kako strastno agitactfo so razvtlnti klerikalci svoječasno za premestitev naših vojakov v domače kraje, kar je gotovo želja vsakega očeta in matere! Na tisoče in tisoče volilnih kroglic so Izvabili a to zahtevo od volil cev. čim so klerikalci priZll ne vlado, so to svoto zahtevo popolnoma zfmotčati in naši vofakl fe danes služilo v Makedoniji.
Kar se tiče davčnega \HJaka. ki ie v res* nid hud. se je pričakovalo, da bodo kleti* kotel nkrenltl t ako t vse. da se olalša. Ko smo s kritiko zahtevali, da 21 klerikatnih poVan* cev svoio oblbibo t"di izpolni, so se pričeli izgovaristi: »Beorrad fe prt odmerienfn dav kov nedolžen in kriva je vsega Ljubljane.* Zato se ie nričelo Krernrrmcrno preganianie uradn*?tva In učiteljstva, kakršnega ne pom* nimo J- 20 1-t.
Klerikalci in korupcija.
KaT se tiče znane komocije, ie nedvom* no, da obstoia r»di pri nas. Vakor v vseh dn»f»'h d-^avah v Fvroni. Tn treba jo je Irko* reniniti. To se ne bo nikdar dosepto z zakoni in tudi ne s policijo, pač pa je po naiem
mnenju potrebno, da je v prvi vrsti dobro plačano državno uredništvo in da vzgoji dr; lava pošten uradniški naraščaj, tak naraščaj, ki bo dal kaj na svojo čast. (Odobravanje in klici: »Tako je!«) Od policijskega prega* njanja ni veliko pričakovati, kajti navadno vjamejo le male zločince, veliki pa ostanejo na prostem. Kliub temu pa smo bili vedno pripravljeni, da glasujemo za ta zakonski načrt, čeprav bi bil le pesek v oči javnosti. Antikorupcijski zakon ne bi prinesel nič dru* gega, kakor vrsto novih komisij, ki bi imeic nalogo, da preganjajo korupcijo, z njimi pa bi bila istočasno odprta nova vrata za vhod korupcije v državo. Mislili smo. da bodo bivši vladinovci vsaj pričeli izvajati kako akcijo preti korupciji Cele tri mesece so klerikalci brskati po vseh vladnih aktih, a našli niso niti enega dokumenta in vložili niti ene tožbe alt ovadbe proti nam. Izka* talo se je. da je bito vse klevetanje goto Bgttactfsko sredstvo. Antikoropciionističnt zakonski naTrt je služil separatističnemu bloVu samo za parolo, da bi pritegnil mase ljudstva nase.
Klerikalci in invalidi
Koliko je bilo bloku v resnici ležeče na spre ietiu term zakona, dokazu ie naibolj to« le dejstvo. Ko smo pred približno desetimi dnevi zahtevati d* na i se še pred volitvami sprejmeta inv*tfd*kf in an*ikr>rupcif*k1 za* krm. kar je želel tudi sam krat j. ie takratna vladna večina našo zahtevo odklonit*, ker se je poč dobro zavedala, da bi s sprejetjem teh dveh nuino potrebnih zakonov izgubila važno apifactjsko sredstvo za volitve.
Minister dr. Gregor Žerjav je v nadalj* nih izvajanjih koustatiral, da je doživet rtov* ni potom takozvani sporazum. Ugotovil je. da so klerikalci biti nafbolfSi pomapači ra* dičevcem. Do*im so poprej povsod naglašali, da hočejo voditi popolnoma samostojno slo* vensko politiko, so postati nenadoma pravi pravcati Radicevi oprode. Vsa slovenska po* lirična samostojnost je nenadoma propadla in se meselila v Zagreb. Kdor je pravilno motril boj, ki se vrsi med Beogradom in Za* grehom, je moral opaziti kako smo Slovenci pod Davidović«Koro<*evo vlado postali po* močniki Zagreba. Toda mi ne smemo dovo* liti, da bi postala Ljubljana nekako pred* mest Je Zanreba. še mar* i, da bi bila Slove* ntja nekaka predsoba Zagreba, v kateri bi morali nasi li"die priHsVati na kljuke okoli zagrcMVib čifutov. (TCHci: Ne maramo za« grebških čifntovM Slovenci želimo opazne vati boj med Zatrrebom in Beogradom bolj od zgoraj in nočemo biti orožje nikogar.
Kameleonstvo klerikalne politike.
Klerikalna politika se je v zadnjih pe* tih letih silno spreminjata, kar fe imet o naj* težje posledice. Se leta 1918. In 1019 so stali klerikalci, kar se tiče nase države, na istem stališču, kakor mi. Govoriti so o Jugoslaviji, o edinstveni drŽavi, o enem narodu. Vsi smo takrat nastopati složno proti Avstriji. Ze dve leti kasneje Je naetoptt prt kleru kalcih siten preobrat. Na vse, kar so poprej proslavljali, so nenadooia pričeli pljuvati! Isti klerikalni voditelji, ki so imeli poprej zaslužne govore za našo državno in narod* tjo edinstvo, so se pričeli zopet norčevati iz tega. Pričeli so kolebati med republiko in monarhijo, nastopati za avtonomijo in federalizem, končno pa poklekniti pred Ra* d i čem ter se zvezali z njim v federalistični blok.
Tako smo Slovenci po zaslugi klerikat* cev zašli v plemenskem boju, ki razdvaja našo državo, na stran separatistov In teške posledice te pogubonosne politike čutimo vedno bolj. Tn ravno te usodne napake Me* rikalcev in Radića so največ pripomogle, da smo samostojni demokrati dosegli seda* nji veliki uspeh. Politika klerikalcev v sad* njih mesecih je bila. da se po domače isra* zim. »zafurana politika«.
Že prej sem rekel, da so storiti Slovenci veliko napako, da so v boju med Srbi in Hrvati stopili na stran hrvatskih separati* stov. Dr. Drink^viČ, ki je nekak ide* olog separatizma, je jasno povedal, kako st predstavlja separatistično ureditev države:
Jugoslavija naj bi se razdelila tako, da bi bili Srbi zase. Slovenci pa naj bi prišli pod Hrvatsko. Hrvati naj bi najprej Slo* vence pohr\*afth'. ko pa bi postati na ta način dovolj močni, bi pojedli še Srbe. Da to ne bi pomenilo nič drugega, kakor razpad nase države, je popolnoma jasna N*m Slaven* cem se namreč v tem slučaju lahko pripeti, da bi postali vsi skupaj ena sama Koroika. V Beogradu je že znana prlslovica: »Ako bo KoroSec vodil politiko tako, kakor jo je sodila klerikalna stranka na Koroškem, po* tem postane lahko vsa Slovenija Koroška.*
A tudi sicer je klerikalna politika do* živ.v vsakem oziru popoln polom, Iskali smo povsod, da hi našli vsaj eno stvar, a katero bi se mogli klerikalci ponašati. Ko pa smo pregledovali akte, nismo našU niti enega klerikalnega uspeha. Zato smo dobili v ministrstvu za soeifatno politiko najmanj 200 tisoč nerešenih aktov. Našli smo fudi, da so k* halci v zadnjem trenutku hoteli dati koncesijo za popolno ljubljansko bor*
to. kakih nzredb aH ukrepov v korist kme* tom in detaiKem pa nikjer.
Klerikalci niso niti poskušali, da bi nam stopili s kako svojo zahtevo, s katerimi so iti v votttnt boj. Vprašanja vrnitve slovenskih vojakov v domovino niso niti po« Itrenil:.
Bilanca tsjihove poHtike je popolnoma negativna, tbazultet ni črv nm vsei črti!
Razpust skupščin«.
Sedanja narodna *Jcirpačina je imela 5c takoj po iavulitvj v sebi kal neozdravljive bolezni. Zato je bil njen razpust neizogj*
ben. Vsaka drjinezmoina zbornica ima za posledico samo notranje boje, katerih ra* čune mora plačati ljudstvo, ne pa poslanci. Razpust sedanje skupščina je btl edini izhod iz težke krize in klerikalci dela ?o našemu kralju veliko krivico, ko pa napadejo radt razpusta skupščine. (Vib^me. več minut trajajoče ovacije kralju Aleksandru.^ Klici: »Živel kralj!« Predsednik nemške republike je razpustil nemški parlament, ker je b2 nezmožen za d?lo, tc par mesecev po izvo. litvi. Dobro jc znano tudi, kaj je napravil Macdonald z angleškim parlamentom. In izid angleških volitev jc pokazal, da se pri-? čenja Evropa pomirjati, kar bo imelo velike posledice za ves sver_
Klerikalci in narodna šola.
Zadnji trije meseci klerikalne vlade so pokazali, da so klerikalci v kulturnem oziru 5e ravno isti, kakor so bili poprej. Po vojni sO se zav^f ;n maskirali kot naiboljSi na« • rodnjaki. Toda prav kmalu so pokazali, da hočejo s slovensko narodno krinko samo maskirati svoje sovraštvo proti Srbom. Neprestano ao govoričili, da je treba čuvati slovensko individ'-alnost, ki je baje ogro* žena od Srbov. Toda do sedaj ni niti enetja pojava, ki bi dokazoval, da je obstoj slo« venskega naroda in njegove ind?vid"a1nosti ogrožen. Slovenska individualnost tudi ne bo ogrožena, ako zna vsak Slovenca cirilico in arbski jezik. Po našem mnenju je treba gojiti slovensko individualnost tako, da ne bo sovražna rozvofu na»eea trotmenega nam roda. Klerikalni branitelji stovenske IndM* dualnosti so istočasno tudi naplašati, da nI* so več tako klerikalni, kakor so Mli, a m o« k pred vsem dobri Slovenci. Toda čim so pri* Šh" na vlado, so pokazali, da so isti prega* niatci svobode, kakor so biti poprej. Neiz* prosno so pričeti tlačiti svobodo in napre* dek šote. Uvajati so naredbe, naperjene proti Sokolstvu m povsod smo videli smen. da so hoteli spraviti nase šolstvo zopet v odvisnost farovžev. Toda mi odločno od* klanjamo take Sole in učitelie. ki bi bili od* visni od župnikov in cerkovnikov, ker jim ne moremo prepustiti vzgoje naSih otrok. V takih Šolah se ne vrga ia d"h svobode in zato odklanjamo tak režim. Za nas ostane še vedno bol med naprednimi in klerikat* nlmi elementi. NiVdar ne bomo dovolili, da postanejo nase Sole podružnice farovžev, naSi učitelji pa mežnarji!
Klerikalna podpora Nemcem.
Sajboljc se je pokazalo, kako so kleti* kolci pospeševati nemštvo.
Mislili smo. da je nemška nevarnoet minila, toda ko je po nesrečnib volitvah leta 1923. nastopilo v parlamentu tudi 8 Nem* cev, ki so tvorili lastno delegacijo, so sc takoj zale!? zflnie trgati razne stranke, da jih pridobe zase tn da svojfrm prištejejo teh osem glasov. Mi smo stali vedno na stelttru.
da vlada, kt je odvisna od nemških glasov, ne sme v JugosiaviH obstati niti en dan. (Živahni klici: »Tako Je M Kdor išče zase nemške glasove za koncesije na račun drža* ve ttti na račun državnega naroda, je proti* državen/ Tako je prišlo, da je vlada gosp. Korošca iskala nemške glasove in da je ž
njimi nanravili vsak dan kakšen nov kompromis. Od vseh varnejših šolskih priredi*
tev, ki smo jih pridobili ob prevratu, je za* čel odpadati list za listom. Otvarjale so ae nove madžarske šole tn gimnazije, otvariale co se nemške Sole in gimnazije po Voivo» din! *n dmgod. Kar so Nemci le zahtevali, to so dobili od slovenskega in od juposlo* venskega ministra prosvete. (»Skandal!«). Lahko rečemo, da so klerikalci zopet dvig* niti nemštvu glave, katere so bite že skfo* njene pod našo moČto. Nem*-/ bodo morali uvideti, da ao napačno storiti, ko so se Šli vme$.*vat v naše notranje narodne spore tn ko so ee ŠH ponujat Slovencem, Hrvatom In Srbom, da bi oni med njimi nekako odlo* Čali aH pa ae ponujali enemu proti drugemu. Naši domači spori niti Nernc*^ niti Tum kov prav nič ne brigajo. Politika pa, ki jim to celo dopušča ali jih celo vabi. da to store, ta politika je nenarodna tn je Škodljiva. (Živahno odobravanje.)
Volitve in nacifonalni blok.
Volitve ao torej razpisane. Vprašanje je, kaj je v državno korist m kaj je pri teh volitvah naša naloga.
Volitve imajo to nalogo, da stvori j o močno vladno večino. Mi hočemo imeti par* tament, ki je sposoben delovati. Parlament, ki je torišče neprestanih medsebojnih bojev, ne more niti izglasovati proračuna, niti zakonov. On ne more vršiti svoje dolžnosti, kakor je ni mogel vršiti sedanji Mi hoče* mo imeti živifen ja zmožen parlament! To je namen predstojećih volitev. To je držav* na potreba prvega reda! S tem , da upamo in da smo si sigurni, da doseže naetjonatni blok sigurno veČino, bo dosežen tudi *ta* kozvant sporazuma. Tudi mi želimo tn ne manj, marveč mnogo hol j iskreno, kakor kakšen Radič, da bi ne bilo več resnih sne* rov med Slovenci, Hrvati in Srbi. Mi hoče* mo, da ti spori prenehajo, ampak mi noče* m o, da se o tem sporu ne govori konkretno. Stari oča Paiić je rekel ko so ga vprašali, kaj misli on o srbakoshrvatakem sooraz* umu: »Prinesite mi uatavo, pa se vsedimo, jo prtbe runo skupno od točke do točke, tn pri vsaki točki povejmo, kaj Želimo e^en tn drugI. Snorarumimo se konkretno od točke do točke1 Tako se drlajo spor«^'ml!« — PriSli ao sedaj v fmenu vsega hrvatstva
J neodgovorni huiska**. ki so rekli: >Nef Nalpreie nanrevimn Sete atmosfero za snom r*7trmf V to svrho dajte nem vl*do!« (Smeh.1 Dobili so jo m so nstvariali trmo.
i sfero. Kakšna ie, ste v zadnjih treh mesecih
5ao:i videli in čutili. Bihi ;e buj^. kakor kedajkoli jvopreje. Od juli;a dalje se je razvila n* straćen način. Pričela se >« tadja v vojski, ki sc je prelivala po Hrvat* ski in Dalmaciji ter Bosni in nikdar Se ni bilo ubitih toliko rtadjonatlatO\\ kakor v zadnjih treh mesecih. Najhuje vre v Bosni in v Južni Srbiji, kjer je srbsko prebivale stvo naenkrat zagledalo, da je izrrčeno pod muslimansko peto. in tega ne more razumeti sedaj, ko trna vendar narodno dr ženo in je odpravljena Avstrija. V Jjžni Srbiji je ta^ mošnji seljak skoraj prišel v nekiksno pod« ležnost pod džemijetske poslance ic sc buni proti takšnemu nenaravnemu in nenarodne* mu stanju.
Samostojni demokrati za
sporazum.
Mi smo za sporazum. Ravno tak o jasno povemo, da o nekaterih točkah ne sme in ne mere biti govora, na prtrner o tem. da se državno vodstvo spremeni in da se mon* arhija odpravi. Smo pač za to, da se da čimvečia samo*rpr^% ds se :z^o//.T- In de* cenfrrrffrirs /»'fminf-fraciia d m r~ izenači jo bremena v vsi drž.tvi alt da se v n^zdra\'ih kraiih vojaštvo \~poroblja po nekakšnem kliuču. dalje da dobimr> dobre ur&dnikc, in dj pridejo dobri uradniki ir vseh krajev naše drŽB\>c v centralo v Beograd, kjer naj se izvede reforma uprave. V proračunu naj bo dano jamstvo, da so vse pokrajine naše države enako pravično vpoštevane. Razven tega. kjer je morda dotaknjena plemenska čast, alt občutljivost, mora biti vpoStevana t-;di ona. In vse to so Srhi rudi pripravljeni dati! Vse to zahte\ramo tudi mi samostojni demokrati. Nismo pripravljeni dati ni Če S ar.
kar bi bilo naperjeno proti edlnstvu ali 91* gurnosti države alt njenemu ugledu na tu* naj. niti je izročiti tistim, ki sporazuma v resnici nočeio. ampak samo to besedo zlo*
rahljajo.
Zmaga nacijonalnega bloka — državna potreba.
Ni strankarska, ampak državna potreba je. da narodni blok zmagal To bo imelo ve* likanskt pomen tudi v zunanji politiki, ki bo postala bolj mirna in stalna in da večne menjave ne bodo imele več svojega pogub* nega vpliva. Ugled naSe države v Inostran* stvu bo zrasel in Ž njim naS kredit, če do* bimo parlament, ki bo dobit zanesljivo de« lovno večino in ki bo garantiral stalnost. Industrija bo vedela, kaj ta stalnost pome* ni. ne pa kakor doslej, da se ne more raču* nati z nikakršno smerjo in z nikakršnim sta* bilnhn stanjem. Rmmotako je tnteresirano na tej stabilnosti delovstvof Začeli smo že prav srečno z velikopotezno socijalno poii* tiko. Namesto pa. da bi se bil mogel parla« ment posvetiti tem nab>gam in da bi bil izvejeval prvotne, nekoliko v naglici spre* jete in provizorne zaščitne zakone za de* lavstvo. je vse skupaj propadlo v tem par* lamentarnem mrtvilu, ki je imelo poč do* volj časa za razne drževno*pravna spore in za hujskanja, ki pa ni imelo časa za realno dlo. katero je narod in katero so Široke mase ljudstva od njega pričakovale in ta* hte\*ale. Noše uredništvo je žrtev tega par* lamenta! Ono caka že leta in leta, da se mu uredc njegove pravične zabteve in njegove težnje in razmere. Toda kako naj jih uredi parlament, ki nc more urediti svojih lastnih razmer m ki umira v nervrestanih. nikdar končanib notranjih sporih?
Kdor hoče, da se končno nekaj konkretnega stori v naši državi, ta mora želeti fudi krepak, življenja in deta zmožen par= tament. mora hoteti tudi mašino, s katero lahko država dele. Zato je največji in živ* lienjski interes vseh slojev, da parlament dela.
Stanovanjski zakon.
K temu zakona Je minister dr. Žerjav omenil: Stanovanjskega zakona rudi BO novem letu ne bo. ker nI parlamenta. Ml bomo seveda našli sredstva, da pride odpomoč, toda trajala bo le do novih volitev.
Nacifonalni blok in interesi Slovenije.
Minister ie dalje opozarjal na interese naše male Slovenije, ki je državna predstra-ža na zapadu. Naša Slovenija v gospodarstvu takoj občuti, če državna oprava pravilno ne funkcijonira, kajti njene gospodarske niti so tako zamotane, da nas takoj zaboli vsak nered v državni administraciji in to mnogo bolj, kakor v drugih poljedelskih pokrajinah.
Katera vlada je nasilna.
Minister je dalje izvajal:
Prejšnja vlada je bila vlada fraze In razdvajanja, naša vjada hoče biti vlada ustvari a jočega napredka. Govore da postane naša vlada nasilna. V resnici je bil nasilen le propadli režim, ki je preganjal vse, kar mn ni slepo složilo. Ker mi sedaj popravljamo storjene krivice, smo nasilni. Naša vlada hoče varovati in izsiliti respekt pred zakonom /Vihamo odobravanje!) in respekt pred državno avtoriteto.
Slovenska demokracija in vol 11 ve.
V teh volitvah imamo tudi dobršen del svoje naloge mi demokrati v JDS, tisti stranki, katero so naši nasprotniki tolikokrat pokopavali (Smeh.) Pes da naSa stranka leta 1023. ni dosegla v Sloveniji več ko 14.000 glasov. Ce se na neko vlšle stališče postavimo, vidimo kako je škoda, da nI bilo izvoljenih več naših kandidatov, ki bi bili zastopali Slovenijo v veliki demokratski s+ranki Ml smo zares precej o osovraženi al! le zato. ker smo vodno o<ta1I pri svolem neoarsmn. pri svoji Irnfjl mimo m neustrašeno. In se nfcmo od nfc ođđainu nftf na desno. nH na levo. ampak ohdržafl svom ravno fmflo. Mi nismo svojih nazorov nikoli spremeniti In se nismo snuSčat! v kompromise. O n*s VMfedo ve, kaj hočemo! Ml smo dosadni. Tn le naš nadome«'**. Kar nam mano** š**vn*tto. to smo dobili povrnjeno v svol morami *TO *er vemo, kaj hočemo as kam smo nsmer »eni.
V tem ve!P>em bo|n. ki fe pred nami. nikakor nočemo odbiti sodelovanja, zaveda-
mo se kolikega cacijooaiae^a   pociea3 jo.
č« bi sc x.-i^i;-osuiii3   razBkaun v.
eni ali anifci stveri moKia Up -        tnogr^ l nsetanaina Irouta proti skmnim uasprotm-kora (Odobravv:. D ra skrrnl boi fe skup no delo.
Zi^aga n-rednega bloka.
Ponudili smo svoio roko! Kdor Jo bo odbil, naj ve, cz ncKa fronta zato ni padla! Kajti zrn nami stoli narodni blok cele države!
Gotovo je d2 bo v tei horbl rarodni blok zmagal In Ime: gotovi vočioo (Več niinnl trajajoč* viharno odobravanje!) tal gre nani tukaj .amo za to, aH In koliko bo gloveaskin poslancev v narodnem bloku. Velikanske vaZn^ri je, da bi bilo v tem bloku čira več mogoče slovenskih poslancev, kait! potem vemo. da bo ta narodni blok moral voditi račun o slovenskih zadevah in željah in da bo morai voditi svojo politika takv>. da se bo moral ozirati na slovenske gospodarske Interese. M! stojimo pred dolgoletno stalno vlado narodega bloka. Zato ni vse-iedno, kakšna bo odločitev sloverskih voiil-cev in aH žele, da bodo njihovi poslanci aktivno sodelovali In srbeli ra Slovenijo, ali ne. V slovensko Škodo b! bl!o. Se W m! ne bfJl zastopan!. Ta praktični račun mora rud? vpflvatf na odločitev volffcev pri prihodnjih volitvah.
Narodni blok bo vladal v prihodnjih letih .ta nI vseiedno, ali bo v tem bloku samo eden slovenski poslanec ali ]lh bo S ali vec. Nai Interes je, da bi jih bilo čim več.
Na to. dragi prliatelil. moramo detatt. "n tega se moramo zavedati: če danes otvar-jamo volilno kampanjo, ne samo v mte- -a naše države, ampak tndl v Interesu v.zše o£T? sjovenske domovine In vseh njenih trpečih slojev m zfasfl v lnfere<u nr *s aradnlštva. za kafero ie Imela naša Stara''* vedno mnogo več smf«fa. kakor kater?voH droga stranka, bi v Interesu našega delavca.
Vabim Vas In pmslm. da vsi m vsakdo pO svojih močeh pomagate, da se noreča od IR. marca It23 več ne povrne! Ta nesreča Je po mofem račenu samo Slovenijo stala več rmlHard škode In Imela za na« nepregledne posledice.
S tem ve£!o ftvahnostfo ]e treba storiti vse, da se ta nesreča več ne ponovi, amnak da io R februarja 1*25 temclflfo oopravimo bi da bo z zmago narodnega blok3 iugoMo-veoskega obenem zmagala STovenlTa!
Viharno odobravanje. Ploskanje! Klle.r oživel dr. žeriav!«)
G. Tvan O r a š 1 6, *e!em!č>r Tz Spodnfe Šiške, Je nato prečital kratko resolucijo, k! je bila soglasno spreleta ta ki se glasi:
•SomfšIVenikl JDS.. zbrani na Javnem shodu v I in bi lan f dne 11. novembra IV24 vidijo v delovanju predsednika svnie organizacije, ministra g. dr. Oregorja Žerfava. neomajno vztrajnost v borbi na edino pravi poti za zdravo narodno edinstvo. Odobravajo v pobil meri njegovo d<?!o. tako z državnega In strankinega stališča ter mu Izrekajo neomajno zaupanje m zvestobo«.
Predsednik zbora g. Josip T u r k le ob 21.30 shod zakljuCIl. Zborovale! so ministru ob zsključku njegovega govora prirejali viharne ovacije fn navdušeno vzklikal!: iŽTvel dr. Žerjav, živelo državno edinstvo. proč z rušitelji države!«
124 T
L ■ K K
na
OB
O Broke
OO      MBSTNI TIHI 5 •DlRNATOVK
Politične vesti.
= Pred novim skokom? V ponedeljek smo poročali, da je prispel v Beograd dr. Vladimir Ravnihar. V torek je poročal zagrebški »Obzor«, da je dr. Ravnihar, »vodja slovenskih radikalov«, prišel v Beograd, da intervenira proti zahtevi iz Beograda, da slovenski radikali sodelujejo pri volitvah skupno s samostalnim! demokrati in da se je sestal z Ljubo Jovanovičem in dr. Korošcem. — Isti list javlja danes, da je dr. Ravnihar posetil tudi Davidovića in da je njegov poset baje v zvezi s skupnim nastopom njegove skupine v Sloveniji z b 1 o k o m.« — Kakor je iz teh dveh »Obzorovih vesti razvidno, se dr. Ravnihar pripravlja na nov skok, na kakr šne je on Že navajen...
= O klerikalnem proglasu na na« rod pišejo beogradski listi in izvajajo: Ako kdo, slovenski klerikalci imajo najmanj pravice, da se postavljajo s svojo svobodomiselnostjo in poštenost* jo in da drugim očitajo korupcijo. V kratkem času svojega ministrovanja so klerikalni ministri pokazali, da so daleč od svobodomiselja, poštenja in pravice, ker so brodili v korupciji. To, kar je delal Korošec v prosveti. Sušnik v prometu in ostali klerikalni ministri, pre* sega vse meje dopustnosti. O tem oh* stojajo nepobitni dokazi in bodo vsi po vrsti poklicani na odgovor za svoje zlo* čine___
= Potjska dobi rang velesile. K a* kor poročajo listi, bo Poljski priznan reng velesile. Francija je v Varšavi svoje diplomatsko zastopstvo Že spre* menila v veleposlaništvo. Takisto je bil tudi poljski poslanik v Parizu imeno* van za veleposlanika. Tudi poljsko po* slaniŠtvo v Vatikanu je dobilo rang ambasade. Zgledu Francije in Vatika* na bo sledila v kratkem tudi Italija. — Poljska vstopa v koncert velikih sil fn zavzema diplomatski položaj, ki odgo* varja velikosti Poljske dežave, ki Itej« 30 milijonov prebivalcev«
-ev 260
•5 L O V P N ? K f   NAROO«  dne 13. novembra 1924.
Sttan 3
Tržaški Italijanski tisk se je v svojih komentarjih k polomu »Banke Adriatike« dotaknil, zlasti po aretaciji bivšega generalnega ravnatelja Cira Kamenarovica, ki je bil proti kavciji izpuščen, a ne sme zapustiti Trsta, tudi manipulacij, s pomočjo katerih se je bivša tržaška »Jadranska bankac pre-nacijonalizirala v »Banko Adriatiko« pod fašistovskim strokovnim vodstvom in predsedništvom tržaškega župana, senatorja dr. Pitacca. Pisalo se je o tej stvari marsikaj, ali prave resnice pa vendar ni povedal nihče. Bilo je pač tako, kakor trdi v tržaškem »Piccolu« sedaj predsednik tržaškega trgovskega udruženja Mohorich o položaju »Banke Adriatike«, namreč da položaj bivše tržaške »Jadranske banke« tedaj ni bil tako poguben, kakor se je predstavljal delničarjem.
Na glavni skupščini 12. julija 1923. je o stanju zavoda poročal tedanji glavni ravnatelj Ciro Kamenarović, ki je obenem tudi vodil pripravljalna dela za prenacijonalizacijo zavoda. Slo je pač za to, da preide zavod v italijanske roke in sicer ne domače tržaške, temveč, da rečemo tako, renjikolske, v roke izventržaškega renjikolskega kon-sorcija. Delniška glavnica zavoda Je znašala 15 milijonov lir, razdeljenih na 75.000 delnic po 200 lir. Večina teh delnic je bila v jugoslovenskih rokah, to se pravi, imeli so jih v rokah delničarji jugoslovanske narodnosti, bivajoči deloma v Italiji, deloma pa v Jugoslaviji. — Da preide zavod v italijanske roke, je bilo treba delničarjem jugoslovenske narodnosti iztrgati iz rok njihove delnice. In kako se je zgodilo to?
Generalni ravnatelj Ciro Kamenarović je podal na glavni skupščini tako porazno poročilo o stanju zavoda, Izkazal je tako ogromen primanjkljaj, nad 35 milijonov lir, da za pokritje tega primanjkljaja ni zadostovalo 13 milijonov lir, ki jih je dala italijanska vlada za pokritje izgube pri zamenjavi kron v lire, da ni bilo dovolj, da se je črtal ves rezervni zaklad v znesku okoli 6 milijonov lir, temveč se je morala brisati tudi vsa, prav vsa delniška glavnica v znesku 15 milijonov lir. Seveda, če bi se bil izkazal manjši primanjkljaj, bi se bilo pač moralo prispevati k nje-
K polomu „Banke Adriatice".
V T r s t u, 9. novembra.
ga pokritju končno tudi   iz   delniške J resnica!
glavnice, toda delniška glavnica bi bila prizadeta le deloma, delnice bi bile izgubile le del svoje vrednosti, vredne bi bile morda le še polovico, ali celo tudi samo četrtino svoje normalne vrednosti, ali — ostale bi bile v Jugoslovenskih rokah! Z umetno navzgor navitim primanjkljajem pa se je doseglo, da je glavna skupščina v svrho pokritja primanjkljaja brisala vso njihovo vrednost, jih popolnoma uničila. Sklep glavne skupščine je bil, da prvotne delnice izgube vso svojo vrednost, da pa ima delničar za vsako staro razvredeno delnico pravico opcije na novo delnico proti vplačilu nominalne vrednosti 200 lir. Za vsako razvredeno delnico pa se je poleg tega priznala pravica do ene delnice »Jadranske bankec s sedežem v Beogradu.
Ti sklepi so bili sprejeti z ogromno
veČino glasov zastopnikov fašistovske-ga konsorcija in njihovih pomagačev Kamenarovića in drugov. Ko se je na skupščini izrazil dvom, da je ta večina v resnici položila toliko delnic, da je imela tako večino glasov, je nastal pravcati vihar. Vedelo se je sicer že tedaj, a pozneje je stvar postala splošno znana, da so fašistovski konsortisti dejanski razpolagali kvečjemu s kakimi 100 delnicami; vse ostale so jim bile dane iz bančnega tresorja!
Tržaški listi so te dni pisali o ogromnih provizijah, ki so jih zaslužili posamniki ob priliki nacionalizacije banke ob izplačilu onih vladnih 13 milijonov in drugih transakcijah. Odvetnik Cacopardo in »onorevolec (naslov poslancev) »dr.« Kamenarovič (tako so ga pisali laški listi) se nahajata v zaporu odnosno v preiskavi, commendatore Rossini. ki je igral glavno ulogo pri vsej stvari (komturstvo je dobil, ker je daroval fašistom večji znesek za pohod na Rim in so se njihove glave zbirale v njegovi rimski gostilni »Ai Castelli dei Cesari«), pa je pobegnil na Krf. Pri nacijonalizaciji banke so bili oslepar-jeni jugoslovenski delničarji z navzgor prikrojenim primanjkljajem, pri sedanjem polomu pa vložniki z navzdol narejenim. Tako so stvar lepo izravnali. Njim so ostale provizije, delničarjem in vložnikom pa — prazen žep! Taka je —
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča
v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 8. url zvečer.
Sreda, 12. nov.: Firma P. B. Red C
Četrtek, 13. nov.: Moč teme, vojaška predstava.
Petek, 14. nov.: Zora, dan, noč. Red D Sobota, 15. nov.: Pri hrastovih. Red F Nedelja, 16. nov.: Paglavka. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 8. ari zvečer. Sreda, 12. nov.: Rusalka Red F
četrtek, 13. nov.: zaprto. Petek, 14. nov.: Carjeva nevesta     Red C Sobota, 15. nov.: Rteoletto Red A
Nedelja, 16. nov.: Majska noč, popoldanska predstava pri znižanih cenah. Začetek ob 4. popoldne.
Prosvetno delo v sovjetski
(Dalje.)
Nova orijentacij'a učiteljstva-
Torej Je absolutno potrebno priskočiti ljudskim šolam na pomoč materijalno. Zvišanje učiteljskih plač bo prvi korak, ki ga ne smemo odlašati. Mi razumemo, da letos ne moremo doseči nlKaklh pozitivnih rezultatov Slaba letina nas drži za noge, visi na naših ramah kot težko breme. To je jasno, ali Iz tega še ne sledi, da ne dosežemo cilja. V Ideološkem oziru se je učitelj-stvo, kakor rečeno zganilo tn nam gre na roko. V marcu je bila posebna konferenca o novi orijentaciji učlteljstva. Večkrat se ta pojem napačno tolmači. Naš učitelj se hoče po svoji vesti še učiti. Zbrali so se delegati Iz 45 gubernlj, 39% Je bilo komunistov, ker je vsekako zanimivo. Krupskaja je označila na konferenci vse smernice tega dela. Učitelj si mora biti na jasnem glede ekonomskih, političnih in prirodnih pojavov. To so tri glavne smernice njegove Izobrazbe: ekonomska, politična in socijalno-znansivena. Naše poizkuse zavode poseča učltcljstvo zelo številno, ker vid' v njih neposredno Izvajanje metod, ki mu Jih priporočamo. Naš lnspektorsko-lnstruktorsk! aparat narašča. Komunistična stranka je obljuhila dati nam •rotovo število delavcev v to svrho. Zimska kampanja lanskega leta je obsegala 45.000 prosvetnih delavcev: po posameznih gu-bernijah je bilo pridobljenih za to delo do 900 oseb. Tudi letna kampanja je Imela velik uspeh. Zal nimam še točnih podatkov o tej kampanji.
Poljedeske šole.
Poljedelske šole bi mogle pri nas delati Isto, kar delajo na pr. v Ameriki, t j. združevat! svoje učiteljsko delovanje s poljedelskim In dajati zadevne informacije In Instrukcije prebivalstvu in deci. O tel metodi govori v svoji brošuri prof. Tulajkov kot o metodi, ki nudi prebivalstvu obširno znanje. Na zadnil konferenci pedagogov—poljedel-aklh strokovnjakov je bil sprejet tak načrt
in sklenjeno je bilo. da se z razvojem šole In sporazumno z učiteljstvom dvigne agri-kulturnl nivo prebivalstva.
Likvidacija nepismenosti.
Med drugimi nalogami, ki nas zanima.k) na deželi, zavzema prvo mesto likvidacija nepismenosti. 14. avgusta 1923 je bil določen splošni načrt likvidacije nepismenosti ob desetletnici naše revolucije. Za preteklo leto, o katerem lahko položimo račun, je bilo določenih za organizacijo 17 600 likvidacijskih postojank in 580 šol za malo pismene; te šole so obsegale 1.200.000 nepismenih, večinoma strokovno organiziranih državljanov. Izpolni?! smo glede organizacije aparata samo 57% naloge, glede števila onih, ki so se naučili pisat! in Citat?, pa letos 31%. Tu se moramo vprašati, al! ni kdo kriv. Ne vem, toda krivda nikakor ne zadene prosvetni komisarijat, ker smo zahtevali za to delo 1,700.000 rub.; z ozlrom na odobrenje vrhovne vlade smo računali s to svoto, dobili pa smo samo 100.000, t. J. Vi« te svote. Približno enako so bile reducirane tudi krajevne postavke. ?o smbernije, k! niso dobile Iz naše postavke niti ficka. kakor na pr. tomska. Nekaj dohodkov so nam dal! kadilci. Obetalo se je nam 300.000 rub. od patenta na vino In tobak, a pokazalo se je, da kadimo slabo in pijemo še slabše, ker smo dobili od patenta samo 25 000. Čudmi se sliši in vendar Je zdaj prosvetni komisa-iljat zelo zainteresiran na kaji In pijančevanju.   Društvo za  likvidacijo nepismenosti
»Doli nepismenost« sprejema prekrasne re-soluctie. konkretno pa daje mizerne rezultate. Sklenjeno je bilo. da mora dat! vsaka gubernska oblast gotovo število prosvetnih delavcev v občine Samo 10 gubemii je storilo tako, fn zato sem mnenja, da M morale ostale oblast! odgovarjat! pred sodiščem za svojo malomarnost. Tesra sicer ne bomo zahtevali, ker smo doseči? vsaj to, da je predsedstvo centralne vlade Izdalo 17. septembra okrožnico, v kateri ponovno kategorično zahteva, da morajo kraievnl organ! storiti svojo dolžnost glede likvidacije nepismenost!. Letos smo Izdal! mHuone abecednikov za nepismene. Za prihodnje leto je določena likvidacija nepismenost! In sicer za 4.000.000 nepismenih, v prvi vrst! kmetov. Toda treba je odkrito priznati, da bomo primoran! to število nekoliko znižati, ker Je ta naloga pretežka. Znano vam je, da smo sklenili likvidirati nepismenost do 35 leta. Ali tud! to prebivalstvo, ki ima pol življenja še pred seboj, nerado reagira na naš poziv glede likvidacije nepismenost!. Kolikor so likvidacijske postojanke delovale tako — čakale, kda! pridejo nepismeni k njim — toliko v dotičnem kraju ni bilo mogoče likvidirati nepismenosti. Postojanka je morala sama k njim. ker niso hotel! oni k nji. Za to ogromno delo fe potrebno neprimerno več osobja, kot smo ga doslej Imeli. Potrebne so ogromne množice nekakih dobrovoljcev, ki bi nam priskočili s tem delom na pomoč. Na ta način bi bilo mogoče izkoreniniti to zlo povsod, kjer se še skriva. Upamo, da se nam posreči likvidirat! s to metodo nepismenost tem bolj, ker nam gre komunistična omladina vsestransko na roko.
— Slenkiewfczeva proslava v Narod-gledališču. Narodno gledališče priredi
s sodelovanjem društva ljubiteljev poljskega naroda v nedeljo, dne 16. trn. ob 11. dop. v dramskem gledališča matinejo v počastitev spomina poljskega pisatelja Henrika Slenkiewlcza. Spored je ta: 1.) Sienkiewica In njegov pomen za poljski narod, govoi/ univ. prof. dr. Vojeslav Mole. 2.) a) Zarzvc-kl: Moja piosenka, b) Želenski: Laskawa dziewczyna, pesmi za sopran-solo, poje g. VVanda ChuIawska-WIstinghausen, 3.) Chopin: Balada v g-molu, igra gdč. Svajgerje-va, 4.) Sienkiewlcz: Odlomek Iz »Malega viteza«, recltra gospa Marija Vera. 5.) a) Moniuzsko: Arija iz opere »Strašni dvor«, b) Gall: Tajna ljubav, poje operni pevec g. Hugo Zathey. Na klavirju spremlja kons. profesor Janko Ravnik. Prevoz posmrtnih ostankov svojega velikega pisatelja (z Švice v Varšavo je proslavil poljski narod kar najsljajnejše. Največje čast! je izkazal geniju bratskega naroda tudi češkoslovaški narod ob priliki prevoza skoz! Prago, a tudi gledališči v Beogradu in Zagrebu sta svečano obhiiall spomin velikega pokojnika. Ker je Sinklewicz tudi pri nas pridobil popularnost med najširšimi sloji, je pričakovati, da se tudi ljubljansko občinstvo čim šte-vilneje odzove našemu povabilu. Cene prostorom so: lože v parterju po 20 Din, 1. redu 30 Din. v II. redu 15 Din. Sedeži v parterju po 6 Din. na balkonu po 4 Din, na galeriji po 2 Din. Stojišča v parterju in na galeriji po 1 Din.
— Danes v sredo se poje v operi Dvo-fakova: »Rusalka« za abonma F. Glavne vloge izvajajo gg. Rozumova, SflHgojeva, Thalerjeva in Betetto, Jlranek itd. Režira in dirigira g. ravnatelj Rukavina. — V drami se Igra zabavna veseloigra Firma F. B. za abonma C.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« vabi vse svoje ustanovne In podporne člane na koncert, ki se vrši v četrtek, dne 13. novembra ti ob osmih zvečer v veliki dv> rani Uniona. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.        357 n
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« koncertlra v četrtek zvečer v Unionu. Delavnost društva je dovolj znana. Nikdar »Lj. Zvon« ne odreče Številnim prošnjam za sodelovanje na prireditvah drugih korpora-cij, zato je dolžnost občinstva, da z obilnim posetom koncerta pokaže društvu svoje simpatije in zahvalo za njegovo veliko požrtvovalnost. Trdno se nadejamo, da bo četrtkov koncert dobro posečen. 356 n
— L. Krie (F. L. Budinski) umrl. Kakor poročajo rlzenski listi, je 4. tm. preminul v rior. Litvinovu L. Frić, katehet, pisatelj in prelagatelj iz ruščine, poljščine in madžarščine. Rajnki je bil več let sotrudnik »Češkega dnevnika«.
— Umetniška razstava v Benetkah. Dne 7. tm. se je zaključila štirinajsta mednarodna umetniška razstava v Benetkah. Razstavljenih je bilo 3288 del s strani 1127 umetnikov. Iz Italije je bilo razstavljalcev 390 s 1116 deli, ruskih razstavljalcev je bilo 102 s 578 deli, potem so bili iz Madžarske, Francije, Belgije, Romunije, Španije, Nemčije, Japonske, nato 38 umetnikov razne narodnosti. Nakupilo se je umetniških del za dva in pol milijona lir. Najdražja je bila slika Belgijca E. Laermansa predstavljajoč stari mlin v Brabantu, ki je bila prodana za 40 tisoč frankov. Zanimivo je, da so med razstavljal-ci na drugem mestu Rusi! Vidi se, kako se Rusi v tujini kljub svojemu trdemu položaju povsodi krepko duševno udejstvujejo.
— France Veber: Očrt psiholog I-j e. I—IV4- 224 str. 8°. Odobren z razpisom Prosvetnega oddelka za Slovenijo v LJubljani z dne 21. oktobra 1924, št. 18.610. Cena vezani knjigi 80 dinarjev. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v LJubljani. V pričujočem delu podaja avtor osnovne nauke celokupnega dušeslovja, opisnega in razvojnega. Delo razpade v tri dele, v psihološki, anatomsko - fiziološki in zgodovinski del. Drugi del je napisal prof. dr. A šerko, tretjega pa dr. Alma Sodnik. Psihološki del ima pet poglavij. V prvem razvija avtor svoje načelne nazore o predmetu in nalogi psihologije, o zakonitih temeljnih razlikah med fizičnimi in psihičnimi pojavi, o neizogibni dihotomjl med »Jazom« In »doživljajem«, o metodi psihologije, podajajoč končno prvo klasifikacijo celokupnega doživljanja. V drugem poglavju prehaja k psihologiji umskega doživljanja in nudi podrobno analizo »predstavljanja« In »mišljenja«. Tu nahajaš tudi psihološko analizo »časa«, spoznavanja In zmote ter posebnih tipov miSljenja, kakor so n. pr. »zaznavanje«, »spominjanje«, »analiza«, »definicija« in »sklepanje«. Tretje poglavje vsebuje psihologijo nagonskega doživljanja In vspo-redno podrobno analizo »čustvovanja« in »stremljenja«. Mestom dosedanje četvorice podaja šestorico elementarnega doživljanja te vrste, namreč »hedonsko«, »estetsko«, logično, »akslološko, »elevterlčno« (pro-stostno) ter »haglološko« (religljozno) čustvovanje In stremljenje. Orisane so tudi zakonite vez! med nagonskim in umskim doživljanjem In Izklesan! so še posbni ter za socialno življenje važni tipi čustvovanja In stremljenja. V četrtem poglavju Izkuša doseči sintezo dosedanjih analiz In podaja splošne psihološke zakone, k! prevevajo celokupno duševnost človeka. V teh zakonih se Jasno zrcali dvoje: brezčasna arhitektonska struktura duševnost! In njen zakonit časovni razvoj. Tu so Izklesana došle] povsem neznana doživljanja, »vmesna« doživljanja, kl med ostalim »temeljenim« dn. žlvljanlem analitično In razvojno posredujejo. Tradlcilsko asociacijo !n vajo prikaže avtor v novi luči in Jo raztegne tudi na čustvovanja In stremljenje. V zadnjem po. glavju so končno načelne postavke o Izkustvenem razmerju med dušo In telesom. Tu Je najprej podana analiza »subjekta« ga-me<ra in njegovih »dispozicij, nato najvažnejše dosedanje teorije o novem razmerju in končno avtorjevo stališče. Temu poglavja Je nravlfno pridelana šerkova anatomija v dveh ozirih: ona podaja načelni m za psihologa vaJM ustrr.i človeškega Jh'čevja m izknša vsaj na glavnih točkah dobiti zakonito izkustveno vezo  med fiziološkim ki
Vsem, M hočejo dobro kavo piti, priporočamo  Izvrstno  našo  pravo domačo
Kolinsko
ciko-rilo. g
Julijska Krajina.
— Pokrajinski zbor političnega društva »Edinosti« v Gorici se je vršil v nedeljo v Trgovskem Domu. Prišli so zaupniki iz vseh delov dežele. Iz Trsta sta bila navzoča dr. "VVilfan in dr. Sla-vik. Otvoril je zborovanje dr. K. Podpornik, poročal je tajnik Ivan Vidmar. Po njegovem poroČMu se je razvila živahna debata. Sprejete so bile številne resolucije, zadevajoče narodna in gospodarska vprašanja. Dr. VVilfanu se je Jtlede* njegovega delovanja izreklo priznanje in zaupanje. Zbor je uspel dobro.
— Sodnik, ki ne more poslovati, živi v Ajdovščini in čaka, da mu bo ministrstvo dovolilo prisego. Brez prisede ne more ničesar ukreniti in skleniti. Od 15. julija dalje že popolnoma počiva civilni oddelek na sodniji v Ajdovščini, akti se kopičijo, sodnik urpira zaprisego, ali odgovora ni. To so lepe razmere! Opozarjamo na to vse one, ki neprestano plujejo na naše razmere! Italija je zanje menda dovolj kulturna, pa vendar ta — škandal!
— Kako se gospodarsko udejstvujejo Slovenci v Julijski Krajini. Koncem septem-tembra se je vršila v Tridentu sadjerejska razstava, katere so se udeležili sadjcrejcl iz 52 pokrajin. Vsaka je Imela poseben oddelek, tako tudi Julijska Krajina. Razstave so se udeležil! slovenski sadjerejci s Tolminskega, Iz Brd in iz Vipavske doline. Lepa ie bila ta razstava ln v popolno čast slovenskih gospodarjev. Povečini so bile razstavljene le jesenske in zimske sadne vrste. Jabolk je bilo okoli 50 vrst ln hrušk okoli 30 vrst. Sodi se, da Je teh nasadnih vrst preveč in da naj bi se gojile le one, ki res dobro uspevajo v goriškem podnebju.
— V Jelšah v Istri je umrl gosp. Josip SI o s a r, posestnik in odbornik tamošnje hranilnice in posojilnice.
Slovensko-Itallianski slovar, delo dr. Jos. Valjavca izide v kratkem, menda do konca novembra.
— Oropana na potlv cerkev v Trstu.
65 letno zasebnico FrančiŠko Reicli, ki stanuje v ulici Tesa št. 3.. je napadel neki mlad človek zjutraj v polmraku, ko Je šla v cerkev h kapucinom in jI iztrgal ročno torbico v kateri je bilo 26 lir gotovine. Surovcž je starko podrl na tla in jo parkrat udaril. Potem Je zbežal.
— Izpuščeni pa zopet aretirani so bil! nekateri naborniki s Slapa na Vipavskem, ki so se pripeljali v Vipavo z nekako rdečo zastavo In z makaroni v gumbnlcah. Oblast je uvidela, da je to šala, je izpustila fante, ki so šli nato v gostilno pit s tovariš!. Tam pa so mladeniči peli !n vriskal! ter se baje ogrevali za komunizem. To so delali tudi na poti domov. Orožniki so aretirali one izpuščene !n še mnogo drug'h, skupaj nad 20 In j!h odgnali v zapore kjer bodo najbrže dolgo časa.
— K Strancarjevemu procesu. Poroča*! smo, da je bi! končno Izpuščen iz preiskovalnega zapora Anton Bressnn, ki je bil osumljen umora na. Slovencu Štrancarju po vodilnem shodu v Ajdovščini. Osumljeni so bili še štirje drugi ali niso bili zaprti. Sedaj se Je Izvedelo, da Je Brcssan v preiskovalnem zaporu podal izjave, ki so naravnost obtožba politične ob^as*? v Goric! In njenega načelnika podprefekta Nlcolottlja. Tu pa se Je preiskava ustavita In Bressan Je prišel Iz zapora. Smrt Antona Strancarja ostane tako nemaščevana — politična gospoda na Goriškem dela lahko, kar hoče. In umor nedolžnega Slovenca velja v izvrstnih krogih lahko še za veliko patrllotično delo!
— Smrtna kosa. V Podmelcu je umrj po težki bolezni nadučltelj g. Fr. Jelinčič. Naj nočlva v miru!
13. t. m. zvečer ob osmih ▼ Uniona koncert „Ljubljanskoga Zvona".
Sokolstvo.
— Sokolsko  gledališče   ▼ Radovljici
vprizorl v nedeljo dne 16. t. m. ob pol 4. popoldne svetovnoznano legendo »TJHom«. Dejanje te velezanlmlve Igre se vrši deloma v budimpeštanskem mestnem logu, deloma pred nebeško sodniio In Je torej za naš oder nekaj popolnoma novega. Resna snov Je obdelana tako drastično, da izvabi pri dobrem Izvajanju salve smeha, tako da je ustreežno vsem onim, ki ljubijo zabavo ln tistim, kl gledajo radi resne st vari. 354/n
duševnim svetom, tvorec tako z avtorjevo psihologijo samo organično enoto. Oris raz-pade zase v tri dele: v prvem (uvodnem) delu je podan pomen živčevja za človeka j m njega duševnost sploh, v drugem je raz- j vita načelna organizacija živčevja, v tret- i Jem pa so izklesani posamezni »organi živ-čevja«, kakor vid. sluh voh Itd. V končnem j zgodovinskem delu podaja Sodnikova hi- j storični razvoj psihološkega prizadevanla | od Aristotela do naših dni. Tu so ugotovljene posebno štiri faze v zgodovini psihologije, namreč »metafizična«, »spoznavno-teoretična«. »eksperimentalna« ln »analitična« smer. Posameznim smerem Je na kratko odkazan tudi njih pomen za nadaljnji razvoj. Knjig! Je pridelan tudi podrobni psihološki register. Knjigo Je dobit! pri založnici Zvezni knjigarni in v vseh drugih knjigarnah.
Pride!
6^67
Kdff* pridal Ona pridel Kdo ie ona?
M...3 C...3Ž
Kaj le ona?
Razgled po slovanskem svetu.
— Odličen Češki učenjak umrl. Tc dni je preminul v praškem sanatoriju po dolga* trajni in težki bolezni prof. M. LJ, dr. Jaro« slav Hlava. načelnik patoložnoanatomiiske« ga zavoda na Karlovi univerzi v Pra^i. Rajni je bil učenjak svetovnega slovesa, imeniten in vesten učitelj, ki je vzgojil celo vrsto stro* kovnjakov v patoložno-anatoniijski in bak* terijolozni vedi.
— Poljski umetniški zavod. V najbližji bodočnosti bodo v Varšavi ustanovili umetniški zavod, ki bo širil znanje o poljski prosveti in umetnosti v naj'iršcm pomenu besede. V niem se bodo vršili koncerti, gledališke predstave, razstave kiparskih in slikarskih del in umetniške industrije. Podjetja sc bodo prirejala na poljskem ozcmliu s po* sebnim ozirom na kmetijsko prebivalstvo, Zavod bo stopil v stike z inozemskimi c!-n* turami za to, da se bodo zamenjavali um :» niki, skladatelji itd. Zavod ima obljubljeno podporo od prosvetnega ter od železnišk rga ministra pri osebnem in tovornem prevaža« nju. G'ava zavodu je ravnatelj E. Chodo* viceki, poročevalec mestnih gledališč in rr:*d=» sednik Društva priiateljev lepih umetnosti.
— Odličen češki učenlr.k umrl. Dne 28. oktobra t. 1. je umrl na Dunaju zadnji šef pomorske sekcije bivšega avstri jskera voj* nega ministrstva, viccadmiral Fr. Holub,
— Zanimive šte\'ir<c s komunističnega shoda. Po poročilu, podanem na sestanku komvnističnc stranke v ČSR. ie v te! stranki organiziranih 140.000 plaču io*ih članov, m "d katerimi je 65 % Cehov. 23 % Nemcev. 6 % Slovakov, nad 3 % Madžarov, 1 % Pol iakov in 0.13 % Rusinov. Po vri je 46.02 % brez« vercev. 43.71 % katoličanov. 5 26 % evang?« likov. 0.S5 % pravosalvnib. 0 26 % Zidov. Po poklicu je v stranki 16.31 % delavcev kovinske industrije, 7.6S % rudarjev, 5.51 % tesarjev in mizarjev. 10 % iz stavbne obrti. 5J59 odstotka iz kemijske stroke, 10.17 % Iz tek« stilne industrije. 7.71 % kmetijskih d-lav* cev. 1.51 % iz grafične Industrije, 4.75 % državnih in trgovskih nameščencev. 14.76 % po dnmnah zaposlenih žensk. 2.69 % malih kmetovalcev. 2.31 % obrtnikov ter 0.5 % uradnikov, učiteljev, odvetnikov in zdravnl* kov. Statistika o prejšnji pripadnosti kaže 73 % sociialnih demokratov, 1.60 % narod« nih soci'a^istov in 25.10 % indiferentl«-tov poleg manjšega števila agrarcev in klerlkal* cev.
— Revmont kandidat Ncbtove nagrade. ^tokholmski dopisnik v Rtgl izhajajočega, lista »Segodn*e<? ve povedati, da je letos med prvimi kandidati za literarno Noblovo da* rilo slavni poliski plsateli VI. Revmont, čl* e'ar dela sc zadnja leta mnogo prevajajo po« leg dn:gih b'di v skandinavski jezik.
— »f.ojjtnott« češhih Nemcev. Nem*ko* nacijonslni poslanec Brunar je proglasil to dni na shodi svojih vobleev v Frivaldu: »Ml smo in ostanemo nezadovoljni, in sicer ne <;amo radi tega. ker se nam ne godi d^bro, temveč taki ostanemo rudi tedal. če bi so nam tukaj dobro godilo. — Taki so ti Te v* toni. na eni strani kriče, da se jim v ČSR ne godi dobro, na drugi strani pa tišče Neme! iz raiha s trebuhom ra kruhom v češkoslo* vaške dežele, kaiti kakor niše »P. I#.«r, je v češkoslovaški zarosVn;h 23^.000 t^jih (po veliki večini nemš*:iM d?!avev. medfem ko ic flO.000 češkoslovaških državnih občanov brez drt1a in zaslužka.
— V znamenju nru**-'?*1* rr*itj3 V CAU vicah. Bitom?. Onoli. Korktn in Zabrcgu (Gornja Sleziia") je že šest mescev 50 Poljakov v tamkajšnjih zaporih. !i"d}e nič ne vedo iz kakšnega vz-oka. Nihče n* moro jetnikom dokazati krivce, a r^1a<:m j:b trdo« vra*no -dr?e v je"*h. M-d jcfu:ki *o o*?m* na'ctl«*ri| mladeniči ter oče sedmerih otrok! Med voino se je očuvalo Nemcem b^bnr, sfvo — ka' ra na! rečemo o t"m te v tonskem r»o^r»tj'7. Mar s^ tako Izkazuje ljubezen do bližnjega? Nedavno tega so te ned*~l"no Žrtve nrrsVega nasUirt skušale k ^adovanirm nrjsili*i. da bi jih oblasti pocarb'!e ra rat^rno '"Ion. A zadani ?'v k^st re v«. raT'ai rb^gi PoliaM v Joči zd-'huj?jo. Ka«? Da b! ruMr ne vedel? Vefafo r>a vendrrte vel S*ed1 **o* !et'"a so hHc volitve v pc^š'-j državni zbr>r in od tistega čara sede Pollaki v zanorih. Vsekajo fp im-avi^na domneva, di |e n*""« ska vlada ranrla Pollak« sumo za*o — prav! r^slancc Ba<**.ewski — da bi rolic^"a m^r'-Sina r^rpstra^ila z ortrorn na f*rv»Vn 7r>o-n"ro. — članek ie nn«met iz h"d'£?nsT-;h ^-t-ct-ift Novin* ff*r dokavnfe, !_aT-o se s^e picar| o tem kočljivem vr^Sani". t-| dovolj r*rorr»~pr» pove. kako te*Vo stališče imajo narodne mnni?ir»^ rH volitvah.
0.5
tata?
Proti temu pomagajo sijajno
Aspiria-
tablete
Pazite na modro-beio-rdeČO pečatno znamko.
Dnevne vesti.
V Uubiiani. dne 12 novembra 1924.
Ali se fbn odpro oči?
Pred leti je prišel na vodilno mesto nekega našega zavoda mož, Id ga dotlej nI med nami nihče poznal. Poverjeno mu je bilo vodstvo tega zavoda pač zato, da bi dvignil ta zavod na čim najvišjo stopnjo gospodarske moči In popolnosti. Toda dotičnik se ni zavedal svojih dolžnosti. Namesto da bi posvetil vse svoje sile gospodarskemu napredku hi razvoja svojega zavoda, Je zanesel vanj politiko in skušal s političnimi intrlrami zagotoviti podjetju gospodujoč položaj v Sloveniji. Povsem naravno je, da je naletel na odločen odpor ne samo v naših gospodarskih, marveč tudi v naših političnih krogih, ki niso bili navajeni na take metode gospodarskega ndejstvo-vanja in uveljavljenja. Saj se Je takoj ispočetka videlo, da Je vse njegovo delo usmerjeno ne toliko na to, da se gospodarsko okrepi in ojači njegov zavod, kakor da dobi ta zavod odločilen vpliv na slovensko politiko, ki bi naj potem služila izključno njegovim interesom in samopašnim ambicijam posamnih oseb, ki se sicer v politiki niso mogle uveljaviti.
Najbolj na poti Je bila Kamenarovi-£u demokratska stranka, zato Je pričel najostrejšo kampanjo proti njf. Hotel Jo Je popolnoma tmičitl in na njenih razvalinah ustvariti novo politično organizacijo, ki bi služila zgolj njegovim načrtom. Vnela se Je ljuta borba, ki bi se bila takoj spočetka končala s porazom oblastnega »prišlecac, ako bi ne bili med nami ljudje, ki so se rnn dali ujeti na spretno nastavljene limanice m ga podprli v njegovi kampanji. Toda vkljub podpori Je Kamenarovič podlegel v borbi, ki jo je proti njemu vodila demokratska stranka v pravem spoznanju, da bi pomenialo naš gospodarski propad, ako bi ljudje Kamenarovićeve sorte dobili odločilno besedo in odločujoč vpliv v našem gospodarskem in javnem življenju.
Kako umestna Je bita ta borba, so pokazali poznejši dogodki, m le sreča Je, da so se našU pri nas možje, ki so pravočasno spoznali moralno kakovost fn duševne sposobnosti človeka, Id Je hotel Igrati vlogo mesije in preporoditelja v našem Javnem življenju, v resnici pa je bil navaden šarlatan, da ne rabimo ostrejšega izraza.
Spravil |e na rob prepada prele cvetoči domaČi zavod, popolnoma upropasti! dragega. Oškodoval Je na stotine nfTOonov naše narodno premoženje In uničil na stotine eksistenc!
Tn tega moža, ki Je med nami povzročil toliko zla in gorja, so nekateri med nami kovali v zvezde ter mn bili pomagali pri izvajanju njegovih načrtov!
Pod Kameriarovlf3evmi vplivom Je nastal razkol v naprednih vrstah, saj je bila narodnonapredna stranka delo njegovih rok. In kakor je vse, kar Je izšlo iz rok Kamenarovičevih, propadlo, tako Je propadla tudi ta.
AH se gotovim našhn ljudem sedaj odpro oči, da nvidiio. kako slepi so bili, ko so se dali Izrabljati v umazane svrhe Šarlatanom in pustolovcem, ko so razbili napredne vrste?
Nadejamo se, da jih Je sedaj srečala pamet.
Bolj kakor kdaj prej, je sedaj postulat vse napredne naše javnosti:
Vsi naprednjak! v enotno fronto! •
— Kraljevska dvojica v Južni Srbiji. Po poročilih iz Skoplia ostane kraljevska dvojica še nekaj dni tamkaj. — Vsak dan naoravljata kralj in kraljica Izlete v skopljansko okolico. Včeraj je kralj posetil vojašnico 47. triglavskega pehotnega in 7. konjeniškega polka. S kraljico je popoldne odpotoval v avtomobilu v okolico in skoraj do bolgarske meje. V Kuršumlihanu je kralj ogledal obmejne straže, kraljica pa se Je interesirala za razne starinske spomenike. V naselbini Dušanovo Je kralj posetil tamošnjo šolo in si ogledal še nezgraje-no cerkev, za katero je daroval 2000 D.
— Veliki župan g. dr. BaltlS odpotuje danes popoldne službeno v Sarajevo. Sprejemanje strank na vladi odpade, dokler se zopet ne vrne.
— Jugoslavija  brez Informativne
službe v inozemstvu. »Trg. Glasnike prinaša iz Pariza dopis, ki upravičeno toži, kako se naša država prav nič ne briga za informativno službo v inozemstvu. Vsi naši sosedje imajo ie razvito svojo zunanjo propagando ta izdajajo svoje liste v tujih jezikih, samo Jugoslavija ne goji nikakega obveSčevanja tujine o svojih političnih, gospodarskih, finančnih in socijalnih razmerah. To je velika škoda za nase poljedelske dežele, ki si morajo iskati ugodnega izvoza svojih pridelkov. Politični, materijalni in moralni razlogi govore za nujno jugo-slovensko propagando v inozemstvu. «•» Poklicani činitelji naj se torej pobrigajo za njo nemudoma?
— Vendar enkrat izenačenje koledarja! Kakor poročajo beogradski listi, se v ponedeljek v Beogradu sestane ar-MJereiski sabor, ki bo končno
Ual o uvedbi novega koledarja v pravoslavno cerkev. Stavljen in tudi sprejet bo predlog, da se novi koledar uvede v pravoslavno cerkev v soboto 20. decembra L L Potemtakem bomo letos božič in novo leto katoliki in pravoslavni prvič skupno praznovali Bil je že skrajni čas, da se Je koledar izenačil!
— Otvoritev proge OrmafrLJuto* men Murska Sobot: Novozgrajena proga Ormož#Ljutomer*Mur«ka Sobote se slavnostno otvori dne 22. t. m. Povabljenci in udeleženci javnih oblasti In korporecf j prispo v Ormož 22. t. m. ob 10.40. Pred odhodom slavnostnega vlaka v Ormožu pozdravi udeležence železniški ravnatelj g. dr. Andrej V r e 6» ko in naprosi g. ministra za promet, oziroma njegovega zastopnika, da otvori promet na novi progi. Dostop na slavnostni otvoritveni vlak imajo samo uradni železniški organi in od političnih oblasti dogovorno z občinami in korporacljaml določeni udeleženici. Otvoritveni vlak odide iz Ormoža ob 11. in prispe v Pav/ovc* ob 11.13, v Ivanjkovce ob 1131, v Žerovince ob 1137, v Ljutomer ob 12.26, v Verze j ob 15.17, v Beltince ob 15.43 fn ▼ Mur* sko Soboto ob 16.08.
— Obema brez dolgovi Te dni Je izplačala novosadska mestna občina svoj poslednji dolg v znesku 262.000 dinarjev m Je sedaj brez vsakega dolga, Oni dolg je datiral že iz predvojne dobe in Je bfl zanj na mestne nepremičnine vknflžen zemljiški kreditni zavod v Budhnpešti. Dolg se Je poravnal na podlagi medsebojnega sporazuma, ki ga ie potrdilo tudi naše finančno ministrstvo po razmerju I dinarja za 4 krone. Kje je pri nas mestna občina, ki bi ne ime!a dolgov?
— Cenfene naročnike opozarjamo na položnice, ki smo jih priložili rs četkom meseca za vposlatev zapadle naročnine hi prosimo prijazne vposlatve. Zamudnikom m đoposT'anle ustavi trne 25. novembra t. 1.
— fmenovanla. Za novega Sefa kabineta /ministrstva poŠte In brzojava je Imenovan dosedanji šef personalnega odseka Dražila T o m 1 e*. za Sefa kabineta m'n^srva trgovine In industrije Je imenovan VTastfmlr Mllutlnovič; za načelnika ministrstva notranjih del ie Imenovan dosedanji inspektor dr. Pran S ▼ e t e k.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so nasfednjt poštni činovnik! In činovnice: K. Mlložlč - Llndlč Iz Maribora v Ptuj, Vekoslav Sturm Iz G. Radgone v Canko-vo, Pavla Zabukovec Iz LJubljane na -Studenec, Al. Jagodic Iz Cella v Ptuj, Ivanka M a g d I č iz Maribora v Radovljico, Mara Tro št Iz Domžal v Videm - Dob-repolle. Mara O r I m s z Jesenic na Gorenjskem na Bled, Frančiška Kastellc iz ?kofle Loke v Kranj, Jv. Rakovec Iz Maribora v LJubljano, Ljuba ŽIvko iz Maribora v Apače, Mara Novine Iz Ptuja v LJubljano, KuSTJan Jeglič Iz Ptuja v Maribor, Iv. I v a n u S a iz Apač v Sarajevo, Ljudmila KržISnik iz Litije v Tuzlo. Ivanka Koši ček iz Studencev pri Mariboru v Maribor. Mara Orfms z Bleda v Brčka, Justina B11 n c iz Črnomlja v Vinico, Marija KalUntk od Marile Sne*nice v Ptuj, Tereztfa Bnčnlk Iz Maribora v Mežico, Ana Pezdlrc Iz Mirne v Črnomelj, V. Sturm Iz Gornje F*d<*one v Ljutomer, Jakob Plntar od Velike Nedelje v Ljutomer In Marica Levstek Iz Bohinjske Be^ v Ljubljano.
— »Pravni Ve*mnjt«, list za pravoslav-Je in pravosodte v Trstu, prf*aša v oktober-skf Številki tole vsebino: Dr. Met^d Dolenc (LJubljana): Kultura In kazensko pravo v luči pravne zgodovine. — Dr. S. T.: Sodne odločbe. — Osebne vesti. — Odloki fn zakoni. — Književne vesti. — Naročnina.
— Nov! predpis! za uvozne ugodnost! po železnicah. Beogradsko »Vreme« poroča: železniško ministrstvo Je Izdalo nove predpise o uvoznih ugodnostih na državnih železnicah. TI predpisi veljajo za vso državo In priznavalo velike ugodnosti drž. uradnikom, Invalidom m vsem humanitarnim, prosvetnim m sporrntm dmStvom.
— Ne vzgalebi?© nemške Iredente! Pišejo mm: Poročilo o man WnskJ §o!! v Va-Sem Usta nam kaže dovolj, ksm jadramo. Se med vojno je v LJubljani ctrkvTtra! tiskan »Wegwelser dtrreh dle Oeschflftswe!t In Lalbaeh« z opazko »5treng vertranllch«. V tem Wegwelserb! je bilo s natančnimi naslovi navedenih trgovcev fn raznih obrtnikov, ki se vedno gmotno podni*«!! nemški Schnrverem In Sfldmarfro. Tako so razumen Nemci geslo »Svoji k svojim« m ml — smo le Iskali sovraštvo In prepire med seboj. Nemška zagrizenost se Je pokazala t odi prt Imenih nI le. Tn čttame: Herren ras-se, Wlenerstrasse. Oloekengasse. Jadeu-steig Itd. Tudi SlSko niso hotel! poznati, IraeH so Jo za Schouan.
— Poroki. Danes so se poročTM v Ljubljani: g. Lavealav B o č a r, posestnik In gostilničar v Kostanjevici, starosta ondotnega Sokola s gdč. Angelo Pod Je devo a Vidma ob Savi, In g. Kare! P o d j e d, posestnik na Vidmu pri Krškem, z gdč. Mino M e s e s-n e 1 o v o Iz Vipave, Buo srečno!
— Dinarski dan. Iz pisarne Pokrajinskega odbora Jugoslovanske Matice nam poročajo, da Je »Dinarski dan« aa neodrešene brate in sestre uspel tudi v ostali Sloveniji zelo povoljna Maribor ae zaostala dosti sa UublJano. Nabral Je do danes že 12.000 dinarjev ter bo z zbiranjem prispevkov nadaljeval do srede. V Šmarjah pri Jelšah Je »Dinarski dan« doprinesel 409 dinarjev, v Kamniku 707 Din, v Radečah 105.05, na Jesenicah 1250. O uspehu v ostalih krajih StevsuUe bomo poročali,
— Deset ar aa daa delajo v Pleđlerjevi tkalnici v Osjeka In sicer so se delavci sami odločili za podaljšanje delovnega časa. Tvrdka Jim da za dve nrl triurno plačo.
— Izžrebane številka oOmpiJske loterije: Žrebanje srečk olimpijske loterije se le vršilo dae 31. oktobra t L v Zagrebu. Dobitkov je bilo 52 v skupni vrednosti 50.000 dinarjev. 1 dobitek v suesku 10.000 dinarjev Je sadela srečka Štev. 5267; 2 dobitka po 5000 Din sta zadeli srečki štev. 28.503 tat 27379; dalje 4 dobitki po 2500 dinarjev sledeče številke: 82.186, 26.209, 82.734 in 77.712. Dalje 7 dobitkov po 1000 Din sledeče Ste-vflke: 29.647, 94.878, 37.333, 50.522, 30.677, 90.844, 18.629; dalje 14 dobitkov po 500 dinarjev sledeče številke: 31.648, 5668, 68.651. 73.612, 12373, 73.973, 75.750, 80.646, 44.494. 61.918, 40.790, 66.927, 78.317, 90.614 in se 24 dobitkov po 250 Din sledeče Številke: 3034« 56.283, 21.344, 99.276, 34.535, 85.910, 43.325, 87.002, 76.393 24.293, 21.061, 62.640, 61.697, 12.516, 40.275, 21.365, 68.696, 72.053, 15.946, 82.022. 51.472, 25.583, 98.331, 8889. Interesenti se opozarjalo, da se dobitki Izplačujejo samo do 1. decembra t 1. Izplačuje blaga fnlk IzvrSPnega odbora za VTIT. Olimpijado g. Vladimir Smee, Zagreb, Palmotlče-va ulica 27TT. nadstropje.
•— Stoletnica cementa. Pred dnevi so proslavili v Angliji stoletnico cementa. Prvi. Id je pričel rabiti cement, je bil z\o\ar Josip Aspdfn v Leedsu. On Je Izumitelj port-land cementa. V Nemčiji je bila otvor Jen a prva tvornica cementa leta 1855. Cement je pri nas važen Izvozni predmet.
— Žigosanje mer. Oostllnlčarska zadruga opozarja člane, da naj se ob priliki uradnih poslov meroizkusnfh organov nelz-pozablio in ne žalilo z neslanimi razžaljrvl-mi opazkami uradnih oseb, ker zna biti potrpljenja teb. ki morajo vrSlti svoj uradni posel, tudi enkrat konec m bi na tako ovadbo vsakogar zadela zaporna kazen.
— Bolnica za revne žene In otroke v Beograda. DruStvo zdravnic v Beogradu |e podalo tamoSnJemu mestnemu zastopu prošnjo za podnoro v svrho dovrSenJa zgradbe za bolnico, katero postavlja omenjeno društvo za obotele revne žene In njihove otroke. Podoore bi potrebovalo društvo okoli 100 tisoč dinariev.
— Smrtna kosa. Umrl fe v Javni bolnici po dolgem trpljenju g. Adolf Oustln, trgovski potnik, v starosti 49. let. Pogreb bo jutri v četrtek ob pol 16. Iz bolnice. Blag mu spomin*
— Železniške nerc če. Včeraj je osebni vlak St. 411. pH^alaloč iz Osijeka na progi med tovarno »Krlsta'lnm« In pakirnico pri Zagrebu povozi! 48 letno delavko Marijo Dragan16. ki je Sla na delo. Vlak Jo Je ponol-noma razmesaTll. — Na progi VirovHlca-Osliek je vlak povozil v ponedeljek dolaca Nandorla LekenvHa \t Pečnba In nekega drugem delavca, čigar Identitete pa še niso ugotovi'!.
— Nevaren zločinec prijet V Vojvodini so orožniki prijeli pred dnevi cigana Bela Sarkozlja, ki se je klatil v oVnjfd Kule. Cigan je osumljen, da ie v družbi z zloglasnim roparjem Imber Tothom, ki le bfl pred kratkim obešen, izvršil v okolici Subotice več roparskih napadov in vlomov. Posrečilo pa se mu je povodom aretacije članov Totho-ve tolpe pobe«mfl. Sarkozi pa odločno zanika, da je sodeloval s Tothom In bi morala sledit! njegova konfrontacija z omenjenim. Toth pa je bil medtem že obešen in tako je konfrontacija morala Izostati.
— Tracfčna smrt. Pred dnevi je odšla soproga adjunkta Kolarlča Iz Sarajeva z dvema svojima prijateljicama v Nemilo. Pri izstopu Iz vlaka pa je nesrečnlca na dosedaj še nepojasnjen način prišla pod z nasprotne strani prihajajoči vlak, k! jo je povozil. Ko-larteeva je bila mrtva na licu mesta. Njen soprog Je bil o nesreči obveščen šele dan kasneje, nakar se je truplo pokojnice prepeljalo v Sarajevo. Kolarlčeva je zapustila štiri otroke
— Maščevanje za  Boška Boškovlča.
Poročali smo o umom bivšega srezkega načelnika Boška BoškovlČa, katerega so napadi! roparji. Kakor javljajo se je v okolici Kolašina uprl del Črnogorcev, ki zahteva, da se maščuje smrt Boškovlća. Umori, uboji in požigi so na dnevnem redu.
— Bratomor. V kraju VardISte v Bosni je bil nmorien gostilničar Nikola KneŽevič. Zločin je ostal dolgo časa nepojasnjen. Sedaj so orožnik! storilca aretiral! v oseb! Vase Kneževića, brata pokojnega, ki je priznal, da je Nikolo med prepirom ubil. Morilec je bil Izročen državnemu pravdništvu v Sarajevu.
— Slovenka rodila v zapora. V policijske zapore v Koprivnici Je bila pred dnevi pripeljana služkinja Amalija, rodom Slovenka. Dekle, ki Je bilo pripeljano v visokim stanu, je v zaporu rodilo. Pogajanja med policijo in bolnico ter bolnico In policijo so trajala celih pet ur In končala tako, da je moralo siromašno dekle 12 ur po porodu peš v bolnico, noseče na rokah že mrtvo dete. »Koprivnlške Novine« se upravičeno zgražajo nad takim postopanjem In prinašajo obširne članek v katerem se zahteva, da se slični škandalozni slučaj! v Koprivnici ne bi ponavljal!.
— Alera w Maeserjevlml peškami. Is Pariza poročajo: Ravnatelj Oavrtlo-vlč ta Beograda Je dobil od svoje banke narečno, da nakupi 500.000 pušk sistema Mau-ser. V to svrho Je Gavrltovič maja meseca leta 1923 stopil v stik s nekim Garcto Is Pariza, ki ma Je zagotovil, da Je sedaj najugodnejši Čas sa kupčijo. Za posredovalca se Je ponudil pri Gavrlloviču neki Cona. ki Je Izjavil, da bo kupčijo izvedel ter Je obenem predložil tozadevne pooblastflne listine ia tovorni ust Listine so bile Izpolnjene v nemškem Jezika in Je bile Is njih razvidno, da se nahaja naročenih 500.000 MauserJevlh psšk na parniku v laki Thsodosije. Gavri-lovlč ie podpisal ček. glaseč se na poldrugi milijon dolarjev, kar odgovarja vrednosti a§ milijonov frankov. Pred no pa Je Gollnn omenjeni ček Izročil. Je ugotovil da Je te* vorni Hat s obema listinama vred ponarejen in je Colina ovadil. Celin, ki je bil aretiran, so Je izgovarjal, da se prave listine nahajajo n« nemškem poslaništva v Parizu. Polletje Pa M ponarejevalce Usna kasala izsledila,
nakar Je CoHn priznal, da Je bila sklenjena kupčija navadna sleparija. Obsojen Je bil s svojimi sokrivci vred na več let ječe, dočim je Garda umrl v preiskavi.
— Najcenejše in najnovejše obleke se dobe samo šejenbargova ulica št. 3 pri Gričarja S Mejačn.
— P*l živčnih bolečinah, revmatizmu, protinu, odebeleloati, aladkoa«enoetl ae ia-k asu j« grenčlea »Franz-Joaef« sa Izredno dobrovoljno od vaj lio.
Colombo Ceylon Tca
m t      JHanpu sjreclale
Iz Ljubljane.
— Carinska konferenca v LJubljani.
Prihodnja redna carinska konferenca se vrši dne 14. t. m. ob 17. Vi popoldne v prostorih ljubljanske glavne carinarnice.
— CeŠkoslov.   Obec   v LJubljani
oslavi 60ti letf Branislava Nušića na pfatelskem večfrku v sobotu dne 15. t. m. v restauraci »Zvezda«. Vstup volnv všem Jihoslovanskvm a českoslovac-kym etitelum jubilanta. — V nedell dne 16. t. m. presne v h. 16 loutkove" dlvadlo v pffzernnfch mfstnostech Narodniho domu. Hraje se »Červena Karkulka«. — Vstupnč dobrovolnč. Členove" obce za-roven upozomujeme na koncer »LJub-IJanskeho Zvonu« dne 13. t. m. v h. 20. Unionu. k bojne navšteve.
— Pokrajinski odbor Jtrgoslovenske Matice v LJubljani kot prireditelj »dinarskega dneva« za neodrešene brate In sestre se najlskrenejše zahvaljuje v prvi vrsti ljubljanskemu občinstvu, ki Je s svojimi darovi v tako lepi meri pokazalo svojo ljubezen In sočustvovanje do naših tam preko. Posebno zahvalo Izreka pa odbor vsem sodeloval-cem pri »dinarskem dnevne: članicam Kola jugoslovanskih sester, Kluba Primork in Splošnega ženskega društva, dalje članom kluba Soče«, gojenkam Chrlstolovega zavoda In marljivim čebelieam ženske realne gimnazije v Ljubljani. Ponosna pa Je Jugo-slovenska Matica na sodelovanje ljubljanskih akademikov, ki so v prvi vrsti pripomogli, da je »dinarski dan« tako lepo uspel. Kot prldnf nabiralci so se pokazali tudi »Zo-raši«. Svojo zahvalo Izreka tudi Eodbl dravske dlvlrbe, kl je svirala nadjonalnemu dnevu primeren spored. Skupna v Ljubi*aul nabrana svota »dinarskega dne« znaša Din 18.582.50 In 1 Ura. Celo zbirko »dinarskega dne* obla vi Matica, ko dobi poročila Iz ostale Slovenije.
— V četrtek zvečer ob 8. v Unionu koncert »Ljubljanskega Tvona«. Vstopnice še niso razprodane! Pridite! 355/n
— Razstava ročnih del.    Na državnem
osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljrb'janl bo za Miklavževe dni razstava najrazličnejših ročnih del, čink, otroških oblekic itd. po globoko znižanih cenah. Razstava se otvori 27, t. m.
— Dramatični odsek Slov. trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani Je pričel z delovaniem. Nove prijave sprejema društvena pisarna, Gradišče 17/1. vsak dan od 5. do 7. ure zvečer. 359'n
— Drobiž. Obveščamo Interesente, da Ima Pokralinskl odbor Jugoslovenske Matice v LJubljani precej drobiža v zameno. Zamenjava se ga od 13. t. m. dalle vsak dan v pisarn! Matice, Pred škofijo 2!/T.
— Koledar »Vardar«, kl ca izdaja »Kolo srbskih sester« je natisnjen In pojde te dni meč narod, med katerim naj s svojo rodoljubno vsebino budi in pospešuje Ideje, ki služilo najvišjim interesom države in naroda In katerim tudi samo »'Kolo srbskih sester« služi že več kakor 20 let. »Kolo srbskih sester« želi. da pride ta koledar v vse narodne sVMe in da Izpolni namen, ki mu je določen. Ministrstvo ga Je vsem podrejenim poštam priporočalo. Na ta način bi ta koledar prodrl v najbolj oddaljene kraje, v domove vseh prebivalcev, ki si ga bodo radi omislili, ker bodo v njem dobili poleg zanimive vsebine In poleg slik tudi stvari, ki so našemu narodu nujno potrebne. Dasi le »Vardar« natisnjen na 14 polah in dasi ima najbo1) Izbrano vsebino, veliko s1fk In še prilogo, mu Je vendar cena samo 10 dinarjev. Iz česar se vidi, da »Kolo srbskih sester« ne Išre drb'*ka. amnak Ima Se gmotno škodo, samo da z »Vardarejm« s'nži ide* II, zaradi katere ga slednje leto izda. Zato zaslv*! »Vardar« vsekako naše najlepše priporočilo.
— KnUan^odsfcl tečaf Slov. trrovskeea društva »MerVnr« se otvori v petek dne 14. nnvembra Wf4 ^b 7. url zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17/1. r!ventue1ne nove prijave vsak dan od 5. do 7. ure zvečer, mmtn
— Osrednfe Zver« lavmTi na»nešeeneev nujna sefa šfr<e«ra odbora bo v četrtek 13. t. m. ob 20. url nrl Mrvicu. Dnevni red: Tekoče stvur! In občni zbor.
— JadranV« Straža priredi dne 13. de-eembra v velik! dvoran! hotela Union z a -bavnl večer s šaljivim sporedom. Odbor prosi, da bi se vsa društva ozirala na to In da ne bodo priredila omenjenega večera nlkaklh zabav. 35!/n
— Začetek predavani t dmitvn »Snel«. Kakor v pretekli sezoni, prične tudi letos društvo »Soča« a ciklusom predavanj. Prve nredavanje se vrši v soboto 15. trn. v salonu pri »Levu« točno ob K 21. zvečer. Ta večer predava g. profesor dr. Ivo Le h o zelo aktualni fn Interesantni temi: »Ml hi Itamanl g avstrijskih taborih«. Na to selo zanimivo predavanje vabimo vse člane In Prijatelje društva »Soča«. Vstop vsem prost.
— Breapogolno moral poeettt! dne 15. tm. »Slavcev« Martinov večer v hotelu 7*1-voH 365/n
— Pozor! Za ublažitev splošne draginje sa muči nešteto strokovnjakov, od katerih Je do danes le malo prišlo do zaželjenega dlje. Ena glavnih točk, ki dela vsem preglavice. Je. stanu primerno ebUeeule, Ker
večinoma vezani aa Inozemstvo, Je blago zelo drajo, tako da si ga moremo omisliti le v nujnosti In velikega pomena je danes, če si dama zna napraviti sama obleko ali da Ima šivilja ali krojač moderen kroj. Amerikanski sistem krojenja je rešil to vpraša« nje odlično, ki Je posebne važnosti gospem In gopodičnam nešiviljam, ki se lahko v par tednih nauče krojenja! — Najlepši uspehi žo vršečih se tečajev v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru, v večjih mestih v Vojvodini Itd., dajejo Jamstvo resnične potrebe tega znanja. Tečaj se prične dnevno in večerno 20. novembra na od. mlnistr. za trg. In obrt. kone. krojni šoli. 2idovska ulica 5 .LJubljana. Vpisovanje dnevno od 8, do 12. in od 2. do 7. zvečer. Razpošiljanje In Izdelovanje najmodernejših krojev. 362/a
— Pevsko društvo »Slavec«. Pevska vaja za mešani zbor odpade v Četrtek in se vrši v petek 14. tm. točno ob 8. zvečer. Pridite vsi In točno. 36S;a
— Pevsko društvo »Starec« sprejems nove, dobre pevce in pevke vsak torek, sredo in četrtek od 8. do 10. zvečer.      364/n
— Več samomorov. Samomori so zopet na dnevnem redu. Včeraj smo poročali o samomoru brusača Skrbeča, ki se je na Gradu obesil radi stanovanjske mizerije, danes zaznamujemo zopet dva poskušena samomori. Na drugem mestu poročamo o po-skušenem samomoru mladega finančnega pripravnika Petra Iz bolnice pa nam javljajo, da se je v gostita] »Pri Kamnarju« na Zaloški cesti z Uzolom zastrupila neka Frančiška Reš. Njeno stanje je precej resno. V obeh slučajih gre za nesrečno ljubezen.
— Pogreša se 58 letn! Ivan Zaje. stano-Joč na Emonskl cesti št 4. ki Je odšel 11. tm. okoli 15. od doma In se do danes še nI vrnil. Starčku, ki je bil že na opazovalnici, se je morak) kaj primeriti!
— Poskusen vlom. V noči od 10. na 11. tm. je poskušal neznan storilec vlomiti v barako branjevke Frančiške Slmec na Za7oškl cesti št. 3. Odprl je s ponarejenim ključem dve ključavnici; pri poslu so ga pa verjetno zasačili pasanti, nakar Je pobegnil.
— Avtomobil pototU psa. Na Rudniku je neki avto povozil tik pred hišo štev. 53 lepega psa-dobermana, vrednega 4000 Dtn. Pes je bil tast trgovca Ivana Fajdlge.
— Tatvina. SobosHkarju Franu Pavšiča, stanujočermi Ulica na Grad štev. 5, Je bila Iz stanovanja 11. tm. ukradena zimska suknja In nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 1500 Din.
— Policijske ovadbe: Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine I, poskušenega vloma 1, telesne poškodbe 1, peškodba tuje lastnine 1, ekscesa na cesti 1, kaljenja nočnega miru 2, nezgode 1, prekoračenja pol. ure 3 In 10 ovadb radi prepoznega zapiranja trgovin. — Ena oseba je bila aretirana radi neplačanega zapltka. Tajna vojaška pogodbe med Madžarsko hi Rusijo.
— Poskusen samomor. Danes zjutraj se je ustrelil v prsa Peter Bagrov, dnevničar finančne kontrole v Logatcu. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Vzrok obupnega dejanja je bila nesrečna ljubezen. Če ne nastanejo kake komplikacije, Je upati, da Bagrov okreva.
— Nesreča pri delu. Manfredo Albert, delavec na Jesenicah, je pade! pri popravljanju strehe s krova na cesto m se občutno poškodoval. Zlomi! si le tudi desno roko Is so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
Iz Celja.
—c Tedenski Izkaz e nalezljivih boleznih v mestu Celje od 1.—8. novembra. Skr-latica: Od prejšnjega tedna ostali 3, na novo zbolela 2, umrl 1, ostali v nadaljnl oskr-b!4. — Ušen: od prejšnjega tedna ostal 1, ozdravljen 1.
—c Prodaja smrekovih In borovih sadik. V smislu dopisa kr. šumske uprave v Celju se bode oddajalo v prihodnji spomladi smrekove in borove sadike lz državne gozdne drevesnice v Celju po ca. Din 100 za 1000 komadov. Tozadevna naročila Je nasloviti najkasneje do 10. februarja 1925 pri pristojnem županstvu ali pa direktno pri kr. šumski upravi v Celju. Pri naročilu sadik je natančno navesti: 1. Naslov in hiš. št. naročnika. 2. Število in vrsto sadik. 3. Parcelno Številko in obseg nameravanega pogozdovanja. 4. aH se bodo sadike prevzele v drevesnici, ali če pošljejo po železnici. Sadike, ki se bodo prevzele v drevesnici se bodo morale takoj plačati dočim se pošiljajo tudi po povzetju. Omeniti je, da se Imajo temu povabilu v prvi vrsti odzvati tisti posestniki, k imajo pogozdovalne naloge. Na naročila po preteklem terminu se ne bode oziralo.
Iz Maribora.
—m Simon Gregorčičev večer priredi v nedeljo 16. tm. povodom rojstnega dne velikega pesnika prosvetni odsek Sok. društva v Mariboru. Program prireditve obsega deklamacije, recitacije itd. Pričetek ob 20. zvečer. Sodeluje sokolski orkester.
—m Poroka. V nedeljo se je poročil mesar Anton FieB z gdč. Ano Prah. Bilo srečno!
—m Krvavi pretepi v mariborski okolici, V nedeljo je nastal med domačimi fanti v Sv. Kungoti pretep, ki se je razvil v pravo bitko. Več fantov je bilo tepenih, najtežje pa je bil poškodovan 33 letni Janez Fras. Dobil je več sunkov z nožem po glavi In so težko ranjenega morali prepeljati v mariborsko bolnico. — V Račju se je Istega dne sprlo več fantov. Nastal je pretep, delovala sta nož In kol. Med pretepom je bil posest-nlkovemu sinu Jakobu Irgollčo trebuh do-beesdno razparan. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer bil takoj operiran.
Turrclika in spori.
— Kongres turistov. Tekom novembra se bo vršil v Beogradu kongres turistov iz cele države. Vsa druitva pošljejo svoje zastopnike. Razpravljalo se bo v slavnem o propagand! za bodočo
Stev. 260
»SLOVENSKI NAROD«  dne 13. novembra 1924.
Stran 5
Gospodarstvo.
To in ono.
Rezultati svetovne letine.
(Koruza, oves, ječmen in problem živinoreje.)
VpraSarje koruze, ovsa in ječmeni Je tesno zvezano s problemom živinoreje. Te vrste žito nima na svetovnem trgu posebnega pomena. Njegova vrednost je odvisna od razvoja živinoreje. Glede letošnje letine koruze je treba omeniti, da je slabša kot lani. Največ koruze prideluje Severna Amerika (70% s-eto-, ne produkcije). Po zadnjih poročilih znaša letošnji pridelek koruze 2,464.000.000 ton. napram 3,540 000.0 O ton lansko leto. V podonavskih državah so bili izgledi dobri, toda neprestano deževno vreme je vplivalo na kakovost koruze. Isto velja za italijansko koruzo.
V Južni Afriki so pridelali letos 4300 000 met. stot. koruze, dočim je znaftaia lanska letina 6,250.000. Drogo mesto g'ede pridelovanja koruze zavzema Argentl-nija, ki je imela letos dobro 1-tii o V marcn in aprilu je pospravila 270.000.000 ton koruze. Nova setev trpi vsled suše.
V Avstraliji in Indiji je vreme za žito ugodno.
Ovsa ie pridelala Severna Amerika 1,286,000.000 ton. napram 1.439,000.000 ton lansko leto. Angleška je pridelala letos 9,850.000 met. stoto v lani 9,470.000 meterskih stotov. — Poljska letos 21,300.000, lani 24,800.000. Približno enako razmerje Je na Madžarskem, v Kanadi in Juž. Ameriki. Povsod je Istina vrst slabša kot lani. Ječmena je pridelala Severna Amerika 194,000.000 ton, lani pa 198,000.000. Madžarska letina ječmena znaša 1,700.000 met. stotov (lani 2.900.000), na Poljskem 9.000.000 (lani 7.800 000), v Kanadi 77,000.000 (lani 71.000.000).
V vseh evropskih državah je bilo deževno vreme, ki ie oviralo žetev In vplivalo na kakovost žita. V Severni Franciji in Nemčiji je plevel zelo škodoval ječmenu in ovsu. Kar se tiče držav lužno od ekvatorja, se začne Žetev šele čez 4 mesece, kar pomeni, da Je odvisna njihova letina od vremena.
Proces razvoja koruze, ječmena In ovsa. torej tudi razvoja živine, gre po vojni svojo pot. Ta pot se bistveno razlikuje od ostalega žita (rži. pšenice Itd.) Stvar Je namreč ta, da je preživljala Amerika 1. 1922—23 glede rži in pšenice ostro krizo, dočim je bila zlasti koruza, pa tvdi ječmen in oves, ta čas na vrhuncu razvoja, ker je bilo povpraševanje na svetovnem žitnem trgu zelo veliko. V zvezi s tem je Severna Amerika zvišala izvoz koruze za okroglo 180,000.000 ton. To je bila posledica tendence v mnogih drŽavah, da se začne forsirati živinoreja. V dokaz nal služijo nastopni podatki: Od I. 1921—1923 se je zvišalo Število rogate živine v Argentinci za 9,100.000, v Indiji za 750.000, v Pomnniji za 1.500.000, v Franciji za 500.000. na Angleškem za 300.000, v Severni Afriki za 3,600 000. v Avstraliji in Novi Zelandlil za 800.000, v evropski Rusiji za 2.500.000 itd. Nemčija Je zvišala v tem časn število prešlčev za 3.000.00, Danska za 1,700.000, Romunija za 900.000, Francija za 500.000, Severna Amerika za 8.9%. Kanada za 900.000, Angleška za 25%. Celokupno število prešičev se je zvišalo za 16% (všteta ni Rusija).
Kakor je bilo pričakovati se je spremenil proces obnovitve klavne živine v hiperprodukcijo, kar je povzročilo depresijo na mesnem trgu. Angleška je vsled povečanja lastne produkcije klavne živine zelo skrčila uvoz mesnih izdelkov (od 3.000.000.000 funtov na 1.200.000.000). Danska je reducirala produkcijo svinj od 1. 1923 za 8%, izvoz pa od 134.000.000 funtov do 113.000.000. Severna Amerika je imela lani 40.000.000 svinj, letos jih ima samo 32 000.000. Izvoz se ie znižal od 135,000.000 funtov na   85.000.000.   Kanada je reducirala
svinjerejo za 8 %. Tako Je prišlo do depresije na mesnem trgu, cene mesa so začele padati, toda z druge strani je prišla slaba letina koruze, Ječmena in ovsa, in cene so ostale visoke. Na Angleškem Je veljala tona ječmena 1. 1923 — 9 funtov 7 šilingov, letos pa velja 12 funtov šterlingov. Svinjina se je prodajala lani po 17 šilingov za 20 funtov (seore), letos v juliju pa po 16 šilingov. Isto je v Ameriki.
Jasno je, da tako nesoglasje med cenami teh dveh produktov ne more dolgo trajati. Ali poskočijo cene mesnih izdelkov, ali pa se poceni koruza, ječmen in oves. Verjetna je druga alternativa, ker je kupna sposobnost držav, ki morajo uvažati klajo, zelo slaba. Iz tega sledi, da se bliža druga faza poljedelske krize na polju mesne industrije In klaje. To se tiče v prvi vrsti koruze in ječmena.
★ ★ *
—g Kmetijski puča! leča!!. Kmetijska družba prične v kratkem prirejati dva- do tridnevne tečaje, ki se imajo vršiti zunaj po deželi na sedežu kmetijskih podružnic. Prednost bodo imele tiste podružnice, ki se prej oglasijo in ki nudijo vse potrebne pogoje za take tečaje. Na sporedu teh poučnih tečajev bo sledeča učna tvari na: gnojenje z domačimi In umetnim ignojilt, pridelovanje krme na njivah In obdelovanje travnikov, pridelovanje in odbiranje semena, zatiranje rastlinskih bolezni   in škodljivcev, pospeševanje kra vjere je in mlekarstva, zadružna organizacija živinoreje, pašništvo, zimsko krmljenje In strežba živini, izboljšanje hlevov in svinjakov,   konjereja itd. Sadjarski In vinarski tečaji se bodo vršili v sporazumu z dotičnim! organizacijami. — Podružnice se vabijo, da tudi same Izrazijo svoje želje glede učne snovi kakortudl glede Časa, v katerem naj se priredijo ti tečaji. Pouk na tečajih bo trajal dopoldne In popoldne in se bo izpopolnjeval deloma z vprašanji in odgovori od strani udele*ni-kov in predavateljev, deloma s praktičnim razkazovanjem vseea. kar bo v danih razmerah mogoče.   V kritje s+roškov za te kmetijske tečale ie bivši minister dr. Kulo-vec dodelil državno podporo v znesku 60 tisoč dinarjev.   Podružnica pa. ki želi tak tečai. mora izpolniti sledeče odgoje, predvsem  pa   zaerotoviti:   |„   Zadostno število udeležencev izmed odras'lh kmetskih mla-denlčev In samostojnih kmetovalcev, ki se morajo zavarovati, da bodo tečaj redno obiskovali. Udeležnlkom se imajo izdati ob sklepu tudi potrdilo o rednem obisku tečaja. 2. Pripraven učni prostor. & Potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi in 4. prost dovoz in odvoz predavr teti ev na bližnjo  železniško postajo.  Kmetske podružnice, ki žele pod tem! pogoj? prirejati kmetijske tečaje, n^i to čimprele naznanilo Kmetijski družbi v Ljubljani. Število udeležencev, ki se mora zagotoviti, ima znašati nMmmM 2S o«eh.
—g Novosadska blagovna borza 11 . novembra. Na produktnl bo^rf notiralo: Plenica bašVa. 16 vag. 365—367. sremska 365, srpska. 5^ 374, franko Slsek 360. oves, 1 vag. Z77.50: koruza. 44 vag. 170: sremski 240;moka 14 in pol vas. baza »0« 555. št. »2a 500, št. »6« 380—390, Št. »7« 320, otrobi baški 195 Tendenca: brez kupčije.
—g Prldefovanfe domačega tobaka v Kanji. Kr. ukaz z dnč 12. okt. vsebuje pravilnik o pridelovanju domačega tobaka. Dovoljeno je gojiti tobak posameznik om na podlagi posebne koncesije. Pridelek se mora v prvi vrsti odstopiti upravi državnih monopolov in ko je krita njena potreba, se šele dovoljuje izvoz.
—g Razstava novih vin v MIlanu. Italijanska vinorejska zveza pripravlja v M Manu tržno razstavo novih vin. ki se bo vršila od 22. do 29. tm. Razstava zasleduje svrho. da se olajša spoznavanje posamnlh vrst vina in sklepanje kupnih pogodb po vinskih veletrž-cih. Razstave se udeleže tudi vinorejci iz Julijske Krajine.
—I Prodaja starih sodov od olja se bo
vršila dne 5. decembra t l. pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled
Darujmo za sokolski Tabori
Novi ženski poklici.
V Rusiji sta bili te dni imenovani dve ženski za generale boljše viške armade. Obe sta bili že doslej v armadi z vsemi pravicami la dolžnostmi častnikov. Urvamova in Bodde su bih po končani častniški šoli dodeljeni generalnemu štabu, ko sta pa napravili izpit v vojrd akademiji, ju je vrhovno poveljstvo pomaknilo v generalski čin. Vsaka Ima svoj polk, ki mu zapoveduj s prirojeno žensko trmoglavostjo. Drugo vprašanje Je seveda, kaj bi se zgodilo z generalom v krilu, če bi bik) treba na vojna Svetovna vojna tn ruska revolucija je poKazala, da so ženske korajtne samo takrat, kadar imajo pred seboj moža. ki se izogiblje domačih prepirov. Kljub temu je pa boljše viški vojni komisar Trockij čestital obema generaloma in priznal njuno vojaško nadarjenost. — V Ameriki je dobila neka ladja novega kapitana v osebi mrs. Nelsou Croker. S svojim možem, ki je bil tudi poveljnik neke ladje je potovala 19 let po morju. Zdaj je uveljavila svoje praktično znanje in odplula kot kapetan z ladjo Iz Newyorka v Flondo. — Na Angleškem je postala Dottova arhitekt. Nie-no delovanje obstoja v tem. da Kradi cele nasebllne majhnih stanovanjskih hiš z lastnimi elektrarnami, pekarnami in drngimi modernimi napravami. Dela popolnoma samostojno, najema samo rokodelce fn delavce ta skrb!, da dobivajo redno plačo in hrano. Sploh Je tako energična in praktična, da jo občudujejo vsi moški.
Stroga sodba o modi
Težko je pisati o tem kočljivem predmetu, ne da bi se zamerili temu ali onemu. Mnogo je argumentov, ki govore z glasom zdravega razuma proti slej/emu posnemanju pariške družbe, ki kaže modi vedno nova pota, ali tu so dame, gospodične in gospe, in so Šivilje, zaslužek, eksistenca, in roka. ki bi napisala pravično besedo, mora omahnitL Moda vendar včasih kapitulira pred silo zdrave pameti, kakor smo videli v boju za steznik. A kaj se Je zgodilo z onimi ženskami, ki za ves svet niso hotele sleči steznika, ki so v njem celo tla pomivale? Le vprašajte jih! Na drugi strani pa zopet vidimo, kako so prišle ženske pri tem iz enega ekstrema v drugi. Ko je prišel steznik Iz mode, so zavrgle nekatere dame tudi vse druge pritikline pod bluzo. In zdaj hodijo oblečene tako neestetično, da se mora čl>-vek prijeti za glavo. K sreči pri nas nismo tako daleč, ali v večjih mestih lahko vidite v tem oziru fenomenalne prizore, zlasti če je dama priletna in preveč okrogla.
SIcer pa moda ni dandanes več tako smešna, kakor je bila nekoč, ko je predpisovala na slepo srečo danes nekaj, kar je jutri zavrgla. Glavno pa je, da so se tudi ljudje nekoliko spametovali. Boj med kratkim in dol zim plaščem se Je končal na pr. tako, da nosimo dolge plašče zvečer in na pose tih, kratke, ki jih matere zapuščajo svojim hčerkam pa po leti, kadar Je deževno In blatno. Prilagodimo se vsem, kar prinaša moda. V dokaz, da so na svetu avtoritete, ki že pred leti niso kapitulirale pred modo. naj omenim avtorja »Pravljic inz življenja« Petra Alten-berga. ki je napisal leta 1907 te-le besede na naslov mode:
»Moda je estetični zločin sam po sebi: ne stremi za končno dobrino, temveč gre v svoji navidezni krasoti vedno za nečem drugim. Ore Iz ene zablode v drugo. 2lvi v zablodi tn z zablodo, ki se umakne drugi blodnji. 2lvi od otroške spremenljivosti. Moda hrani krojače, šivilfe in klobučarje. »Letos se nosi« ... je zločinska podlost. Človek naj nosi vedno in povsod to. kar odgovarja zakonom higijene. Lahki girardski klobuk s krasnim širokim žametastim trakom ne pride nikoli Iz mode. Isto velja za paname klobuke, za belo haljo, široki usnjeni pas, široke ameriške čevlje s topimi konci In nizkimi petami ali za španski šal. Iz mode Izvirajo samo blodnje, otročarije, krojaški ali klobučarski nesmisel. Kultiviran človek se mora upirati samovoljnim novotarljam mode. »Letos se nos?.. te besede so zločinski idlotlzem. Kaj se nas tiče bilanca kroja-čev, šivilj in klobučariev? Lepota obleke le samo v tem, da se človek lahko v nj! svobodno giblje, da odgovarja higijenskim zahtevam in da ne povzroča bolečin na telesu ali ran v žepu. Drveti otročje za modo vsa-kesza dne in vsake ure je znak duševne bolezni. Ravnati se po modi je znak najnižje nekulturnosti. »Letos se nosi.. m Je zločinska beseda nekultrviranega človeka. »Nosi vedno«, je geslo kultiviranih ljudi. Kdor ple-
za na visoko goro, je oblečen ta opremljen tako kakor zahteva cilj. ki ga ima pred seboj. Vsak človek Ima v življenju svoj cilj. ki sa hoče doseči. Mar naj dopustimo, da nas ovira ali zadržuje na tej poti moda?
Pustimo to gizdalinom, ki nimajo v življemu sploh nobenih principov in ciljev! Ti naj »gojo modo^. Kakor se mora človek razlikovati od človeka, kakor mora vsak po-samnik predstavljati raznovrstni lastni svet, tako mora biti tudi obleka slika tega sveta. Pameten človek nc vpraša nikoli kaj se nosi, temveč reče avtoriteti vrto: »Jaz se oblačim tako«. Vsaka dama in svojo idealno obleko, svoj ideaini klobuček in svoje Idealne čevlje. Kakor nastane dobra pesem o kompoziciji sama od sebe, tako bi morale komponirati vsaka dama svojo obleko iz lastnih notranjih nagibov. Cc j: prayijo, da ie bedasta, naj smatra to za Častni naslov, ki ga je zaslužil pogum niene lastne Individualnosti.,
3
f000 suhenj
je do s* bo*e ob triiVtrt na 12 bilo prcdmi h v tekočem letu. — S iajen d<»' as za izvrstno in ceneno r>la<*o, ki ga dobavlja tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana.
Novi uspehi znanosti.
Iz Amerike poročajo o novih eksperimentih na polju kovinske industrije, ki bi pomenili. Če se posrečijo, pravo revolucijo v težki industriji Gre za metodo pridobivanja jekla neposredno iz železne rude. Teoretično ta problem ni nov, ker je bil že opetovano predmet diskusij, toda predstavitelji moderne tehnike so smatrali, da ga za enkrat Sc ni mogoče realizirati. Zdaj so prišli ameriški tehniki do praktičnih rezultatov. Fordovo podjetje ob Rdeči reki dela kolosalne priprave za pridobivanje jekla iz železne rude. Akcijo, ki pomeni neprecenljivo pridobitev na polju moderne tehnike, vodi dr. Bourcoud. Teoretično sloni ta metoda tudi na redukciji rude s pomočjo plinov v visokih pečeh, toda mehanizem novega procesa se bistveno razlikuje od dosrdanjih metod. Uspeh tega dela b! katastrofalno zadel zlasti livarne, ker bi bVe odveč visoke peči, pa tudi koksa bi ne potrebovali. Vs>ko gorivo, tudi olje, bi mosilo nadomestiti koks, samo da se spremeni v plin. Prve poizkuse so napravili z drobnim premogom. Ti poizkusi so se posrečili. 7dal pride na vrsto navadni premog in drugo gorivo.
* ProM špekulaclll in pretiranim cenam na Francoskem. V francoskem parlamentu se nahaja zakonski načrt za pobijanje špe-kulacile in navljania cen. Določene so te*ke kazni od enetra meseca do enega leta zapora in od 50 do 50.000 frankov globe.
lm 73 k»np«?ya|nem z dekleti.
Pred dobrim mesecem se je pojavil v Berlinu elegantni nernanec, ki je vsled svojega razkošne jra življenja vzbujal splošno pozornost m začele so se zanj zanimati tudi oblasti. Polici »a sra je jela nadzorovati In agenti so mu bili dan in noč za petami. Že po preteku par dni so agenti zaznali, da le neznanec brez posla tu da je prišel v Berlin le na kratek oddih. Končno je neki detektiv od elegantnega neznanca zahteval, da se legitimira. Neznanec je iziavfl. da nima nika-kth listin, da se piše Riza Iršafači. rodom pa je Armenec. Detektivu ie bil tujec sumljiv tn pozval ga je na stražnico. Med časom, ko so neznanca na policiji zasliševali, je detektiv izvršil preiskavo v stanovanju, kJeT je Armenec bival. Stanovanje je bilo popolnoma prazno, pač pa sta se v njem nahajala dva velika kovčka. Armenec je izjavil, da je nameraval kavčka napolniti z različnim blagom, ki ga je hotel nakupiti v Berlinu. Ko so ga po zaslišanju prepeljali v zapor, je pobegnil.
Cim so BerllnČani po listih zaznali za Armencev beg. se je oglasila na policiji mlada dama, ki je izpovedala sledeče:
Nekoč je bila z večjo družbo v kavami in pridružil se jim je Armenec. Vedela je da ie bogat. S svojim pripovedovanjem o bajnem življenju v Carigradu jo je popolnoma očaral. Prosil jo je, da potuje ž njim v Ori-jent in ji obljubil, da jI preskrbi potni list ter da poravna vse stroške potovanja pod pogojem, da mu prer'rrbi več* mladih devojk v staroslt od 15 do 17 let, ki bi istotako potovale ž njim. Ker je izprevldela, kam pes ta-
co moli, je odklonila njegovo ponudbo In se ni več sestala z Armencem.
Policija je takoj uvidela, da ima opravit: z nesramnim kupčevalcem z dekleti in je
uvedla obširno poizvedovanje za zločrncem. Na policiji se je medtem javila tudi neka poštama ženica, pri kateri se ie oglasil Armenec in ji izročil v oskrbo neko 11 letno dekletce, obetajoč ji veliko nagrado, če t dobro čuva. Čim je ženica zaznala, d; otrok ni njegov, je ponudbo odbila. Kaj se w z dekltccem pozneje zgodilo m znano. Tekom preiskave se *e ugotovilo, da je Iršatači svoje žrrvc odpošiljal v Carigrad. Iz Berlina je baje zločinec pobegnil v Jugoslavijo Za niim ie izdana tiralica.
Tihotapstvo kokaina v Parizu.
Mednarodno tihotapstvo s kokainom v Parizu še vedno bujno cvete. Tihotapi « največ v Rusijo, Nemčijo, Francijo in Španijo. Navzlic temu, da so kriminalne oblasti vseh drŽav na poslu, da zasačijo prefrigane tihotapce, se dosedaj še ni posrečilo odkriti gnezdo zločincev. Središče kapčevalcev kokaina je Pariz. V temnih in zakotnih krajih predmestja se nahaja vsakovrstna sodrta. Tu je na stotine posredovalcev, ki prevzemajo blago prihajajoče v velikih množinah in vredno onr sto tisoč frankov, da ga nato razpečavajo dalie. V nobenem evpropsker* mestu ni toliko slučajev obolelosti in smrt: vsled uživanja kokaina, kakor ravno v Parizu.
Uživanju kokaina so udani vsi s?oji ifi sedaj se je jel kokain nuditi tudi v boljših fokaHh, kjer se zbira visoka družba. Trena je bilo samo skrivaj pomigniti natakarju ki Že ste Imeli količino kokaina. Srečen »lučaj je pripomogel policiji, da je napravila tema početju sedaj konec V neki ugledni restavraciji je sedel bogat inozemec si nar teliko dobrega vma in nato zahteval od natakarja, da mu prinese dobro cigaro. Cigara je bila zelo težka in zdela se je sum! v.v Tujca je zanimala vsebina cigare in • "<rll je v njej ozko dolgo cevko z napisom *G« Natakar ie v zadrega zahteval od £05ta as vsak način, da mu vrrpe cigara. V naglici jc namreč zamenjal zaboj z naslovom Z i pO-sebne goste* in izročil gostu cicaro ^ ko-kafnom. Tekom preiskave se je ugotovilo, da je bila cevka napolnjena s kokainom. Si ta nač;n so prišh* na sled skrivnostnemu tihotapljenju kokaina. Par dni za tem dogod-kom je neki kriminalni uradnik opazil, da zahajajo v drogerijo, ki se je nahajala poleg restavracije, sumljivi elementi, bile so ^airrc blede in zlomljene postave. Vsi ti ljudie <o zahtevali posebne vrste cigar. Ko re uradnik poMižje ogledoval te cigare in odstranil o-vojno vsebino je nalete! v sredini cigare 70-pet na cevke s kokainom. Policija je uvedb obširno preiskavo tn je več znanih in uglednih lokalov, kjer se je razpečaval kokain, zaprla.
TRAGIČNA LJUBAV DVEH DEVOJK.
Iz Berlma poročajo o tragičnemu samomoru, ki sta ga Izvršili 16 letna Irma Koch fn Orete Lechmann. Obe mladi In lepi devoj-kl sta bili zaposleni pri nekem podjetju in sta bili obe zaljubljeni v sms njfh delodajalca. Obe deklici sta zahtevali od svojega izvoljenca, da se odloč! za eno a1l za drugo, nakar je ta izjavil, da ne poroči nobene, trma Koch ie nato skočila v vodo. vendar so jo v zadnfem trenutku rešili m prepeljali v bolnico. Ko je prijateljica čnla o samomor« Kochove je odšla na streho poslopja, kjer je NI a zaposlena In skočila od tam na dvorišče. Obležala le mrtva na licu mesta. Cim je Kochova ki je bila zopet Izpuščena Iz bolnice zaznala o samomoru Orete Lehmartti je odšla istotako na streho omerrjenega poslopja in skočila v globino, kjer je našln smrt.
*   ★ ★
•   Nalveen  ameriški davkoplačevalci.
Rockfeller plača na leto po italijanskih poročilih lir 171.748.000, Ford 57,009.552, Wri£-ley 26,657.400, artist Fairbanks 5.215265. Bokser Dampsev 2.079.000. Sodilo se jc dol-sro časa. da je Ford najbogatejši človek nti svetu. aH z omenjenega poročila je razvidno, da ga prekaša John Rockfeller. ki Je taksiran po dohodku 7,435.000 dolarjev. Visoke davke plačujejo tudi kinematografski umetniki. Douglas Fairbanks je taksiran na 225.<X)0 dolarjev. Mari Pikford na 2444 dolarjev Itd.
Glavni urednik: RAST O PVSTOSLEMSBR
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Cd. Rlce Burroughs:
&arzanov srn
V dečkovem glasu ni bilo ničesar opornega ali trmastega, kar bi moglo dokazati ,da hoče zavedno
kršiti materino avtoriteto. Njegove besede so bile samo suha ugotovitev dejstva, ki je moralo priti. Njegov oče je s težavo prikrival smehljaj in začudenje nad odtočnim vedenjem svojega sina.
»Veseli me. da si tako odkritosrčen, Jack.« pravi oče. »in tvojo odkritosrčnost takoj nagradim s svojo odkritosrčnostjo: ako greš brez dovoljenja k predstavi, boš strogo kaznovan. Dosedaj te jaz Se nisem kaznoval, toda če v tem slučaju ne ubogaš svoje matere, bo brezusmiljeno pela šiba.«
»Razumem, gospod,« je odgovoril deček. »Povem Vam čisto natančno, kdaj sem videl Ajaksa.«
Soba gospoda Mooreja je bila tik poleg sobe njegovega učenca, m učitelj je Imel navado, da se Je vsak večer prepričal, če Je učenec že legel k počitku. Ta večer Je bil posebno skrben. Pravkar se Je vrnil od posvetovanja pri očetu in materi, na katerem mu je bilo posebno izrecno naročeno, naj pazi na sina, da skrivaj ne zapusti sobe in ne uteče v gledališče, kjer so se vršile predstave z Ajaksom. Na vsak način mora to preprečiti. Zato Je osupnil in ostrmel, ko Je okrog pol desetih stopil v ■Ccnčcvo sobo, da je sin že popolnoma priprav-
ljen, da zapusti sobo in gre na ulico —. Stal je na oknu v namenu, da se spusti po strelovodu na prosto --
Gospod Moore je hlastnil z rokami in korakom proti oknu, da pograbi sina, toda v tem hipa je sin že od skočil zopet v sobo nazaj in se vedel, kakor da bi se ničesar ne zgodilo.
»Kam ste nameravali leztl?« sa zasoljeno vpraša gospod Moore.
»Grem pogledat Ajaksa,« je odgovoril mimo.
»Jaz se čudim —,« hoče karati gospod Moore, toda v tem trenotku ga je njegov učenec 2e «a-grabil okoli pasu. ga dvignil in trešči! na posteljo, z obrazom v mehko vzglavje.
»Tiho!« je zaukazal grozeče Mooreju, »drugače Vas zadavim«.
Moore se Je trudil k odporu, toda njegove sile so bile preslabe. V rokah svojega učenca ie bil kakor Igračka. Mladi lord Orevstoke je že v svoji mladosti kazal izredno telesno moč. in če ni po Tarzanu Iz rodu opic podedoval ničesar drugega kot to, Je podedoval bogastvo. Jack je pokleknil učitelju na prsa, pretrgal posteljno rjuho in mu zvezal roke na hrbtu. Nato ga je obrnil na hrbet in mo zatlačil v usta pest cunj. Ves čas mu je govoril mirno, počasi
»Jaz sem VVaia, načelnik rodu Wajev, vi pa ste Mohamed Dubn ibn Medžida, arabski poglavar, ki ste hoteli poklati moj rod in ukrasti moje slonokoščene dragocenosti,« in pri tem je že vpoa>
nil noge gospoda Mooreja tako. da jih je ročno in mimo privezal k zapestju niegovih rok. »Ha. ha! Slednjič sem te vendarle dobil v pest! Sedaj odhajam, toda vrnem se!«
In Tarzanov sin je hušknil po sobi kakor senca, skočil na okno ter se po strelovodu bliskovito spustil na ulico.
Gospod Moore se je v smrtnem strahu zvijal PO postelji, se metal semintja in buljil oči v pričakovanju, da se zaduši, če ne bo kmalu pomoči. V skrajnem obupu in strahu, da izgubi svoje dragoceno življenje, je hotel v napetosti vseh sil oprostiti roke, a pri zaletu se je prevrgel iz postelje na tla. Ta padec ga je umiril da je začel resnejše in preudarnejše razmišljati, kako bi se rešil te neprijetne situacije. Ležal je in premišljal. Spomnil se je, da je soba, v kateri se je zvečer poslovil od lorda in lady Orevstoke, ravno pod to sobo. Toda od slovesa Je že minulo mnogo časa, in v tem sta najbrž že oba iz sobe odšla.
Koga naj bi drugače priklical? V tem nadstropju ni bilo kraj nJega žive duše in zato je mogel misliti le na pomoč od spodaj. Po dolgem naporu je preokrenil telo v tako lego, da je zamogel z enim robom noge tolči ob tla, dasi je bilo to naporno in mučno. Tako je tolkel dolgo časa in žc je obnpaval nad uspehom svojega truda. Omedleval je. V tem trenotku začuje po hodniku hojo in kmalu nato je nekdo potrkal na vrata.
Gospod Moore je kratko in močno udaril ob tla. Dru??če ni mogel odgovoriti. Čez Čas zopet trkanje. Gospod Moore odgovarja na svoj način
^Ali se ta prokleta vrata ne odpro?« pravi glas od zunaj.
Metal in potiskal se je proti vhodu, kolikor e bilo pač mogoče.
Bilo je to naporno delo in počasi, prav počasi je napredovalo. Da bi se vsaj do vrat mo^et orivleči in vanje brcniti, gotovo bi ga kdo slišal. Znova se je čulo trkanje in tokrat že znatno *;!r<s-nejše. Za vratmi se je oglasil klic:
^Gospod Jack!«
Bil Je eden izmed domačih slug — gospod Moore ga je spoznal po glasu. Ubogi učitelj se je z vso silo trudil, da bi zaklical: »Naprej!« Od napora so se mti žile na vratu in čelu nabreknile. Cez trenutek novo trkanje, že prav močno in nestrpno. Ker se ni nihče odzval, je pritisnilo na kljuko in v tem trenotku se je nesrečni učitelj spomnil, da je preje pri vstopu v sobo iž previdnosti obrnil ključ, da bi izključil vsako presenečenje s strani Jacka.
Pozneje Je še parkrat slišal in čutil, kako sluga poskuša odpreti vrata, na to pa se je oddaljil po stopnjicah doli. Ta zavest, da je izginil poslednji up, je bila za Mooreja strašna in uničujoča. Omagal ie in omedlel
fL MAKUSZYNSKI:
Dijamantna igla.
Prav natančno res ni vedel gospod slikar, kdaj je bilo, in je bilo glavno, da je bilo.
Nekega večera je bilo namreč. Sli« kar in njegova žena sta slonela na od* prtem oknu in gledala na cesto.
Sprva n: bilo videti ničesar poseb* nega; stražnik je bil zelo prijazen s služkinjami, ki so hitele v trgovine, in selo neprijazen z dečaki, ki so srna« trali veliki zaboj s pometalnim orod* Jem za trdnjavo in jo jurišali, neki kočijaž je preklinjal jako nadebudno v vseh mogočih jezikih, ker mu je gospod, ki ga je vozil, plačal samo običajno takso brez vsake napitnine, neki pijanec se je metal proti domu in prav razveseljivo tulil vesele pesmi, trgovske vajenke so prihajale s svoji« mi častilci... skratka, prav vsakdanje življenje.
In je kar naenkrat, ko je bilo tako že precej časa dolgočasno, prišlo tisto izza vogala ulice. Tisto je bil postrež* ček, ki je nosil na drogu lepak, kjer je stalo: »Glavni dobitek, 50.000 rubljev,
veliko dobrodelno srečkanje v korist dečjemu domu. Srečka. 1 rubelj.«
Več se ni dalo čitati, kajti je šel postrežček nekoliko semtertje in je bilo že jako večernosomračno.
»Glej,« je dejala žena slikarju »do* brodelno srečkanje v prid dečjemu do* mu!«
»Da,« je dejal slikar, »živimo v stoletju človečanstva. Imamo asile za nadložne starčke, domove za nedolžne otročnice, za pse brez gospodarja, za nezaposlene guvernantke, hiralnice za slikarje, pesnike in kiparje, norišnice za pisatelje in dramatike... in bomo dobili še dom za deco in dojenčke. S tem bo občutno pomanjkanje ...«
»Molči!« se je oglasila gospa, »tebi tudi ni nobena stvar na svetu prav! Ampak veš,, da me strašno srbi, da bi kupila srečko U
»Če te strašno srbi, kar daj!« je dejal gospod slikar. »Najdenčki ti pri* rede morda kdaj pozneje, ko bodo od* rasli, za tvojo dobroto sijajno baklja* do!«
»Ne čvekaj tako neumno!... Ne maram se delati lepše, kot sem...« »To je tudi nemogoče!« 1
»Priliznjenec... Ne, veš, imam ne« kakšno slutnjo, da zadenemo___«
»Daj mi že enkrat mir s svojimi slutnjami!« je zavpil g. slikar. »Kolis korkrat si ti še kaj slutila, vedno smo izgubili in zaleteli v vraga. Če hočem iti z doma, slutiš, da pride obisk, osta* nemo doma in ni nikogar — če slutiš, da se bova kje dobro zabavala, se gos lobčkava kot dva krapa v Sahari... itd.!«
»Pa si le kupim srečko!... Prvič in zadnjič: ali si z menoj?«
»Pa naj bo v imenu božjem! 2rtvo* val bom teh petdeset kopejk dojen* čkom. dasi ni na svetu nobene stvari tako nepotrebne kot dojenčki! Čemu so neki? Kaj naj človek počne z njimi!«
»O. saj vem dobro, da so ti otroci šele od Šestnajstega leta naprej simpa* tični, posebno ženskega spola ...«
»Nikakih obdolžitev!« je vzkliknil gospod slikar. »Tako ti gre kot s slut* njami, ne gre pa ne gre! Obdolžuješ pač lahko, toda dokazati ne moreš ničesar, slutiš, pa se ne izpolni!... Tu imaš petdeset kopejk in kupi srečko.. in zadeni glavni dobitek!... Potem vsaj ne bom smatral dojenčkov za ne*
potrebno robo na svetu!«
Srečka jc bila tu, rubelj je bil proč. Slikarjeva žena pa je gradila ves čas zlate gradove v oblake. In je računala sedaj s prvim, nato z drugim in potem s tretjim dobitkom.
»Bi zadostovalo, če zndeneva tretji dobitek,« je menila gospa, »bi bilo vse* eno še desettisoč rubljev čistega!«
In je gospa razpolagala tako z de* narjem, kot bi že ležal pred njo na mizi... in je dajala temu in onemu... celo hišnikovi otroci so dobili vsak po pet rubljev. In je imela res jako dobro srce. slikarjeva gospa.
Srečkanje je prišlo. Slikarjeva go* spa je bila navidezno jako mirna, am* pak je gospod slikar na nervoznem drhtenju njenih nosnic opazil njeno vznemirjenje.
In se ne da mnogo več govoriti I Nista zadela ne prvega, ne drugega, ne tretjega dobitka ... ampak tokrat ni slutnja docela prevarila slikarjeve go* spe, zadela sta: »dijamantno iglo.«
In se je gospa zelo zjezila, kajti ni mogla z iglo ničesar početi. Gospod slikar ji je moral poplačati petdeset kopejk za srečko in deset rubljev za
!■ I ------------ -   —       " '
odškodnino. Kajti je imela slikarjeva gospa posebne juridične pojme in je pri večini žensk tako.
Torej je postala tako dijamantna i£la slikarjeva last. In jo je tudi nosil v kravati. Drugače sicer ni bil tako nc* previden, toda to pot je nosil svoje bo» gastvo očito, ne da bi se nameraval s tem bahati, ampak ker se je veselil, da je vendarle enkrat izmaknil hudo« mušni boginji sreče vsaj dijamantno iglo.
Čc se Čfovek stara, postaja skro* men. Ko je bil gospod slikar sedem* najst let star, se je gledal kot povelju--jočega generala zmagoslavne vojske in jo je pririnil le do narednika, s štiriindvajsetimi leti je sanjal o vili ob morju in je sedaj stanoval v Lazaretni ulici, kjer je ob deževnih dneh sicer tudi morje, toda samo blatno morje, s tridesetimi leti, pa čemu bi še človek našteval, kaj si je vsega izsanjal gosp. slikar! Nič, prav nič se ni izpolnilo. Le dijamantno iglo mu je vrla Fortuna kot milodar na trnjevo pot življenja,
(Konec prihodnjič.)
M. KRISTOFIČ - BUČAR,
Ljubljana, Stani trg 9
xrrm
Damska in otroška konfekcija — priporoča ravno došle
• n a i   Jope tudi za deklice, telovnike, oblekle«) In druge pletenine bluze« ju m perje, krila, obleke in drugo damsko konfekcijo
velika izbira.
OTROŠKE OBLEKICE, PLAščKE
112-T
RADIOAPARAT"
6858
tvrdke C LORENZ A. G. je najlepše božično darilo. Ker ie tovarna preobložena z naročili, naročite aparat takoj, da ga pravočasno dobite pri zastopniku I. F. GABERŠČJK. Ljubljana, Dunajska c 1a III
„Delta", trgovina željeznom robom d. d. Zagreb,
Martlćeva ulica 8. — Skladišče: Cernomcrec (lastna zgradba) Telefon: 10-86, 16-17, 19-45. — Brzojavni naslov: Gradelta.
Priporoča: železniake In tramvajska potrebščine za
državne, Industrijske, poljske in cestne železnice, železo In plo-ioi t čevlno, žico, cevi.
Reprezentant v Ljubljani: A. LAMPRET, Krekov trg 10.
Snnntorlum Dr. K. Szsso
M odrasle 1 djeca. — Abbazia (Italija).
Dietno liječenje za debljanje i krepi jen je. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, ri3 ovapnenju Žila. — Promjene '<Stoff-wechsel) za ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina primaju se i bez pratne. 69 T
Lavoslav Bučar Angela roj. Podjedova
Karlo Podjed Mina roj. Mesesnelova
poročeni
Ljubljana, dne 12. novembra 1924 Kostanjevica, Videm o. Savi, Vipava
J
Doile novosti
Oglejte si bogato zalogo po konkurenčnih cenah!
A. Šinkovec nasl. K* Soss
Ljubljana, Mestni trg 19
129T
Tovarna vijakov
SploSne stavbene družbe
Maribor. Aleksandrova cesta 12.
Vi|aki is les vsaka vrsta in vsaka velikosti, makovice sa pločevino is sa, bakra, medenine In aluminija.
Obleka nova
ako je kemično čiščena in pobarvana v       88 T/I
L kemični Čistilnici in barvarljl
JOS. REICH Poljanski nasip 4.
Podružnica i Selenburgova 3
Strelno lepenko lesni cement 1
dobavlja najceneje v vsaki množini
Jos.R.Puh, Ljubljana
Gradiška nI. 22. Telefon 513
Belfntoi m*i oBraL
o o
Vsak lonec električen •kuha v e a s t minutah X Samoprodaja: Eiektro-Kompany,
Ljubljana, ^ v. Petra cesta 25
S „ELEKTRIT" ploSee sa h brušenje las: in a'ata, mazalice, pile. Asbest, Kl'n^erit, transmisije, jer-menje za oogon strojev. Vse tebnič. potrebščine.
O*
c
00 N
>N
	<		
<			
O	O	KN.	h* c
O fJLl			o
-J	C/D		2
eo	ca	n	"O
	fcJO		«j
&>	o>	OJ	C
	JO	iS	*ha >-y.
o	o	o	
	TJ	TJ	jg
	i—	k_	o
	CJ	CJ	>
	"S	o	—
E	s=	S	
en			
C
cs
3
CĆ UJ
o
"o  "S  'o "°
< z
tu
priporoča
napolnil knjigarne
Za oteovort uprave
na i to prilozi 1 dinar. Plačuje se vnaprej.
HEJ 0GLHSI
Cena  malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din S-—
«bMbvhb«bmmhe27!
I I
Flavto
podučujem. Grem tudi na dom. — N'aslov pove uprava »SI. Nar.«. 6861
I
S!2R0V2Ri2 J
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom (iz stopnic) išče gospod. — Ponudile pod Stalen;6855 na upravo »SI. Naroda«.
I
Služb?
Gospodična
s pra'rso išče mesta v pu sami ali kot b1a£ajničar= ka. — N'aslov pove upra= va »Slov. Naroda«. 6S65
Knjigovoflkinia-
biHncistka.
samostojna moč, / več* letno prakso, perfektna slovenska in nemška kn5 respondentinja, želi pre« meniti mc?to. — Pom-d« bc so prosi po<l »Jan-:ar 192V6K3S«: na upravo »SI. Naroda«.
Strojepiska,
zelo izvežbana. išče me? sta. — Ponudbe pod »Zc* lo izve7bana,'6S56« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodajalci
nepremičnin!
Gotov uspeh pri prodaji vaš:.ga posestva dosežete le, ako ogla'ate istega z obširnim popisom v — reklamnem Hsfu »PO; SEST«, ki ga razpošilja vsem javnim lo'cal^m ši* rom Slovenije in države ter v inozemstvu, dalie vsem kupcem redno in bezplačnet »Posest«*, Res alitetna pisarna, d. z o. z. v Izubijani, Sv. Petra ce* sta št. 24. 120 T
I    prodam |
Krompir,
lep, suh, trpežen, po 1.20 Din — se dobi pri tvrdki Niklsbacher & Smrkolj v Ljubljani v skladišču na Dunajski cesti št. 36 (pri Muhleisnu). 6831
I
Razno
1
Hiša
-•• <:taro7r.ono gosti'no in dobro vpeljano speeerij* sko trgovino, z lepim go* stilriškim vrtom, krasnim stanovanjem. obstoieCim iz sedmih s<>b s pririk^'; nr;mi — se z vsem gostil* niškim in prodajalniskim inventarjem ter odstopom gostilniške koncesije — it god no pro.-T-.t. — Vce se izve v Gospodarski pi* sarni Tribuč, Ljubljana* Glince. 6852
Otroška postelja
in ena velika postelja — obe dobro ohranjeni — naprodaj. — Mestni trg št. 6, II. nadstr. 6S63
Naprodaj:
zaprt rečni voz, železna peč in opalograf. — F. Šibenik. Ljubljana, Go» sposka ulica 16. 6847
Žaket-obleka,
skoro nova, raglan in pov-^nik — se po zelo nizki ceni proda. — N*a= slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6S53
Dve zelo lepi, veliki
kiretski reči
s klopmi, v dobrem sta* nju, se prodasta v hiši št. 14, Kolizejska ulica (Vila Kmet), I. nadstron* je 6854
Polcnovka,
namočena, se dobi vsak petek v špecerijski trgo* vini Kovačič & Japelj. Ljubljana, Kongresni trg št. 19. 6S62
Kolesarji pozor!
Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, emaj« liranje z ognjem in po» nikljanje. — Na željo se dvokolesa tudi shranijo čez zimo. »TRIBUNAc F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4 114/T
Tiskara,
sastojeća se iz 2 brzoti* skarskih stroja tvornice »Modling« (1 stroja 50/80 rabljenog ali u vrlo do* brom stanju, 1 stroja 42 52 posve nov) 1 Amerikan* ke, 1 velikog stroja za rezanje. 1 stroja za hef* tanje, 1 stroja za perfo* riranje te 3 elektromoto* ra. snabdjevena sa svim potrebnim slovima. ti* skarskim materijalom te nužnim potrepštinama — prodaje se jeftino uz vr* lo povoljne uvjete. — »Slaven« d. d., Ilica 52, Zagreb. 122/T
»\rCertheim«-
priporoča — Ljubljiinsks kornere, družba. Ljubi ja» na, Bleiweisova cesta 18.
3476
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdk*  E. Vajda. Cako*
vec 52rr
Jetrne in krvave klobase
(domače) se dobe v delikatesni trgovini — J. Jane, Ljubljana, Marijin trg. 6SoO
Pohištvo !
Kdor si želi nabaviti kras* no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cenah — prodaja isto Matija An* dlovic, Vidovdanska cesta št, 6 (nasproti hiralnice).
S'i T
Kroje (muštre)
po najnovejši modi, po* ljubne zt dame in go* spode, razpošilja — Kna* felj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo,Ljub* ljana, Križevniška ulica št 3. 6839
6e51
Zahvala.
Zahvaljujemo se najtopleje vsem prijateljem in znancem za mnogobrojne izraze sočutja in izkazana sožalja cb smrti našega nadvse ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
luana Iffajarona
posestnika in frgooca o BoroonlcL
Izrecno pa se še zahvaljujemo gg. zdravnikoma primariju dr. Jenkotu in dr. Šabcu ter vodstvu Leonišča za požrtvovalno nudeno zdravniško pomoč in oskrbo, dalje prečast. duhovščini, cenj. gg. pevcem, Sokolsivu in domačemu gasilnemu društvu ter vsem, ki so ga spremili v častnem sprevodu na njegovi zadnji poti.
Borovnica, dne 11. septembra 1924.
Ž a 1 n j o 6 i.
Mi ■
irozl se
6857
vredni i vesta gosnoda, kao putnici, za prodaju sanitetskog materijala, bezuvjetno moraju struku dobro poznavati, kao i srpski i njemački perfektno govoriti. Pismene ponude imaju se staviti na Balcan Internationale Commerce Comp. Novisad, Palata Srpska Zadužna banka d. d.
H Staj novejše klobuke
iz svile, klobučevine,  barzuna kakor vse potrebščine za modistinje priporoča
modni salon 14C06 LJUBLJANA   —   Židovska uiica štev. 3.
B
e
ft
Cene nar nižje.
Dobro blago.
Umtnina in tisk »Narodne tiskarne«.