Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. HB Ljubljana, nedelja S« avgusta 1934 Cena Z.— Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 13__Telefon št. 2455. Podružnica« Cel je: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Danes bodo v Zagrebu dosegle svoj višek velike manifestacije sokolskega sdeta, na katerega so prihitele množice Sokolov in nacionalnega občinstva iz vseh slovanskih držav, okrog 30.000 Sokolov, skupno okrog 100.000 gostov je za nekaj dni preplavilo ulice starega kraljevskega mesta in Zagreb je skoraj premajhen, da bi vsej tej množici nudil prostora in strehe. Kakor lani v Ljubljani in pred kratkim v Sarajevu, so se te dni v Zagrebu — samo še v večjem, impozantnejšem številu — spet zbrali stari sokolski borci iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Bolgarije, Poljske in ruske emigracije, da oživijo in utrdijo staro medsebojno vez ter iznova premerijo svoje vrste. Nekaj velikega, veličastnega je v tej zagrebški manifestaciji. Živimo v času, ko so pri velikih narodih, ki si od nekdaj radi prilaščajo prvo mesto v kulturi Evrope, na dnevnem redu bojne parade jeklenih čelad in so revolte in nasilja dobili pri njih veljavo običajnih, takorekoč legalnih političnih metod. Sokolska armada, ki se je zbrala v Zagrebu, je lahko ponosna, da njeno poslanstvo nima ničesar skupnega s temi problematičnimi novodobnimi pojavi. V nasprotju z izrodki fašizma je slovansko Sokoistvo nositelj kulture in demokracije, socialne pravičnosti in mini. Prav naporu tega duha se imajo slovanske države zahvaliti, da je njihov razvoj v kaotičnih povojnih letih z malimi izjemami potekel brez večjih tragičnih pretresov, dočim si skoro ves ostali evropski svet s tolikšnimi gmotnimi in moralnimi žrtvami brezupno išče rešitve v boljševiških in fašističnih ekstremih. Ne mržnja, ne bojni klic od razreda do razreda in od naroda do naroda, marveč živa ljubezen in delavna skrb za blagor svojega naroda in po narodu in slovanstvu za blagcr človeštva — to so etične osnove misije, ki jo ima Sokoistvo v današnji Evropi. Danes ni nobenega dvoma več, da mimo teh osnov noben narod ne bo mogel najti svoje rešitve in obnove. V tem smislu sega pomen zagrebškega vsesokolskega zleta tudi daleč preko naših in vobče slovanskih nacionalnih meja in predstavlja dogodek, ki bi smel služiti za primer vsej bolestno razrvani evropski javnosti. Najlepše in najgloblje doživetje pa pomenijo zagrebške svečanosti za nas Jugoslovene same, posebej še za Slovence in Hrvate. Ko so pred 60 leti ustanavljali v Zagrebu svojega Hrvatskega Sokola, je ob Sotli in Kolpi, M danes spajata obe veji enotnega državnega naroda, tekla še meja med avstrijskim cesarstvom in madžarskim kraljestvom, ki sta po starem, dobro preizkušenem načelu: divide et impera vsako iz svojega središča skušali med njima zgraditi čim višji zid. Toda na obeh straneh Sotle in Kolpe se je vsak čas našlo zadosti vznesenih klicarjev in vodnikov, ki so bili pripravljeni, žrtvovati tudi svoje najintimnejše nacionalne vrednote, samo da zrase jugoslovenstvo v trdnejšo, mogočnejšo skupnost. To je doba najplemenitejšega in najplodnejšega narodnega sodelovanja med Ljubljano in Zagrebom v preteklosti in ravno mlademu komaj nastajajočemu So-kolstvu ie pripadla tedaj najvažnejša in najlepša naloga. Kakor znano, je bil pred dobrimi 70 leti po češkem vzgledu ustanovljen Južni Sokol v Ljubljani, prva sokolska edinica na slovanskem jugu. Voditelji Južnega Sokola s starosto dr. Etbinom Costo na čelu so od vsega početka pravilno razumeli zgodovinsko nalogo, naj ljubljansko društvo vrže semena sokolske misli v brazde vsega slovanskega juga. Leta 1868 je ljubljanski Južni Sokol naredil Zagrebu obisk, ki se je razvil v prvo veliko ljudsko manifestacijo slovensko-hrvatskega pobratimstva in dal s tem prvo živo pobudo, da tudi Zagreb osnuje svojega Sokola. Kronist je takrat zabeležil, kako so v Zagrebu spoznali in prisegli, »da hrvaški in slovenski narod sta le en narod na veke«. Kako intenzivno tvorna je bila takrat enotnost Slovencev in Hrvatov, najbolj nazorno priča dejstvo, da je bil tudi neposredni inicijator in ustanovitelj Hrvatskega Sokola Slovenec, zdravnik dr. Josip Fon iz Celja. Za čas in za našo skupno nacionalno usodo je značilno, da se je Hrvatski Sokol ustanavljal v političnem vzdušju in razmerah, ki so bile na las podobne razmeram, v kakršnih je dobro desetletje prej vzniknil Ljubljanski Sokol. Prav tako kakor v Ljubljani, so nemštvu naklonjeni krogi v Zagrebu skušali izkoristiti navdušenje mladine za novo telovadno gibanje in .jo zavesti v svojo turnersko organizacijo. Pa kakor v Ljubljani, tudi v Zagrebu ta namera ni uspela in Hrvatski Sokol je v kratkem postal živo torišče ne samo hrvatske, temveč tudi slovenske, srbske, češke in bolgarske mladine, ki se je takrat zbirala v kraljevskem Zagrebu. Hrvatski Sokol je prinesel kulturnemu prebujenju Hrvatov novega elana, obenem pa je Zagreb postal po njem za dolgo dobo pomembno središče jugoslovanskega sokolskega pokreta. Tako je bilo mogoče, da Zagreb slavi te dni ra- , okolski zlet v Zagrebu Prvi glavni zletni dan — Pomembne manifestacije — Prebivalstvo Zagreba je te dni naraslo na preko 300*000 — Prva javna telovadba Zagreb, 4. avgusta. Zagreb je že ves sokolski in ga kar ni spozmati. Vse hiše so v zastavah, nešteta stanovanja so okrašena še za sebe, nekatera razkošno, druga bolj priiprosto, a vse prisrčno in svečano. Pretekla noč je bila taka, kakršne Zagreb menda še ni doživel. Gostilne in kavarne so bile odprte vso noč in so bile ves čas dobro obiskane, ker kljub vzorni orgamizaciji zleta ni bilo mogoče preskrbeti stanovanj za vse udeležence. Že do sedaj se kaže, da je prišlo na zlet okrog 15.000 ljudi več, kakor je bilo prijavljenih in kakor so jih pričakovali. Pozno v noč je bil sinoči Zagreb ena sama narodna veselica. Po vseh trgih, vseh večjih lokalih so igrale sokolske godbe, ki jih je prispelo okrog 70. Povsod so se zagrebški meščani, ki so bili vsi na nogah, pomešali med sokolstke in druge goste in vedno na novo se je zdaj tu zdaj tam razvnemalo živahno jugoslov ensko kolo. Davi na vsezgodaj so imeli Sokoli telovadci itn Sokolice telovadkinje skušnje, ki so se p.rav dobro obnesle. Istočasno je zastopstvo SKJ v pdsot-' nosti bratskih slovanskih sokolskih organizacij izročilo mestu Zagrebu najvišje sokolsko odlikovanje, ki je bilo do sedaj poklonjeno samo Nj. Vel. kra- lju. Popoldne je zastopnik kralja, admiral Priča, izročil zagrebški sokolski župi krasen prapor, ki ga ji je poklonil naš vladar. Ob enem je otvoril imipo-zantni sokolski stadion, na katerega so se začeli nato vsipati bataljoni sokolskih telovadcev in telovadk k prvi javni telovadbi. Jutri dopoldne bo svečan sprevod po mestu, popoldne pa druga javna telovadba. Češkoslovaški in bolgarski gostje so bili tudi danes ves dan, ko so si v skupinah ogledovali mesto, predmet navdušenih ovacij juigoslovenskega So-kolstva in vsega zagrebškega meščanstva. Zastopniki vlade in Narodnega predstavništva Davi so prispeli v Zagreb odposlanec Nj. Vel. kradja admiral Priča, minister vojske in mornarice general Milovanovič, prosvetni minister šumenkovič, minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanskl, ki so se vsi nastanili v hotelu »Esplanade«. 2e včeraj so prispeli v Zagreb ministri dr. Andjelinovič, dr. Srkulj, Juraj Demetro-vič, predsednik senata dr. Tomašič in podpredsednik Narodne skupščine Karlo Kovačevič, ki bo na zletu zastopal senat in Narodno skupščino. Iz LJubljane Je prispel župan dr. Dinko Puc. Ion Zagrebu kolov. Nato je dvignil zastavo in pozdravil Sokole z besedami: Bratje! Izvršujoč najvišji ukaz Nj. Vel. kralja, razvijam ta prapor, visoki dar Nj. Vel. kralja Sokolom zagrebške župe, ki pod njegovim najvišjim pokroviteljstvom prirejajo ta zlet, proslavljajoč pri tem štiri pomembne obletnice. Izročam ga tebi brat starešina! Pod tem znamenjem naj sokolska župa zagrebška goji ljubezen in zvestobo do kralja in domovine, naj bo vedno pripravljena, da žrtvuje vse za ta sveti cilj. Čestitam vam, starešina in Sokoli mesta Zagreba k temu visokemu odlikovanju in vzklikam k vašemu velikemu slavju: Zdravo! Starešina dr. Gavrančič je prevzel prapor z zahvalo in ga izročil zastavonoši Ja-vandi s pozivom, naj dviga prapor ponosno na čelu zagrebške sokolske organizacije. Ko so se polegle viharne ovacije, je admiral Priča otvoril stadion, nakar se je začela javna telovadba. Javna telovadba Nastopilo je nad 13*000 Sokolov in Sokolic — Vsestranski uspeh vseh oddelkov Zagreb, 4. avgusta, n. Današnji javni so- kmečkih čet iz vseh krajev države. Kmeč-kolski nastop se je pričel ob 16. takoj po I ke čete so vodili vodniki z zastavicami. 1'rolioirA 7nefairA rr««ni 7• Tfmn^lrili T fll AlM -i« Vt^l A t 4 A f\ Svečana izročitev častne plakete, najvišjega sokolskega odlikovanja, zagrebškemu županu Danes s<> zastopniki jugoslovenskega So- i kolstva izročili predstavnikom Zagreba | najvišje sokolsko odlikovanje, častno plaketo. še pred svečano izročitvijo plakete so bili člani starešinstva zveze slovanskega Sokolstva na Mirogoju, kjer s0 položili vence na grobove prvih delavcev v hrvatskih sokol skd h vrstah. S pokopališča so se podali v mestno palačo. Med prvimi odličniki sta prispela v mestno palačo predsednik beograjske občine Miljutin Petrovič in ljubljanski župan dr Puc. Predsednik beograjske občine je izročil zagrebškemu žuipanu Krbeku 10.000 Din kot prispevek Beograda zagrebški sokolski župi za zletne prireditve. Ob 11. so orisneli starešina .poljske sokolske zveze grof Adam Zamejski, starešina bolgarskih Junakov, Dimitrije La®ov, zastopniki oOS Truhlar, dr. Klinger, Stepanek in Provaz-nikova, starosta ruskih Sokolov Artama-nov z večjim spremstvom, ministra dr. And jelimo vtič in dir. šumenkovič. zastopnika SKJ podstarosti Gangl in Paumkovič ter starešina zagrebške sokolske župe dr. Gavrančič. V veliki dvorani mestne palače je prvi p od starešin a Engelbert Gangl pozdravil najprej župana dr. Krbeka. Svoj govor je pričel z besedami: »Brat načelnik mesta Zagreba! Sokoistvo hrvatskega dela naše jugoslovenske države slavi v teh krasnih dneh svoje ve, liko slavje. Hrvatski Zagreb, jugosloven-sko, slovansko Sokoistvo ti prinaša sokolski pozdrav: Zdravo!« Podstarosta Gangl je govoril o pomenu sokolskih jubilejev v Zagrebu, o važnosti sokolstva ®a našo državo ter nato zaključil: »Kot -dokaz naših iskrer.iih čuvstev, ki jih gojim« napram temu znamenitemu mestu, izročam, brat načelnik, v tvoje roke plaketo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki za enkrat diči samo še dvor našega viteškega kralja. Prosim, da ta naš dar sprej-meš z mojo iskreno željo, da bi ta kamen in ta bron bila znak našega .priznanja in naše hvaležnosti, ki ju iizvoli sprejeti za zagrebško meščanstvo, ki nas je tak« iskreno in tako bratsko priželo na svoja prša«. Govor prvega .podstarešine SKJ je žel burno odobravanje. Po izročitvi plakete zagrebškemu županu dr. Krbeku, so izprego-vorili delegp.td češkega, poljskega, bolgarskega in ruskega Sokolstva. župan dr. Krbek se je kratko in iskreno zahvalil za visoko odlikovanje Zagreba Plaketa, ki je bila izročena zagrebški občini je umetniško delo iz marmorja in brona. Doslej je prejel tako plaketo samo Nj. Vel. kralj, tako da je Zagreb za njim prvi, ki je bil z njo odlikovan. izročitvi kraljeve zastave sokolski župi Zagreb. Prva točka je bil nastop članstva zagrebške sokolske župe. Pod vodstvom župnega načelnika dr. Alfreda Pihlerja je nastopilo simbolično razporejeno istočasno 200 članic, 300 članov, 600 članov sokolskih kmečkih čet in 60 starejših bratov. Z vajami so simbolično prikazali razvoj sokolskega dela od prvega vsesokolskega zleta v Zagrebu 1. 1906. do danes. Vaje so zelo dobro uspele. Po vaji se je vsa masa nastopiv-ših telovadcev razporedila v povorko, ki je defilirala pred kraljevsko tribuno. Kot častna četa je povorko vodil oddelek, ki so ga sestavljali vsi društveni starešine in načelniki. Pred vsemi je nosil kraljevi prapor zastavonoša Javand, na čelu povorke pa je stopal zaslužni organizator zagrebškega zleta župni starešina dr. Oton Gavrančič. Po nastopu zagrebške sokolske župe, ki je žela za svoje vaje velik aplavz tisočgla-ve množice, se je pojavilo na zletišču 180 gojencev zagrebške podoficirske šole pod vodstvom sokolskega strokovnjaka Ivana Kovača. Precizno so izvajali vežbe 8 puškami, ki so izredno uspele. Nato so se vsule skozi velika vrata na vežbališče mase članstva. Bilo jih je 5400. Značilno je bilo za njihov nastop, da so bile posamezne kolone docela brez vodnikov, kar dosedaj ni bilo običajno. Vodil jih je le načelnik s poveljniškega mosta. Ta riskantnl poskus je izredno dobro uspel, čeprav je bil ves nastop zelo kompliciran. Vaje so izvajali izredno precizno. Njihov odstop pa je bil še bolj otežen zaradi tega, ker so istočasno nastopile članice. Tako je bilo na zletišču zbranih 5400 članov in 2400 članic, ki so istotako nastopile brez vodnic. Vežbe članov ln članic so bile podane Izredno skladno. Posebno so se odlikovale članice. Pri odstopu članic je prišlo spet do iste kombinacije, ker so istočasno nastopili oddelki Kmečkih telovadcev je bilo 5400. Uspeh današnjega nastopa Je bil tolik, kakršnega nihče ni pričakoval. Vsega skupaj Je nastopilo nad 13.000 telovadcev. Nastop sokolskih kmečkih čet nI popolnoma uspel. Pri 3. in 4. vaji ena kolona nI točno razumela glasbe, pa se Je pri vaji zmotila. Zato je načelnik takoj ustavil godbo in odredil ponovitev. Ko je ta uspela, se je publika z izrednim navdušenjem oddolžila telovadcem in uspeli gesti načelnika. Pri orodni telovadbi se je zlasti odlikovala vrsta Ljubljana Matica na drogu pod vodstvom br. Gregorke. Po orodni telovadbi so sledili nastopi posameznih žup. Najprva je nastopila župa Maribor z zelo efektnimi in lepi m j vajami, ki jih je izvajalo okrog 200 članic in 300 članov. Za njimi je nastopila župa Mo-star s četami kmečkih Sokolov. Baš v tem času pa je nastala nevihta in zaradi močnega naliva so morali telovadbo prekiniti. Po polurnem odmoru se je zopet nadaljevala. Krona vsega današnjega nastopa je bil nastop naših mornarjev pod vodstvom zaslužnega učitelja Ivana Kovača. Njihov uspeh je Ibil zares impozanten. Ne da ©e popisati navdušenje, s katerim bil sprejel nastop mornarice. Inozemski strokovnjaki niso mogli najti dovolj besed, da pohvalijo ta ?ares prekrasni nastop. Starešina bolgarskih >Junakov« Lazov, ki še nikdar ni videl nastopa naših mornarjev, je izjavil, da jie to »čudežnoc in d2 ne more verjeti, da je sploh mosoffa taka skladnost in enotnost. Javni nastop je trajal vse do 19.50, tako da ee je nastop mornarjev vršil že v svitu reflektorjev, kar je skupnost še povečalo. Javnemu nastopu je prisostvovalo nad 40 tisoč gledalcev. Popoldan v Zagrebu Sprehod po sokolskih ulicah — Jugoslovenska skupnost — Največji stadion na Balkanu — Požrtvovalnost trgovcev in obrtnikov e podaril prapor rebški sokolski župi ^svositev ogromnega stadiona — V zastopstvu Nj. Vel. kralja je admiral Priča izročil zagrebški župi dragocen prapor Popoldne je bil svečano otvorjen sokolski stadion in je zastopnik Nj. Vel. kralja admiral Priča izročil ob tej priliki zagrebški sokolski župi zastavo, ki ji jo je podaril Nj. Vel. kralj. Že mnogo pred 16. uro se je v stadionu zbralo mnogo tisoč ljudi. Pred častno tribuno je bilo zbrano sokolsko starešinstvo z ministri in mnogimi senatorji in narodnimi poslanci, ki so bili skoraj vsi v sokolskih krojih. Kraljevega zastopnika admira- la Pričo je pozdravil starešina zagrebške sokolske župe dr. Gavrančič, ki ga je naprosil, naj sporoči Nj. Vel. kralju izraze zvestobe in hvaležnosti vsega našega Sokolstva. Kot dar Sokola kralju mu je izročil umetniško plaketo ter ga končno prosil, naj otvori sokolski stadion. Admiral Priča, ki je sprejel plaketo in sokolski zletni znak, se je kratko zahvalil z zagotovilom, da bo na najvišjem mestu zvesto tolmačil čustva jugoslovenskih So- zen spomina na ustanovitev svojega r je skušalo v zadnjih letih par izgublje-Sokola tudi 30 letnico ustanovitve Sa- I veza hrvatskega Sokolstva, 20 letnico Jugoslovenskega sokolskega saveza, ki so ga predstavniki hrvatskega, srbskega in slovenskega Sokolstva ustanovili v Zagrebu tik pred izbruhom svetovne vojne, in 10 letnico Zveze slovanskega Sokolstva, ki je prav tako doživela v hrvatski metropoli svoj krst. Ta znameniti red najvažnejših dogodkov v ju-goslovenskem in slovanskem Sokolstvu, ki so se drug za drugim nanizali v Zagrebu, daje današnjim manifestacijam še poseben zgodovinski pečat. Današnji dan pa nas ob zagrebških manifestacijah navdaja z radostjo pred vsem dejstvo, da so sredi tega časa, ki ni prinesel narodom in državam nič drugega kakor nemir in razdor, pri slovanskih narodih na delu sile, ki nas krepko družijo in vežejo v eno. Med najpomembnejše in najbolj tvorne teh sil moramo brez dvoma šteti Sokoistvo. In sreča je hotela, da bo duhovna in borbena enodušnost, ki je samo še pri slovanskih narodih doma, vnovič izpričana ravno v Zagrebu, čigar slavno ime nih sinov hrvatskega naroda- oškropiti z blatom iz tujine. Zagreb bo spet pokazal, da v hrvatskem in jugosloven-skem človeku tudi danes živi ista iskrena pogumna duša, ki je pred dobrim polstoletjem z velikim tveganjem in žrtvovanjem ustvarjala pri nas prve temelje Sokolstva in s tem prve temelje naše nacionalne svobode. Med gosti, ki so te dni prinesli v Zagreb pozdrave in zaobljube iz vseh slovanskih zemelj, je prisotnost bolgai> skih Junakov še posebno optimističen znak. Po dobrem četrtstoletju se je zdaj prvikrat zgodilo, da so predstavniki nacionalnih bolgarskih telovadcev stopili v vrsto z jugoslovenskimi Sokolu Tako se na slovanskem jugu vzdržema rušijo ovire, ki so nas ločevale, ravno v času, ki je drugim v Evropi prinesel razdor. "V trdnem upanju, da bo Sokoistvo tudi s svojim velikim zagrebškim razodetjem pomagalo utrditi vez, ki naj druži Jugoslovene z brati od severa do juga, sokolskemu zletu v Zagrebu naš: ZDRAVO! Zagreb, 4. avgusta Že daleč prea Zagrebom mora dobiti potnik, ki ga pripelje iz Ljubljane, vtis, da ga čaka tam nekaj izrednega in velikega. Vlak brzi mimo okrašenih postaj, številne hiše so izvesile trobojnice, ki jih je čedalje več, čim bolj se bližamo Zagrebu. Savski kolodvor je ves v zelenju in zastavicah, glavni kolodvor isto tako, a šele ko 6topi človek od njega proti osrčju mesta, začuti z vso silo: Bela prestolnica ob Savi živi vsa v znamenju velikih dni. Ni hiše. s katere ne bi plapolali živopisani simboli naše troedine volje, vere in moči. Trgovske izložbe in fasade javnih lokalov so aranžirane vse v znamenju sokolskega zleta, s tramvajev, avtomobilov, celo z navadnih vozov te pozdravljajo praporci in kite zelenja. Ljudi v zgodnjih popoldanskih urah prav za prav ni dosti in če si doživel nepozabno vrvenje ljubljanskih zletnih dni, bi te skoraj razočaralo. A delavnik je, domačini so po svojih poslih bog ve kje, vročina pritiska neusmiljeno, imaš občutek, da sc bo vsak čas sprevrgla v nevihto. Ljudje, kolikor jih ne dela, so se porazgubili vsepovsod, kjer se jim obeta nekaj hladu: k savskim bregovom, v javne vrtove, v senčno zavetje javnih lokalov, v zeleno okolico, kamor koli. Sicer je Zagreb ogromen po razsežnosti, prostora je v njem dosti, da bi se izgubile še neprimerno večje mase, nego so ga posetile te dni. In ne na zadnje je tudi zasluga strumne organizacije vsega zleta, ki je znala smiselno porazdeliti in usmeriti ves ta naval desettisočgla-vih množic, da gre vse normalno in v redu. Posetnikov je dosti več, nego so jih pričakovali, sokolskih udeležencev za tretjino več, nego se jih je prijavilo Zagreb je postal mahoma »mesto s 300.000 prebivalci« — a vendar je do potankosti premišljena organizacija našla vsakemu stan in hrano. Zagrebčani so dali na razpolago vsak prostorček, ki ga morejo dati. <*rm bolj gre v četrto popoldansko uro, tem bolj živo postaja na ulicah. Vsepovsod trume z veselimi obrazi, vsepovsod žarko rdeči kroji, najpestrejši izbor vseh mogočih narodnih noš od Vardarja do Triglava; če drugo ne, si je človek pripel na prsi sokolski ali zletni znak. Nekje, v senci visoke hiše, se je ustavila skupinica Sumadinskih kmečkih godcev. S vi rajo. In kako svirajo! Mahoma se napravi okrog gneča, noge pričnejo poskakovati same od sebe; kolo. Poslušalci ploskajo ln vzklikajo, vrli možje s pihali in bobnom dado še eno »na vrh«, potem še eno... Mimo prikoraka četa kmečkih Sokolov s pesmijo v ustih, druga pride za njo z godbo, potem kolona za kolono, ljudje vzklikajo. * Beseda o mestu s 300.000 prebivalcev ne bo nič pretirana po tem, kar poročajo statistike včerajšnjega dne. Ta dan je bil vražja preizkušnja za vse, ki jim je bila dana naloga, da ga premagajo, za zletne pisarne, za reditelje, za železničarje, za vse. Do 10. zvečer je privozilo v mesto preko 30 izrednih vlakov in istotoliko rednih, vsako uro po tri. In v vsakem vlaku je bilo povprečno po 700 Sokolov in drugih udeležencev. To bi dalo za včerajšnji dan najmanj 50.000 duš, da niti ne omenimo onih, ki so dospeli tudi z drugimi vozili ali kar peš. A koliko jih je dospelo že prej in koliko jih prihaja še danes! Za ilustracijo tega dne: Popoldne sem nekako od dveh do štirih med drugim zasledoval promet tramvajev, ki so v kompozicijah z enim ali celo dvema vagonoma prepeljavali ljudi po Maksimirski cesti na zletišče. Bili so natlačeno polni, vsaka kompozicija je vozila veliko več nego sto oseb in vozile so z največjim presledkom pol minute. A že prej in še dolgo po začetku nastopa so prihajali tramvaji drug za drugim in vedno polni! Koliko ljudi pa je opravilo to pot peš! In vendar ni bilo nikjer najmanjšega nereda ali zastoja. Zgraditelji zletišča menda sami niso računali na takšen odziv, a so storili bistro delo, da so ga zgradili za tako ogromne mase. Povem samo to, da je v njem prostora za 5200 nastonajočih in za najmanj 60.000 gledalcev. Velikanska zgradba, da ji ni para v vsej jugovzhodni Evropi, razprostira se preko 120.000 m'. Po zletu je ne bodo podrli, temveč bodo njene lesene konstrukcije nostopoma spremenili v trajen beton. Tako bo dobil Zagreb enega najmodernejših, največjih in najlepših stadionov na svetu, ki bo prav tako namenjen telovadnim, kakor velikim športnim prireditvam. Še ta mesec se bodo vršile tu olimpijske igre balkanskih dežel, dežel na polotoku, kjer se je olimpijska misel rodila. * Preveč gradiva bi bilo, če bi.hotel človek povedati vse. kar je videl in slišal v Zagrebu samo v teku enega popoldneva. Naj omenim na vsak način še eno: gostilne, trgovine in celo stojnice na trgu so dale pri tej veliki priliki dokaz, da Zagrebu ni bilo za materialno izkoriščanje zleta. . temveč da ga je smatral v prvi vrsti za manifestacijo sokolske ideje in bratske povezanosti med posameznimi vejami istega slovanskega plemena. Gostilne, trgovine, stojnice so znižale svoje cene na minimum, marsikateri trgovec je šel tako daleč, da Jrodaja svoje blago v sokolskih dneh So-olom brez dobička, neki obrtnik povrača tujim klientom za naročila v teh dneh celo stroške, ki so jih imeli z vožnjo. In tu-m tramvaj je znižal svoje cene, in sicer ne' samo Sokolom, temveč v urah največjega prometa vsem brez izjeme. To je treba omeniti, ker se pri nas v podobnih prilikah zgodi včasi — nasprotno. K. K. Tekme za prvenstvo v lahki atletiki Zagreb, 4. avgusta n. Tekmovanja za Jahkoatletsko prvenstvo sokolskega saveza so se danes zaključila. V tekmovanju po-edincev v olimpijskem desetoboju so dose- gli Stanko Tonči« (Zagreb H.) 4865, Jafla Bakov (Beograd n.) 4656, Zlatko Solinger (Požega) 4383, Milan Košnik (Kranj) 3622, MiloS Maksimovič (Skopije) 3611, Rudolf Cizelj (Celje) 3337 točk. V tekmovanju članskih moških oddelkov v šesteroboju so dosegla društva Ljubljana Matica 2116, Zagreb 2072, Novo Sarajevo 1944, Split (župa) 1937, Novi Sad 1794, šibenik (župa) 1760, ruski Sokol Beograd 1698, Subotica 1682, Novo mesto 1648, Banjaluka 1648, Sarajevo 1631, Karlovac 1597, Sušak 1564, Kranj 1563, Zagreb (župa 1519, ruski Sokol Zemun 1442 in Osijek-Gornji grad 1244 točk. V tekmovanju oddelkov članic v četve-roboju so dosegla društva Ljubljana Matica 1009, Zagreb n. 849, Karlovac 846, župa Celje 656, Zagreb IV. 641, župa Tuzla 613, župa Osijek 606, župa Sarajevo 520, župa Kranj 463, župa Novo mesto 449 točk. Tekmovanja so bila zaključena z velikim uspehom, h kateremu je doprineslo v znatni meri vzajemno sodelovanje tekmovalcev iz vseh krajev naše države. Pesimistična sodba italijanskega lista Rim, 4. avgusta g. »Coriere della Sera« poroča iz Berlina, da je razmerje med SA in SS oddelki zelo napeto. Dasi je zopet dovoljeno nositi rjave srajce, je vendar videti po ulicah zelo malo teh uniform. Članstvo pri SA oddelkih se je močno skrčilo. veliko nezadovoljstvo, člani SA oddelkov, ki so še ostali, so tako ljubosumni na SS oddelke, da bo treba dobro paziti, ker bo sicer prišlo do trenja med njimi. Da se zopet dvigne navdušenje, bo treba še fcjlj drastično kot dosedaj vršiti propagando. Po dramatičnih dogodkih dne 30. junija in po uporih v Avstriji, ki so izzvali mnogo polemike in (bolestno zadeli zdravi del nemškega prebivalstva, kakor tudi zaradi smrti predsednika Hindenburga, prevladuje, tako zaključuje list, vtis, da nekaj ni v redu in se je treba bati, da so začeli Hindenburgova oporoka Umrli maršal priporoča obnovo monarhije in zahteva plebiscit o tem — Vlada se je baje šele zaradi tega odločila za ljudsko glasovanje, ki pa bo zgolj formalnost Berlin, 4. avgusta, d. V političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da je Hindenburg zapustil politično oporoko v obliki nekega osebnega obračuna. Hindenburg se priznava v njej za prepričanega monarhi-sta. Po njegovem mnenju je monarhija najbolj prikladna vladna oblika za nemški narod. Temu naziranju je bil vedno zvest. Če pa hočeta Hitler in vodstvo narodno-socia-listične stranke vztrajati na začeti poti, priporoča vsaj, nai vprašata prej ljudstvo, ali odobrava to pot. Hindenburg izraža torej željo, naj bi se nemškemu prebivalstvu dala v svobodnem glasovanju možnost odločitve o vprašanju državne oblike. Seveda je težko ugotoviti, v koliko so te vesti o Hindenburgovi oporoki resnične. Verjetno pa je. da se politič na dediščina umrlega državnega predsednika kreta v tem okviru. V ostalem trdijo, da je bila ta oporoka sestavljena šele letos spomladi. Če je Hindenburg v svoji oporoki res zahteval ljudsko glasovanje, njegova želja bržkone ne bo izpolnjena v polnem obsegu. Splošno pozornost je zbudilo, da so bile sklenjene na zadnji seji vlade pred Hin-denburgovo smrtjo v sredo ponoči vse važne politične odločitve, le z vprašanjem ljudskega glasovanja v novem zakonu glede poglavarja države se vlada ni bavila. Prvotno bržkone tudi ni bilo ljudsko glasovanje nameravano, po Hindenburgovi smrti pa so se uveljavili gotovi vplivi v tej smeri. Domnevajo, da je s tem v zvezi namen ustreči poslednji želji pokojnega državnega predsednika v obliki, ki se zdi primerna sedanjemu režimu, obenem pa tudi stremljenju, da bi se novi sklepi državne vlade o izpremembi ustave predstavili v čim bolj legalni formi. Tako je prišlo potem na seji vlade v četrtek popoldne, na kateri so razpravljali o pogrebu Hindenburga. tudi do zakona o ljudskem glasovanju, ki se bo vršilo 19. avgusta. Znano pa je, da so bila že prej ustvarjena dejstva, ki se smatrajo po volji vlade kot neizpre-menljiva. Ljudsko glasovanje bo zato zgoli formalnega značaja. Način glasovanja ^ Berlin, 4. avgusta, d. Uradni »Reichsan-zeiger«r prinaša določbe o plebiscitu, ki se bo vršil 19. avgusta t. 1. Med drugim bo moral biti na glasovnicah natisnjen tekst pisma, s katerim je Adolf Hitler obvestil notranjega ministra, da ne mara nositi naslova predsednika rajha, tudi če bo oprav-lial funkcije državnega poglavarja. Prav tako bo na glasovnicah natisnjen sklep nemške vlade o plebiscitu 19. avgusta. Pod tem besedilom bo natisnjeno z večjimi črkami vprašan ie: »Nemec! Nemka! Ali odobravaš določbe tega zakona?« Volilec bo pripisal svoj glas: »da« ah »ne« Papenov poklon Hitlerju Berlin. 4. avgusta. w. Iz Neudecka poročajo, da je bil včeraj ob mrtvaškem odru državnega predsednika Hindenburga bivši podkancelar von Papen. Ko je zapuščal grad, je izjavil, da je hvaležen bogu, da je mogel še enkrat upogniti koleno pred tem velikim Nemcem. Nihče ni bolj spoznal zgodovinske misije in človeških vrlin Hindenburga kakor Adolf Hitler sam, ki bo sedaj kot čjvar najplemenitejše tradicije in zgodovine nadaljeval delo, ki je izpopolnilo življenje večnega feldmaršala. Hin-denburgu se ne bomo mogli oddolžiti bolje, kakor če se bodo čim tesneje združili vsi Nemci ob mrtvaškem odru velikega pokojnika za našo Nemčijo in njeno mirovno poslanstvo v Evropi. Ogromna udeležba pri pogrebu Berlin, 4. avgusta. w. Priprave za veliki žalni sprevod k tannenberškemu spomeniku so že v teku. Splošno računajo, da bo prišlo na žalne svečanosti do četrt milijona ljudi. V notranjosti spomenika je prostora za približno 4€00 oseb. V Berlinu akreditirani diplomati se bodo odpeljali k pogrebu s posebnim vlakom. Za ostale udeležence bo vozilo več sto posebnih vlakov. Francoska vlada je sporočila, da bo na pogrebu maršala Hindenburga zastopal predsednika francoske republike francoski poslanik v Berlinu Fran?ois Poncet. Na dan pogreba Hindenburga bodo razobesila vsa francoska državna poslopja zastave napol droga. Angleški poslanik v Berlinu, ki se je mudil na počitnicah v Veliki Britaniji, se je danes vrnil v nemško prestolnico, da bo zastopal angleškega kralja pri pogrebu maršala Hindenburga. pmraftftaftl čvrsti jerarvd. že nekaj tednov ni nobene propagande na ulicah in nobenih slavnostnih obhodov, na drugi strani p« ee Sirijo povsod Ln amerom bolj glasno govorice o (kritičnem gospodarskem položaja. Angleški glasovi London, 4. avgusta, d. Angleški politični krogji se mnogo bavi j o z razširjenjem Hitlerjeve oblasti ter poudarjajo, da je postal sedaj jetnik nemške vojske, od katere lojalnosti je odvisna njegova nadaljua usoda. V dejstvu, da je prevzel dr. Schacht gospodarsko ministrstvo, v:dijo koncesijo težki industriji. »Daily Telegraph« pravu, da meče Hitlerjev absolutizem ne glede na nezauipanje, ka ga mora zbujati, čudrno luč na notranja položaj Nemčije. »Monning-post« je mnenja, da je prišlo do Hinden-burgove smrti v ze-'.o nesrečnem času, ker ne more nihče prerokovati, ali bo s tem padec narodnega socializma pospešen ali pa odgoden. »Oaily Exjpfess« pravi, da je H.ijler s svoiOm naglim postopanjem morda končno veljavno porazil opozicijo, ki je hotela zmešnjavo prvega trenutka izralbiti za njegovo izločitev. »New« Cbronicle« pa je mnenja. da bo H tlerjeva odločitev imela zelo nevarne posledice, ker se je z njo potegnila dosletj nedotakljiva avtoriteta državnega predsednika v areno političnih bojev. Zadušnica za Hindenburga v Beogradu Begrad, 4. avgusta. p. Nemško poslaništvo objavlja, da bo v tor?k, na dan pogreba, ob 11. dopoldne v evangeljski cerkvi v Beograda zadušnica za pokojnega predsednika nemške republike maršala Hindenburga. Poleg nemškega poslaništva in nemške kolonije bodo zadušnici prisostvovali tudi zastopniki vlade in diplomatskega zbora. Avstrijska vlada pristala na Papena kot poslanika Po dolgem posvetovanju se je odločila, da ne bo stavila nikakih pridržkov ali pogojev Pariz, 4. avgusta. AA. Dunajski dopis- da bo ta bolezenski pojav morda v kratkem nik lista »Pariš soir« poroča svojemu H- | izginil brez posledic. Župan Seitz še vedno zaprt stu, da je avstrijska vlada na svoji da našnji seji, ki je trajala več ur, sklenila brez pridržkov podeliti agreman Papenu kot nemškemu poslaniku na Dunaju. Kakor potrjujejo v vladnih krogih, je Vlada prvotno nameravala staviti nemški vladi za agreman neke pogoje. Ker pa bi to moglo imeti za posledico zelo kočljive razgovore z Berlinom, ki jih zaenkrat dunajska vlada ne želi, je to opustila. Vlada je dala svoj agreman za imenovanje Papčna za nemškega poslanika na Dunaju, svoje nadaljno stališče nasproti Nemčiji bo pa zavzela v skladu z razvojem dogodkov. Rintelenovo stanje Dunaj, 4. avgusta. w. >Seterreichiscbe Abendizeitung« poroča, da se stanje dr. Rin-telena, ki ga je včeraj zadela kap, doseslaj ni spremenilo. O neposredni nevarnosti za življenje pa ne more biti govora, dasi je njegovo stanje slej ko prej resno. Kaip je menda v zvezi z rano po strelu. Zdravniki eo mnenja, da je neko telesce prišlo v žile in Dunaj, 4. avgusta. AA. Zvezno kancelar-stvo izjavlja, da eo neresnične v?sti o izpustitvi bivšega eocialnodemokraftskega dunajskega župana Seitza. ki so ga aretirali po februarskih dogodkih. Schuschnigg posetil Budimpešto Pariz. 4. avgusta. AA. Iz Londona poročajo, da bo po poročilu iz Bidianpešte, novi avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg prihodnje dni obiskal Budimpešto. Zaplenjen protestantski pastirski list Dunaji, 4. avgusta. AA. Oblast je prepovedala pastirski list, ki ga je izdal nadinten-dant luteranske cerkve na Dunaju. Pismo obsoja atentat na Dollfjssa dne 25. julija in tudi vstajo proti državni oblasti, navzlic temu pa zagovarja nacionalne socialiste, ki eo ee uprli. Japonske grožnje Rusiji Japonska obtožuje Rusijo, da vodi izzivalno politiko in grozi z ostrimi represalijami Tokio, 4. avgusta, g. List >N,ishi - N3shi< poroča, da pripravlia japonska vlada protestni korak v Moskvi proti številnim »neprijaznim gestam« Rusije nasproti Japonski in Mandžuriji. Nota bo, kakor pravi lik, navajala kot takšna dejanja med drugim: da ruska letala oesto letajo nad mamdžurskiim ozemljem; da rjske obmejne straže obstreljujejo mandžureke paroike; da je Rusija odklonila predlog glede prodaje vzhodno-kitajske železnice, ki ga je izdelal zuna- nji minister Hirota, in da ruski tisk vrši živahno kampanjo proti Japonski in še mnogo sličnega. List izjavlja dalje, da »e more biti nobenega dvoma, da vodi Rusija nasproti Japonski in Mandžuriji izzivalno politiko. Če se to ne bo izpremenilo, bo Japonska prisiljena prekiniti vsa pogajanja ter nastopiti proti temu izzivanju. Za ta primer so bile na večdnevnih konferencah med ministri za zjnanje zadeve, vojno in mornarico že določene natančne smernice. Nov podban zetske banovine Beograd. 4. avgusta, p. S kraljevim ukazom ie Imenovan za podbana zetske banovine Petar Kočič, načelnik upravnega oddelka drinske banovine. Iz sodne služb«, Beograd, 4. avgusta, p. Upokojena sta pisarniški ravnat >1 j apelacijskega sodišča v Ljubljani Vladimir Abram in pisarniški uradnik sreskega sodišča v Ljubljani Anton Dokler. Premeščen je od apelacijskega eo-dišča v Novem Sada k apelaci.jskemu ~vii-šou v Ljubljlani dr. Jakob Dolinar. Tatvina angleških mornariških dokumentov London, 4. avgusta, d- Uradniki angleške tajne službe ter detektivi Scotland Yarda se živahno prizadevajo, da bi pojasnili senzacionalno tatvino dokumentov angleške adlmrailitete, ki je bite (kakor je »Jutro« ie poročalo) izvršena včeraj popoldne v vlaku na poti med Londonom in Portsmouthom. Dokumenti so vsebovali paro čilo o poizkusih z. novimi vrstami ladij in novimi ladijskimi topovi. Dokumenti so Mi posebne važnosti za neko tujo državo. Ukradeni so bili iz prtljažnega voza, kijer so bili spravljeni v posebni kaseti, pri prihodu vlaka v Porthsmoutih pa so ugotovili, da je kaseta izginila. Khjiub takojšnjim poizvedbam niso mogli ugotoviti, kje je izginila. London, 4. avgusta n. Mornariške dokumente, ki so včeraj izginili na potu iz Londona v Portsmouth, je kasno zvečer našel neki železniški nameščenec v New Med izločenimi pristaši teh oddelkov vlada Castleu. Med dokumenti je bil tudi točen popis dveh novih angleških rušilcev, ki so ju letos spustili v morje v portsmoutskih ladjedelnicah. Kako so dokumenti prišli v Nevv Castle, ni znano. Vsekakor izjavljajo uradno, da ne more biti govora o kaki vchvski aferi. Ponesrečen atentat na Rossevelta Pariz, 4. avgusta. AA. Agencija Havas poroča iz Washingtona, da so našli na železniški progi, po kateri bi moral voziti posebni vlak s predsednikom Rooseveltom dinamitno bombo. Zaradi tega so pomnožili varnostno službo okrog predsednika Roose-velta. Spokane (Washington), 4. avgusta. wk. Dejstvo, da so našli na tiru, na katerem je vozil davi vlak s predsednikom Rooseveltom, vrečo z vžigalniki, je dalo državnim oblastem povod, da so ukrenila najstrožje ukrepe, da se prepreči vsak atentat na predsednika. Newyork, 4. avgusta. AA. Po enomesečnem križarjenju je Roosevelt priplul v Portland (Oregon), nato se je pa odpeljal v mesto, da si ogleda vodne naprave ob Columbiji. Tu je imel nagovor, v katerem je dejal, da bo ameriška vlada poostrila nadzorstvo nad proizvodnjo hidroelektrič-ne sile. Nadalje je izjavil, da pripravlja vlada nezaposlenostno zavarovanje za starce.' Skladišče dinamrta zletelo v zrak Tokio, 4. avgusta, g. Zaradi silne vročine je zletelo v zrak skladišče dinamita blizu Hiroshime. Pri tem je bilo ubitih 30 in ranjenih nad 100 oseb. Ostavka bolivijske vlade La Paz, 4. avgusta. AA. Vlada je podala ostavKo. mm ZA USTNO IZDELOVANJE ALKALIČNE VODE ZA PREBAVO DOMA Umor na Starem trga Konec policijske -pričetek sodne preiskave Policijska uprava izroči obširen zapisnik državnemu tožilstvu Ljubljana, 4. avgusta Na "policijski upravi zaključujejo preiskavo o strahovitem umoru na Starem trgu 19. Gradivo, ki so ga nabrali kriminalni organi, b© izročeno z obsežnim zapisnikom državnemu tožilcu m ta ga vroči preiskovalnemu sodniku. Osumljenci, ki jih (pridržuje policijska uprava od aretacije, ki je bila izvršena neposredno po razkritju umora pretekli torek, bodo iz policijskega zapora izročeni v preiskovalni zapor, še in še so jih na policiji zaslišali. Izčrpno vse tri po vrsti: Toneta Rozmana, uanorjenče-vo ženo Ivano iai hčerko Frančiško Ser-ševo. Do zadnjega je zlasti Tone Rozman obdržal povsem hladen mir. Noče in noče nikakor priznati da je kakorkoli udeležen pri umoru. Njegov zagovor je bil ves čas po-po polinom a uravnovešen, dosleden. Tone Rozman je od prvega zaslišanja do kraja popolnoma enako odgovarjal na vsa stavljena vprašanja. Vsekakor se mu je posrečilo dokazati, kod vse je hodil usodno soboto, ali samo tega ne, kje je bil od 18.15 do 20.30. Tu se je izpodtakniL Tega Tone Rozman pri vsem slicevanju na priče in na izgovore z večerjo ne more verodostojno pojasniti. Zatrdil je med drugim, da je Po 18.15 prodajal novine na dolenjskem kolodvoru. Tam ga železničarji dobro poznajo, ker je prihajal tja sleherni dan, zlasti SC J6 zvesto oglašal pri jutranjih in večernih vlakih. A baš v soboto zvečer — (pravijo železničarji — ga niso videli na dolenjskem kolodvoru. Potem je Rozman navedel, da je ba v soboto zvečer v neki gostilni v Florijanski ulici. Zaslišani gostilničar mu je to danes odločno ovrgel: »To ni res, bil si pri meni v ponedeljek!« Tone Rozman je doslej tudi tajil, da bi se bil usodno soboto zvečer ob 20. zglasil na stanovanju pri Jožefi Cepudrovi. Kakor smo beležili, se je šele včeraj vdal in povedal, da je na poti iz Podstudenškove ljudske kuhinje res zavil k Jožefi Cepudrovi na Starem trgu, a da ni spregovoril z njo besede, ker se mu je silno mudilo. Oddal ji je samo nekaj izvodov novin. Ko so ga danes o tem ponovno zaslišali, se je pa Tone Rozman še fcolj omehčal in je povedal: — Govoril sem z Jožefo. — Kako dolgo je trajal pogovor? — Nekako tri minute. — O čem sta govorila? — Še omenil sem ji, da sem bil pravkar v družbi njenega očima Franceta Ser-še. Ali povsem drugače govori pismo, kd ga je bila za/pustila Jožefa Cepudrova. Poleg vsega onega, kar smo doslej že objavili v poročilih, je Jožefa tam napisala: — Ko je prišel Tone Rozman k meni, me je takoj silno ozmerjal. Nato pa me je, kakor že večkrat prej, tako hudo pretepel, da sem vsa črna in opraskana.. Sram me je o tem pripovedovati drugim ljudem. Z očimom se je nato zaprl v sobo. Kaj je z njim počel, ne vem. Mene je poprej pahnil iz sobe In je vrata za seboj zaklenil--— Ko so zaslišujoči uradniki na policiji predočili te navedbe Tonetu Rozmanu, je odgovoril takole: — A da, Jožefo sem res nabil — toda to nd bilo v soboto, marveč že v četrtek. 4z pisma pokojne Pejpce Cepudrove izhaja, da je imel Tone Rozman nad njo siploh vsoo blast in da mu je ibila te boječnosti vsa podložna Pri zasliševanju umorjenčeve vdove Ivane in hčerke Frančiške Serševe niso prišli na dan kaki novi momenti. Ko je zdaj zasliševanje od strani policije zaključeno, pa policijski organi še iščejo stvari, ki so bistvene važnosti za preiskavo. Niso še našli hranilne knjižice in tudi ne gotovine, ki jo je France Serša po nekem pričevanju imel pri sebi. Nepojasnjena je nadalje tudi danes ostala skrivnost, kam je Jožefa Cepudrova zakopala glavo in okončine očimovega trupla. Poli- Pričetek mednarodnega šahovskega turnirja v Mariboru Maribor, 4. avgusta. Ena najpomembnejših prireditev letošnjega Mariborskega tedna je nedvomno mednarodni šah. turnir, ki ga je organiziral mariborski šabovpki klub v proslavo loletnioe svojega obstoja. Turnir ie prva velika šahovska prireditev v Mariboru i med Drnajem in Beogradom. Letalo >3 plulo v smeri od Dunaja proti Beogradu v višini 1500 m. Ko je brnelo s primerno brzino nad Halozami, je motor odpovedal in pilot je moral iskati primarnega prostora jra prisilni pristanek, kar v valovitih Halozah nikakor ni lahko. Poznavalci Haloz vedo to prav dobro. Vse priznanje zatorej pilotu, ki je z veščo roko naravnal letalo, da je po krasnih zavojih v bližini Kazmineev na neki njrvi priplulo k zemlji. Pri pristanku se je nekoliko poškodovalo krilo. Letalo so po komisijskim ogledu prepeljali na Turnišče k veleposestniku Wnrrin-Lippitti1 kjer bo monter z Dunaja nadomestil pokvarjene dele, nakar bo letalo nadaljevalo svojo pat V letalu sta bila eamo pilot ia njegov pomočnik. Važno opozorilo podravskim splavarjem Ptjj, 4. avgusta. V Ptuju ee vršijo od avgusta do 16. oktobra na Dravi vojaške vaje pontonirskega bataljona. Vežbajo na prostoru med obema m osloma ter 500 m nižje železniškega mostu. Vsi splavarji in druge prizadete osebe se opozarjajo, da je na označenem prostoru prepovedana vsaka plovba ob delavnikih od 6. zjutraj do 11.30 in od 15. do 1. ure. Ob nedeljah, ko se ne vršijo vežbe, je plovba prosta. Vršile se pa bodo tjdi nočne vajs in je na tem prostoru v času od 20. do 4. ure zjutraj vsak plovni promet prepovedan. Splavarji in druge osebe, ki as bavijo e plovbo morajo paziti na znamenje, ki ga bo imela straža, postavljeno 1500 m nad mostom na desnem bregu, in sicer bo to rdeče-bela signalna plošča. V primeru nesreče ali škode nosijo vso odgovornost podjetniki sami, odnosno one pravne osebe, na katerih račun se je plovba vršila. Spored kongresa pravnikov Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije bo imei letošnjo redno skupščino dne 7. ia 8. septembra 1934 ▼ Zagrebu. Skupščinski spored je naslednji: Petek, dne 7. IX. ob 10. dopoldne: Svečano plenarno zborovanje, otvoritev kongresa in izložbe jugoslovanske pravne literature. Popoldne ob 15. znanstveno delo v Šestih sekcijah o predmetih, ki so bili že objavljeni. Zvečer db 20. banket. Sobota: ob 8. nadaljevanje dela v sekcijah; ob 10. zaključno zborovanje, sprejem predloženih resolucij, volitev nove uprave. Popoldne izlet v bližnjo zagrebško okolico. Zvečer root pri mestnem nar-čelniku za stovanake goste in predstavnike domačih pravniških ustanov. — Nedelja: celodnevni izlet v Hrvatsko Zagorje, Trakoščan, Klenovnik, Varaždin. Zvečer gledališka predstava. — P on detjek: odhod t Dalmacijo preko SpB-ta do Dubrovnika in Kotora, Slovenski pravniki se vabijo, da se priglasijo v čim večjem številu na kongres. Kongresa se bodo udeležili poleg bolgarskih pravnikov, ki so prijavljeni že v velikem številu, tudi pravniki drugih slovanskih narodov. Slovanskim pravnikom — gostom hočejo gostitelji pokazati najlepši del naše domovine, zato jih bodo pospremili preko Dalmacije tudi domači pravniki. Prijave se sprejemajo do 20. avgusta. S prijavo je treba poravnati tudi članarino, ki znaša 100 Din, za državne uradnike €0 Din, za rodbinske člane znaša prija vrtina po 80 Din odnosno 50 Din. Vsak naj tudi pove, ali se namerava udeležiti izletov in katerih, ker je treba avtobusnim podjetjem in paroplovnim društvom naznačiti točno število udeležencev. Na parobrodih je že doslej pogojena znižana voznina, in sicer po 100 Din za pot S plit -Dubrovnik in po 50 Din za vožnjo Dubrovnik-Kotor. Tudi za izlet v Z&gorje so zavarovane najugodnejše cene. Prav tako naj udeleženci izjavijo, aH se udeleže banketa, zanj plačajo po 40 Din. Na-giaša se, da je vsaka prijava obvezna in da se pogojne prijave ne uvažujejo. Vsi zneski naj se pošljejo obenem s članarino društvu »Pravniku« v Ljubljani. Do konca avgusta prejme vsak član točen spored kongresa, legitimacijo in Spomenico s tiskanimi referati. Spomenica se pošlje i brezplačno. Odbor draštv* »Pravnika«. I Trije rodovi na vrhu Triglava Starosta slovenskih poklicnih novinarjev Ante Beg, njegov sin istega imena (učitelj v Trbovljah, ustanovitelj in predsednik ondotne podružnice SPD) in tega sinček Milan, ki je kljub svoji mladosti 0etos DO_ vembra bo 11 let star) bil to pot (dne 23. julija) že šestič na vrhu Triglava. Samo še danes ob 5, 7. in 9. uri zvečeav Pirat! zraka Senzacijonalna drama zračnih akrobacij in bojev. ZVOČNI KINO »DVOR« Telefon 27-30 Prokopieni pride na Bled Okrog 8. t m. prispe iz Rima na Bled r>ljski umetnik in znani pevec Pavel rokopieni, ki je s svojim krasnim glasom v kratkem času zaslovel v pevskem svetu. Z velikim entuziazmom je bil sprejet na odrih Dunaja in Rima, s posebno velikim uspehom je nastopal v znanem rimskem gledališču Bernini. Drevi bo pel pred mikrofonom rimske oddajne radiopostajs, nakar se odpelje v Jugoslavijo, kjer nastopi pred odličnim mednarodnim občinstvom na Bledu. Gotovo bo prebivalstvo Bleda z gosti vred znalo ceniti odličnega slovanskega pevca, ki se je od revnega vaškega otroka v Poljskem Polesju dvignil do uvaževanja vrednega pevca svetovnega slovesa, in bo njegov nastop na Bledu posetilo v obilnem številu. Prokopieni je ostal skromen in preprost, uči se pndno dalje, ker je še mlad, — dela, da bi pozneje mogel pomagati majhnim m revnim, kakor je bil sam kot otrok na ulicah Novogrodka in Baranowicza, teh revnih krajev na meji med slovansko Poljsko in širno Rim jo. ^Mariborski teden" slovesno otvorjen številne predstavnike je pozdravil župan dr. Lipold z lenimi poudarki pomena tradicionalne mariborske prireditve Maribor, 4. avgusta. Dopoldne ob 10.30 je bil slovesno otvorjen tretji »Mariborski teden«. Mestni župan in predsednik zadruge g. dr. Franjo Lipold je v nagovoru toplo pozdravil številne zastopnike državnih in samoupravnih oblastev ter kulturnih in nacionalnih organizacij. Svečani orvoritvi so med drugimi prisostvovali: komandant mesta Maribora, divi-zijski general g. Hadžič, sreska načelnika gg. dr. Senekovič in Makav, senator dr. Ploj, narodni poslanci gg. Spindler, Krej-či, dr. Pivko, Petovar, Gajšek in Benko, šef mestne policije g. Radoševič, šef obmejne policije g. Krajnovič, msgr. Umek kot zastopnik knezoškofa dr. Tomažiča, prota Trbojevič, minister v pok. g. dr. Kukovec. g. Pinter za združenje trgovcev, g. dr. Jan-čič za Tujsko-prometno zvezo, g. Rebek za združenje obrtnikov, gg. Valjak in Oset za združenje gostilničarjev, g. Kranjc za združenje sadnih izvozničarjev, dr. Priol za vinarsko in sadjarsko društvo, g. dr. Tomin-šek za Aeroklub, ravnatelji vseh mariborskih šol, dr. Stamol za ISSK Maribor, g. Hleč za »Perun«, g. Dojčinovič za sokolsko župo in še mnogi drugi. Zupan dr. Lipold je v govoru poudaril: »Tretjič otvarja »Mariborski teden« svoja vrata. Navzlic gospodarskim težkočam, ki s a zajele ves svet in ki tudi nam niso prizanesle, navzlic denarni krizi, ki duši naše denarne zavode in vse naše gospodarsko življenje, smo se odločili, da tudi letos priredimo »Mariborski teden«. Ko se je pred dvema letoma rodila misel te prireditve, ki naj pokaže gospodarsko, kulturno tn nacionalno življenje našega Maribora in njegovega zaledja, je val gospodarskih in denar- nih težkoč že z vso silo zajel tudi našo domovino. Misel »Mariborskega tedna« smo oživotvorili, ker smo optimisti, ker imamo voljo, da si sami pomagamo, da vse sile vprežemo v delo, ki edino ustvarja tudi v najtežjih časih dobrine. Vodi nas čut odgovornosti, ki zahteva od nas, da smo aktivni. Vemo, da tarnanje ne pomaga, vemo, da kritika težkih razmer situacijo le še poslabša. »Mariborski teden« je rezultat naše volje, solidarnosti in našega trd .ega prepričanja, da je medsebojna pomoč najboljši lek za težko gospodarsko bolezen, ki nas je zadela. Vse, ki so nesebično za napredek in dober razvoj celotne države in naše ožje domovine, našega Maribora in njegovega zaledja, vse, ki se zavedajo, da sta sreča in dobrobit celote in poedinca odvisni od neutrudljivega dela vseh, smo vabili in vabimo na skupno ustvarjanje gospodarskih, kulturnih in nacionalnih dobrin. »•Mariborski teden« je tudi letos razgibal naš Maribor in združil na stotine pridnih rok optimistov in ljudi, ki verujejo, da bodo z delom najbolje pomagali k izboljšanju težavnih razmer.« Nato je g. dr. Lipold sporočil, da je poslal podban g. dr. Pirkmajer pismene čestitke, da bi »Mariborski teden« kar najbolje uspel. Prav tako je pismeno čestital župan ljubljanski dr. Dinko Puc, nadalje še upravi ljubljanskega in zagrebškega ve-lesejma. Ob koncu svojega gvora je župan g. dr. Lipold pozval navzoče, da vzkliknejo kraljevskemu domu in Nj. Vel. kralju Aleksandru trikrat: Živiol Obenem je bila poslana kralju tudi vdanostna brzojavka. Nato so si vsi prisotni ogledali razstavo in nihče izmed njih ni štedil s pohvalo. ®§podarslTo Poslovili davek na živino skoro 9 milijonov in pri 173 kreditnih zadrugah 62 milijonov). Od vsega tega dolga pa je nad 82 milijonov dolgoročnih kreditov. Skupna višina dolga slovenskega obrtništva pa je seveda v resnici še večja, ker mnogi zavodi, zlasti podeželski, niso sporočili podatkov. Po referatu predsednika Josipa Rebeka se je razvila stvarna debata, ki so se je udeležili gg. Nachtigal. stavbenik Bricelj, podpredsednik Iglič. Milko Krapeš, Kos, Sajo-vic. Toni in Černe. Ta debata je biia zelo poučna, ker je pokazala, da slovensko obrtništvo ne išče zaščite, temveč mu je predvsem za to, da pride do dela in zaslužka. Izražena je bila bojazen, ki jo je podprl tudi predsednik g. Rebek, da bi obrtnik, če pride do zaščite, izgubil kreditno sposobnost. Vsi govorniki so poudarili škodo, ki jo je povzročila zaščita kmetu samemu, pa tudi podeželskemu obrtniku. V pretežni večini primerov pa tvorijo največje breme visoka obrestna mera in visoke davčne in socialne dajatve. G. Milko Krapeš je zlasti tudi poročal o davčnih zadevah in o prizadevanju davčnih odborov, da se obrtnikom, ki preživljajo težke čase. zniža davčna osnova. Govorniki so poudarjali, da bi bili potrebni ukrepi, da se poživi gospodarstvo in gradbena delavnost, da bo potem prišel obrtnik do zaposlitve. Če pa že mora priti do zaščite, potem na i se vse gospodarice panoge enako zaščitijo kakor so bili zaščiteni kmetje in denern' zavodi, to ie, da se zaščita uvede povsod za enako dobo. Zniža naj se obrestna mera na minimum, v vsakem primeru pa bo potrebno poskrbeti, da se obrtniku omogoči zaposlitev in se mu preskrbi delo. Z novelo k uredbi o skupnem davku na poslovni promet od 19. julijas ki je stopila v veljavo 1. t m., je bil skupni poslovni davek, ki ee plača o priliki klanja živine, povišan od 3% kar na 5 °/o tržne cene živine. To občutno povišanje je bilo izvedeno, ne da bi ee obseg prometnih faz, ki so obsežene v tem kombiniranem skupnem davka, ka>j spremenil, razširil ali poveča L Zato se nam to povišanje ne zdi upravičeno. Bistvo skupnega davka je v tem, da se prometni davek za več faz prometa plača naenkrat na enem mestu. Osnova za določitev skupnega davka je splošni prometni davek (sedaj 2 %), ka je določen z zakonom (ko je bil lani povišan splošni prometni davek od 1 na 2 °/o, so se zaradi tega avtomatično podvojile tudi vse stopnje skupnega davka v tarifi). Višina stopnje skupnega davka pa 6e določi tako. da ee oceni povprečno število prometnih faz (prodaj) dotičnega blaga od producenta, kjer ge blago obdavči, do potrošnika in se za vBako tako fazo račo-na osnovni davek 2 •/«, upoštevajo? eventualno povečanje cene pri poenejlih prodajah. V najenostavnejšem primeru, če gre za blago, ki ee obdavči v tvornici in ga proda tvornica v celoti trgovcu, trgovec pa konsu-me-ntu. ee računata dve faza po 2*/o, tako da znese skupni davek pri producenta 4°/», aii recimo 4.2 ®/o, č? se upošteva še povišek cene pri trgovcu. Če pa gre za blago, ki pa produoent deloma sam proda neposredno potrošniku in le deloma preko trgovca, se vzame lahko kot povprečje 1% prometne faze in znese skupni davek 3°/o; če pa gre bi a so deloma tudi skozi tretjo roko, preden pride do potrošnika (tvornica, veletrgovec, detajl ist) tedaj ee lahko vzame kot povprečje 2Vs faze in znese v tem primeru skopni davek 5Vo. Pri tako zvariem kombiniranem skupnem davku pa ni obsežen samo promet z dotio-nim blagom v nespremenjenem stanju, temveč tudi promet s sirovino ala polfabrika-tom pred obdavčenjem ali poznejši promet s predelavo dotičnega blaga. Tako je n. pr. v kombiniranem skupnem davku na tekstilno blago, ki se plača na tkanine v tekstilni tvornici, obsežen promet pri uvozu bombaža ali volne, promet pri prodaji izdelane tkanine iz tvornioe, nadalje promet v trgovini (ti sta možni tudi dve fazi: preko ve-letrgovca in deta jl ista) in končno promet obrtni predelavi tkanin v oblačila. Pri določitvi stopnje tega kombiniranega skupnega davka pa 6e je vzelo za povprečje 2Vt prometne faze in znaša kombinirani skuo-ni davek 5*/o. Kako pa je sedai pri živini? Tu je v kombiniranem skupnem davku obsežen promet pri mesarju in promet pri prodaji mesnih izdelkov sirovih kož itd. v trgovini, odnosno promet trgovcev z živino. V pretežni večini primerov pa are le za eno samo prometno fazo, kajti mesar kupi Sivino običajno od kmeta (ta faza prometa ni podvržena davku, ker ie prodaja kmetijskih pridelkov darka prosta) in proda potem me?o ali mesne izdelke sam neposredno konsumentu. Le razmeroma majhen del prometa gre tu preko dveh rok, bcMlisi da mesar kupi živino od trgovca z živino, ali pa da mesar (tvorničar) proda mesne izdelke. 6irove kože, kosti itd. trgovcu, ta pa šele konsumjn-tu. Glede na to okolnoet že doslej ni bilo nizko cenjeno, kc se ie vzelo povprečje l1/« prometne faze in ie davek znašal 3%. Tu nas ne sme motiti okolnoet, da je cena mesu in mesnim izdelkom precej višja nego cena živini, ki tvori bazo za odmero davka. Treba je namreč upoštevati, da blago pri zako-li na teži znatno izgubi in da je mnogo ma-lovrednih odpadkov, tako da povišek vrednosti blaga v celoti ne more priti v večji meri v poštev nego v drugih primerih kom biniranega skupnega davka. Novn stopnja 5 •/• pa pomeni, da se sedaj, ne da bi obseg prometnih faz, ki eo upoštevane v davku, kaj spremenil, naenkrat vzame za osnovo 2Vs prometne faze, kar gotovo ni v Skladu z dejanskimi razmerami. Pn skupnem davku 5 '/* se torej odslej pri živini vzame za osnovo enak« povprečje prometnih faz (2Vi), kakor pri tkaninah, že-prav gre pri živini v pretežni večini primerov le za eno samo prometno fazo, dočim imamo pri tkaninah vedno najmanj dve fazi (promet v tekstilni tvornici in pri trgovcu) in do naj reji pet faz (uvoz bombaža, promet tvorniee, promet veletrgovca, promet detajlista in obrtna predelava tkanin). Ker ee stopnje ekipnega davka ne morejo poljubno dvigati, tem več predstavljajo le pavšal na bazi 2 ®/o osnovnega prometnega davka, upoštevajoč povprečje z davkom obseženih prometnih faz, zato bo treba vprašanje nove stopnje skupnega davka na živino nujno revidirat L S. Vprašanje zaščite Kakor znano, pripravlja kr. vJada uredbo o zaščiti, odnosno razdolžitvi malih obrtnikov in trgovcev. Ker je na tem vprašanja zainteresiran širok krog našega obrtništva, •je Obrtniško društvo v Ljubljani sklicalo v petek v restavracijo »Zvezde« sestanek, ta katerem ee je o tem razpravljalo. Obširno poročilo o pripravah za to uredbo in o potrebah obrtništva glede zaščite je podal predsednik Obrtniškega društva g. Joeip Rebek. V svojem poročilu ie navedel, da je obrtniški s-ian prišel brez svoje krivde v položaj, da pegoeto ne more ob vseh naporih zadostiti svojim obveznostim in se zalo vedno pogosteje pojavlja zahteva, da se 7£l obrtništvo izdajo zaščitni 'okrepi, zlasti tudi glede na dejstvo, da je sedanje stanje posledica zaščitnih ukrepov, ki jih je vlada izdala za kmete in denarne zavode Obrtništvo ie 6icer v načelu proti izrednim ukrepom in proti zaščiti, ker potrebuje e> red vsem zaposlitve, vendar pa je treba priznati, da je v določenih primerih potrebna dopolnitev sedanjih pravnih predpisov. ki so bili še izdani v normalnih -az-merah. Uredba o posredovalnem postopanju, ki je bila lani ukinjena, ni prinesla ono, kar bi obrtništvo v sedanjih razmerah potrebovalo. Na ponovnih konferencah obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. zlasti na konferenci v Skoplju. ee je razpravljalo o tem vprašanfa in je bilo sklenjeno, da se izdela poseben osnutek uredbe o zaščiti obrtništva, zlasti za primere, kier je obrtnik prišel v težkoče zaradi tega. ker ne more izterjati evoiih terjatev od kmeta ali dvigniti svojih vlog pri denarnih zavodih. Zahteva gre zlasti tudi za tem. da ee obrestna mera za dolgove obrtnikov zniža vsaj na 6'/o. Medtem ie bil tudi v ministrstvu izdelan načrt take uredbe. Obrtnika so prišli pri izpolnjevanju evoiih obveznosti zJiaSti v težaven položaj zaradi neposrednih ali posrednih posledic zaščite kmeta i denarnih zavodov. Mnogi obrtniki so imeli celo prihranke v denarnih zavodih in jih sedai ne mote jo dvigniti, da bi z nii-nri poplačali novo nastale obveznosti. T*ž-ko m so prizadeti zlasti obrtniki na dežeh. ki imajo terjatve pri kmetih, na katere bodo čakali dolgo dobo 11 let do končne likvidacije. ObrtrJStvo že itak hudo trni zaradi sprememb v produkcijskem nroceso. kjer moderna tehnika spravlja ob kruh c.?le stroke obrtništva. Zato je potrebno, da država napravi ukrepe, da se ne uniči substanca obrtniških podjetij in premoženje obrtnikov preko potrebne mere in da se z eksekuoijami ne odprodajo premoženjski deli globoko pod dnevno ceno. zlasti v primerih, ko je Plačilne težkoče povzročila višja sila in težkoče niso posledica malomarnosti ali slabega gospodarstva. Po načrtu uredbe, ki je bila sestavljena v trgovinskem ministrstvu, bi bila zaščita zelo omejena in bi bili stavljeni težki pogoji. Za obrtnika, ki je aktiven in prosi za zaščito, je nameravana odgoditev plačil samo za 3 leta m bi moral obrtnik, ki se posluži te zaščite, plačati prvi obrok v višini 20 odst. dolžnega zneska že v 3 mesecih, naslednje leto 35 odst., zadnje leto pa 45 odst. Predsednik g. Josip Rebek je navedel tudi zanimive podatke o zadolžitvi obrtnikov v Sloveniji, ki jih je zbrala Zbornica za TOI od denarnih zavodov. Na vprašanje zbornice se je odzvalo 198 denarnih zavodov v dravski banovini, ki so navedli, di J« f1'" 1- 1933. pri njih zadolženo 5251 obrtnikov za nič mani kakor 112 mili ionov dinarjev (pri 21 hranilnicah imajo obrtniki nad 41 milijonov dolga, pri 4 bankah Stroški za prehrano v jugoslovenskih mestih V beograjskem »Natrodnem blagostanju« objavlja referent finančnega ministrstva Cirigorije Strekačev zanimivo razpravo o gibanju stroškov za prehrano v Beogradu in v devetih mestih, kjer je sedež bansike uprave. Ta! statistika se nanaša na 23 predmetov za prebrano v 6 skupinah: 1. moka, kruh in pecivo, 2. povrfcnina in zelenjava, 3, jajca in mleko, 4. meso, 5. speceriia, 6. pijače. Statistika nam kaže, da ni Ljubljana samo med najdražjimi mesti v Jugoslaviji, temveč da so v zadnjih letih stroški za živita v Ljubljani tudi manj nazadovali kakor v nekaterih drugih mestih. V aprilu t 1. je Ma skupna cena vseh teh 23 predmetov (skupaj z mestnimi trošarinami) v posameznih mestih naslednja: 1. Split 205.56 dinarjev. 2. Ljubljana 201.12 Din, 3. Sarajevo 196.87 Din, 4. Zagreb 193.31 Din, 5. Cetinje 189.24 Din, 6. Beograd 187.23 Din, 7. Banja Luka 171.64 Din, 8. Skoplje 170.14 dinarjev, 9. Niš 162.80 Din in 10. Novi Sad 155.63 Din. Kakor nam kažejo gornje številke, stane ornih 23 predmetov za prehrano, bi so podlaga za statistiko, v Novem Sadu samo 155.63 Din, v Ljubiliani pa 201.12 Din, to je za okrog 30 odstotkov več nego v najcenejšem banovinskem sedežu v Jugoslaviji. Statistika vsebuje tudi indeksne številke na bazi povpreomh cen v 1. 1930., ki kažejo, da so se od tega leta cene za živMa najbolj pocenile v Cetiniu, in sicer za 29.4 odstotkov, v Nišu za 24.5 odst, v Zagrebu za 23.1 odst, v Beogradu za 23 odst, v Splitu za 20.5 odst, v LJubljani za 19.5 odstotkov, v Sarajevu za 19 odstotkov in v Banja Loki za 174 odstotkov. Ljubljana je torej med mesti, kjer so se cene živil od L lft30. najmanj zniža-le. Trgovinski in plačilni sporazum z Grčijo Kakor smo že pred dnevi poročali, je naša država sklenila z Grčijo nov dopolnilni trgovinski sporazumi, ki urejuje predvsem plačilni promet Novi spoiazum je stopil že v veljavo 2. t. m. O priliki sklenitve tega sporazuma {e trgovinski minister g. Jurij De-metrovič podal zanimivo izjavo, iz katere posnemamo naslednje: Težišče novega sporazuma z Grčijo jle ureditev plačilnega prometa. Grčija nam tudi za naprej priznava aktivnost naše trgovinske bilance, in eioer do polovice vrednosti našega izvoza v Grčijo. To pomeni, da bomo kakor doslei za polovico vrednosti našega izvoza dobivali kompenzacijske bone, ki sla-žijo za plačilo izvoza grškega blaga v našo državo. Glede druge polovice, ki se nam priznava kot aktivni saldo naše trgovinske bilance in ki smo jo doslej prejemali v svobodnih devizah, določa novi sporazum, da nam bo Grčija dve petini te polovice izplačala v svobodnih devizah, tri petine p« v vezanih terjatvah. Izplačilo v vezanih terjatvah predstavlja novost v naših trgovinskih odnošajih z Grčijo. Te vezane terjatve, ki se bodo vodile v dinarjih pri Grški banki, bomo lahko realizirali na ta način, da jih bomo prodajali drugim državam, ki imaio trgovinske obveznosti nasproti Grčiji, ali pa bomo te terjatve nasproti Grčiji kompenzirali z našimi trgovinskimi dolgovi nasproti drugim državam, s katerimi smo mi v plačilnem prometu pasivni, pa jte z njimi Grčija aktivna, kakor so n. pr. Nemčiia in škoelovaška. (Grčija bb torej svoie obveznosti nasproti naši državi kompenzirala e svojimi terjatvami nasproti Češkoslovaški k. Nemčiji, mi pa bomo kompenzirali naše terjatve nasproti Grčiji z našimi trgovinskimi dolgovi nasproti Nemčiji in Češkoslovaški). Ker se te vezane terjatve vodijo v dinarjih, smo mi zavarovani pred tečajnimi izgubami. Edina težkoča bi obstojala v tem. da bomo morda moiali čakati na realizacijo teh vezanih terjatev v Grčiji, Če nam ne bo t*-koj uspelo izvesti te kompenzacije. Za nas pomeni pogodba deloma poslabšanje dosedanjega položaja, ker emo prej lahko realizirali v svobodnih devizah polovioo našega izvoza, dočim imamo sedaj to možnost samo deloma. Toda ekonomske :h finančne težkoče Grčije ne dopuščajo več grški vladi, da nam nadalje plačuje vso polovico v svobodnih devizah. Mi smo morali to resolucijo sprejeti v pomanjkanju druge rešitve. Zato pa smo dobili, nekatere olajšave pri realizaciji kompenzacijskih bonov, ki eo doslej služili izključno za plačevanje grškega uvoza, p« novem sporazumu pa jih bomo lahko še uporabili za oskrbo naSib ladij v grških lukah in za pot roške naših poeetnikov na solunskem velesejmu. Poleg tega se bo odslej lačanala vrednost grškega blaga skupaj s prevozom do naših luk. Glede na to okolnost je pričakovati, da se bo tečaj grških bonov, ki so v zadnjem času padli za 35 kmalu zopet popravil. Sporazum obsega tndi razne oiaj3»ve za pospeSevanje- medsebojnega trgovinskega .Prometa. Mi smo Grčiji za jamčili carinske kontingente za suho grozdje, sniokve, olive in druge proizvode. Grčiia pa nam je zajam-čila stare uvozne kontingente, tako da nam je zasigjran izvoz 600XXX) glav drobnice, 60.000 metrskih stotov fižola itd. Sporazum predvideva nadalje ustanovitev stalnega mešanega odbora, sestavljenega iz predstavni kov zainteresiranih resorjev obeh držav, ki bo skrbel za pospeševanje trgovinskega prometa in za reševanje spornih vprašanj. V splošnem se lahko smatra novi sporazum kot po vol jen za nas Gospodarske vesti = Pred znižanjem nakupne cene za zlato pri naši N a.rod" i banki. 2e pred dnevi smo na tem mestu (glej >Jutro« od 2. t. m.) opozorili na možnost, da bo pričelo pritekati zlato tudi iz inozemstva k Narodni banki, če bo Narodna banka obdržala nakupno oeno 52 Din za gTam čistega zlata, ker znaša pri tej ceni premija nasproti paritetni ceni zlata 38%, dočim je padla premija na svobodnem deviznem trgu že na okrog- 30%. Sedaj poroča beograjska >Po]itika«, da se dejansko špekulacija sedaj obrača na Narodno banko in ji prodaja zlato, ker se pri današnjem tečaju prostih deviz izplača te devize pretvoriti v inozemstvu v zlato in ga odstopiti Narodni banki. Iz bančnih krogov do-znava »Politika«, da so ponudbe zlata Narodni banki vedno večje, in to ne temo ponudbe zlata, ld se proizvaja v naši državi, nego tudi ponudbe zlata, ki pride iz inozemstva. Zaradi tega je pričakovati, da bo Narodna banka v prihodnjih dneh zmanjšala nakupno ceno za zlato. = Zbirka seda; veljavnih zakonskih predpisov o davku na poslovni promet in davka na luksuz s tarifo i« abecednim kazalom davku podvrženih predmetov. Neobhodni pripomoček in praktični svetovalec v zadevah tega davka bo zbirka, ki bo izšla ob koncu tega meseca v samozaložbi v obliki praktičnega priročnika na okrog 300 straneh. Zaradi svoje pregledne, natančne m praktične sestave se bo knjiga priljubila ne le našim pridobitnikom in gospodarstvenikom, ampak tudi funkcionarjem državnih in samoupravnih uradov. Knjiga ®e naroča pri g. Hinku Gračnerju, banovšnskem računskem 'uradniku. Bleiweieova 6 in stane v prrdnaročilu do konca tega meseca 50 Din, kasneje 65 Din. = Uporaba klirinških dinarjev v prometu g Češkoslovaško. Kakor poroča češkoslovaška Narodna banka, se pri privatnih kompenzacijah z Jugoslavijo kaže v zadnjem času pomanjkanje dinarjev, ki eljži-}o za poravnavo 80*/. kompenzacijske vrednosti in se izravnavajo neposredno med interesenti. Zato opozarja češkoslovaška Narodna banka, da dovoljuje za izravnavo privatnih kompenzacij tudi uporabo terjatev, ki so bile v Jugoslaviji že vplačane na klirinški račun = Hmeljarjem! Hmeljarsko društvo za Slovenijo objavlja 4. t m. naslednje: Dr. inž. Linke, vodja rastlinogojske postaje v Zatcu (ČSR) si je včerai ogledal hmeljske nasade v Savinieki dolini ter je skoro v veeh ugotovil peronospero v večjem ali manjšem obsegu. Divil se je mnogim še lepo zelenim nasadom, vendar je nujno priporočal škropljenje zopr peronospero, ki bi v primeru mokrotnega vremena lahko postala nevarna in bi lahko povzročila, da bi letina porjavela. Škropi ee z bakreno apnovo brozgo ali pa tudi z »Wackerkalkom«, ki ga ima Hmeljarsko društvo za 'eventualne poskuse na razpolago. = Stanje hmetjskih nasadov v Češkoslovaški. Kakor poroča žateško hmeljarsko združenje, je bila pretekli teden tendenca na žateškem brneljskem trgu nespremenjena m čvrsta. Cene so se nadalje gibale med 1750 in 1850 Kč za 50 kg. Vreme je bilo v prvi polovici preteklega tedna hladnejše, tako da se je nadaljnje širni en je rdečega pajka ustavilo. V dragi polovici tedna pa je nastopila vročina in se je pri suši, ki se nadalje občuti, rdeči pajek zopet pojavil. V sredo ie v večernih urah v precejšnjem delu žafceškega okoliša zapadel dež do 14 milimetrov, ki pa zopet ni dovolj namočil izsušene zemlje. Po prehodni ohladitvi pa je nastopila znova vročina. Izgledi za letino se niso izpremeniM. = Dobave. Splošni oddeldk direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t., m. ponudbe glede dobave 11.500 pol kon-ceptnega in 15.000 pol pisarniškega papirja; gradbeni oddelek pa do 10. t. m. ponudbe glede dobave kompletnega štedilniškega okovja, 1 centrifugalne črpalke ter glede dobave 100 komadov čopioev. = Dobava drv. Komanda dravskega žan-darmerijskega polka v Ljubljani sprejema do 1. septembra ponudbe glede dobave 150 do 200 m' bukovih drv. Položaj na naših borzah Na ljubljanski borz! je znašal pretekli teden devizni promet 2.81 milijona Din nasproti 2.90. 4.24. 2.05 in 2.00 v zadnjih štirih tednih. Padanje svobodnih deviznih tečaje r se je ves pretekli teden nadaljevalo in se sedai tuie proste devize že trgujejo na bazi okrog 14.70 Din za švicarski frank {nasproti 16.50 sredi junija), tako da znaša tečaj I'"re le še 3.85 in tečaj francoskega franka okrog 2.95. 4vstrijskj šiling je padel že na okrog 8 Din nasproti 9.40 6redi junija Devize Curih. Pariz 20.20. London 15.4150. New-vork 305 50. Bruselj 71.8750. Milan 26.28. Madrid 41.8750 Amsterdam 207.30. Berlin 119, Dunai 56.90 Stockholm 79.47. Oslo 77.45. Ko-benhavn 68.85. Praga 12.9250. Varšava 57.95. B.ikarešta 3.05. Dunaj. (Teča\i v priv kl«ringu). Beograd 12. London 27.15. Milan 46.19, Newvork 536.23. Pariz 53.56. Praga 21.72. Curih 175 62, 100 S v zlatu 128 Blagovna tržišča aiTo. + Chicago. 4. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 103.50. « december 105.75. za maj 108: koruza: za september 71.75. za december 74.75. -I- Winnipeg. 4. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za avgust 90. za oktober 91.25. + Novosadska blagovna l»orza (4. t m.) Tendenca nespremenjena Promet srednji. Pšenica: baška okol Novi Sad. srednjeba-ška in gornjebalka. stara. 78 kg. in nova 79 kg 109-111; okoL Sombor, stara 78 kg in nova 79 kg 106—108; baška ladja Tisa, stara 77 kg in nova 79 kg 120—122; ladja Begei etara 77 kg in nova 79 kg 119—121; slavonska, nova 79 kg 104 — 106; sremska, stara 78 kg in nova 79 kg 107—109; gornje-banatska, stara 77 kg in nova 79 kg 109 do 111. Oves: baški. sremski, slavonski 68 do 70; banatska 65 — 67; baška ladja 69 — 71. Ječmen: baški in sremski novi, 65 — 66 kg 80 — 90; baški in sremski pomlad. 68/78 kg 102.50 _ 105. Koruza: baška 83 — 85; okolica Sombor 84 — 86; banatska 82 — 84; ladja Dunav, Tisa 93 — 95. Moka: baška in banatska >0g« in >0gg« 1S5 — 205 (sremska, slavonska 185 — 195): »2« 165 — 185 (165 — 175); >5« 145 — 165 (145 — 155); >6« 125 — 145 (125 — 135); >7« in >8« 105 — 115 (105 — 110). Otrobi: baški in sremski 73 — 75; banatski 70 — 72; baški ladja 74 _ 76. Zadnja pot ravnatelja Gida Šetine Črnomelj. 4. avgusta. V torek smo spremili k večnema počitku na domače pokopališče v Vojni vasi prezgodaj preminulega g. ravnatelja Gida petino. Impozanten. doslej v Črnomlju do viden sprevod je pričal o ljubezni in stpo-štovanju, katero je pokojni užival med vsem prebivalstvom. Sprevod je otvorila močna četa Sokolov s prapori na oelu. Zastopana 6o bila društva Metlika, Semič, Gradac, B-v janci in seveda domače društvo, a predvsem sokolsko drjštvo Domžale, čigar starosta je bil pokojni. Pred četo eo nosili venca društev Domžal in Črnomelj. Za Sokoli je stopala četa naših gnsilc?v, ki so nosili nad 30 vencev, poklonjenih od pri-■jateljev in društev. Zlasti je bilo ganljivo videti delavstvo tovarne platnenih izdelkov Jarše, ki je noseč vence potrto stopalo pred krsto onega, ki je bil ne samo ravnatelj, temveč tudi oče in zaščitnik. Duhovščini z g. dekanom na Čehi je sledil mrtvaški voz s krsto, vso obsuto z venci iz domaČih rož. ki jih je pokojni sam x ljubeznijo gojil ob svojem domu. Mrtvaški voz je spremljala častna straža Sokolov z golimi sablami. Za krsto je stopala užaloščena rodbina in številni najbližji eorodniki, kakor tudi zastopniki društev in oblastev. Pogreba ee je udeležilo vse uradništvo Črnomlja, kakor tudi iz mnogih eosednih kra- in prišli eo tudi ugledni prijatelji iz Ljubljane, iz Metlike in od drugod. Ob zvokih žalne koračnice se je sprevod le počasi pomikal proti zadnjemu domovanju. Pred cerkvijo eo dvignili krsto sokolski staroste ter jo prenesli v cerkev. Zadnjič je blagoslovil krsto g. dekan, a ko eo pevci zapel »Vigred«, 6e ie začulo ihtenje in se je orosilo sleherno oko. Tužno je odmevala pesem v naših srcih, ko smo strmeli na krsto z ostanki onega, od čigar življenja je uboga Bela Krajina upravičeno mnogo pričakovala. Ob odprtem grobu so se od pokojnega poslovili z lepimi govori g. župan Miiller v imenj mesta Črnomelj in prijateljev domačinov, g. dr. Koče v imenu društva >Bela Krajina«, g. Majdič iz Kranja v imenu hvaležne rodbine Majdičevih, br. Vrankovič v imenu Sokolov iz Črnomlja, v imenu Metlike br. narodni poslanec Dako Makar. Zlasti nas je pretrsoel govor pokojnikovega društvenega sodelavca iz Domžal, čigar besede so eegle prisotnim globoko v srce: Slednjič se je izpolnila zadnja želja pokojnika, ko je legel v objem belokranjske zemlje. Pogrebci pa smo se otožni razšli. Vremenski pregled Nekoliko nenavadno je potekalo vreme tega tedna. Nenavadnost se sicer ni raz-videla kar na prvi pogled, marveč šele pri natančnejšem premotrivanju. Ta teden smo bili namreč prav na robu slabega vremena, pa ga vendarle sami nismo dobili. Po srečnem razvoju bančne situacije smo ostali ves čas ob strani, poslabšanje se nam je le napovedovalo tako rekoč sleherni dan, doseglo nas pa vendarle ni, razen s posameznimi, a bolj redkimi nevihtami. Velika atlantska depresija se je bila na zaključku tedna zapeljala v severno Evropo, tako da je njeno jedro že v soboto in v nedeljo ležalo nad srednjo Skandinavijo. Njen vpliv je segal čez srednjo Evropo do nas, vendar že v močno osalblje-nl meri; po nebu je gnal južnozapadni veter s segretim sredozemskim zraKom tudi južne oblake. Toda hladnejši oceanski zrak, ki ga je gnala depresija čez Francijo in Porenje proti našim krajem v svojem zadnjem sektorju, nas ni dosegel, ker se je bil ob pravem času azorski maksimum raztegnil čez Alpe ter odrinil depresijo za toliko, da je pač še zagospodovala nad srednjo Evropo, mi pa smo ostali izven nje, še pod gospodstvom višjega zračnega tlaka. Azorski maksimum sicer ni mogel vztrajati v svoji poziciji, ali od njega se je ločil majhen anticiklon ter se utaboril nad Po-dunavjem in Balkanom, odkoder je vztrajno odbijal depresijske tokove. In tako smo ostali v čudni situaciji na meji med antici-klonskim in ciklonskim vremenom, pa vendar bolj pod vplivom prvega nego drugega. Imeli smo spričo tega prav prilično vroče, redne nevihte, ki so se sprožile, kakor je za tako obmejno pozicijo običajno, niso mogle prinesti niti prave ohladitve, niti znatnejše spremembe vremenskega značaja. Po neuspelem poskusu razširiti se proti južnim predelom, je velika depresija odrinila čez Baltiško morje nad Rusijo, ki jo je v širokem območju prevlekla z oblačnim vremenom in z dežjem. Toda istočasno se je že pripodila čez Ocean nova, prav tako velika depresija ter se počasi bližala celini. Njena pot je tekla nekoliko južneje, zato je tudi njen vpliv sejgel dlje proti jugu. že v prvi polovici tedna so južni in južnozapadni vetrovi njenega toplega sektorja preplavili zapadno Evropo, zlasti Francijo in Anglijo ter ju oblili z obilnim dežjem, nadalje v celino pa so prodirali prav počasi. Naših predelov dolgo niso mogli doseči v toliki meri, da bi nam dali pravo ciklonsko vreme, zakaj jedro depresije se vendarle zopet drži razmeroma daleč od nas. Ostal nam je tudi to pot značaj obmejnega vremena, ki pač pošilja čez naše kraje zapadni ali južnozapadni veter z dovozom vročega sredozemskega zraka, ne pusti pa zraven primesi hladnejšega oceanskega zraka, ki bi nam brž priredil vse, kar se spodobi za vremenski preobrat Ali končno se tudi to ne bo dalo zadržati. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET dela jKAMILA4 krema Poskusite jo! — Odpravi Vam: lišaje, izpuščaje, vročične izpahe, abscese, mozolje, gube, mastni sijaj itd. »Kamila« krema izčisti kožo, jo čudovito pomladi, osveži, izgladi in utrdi. Za dame in gospode, za dom, za šport, za vsako starost, za vsako letno dobo je »Kamila« krema, ki Vas nikdar ne razočara! Glavna zaloga za Ljubljano: Foto-parlumerija »VENUS«, pred glavno pošto. Razpošilja: Lekarna Mr. J o ž e O b 1 a k, št. Vid nad Ljubljano. 6404 etovakev Skispissa napredki!? kmetovalcev |e priredila krasno uspeb potsvaiije po savski banovini Ljutomer, začetek avgusta. Po iniciativi narodnega poslanca g. Josipa Zemliča je kmetijski odbor za ljutomerski srez priredil 24. in 25. julija poučno potovanje kmetovalcev. Potovanja se je udeležilo 28 izletnikov ii vsega sreza. Nameri je bil: spoznavanje gospodarskih razmer v drugih krajih in pa nakup bikov plemenja-kov in merjascev na Hrvatskem. Izletniki eo se odpeljali z avtobusom g-dr. Goriška iz Sv. Lenarta že z.jjtraj ob 4. V Apačah in do Ljutomera so se pridružili še drugi udeleženci, potem pa t- vodila pot preko Središča proti Cakovcu in Varaž-dinu. Divili eo se krasnim poljanam, poee-fanim večinoma z bujno rastočo koruzo. V Varaždinskih toplicah je bil počitek, potem pa so preko Zagorja in Kalnika d osli točno po programu v Križevce. Tam eo si ogledali najprej najstarejšo moderno^ in vzorno urejeno srednjo gospodarsko solo ter so bili od ravna tel ia in profesorskega Kbora nad vse ljubeznivo sprejeti. Ogledali so si mlekarno, ki je sedaj preurejena v Mlekarsko zadrugo in d on asa kmetom lepe dobičke. V to zadrugo so kmetje prodali lani za preko 5 mili;,ono v Din mleka. Na Boli se goji selekcionirana eimendolska goved in so izletniki nakupili šest mladih bikov plemenjakov, težkih 340 do 400 kg, starih 12 do 16 mesecev. Svinj redijo na šolskem posestvu okrog 250 in so izletniki nakupili tudi nekaj merjaščkov za pleme. Po ogledu so bili pogoščeni in ravnatelj C. dr. Horvat jih je še enkrat pozdravil kot prve slovenske kmetovalce, ki so obiskali zavod. Zahvalila sta se mu narodni poslanec g. Zemljič in predsednik sreskega kmetskega odbora banovinski svetnik g. Skuhala. Upravnik vzornega šolskega zavoda .je Slovenec g. Zorčič, po rodu iz Brežic. Slučajno ie zvedel za obisk tudi veleposestnik g. Predovič iz Vrbovca ter povabil vse izletnike na svoje posestvo. In tu so videli nad 180 krav simendoleke in pincgav ske pasme, od katerih dajejo nekatere do 5000 litrov mleka letno. Pred hišo štrlita proti nebu dva velikanska silosa, od katerih požre vsak nad pet vagonov zelene krme, preden ee napolni. Znameniti so nad 300 metrov dolgi dvostranski svinjaki z v sredini položenimi tračnicami. Tam poH» nad 2000 svinj najraznovrstnejših selekcioniranih pasem. 7a vele posestvu izdelujejo tudi serum proti svinjski kjgi ne le za našo državo, temveč skoraj za vso Evropo. Ogledali eo si naši izletniki prenašanje krvi pri svinjah. V bogato opremljenem laboratorija so veterinarji razkazovali in razlagali znake nevarne kuge. Tudi pri g. Predoviču je bila prijateljska pogostitev in vrstili so se lepi govori. Na banovinskem nasad n Božjakovini je nastavljen kot profesor slovenski rojak g. inž. Ciril Jeglič, znani pisatelj, ki je izletnikom razkazal obsežno posestvo in hleve ter jih naposled povabil na žlahtno božja-kovino. V Zagrebu, kamor so prispeli šele okrog 52., so si izletniki ogledali veliko sejmišoJ, klavnico in druge zanimivosti ter se naposled napotili proti Rogaški Slatini, kjer so jih kljub 20urni zakasnitvi še čakali zastopniki sreza ter jih gostoljubno sprejeli. Zaradi pozne ure so si v Podlehniku ogledali le gospodarske i:n kletne naprave. Tako je bil dovršen dvodnevni poučni izlet in so se udeleženci preko Ptuja vrnili nadvse zadovoljni. Iniciator.iem in vsem. ki so omogočili to potovanje ter tudi drugače izletnikom šli na roko, velja prisrčna zahvala. Tudi vinogradniki Iz Prlekije so šli na pot Vinarska podrjžnica je skupn-o s sadjarsko podružnico v Ljutomeru priredila dne 28. jlulija poučno ekskurzijo v sosedni ka-peleki in gornjeradgonski vinarski okoliš. Vodstvo je imel upravnik banovinskega nasada pri Kapeli, g. Glaser, udeležencev je bilo 40, med njimi sreski kmetijski referent g. Žnidarič in tudi dve učiteljski osebi. Izletniki so si na Murščaku ogledali najprej gorice g. Adamiča z lepim nasadom veltlinca, ki bi bil drugače priporočljiv, oe bi ne kvaril tipa našega vina, potem so se oglasili pri gg. Kreftu in Perku, ki jim je po ogledu vinograda ponudil okusno jaži-310 ter pokazal filter za razkaljenje vina, s katerim je pravkar razkalil pol vagona buteljk za Ameriko. Po ogledu Hartnerjevih vinogradov je g. Glaser razkazal nasade in naprave viničarske šole pri Kapeli ter pospremil ogled s temeljitimi strokovnimi opombami. Vsemu banovinskemu nasadu se pozna spretna roka upravnika. Po obeda na senčnem vrtu g. Horvatove so izletniki krenili v Orehovce, kjer so videli lepo obloženo sadno drevje, pa tudi sledove tiče, polem pa preko Zbigovcev v Črešnjevoe, kjer so se ustavili pri predsedniku gornje-radgoneke vinarske podružnice, g. Bouvierju. Že pri Kapeli se je pridružil ekskurziji tajnik omeniene podružnice g. Korat z nekaterimi drugimi člani ter izrekel pozdrave tamkajšnjih vinogradnikov. Po ogledu vzorno obdelan;h vinogradov g. Bouvierja ee je ob izvratni kaolji iz njegovih k'eti razvil živahen pomenek o težnjah in težavah vinogradnikov. Tajnik ljutomerske podružnice. g. Lipovec, ee je zahvalil gostitelju za gostoljubnost, g. G laserja in e reškemu kmetijskemu referentu za vodstvo, oziroma strokovna navodila. Izletniki eo se poslovili od gornje radgonski h vinogradnikov z željo, da bi kmalu zasijali tej panogi našega gospodarstva, ki jte prav za naš srez življenjske važnosti, boljši časi. Vinogradniki eo ee na tem obhodu lahko prepričali, da je nastavek grozdja v vsem erezu slab Ln da je pričakovati le kaki dve tretjini lanskega, itak že neznatnega pri- delka. Ob lepem vremenu pa utegne biti kvaliteta jako dobra in morda tjdi cena višja. Bolezni je b'lo malo opaziti, pač pa so nekatere gorice precej slabo obdelane, kar je znak, da nima vinogradnik zadostnih sredstev za najpotrebnejše investicije. Bolje obdelani eo med drugimi posebno nasadi dvolaetnikov. ki spravljalo svoj pridelek po višji ceni v denar in lahko za vinograd več žrtvujejo. Omeniti še treba, da je ljutomerska podružnica priskrbela dve raketi, e kakršnimi streljajo v drugih državah v novejšem času. če grozi toča, in jih je sprožila pri Kapeli. Gornieradgoneka podružniftt je sklenila, da priredi enako ekskurzijo v ljutomerska gorice, in sicer meseca septembra, kar velja pozdraviti, ker take prireditve pripomorejo mnogo k spoznavanju gospodarskih prilik tfer jflčijo zavest skupnosti in skup-,ne borbe. Oboje pa je vinogradnikom bolj ko kdaj poprej potrebno. Vinarska podružnica v Ljutomeru je storila že mnoge sklepe za pospeševanje in rešitev našega vinarstva. Našla pa je pri odločilnih faktorjih le malo ali nič odziva, kar kaže. da si morajo vinogradniki sami pomagati, ako hooe.io obdržati sloves našega vina. povečati izvoz, ki ie skoro popolnoma zastal in rešiti propada vinogradništvo in desettisoče pridnih df lavcev. Pri tem pa pričakuje to kajnada izdatno pomoč države in to v prav kratkem času. Siromašni kmetovalci so dobili podarjenih oralov zemlje Grofica Marija ZIchy]eva daruje zemljo v Prekmurju Veliko delo in zasluge poslanca Hajdinjaka — Kmetje postanejo svobodni lastniki zemlje Lendava, 4. avgusta. Zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje sam v potu svojega obraza, z žulji svojih pridnih rok! To je bil program nove države Jugoslavije takoj ob njenem rojstvu. Krvava svetovna vojna ni spremenila samo zunanjega lica Evrope, ni začrtala novih mej in ustvarila nacionalnih slovanskih držav, ona je preustrojila družabni red in napravila konec fevdalizmu v novih državah, ki so v svojem demokratizmu dokončno obračunale s tem sistemom dolgih stoletij. Ogromni latifundiji, last redkih posameznikov, naj preidejo v last tistega, ki mu primanjkuje zemlje in kruha, da se mu omogoči skromen obstanek, to je zahteval novi čas in mali človek, ki mu ie primanjkovalo zemlje, da bi lahko preživljal svojo številno družino. »Agrarna reforma« — je odmevalo po osvobojenju od vasi do vasi, od hiše do hiše in odmeva še danes. Zemlje, zemlje, zemlje in kruha lačnemu ter dela željnemu kmetovalcu! In zemlja se je delila. Parcelirali so ogromna polja in obširne travnike, delali so meje; bilo je veselja in jeze. Zemlje je primanjkovalo, ni dobil vsakdo toliko, kakor bi rad in kolikor bi bil potreben, naše vasi so preobljudene, preveč nas je in vsakdo ljubi to zemljo; ne da se mu v svet. Vendar pa je agrarna reforma največja pridooitev malega človeka, ki je zajezila veliko socialno bedo in dala zdravih novih osnov za gospodarsko okrepitev posameznika in celega Prekmurja. Marsikdo si ustvaril dom in trdno gospodarstvo, marsikomu ni bilo treba v svet. Tokrat gremo preko vseh nevšečnosti, ki jih je rodilo izvajanje agrarne reforme skozi 15 let, vsa zavlačevanja in vse nepravilnosti, ki so se v tem času dogajale, saj se po končanem delu rado vse pozabi. Novi zakon o likvidaciji agrarne reforme se je začel v celoti temeljito izvajati tudi v Prekmurju in bodo glavna likvidacijska dela končana baš v jubilejnem letu, v petnajstem letu našega osvobojenja. Zakon o likvidaciji agrarne reforme je bil v resnici nujno potreben in zasluga zanj gre režimu 6. januarja. Da pa se je pričelo takoj po sprejetju zakona z likvidacijo agrarne reforme na posestvih Eszterhazy in Zichy, je to uspeh neumornega dela poslanca gosp. Haidinjaka in JNS. Te dni je bilo kaj živo po občinah, po katerih se razteza posestvo grofice Marije Zichyjeve. V vaseh je bilo podarjenih 240 oralov agrarne zemlje najpotrebnejšim kmetovalcem, agrarnim interesentom, katere je poklonila grofica. Ko je šlo za končno ureditev vprašanja, kolikšna površina zemlje veleposestva Zichy s»c vzame pod agrarno reformo, je prišlo med grofico na eni strani in med narodnim poslancem Hajdinjakoin kot zastopnikom naroda na drugi strani do sporazuma. Grofica Zichy je prepustila nekaj nad 200 oralov zemlje v posameznih vaseh, da s® razdeli med krajevne interesente in podarila še brez vsake odškodnine 240 oralov agrarne zemlje najpotrebnejšim kmetovalcem v 24 vaseh, tako da d<>bi vsaka va8, koder se je razprostiralo velspose-stvo Zichy, po 10 oralov. Bili so stavljeni predlogi, kdo naj podarjeno zemljo dobi, s strani občinskih organizacij v sporazumu s predsedništvi občin in župnih uradov. Grofica je te predloge usvojila in skozi dva tedna se je sedaj ta zemlja takoj prepisovala na srečne revnejše družine. Zastopnik grofice je bil g. dr. Pikuš. ki je v navzočnosti g. poslanca napravil pogodbe z vsakim posameznim obdaro-vancem Posamezniki so dobili po en ali po pol orala zemlje. Tako je bilo obdaro-vanih nekaj nad 300 družin. Razumljivo je, da je ljudstvo to plemenito socialno gesto grofice Zichyjeve sprejelo z največjim zadovoljstvom in globoko hvaležnostjo. Prav tako pa je hvaležno g. poslancu, ki je izposloval podaritev. Potomci tistih, ki so nekoč tlačanili svoji gosposki, so z likvidacijo veleposetva dobili podarjeno zemljo od potomke nekdaj mogočnih Zichyjev, kar bo ostalo v trajen spomin generacijam, ki bodo samo še poslušale povesti o veleposestvih, marofih, grofih in knezih, agrarni reformi in o podarjeni zemlji... " ; Na bivšem veleposestvu Zichy pa tudi sicer prehaja zemlja za stalno v kmečke roke. Ker je grofica naša državljanka, ima pravico, da sklepa kupoprodajne pogodbe z dosedanjimi zakupniki agrarne zemlje. Grofica se je odločila za razprodajo, poslužujoč se te ugodnosti, znižala je ceno pod zakonito določeno maksimalno ceno in narod kupuje. Sklenjenih Je bilo že mnogo pogodb in bo še. Računa se, da bo okrog 70% zemlje odkupljene po Svobodni kupoprodaji in le ostanek se bo odkupil s posredovanjem države. Likvidacijska komisija končuje delo razpravami po vaseh. Na Zichyjevem posestvu so izvršena tudi že vsa zemljemerska dela, a na veleposestvu Eszterhazy bodo ta dela končana do prihodnje zime. Tukaj bo finančna likvidacija počasnejša, ker je vsa zemlja državna in se bodo interesenti poslužiTi možnosti dolgoročnega odplačevanja. Dejansko pa je likvidacija agrarne reforme pred zaključkom. Mnogo marofov je tudi že izginilo in vse bolj se izgubljajo razni drugi znaki, ki so dali naši pokrajini značaj zemlje veleposestnikov. Vsa ta zemlja bo sedaj kmečka last, kmet jo bo obdeloval zase in za svoj rod. prometnem oziru zelo pomembna narodna svečanost, ker bodo privabili goste iz Inozemstva v Jugoslavijo in iz naše države v Ljubljano. Ta narodna svečanost bo še tembolj pomembna, ker bomo Jugoslovani n. pr. svoja narodna kola letos prvič organizirano pokazali in bo zaradi tega ta slavnost folkloristično prav pomembna. širšo javnost opozarjata na ta izredni festival dva uspela lepaka. Večjega sta zasnovala arh. inž. Omahen ia Serajnik, m«njšeg"a pa g. Terpin. Lepo slavje na Kofcah bo v nedeljo 12. t m. Oskrbnik stare koče Franc Klemene slavi 25-Ietnico svojega službovanja. Vso to dolgo dobo vrši splošno priljubljeni Fronc zvesto in najvestnej-še planšarske in gostilniške posle v službi g. Primožiča, veleposestnika iz Pristave ostale dravske banovine; iz bele Ljubljano pa bo ta dan vozil poseben vlak, aranžiran od »Putnika«. Pri slavnosti bo igralo več godb poleg zdraviliške godbe kr. opere iz Ljubljane. Pri škofovi maši bo pel zbor nad 50 gasilcev. Potek slavnosti bo prenašal Radio-Ljubljana. Program slavnosti je določen tako: 14. avgusta: sprejem gostov pri opoldanskih vlakih, ob 20.30 baklada in svečana razsvetljava zdravilišča; 15. avgusta: ob 6. pietetna svečanost na pokopališču Sv. Trojice v čast umrlim članom, nato bud-nica in sprejem gostov pri zagrebškem vlaku; ob 9. glavni sprejem na kolodvoru in pohod zbranega gasilstva pred Zdraviliški dom, kjer se bodo vršili oficielni pozdravi- pozdravnih govorih bo mimohod pred dostojanstveniki in povorka k sv. maši pred gasilski dom. Jladost na gta&ti in soCncu vam daje NlVEA Pred solnčenjem m o- zmanjšate nevarnost rate svoje telo drgniti solnčarice a dobite ob- z Nivea kremo ali Ni- enem prekrasno bro-oljem. S tem nasto barvo kože. NIVEA na §ta&u in hotncul Dnevi slovanskih narodnih plesov Udeleže »e jih poleg naših skupin čeho-slovaki, Poljaki, Rusi in Bolgari. — Jugoslovani bomo v Ljubljani letos prvič organizirano pokazali Svoja kola. Ljubljana, 4. avgusta. Tujskoprometni svet ljubljanske mestne občine priredi v dneh od 1. do 10. septembra skupaj z velesejmsko upravo in z upravo narodnega gledališča festival slovanske glasbe in slovanskih narodnih plesov. Program slovanske glasbe, ki se bo izvajal ob lepem vremenu v letnem gledališču v Tivoliju (če bo dež, pa v operi), vsebuje razen Lužiških Srbov vse Slovane. Največje zanimanje bodo vzbujali slovanski narodni plesi, ki se jih udeleže poleg Cehov, Poljakov in Bolgarov zlasti številne plesne skupine iz Južne Srbije. Tujsko-prometni svet ljubljanski je takoj, ko je sklenil prirediti dneve slovanskih narodnih plesov, stopil po svojem načelni- Danes ob 3M 5., 7.15 in 9.15. Jenny Jugo, Paul Kemp, Ida Wiist, Paul Horbiger, Roberts, Falkenstein, Itd. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Najboljši tenor sveta: JAN KIEPUi'.. v svojem najboljšem filmu ku podžupanu Jarcu v stik s Kolom jugoslovenskih sester v Beogradu, odnosno z njega predsednico dvorno damo G r u j i-č e v o in ji razložil namen in obseg festivalskih prireditev. Tako se je sestavil seznam najbolj originalnih plesov, nakar so začeli iskati organizatorje poedinih plesnih skupin. Do danes je delo na organizaciji festivala tako daleč dozorelo, da je zagotovljena udeležba 19 plesnih skupin v narodnih nošah in s spremljevanjem originalne narodne muzike. Zanimiva bo primerjava med našimi koli in plesi ostalih bratskih narodov. Vsi ti nam pripravljajo vesela presenečenja, češkoslovaška skupina iz Plzna n. pr. svojo znamenito selsko svatbo. Važno je, da se udeleže festivala Poljaki, in sicer skupina Goralov iz Zakopan, katerih udeležba bo tembolj pomembna, ker so odnesli nedavno na mednarodnem plesnem tekmovanju na Dunaju prvo nagrado v izvajanju narodnih plesov. Za udeležbo Poljakov se vnema posebno poljski generalni konzul v Zagrebu dr. Fiedler-AJberti. Nadvse dragi gostje nam bodo nadalje bratje Bolgari, pri katerih so narodna kola v zelo velikih časteh. Saj jih poznajo okoli 120 vrst. Vsi številni plesi se bodo izvajali na velikem sokolskem telovadišču v Tivoliju, ki ga ljubljanska mestna občina preuredi v ta namen sporazumno z Ljubljanskim Sokolom, če bo pa slabo vreme, pa v Unionu in drugih večjih dvoranah. Cene bodo ljudske, da si bo prireditve lahko ogledalo tudi naše podeželje. Tako bodo slovanski narodni plesi predstavljali ne samo mogočno manifestacijo vseslovanske vzajemnosti, temveč bodo tudi v tujsko- Sri Tržiču, ki je lastnik koče in planine* Lnogi planinci cenijo planšarja Fronca, ki jim vedno tako rad postreže s planinskimi specialitetami ter skrbi za nje najboljše, da se počuti vsak v koči kakor doma. Fronc je znan in priljubljen daleč na okrog in bodo gotovo v nedeljo 12 t m. mnogi planinci prihiteli spet na Kofce, da mu čestitajo k lepemu jubileju. Na sliki vidimo Franca Klemenca z marogasto kobilo, ki tudi že 25 let prihaja na Kofce. Med tem časom je pripeljala 18 žrebet v dolino. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Haas Albers in Lillan Harvey v veleopereti Quick Življenje in ljubezen klovna. Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer. Dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. Pride: »BEG V NIZZO«. Priprave za gasilsko slavje v Rogaški Slatini R. Slatina, 4. avgusta. Rogaška Slatina se pripravlja, da kar najveličastnejše proslavi dan blagoslovitve svojega novega gasilskega doma. Blagoslovil ga bo lavantinski vladika g. dr. Ton žič na praznik Vnebovzetja Device Ma je, kumoval pa bo g. ban dr. Drago Maruši č. Tradicija je, da se v zdravilišču obavijo pomembni dogodki z večjim sijajem. Novi gasilski dom v Rogaški Slatini, ki je po svoji gradbeni dovršenosti gotovo edinstven v državi, pa zasluži, da se v pričujoč-nosti čim večjega števila gasilev pred očmi zbranih gostov raznolikih narodov z božjo roso posveti in izroči koristnemu namenu. Gasilci pojmujejo to, zato bo obisk Rogaške Slatine na ta dan rekorden za letošnjo sezono: samo šmarska gasilska župa je najavila prihod čez 500 članov, v velikem številu prihite na obisk k tovarišem hrvatske četr iz bratskega Zagorja in čete iz TRENING OBLEKE od Din 120 do 150 za kompletni dres; žoge za odbojko, šotore in ostale športne potrebščine priporoča B. Kolb & Predalič Ljubljana, šelenburgova ulica štev. 6. Novice iz domačije Ivana Cankarja Vrhnika, 4. avgusta. Veliko Vrfaničanov živi v Ameriki, ki ee vedno spominjajo svoje slovenske domovine in še posebno svojega rojstnega kraja. Ko 6e je na Vrhniki postavljal spomenik Cankarja. eo ee ravno ameriški Vrhničani ia-daihno spomnili evojiega ožjega rojaka in nabrali znatno veoto. >Glas Naroda« je prinesel v svoji številki z dne 21. junija 1934 notico, da so v Waukeganu (North Chicago) ameriški Vrhničani ustanovili »Klub vrhniških enajstosolcev«. Naj podam v kratkem vsebino dopisa iz »Glasa Naroda«: V soboto zvečer nas je bilo zbranih 30 sošolcev, to se pravi, 30 rojakov iz naselbine Waukegan, ki smo bili v otroških letih učenci pok. učiteljev Levstika ali Stoiea, kar je bil glavni pogoj vsakega člana za pristop h klubu. Ker imamo na seznamu 75 imen znancev z Vrhnike in okoliških vasi, ki eo pohajali v pouk k omenjenim učiteljem, je pričakovati, da bodo še številni odsotni h klubu pristopili. Ob ustanovitvi }e bil izvoljen odbor pod predsedstvom g. Jožeta Zelenca. Za častnega člana kluba ja bil izvoljen sedanji vrhniški župan lekarnar mr. ph. Stanko Hočevar v priznanje zaslug za napredek in izboljšanje vrhniške občine ter 6e ga o tem pismeno obvesti (Pismo o imenovanju za častnega člana je med tem že došlo v roke g. župana). Določeno Je bilo nadalje, da ee na sejah člani kluba na. živa jo »sošolec«. Preskrbelo ee bo za čla> ne tndi male znake e št. 11.« Odkod to ime — vrhniški enajstošolri? — Iz spisov pokojnega pisatelja Ivana Cankarja. On je opisal enajsto šolo pod mostom Ljubljanice, kamor jo .ie tudi kasneje marsikateri izmed nas rajši ubral na lov kapel inov, kakor pa v šolo. Tako ee je pri-slovica glede šolanja Vrhničanov precej trdno prijela. Klub je ustanovljen edino v svrho družabnosti in razvedrila članov in njihovih družin ter je popolnoma nepristranski in obeta biti kot edini te vrste v Ameriki zelo zanimiv. Pozdravljamo ustanovitev kluba v daljni Ameriki in želimo vsem članom veliko zabave pri klubskih prireditvah. Vrhniški šahiefi vneto gojijo kraljevsko igro — šah. Klub »Močilnik« je že vzgojil nekaj prav dobrih igračev. Preteklo nedeljo 29. t. m., je pet igračev kluba (gg. Prek, Trček. Gradišnik, Fjrlan in Ogrin) odgira-k) v Kranju prijateljsko igro s tamošniinri šah isti. Naši so dosegli prav lep uspeh: 3 zmage in 2 remija ali 4:1. Čestitamo, le tako naprej! Znabiti bomo doživeli, da postane kakšen vrhniški »enajstošolec« svetovni šahovski prvak. Občinska hiša, kjer eo nastanjeni sresko sodišče, davčna uprava, občinska pisarna in hranilnica, je dobila t? dni lepo zunanje lice. Obnovljena ie vsa fasada, v prihodnjih dneh se bo začelo nleskanje oken. Lani je dalo županstvo preslikati vse notranje prostore. letos pa ponraviti zunanje lice in tako je zdaj občinski dom v okras in ponos trga. Zupan Hočevar ie izplačal v roke gdčne. Mulleveve odškodnino za razlaščeno zemljišče za podaljšek železniške proge v središče trga v zneski 78.015 Din, kakor ie to odločilo sodišče. Ko pride formalno gradbeno dovoljenje od ministrstva iz Beograda, se bo gradba takoj pričela. Na ta trenutek silno težko čakajo b remontni delavci, na izvršeno progo pa vsa Vrhnika in posebno še oni. ki ee vozijo vsak dan v Ljubljano na delo, v šole in urade. Domače vesti ♦ Rušani pripravljajo otvoritev tretje sezone letnega gledališča. Uprizorili bodo Jurčičevega »Desetega brata« v priredbi g. Prana Sornika. Predstava bo združena s proslavo 90 letnice rojstva Josipa Jurčiča, o katerem bo predaval g. prof. Januo Glaser, ravnatelj študijske knjižnice v Mariboru.' Posetniike opozarjamo na ugodnost polovične vožnje k »Mariborskemu tednu« in na ugodno zvezo z vlakom, ki prihaja iz Ljubljane. Doslej so prijavili svoj obisk tečaj,niikd Zveze kulturnih društev (ki imajo popust pri vstopnini) nadalje, Celjani, šoštanjčani, Slovenjgradčani, šentiljčani, šesntlenarčani in drugi. Celo »divje lovce« iz daljnih Moravč (bomo .pozdravila v svoji sredi. Podoba je, da bodo Ruše 12. avgusta eldorado diletatitov in vaditeljev dramatskih društev. Prostora je za 1000 oseb in to v prijetni senci ob vznožju zelenih pohorskih gozdov. Cene bodo to pot enotne, sedeži po 8, stojišča po 3 DLn. Ruški di-letanti se z vso vnemo pripravljajo, da potrdijo in ohranijo svoj sloves. Začetek predstave bo ob 16. konec pa okrog 18. ♦ Pri cerkvici sv. Miklavža ob Savi nasproti hrastniške železniške postaje bodo danes blagoslovili novo urejeno in razširjeno pokopališče. Cerkvico so že leta 1714. zgradili ondotni kmečki posestniki, kraj Sava pa je bil leta 1811 v dobi francoske oblasti pridružen občini Radeče, pod katero spada še danes. Med vojno je cerkvica tako propadla, da jo je bilo treba obnoviti ali pa porušiti. Okoliški posestnika, dasi jih je samo sedem, pa so se odločili za obnovitev. Cerkvica je bila obnovljena leta 1927. Že v starih časih je bilo okrog cerk-kvice malo pokopališče za člane posestniških rodbin ob Savi, ker pa se je v kraiu po vojni zaradi stanovanjske krize naselilo tudi nekaj steklarskih družin in se je tako Število prebivalcev malega savskega naselja znatno zvišalo, so poskrbeli sedaj tud' za razširitev pokopališča. NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV EN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima J. MAČEK LJubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. ♦ Jamarji vabijo v žrelo Gradišnice. Pod tem naslovom je »Jutro« nedavno poročalo o raziskovalcih podzemlja na Notranjskem, ki se koristno udejstvujejo tudi z zbiranjem znanstvenega gradiva. Iz Gornjega Logatca nam poročajo, da se Ibodo obiskovalci podzemlja v nedeljo 12. t. m zbrali o a lepem gričku ženoku pri Logatcu in da vabijo v svoj .krog vse športnike in prijatelje narave. Obiskali bodo Gradišnioo, najglobljo in največjo jamo v Sloveniji, najbrže z dvigalom Botžanstveno lepe so podzemske dvorane, ki nudijo Obiskovalcu mepopisljive užitke, da se vedno spet vrača ter raziskuje skrivnosti in lepote podzemlja. ♦ Planinski dom na Kalniku gradi podružnica planinskega društva v Križevcih. Načrt za planinsko zavetišče je izdelal zagrebški arhitekt Planič, gradbeni material pa bodo večinama dobavljali kmetje lz podnožja Kalnilka. Na Kalniku so tudi razvaline starodavnega gradu in bo planinski dem na tej gori zelo ustregel mnogoštevilnim turistom. ♦ Zgradba prvega smučarskega doma na šari. Turistično društvo »Jug«, ki je bilo lani ustanovljeno v Skoplju, deluje zelo živahno in uspešno ter si je ustanovilo tudi svoje smučarsko sekcijo, da bi v južno-erbskih krajih uvedlo tudi zimski šport. Že pri ustanovitvi je imela smučarska sekcija okrog 60 članov. Na šar planini so najlepši tereni za vse vrste zimskega športa in na šari 'bo društvo zgradilo tudi prvo smučarsko po sto jan jo. Smučarski dom bo zgrajen na šari pri Tetovu pod Popovo šapko (1845 m). Dom bo oddaljen od Tetova 2 uri hoda in v njem bo lahko prenočevalo okrog 40 oseb. Turčin (2702 m), eden od najvišjih vrhov v naši državi, pa je oddaljen od stav-bišča za smučarski dom dolbre štiri ure hoda. V domu, ki bo pozimi služil smučarjem, Pa bodo med letom našli zavetje tudi planinci. ♦ »Židov« o donu Franu Buliču. Zagrebški tednik »Židov« je prinesel lep nekro-log donu Buliču. Nekrolog je napisal dr. Lavoslav šilk. V članku je med drugim tudi navedeno, da je pokojni don Frane Bulič dobro poznal in vedno tudi visoko cenil zasluge Židov za kulturni razvoj v Dalmaciji. Nekrolog je zaključen z zatrdilom, da častni spomini na dona Frana Buliča ne bodo nikdar ugasnili med židovstvom. ♦ Dva nova groba. V Hrastniku je umrla 841etna gospa Frančiška Šaupergerje-va, vdova po rudniškem strojniku. Bila je mati dveh znanih strojnikov hrastnišk?ga rudnika in sestra še živečega 861etnega upokojenega rudniškega paznika g. Alojzija Mastnaka. — V zavetišču na Vidovdanski cesti fi umrla v čestiti starosti gospa Ivana R o g e 1, vdova po dimnikarskem mojstru. Pogreb bo danes ob 14. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Diplomiranim tehnikom. Obveščeni o kongresu obrtnih in industrijskih zbornic, preko katerih bo stan diplomiranih tehnikov predložil svoje predloge k novelizaciji otortne zakonodaje in ostale strokovne podatke, prosimo vse stroke, da prispevajo material iz svojega okoliša. Dolžnost naša je, da ob zasedanju zbornic iznesemo naš celotni program. Vrste brezposelnih prosimo za naslove, ostalo članstvo pa vabimo, da poravna svoje stanovske obveznosti. Udruženje diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. ♦ Poročila sta se v cerkvi sv. Frančiška v Šiški g. Julije Petrinov.ič iz Drive-nika in Marija Oswald iz Ljubljane, oba učitelja na meščanski šoli v žuipanii v savski banovini. ♦ Službeni list dravske banovine od 4. t. m. objavlja zakon o pogodbi o dehi ln pomoči med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo, odločbo o podaljšavi desetletnega roka po členn 117 zakona o ureditvi Državne hipoteKarne banke ter Objave banske uprave o pobiranju občinske trošarine v letu 19-34. Prepovedan list. Z odlokom notranjega^ k ; ministra is v naši državi i>r«nmrv«Harm šir- Pri vsaki mineralni vodi je p ©-glavitno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: Sim vec jih ima, tem več velja! RADENSKA jih ima preko 20 in še težke minerale, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in Id se od vseh mineralnih vod nahajajo edino v Radenski. Zahtevajte enkrat izrecno Radensko in jo primerjajte s kako drugo mineralno vodo in jo poskusite: vse življenje ostanete zvest Radenski. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10^ 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 4. avgusta Ljubljana 7, 755.6, 19.0, 83, 0, 5, 0.1 dež; Ljubljana 13, 753.2, 26.3, 56, SSV1, 10, —, — Maribor 7, 754.1, 21.0, 70, 0, 5, —, —; Zagreb 7, 755.6, 21.0, 80, ESE1, 0, —, —; Beograd 7, 756.8, 25.0, 60, 0, 0, —, —; Sarajevo. 7, 759.5, 17.0, 80 0, o', —, —; Skoplje 7, 759.4, 24.0, 70, 0, 0, —' —; Split 7, 756.7, 27.0, 60, SE5, 0, —, —; Kumbor 7, 759.7, 25.0, 70, El, 8, —, —; Rab 7, 756.1, 24.0, 60, SSE5, 5, —. Temperatura: Ljubljana 27.0, 17.0; Maribor 26.9, 19.0; Zagreb 31.0, 19.0; Beograd 30.0, 21.0; Sarajevo 32.0, 12.0; Skoplje 32.0, 17.0; Split 31.0, 24.0; Kumbor —, 22.0; Rab —, 23.0. Pregled vremena 4. t. m.: Ciklon s središčem nad Atlansfcim oceanom in severno Nemčijo vlada nad vso Evropo, visdk pritisk pa nad jugozapadno in severnovzhod-no Evropo. Dežuje v severni Franciji, Nemčiji in v oblasti Alp. Temperatura je narasla v vzhodnih in jugovzhodnih, a upadla v ostalih delih Evrope. — V Jugoslaviji je bilo vedro in toplo oreme v vsej državi. Minimum Caribrod 11, maksimum Mostar 34 stopinj C. ministra je v naši državi prepovedano širjenje lista >Enakopravnost«, ki izhaja v Clevelandu fUSA). . »_/ ♦ -Vpisovanje v enoletno šolo za otroŠl^ negovalke in vzgojiteljice ibo do 20. t. m. pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica — Pouk se prične 3. septembra 1934. Absolventke dobijo strokovno kvalifikacijo za privatno in javno službo. ♦ Christofov učni zavod, najstarejša najibolje obiskovana, oblastno dovoljena enoletna zasebna trgovsfca šola v Ljubljani, vpisuje ves mesec avgust in september na Domobranski cesti št. 15. Prilika za priučenje trgovskih predmetov itd. Izobrazba v perfektne stenografe-strojeplsce. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Siromašnejši popust. Pouk se prične L oktobra. Zahtevajte prospekte. (Ptoti pteoBiCni deCeCe&ti uporabljajte samo neškod' Ijive Slatinske tablete ia hujianje, ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec ▼ Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov. Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Bahovec. Mala doza (100 tablet) 46 Din, velika doza (200 tablet) 74 Din. (Reg. br. 283 — 11. I. 1934.) ♦ Zavod šolskih sester v Mariboru sprejema v internat tudi tiste gojenke, ki obiskujejo državne ali privatne šole v mesti. Deklice so pod stalnim čnadzoretvom, nudi se jim pomoč pri učenju. Prilika za pouk v francoščini, nemščini, klavirju, violini, citrah. ♦ Kamilično cvetje je predelano v kremo brez vsake kemične primesi v »Kami-la« kremi. Le naravne cvetne kreme bodo .povzročale revolucijo v kozmetiki! Opozarjamo na današnji oglas. ♦ Občni zbor »Ljudske samopomoči« v Mariboru se je vršil 15. julija ob obilni udeležbi delegatov. Načelnik dr. Ivo Sorti je na kratko obrazložil ves hdstoriait Ljudski samopomoči in omenil posebno borbe, s katerimi se je morala blagajna boriti v minulem poslovnem letu, ko se je zaradi poloma ostalih sličnih zavodov in zaradi strogih ukrepov banske uprave začelo majati tudi zaupanje članov Ljudske samopomoči v njen obstoj in napredek. Tajnik Zinaoer je nato poročal o razvo;u in stanju članstva Ljudske samopomoči, ki se ji zaradi rzpremem-be pravil le ojačila in se postavila kot prerojena še na trdnejšo podlago. Blagajnik Leskovar je poročal, da je bilo v 1. 1933. čez 27 milijonov Din prometa. Na pogrebninah (podporah) ee je izplačalo 4,653.899 Din, prispevki članov so znašali 5,455.256.31 Din. Premoženje (aktiva) znaša dne 31. decembra 1933 1,065.378.95 Din, in sicer Blagajna in Poštna hranilnica 142.454.94 Din, naložen denar 399.877.51. vrednostni papirji 14.094, nepremičnine 371.734 Din, hipoteČna posojila 90.000 Din, predujmi 16.07350, inventar 30.000 Din in prehodne postavke 1145 Din. Rezervni fond znaša 1,065.378.95 Din in se je povečal od leta 1932. na cirka 200.000 Din. Po poročilu nadzorstva je dobil blagajniški odbor soglasni abeoliutorij. ♦ Ogenj v Stavci vasi. Prejeli smo: K poročilom o požaru v Stavči vasi moram kot predsedn ig prostovoljne gasuske čete na Dvoru pripomniti, da naša četa pri požaru ni mogla nastopiti z motorno brizgalko, ker jo imamo že dva meseca v popravilu pri tvrdki Andrej Supan v Ljubljani. Pri ognju 4. junija t. 1. v Trebči vasi se je brez naše krivde zlomila osrednja os v motorki, nakar sm0 stroj dostavili tvrdki, da nam ga v smislu kupne pogodbe popravi, ker je še v garancijski dobi. To je bil peti defeKt v enem letu. Tvrdka nam kljub ustmenim in pismenim obljtibam stroja še do danes ni popravila, zaradi česar čete seveda ne zadene nikafca krivda, da ni mogla sodelovati z motorko pri .požaru v domači občini. Nasprotno je jasno, da bi bila škoda manjša, če bi naše članstvo, ki je bilo takoj na mestu moglo uporabljati motorko, namesto da je gasilo s škafi in čakalo pomoči sosednje gasilske čete žužem-berške. — Za prostovoljno gasilsko četo v Dvoru; Ciril Dequal. ♦ Toča v piiberški okoliei je povoročila ogromno škodo. Pobila je ostanke tega, Kar ni vzela zima, da ne bo semena in tudi ne kruha. Najhujše prizadeti kraji so šmihel, Bistrica, Dvor, Dolinčice, čergoviče, Bre-§ka vas, Strtna vas, Blato, Ponikva, Nonča vas in del Libuč. Vsi ti kraji ležijo nedaleč od meje. V obmejnem prometu je bilo do pred dvema meseca dovoljeno, da sme vsa- ,jlu&cctu3* AomaZt mik, da JUpo JUU jpuft* ka oseba prenesti preko meje na dan 3 kg moke. Tega sedaj ni več, dasi je moaa preko meje nad polovica cenejša, kakor pa v hudo prizadetih krajih. Od toče prizadeto prebivalstvo nima denarja in ne bo moglo živeti ob samem krompirju. Prebivalci apelirajo na deželno finančno ravnateljstvo da bi spet dovolilo vsaj prizadetim kmetom, da bi si kakor poprej dobavljali dnevne količine moke iz Jugoslavije. Samo na ta način bi jim bilo pomagano. ♦ Pet človeških žrtev neurja pri Kru-čevcu. O potopu avtomobila na cesti med Kruševcem in Aleksandrovcem- med strašno nevihto je »Jutro« že poročalo. Utonila sta gimnaizist Duško Jozič in mladi kavar-nar Novica Simdč. Nevihta pa je v isti okolici zahtevala še tri druge človeške žrtve. V hudourniku je utonil tudi šofer Dragolju/b Filipovič, po tragičnem naključju pa je izgubila svoje dete kmetica Smilj-kovičeva. Med nalivom in viharjem je šla Po cesti ter čvrsto držala dete v naročju. Vihar pa je odtrgal žico s telefonskega droga, ki je padla tako, da se je kmetici ovila okrog vratu. Ko je kmetica z roko odstranjevala žico ji je otrok padel z naročja in hudornik, ki je drl po cesti, ga je pred očmi matere odnesel, četrta smrtna žrtev pa je bil neki pastirček, ki ga je neurje zateklo na planini. Njegovo truplo je hudournik zanesel v dolino, da so ga kmetje našli šele tretji dan. ♦ Hajdukova osveta. Beograjski listi obširno poročajo, kako je hajduk Miljutia Bogosavljevič uibil svojega tasta bogatega in uglednega kmeta Gvozxle.ua Nikoliča iz Virina iz te krvave zgodbe pa je razvidno, da je imel tudi ugledni kmet Nikolič temno preteklost. Med bolgarsko okupacijo je bil predsedniK virinske občine in v velikih časteh pri Bolgarih, dočim je Bogosavljevič u tekel v gozdove ter se proti Bolgarom boril. Nikolič je Bogosavljeviča ovadil in ko So zažgali njegovo hišo, jim je baje tudi pomagal. Po vojni se je Bogosavljevič vrnil domov z namenom, da bi se maščeval nad Nikoli čem. Nikolič pa se je z njim nekako pogodil ter mu obljuibil storiti vse, kar gkrb m mladine« obvešča, da se v me mladina z letovanja ▼ Križevski vasi pri Metliki j itri, v ponedeljek ob 20.36. 9tarši, pridite po deco! u— Zvišanje cen mesa v Ljubljani. Zdm-ženje mesarjev in klObasičarjev v LJubljani nam sporoča: Ker se je prometni davek na zaklano živino zvišal od 3 na 5%. predpisi pridobodnskega davka pa bo se zvišali v primeru z lanskimi predpisi za 100 in celo več odstotkov ln Je padla cena fcoftaro Telo se lepša, koža postane enakomerno zagorela, lišaj izgine, izpuščaji trajno prenehajo, ako se pri solnčenju maže te z originalnim NIGGEROL OLJEM aH KREMO za solnčenje in masažo, ki se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIC Ljubljana, Prešernova ul. 5. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Pri revmatizmu, protinu (gihtu), živčnih in ženskih boleznih je dokazano uspešno zdravljenje s kopanjem, pa tudi s pitjem s sta-roznanimi rad i otermalnimi vrelci Dolenjske Toplice pri Novem mestu. Zdravnik zdravilišča: Dr. Rudolf Rožič. Pojasnila ln piospelcti pri upravi Topile. PATENT STOPF TWIST prodaja na debelo pri generalnem zastopstvu v Ljubljani, poštni predal 81. za 2 Din, loju pa 1 Din pri kg, so ljubljanski mesarji p rimo rani zvijati z dnem 8. t. m. cene mesa za 2 Din pri kg. Od 8. t. m dalje bo cena prvovrstnega mesa 12 Din, drugovrstnega pa 10 Din za kg. To zvišanje cen je postalo neizogibno z ozirom na občutno zvišanje davčnih dajatev, na d m 21 strani pa se je obvarovalo našega kmeta pred nadaljnjim padanjem cen goveje živine, ki je že itak dosegla skrajno nizko mero. u— Dr. Pavel Pehanl, specialist za ženske bolezni in porodništvo, do 15. t. m. ne ordinira. u— Zobni atelje Krisch, Rožna dolina se seli na Cesto 11-24 in sprejema od 16. t. m. dalje zopet redno. Iz Celja e— Zelo uspel portret pesnika in pisatelja g. Franja Roša, učitelja v Celju, je razstavljen v izložbi veletrgovine Strupi na Kralja Petra cesti. Portret je izgotovil nedavno upokojeni šolski upravitelj g. Jo-ško Bizjak v Celju po mali fotografiji. e— Popravek. V včerajšnjo osmrtnico m notico o smrti hčerke g. inž. Knopa v Celju se jc pri telefonskem prenosu vrinila pomota. Umrli deklici je bilo ime Lidica in ne Vidica. e— V celjski bolnišnici je umrla v petek 47!etna Antonija Brglezova, žena delavca s Tolstega vrha pri Konjicah. e— Žrtve nesreč. V petek je padel 321et-ni hlapec Jakob Belak v Braslovčah z drevesa in si zlomil levo roko. Istega dne Je padel 641etnemu Francu Gračnerju, delavcu v graščini v Jurkloštru, pri zlaganju lesa hlod na desno nogo in jo zlomil. V petek je stopil Jože Roje, sin mehanika v Celju, na travniku na koso in se globoko vrezal v levo stopalo. Na Dobrni je neki pes popadel 131etnega sina likarice Antona Vidica in ga močno ugriznil v levo nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. c— Tri tatvine v cerkvi. V četrtek dopoldne so bile v kapucinski cerkvi poret-junkulske svčanosti, združene z blagoslovitvijo novega oltarja sv. Konrada, ki se jih je udeležil tudi mariborski škof dr. To-mažič. Med svečanostmi v cerkvi so bile od 11. do 11.30 izvršene kar tri žepne tatvine. Posestnici Rozaliji Motohovi iz Čreta pri Celju je bila ukradena denarnica c Din, hriba denarnica s 110 Din, posestnici Rozaliji Hriblkovi iz Straže pa denarnica s 330 dinarjev gotovine. Vsem trem je bil denar ukraden iz žepa predpasnika. Ker ni bilo y bližini nobenega moškega, je tatvine izvrši* la očividno neka ženska. Zobozdravnik dr« Stane Vrhovec Celje, Krekov trg 7 v juliju bi avgustu ob sobotah ne ordinira. 6373 e— Tatvine koles so zopet na dnevnem redu. V petek okrog 10. dopoldne je neznan storilec ukradel trgovcu Petru Mavriju ia Vojnika izpred neke gostilne na Dečkovem trgu 500 Din vredno, črno pleskano moško kolo brez znamke z evidenčno številko 2-14.014-5. e— Otvoritev nove lekarne v Mozirju. Za Mozirje in vso Gornjo Savinjsko dolino ja velikega pomena otvoritev nove javne lekarne gospe mr. pli. Zore Zore - Volavško ve iz znane narodne rodbine iz Celja. Lekarna v Mozirju je posebno važna zaradi napredujočega tujskega prometa. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 ia 20.45 zvočna filma »Borba za svetovno prvenstvo v boksu med Baerom in Carnero« in »Minuta pred dvanajsto«. Jutri ob 16.1J in 20.30 zvočni velefilm »Maratonski tekaa in zvočni tednik. e— Primarij dr. Steinfelser zopet redi* ordinira. Dobrna pri Celju je splošno znano zdravilišče sa bolezni živcev, srca in ženskih bolezni Od 1. septembra dalje stane celokupno 20 dnevno zdravljenje z avtobusno vožnjo vre« od postaje Celje do zdravilišča in obratm Din 1.200.—, odnosno Din 1.380.—. 658? Iz Maribora a— III. Mariborski teden od 4. do 15. t m. Mariborski veslaški kluib ki letos agilmr; deluje, prireja za Mariborski teden velik« mednarodne veslaške tekme na Dravi. \ nedeljo, dne 12. t. m. izvede prvič tekmo-vanje na 18 km dolgi progi: Fala-Mariboc Prijavljeni so najboljši veslači iz Zagreba Varaždina, Broda, Celja, Ljubljane in n ostalih mest države, elita inozemskih pr> vakov poleg velikega števila domačinov; pri katerih so posebno favorizirani Studen. čani, katerih se je vsled njihovega navdušenja za veslaški šport prijel priimek »dvoživke«. Organizacija tekme je v izvežbanib rokah naših znanih vodno-sportnih organi-zatorjev ter bo nedvomno brezhibna. — Na prazinik, 15. t. m. pa se bo vršila tekma na že tradicionalni progi Mariborski o tok-Maribor. Tudi tu je pričakovati mednarodne udeležbe. Tekmovanje se bo izvedlo v raznih kategorijah. Cilj bo pri klubovem no-vem pristanišču kopališču Kafer, ki bo ob tej priliki tudi svečano otvorjeno. Za gledalce so pripravljene pregledne tribune, 9 katerih bodo mogli točno slediti vse faze ostre borbe veslačev v cilju. Za obe tekmi so razpisane krasne nagrade. Prijave je nasloviti na: Mariborski veslaški klub, f roke tajnika V. Vodiška, Maribor. Pristan a— Včerajšnji živilski trg je bil zelo dobro založen. Slaninarji so pripeljali 15 voz slanine in svinjine, kmetje pa 41 voz krompirja čebule, česna in druge zelenjave. Cene so bile naslednje: krompir 1 do 2 Din, čebula 1.50 do 4 Din kg, cvetača 3 do 4 Din, komarce 0.50 do 2 Din, zeljnata glava 0.30 do 1 Din, glavnata solata 0.50 do 1 Din. Cene sadju so bile zelo nizke. a— Ponesrečen kolesar. Ko se je peljal včeraj na kolesu proti Mariboru polj&kl delavec Martin Ruipm&, je zavoeil na nek TOALETNO MILO Vsako jutro se vedno iznova razveselite odlične kakovosti tega mila, ki neguje kožo in je tako poceni. kamen in padel tafco nesrečno, da si Je zlomil desno ključnico. Nezavestnega so našli ljudje v obcestnem jarku in ga spravili v mariborsko bolnišnico. a— Vlom. Ko je bil u-pokojeni davčni kontrolor Franc Fra.noe, stanujoč v Vrazovi ulici s svojo družimo na .počitnicah v Slovesnjgradcu, so njegovo stanovanje v Mariboru med tem časom obiskali ne znani vlomilci. S ,ponarejenimi ključi so odprli vrata ter v stanovanju prebrskali vee omare. Odnesli so raan-e predmete v vrednosti na>d 1000 Din. Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— Vsi upokojenci državne smodnišnice, ki eo bili evojčas člani »Versorgungeinstitu-ta«, nai ee zglaeijo pri 'upravi smodnišnice e članskimi knjižicami instituta. Uprava nujno rabi podatke, ker je skoro zagotovljeno, da ee bo v kratkem osnoval pokojninski fond za vse one delavce, ki eo evojčas plačevali prispevka starostnega in nezgodnega zavarovanja, a po vojni po upokojitvi niso dobili nobene pokojnine ka— Kino Kamnik predvaja danes in jutri veselo filmsko delo >Goepoda iz Mak-eirna«. Iz Ptuja j— Mestni iupan g. J^rše ee }e vrnil z dopusta in spet redno sprejema stranke. j— Občni zbor združenja rokodelskih obrtnikov, ki ee je vršil preteklo nedeljo ob veliki udeležbi obrtnikov v gostilni pri Strohmayerju, je pokazal, da je taka orga nizacija za rokodelce nujno potrebna. Bar-var Erlač Rudolf ie zlasti pozdravil zaetop-nika okrožnega odbora iz Maribora g. Novaka in zastopnika Zbornice za TOI g. Milko Senčarja. Po poročilu predsednika je podal obširno poročilo tudi g. Novak, ki je obenem tudi tolmačil obrtni zakon. Občni zbor je obenem tudi osvojil predlog o ekup: im strokovnem tajništvu za vsa združenja. Bilo je elišati veliko pritožb o šušmarjenju, zLa eti na deželi. Obrtnik, ki plačuje davke za svojo obrt, skoraj ne dobi več dela, ker da-jleio l.judje vse šuŠmarjem. Tapetniki in eo-rodne stroke, ki eo bili sedaj včlanjeni v Ljutomeru, se priključijo ptujskemu združen ju. j— Hude poškodbe. 471etni delavec Pom-gračič Jurij iz Zupečje vasi je bil na travniku pri živini, ki ee ie pasla. Neka krava jje bila posebno razdražljiva, pa ga je na lepem napadla in ga vrgla z rogovi tako močno ob tla. da mu je zlomila več reber in so ga prepeljali hudo poškodovanega v ptujsko bolnišnico. j— Požar je nastal nedavno noč na gospodarskem poslopju v Preradu (občina Oelušovci), last posestnika Martina Goloba iz Polenšaka. Ker je bilo poslopje leseno, je bilo mahoma vse v plamenih in je ogenj uničil tudi stiskalnico, vinogradno orodje, vinsko posodo, veliko množino sena in kolibo posestnika Franca Slane. Škode je nad 25.000 Din. ★ RATECE-PLANICA. Zgodovinski dan je bil 1. t m. za obmejno občino Rateče-Pla-nica, ko je prvič zasvetila po vsej občini elektrika. Občani ee iskreno veselijo l*ga napredka, ki je posebno za povzdigo tujskega prometa, kakor tudi h kmetijskih ozi-rov velikega pomena. Da ee je mogla izvršiti elektrifikacija po veej gornji savski dolini do obmejne občine Rateoe-Plamica. ee imamo pred vsem zahvaliti g. banu dr. Maruši ču. ki ve oskrbel za napeljavo elektrifikacije 75.000 Din podpore. Zahvaljujemo ee tudi g. dr. Jožetu Bohincu, ravnatelju OUZD v Ljubljani za njegovo posredovanje, da je občina prejela v to svrho potrebno posojilo. Nadalje se zahvaljujemo g. inž. Maklav-cu, ravnatelju KDE in njegovemu»osobju, da ee je kljub pomanjkanju denarnih sredstev in še ne popolnoma izplačanih prispevkov izvedla elektrifikacija popolnoma po določenem načrtu. prvi progi, dasi je bil na to opozorjen. 8. Spričo vsega tega je bila lojalna borba naših plavačev za prvenstvo nemogoča, in je zato vodstvo kluba sklenilo, da plavači ne bodo dalje tekmovali. Vrhovni sodnik je sicer obetal, da bi razveljavil sklep o diskvalifikaciji, toda vpdstvo kluba je odgovorilo, da ne sprejme nobene milosti in noče mešetariti s točkami. Če bi ne bilo te diskvalifikacije, bi Viktorija z zmago Wimmerjeve dosegla 140. Ilirija pa bi imela 150 točk. Pri naslednjih dveh disciplinah so bili favoriti plavači in plavačice Viktorije, tako da bi po vseh popravkih morala doseči Viktorija 202. Ilirija pa 136 točk. Vsi ti hudi incidenti pa ne morejo v Viktoriji omajati športnega navdušenja, kar je dokaz tudi to, da je kljub nepravilno odvzetemu naslovu državnega prvaka rada dala in poslala svoje plavače v državno reprezentanco za Budimpešto in jih bo vselej, kadar bo treba afirmirati športne sile našega naroda.« Q?os£usna steklenica OOLOGNE _ »SOIK DE PARIŠ« -=- = je zavita sedaj ▼ originalni Škatlici. ^ ~ PUDRA »SOIR DE PARIŠ« Izkoristite torej to edinstveno priliko ln* kupite pri svojem parfumerju po normalni ceni ta odlični puder 1 Naša kompletna serija »Solr de Parls« se dobiva v vseh trgovinah te stroke. BOURJOIS PARFUMEUB-PARIS Dopof t BILA V ART, ZAGREB, Smičiklasovo tri. 23 Danes: Hašk : Ilirija Popoldne ob 17.15 drž. prvenstvena tekma v Stadionu Predtekma ob 15*45 Danes popoldne bo zopet živo v Stadionu. Naši belo-zeleni se udarijo z Zagrebčani- To pot bodo imeli opravka z enim najbolj renomiranih jugoslovenskih klubov, s Haškom, čigar moštvo igra, za oko vsaj, najlepši in najpopolnejši nogomet. Hašk je znan kot predstavnik izrazite kombinacijske igre kratkih pasov in je jako upoštevan zlasti v inozemstvu, kamor ga op&tovano kličejo v goste, kljub ■vsem vrlinam tega moštva, o katerih se govori lahko samo v superlativih, pa ima v tekmovanju za državno prvenstvo vsako leto izredno smolo, ker je za ostre borbe, ki so temelj prvenstvenih iger, pre-mehko in premalo borbeno. Za srečanje z Ilirijo se je Hašk dobro pripravil, ker ve, da bo njegov položaj, ako ne odnese v Zagreb vsaj ene točke, brezupen in bo imel v tem primeru prav malo upanja za sodelovanje v tekmah osmerih najboljših. Sigurno je, da bo napel danes skrajne sile, vzroka ima dovolj, f>aj mora popraviti svoj položaj v prvenstveni tabeli, razen tega pa mora rehabilitirati zagrebški nogomet, čigar ugled js močno trpel po zadnjih porazih v Ljubljani. Prav tako, ako ne še bolj važna je današnja tekma za Ilirijo. Njen položaj v prvenstveni tabeli je po nedeljskem neuspehu še težji kakor Haškov, ker igra Ilirija danes zadnjo tekmo na svojem terenu. Po zadnjih dveh igrah smemo mirno računati na dober uspeh, kajti Ilirija je pokazala, da stalno in razveseljivo napre- duje. Ako bodo zaigrali fantje s tako voljo in tako energično, kakor v obeh poslednjih igrah in ako se bodo posluževali prave taktike in starega ter edino pravilnega pregovora, da je krepka ofenziva vselej najboljša defenziva, potem se nam ni treba bati neuspeha ali celo debakla. Navijači bodo imeli danes posebno važno nalogo, važnejšo, kakor pri zadnjih dveh borbah. Danes bo potrebno tesno sodelovanje med gledalci m igralci, ker je od tega odvisno pol uspeha. Tudi navijači morajo popraviti svoj taktični neuspeh, ki so ga doživeli nedeljo prej. Bodriti bo treba fante od prve do zadnje sekunde. Igralci naj takoj pri vstopu na igrišče občutijo, da je publika z njimi, da čuti z njimi in se v duhu bori z njimi. Tako sodelovanje publike dvigne zavest fantov, okrepi voljo in podžge borbenost, te lastnosti pa so pogoj za vsak uspeh. Pričakujemo, da bodo vsi — igralci in gledalci — Izvršili svojo nalogo dostojno, da bo ponosna na nje Ljubljana in njen matični klub Ilirija. V predigri bo nastopil domžalski Disk proti renomiranemu B-moštvu Ilirije. Pri-četek predigre je ob 15.45. Predprodaja vstopnic za tekmo Haškrlljrija Zaradi izrednega zanimanja za današnjo tekmo bo predprodaja vstopnic danes dopoldne in popoldne do 14. v kavarni Evropa. Občinstu priporočamo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji, ker se s tem izogne gneči pred blagajnami. Tako Viktorija! Naš poročevalec, ki je bil član sodniškega zbora, nam je v zvezi z gornjimi trditvami Viktorije podal še nekaj zanimivih podatkov, iz katerih je precej razvidno, da so zaključki klubove-ga vodstva glede incidentov na seniorskem plavalnem prvenstvu v Ljubljani več ali manj izvitj iz trte. Končno besedo o tem bo imel seveda plavalni savez in dvomimo tudi, da bo na vse to molčal sodniški zbor, na katerega leti večina hudih očitkov. Vsekakor je čudno, da sta letos splitski Ja-rfran in sušaška Viktorija, ki sta imela dosedaj glavno vlogo v našem plavalnem športu, tako nenavadno agilna s popravki in komunikeji, tako da se nam nehote vsiljuje misel, da so vzroki tega nerazpoloženja proti sodniškemu zboru, ljubljanskemu kopališču in končno tudi proti novemu državnemu prvaku Iliriji popolnoma drugi in samo malo športni. Druga plat zvona je torej naslednja: 1. V vaterpolo tekmi Ilirija : Viktorija je sodnik izključil oba igralca istočasno s tem, da je dvignil dva prsta. Oba sta plavala h kraju, toda Polič se je ustavil in publika je začela opozarjati na to sodnika. Sodnik je nato naknadno še enkrat odredil, da mora Polič iz vode. 2. Jesih je imel izžrebano drugo progo, na prvi pa bi moral nastopiti Jadranovec Bonačič; ker ga ni bilo, je ostala proga prosta. Štoker je imel izžrebano številko 10; ker vseh 10 ni nastopilo in je samo 8 prog, je Štoker pravilno plaval v zadnji, to je osmi progi. 3. Za plasman plavačev so odločilni samo sodniki na cilju, ki so razen enega vsi ugotovili vrstni red, kakor ga je objavil sodniški zbor. Prvo mesto je bilo odločeno za ves meter dolžine, med Minijem in Ci-ganovičem pa je bila razlika tako neznatna, da je »stoper« Minija »stopal« celo kot tretjega. Sicer pa so vsi časomerilci —najmanj 10 oseb — vsi »stopali« po izdanem vrstnem redu. 4. Štafeta Ilirije sploh ni imela izgledov za prvo mesto in je bilo zato plavačicam naročeno, naj starta j o pozneje, da ne bi bile diskvalificirane. To se je tudi zgodilo. Ko je Lampretova startala, se je prejšnja plavačica pod vodo dotaknila cilja. Sodniški zbor ni bil soglasen, dirimiral je v tem primeru vrhovni sodnik. 5. Sušaški sodnik je bil edini, ki je videl startati plavača Ilirije prej; ostali so izjavili, da je bilo pravilno. 6. Minj se je res zadel ob stopnjiee, vendar po plavanju ni ničesar omenil, da ga je to oviralo. Dotik je bil na zunanji strani roke, kar so potrdili tudi vsi sodniki; bruhal je najbrže zaradi izmučenosti. 7. V zadevi diskvalifikacije Wimmerjeve je predlagal sodnik, član Ilirije, naj bi se prijava sodnikov na obratu ne upoštevala, češ da se ne bo očitalo Iliriji, da je dobila prvenstvo zaradi diskvalifikacije. Vse ostalo so trditve neoficielnih ljudi, ki pri odločbah sodniškega zbora ne morejo igrati nobene vloge. Vrhovni sodnik je pred končno odločitvijo opozoril sodniški zbor na okoliščino, da bi bilo treba v primeru, da bi se NVimmerjeva ne diskvalificirala, priznati tudi nov rekord, kar pa je bilo zaradi nepravilnosti izključeno. 8. Kombinacije in računi s točkami so precej domnevni, posebno še, ker je bilo splošno znano, da bo na 4 X 200 m prosto zmagala Iliri j a, štafeta 3 X 100 m mešano pa je bila tudi najbolj sigurna točka Ilirije. Ljubeljska proga je letos v prav odličnem stanju, za kar gre izredna zalivala viš. nadzorniku g. inž. Emmerju. Prijave sprejema tajništvo MK »Ilirije«, Miklošičeva 15, ki jih bo zaključilo 7. t. m. Sušaška Viktorija pere zamorca Viktorija, Id je na seniorskem plavalnem prvenstvu v znak protesta zapustila plavališče, očita sodniškemu zboru nesposobnost in pristranost JŠK Viktoaja s Sušaka nam je poslala v zvezi z dogodki na seniorskem plavalnem frvenstvu v Ljubljani obširen komunike, v aterem zelo podrobno navaja vse, kar je bilo na tem famoznem prvenstvenem tekmovanju kakorkoli v škodo in slabo voljo Viktorije. Zaradi obširnosti smo morali komunike skrajšati le na bistvene ugotovitve, in sicer: »Vzroki, ki so dali povod, da je Viktorija demonstrativno zapustila plavališče v Ljubljani, so naslednji: 1. V waterpolo tekmi med Viktorijo in Ilirijo, ki jo je sodil dr. Ožanič, je sodnik žvižgal »foul« igralca Ilirije Jamnika na igralcu Viktorije Poliču in pokazal z belo zastavo, da izključuje Jamnika iz igre, pri čemer ni pokazal, da izključuje istočasno tudi Poliča. Polič je zato ostal v igri, toda po posredovanju člana Ilirije je sodnik prepovedal tudi Poliču, da bi igral dalje. Ta odločitev sodnika je moralno močno delovala na moštvo in tudi na končni rezultat (ki je bil 5 : 2 za Ilirijo). 2. Na 1500 m prosto je razsodišče odločilo, da je Ilirijan Jesih plaval na drugi progi, dasi bi moral po žrebu plavati na prvi. Štoker pa je moral plavati na osmi namesto na sedmi progi. Progi 1 in 8 sta, kakor znano, najslabši na plavališču, ker sta na robu, kjer se vedno pojavljajo majhni valovi, ki otežkočajo plavaču dihanje. 3. Na 100 m prosto je prišel prvi na cilj plavač Mini, razsodišče pa je odredilo kot prvega Friča, plavača Ilirije. Pri tem plas- manu se je verjelo onim, ki sploh niso videli prihoda na cilj, ne pa enemu sodniku na cilju, časomerilcu in starterju. 4. V štafeti 4 X 100 m prosto je skočila pri tretji predaji Ilirijanka Lampretova prej v vodo, preden je druga plavačica dosegla cilj. Kljub temu, da sta dva sodnika na cilju videla to napačno predajo, je sodniški zbor s 3 : 2 glasovoma odločil, da se štafeta Ilirije ne diskvalificira. 5. V štafeti 3 X 100 m mešano je tretji plavač prve štafete Ilirije prej zapustil start, preden je hrbtni plavač prišel na cilj. Napako je opazil sodnik na cilju in jo prijavil sodniškemu zboru, ki pa je ni upošteval. 6. Na 400 m prosto je plaval Mini na osmi progi, ki pa ni bila v redu, ker so bile v njej še železne stopnjiee za izlod publike iz vode. Mini se je na te stopnjiee večkrat udaril in je v finishu izgubil pri tem najmanj štiri sekunde. Po končanem plavanju je tudi skoraj četrt ure bruhal. Sodniški zbor je zastopal stališče, da mu ti udarci niso mogli škodovati, dasi je bila med njim in Mihalekom neznatna razlika. 7. V plavanju na 200 m prsno za dame je Zlata Wimmer zmagala z 20 m naskoka in v novem rekordnem času. Sodniški zbor je plavačico diskvalificiral na prijavo sodnika na obratu zaradi nepravilnega obrata pri prvih 50 m. Pravilen obrat je videlo več prič. Da je bil ta sodnik na obratu pristranski, kaže okolnost, da ni prijavil nepravilnega obrata ilirjanske plavačice na četrtič na Ljubelj! Na praznik, dne 15. avgusta. V sredo, dne 15. avgusta t. 1. bodo četrtič mOtociklistične gor«ke hitrostne dirke na najstrmejši avtomobilski cesti, ki se vspenja preko našega Ljubelja. Ljubeljske dirke spadajo med naše največje in najlepše motociklistične manifestacije, ki so dosedaj dale najmočnejše športne rezultate naše motociklistike in pustile nepozabne vtise športnega dela motocikh-stov na najstrmejši avtomobilski cesti Evrope. Naša ljubljanska »MK Ilirija« se pripravlja, da tudi letos izvede to dirko v velikem stilu in pokaže vsem, kako se dovršeno organizirajo velike gorske dirke, ki niso samo športno ogledalo motocikli-stov, temveč so obenem tudi najboljše spričevalo motornemu vozilu. Ljubelj je posebno poglavje športne motociklistike, ki ga ne more nihče prej razumeti, dokler sam ne vidi ljubeljskih vaponov in vožnje dirkačev na njih. Priprave za letošnje dirke na Ljubelju so se med našimi vozači že pričele. Zagreb bo, kakor doslej, poslal vse svoje vozače, in še posebej svojo mlado gardo, ki je danes na višini. Vsi ti bodo pravočasno do-šli na glasovito ljubeljsko cesto, kjer se bodo pripravljali na veliko borbo na 15. avgusta. Kot je vsem najbrž znano, brani največji mednarodni uspeh na Ljubelju g. Anton Uroič od IHMK Zagreb. On je pravi rekorder kategorij Ljubelja. Četudi se Uroič sedaj aktivno več ne udeležuje dirk, se zelo pridno pripravlja na Ljubelj, kamor bo prišel dodobra pripravljen, ker hoče za vsako ceno braniti dosedanje rekorde Ljubelja ter se zopet sestati s še hujšo mednarodno konkurenco. Za splošno or i jen taci Jo: Kategorija 250 ccm, šport 23. Vm. 1931: Anton Uroič (Puch) 5 min. 56 sek — km 52.056 na uro. Kategorija 350 ccm, šport 6. VTTT. 1933: Anton Uroič (Motosacoche) 5 min. 31 in 4/6 sek. _ km 55.980 na liro Kategorija 500 ccm, šport. 6. Vm. 1933: Anton Uroič (Motosacoche) 5 min. 35 sek. — km 55.332 na uro. Kategorija 1000 ccm. šport. 3. VIL 1932: Anton Uroič (Motosacoche) 5 min. 32 in «/5 sek. — km 55.700 na uro. Kategorija motorjev a prikolicami do 600 ccm, šport. 3. VII. 1932: Anton Uroič (Motosacoche) 6 min. 04 sek. — km 50.904 na uro. Službeno iz LNP (Seja u. o. S. avgusta.) Obveščajo se vsi klubi, da ne smejo dajati za nakup obleke ali za druge potrebščine svojih igralcev nikakih garancij, ker je to v nasprotju s S 7. o. p., ki govori o profesionali zm u in amaterstvu. Obveščajo se vsi klubi, da u. o. JNS ni pooblastil nobenega člana svojega u. o. iz province, da bi imel kake konference s klubi, zbiral podatke o tem, katere klube je črtati iz članstva zaradi zmanjšanja števila klubov ali sploh vodil kakšno slič-no akcijo ~r službeni funkciji. Obveščamo SK Gradjanski, Cakovec, da savez ni ugodil njegovi prošnji za podelitev podpore zaradi pomanjkanja sredstev. Po nalogu JNS je uvedel u. o. LNP preiskavo proti izdajateljem in razširjeval-oem letaka »Prijatelji« ter pozivamo vse športnike, da javijo na naslov pod saveza kdo je navedene letake delil. O. o. Maribor in mariborske klube obveščamo, da bo JNS njemu predložene proteste ISSK Maribora in SK Rapida predložil prihodnji glavni skupščini. Dvigne se suspenz igr. Herman Janku SK Ilirija. SK Reki, Ljubljana, se rezervira 2. september za otvoritev igrišča, kolikor ne bi savez na ta dan določil prvenstvene tekme. Odobre se propozicije za odigranje pokalnih tekem za pokal LNP klubov na Gorenjskem, ki Jih bomo objavili posebej. Na podlagi poročila k. o. se suspendira SK Elan, Novo mesto, in SK Korotan, Kranj, ker se nista odzvala pozivu k. o. dne 24. julija. Nadalje se suspendira SK Laško, ker ni poravnal obveznosti nasproti Atletik SK Uvede se postopanje proti SK Zagorje zaradi incidentov na prijateljski tekmi z Bratstvom dne 22. VIL t 1. Vzamejo se v znanje naslovi klubov: ISSK Maribor: Inž. Miro Vodeb, Maribor, Kamniška 16; SK Celje: Wagner Janko, rafi. rev., mestno načelstvo, Celje; SK Sora, Skafja Loka: Jesenovec Josip, Mestni trg 16. SK Zalog se poziva, da v roku 14 dni poravna dolgu joči znesek od prvenstvene tekme SK Disku. — Prošnja ISSK Maribora za znižanje kazni igr. Koniču se odstopi JNS. Dopisi SK Reke št 52, SK Rudar št. 52 in 68, SK Bratstvo št. 188, SK Sava št 61, 55, SK Sora št. 111, SK Javornik št. 6, SK Mura št 256 bodo rešeni pismeno. — J. Stanko s. r., tajnik I. (Seja p. L avgusta.) Navzoči: Kuret, Logar, šetina, šalaimon, Perovič, Skuhala, Jančar. Za nedeljo 5. avgusta se določita prvenstveni tekmi: v Ljubljani, igrišče Ilirije, ob 17.15 Ilirija : Hašk, predtekma Ilirija rez. : Disk, službujoča Dorčec im Salamon, nadzor nad blagajno šetina, Ilirija postavi 10 rediteljev; v Mariboru, igrišče Svobode, ob 17. Svoboda : Reka, dovoli se predtekma, službujoči FHipančič. Odredi se druga poskusna tekma 5. avgusta v škof j i Loki Sora : Slovan. Zabeležijo se prijateljske tekme: 4. avgusta v Tržiču (nočna) Svoboda : Avstria (Celovec), v Zagorju Zagorje : Weiss-Griin; 5. avgusta v Čakovcu ČSK : VSK (pokalna), v Mariboru Rapid jun. : Svoboda juu. in Rapid rez. : Svoboda rez.; v Laškem Laško : Trgovački SK (dovoli se gostovanje trem igralcem Celja v moštvu Laškega); v Zagorju brzi turnir Zagorja s sodelovanjem Sloge, Svobode, Amaterja, Trbovlja in Weiss-Grtin; v Trbovljah športni dan s sodelovanjem Retja. Dobrne, Sloge, Svobode in Primorja. — Odobrijo se prijavljeni termini Svobodi, Tržič, s pridržkom, da prvenstvenih tekem po pravilih ne more igrati ponoči. Verifikacije igralcev: s pravico takojšnjega nastopa (§ 18 uputstva) za Reko Rudi PišJar; s pravico nastopa 11. avgusta za Slogo, Zagorje, Josip Giuseppini, Franc šum, za Disk Janez Gregorin, za Dravo Herman Stožer, za Celje Jovan Bajerfte; s pravioo nastopa 1. novembra in 1. februarja 1935 za Mars Anton Grčar, za Slovana Jožef Martinčič; poziva se Zagorje, da nemudoma dostavi izkaznico z odjavnico za Antona Grčarja, ki se prijavlja za drug klub. Pozivata se Radovljica in Sora, da dostavita na predpisani tiskovini postavi moštev s tekem (Radovljica) s Svobodo 21. julija, (Sora) s Korotanom 22. julija. Kazenskemu odboru se predasrta Jože Keršnik, Zagorje, in Vinko Smolej, Bratstvo, oba zaradi prestopkov na tekmi Bratstvo : Zagorje 22. julija. Logar L r. Naše hSzenašice gredo na svetovno prvenstvo. Ker je ministrstvo za telesno vzgojo, upoštevajoč propagandni pomen udeležbe Jugoslavije na finalnih tekmah za hazensko prvenstvo sveta, s primernim kreditom podprlo hazenski savez, je sedaj udeležba naših hazenašic na finalnem tekmovanju za svetovno prvenstvo, ki bo v Londonu, zagotovljena. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ofb 8.30 igrajo na igrišču Reke: Kroupa, Bizovičar, Glušič, Cvirn, E.selt, Dežman, Smendu, Rihter, Scagnetti, Eržen, Erfcer. Rezerva: Vodnik, žargi. Na igrišču morate biti ob 8., opremo dobite pred 7. B. moštvo igra predtekmo z Diskom ob 15.45. Ob 15. v garderobi: Janši, Malič, žitnilk, Franzot Strehovec, Gogala, Cernač Lah II., Kveder, Hortner, Aljančič, Svetic V., Primožič, Kos Reditelji, ki so vršili pri zadnji tekmi službo, naj se javijo pri vhodu na zgornjem koncu Stadiona (pri oskrbniku) ob 15. Znake prinesite s seboj. Naraščajniki, ki so at>-eolvirali eadmji trening, naj bodo tudi tam ob 15.30. Aktivni člani, ki se izkažejo, da imajo plačano članarino, dofbe tudi tam ob 15.30 proste vstopnice. TSK Slovan. V ponedeljek ofb 20. v gostilni pri Krušiču redna odborova seja. Zaradi važnosti dnevnega reda udeležba vseh odbornikov obvezna. SK Svoboda. V nedeljo igrajmo trem in g tekmo z SK Jadranom na Koleziji. Najkasneje ob 8.30 se morajo javiti načelniku: Mirko, Vinšek I, Janežič, Habdcht I. in II., Zemljak, Povh, Saimar, Jakše, Petrič, Bab-nik, Drapek in Siušteršič. TKD Atena. članice se pozivajo, da se redno udeležujejo treningov, ki bodo redno ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. na našem igrišču. — Macanol, Jelka, Podpac in Gusti — sigurno! SK Istra. Danes naj se zbere rezerva ob 13. na glavnem kolodvoru, in sicer: Adamič, Kovačevič, Vernik I. H., Savo, Luzner, Pezdirnik, Ramovž, Marjan, Leve, Pusch-ner, ob 15. pa I. moštvo tudi istotam: Gašperlin, Milan, Stuhec, Dolinar, Pečnik, Slavič, Kranjc, Viki, Tihel, Perko, Gorinšek in Štemibal. Vsi točno! Naraščaj igra ob 16. s Sočo. Treningi ibodo vsak torek in petek od 18.30 dalje, sestanki pa ob četrtkih ob 20. v gostilni Kačič na Dunajski cesti. V torek ob 20. seja upravnega odbora. 0>jena . . HUbA P°kIical k SeW nad vse ljubljeno mamo, staro mamo, sestro, taščo in teto, gospo Ivano Rogel vdovo dimnikarskega mojstra po mučni bolezni ob 17. uri v petek 3. avgusta 1934. t * fo^reb drage pokojnice bo v nedeljo 5. t. m. ob 2. uri iz zavetišča sv Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9. eusca 8V' Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, dne 4. avgusta 1934. 6612 Žalujoče rodbine: ROGEL, BEVC, ŠTRUKELJ. dr. Alojzij Praunseis dolgoletni predsednik in častni predsednik Društva zobnih zdravnikov v Ljubljani. iopral« krivce samo zato, ker so bili člani vladne stranke, so prišle še hujše stvari na dan pri zapad-no-sibirski železnici, kjer je glavni krivec uplenil 600.000 rubljev gotovine. Tudi ta možakar je imel srečo, da so ga ščitili mogotci iz vladnega tabora. Zlasti ga je pro-težiral vladni t-ajnik in nadomestni predsednik Zajcev. Ta si je namreč dal urediti razkošno stanovanje na račun državna blagajne. katero je s tem osiromašil za 17.000 rubljev. Samo v blagovnem oddelku je Zajcev vzel vsak mesec za 900 rubljev blaga, za katero ni plačal niti pare. Ženam visokih državnih uradnikov so n. pr. dobavljali dragocene kožuhe z soboljev.ine in bobro-vine za 1500 rubljev, kar pomeni komaj 5 odst. kupne cene. Dobavljači pa niso nkča-li niti te malenkostne vsote, ostali so dolžni tudi to. Tako so dosegli krediti samo v gospodarskem oddelku za javne funkcionarje 200.000 rubljev. Čeprav si sovjeti, že odkar so na vladi, prizadevajo, da bi z različnimi kontrolnimi sistemi onemogočili zlorabe. tega ne morejo doseči. Iz shramb in skladišč vedno izginja blago in noben kontrolni sistem ne more zmanjšati korupcije. Podobne reči so odkrili tudi na južnoza-padni železnici. Tam so aretirali 16 oseb, Ki so jim lani izplačali 18 milijonov rubljev za tovore, ki so izginili med vožnjo. Blago pa so kradli uradniki sami s ponarejenimi duolikati za tovore. Pri glavnih krivcih so našli na tisoče sodnih formularjev in celo blankete s faksimili podpisov ter z žigom ljudskega sodišča v Kijevu. Ta afera še ni zaključena in obetajo se še mnoge nove aretacije. I i Na postaji Brjansk pa so prijeli in vtaknili v luknjo neicega skladiščnika, ki je na-kradel celo zalogo nadomestnih delov za stroje, svetilk, osišč, vijakov in sličnih predmetov. Tat je nakradeno blago prodajal naprej z ogromnim dobičkom. Uredil je stvar tako, da so zopet druga državna podjetja kupovala od njega baker, steklo, cink in druge reči. Ta kupčija mu je cvela dolgi dve leti, nakar je prišel pravici v pest. V bližini Moskve so pred kratkim prijeli 13 konjskih tatov, ki so z oboroženimi tolpami napadali državne žrebčarne in jih plenili. Iz kolektivnih žrebčarn je na ta način čez noč izginilo mnogo najboljših živali, ki so jih tatovi prodajali dalje. Ta proces se je končal s tremi smrtnimi obsodbami, eden izmed soudeležencev pa je bil zaradi mla-doletnostd obsojen samo na deset let ro-bije. V Moskvi so prijeli tudi skupino verižni-kov, ki so preskrbovali rokodelce in obrtnike s sirovinami. Tudi ti so kradli v državnih zalogah. Eden izmed teh verižnikov je v treh mesecih zaslužil 19.000 rubljev, dva druga pa 25 in 15.000 rubljev. Nadalje so imeli v Kijevu proces proti skupini pekov, ki so kradli v državnih skladiščih moko in zmlevke. In tako dalje. Ne mine dan, da. ne bi ruski listi poročali o razkritju kakšne nove tatinske, tihotapske in verižniške družbe. Vsi pa kradejo iz državnih zalog in skladišč. Sodišča imajo nalog, naj postopajo proti krivcem z vso strogostjo, toda kaj, ko pa se često primeri, da so krivci v najožji zvezi z vladnimi činitelji, ki vse zamašijo, če gre za zveste somišljenike in politične privržence. Takšna je resnica o ruskem kolektivistič-nem raju, ki pove konec konca to: kdor razpolaga s sredstvi, si tudi v Rusiji lahko privošči, česar sam želi in hoče. Tisti, ki ima denar, si lahko nabavi radio, gramofon, pohištvo in drugo. Lahko tudi živi razkošno. Kdor pa nima, mora tudi v »kolektivistič-ni« državi stradati. V državi sami pa vlada takšen sistem, da živijo skoro vsi ljudje v stiski. In ta stiska jih navaja k tatvinam, tihotapstvu in verižništvu, jih tira pred sodišča, kjer jih obsodijo na strogo kazen, ali pa oproste, če so včlanjeni v vladajoči stranki. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Eleganten pariški klobuk Svetovna vojna v številkah Mednarodni delovni urad v ženevi je izdal novo statistiko o vojnih izgubah. Po tej statistiki je na bojnih poljih sodelovalo 70 milijonov ljudi, več nego polovica od teh je bilo mrtvih, ranjenih ali ujetih. Zdravih ali prilično zdravih se je vrnilo takoj po vojni 34 milijonov domov, a pri velikem odstotku teh so se šele pozneje pokazale posledice prebitega trpljenja. Na frontah je bilo ubitih 10 milijonov ljudi, vsak sedmi moški je plačal neposredno vojne s svojim življenjem, skoraj vsaki deseti se je vrnil domov pohabljen, slep, brez kakšnega uda. Ranjenih je bilo še 14 milijonov ljudi, a brez tako strašnih posledic. 6 milijonov ljudi je bilo ujetih ali so izginili. Med izginulimi je šteti gotovo še kakšna 2 milijona med mrtve, tako da bi znašalo število ubitih okrog 12 milijonov. Vojna je trajala skupaj 1550 dni, torej je bilo vsak dan 7742 mrtvih. Vsako trro je na frontah umrlo 323 ljudi, dnevno je bilo ranjenih 13.095 ali 545 na uro. Bivši ameriški predsednik Hoover je gmotno škodo cenil na 400 milijard dolarjev. Zsk. uM. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA L OREL ZAGREB, Radiceva (Duga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 O potovanju Poznanstva nas na popotovanju osvežijo in razvedre. Vendar je dobro, če se čuvamo prevelike zaupljivosti in ostanemo v mejah rezerviranosti. Ne pripoveduj zlasti nikomur svojega življenja, kajti redka so poznanstva, iz katerih se razvije prijateljstvo. Ne pozabljaj, da so ljudje na letovišču sproščeni in vedrejši, ker so pustili doma skrbi, zaradi česar napravljajo nate drugačen vtis, kakor bi ga napravili v vsakdanjem življenju. * Ne nadleguj služinčadi v restavraciji, hotelu ali pensionu zaradi vsake malenkosti! Primerjaj v vsakem posameznem primeru, kaj bi ti čutil v enakem položaju! • Imej svojo sobo vedno v redu! Hotelska soba ni sračje gnezdo. Bodi obziren in prizanesljiv nasproti sosedom in ne delaj hrupa, če si ga ne želiš tudi sam! Ljudje so na letovišču zaradi odmora, n£h živci so potrebni počitka, zato bodi tudi kadar si pri mizi, miren in diskreten, za razposajenost je dovolj prostora, v naravi. Ne naprezaj se s kopanjem v mrzli vodi, ne pretiravaj na sprehodih, celo ne na turah! Premisli vsakokrat, če je tvoj organizem dorasel nalogam, ki jih kaniš izvršiti. Samo tisti, ki ima strenirano telo, se lahko poloti podjetij, ki zahtevajo mogočnega fizičnega odpora! Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. V zdravniški praksi »Franz Josefovo« vodo zaradi tega posebno uporabljajo, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Misli o zakonu če hočeš živeti srečen zakon, odloži plašč samoljubja. Samo složen zakon je lahko srečen. Zato mora biti vsakdo, ki se pripravlja na vstop v zakon, kos junaka. Dve stvari lahko postaneta usodni v vsakem zakonu: prazna moževa mošnja in zvrhana mera ženske nepotrpežljivosti. Zakonski mož, ki pogleda o pravem času svoji ženi v oči, najde tam globoko morje in na njegovem dnu velik zaklad. Pametna žena nikoli ne obletava svojega moža z neprimernimi vprašanji, zlasti ne tedaj, ko ni mož pri volji. To dela zategadelj, da ne pride v zakonu do nesoglasja. V vsaki družini bi moralo biti tako, da bi mož spoštoval ženo, žena ljubila moža, otroci pa bi s svojo ved rastjo lajšali breme očetu in materi. Ker je situacija v avstrijski prestolnici še zmerom nejasna, morajo stražniki r pinah patruljirati po ulicah K zadnjim dogodkom v Avstrfp Italijansko topništvo na avstrijski meji pod Brennerjem Kaj čuti človek med padanjem Ponesrečen turist potrjuje staro domnevo Obhajal me je občutek neizmerne sreče, če se smem tako izraziti. Tako na primer, kakor če sem v šoli dobro odgovarjal iz matematike in dobil najboljši red, nato pa sem imel pred seboj prost popoldan. O bolečini ni bilo duha ne sluha. Oči dn sluh sta mi bila ostra, to sem izvrstno čutil. To, kar se mi je videlo čisto nekaj novega in posebnega, pa je bila misel in fantazija. Podoba je bila, kakor da si držim pred obrazom zrcalo, v kate-em vidim vse svoje življenje. Ampak tudi pri tem je bilo nekaj posebnega: življenje se ni razvijalo naprej, temveč nazaj. Šele ko sem obtičal pod nekim grmom, se je vse miselno v meni prelomilo in sem se onesvestil. Ko sem prišel zopet k sebi, sem že bil z razbitimi udi pri »Zlatem orlu« y Iimsbruck-j. Po- ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE bajaco obleke, lahke obleke iz volne, fresca ali platna bouret itd. nndi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta. Prst z noge — prst na roki Na leningrajskem zavodu za traumantologijo se je posrečila profesorju Kazliku nenavadna operacija. Pred neko inozemsko ekskurzijo je prof. Kazlik odstranil neki delavki, ki je prišla pri svojem delu ob prst na roki, ranjeni ud. Potem ji je odrezal prst na nogi in ga precepi] na roko. Operacija se je izvrstno posrečila, prst se je zazdravil in rabi delavki danes, kakor da ni bila nikoli operirana. Hibe dežujejo Na Madžarskem so imeli te dni izredno silovit vihar s točo. Ponekod je padala debela kakor kurje jajce. Pri Tarpi so imeli zanamiv pri roden pojav: deževale so ribe. Pojav spravljajo v zvezo z vrtincem, ki dvigne ribe iz jezer v zrak. jih nekaj časa nese naprej, naposled pa pomeče na zemljo. Sodijo, da je vrtinec pobral ribe iz Tise, ki teče tam blizu. Grad iz stekla Milijonar gumija G. B. Young si je dal v PaJm Beachu postaviti stekleni grad. Poslopje sestoji izključno iz stekla, jekla in cementa. Stavba je zgrajena v romanskem slogu in je namenjena za bivanje milijonarja, njegove žene in njunih treh otrok. Toung pravi, da je hotel s to stavbo otrokom vzbuditi iluzijo, da žive v pravljični deželi. vedali so mš, da je tisti grm, ki je ustavil truplo na potu v globoči-no, rešil moje življenje.« Če se turist ponesreči, si predstavljajo ljudje, da je njegov padec vzrok silnim bolečinam. Turisti, ki so preboleli takšne nezgode, pa pripovedujejo, da med padcem sploh niso čutili bolečin, da so prav za prav bolj slišali udarjanje telesa ob skale in kamenje, med padcem pa so v možganih še enkrat pregledali vse svoje življenje, kakor v kalejdoskopu. Curiški geograf prof. Hein je celo opisal takšen padec, ki ga je sam doživel, rri padcu je bil hudo ranjen, a je pozneje okreval Zdaj pa poroča dijak Alfred Berg* mann, ki je padel s Karwendelkamna: S prijateljem sva splezala na greben Kar-. wendla, potem pa še na visoko, koničasto steno gospe Hrttove pri Inomostu. Jaz sem prvi dospel na vrh, tedaj pa mi je nenadoma spodrsnilo pod nogami. Neslo me je skozi tesen žleb navzdol. Kakšni občutki so me pri tem navdajal!? A N E K *D O T A Nekoč je pisatelj Hamsun sedel v ko-danjski kavarni Debatiral je vroče z nekim prijateljem. Neprestano pa mu ie uhajal pogled k buffetu, kjer je stala ne več mlada, zagrenjena gospodična. Hamsun končno ni več prenesel pogleda nanjo. Poklical je izvoščka, sedel v kočijo in velel zapeljati naravnost na trg, kjer je pokupil vse rože. ki so bile naprodaj. S trga se je vrnil v kavarno in je položil rože osupli starikavi gospodični na mizo, rekoč: »Zdi se mi, da ste jih petrebni!« Po teh besedah je zapet urnih nog zapustfl lokal. VSAK DAN ENA Učitelj: »Povej mi imena prvih lju<£!« Janezek: »Bva in Adam.« Učitelj: »Moraš reči: Adam in Eva saj sem že tolikokrat povedal, da sta'bila ustvarjena po abecednem redu!« (>IlUistreeit Familieblad«) CENE MALIM OGLASOM Po 5u pur za besedo, Din Z.— davm ca vsau oglas U) enkratno pri-stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id i&£ejo služb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa LHn 12.—. Dopisi in tenltve se zaračunajo po Din 8.— za vsako besedo, LHn 2.— davka za vsaK oglas ln enkratno pristojbino Dm 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Uin L«— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6._ za šllro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M * _ „.„...ir-.fi odgovor, priložite Uin J* ▼ znamkan. Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. J Službo dobi Beaeoa i Um. davek * Um sa šUro aii dajanje na •lova i U>n. Najmanjši znesek 17 Din. Učiteljico Hčem u privaioi pouk detiice drugega razreda otsuoTme Sod*. v arbohrvat-ek -.m očnean jeziku. Razen pouka je prevzeti še aego io oskrbovanj« otroka. — Prednost :majo verzirane io mu/zikalične. — Nastop sluiSbe L septembra. Ponudb« t navedbo zahtevkov na "g:a«nj oddelek »Jutra« pod značko »Zdrava., zanesljiva, sposobna«. 19857-1 Odgojiteljico Inteligentno. veščo srbohrvaščine ki nemščine — sprejmem. — Ponudbe po ■težnosti s si k o na naslov: »Bane!«, trnovima z Jele&ntao, Subotica. 10811-1 Strugar. pomočnika «a le«, sprejme takoj Ba bšč, strugar, Rečica-Laško 20045-1 Mlado kuharico •a vse, prvovrstno, saan>-W»jmo, ki je natančna tudi v pospravljanju parie-trra.n-ih gob. iščem proti dobri pači. Ponudbe na og' i«, odd elek »Jutra« pod ■načk® »Vestna«. 20074-1 Elektrotehnično podjetje ■Se strokovnjaka (inženjer-ja) X lastno koncesijo ali elektrotehnika z nekaj ka-pitaJa. Ponudbe pod šifro »Takojien nastop« oa po-dfu-Soioo »Jutra« v Maribora 19910-1 Pletilje ®obro izuriene sprejme za atalmo K. Mestni trg »t. 18. 20034-1 Sprejmemo osebe »ošk« in ženske, poštene, »govorne in agine — za obisk privatnih strank v vseh krajih dravske banovin e. Pon u-dbe pod značko ►Zaslužek dnevno 200 Din« na podružnico »Jutra« v Maribora. 19901-1 Postrežnico .sto, pridno, sredmjiit •t,' sprejmem na delo od Gospodinjo (diruiiabotco), iščem za srednje veliko kmetijsko gospodarstvo, staro od 30 do 50 let, samsko, vdovo brez otrok ali ločenko. — Prednost imajo zadružno ali trgovsko izobražene e kapitalom od 10.000 Din naprej. Naslov v oglasnem od.de!. »Jutra«. 20136-1 Veziljo veščo tambu.riraAia a svilo in »rebrom, za priložnostna deia sprejme Eterna. Mestni trg 17. 19612-1 Pletiljo sposobno, kj zna tudi sestavljati, sprejme Marija Kovačič. Cakovec. Sokolska 17. 20029-1 Pletiljo ln šiviljo izurjeni, sprejmem v s;«4-no službo s brano in stanovanjem v hiši- Vezjak, Maribor, Splavarska ttl. 6. 30037-1 Postrežnico i« Šiške, sprejmem. — Sišika, Jezerska štev. 4. 20033-1 Gospodično z dovršeno meščanuko Šolo, znanjema nemščine in ročnih del, sprejmem za blagojničarko v frizerskem salonu. Nastop 15. avgusta. — Lastnoročno pisane ponudbe pod značko »Bla-gajmi-čarka-« na oglas, oddelek »Jutra«. 20105.1 Sluf.be išče Jeeeoa 90 ptira Oave» e uin. za iilro aU da anje naslova 3 Uin. Naj tianjs" znesek 13 Oln Hotelska sobarica išče mtsto. Ponudbe og as. oddelek »Jutra« pod »VVumn n&tig — Kaution« 19890-: Delovodja kolarske stroke i dunajsko strokovno Izobrazbo, praktično tn teoretično iizvežban, išče ka kršnokoli zaposlenje pri koiarskem. podjetju karo serij ali športa. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 20067-; Hotelska sobarica bi rada prem-eoila mesto. Ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod »Kautious f&hig« na oglasni odd« lek »Jutra«. 19960^ Smrekov les Spreten na.kupova>!ec dobi takoj mesto proti proviziji. Ponudbe pod mačko »Smrekov 1-es K-3765« na Kot blagajničarka ■ dobro idočeim podjetju želim nastopiti službo. Sta ra 'V v ogl. odd. »Jutra«. _ , . „ J 20141-2 Prodajalko iščem za stalno sluSSbo večje mesto južne Dalmacije. Pod šifro »6000 Din«. 20249-1 Izvežbano pletiljo sprejmem za »talno v Hrenovi ulici št. 8. 20051-1 Abiturijentka srednje šole. zanesljiva in skromna, išče eSužbo. Dopise na oglasni odde'ek > Jutra« pod »Kjerkoli«. 20135J? 6. zjutraj do 3. pop. Na slov v oglas, oddelku »Jutra«. 20182-1 Trg. pomočnika anoiSnega samostoj. vod-#3va male trgovine mešanega. baga v promet.n-eim trgu Slovenije, starejšega, c nekaj kavcije, takoj epre.imem. erv«nt. tmdi na račun. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod značko »Bodočnost 1<- 20136-1 Pek ssuisS-r. nad 45 let. z večjo rsotj denarja, ki bi ee za-rimak xa dobro pekarno v Sloveniji, naj sporoči svoj uas'ov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pekarna«. Služkinjo staro 30—iO let, pošteno, pridno in zdravo, ki znn kuhati, iščem k drrema finima osebama v Srbiji. — Naslov v oglasnem odd^liku »Jutra-«. 20-93-1 Kuharico zMo dobro in čisto. iSčem za Beograd. Pisati na na-sV*v: Dtr. Pn i jo. Rogaška Slatina, Aleksandrom d«>m št. 33. 30297-1 Kontoristinja z vei3Iet.no prakso v industrijskem podjetju. zm'0ž'iie silovpnšfine. nemščine in srbohrvaščine, stenografije io strojepisja ter vseh pisarniških del, išče primerno službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Skromni zahtevki«. 20173-2 Prodajalka iznčena trgovine.. Išče ritužbo blagajmiča.rfce ali ode ja.lke v kaitrenemtkoli podjetju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19897-2 Prodajalko (ca) . KnjIgovodja. 18966 jCevljairskega poslovodjo fpriikTO;eTa.lca) — sprejmem. Beflektira se tamo na prvovrstno moč, lu la.hk") ii«m-ostojn-o vodi čevljarsko delavnico. Karvcije »možini imajo prednost. Poncdbe ca ogl. oddelek »J-uf« « pod » Strok ovn j ai gS«. 20132-1 Železninar twfteiran potnik za S!'Ove-rrijo. se sprejme v veletrgovino z žele-z.nin-0. Sa-piri prvovrstne ponudbe na opl. odd. »Jirtra« pod šifro »Agil en-kavči ja«. 201344 m m ——• Kuharico ppwrstno, do 35 let staro, z znanjem nemščine, ic druge kuharice, ki bi orprai-!:ale vsa hišna dela, 3če posredovalnica v Se-letibc-govi ulioi 7/1. 30179-1 Prvovrstno kuharico sprejmem za gospodinjstvo v vi i na Gorenjskem. — Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Goren:sko«. 19989-1 za sodelovanje v treovV nI z živili in vodstvo en sross skladišča, s kapitalom. tudi v hranil nlh kniižlcah se sprel me. Strokovno znanje nI neobhodno potrebno Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poštena ln podjetna«. E0257-1 Izvežbane delavke v kartonažl aH knjigoveznici sprejmem v delo. Ponudbe pod »Kartona-ža« na ogl. odd. »Jutra« z navedbo dosedanjega službovanja. 20272-1 Mlajšo gospodično pošteno, event. tndi delavko. sprejmem« za nadzorstvo delavnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod šifro »Do 300«. 20315-1 bilancist slovenski, srbohrvaški ta nemški korespondeat — z dolgoletno prakso v trgovini in industriji. popolnoma samostojen, želi pre-meniti mesto takoj aii pozneje. Cenj. ponudlbe pod »Perfebten« Da oglas, oddelek »J uitra«. 19375-2 Gospodična ki govori srbohrv., n-emsk' in slovenski, želi službo k »troko-m. P^vmagala bi tud-° iip-avljafii hišna dela. Na-»lov pove podruž. »Jutra« Mariboru 20038-2 Fotograski pomočnik 1000 Din dobi tisti, k"' mi preskrbi stalno elu-žbo šofer.ia ali drugo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariiboru pod »Trezen«. 20039-9 Čedno, boljše dekle vajeno samostojne kuhe. vseh gospodarskih del. z irvefban ▼ f^toamaterfki.h večl etni-mi dobrimi sipriče-del-A, dobi slurfbo. - Na- vali, menja« službo k tančne poned^be na oglae. ho'-® ohitelji _ najraje v « J /4 r-l -.V — T.a>M — MA^I r«, fi^A I v« — ... _ . . * oddelek »Jutm« pod šifre »Zmožen fotograf«. 20349-1 Krškem, Brežicah ali na Gorenjskem. Ponudbe n« podni^nico »Jutra« v Trbovljah pod »Zanes'iiva«. 20086-? Natakarico z nekaj kavči'je sprejmem Ponudbe na podruž. Jutra J Prodajalka v Mariboru pod Sfro»2a- ^ke. nnožna —--- 2035»-' 1 — aesUrva«. Sprejmem' dekleta zdravega, snažnega, dostojnega. za pospravljanje parketlranlh sob. — Pomoč pri kuhi. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20319-1 ma vodnfci brgorimo. t dobrimi izpričevali. žeK pre-m-eniti miesto. 0-re tndi za blagajniča.rko ali kaj stičnega. Cenj. ponudlbe • pod »Zanesljiva proda:alka 1« na oglasni oddelek »Jut*«« 20102-2 Obiskovalcem »Mariborskega tedna" priporočam neobvezen ogled modne trgovine PETIT PARIŠ MARIBOR, GOSPOSKA UL. 2i> kjer nabavite elegantne, lepe in koristne spomine za dame in otroke. Natakarica dobro izurjena želi mesto v bol/jši, prometni gostilni Ponudlbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Zanesljiva«. 2U104-2 Mesto gospodinje tndi pri starejšem samskem gospodu sprejme ločemka. Pojetjm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20033-2 Službo sluge inkasa.nta ali kaj uličnega iščem. Jamčim lahko za 70.000 Din z nepremični nami. Ponudlbe na oglasn oddelek »Jutra« pod šifro 1550«. 20284-? Trg. poslovodja 15.000 Din kavcije Išče službe aH pa vzame lokal v na*em. Ponudbe .a ogl. odd. »Jutra« pod »Slovenija«. 20296-2 3000 Din dam onemu, kii preskrbi mojemu >riiateljfu stalno službo. Priišel je od vojakom, ima 2 ^ leti pisarniške prakse. Ponnd.be ne oglas, oddelek »Juitra« pod »Zmožen«. 20303-2 Mlada prodajalka Izučena v mešani stroki, želi m-estn kjerkoli. Vešča je tudi gosipodi-nTst-va. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Poštena«. 80365-2 Na veleposestvo graščino grem kot go-■spodlnja ali kuharica. Srednjih let z gospodinjsko ln hotelsko prakso. — Ponudbe i navedbo plače pod »Voditeljica« na oglasni oddelek »Jutra«. 20309-2 C. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli sveta Orožnik želi kakršnokoli rfm?bo aM zaii»o«litev. Naslov v ogl. oddelku »Jutra-«. 2009»-? Prodajalka I M obvlada manufaktom« miodmo ta špecerijsko stroko. išče službo v mestu ali na deželi, eventuelno z oskrbo v h-iSi. Ore tndi z« blaarata;ča-rko. Dopise n« podružnico »Jntr*« v Ceju pod »Zanesljiv* S«. 201 »k »Jutra«. 201.1«-? Gosnodlčna Inteligentna, amo^na I vseh pisarn iS Wh del, z večletno prakso. Išče v L1ub'1«nl zapo«len1a za popoldne ■ event. zvečsr za nekal ur Ponudb« na o«l. odd. »Jutra« pod I »Zanesljivost 111» 30244-2 Prihodnji prikrojevalni tečaj za damska oblačila se vrši od 11. avgusta do 1 septembra 1934. Ta tečaj Je Jako priporočljiv tudi za privatno uporabo (nešivilje). ker se vrši točno po novo Izdani knjigi »Toaleta«. — Teodor Kune. LJubljana, Sv. Petra cesta 4, n. nadstr. 19706-4 Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpit«, Ljubljana. Slomško va ulic« štev. 6 — garaža Stapica. 20087-4 . Profesorica pripravlja na popravne izpite v vseh predmetih ered nje šole temeljito in usipešno. Honorar nizek. Ponudbe pod »Sigurnost« na oglasni oddelek 'Jutra« 20314-4 nespda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na Mova Oln. Nalmanlfti OTiPsek 11 Din Velik zashižek bret lastnega kapitala nu d-imo vsakomur, posebno na deželi! Dopise z znamko za odgovor na: Persson. Ljub Ijaaa, poitoi predal 307 UM Vajenca v parno pekarn-o sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2036-44 Postelja visoka omara rn Španki et sifonska steklenica za izdelovanje sifona dom« — ze'o poceni naprodaj v Holzapflovi uiici št. 15/1. 20024-6 Pridno dekle zs vsa hišna dela iščem. za 16. avgust. J. Filipič, Zg. Šiška. Spančeva 310 (VJa Mido). 20138-1 LokomoWk) prodam »Oonspoumd-He'**-danLpfmescbine mit Ein spritzkondensatvon« Stoda Ruston. 95 HP, 2 ot., 1" Atm., 30 m' korita« p!»-skve. Ista j« pred 9 mes. generalno repan™na, nove cevi in nov pregrijač V pogonu za videti do konca tega meseca. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugod.no 2?« 16860-10 Parni kotel kupimo: 7 do 10 atmosfer nasičene pare, 50 do 60 mJ -ogrevne ploskve, 1 a-ti 2 piame«ocevi, z grobo lil fino armaturo. Oferte z navedbo dimenzij, cene in »pisom pos a ti na Al-oma Oompany, Ljubijana. 19308-7 Plišasto odejo za avto, sivo. dobro ohranjeno. kupim. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 20062-7 Plinski kuhalnik ki»pim. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Dvocevni-«. 20162-7 Mlin za kamen i rudačn mlleti na frnočiu braina (Kugel-mfible) manji učinek, ku-paje se. Ponnde molim na Tebničko poduzeče. Zagreb — Ljubljanska aliea 3TI. 20046-7 Motor »Frera« skoro nov, za motocl-kelj, motorni čoln ali za pogon pri obrti ugod no prodam tudi za hranilno knjižico. Vprašati' Nunska ulica 3/1. 20315 1® Motor s prikolico znamke Roudg. dobro ohranjeno proda Trost, Sm«-r-tinska cesta 14. 3O013-1O Učenko Če rabite denar prinesite vaše pisalne ln šivalne stroje, kolesa, zlatnino, erebrnlno. umetniške slike Itd. Brivci, pozor! Dva brivska stloJa z naslanjači za glavo, proda s predpisano šoldko iia- Dragan Lisa« v Hrastnik* st2I?11? "i?* obraizbo. sprejmem v trgo- 20085-6 tvrdkl Pri1,ka- Kersniko- vin-o mešanega b'aga, s----ja ulica 7 (poleg 61aml- stanovanjem in h">:no v ti, I ® e n , hiši. Pismene ponudibe na IreniOSUSllniK obrtnikov z dežele eprej------ - 1 za 10 m visok« droge — | memo njihove izdelke oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Poštenoe* glavno«. 2034S-44 Pek. vajenca ki s« 1e že učil, sprejmem takoj v nadaljnjo Izučbo. Skušek Ivan, — komnleten (v-sa oprema z* I J>°d najugodnejšimi do-navijanje) poceni proda] kojl. 20354-7 S1-obodnik, Ljubljana VIT, Medvedoma cesta \ Otroško pOSteljlCO kompletno, dobro ohranje-n . no. od zdravega otroka. ______- Baročno vazo I kuipim. Ponudbe na oglas. Plorjanska Ul 21 I.fub- originalno, krasno beneSkol oddelek »Jutra« pod šifro ljana. * 20267-44 proda Milan KoSoi, | »foeteJjica«. 20364-7 I zla*ar, Cankairjevo nabrež-t PHk I je »t. 3L. 20289-6 Oblačila »-seseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika za prodajo kreme za čevlje itd. za Ljubljano — išPeim. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod značko »Agiien«. 3019&*5 Sopotnika kfi bi stalno vozil z avtomobilom. iščem. Ponudibe na ogl. oddel. »Jurtra« pod »Sopotnik I.« 20133^5 Vinske sode I Beseda 1 Din davek 3 Din oca 300 litrov, odda restaiv-1 za šifro ali dajanle ns racija »Union« — Mastnai I slova S Din. Najmanjši 20219-6 I znesek 17 LHn. Več oken hi vrat I Damsk® P°Ietne novih, ter mize in postelj« I ODieKe po nizki eemi proda ItošSca.r I krila, bluze, nudi naj t Florijanski nlici it. 13. večjo Izbiro po zelo niz 30B31-S I klh cenah. F. I. Gorlčar 1 Sv. Petra c. 29, Sadike vrtnih jagod1 1871913 debelejša in" b^ta" rd^a I Moško narod. HOŠO vrsta — oddaja po 50 m- I kompletno prodaim. Celov-dik PaJjk, Cesta na Rož- | 5ka cesta 89. 20623-13 n-ii 47. 20197-6 Majhen avto v brezhibnem stanju, malo uporabo bencina, naprodaj. Naslov v ogl odd. »Jutra« aH pisati na »Ekonomično vozilo« 20259-10 Prehrana ti eseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš) znesek 17 Din. Dosmrtno stanovanje dam od 40 let starim osebam vsakega spola, 4 do 6 osebam, popolnoma nova hiša, v lepem kraju Gorenjske. Poizve se v ogL odd. »Jutra«. 10290-14 rieseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši znesek 1) Din. Novo pohištvo kupim v zamenjavo e pristnim rdečim vinom. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 19988-12 Pohištvo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 20174-12 Potnika usnjene gailanterije e provizijo sprejmem. Ponudbe z navedbo pogojev, referenc in sedanjega zastopstva na ogaeroi oddelek »Jutra« pod »Dobro vpeljan«. 30144-5 Išče se zastopnik v trikotažni industriji ta detajlni trgovini dobro vpeljan. za že uvedeno volno svetovne znamke. Ponudbe s podatki na naslov: »Propaganda*. Beo- Rabljeno pohištvo žimnice, pirnioi ta drugo I Beseda 1 Din davek 2 Din poceni naprodaj v Javnem I za šifro ali dajanje na skladišču. Tvrševa cesta 33 I slova 5 Din Najmanjši 90263-6 I znesek 17 Din. a niaamiM i Zamenjam q Oie«tnare detektor e slušalkami, kov lepe. košate. 2.30 m visoke gramofon s 16 olo- prodam. — Poizve se pn | |{smij. prodam ali zame vrata rjto p-1-vova.rne Union. 20X2-6 njam za dvocevni aparat. Miha Mlakar, Kranj. Ko-krško predmestje štev. 1(V 200S3-9 W\fhtfFfš Ne zamudite kupiti po nizkih cenah . . „ (tudi z hranilno knjlžl- grnd. poŠt. pret. 409 pod Co) oprave, kolesa, stro- 20091-5 )e, gospodinjske predme- I Beseda 1 Din davek 3 Din --te Itd. pri tvrdkl Prill- I za šifro ali dajanje na Zastoonrke ka. Kersnikova ulica 7 I giova 5 Din. Najmanjši v vseh krajih sprejme do- Slamlča), telefon znesek 17 Din. mača zava-rovataica proti | _^0255-6 j KoleSa proviziji ta mesečni plači. Porind-be na podnuiž. Jutra Mariboru pod »d..^«. Športni vožiček Prodam 1 žensko ta 2 moška, proda mehanična delavnica. na peresih, dobro ohra- va Ce-sta na Dobrovo 4. 20S3O-6 I n jen, se poceni proda. I 20134-.H1 Kačar. Sv. Petra c. 49 dvorišče. 20330-8 Moško dvokolo Jcmpim. Ljubljana, Rohori-20666-111 ^Turo1 22,e2TS I Zeio ugodno kupite | ^ 5 slova S Din Najmanlši damske torbice, denarni znesek 17 Din ce. listnice, aktovke. . „ ... . športne nahrbtnike, lov I kupi Cepoo Martin, Masa UOSpodinje, gostilne | ske potrebščine Itd. Prrv | rybova cesta U 203L1-11 daj a vzorcev po zelo znJ-žanlh cenah. Okršlar o« zamudiiit« ogv«jme pri- Matevž, Izdelovanje tor- tke. Rad: izpraznitve za barskih Izdelkov St. Vid i rtMmt.l.. , mn davek 2 Din Joge prodaja b skladišča |_ Vlžmarje 1 pet ml- Ii - Stanko Fiorjančič. želez; nut od t.romvai« Ak I ® 8l*ro rj&djp q& Žensko kolo Ari O, rHoto tramvaja ob nina Resljeva cesta 8 pri glavni cesti. Zmajskem m-netu. po naj nižjih cenah. Vbod v akla- I __± iišč« skozi dvorišče. I _ fotoaparat 195-0 i na posesrtvo ta trgovino. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Sigurna naložitev«. 19019-16 Novo hišo 5 stanovanji, ki mesečno donaša 900 Din. Prevzamem tndi hranita« knjižice aa 70.000 Dta Ljad-9 hranilni©« v Kranju, ostalo pa v gotovini. Cena je 180.000 Din. Poizve se v občinski piearaH St-ra-žtš&e pri Kranja 19933-16 Hranilno knjižico Zadrražn« zveae z zneskom 500.000 Din. zamenjam za knjižico enake vrednosti Hrairfraice kmečkih občin Ljubi jemd. Dam visoko nagrado v gotovini. Ponudbe na naslov: Seršič Ivan, posestnik. Rab. 20089*16 Vlogo 10.000 Din Laške okTaijoe posojilnice prodam. o®ir. zamenjam za »Oejjsko d. d.« ali trboveljsko. Ponudb« na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Laško«. 20084-16 Vlogo Mesto« hranilnice ? jaMjan-ske, prodam na jbol Semu ponudniku. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra-« pod ei»čkio »Merkur«. 20638-16 Hranilno knjižico Mestne ali Ljudske, z v«o-go 16.000 Din kupim. Naslov pove »Posest«. Miklošičeva cesta 4. 306084« Hranilne knjižice Mestne hranilnice kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »300.000 do 350.000 dinarjev«. 20232-18 Opravo popolnoma novo. Cisto, Praštediono °o. — Hitro ln točno poslovanje. Pucka štedlona Zagreb Naš zastopnik za dravsko banovino Je: Zore Rudolf, Ljubljana. Gledališka ulica 12. — pismeni odgovor 3 Din v znamkah. 20305-16 Ureditev dolgov •odne ln Izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, upeljavo, vodstvo, revizije ln stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov ln kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov ln uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko-obrtne Informacije ln druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno konce-sljonlranl komercljalnl pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor ln zapriseženi knjigovodski strokovnjak — LJubljana. Gledališka ulica številka 7/1. Kapital naložite varno to viso-korentabllno potom mole pisarna. Družabnike ssa dobro ldoča podjetja z ln brez sodelovanja sprejmem. Kredite nabavlja koncestjonlr. komercljalna pisarna ZAJC LOJZE, Gledališka ul. 7 20282-46 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarmi eavodov Rudolf Zore, Ljubljana GledaliSkaJŽ. 2000446 Zamenjam knjižico Mesto« bmoitaice za kroje-žioo Kmečke posojilnice — 10.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutna« pod »io.ooo«._2oeaw6 Prodam knjižico Ljudske posojilnice r Novem mestu z 20.000 dinarjev najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »20.000«. 20280-18 Vlogo 1S.S00 Din Mariborske meetoe hraofl-ttioe, za 12.000 Din v gotovimi prodam. NasiJov pove oglasni oddelek »Jofcra« Ljubljani. 20310418 Pohištvo Na obrok« in na branfu« knjižice. — Speran« orehov« ©paJnice, črešnjev« Speran« ...... 2300 Dta pieskane ...... 1800 „ »mar«........ 400 „ postelj« ......200 nočne omaric« . . 130 kuhinjske oprav« . 850 kuh. kredence . . 4?5 M vlojk-l ....... 90 „ madr«c1 ...... 230 „ Sorejemajo se vsakovrstna popravila po konkurenčnih eenah. Vse drugo pohištvo d^bit* najceneje samo pri mi z« rs t vj »SAVA«. Kol-o-ivonska ulica 16. Mikloši *eva cesta 6. Telefon »780 soms-i* beseda 1 Din davek 3 Din »a Šifro ali da lame na slov« 9 Din. Najmanj* moRpir n mn Bukovih drv več vagonov, kupim. ?ra njo K ribič. Ljub!« na VH, Gubčeva »lica 23. so:a0-i5 Kupitn Beseda 1 Dtn davek 3 Din za šifro ali dajanje na 1 " • Naelov t oglasnem oddelka ter impregnirani zoper molje.' ^ V »Pegleznu« I Hišo s pekarno oa Poljanski cesti štev. 1 prodam za 85.000 Din — oddam Se nekaj trgovskih deloma tudi proti knjiži-loka.ov. 20056-19 | cam M-esto« hranilnice. — __BokaJ. Medvod«. 20061-00 Staro gostilno ▼ ©emtru mesta oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Gostilna 34«. 20342-17 Vrt v najem IBSean za takoj. P-ooniidbe na oglasi oddelek Juitra pod zmačko »Vnfrc. 20^8-17 Vmotoč Ba prometni točki v LJubljani oddam earadi bolezni Ponudbe v ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra eksistenca«. 20286-17 Lokali lieseda 1 Oln. davek 2 Din ea Slfro ali dajanje na •lova 5 Din. Najmanjs znesek 17 Din. Trgovino ■ mežanim blagom, na pro-ttetaii točki vzamem t nameni. Ponudbe aa podružnico »Jratra« v Celju pod snačko »Bližina Celja ali Gorenjska«. Ž0ČS6I1-19 Majhno posestvo beseda 1 Din davek 2 Din I v Stični ugodno naprodaj za šifro ali dajanje na Naslov v oglasnem oddel- ilova 5 Din. NajmantSi | ^ »Jutra«. 20060-20 znesek 17 ntn Šumski kompleks I Večstanovanj. hiša 230 oralov, 80 % bukove- z velikim vrtom takoj naga gozda, 20 % jelovega prodaj v Mostah pri Ljul>-gozda, vee zrel-o za seka- ljami. Naslov pove oglas, oje, 6 km od oreh želez- oddelek »J utira.«. 20094-20 mški-h postaj proge Sušak,__ naprodaj proti gotovimi in ___ hranilnim kujižiclm dobrih tBOnadStT. IlOVa zavodov. Dopise na oglas. vila V ŠlŠki ■ - lirivon t^ža™! uradniki imSra« pod »St. 106«. U9962-19 Prazen prostor »vete!, preprost, pniitlič-en »•'i kleten. iščem v L Hi h liani ali okolici za takoj. Godec, Sv. Petra e. 3.1 II. 20008^10 Kletni prostor »vete! i.n suh. uporoben tudi za delavnico, oddam. 'Naslov v oglasnem oddeJ- ku »Juitra«. 30010-19 Parno pekarijo S 3 stanovanji, v predmeet-j« Ljubljane prodam. Pn-t.rebno 60.000 Din g>otovi-ne, 30.000 vloge, 100.000 Din plačljivo v 10 letih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Leva. prilika«. 20096-49 Brivnico Vez konkurence, takoj poceni prodam. Pon.udbe na podružnico »Jut.ra« v Celju pod »Prometna«. 201H3-1O Lep trgovski lokal v centru Ljnifbljane oddam * na.jem. Istotam prodam več sodov 1'onndbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Lokal 3S«. 30341 il9 Majhen lokal vežo ali barako za prodajo wd;a iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra< pod »riacko »Sadie«. 20229^19 za m8 SaiTiaska posojtilmica v 2a.lcu. 18860-20 20310-20 Novo vilo štirieta.novainjsko, enonadstropno, ki dooaša mesečno 1T10 Din, za 230.000 Dio takoj proda PreTnolmiik Lttdriik, Celje, Komenske-ga ulica.. 201J«-20 Parcelo prodam ob Dunajski ces-ti — Triglavsko uiiea. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20161-20 Hišo z vrtom (iiaoo m*) v sredini Lj>uib- Enonadstropno vilo j ^^nr^deiek^j^traT6 n>ovo. moderno, t večjim | 2C269-20 vrtom, v Celju ugod.no prodam. Polovico kupnine | H i SO TOh. Albert Okonn, La.va- I P""^8" P?3. c™<>-Celje. 201.14-20 ^.poteke ostalo ' 1 gotovi,na. Si-sika, Cemetova št. 32 (bližina, nove cerkve) 20294-20 Dvosob. stanovanje! Prazno sobo s pritiklinami oddam e 1. !Šeem v weduji mesta. — septembrom. Naslov v ogl. Ponudbe na .>g:as. odde.. odd. »Jutra«. 20196-31 >Jl,tra^ »Stalna uradnica«. 20165-33a Trisob. stanovanje Visokošolka z vsemi pritiklinami, lepo Y IsUBVMflKa parketirano, odda.m. Ko- I6ce sob,°. oskrbo, v riukova ul centru Ljubljane — samo 30186-2H Pr' boljši družini. Ponudbe na podiruž. Jutra oj • i v Celjm pod zmačko »Vi stanovanje | »okošoika«. 19960-33/a dvo- ali trisobno, solnčna lega, vrt, z vsemi priti-1 Vetšlko nrarrtrt cnhA klinami, v novi vili, od- T prdZ.no SODO dam s U septembrom. — T Na^-ov v ogas. oddelku 708 darn gospod:č- »Jutra«. 20165-31 D1- — Ponudbe na oglasni oddelefc »J:Kira« pod šifro „ . .■ »Mirne«. 302S4-23/a Dvosob. stanovanje | parketira.no, e kabinetom, balkonom in vrtom za 500 | Din oddam e 1. septembrom v Šiški, podaljšane Sobo s komfortom lSčem mestu v bližini Mištče- Verovškova M (č'ea progo) ve ™Jf3nice Ponudbe ISO^a na ogl. odd. »Jutra« 1 pod šifro »Podpolkovnik« »0276-23« Opremljeno sobo Trisob. stanovanje z verando kopalnico in pritiklinami ugodno oddam s 1. septembrom v Vrhov- S kuhinjo čevi u«ci 9 I. nadstropje, jgčeta zakola. Ponudbe Vprašati pn hismci Justi- ^ oglasni oddelek »Jutra« na n. nad str. 20097-31 pod »Lastni kuhi.n :ski pribor«. - - - - Stanovanja Posestvo ob železnici Senmica-Blao-ca. srednje veliko, hiša in gospodarsko po- Petstanovanj. vilo ?lo>p.'e, prodam. Cena Din I , Drodam Nf.k„, 7S.000. M. Klem-enčič — Blanco 2, pri Sevnici. hipoteke ln tudi knjl- 20350-Č6/« V »Pegleznu« na Poljanski cesti štev. 1 oddam takoj še eno komfortno tris-obno stanovanje i zimskim vrtom. 20055-31 | Heserin I Dtn davek 3 Din ea Slfro ali dajanje na Dvosob. stanovanje slova 5 Dln- Najmanjši parketira.no, oddam na snesek »'. Dtn (obnGLS).X SJ Enosob. stanovanje v ceiot.ru mesta išče go-p.l s i t.* s I fiPa 1 odraslo hčerko. Po-OOOO m kuhinjo nudbe na o^las. oddelek z vrtom taikoj odidam v »Jutra« pod »Točna ,p'ač-Zeleni jami, Ljufbl jnnflka | niča 140«. £0185-21 a ulica 55. Vpraša-ti hišnika. 20207-311 TrJsob> stanovanje Pnosob stanovatiI * pritiklinami, komfortno, .. J " , . v oentram.u, išo^m za 3. !■ ^eptPmhrom na september ali oktober. -Vodovodni cesti st«. 77. p^^be na og as. oddd. 2031.7-31 >j.„.tra« pod »Točen plač-I nik«. 20190-21a Enosob. s*anovanfe Stanovanja Iščejo stranke potom Realltet-ne pisarne Grašek, Gledališka 4. Hišni posestniki prijavite. 20233-21a Sobo lepo, solnčno, center, opremljeno, oddam enim Uradnik VIL kategorije poroča revno, a inteiigoimmo m zdravo dekle. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Inteligentna«. 301128-25 _____________________ Lepša bodočnost afl dvema' gospodoma. I Soproga uradnika^ stara Stanovanje 2 »ob in 1 maj.hme sobice, Naslov v ogl. odd. ^Jutra«. ___ ____ 32 let, nesrečna v zakotiu. 30274-23 I t^li znanja z gospodom, ki b5 imel smise! za ide- V II« , i al«no skutpmo življenj«. — . . Vili Vdovci z 1 otrokom niso z vsemi pntuk.inami, išče med trgovsko. llcejsko izključeni. Odeovor na stranka odraslih oseb. Po- ln srednjo tehnično šo- ogl.' oddel. »Jutra« pod nudbe pod šitro »Bližnja lo oddam prvovrstno so- >Lepša bodočnoev«. periferija«. 20(200-31/» | bo 1 ali 2 gospodičnama | 30147-25 ev. dijakinjama z oekr- Dvosob. stanovanje I |J° ^1d.br>eJzutraNod v dobri poziciji, ki pride jeseni v domovino iskat družico — gospodično aii vdovo, ki rma lasten dom. Goetiikričark« Rnosob. stanov^n-p Opremljeno sobo ... ^ „ čisto, s pritiklinami. do manjšo, oddam na Sv. Pe- , , možnosti blizu velesej- tra cesti štev. 36/1. levo. I na »f ?™1 J«^ ma Išče mirna dvočlanska družina za 1. november. Ceni. ponudbe | pod »Točen plačnik 130« na ogl. odd. »Jutra«. fi0273-21a I (»ooljša pr epa raci jeka voda seda Beseda 1 Din. davek 2 Din. njosti. Zaloga Navinšek 28 6Uro 811 dajanje na-20060-30 slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din, Mesarsko obrt I Hišo oddam v najem. Grem na giivnem trgu t Kt»-tudi za poslovodjo. Na- j n_\i, primemo xt vsako slov v ogl. odd. »Jutra«, obrt ter 8000 fcvad. metrov 20240-30 j sverta, prodam na prosfco-vojoi javni dražbi dne 13. avgusta ob 2. uri popoldne, Pojasnila daje Cadež Bog.omir, Kranj. 301)46-33 Informacije [iJiJiWiTt rt ieeedp jr para davek Din ca Utro au da tanje naslova 3 Din. Naj manjft- amn»»k 13 Din Sobo lepo opremljeno, s posebnim vbodom, tik Ti voli ja in opere oddam s 15. av-gustc.m 1 aii 2 osebama. Knafljeva ulica Stev. 13/2 20076.23 Sobo išče akademik v nemški d.ružini radi konverzacije. Ponudb na oglas, oddes. »Jutra Gospodična srednjih let, varčna gospodinja, s pohištvom in . , , . gotovino, se želi poročiti Za dijakinje z orožnikom, financarjem hrana, prvovrstno etano- I ali gospodom s stalno vanje, pomoč pri pouku. I sltrebo. Dopise na oglasni Pouk nemščine, fra.ncošči- I oddelek »Jutra« pod ši.fro ne, glasovirja, konverza- | »Poletje 36«. J9564-35 cije. Skupno 600 Din mesečno. Cigoj, učiteljica. Gosposka ulica 10/1. Trgovec 20181-9' I 1 h-šo in trgovino v industrij«kem mestu — _ ... ... i želi poročiti gospodično od 3 dljakrnje 25—32 let staro, verzi-ano sprejmem po zmerni čemi v trgovini mešanega blaga v vso oskrbo tik Uršulim- I ali pa s točilno pravico, ekega samostana v Meki- I Cen j. ponudbe z nas'ovom njah. Naslov pove oglasni na oglasni oddelek Jutra oddelek »Juitra«. 20077-22 | pod šifro »Denar ni vse«. Diskretnost za.ia.mč«na. 1 ali 2 dijakinji 1 e0103-a5 sprejmem v inozemstvu v Parcelo šesto ječo ra njiv in travnikov v izmeri 73.000 krvnd. metrov. zTaven kolodvora, skupaj ali tndi v 30130-20 fictenid0donhosT5^V- ^ ^t^uii^^V |nosob. stanovanje ---1 1 uo*">v' nnci » — pra sv. ma ti in rim za takoj ■flr.iii>cil | ai,; pm,Tieje. Naslov in ceno je poslati aa ogiam: ... Gostov i ulici 8 minut od tramvaja. Na- Krištofu. I slov v ogl. odd. »Jutra« 20283-20 takoj oddam v Povšetovi ulici št- 37 — Kodeljevo. Lepo parcelo iofrvor«, »upaj au tuu, v. Bežigrajskem okrajni ze-I ™,CI - ^ 61 ~ oddelkih prodam. Vzamem ^ ^o prodam. Naslov Vprašati v podpntiičjni, tadi .na račun _ branulne v oglasnem oddeLkru Jutra knj.raice posoiilmco r. z. ° ^ z o. z. v Ribnici za pol- 1 m.vj-m tw> vredm-ost. Pfdirobne in- . formacije pri Francu Pi- PaTCelO c»ku v Ribnici, Dolenj- 800 m' veliko v krasni riko. " Dvosob. Stanovanje oddelek >Jutra« pod šifro »Dva mirna« žOSSS-SC/a 20157-31. Stanovanja dvosobno 500 ln 650, trisobno 1100. štlrlsobno z I 1. julija ' 1935 družina z vsem komfortom. cen- dvoma otrokoma. Lahko Opremljeno stanovanje 4—5 sob, kopalnica, soba za slnrak imtjo. želi najeti od 1. septemihra t. 1. do ^ ^"irnal^ I ppT^^1" oskrbo ^TTohro I Samostojen obrtnik ~ ' bišo. Naslov pove oglasni v Ljubljani, star 29 lert, oddelek »Jutra«. 30066-22 | poroči simpatično gospodično obrtnioo z nekaj go- Mlajšega dijaka srednješolca sprejme učiteljska rodbina v d-rubro Lepo sobo s kopalnico in liftom od dam poleg nebotičnika. — Izvrstna hrana dnevno 30 deseaa I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova i Din. Najmanjš' enesek M Din. _ ... Preklic I Beseda 1 Din. davek 2 Din, Preklicaj-em vse, kar sem Ua suro gjj dajanje na-ža jivega rekel o goapej aiOTa $ Din. Najmanj« Terezim Stajer dne 29. znesek 17 DUl >ulija v gostilni Zavri na I Javomiiku. ker je vse ne- I MalklOVeC resnica in obžalujem, da limonado ia sem jo žalrl. Gos,pej Stajor po brezkookureoinl se prav lepo zahvaljujem, ce>ar; dobavlja Botnaa, tU^L-015« J-^-^T Ljubijaoa, Sv. IVrtna ceata Jesemoe, 31. ju»ija 19S4. Ut. 83. Juri- Ze-vri. 30127-31 , , ,, Kislo zelje f^OjO I novo, prvovretoo, v rnamke Durkopp št. 90.482 in m a lino V ec je bilo ukradeno, kdor ga I naraven, po brezkx»nkT«neo&-izsledi, dobi nagrado. —I ni ceni dobavi jasa. —■ šolnik, Vodovcdr^-1 Kfs,a jabolka, maline hi hruške Nisem plačnik I T večjih mnočinai kupica, za dolgove, ki bi jih kdor- f!o'IM'!!- Ljubljana, Sv. Pe-koii napravil na moje ime | ^^ 19006-88 Marin Franjo, Maribor, Dolenjska vina rdeča m bela^ *«rat>e0» pridelka, po uigodioi cena prodam. Naslov v ogi a«, oddelku »Jutra«. 3008&-93 Razno Beseda i Din. davek 2 Din. letofeji mladiči naprodaj ** slfro 811 dajanje na-v S^niČOTi ulici št. 8loT» 5 Najmanj« 199^4-27 snesek V Din. . Na Grossglockner DVa pSa j vsak teden voei avtopod- 3 m«aece etara. čistokrvna jetje Juvan. Kranjska gora kratkodlaka ptiičarja proda j — Cena za osebo 350 Ka. Bohinc Filip v Medvodah. Informacije daje M. Juvan 19928-27 v Kranjski gori. 183 Ljrabljaneka 46. 20358-31 Živali Heseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na Blova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Zlati fazani Ruska hrtinja čistokrvna, z rodovnikom, naprodaj. Na6'ov: Maiovič. Maribor, Prešernova št. 24 201H8-27 I „ - ,- Dobermani l^lek P»r"rab: p^ tfro V*™ »Iskreno snee«. 20199-35 tČ^ ^^ ?in..M » oskrbo in stro«o nadzor- kraj«, Pas. Naslov v orf. T ^.p^^; wižl,ni odd. »Juitra«. realke. Naslov pove oglas, oddelek »Juitra«. 20200-22 Katera gdč. ali vdova b! hotela denarno pt>-magatl simpatičnemu samostojnemu obrtniku pri Sobe prasne in opremljene in I Dijaka kuhinjo oddam (Šentjakob- h rodbine, t sprej- I prevzemu lepe nov* hl- S L^f , 1 li0 v dobro oskrbo. Po- Ue v LJubljani blizu oskrbo. Naslov pove Ra- n,,Mbe M oglasni oddelek Mlrja. Vrednost 150.000 Hrenova st. ^ 2_at^ >Jut,ra< p^ »skrbno nad- dinarjev Do moje smr- jak- 2016<-23 f r -------1 — " -■— •---- »Jutra« 20001-27 aorstvo«. Lepo sobo Hišo novo, enonadstropno, trn-s+a.nnva.n Vko, lep lokal, električna raTsvefjiava. 10 minut- od 7.dra.vi'išca Rogaška Patina, blizu tovarne, nrodam. Nnslov v ogl. oddei. »Jutra«. 20192-20 20125-20 legi, takoj prodam proti I ^Q,""" I ?v«na o; 1 gotovini in hranilni Lji- ^ ^ V- W1im Tu žici. Felter, Podmitečakof« " ^ " ^ 20348-^ qallska 20234-21 z označbo ccr.e na naslov "------- Douglas Ohandleir. p. Sv, Vilo eno- aM dvostanovan Viko, v Ljubljani a-li najbližji okolici kupim. Nekaj hipoteke žel jene, os'a lo pla-5am v gotovini. Posredovalci izključeni. Ponudibe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirna lega«. 20140-20 2 stavbni parceli v bližini posta.ie Jezica naprodaj po 15 Din kvad meter. Ponudbe poslati na osi. odd. »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. 20168-20 Vpirko frp suho, zračno, blizu 9v Jakoba iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tričlanska družina«. 20139-31« ob Tržaški cesti prlttlč-na, trgovska, naprodaj Dvosob. StanOva.ii" brez gotovine samo za ^ i ■ . _. , . .?.. __ " "" ' s kopalnico in vrtom oddam v Podmilščakovi lilrci (wova hiša desno), Liub-Ijana. 20332-2« knjižice Mestne ln Kmetske. Pojasnila daje pisarna Tribuč, Glln-ce, telefon 2605. 20317-20 , _ Lepo sobo Tristanovanj. vilo I in kuhinjo novograjeno. komfortno, oddam v Zgornji giški — po dve sobi. kuhinji, | Kosovo 317. 20295-31 700 m! vrta. prodam na Celovški cesti zraven re- t.jc.l __ mize. Polovico v gotovi-1 1 stanovanje ni, ostanek po dogovoru, komfortno, s kopalnico. Ponudbe pod »Terna« v strogem centru meeta na ogl. odd »Jutra«. event. tudi za pisarno 20321-20 1 oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Center«. 20263-21 Enonadstropno hišo v centru Ljubljane, vo- Stanovanja galno, tristanovanjsko, lepo 3- ln 4 sobno sta-prodam za 130.000 Din novanje z vrtom in 5 proti gotovini. Ponudbe sobno stanovanje s ko na ogl. odd. »Jutra« palnlco. komfortno, v pod »Izdatno znižana centru mesta oddam. — cena«. 20339-20 | Ponudbe na ogl. odde- lek »Jutra« pod »Kom- Enodružin, hišico v Ljiuibljani prodam za 27.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20067-30 fortno«. 20262-21 Enostanovanj. hišo davka prosto, t vrtom in njivo, blizu Celja prodam Ponudbe na podruž. Jutra v Celijo pod »Proti goto-■»*»«• 19860-20 Za 152.000 prodani krasno enonadstropno vilo. Najlepši kraj Ljubljane. Ves komfort. — Ponudbe: Prlvšek Hinko. Tyrševa 12. 20332-20 Trisob. stanovanje komfortno, blizu drame. 11 prostorov, elektrika, plin. U. nadstr., popolnoma novo, oddam s septembrom aH pozneje. Informacije: Tržaška 8. £0291-21 Dvosob. stanovanje oddam s septembrom na Tyrše<» lina. Večna pot Stev. 7. 00047-81 Stanovanje emo- ali dvosobno, v mestu iščem za september ali oktober. Ponudbe s cono na ogl. odd. »JutTa« pod »Suho«. 20154-31a Trisob. «tanovan;e v sredini mesta iščeim. Točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mala družina«. 20166-31a Štirisob. stanovanje komfortno. moderno, z vsemi pritiklinami, v centru «il-i neposredni bližini mesta v vi'i išče družina treh odraslih oseb za 1. november 1984. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »November 1904«. 60189-31a Dvosob. stanovanje s 1. septembrom išče tri-cJatiska družina v bežigrajskem okraju aii bhzti nove cerkve v Šiški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »plačilo točno 26«. 20100-31/a Stanovanje divo- aii trisotano, z vs-emi pritiklinami. po zmerni ceni, v centru mesta iščem za november. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30306-31/a Dvosob. stanovanje komfortno, v centru mesta išče mirna stranke za 1. september. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Reden plačnik«!. 30202-31/« Ceneno stanovaitje ali sobo s štedilnikom Bče revna, obupam« družina * 2 odraslima otrokom«. Žena bi pomagala delati v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20159-31/« 20198-22 ti JI dam brezplačno ----— I lepo stanovanje z vr- n__i,___tom ln lahko službo. — ,MlmaM v ^ 1 Par dijakov (mj) Po moji smrti brez dru-dam boTsemu gZ^u - gega doplačila postane Naslov^^ia^ ^idel. L^Pom^nri nltZ ^ ^ V t,..„, 6 .v,,,.«.,, oskrbo. Pomoč pn učenju slučaju obojestranske »Jutra«. 30168-^3 iT1 k-avir. Naslov v oglas, simpatije ln skupnega . oddelku »Jutira«. 20293-32 sporazuma bi jo tudi SObO I----poročil. Ponudbe na ogl solnčno in čisto, oddam z j Srednješolce '»Jutra« pod »Vse . . ,. sprejmem na hrano in akn, takoj ali pozneje. - | ^vln;e. Ponudbe na podr. ' koat- »Jutra« v Mariboru pod »400—500«. 20356-22 Stairi trg 38/iH., Zvoniti dvakrat! levo. 20275-25 20169-33 Sobo zračno, s posebnim vbodom, oddam dvema boljšima gospodičnama a>li gospodoma s 15. avgustom, o®ir 1. septembrom, s hrano ali brei. Gospo-svotska cesta 13, vr. 77. 20178-33 Kabinet dobro opremljen, e posebnim vbodom, tik opere, takoj oddam. Knafljeva ulic« 13/IL 90176-33 Gospoda mladega, sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Hrana obiina in poceni. Sv. Petra nasip 39. 20184-33 Sobo lepo opremljeno m solnčno, takoj aili pozneje oddam ? osebam« (najraje gospodičnama). Verovšek, Hrenova ulic« štev. 12. 20107-23 Prazno sobo oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20301-33 Sobo >ra®no aii opreunJljeoo ta-coj oddam v Coetovi ml. 8 (pri sv. Krištofu). 30316-23 Sobo preisno aH opremljeno takoj oddam v Sp. Šiški — Janševa št. 14. Poizve se med 8. in IS. uro. 2031S-2S Opremljeno sobo oddam pošteni gospodični pri sv. Jožefu — Ulica Stare pravde 1. 20160-33 1—2 dijaka sprejme boljša rodbina v sredini mesta v lepo stanovom'«. Strogo nadzorstvo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samo boljše« 80060-22 4 dijake ali dtfakmje sprejmem na dobro domačo hrano. Ciste, zračne sobe, na razpolago inštruktor, strogo nadzorstvo ln skrbna nega. Cena zmerna. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »10 minut od klasične gimnazije«. 20325-2? Glasbila a eseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din Pozor, pevska društva in šole! Planine 10.000, harmonije 2000 z garancijo dobite samo v tvornici I. Kacin. Domžale. Zahtevajte cenik. 196071-26 Dijaka sprejmem v vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20346-22 Dobrna Mlada gospa išče sobo v Dobrni, z vso preskrbo, za dobo 10 droi. Ponudbe ( ceno na ogla«™' odde'ek »Ji»tr«« pod »Dobrna«. 30030-38 Beseda * Din davek v Dtn r* Slfro alt daiame na flora 8 Din. Najmanjši JO Din. Navezan na Ljubljano stika dobrodošla. Diskretnost zajamčena. 30192« f ZAL. immms m Harmonij iz tovarne Jenko 1 teto rabljen, prodam ali zamenjam za fcromatiično harmoniko. Petrič, Ljubljana, Celovška cesta štev. 6- 20016-26 Mala papiga svetlomodra se je Izgubila. Najditelj naj Jo proti nagradi vrne. Pred škofijo 1, Jurjec. 20343-27 Stroji rieaeda 1 Din davek 2D1n za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Čevlj. šivalni stroj (cilinder), že rabljen, dobro ohranjen, 1-upkn. Ponudbe z navedbo cene na: Lebar Lojze, Kotredež. _ 30140-20 Vodna turbina dve m'inski garnituri ln kompletna parna žaga — skupno ali delno naprodaj. Vprašati v oglasnem odd. »Jutra« pod »Izpod cene«. 19496-29 MALINE vsako množino kupuje tvrdka »MALINA« d. z o. z Ljubljana VIL Medvedova ulica St. 4 VATO v tablah tn za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 AKO 2ELITE, DA BO VAŠ OTBOK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jačl živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energlna«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol- Utrskih steklenicah. 1 steklenica Din S5___ C Reg. S. br. 4787-32) Več sob praznih ln opremljenih, poceni odda Realltetna pisarna Gražek, Gledali 5ka 4. 20235-23 Boljša stranka br«z otrok, išče t novembrom stanovanje 4 velikih sob « kopalnico in pritiklinami — po možnosti v zgornjem nadstropju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurni fWSoii«. 18561-31/a Čisto sobico s posebnim vhodom, oddam takoj solidni osebi n« Rimski cesti 3, pritiičie. 20396-85 Sobo lepo opremljeno, solnčno in čisto, s posebnim vhodom oddam v bližini kolodvora, Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 20277-S5 Sredi mesta oddam Cisto, Tračno, mirno opremljeno sobo, solidni osebi za 260 Din. Posebni vhod lz hodnika. elektrika. Prečna ulica 8. 20329-23 Damo Izpod 35 let. Inteligentno. z dobrim značajem, stariujočo v LJubljani, želi spoznati boljši gospod. Dopise event. s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovec 167«. — Dlskreclja častno zaijam-čena. 20250-24 Hsseda 2 Din. davek 3 Dtn ia Slfro nil dajanje oa-ilova S Din. Najmanjši snmsk ?n Dtn. Blondinka star« 23 let, lope zunanjosti, s kompletno urejenim stanovanjem, • 50.000 Din dote. se želi poročiti z akademsko izobraženim človekom, dobrega položaja. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod iifw> »Lepa bodočnost«. 80003-26 Gramofon (avtomat) za gostilno, naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.«. 3031:1-36 Učitelj 36 tet star poroči učiteljico, DTadnico tli privatno nsfajibeuko. Ponudbe m ogl. odd. ajotra« pod tet*. £0129-25 Kromatično harmoniko dovo, ki stane 7500 Din, prodam z« 3000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20279-36 Vri d note Ueseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanj« na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska aflnerlja zlata — Maribor. Orožnova ulica 8. 230-35 Vsakovrstno zla*o kupuje po najviijih eesafa CERNE — juvelir Ljubljana, VVoUova alica 3 Industrija za izdelavo strojev in prede, lavo železa sprejme izkušenega strojnega inženieria z daljšo delavno prakso. Ponudbe z opisom dosedanjega zaposlenja in z vsemi podatki je nasloviti na: Propaganda a. 354«. 6586 Srebrne krone staro zlato In srebro k n p n j e rafinerij« dragih kovin t Ljubljani, Kirsk« ulic* Sterv. 96 _ vbod h Vidovdanske oeato (pri go Hiša z vrtom v Sebenjak, enonadstropna, četrt ure od postaje Križe-Golnik, s hlevom in prizidano enonadstropno delavnico se proda na Javni dražbi na sodišču v Tržiču 10. 8. 1934. ob 9. uri. Cenilna vrednost 188.633 Din. Izklicna cena 94.316 Din. Prikladno za trgovce, obrtnike. HLEV za dva do tri konje, s shrambo za vozove in opremo iščem. Naslov je poslati na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Hlev 32«. Občutljive noge se dobro počutijo v Solnih z „RAX" zaponkami za čevlje. ELASTIČNO! TRAJNO! POCENI! L. Wolf!: Ciarragan 65 Roman gospa Glorija,« Je paže »Zakaj tako govorite? Ljubim vas, zajecljal. »Nizka ki klavrna sem bila, lOemen Henikstein. Izdala sean Garragana in sebe. Moža, ki je njegovo življenje zaradi mene uničeno, sem izročila psom krvašem. Ali morete razmpeti, kaj se je tisti trenutek godilo v meni?« Henikstein se je zresnil. »To je bil polom žrvcev, gospa Glorija. Človek je šibak.« »Človek je krivičen. Zakaj Trevelyano^ci preganjajo Garragana? S kakšno pravico? Zato, ker ima Macpherson več denarja kakor Garragan. ki je po moji krivdi izgubil vse, kar je imel. Sram me je, Klemen Henikstein, brezmejno me je sram.« Pokrila si je obraz z rokami. Paž ni našel niti besedice tolažbe, zakaj vse, kar je Glorija zdaj govorila, je že sam čutil, ko je v Trevelyaoovi pisarni gledal Gar-raganovo sliko. Glorija je spustila roke z obraza in čvrsto pogledala mlademu človeka, ki jo je lidbil, ▼ oči. »Nikoli ne bom pozabila, Klemen Henikstein, da ste se r tisti 'ari mojega najglobljega padca zavzeli za Garragana.« »Previsoko me cenite, Glorija,« je odvmil paže in počasi zardel. »Misel, da bi se zavzel za Garragana, je bila daleč od mene; le vas sem hotel pomiriti in vas rešiti strahu.« »Nikar se ne zagovarjajte. Bili site pravični Samo mladost je zmožna. biti pravična. Jaz sem postala starčka.* Previdno je vzel njeno roko in jo z vročimi trsMcami polljuibil. Cez nekaj časa jo je umaknila, rekoč: »Cujte, Henikstein, kaj sem sklenila: Vrneva se v Newyork.« »Zakaj pa?« je prestrašen vzkliknil. »Zato, ker tu ne morem ostati. Duši me. Zavest moje krivde me rijino vrnitev, je stal nekaj časa kakor omamljen. Nato je poizkušal doumeti, kakšne okolnosti bi bile utegnile povzročiti ta nenadni siklep, a vsi predsodki so se sesipali v nič. Nerazumljivo je bito, zakaj se Glorija vrača. Maopherson je obupal nad to uganko in se tipaje vrnil v svet resničnosti. Garragana še vedno niso biM našli, čeprav je vsak drugi mož TreveIyanove druge brigade nosil Garraganovo sliko v žepu. Tresoč se od jeze, se je odpeljal Macpherson v Trevelyanovo pisarno. Polkovnika ni bilo tam. Macpherson se je peljal na Trevely-novo stanovanje in našel starega moža v copatah in domačem suknjiču, ko je baš zložno sedel z ženo pri večerji. »Ne zamerite, da vas tukaj motim,« je zaklical Macpherson, razjarjen nad domačo idilo lovca na ljudi, »a čas hiti. Mudi se.« »Ali hočete z nama nekoliko založiti, Mr. Macpherson?« je dobrodušno vprašal stari polkovnik. »Do jutri zvečer je treba Garragana najti Ste razumeti, polkovnik? Do jutri zvečer!« »Prizadevamo si, kolikor le moremo, Mr. Macpherson.« »Ako ga do jutri zvečer izsledite, zvišam premijo na sto tisoč do'arjev.« • »To so lepi denarci. Prilegli bi se. Kaj praviš, old Mary?« Mrs. Trevelyanova se je prijazno nasmehnila. »Vendar, Mr. Maopherson — ali vam smem reči, da-sl je prav za prav zoper mojo korist?« »Govorite, polkovnik.« »Verjemite mi, da vrli Garragan vobče ni vreden denarja, ki ga mečete zaradi niega v vodo. Ko sem si ogledal njegovo fotografijo, mi je postalo dokaj jasno: ta človek ne bo nikomur skrivil lasu.« Macpherson je od besnosti pobledel. »Za psihologijo vas nisem najel, gospod polkovnik, ampak za to, da najdete svojega moža. Ce tega ne zmorete, zaprite prodajalno!« »Še davno ne, Mr. Macpherson,« je odvrnil stari Trevelyan in se bučno zasmejal. Maopherson se je priklonil Mrs. TreveVanovi in odšel iz sobe. »Ubogi norec!« je prizanesljivo rekel polkovnik in se vnovič lotil večerje. Macpherson se je vrnil domov ta skoraj vso tisto noč nI zatisnil očesa. Ko se je zjutraj prebudil iz nemirnega spanja, je dobil Hetnk-steinovo brzojavko, ki mu je naznanjala odhod iz Hi%watra, in se dal takoj spojiti s Trevelyanovo pisarno, ki ni imela zanj nobenega posebnega sporočila. Ker po tem takem ni mogel ničesar ukreniti, se je odpeljal v tovarno, da bi se raztresel. Politehnični institut v Pariza Jugoslovenska sekcija Višja tehnifina šola pismenega pouka ▼ Ju neslovenskem Jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV EN INŽENJERJEV v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e) 94 ZA SONČENJE priznano najboljša NATIS TEKOtA k&EMA „21M A" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimnice (madraee) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E S E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-"•> c jMA derjev, malih dvo- ^mi D^mgffi koles, tricikljev, ši- ImmP !&Sf mf0mw valnih strojev, mo- torjev in dvokoles | »TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška v prostorih doma-Najnižje cene! cesta 4. Ceniki franka če tovarne. če si kupec za kolo, kupi le novo „P0CH" chromirano kolo M ti ne rjavi in imel ga boš deset do dvajset let! Dobiš ga le pri tvrdld IGN. VOK - LJUBLJANA Tavčarjeva ulica ali v podružnicah ' Kranju in Novem mesta PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! OBVESTILO. „Slograd" slovenska gradbena in industrijska d. d. se je preselila v Pražakovo ulico 8/IL Telefon št 21-80. Plise za volane v različnih gubah, s aini entel oblek,. volan, šalov itd., a___ ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 Tovarna POHIŠTVA NAGLAS, Turjaški trg št. priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. PRAVA UTEHA ZA 2IVČNO BOLNE! Tako nenadno izpremembo v prav kratkem času — že PO NEKOLIKO TEDNIH povzroči naše preizkušeno hranilno sredstvo. Brezplačno in poštnine prosto pošljemo vsem, ki se obrnejo do nas, obširno razpravo o tem hranilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svojih bolečin, je izredno veliko. Pišite Se danes na nižje navedeni naslov: Poštno zbiralno mesto. Ernest Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt. 87. Zoper izpadanje las in prhljaj, ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondula-cijo. Petrole Haltn Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MATER IN DRUG, Zagreb. 154 samo IShnsidčH c GLAZbILA , kep so najpopolnejša in najcenejšo, pravijo tisoče in tisoče mojih stranka. Violine «/n™77.-<*i>| Havqjske gifare. Giftzpe • -148,- m Ikkevipske harmonike. Mandoline—98.- - I jaksofoni.tpobljeinid. Harmonike-75,- • I po nqjn£Zjih cenah. KA^VBČOA OOMA&l STROKCTVrrO ODPREMTtA. TVRDKA GLAZBILA. KRALJEVSKI OVORNI DOBAVITELJ F.SCHNEIDER PROIZVOD 6LAZBU. IN POTREBŠČINA &J\C*MIEB, Nikohčeva ul. 12./c zahtevajte ceniki INSERIRAJTE V „JUTRU" I DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek »Magna« purga. ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter prepreča s tem težka obolenja. Ako zauzijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvisno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje k kolcanju, vzpe-havanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni |eter. želodčnih krčih, hemoroidih in čirih v želodcu. »Magna« prašek se dobiva ▼ lekarnah. Zavojček Din 4.— . Reg. S. br. 1178-32 ING Tel. 27-62. UPSRI JESENSKI m m začne 26. avgusta 331/3% popusta v vožnji na nemških železnicah Vsa pojasnila daje ia<$ G. TONNIES, LJUBLJANA Tyrševa cesta 33« Tel. 27-62. ali ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA SS. Kočije •• * najmodernejše vsakovrstni vozovi kakor na sliki, različna kolesa z gumijevimi obroči v zalogi po najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki M. POČIVALNIK MARIBOR, TR2AŠKA CESTA 8. Prevzema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. KOMPLETNA OPREMA ZA PLETILNICO NOGAVIC! 20 kom. Ideal -avtomati, 10 delitev, 3, 3/4 • 118 Iglami Corona avtomati 7 delitev, Isto s 84 Iglami Ideal avtomati 7 delitev, isto s 82 iglami Ideal avtomati 7 delitev, Isto s 84 Iglami Comerclal avtomati 8 delitev, Isto s 96 Iglami Vlktorla avtomati 7 delitev, Isto s 84 Iglami Exakt avtomati 7 delitev, isto s 84 iglami Viktorla avtomati 7 delitev. 2, 1/2 s 56 Iglami Exakt avtomat 7 delitev, 3, 1/2 s 64 iglami Viktorla avtomat 7 delitev, 3, 1/2 s 76 iglami BOssneck Rundrander-stroji 5, 1/2 s 84 Iglami Bossneck Rundrander-stroji, 5, 12 s 120 Iglami J. & W. ročno-pletllnl stroji 6/36 s kratkim vozom J. & W. ročno-pletilni stroji 5'20 cm s kratkim vozom G. P. G. ročno-pletilni stroji 6,36 s kratkim vozom G. F. G. ročno pletilni stroji 6r26 s kratkim vozom G. P. G. ročno-pletilni stroji 6 /27 s kratkim vozom G. P. G. ročno-pletilni stroji 6/20 s kratkim vozom J. A W. ročno-pletilni stroji 6 20 s kratkim vozom G. P. G. ročno-pletilni stroji 6/29 s kratkim vozom G. P. G. ročno-pletllnl stroji 6/35 z dolgim vozom G. P. G. ročno-pletllnl stroji 5/23 z dolgim vozom Ktthler-Overlock-strojl K6hler-Placlikettel-stroJ, 10 delitev Rundkettel-stroj, delitev 17 Kohler-Rundkettel-strojl, delitev 9 Kčliler-Rundkettel-stroJi, delitev 12 Schubert & Salzer Rundkettel-stroj i del 8 KShler, Rundkettel-stroj, delitev ioi KOhler, Uebenvendllcli-šivalnl stroj Union, Trio Titte Wleland — oblikovalna ln sušilna peč m nogavice rasne oblike za moške ln ženske nogavice hydr. stiskalnica z 250 višine brez ogrevalnih ploM navljalnl stroj »Grosser« z 60 vretenl za cevke 240/80 navljalni stroj »Grosser« -z 12 vretenl za cevke 330/12® avtom, navijalno kolo se poceni proda. Stroji so vedno na ogled pri tvrdki Avgust Ehrlich, Maribor. 15 » 5 > 5 » 1 > 2 » 1 > 1 > 1 > 1 » 6 » 3 » 2 » 2 > 10 > 5 > 3 » 10 » 2 » 2 » 1 > 8 > 7 > 1- » 1 » 10 > 4 » 2 > 1 > 1 > 1 » 1 > I > l » 1 » 1 > LEPE GRUDI čvrste ln normalne polnosti dosežete t 4 do 8 tednih pri NERAZVITIH GRUDIH »U kadar prsa usahnejo zaradi bolezni aH otroške postelje z zunanjo uporabo garniture >JO-LIFEMME« po prof dr. med. Bleru. Pri tem ee ne okrepe telo ln boki. Naraven, popolnoma uspešen ln zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadoblte s preparatom »JI7NO« (po sijajni oceni ln priporočilu dr. med. Funkeja ln dr. med. H. Mayerja) zopet elastičnost ln čvrstost. Garnitura 70 Din. — Originale SCHRODER-SCHEN-KE razpošilja »OMNIA«, oddelek 1/3, Zagreb, Gundullčeva 8/1. Poštnina prt plačilu v naprej 6 Din, po povzetju 12 Din. 4624 Naznanjamo žalostno vest, da je podpredsednik Združenja čevljarjev in dolgoletni blagajnik Produktivne zadruge čevljarskih mojstrov v Ljubljani gospod Ivan Rozman čevljarski mojster in posestnik v starosti 69 let dne 3. avgusta preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 5. avgusta t. 1. ,ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti v Rožni ulici št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. avgusta 1934. 6615 Zahvala. Vsem, ki so nam izrazili ob bridki izgubi ljubljenega moža, sina, brata, strica in svaka, gospoda Franca Berača žeL zvaničnika L drž. žeL svoje sočutje na katerikoli način, se prisrčno zahvaljujemo. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, pokojnikovim mnogoštevilnim stanovskim tovarišem, godbenemu in pevskemu društvu > Sloga« za turobne žalostinke in za v srce segajoče žalno petje, šahovskemu klubu »šentpeter« v Ljubljani, posebno pa njegovemu podpredsedniku g. Ludviku Klakočeru za njegov ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu. Končno srčna hvala vsem mnogoštevilnim spremljevalcem na pokojnikovi zadnji poti. Bog plačaj vsem! Maša zadušnica se bo darovala v nedeljo, dne 5. avgusta, ob 6. zjutraj pri Karmeličankah v Mostah. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1534. Žalujoča soproga MARIJA BERCIC in žalujoče rodbine BERČIC, LAMPELJ, KUMERC, STANTE ter ostalo sorodstvo. 6597 Osnovali smo v Ljubljani glavno skladišče naših dobro znanih in trpežnih SKIH PLAŠČEV ki se nahaja v Prešernovi ulici 54 (nasproti pošte) m^ - ■ f v -i.-N. r m . " *** ' I Nadaljne prodajalnice »TIVAR« oblek v Ljubljani: Sv. Petra c. 23 in Celovška c, 63 (Šiška) Vse prodajalnice imajo stalno bogato zalogo moške, otroške in ženske konfekcije najboljše kvalitete in izdelave. Naše cene so: Moška obleka za delavnik . . . od Din 130- - 170 Moška obleka iz polkamgarna . » w 170- - 440 Moška obleka iz kamgarna . . . 99 490- - 790 Fantovska obleka......... 99 99 160- - 590 Otroška obleka . . ........ 99 99 60- - 180 Damski plašči........... 99 99 240- -1.190 TIVAR odeje............ 99 99 70- - 270 Vljudno Vas vabimo, da si v naših prodajalnicah ogledate naše izdelke brez obveze za nakup. Želimo, da se prepričate, da smo zmožni zadovoljiti tudi največje zahteve naših c. odjemalcev.