Poštnin« plačana v gotovfnL Leto XVII., št« IS Ljubljana, nedelja 19. januarja 193* Cena t Din _ pravoistvo; Ljubljana, Knailjeva ulica a. releion st «122, 8123, uoseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova m. 6. — Tet »492, 2492, odružnica Maribor: Oosposka ulica tt.ll.-~ Telefon 8t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. i. — Telefon St. 190. tiačuni prt pošt. ček. zavodih: Ljub-3124. 3125. 31266. t Jana St. 11.842, Praga čislo 78.180, VVlen St 105.241. Izhaja vaak dan, razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strc«smayerjeva ulica štev. l. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Pred četrt stoletja Te dmi poteka 25 let, odkar so razburili slovensko javnost Cankarjevi »Hlapci«. * j w \ In na tem mestu tudi ni prostora za oceno njegove umetniške in literarne vrednosti Bila je to doba tako zvaaiega šušterši-čevega režima, ko je bivša SLS na Kranjskem absolutistično držala vso politično moč v svojih rokah »«W«L Zlasti pa je s težko pestjo udarila po učitedj-stvu, ki je v takratnih skromnejših razmerah bilo glavni nosilec napredne slovenske misli in glavni delavec v prosvetni povzdigi našega nairoč«.. L. 1913. je tedanje Slovensko deželno učiteljsko društvo izdalo dokuanentarično zbirko »Dejianja govore«. Njeno čitanje te še danes, po tolikih letih, pretrese. Ko listaš po zbirki učiteljskih osebnih in rodbinskih tragedij, se ti na mah razjasni, da aCnkarjevo slovito delo ni le izraz žgoče ironije in satire, temveč da ima tudi samo vrednost dokumenta one žalostne dobe. Učiteljstvo na Kranjskem je bilo v tistih časih najslabše plačano učiteljstvo v Avstriji. Le Galicija je imela še nižje učiteljske plače, toda tam so vladale primitivnejše razmere in življenje je bilo po ceni. Plača učitelja na Kranjskem s 15 službenimi leti je znašala okroglo 115 kron. Učitelj s 26 leti službe in rodbino petih otrok je prejemal 117 kron. Bila je strašna beda. Vsi napori učitelj-stva, doseči zboljšanje stanja, vsi predlogi naprednih poslancev v kranjskem deželnem zboru so bili zaman. Parola je bila: dokler se učiteljstvo ne pokori klerikalni stranki, mu ne damo ničesar! Končno je bila klerikalna večina deželnega zbora prisiljena - endar le nekaj storiti. V decembru 1911 je deež'mi zbor sklenil famozno pooblastilo deželnemu odboru, da sme »po svoji previdnosti« dovoljevati učiteljem posebno draginjsko doklado do 25 odstotkov, ljubljanskim pa do 50 odstotkov doklade k stanarini. Ta sklep je postal izvor korupcije, kakršne naši kraji do takrat niso poznali in ki je tudi pozneje nihče ni več dosegel. Draginjske doklade in stanarina se namreč niso delile po potrebi, temveč skoraj izključno je bil kriterij ta, da so ju dobivali le učitelji in učiteljice, ki so se včlanili v klerikalno učiteljsko organizacijo »Slomškovo zvezo«. Tam pa, kjer so dobili to doklado tudi dragi, se je vsaj napravila razlika: če si bil v »Slomškovi zvezi«, si dobil 25 odstotkov, če si bil napreden, si dobil 10 odstotkov. Celo tako daleč je šla pristra-nost, da so kateheti, torej samci, preje-mali po 25 odstotkov, učitelji s številnimi rodbinami pa po 10 odstotkov. V okraju Kočevje ni dobil draginjske doklade niti eden napreden učitelj, pač pa seveda vsi člani »Slomškove zveze«. V kamniškem srezu je dobilo vseh 17 učiteljev, članov Slomškove zveze, po 25 odstotkov, od naprednih učiteljev pa sa mo petorica po 10 odstotkov doklade. V srezu Ljubljana okolica je dobilo 25 odstotno in izjemoma 20 odstotno doklado 52 slomškarjev, neslomškarji pa samo po 10 odstotkov. Tako gre srez za srezom. V mestu Ljubljani je n. pr. na I. mestni deški osnovni šoli bilo 10 učiteljev, vsi rodbinski očetje s štirimi, petimi otroci. Skoraj vsi so bili odlični javni delavci, toda nobeden ni bil slomškar in deželni šolski odbor je vsem odbil prošnjo za 50 odstotno stanarinsko doklado, pač pa je katehetu dovolil 25 odstotno draginisko doklado. Ako si hotel takrat kot učitelj v obupu iskati možnosti olajšanja mate-rijelne bede, so deželni gospodarji smehljaje pokazali na seznam članov Slomškove zveze in tirjali, da padeš na kolena, pa si moge lupati, da bodo pokorščino nagradili z nekaj srebrniki. ah** mcv-jm .——^A^rflj, V glasilu »Slomškove zveze« so kar odkrito izjavili, da bi bilo zelo čudno, če bi »kaitoliška dežela« še nagrade delila učiteljem, ki imajo denarja dovolj, da naročajo napredne liste; ljudstvo po liberalnem časopisju okuženega učiteljstva ne mara in se ga hoče otresti. Taki so bili torej časi, ko je Cankar pisal svoje »Hlapce«. Sede v Jugoslaviji se je učiteljstvu odprla nova doba dela in razmaha. Šele v osvobojeni domovini mu je bila zagotovljena človeška eksistenca in boljša bodočnost, ugled in položaj, ki ju danes uživa. AVSTRIJA Zbližanje med SE PRIBLIŽUJE MALI ANTANTI In Češkoslovaško naj tvori nvod k tesnejšemu sodelovanju z Malo antanto — Skorajšnja obnova trgovinskih pogajanj Dunaj, 18. januarja, d. »Neues Wiener Tagbla-t-t« poudarja v svojem poročilu iz Prage, da je obisk kancelarja dr. Schusch-nrigga vzbudil pozornost tudi zaradi izredne prisrčnosti, v kateri so se izvršili njegovi razgovori z merodajnimi zastopniki češkoslovaške politike in gospodarstva. Čeprav poudarjajo, da ip bil ta obisk zasebnega značaja im da ie šlo le za podajanja o novi trgovski pogodbi ter podaljšanju če-škoslovaškp razsodiščn® m>f*odbe. nravi list. da ni nobena fainost. Ha se ie oh^vniva-la v razgovo^ * Ren<*- šem ter ministrskim n-rp^spdnit-i-m in tv nanrm rni*vprf-pnm dr f,,<4: /umni.« nolftillr/i obf^ dr?,*v Nrib~r,'»t3 rt vrvmi ni. da račun« Avc+rii? m M<,V» antanto. Če^VocJovašk/i na na r3 7Š!r:»Tiie rim ske M nak+a in da razpravi iali o vseh možnostih, ki se tičejo neodvisnosti A v rfotov tn odrto-.-«r Kodo n« "T-rS+J- tev nove pogodbe v sred« »e-evropsV? «*o-soodarski red. ki se je nripravil r. tfo°po-darsko nolitiko Mal* anfant® na eni ter 7 rimskim gosnodarskim dogovorom na drugi strani. Vsekakor bo treba v to svr-ho ustvariti še neka i pogo jev. Druga važna *očka razgovorov je bila podaljšanje češkos1ovaško-avstriiske poravnalne m razsodiščne pogodbe. Na češkoslovaški strani so izdelali nov načrt te pogodbe in ga predložili avstrijskrmu zveznemu kancelarju. Ta načrt vsebuje samo nekaj izpre-memb sedaj veljavne pogodbe, ki bo potekla 31. maja. v kolikor so se po- kazale potrebne na podlagi izkušenj v zadnjih letih Pogodba bo po svojem poteku podaljšana za nadaljnjih 10 let. Med drugimi aktualnimi vprašanji so bržkone govorili tudi n novi orfanizaoi ji Podunavja. Interes] Avstrije in Češkoslovaške so v tem ootfledu sporedn« Ob" državi že'ita odda+i čim več industrijskih nroizvodov drugim sredn'e-evropSkim državam. nri ?em»r poudariato v P*a«»«. da ie Avstriia v kompenz® xncm po<*'«»du ra kme+'i«k»» oroi^vode na bol'Sem k»kor Češkoslovaška. ki ie v av+nrkiii mn<>fo bolj napredovala. Razprav!'ali so tudi 0 spodnrskih nroW<»mih Podunav'a. zlasti pa o ♦akozvanem Hod?ovem n**rtn o možnost? VonkiTBnc«* nnHunavsUk oroti oreknmorskemu žitu v 78i>adnih državah, vendar na v tem pocled" s<» ni«so bili ?pre-je^i noben? t-onkrefni eHeni, O bab«bnrJV»m vn.a^n i« v nacprot?u z napovedmi nek«terib oraških listov niso govorili. V te i nadevi sta "tališči obeh držav znani in ni bi'o zato nobenega oovo-da za razgovore. Nasprotno se fu'e. da so razpravi ?ali ttidi o vprašanju morebitne, za kasne?e nameravane nonovne «1>omži*ve Avstrije. V tem o^fledu so merodaini če-skosfovašk? drž!»,","r' bržkone zastopali sta-liSče, da nima Češkoslovaška ničesar proti oborožitvi Avstrije na podlagi konkretnega dogovora. Razgovori av*H»«.ke,ga zveznega kancelarja s predsednik**" renu^Hke dr. Bene-šem in mim!sf«ik:rn nred«ednikom dr. Ho-džo so potekli v atmosferi prisrčne zaupljivosti. Prvi razgovor ministrskega predsednika dr. Hodže z -^veznim kanceMrjem je trajal eno uro. drug' pa skoro tri ure, tako da sto se rba državnika posvetovala skoro štiri ure Pri orcMseduiku republike ) zasedel avstrijski ______. . 4 ■ i i 1 ________! /"f i n »t n i iint>tiiTr>il Službeni komunike o razgovorih Praga. 18. jan. AA. Avstrijski kancelar dr. je izšlo »noči, pravi, da sta dr. Schusch-nigg in Hodža proučila iz osnove vprašanja, ki zanimajo obe državi, v prvi vrsti gospodarska. Soglasno sta ugotovila važnost nove trgovinske pogodbe, o kateri se že dalje časa vrše pogajanja. Prav tako je treba skleniti podaljšanje in razširjenje arbitražne pogodbe, ki poteče 1. maja t. 1. Dr. Schuschnigg je imel priliko, da se je med svojim sprejemom pri predsedniku republike dr. Benešu razgovarjal o ce'otni skupini vprašanj, ki sta v zvezi z obema državama. Predsednik vlade dr. Hodža jc priredil snoči večerjo na čast avstrijskemu zveznemu kancelarju. ki so ji prisostvovali tudi avstrijski poslanik Marek. ve5 članov vlade in visoki uradniki ministrstva. Dr. Schuschnigg je odpotoval iz Prage snoči ob 23. Nova kancelarjeva izjava Praga, 18. jan. aa. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je pred svojim odhodom iz Prage izjavil novinarjem med drugim: Najvažnejši uspeh sedanjih razgovorov je ta, da se je našla podlaga za nadaljnja pogajcsnja o končni ureditvi srednjeevropskih vprašanj. Vsa druga poročila so brez podlage. Prav tako ni mogoče govoriti o kakšni izpremembi avstrijske notranje alt zunanje politike. Vrnitev obisk? Praga, 18. januarja. AA. Kakor trdijo ▼ poučenih krogih, bo v kratkem ugledna češkoslovaška osebnost vrnila sedanji obisk avstrijskega karcelaria dr. Schusch-nigga Avstrijski odmik od Habsburžano\ Dun?j, 18. januarja g. Jufri se vrši prvi generalni zbor voditeljev tako zvane Domovinske fronte. Kancelar dr. Schusch-nigg in potlkancelar Starhemberg sporočita pri tej priliki važne sklepe glede bodoče notranje politike Avstrije. V zvezi s to politično manifestacijo so se razširile govorice, da se bo jutri proglasil državni udar. Te govorice je podkancelar Star-hembersr danes odločno demantiral. Dal je novinarjem tudi zanimiva pojasnila o vprašan ju monarhije Ravil se je z govoricami da on sam stremi za tem. da bi nrestol ali vsaj postal se je mudil avsfiiAi kflncel^r nol tire ! državni upravnik. To govorice j» ornačil za »budalost*. Glede vprašanja monarhije je Starhemberg izjavil: »Ali bo v Avstriji ostala sedanja državna oblika, ali pa bo na njeno mesto stopila monarhija, bo pokazala šele bodočnost. Oton Habsburški se v sedanjih okoliščinah ne bi dal proklami-rati za monarha, ker na noben način noče kaliti miru v Avstriji in v Evropi sploh. Te izjave merodajnega činitelja avstrijske politike kažejo, da se v Avstriji zavedajo velikanskih težkoč, ki bi jih povzročil nepremišljen korak v vprašanju monarhije. Izjave Pta rhemberira je treba smatrati za pomembno odtujitev vlade od ciljev avstrijskih legitimistov. Angleški kralj je zelo nevarno obolel Zdravniki se resno boje za njegovo življenje — Vsa kraljevska rodbina je zbrana ob bolniški postelji nekoliko ur mirno spal. Vnukinji kralja, princesa Elizabeta in njena sestra Margarita Rosa, ki sta bili na gradu Sandringham, kjer leži kralj, sta bili poslani v London, pač pa je prišla v Sandringham kraljeva hči princesa Mary. Sedaj so zbrani v Sandringhamu vsi otroci kraljevskega para. Ministrski predsednik Baldwin je v nasprotju s svojim običajem, da pre» živi konec tedna na deželi, zaradi bo« lezni kralja ostal v Londonu. V Lon« don prihajajo iz vsega sveta izrazi simpatij za 70*Ietnega kralja. Negotova usoda Lavalove vlade Danes bo radikalski izvršni odbor sklepal o nadaljnjem sodelovanju radikalskih ministrov v Lavalovi vladi London, 18. januarja, b. Zdravstva no stanje angleškega kralja Jurija, ki je obolel za bronhialnim katarjem in ki ga je preteklo noč napadla srčna slabost, se je opasno poslabšalo. Zdravniško poročilo, izdano ob 15. pravi, da se je slabost srca poveča= la, in da obstoji nevarnost za življes nje bolnika. Govore, da so dvorni zdravniki ponoči kralju večkrat vbriz; gali vodik. Zdravniško poročilo, ki je bilo iz* dano ob 17., pravi, da sta se slabost srca in bronhialni katar poslabšala. Naslednje poročilo pravi, da je kralj Pariz, 18. januarja, r. Kakor V6e kaae, pired povra-tkoin Lavala v Ženevo, kamor odpotuje jutri, ne bo pnišlo do razeiščenja notranjega političnega položaja. Za enkrat je gotovo le toliko, da bo Herriot podal ostavko. Do tega sklepa so ga dovecMe razmere v nje-govii lastni stranki, kjer je začelo oboulno pokati. Ker se Križajo volitve, Herriot ne bi rad osita! v vladi, proti kateri je presežna večina radiikalske stranke, ki ne odobrava Lavalove politike. Na dirugii strani pa ee Henriot boji ofenzive skrajne levice v svojS stranki, kd forslra za predsednika stranke njegovega osebnega nasprotnika Daladiera. V teku današnjega dne je imel Larval ponovne sesitanke s Herriatom in ga skušal pridobiti za to, da bi vsaj še do volitev ostal v vladi. Herriot mu je pojasnil, da ne želi v Anglija bo vedno na strani napadanega Pomemben govor angleškega zunanjega ministra o kolektivni varnosti kot osnovi britanske politike »laui. iltii ivv " ^vj««...*, uu ipv —------ - j " • *t . . sedanjem trenutku izzvati krize Lavalove I Itaiijo in Abesinrijo. vlade, da pa se hoče iz stranka rsko-poiitič-nih .razlogov umakniti iz kabineta, da bi se mogel posvetiiti pripravam za volilno kampanjo. Če bi odstopil sa-nio Heirniot, Laval ne bi imel posebnih težkoč in bi njegova vlada ostala. V današnji svdijenoi pni predsedniku republike pa je izjavil, da bi takoj podal ostavko, atko bd poJeg Henriota odstopil le še en radikalski minister, kar pa se bo maj-brže zgodilo. Jutri bo imel izvršni odfbor radi kaJ ske s tram,k e sejo, na kaiteri bo sklepaj o tem, aii naj ostali madilkalsiki ministri še nadalje ostanejo v vladi, aili pa slede zgiledu Henriota. Od teh sklepov bo odvisna nadaljnja usoda vlade. Do otioielne ostavk e pa .ne bo prišlo poprej, predno se Laval ne vrne iz Ženeve, ker radikali ne žele delati mu ovir pri njegovi akciji za pomirjen je med Kaj London, 18. januarja. AA. Zunanji mini-stsr Eden je imel snoči pred svojimi volilci v Limingtonu velik govor. Najprej se je dotaknil najvažnejših dogodkov leta 1935, nato pa je prešel na nalogo, ki jo ima angleška politika radi teh dogodkov. Storiti nam bo treba še veliko, je na-glašal Eden ,preden bomo dosegli kolektivno varnost. V letih 1936 in 1937 nas čakajo še veliki napori, prepričan pa sem, da je ta cilj dosegljiv. Stalna in jasna politika, ki jo zdaj izvajamo, bo rodila dobre sadova za mir. S tem prepričanjem odhajam v Ženevo. Storiti moramo vse, da proučimo z nekega višjega stališča sedanje spore, s katerimi se mora fcaviti Društvo narodov pri njihovem reševanju pa ne smemo prezreti važnih bistvenih točk, ki sta: 1. Ne smemo dovoliti, da bi napadalec dosegel s svojimi načrti uspehe, 2. člani Društva narodov morajo biti v svojem skupnem sodelovanju tako močni in tako složni, da morejo nuditi vsakemu sedanjemu in bodočem o _ napadalen dokaz, da s<> miroljubna pogajanja ne le najboljše sredstvo za mirno rešitev sporov, temveč tudi edino sredstvo, ki more uspeti. Dovolite, da to zadnjo točko podčrtam. Ravnati moramo od vsega začetka tako, da bomo lahko z zanesljivostjo računali na sodelovanje v Ženevi zastopanih držav ne le v besedi, temveč tudi v dejanju ln da bodo z nami vred sodelovale pri politiki miru in odredile vse ukrepe, ki so potrebni za okrepitev miru. Če naj bo sistem kolektivne varnosti dober in obvezen, mora imeti dve lastnosti. Biti mora močan in elastičen. Močan mora biti zato. da vzame vsakemu napadalcu pogum, elastičen pa zato. da lahko prepreči morebitne vzroke vojne. V to svrho je potrebno najti pravočasno primerne ukrepe, ki naj nalogo pospešijo. Moč kolektivnega sistema je odvisna od tega, v koliki meri lahko pri njem sodelujejo vse članice Društva narodov, vsaka po svoji moči in vplivu. Če bi morala ta bremena nositi samo tna ali dve državi, potem bi pač na mogli reči, da obstoja kolektivni sistem. Meni se je vedno zdelo najvainejše to, da bi morale vse države kolektivno izvrševati svoj vpliv v ženevi, torej ne le države, ki so v svetovni vojni stale na strani velesil, tmveč tudi države, ki so bile tedaj nevtral- j ne. Angleži bomo nastopili proti v«aki vladi ali narodu, ki bi skušal vrniti se k nasilni politiki in s tem ograiati mir. pravijo Abesinci o italijanskih zmagali Italijanska poročila o zmagali na južni fronti označujejo za »fantastične izmišljotine", češ da gre le za neznatne praske sprednjih straž Francoski gostje pri otvoritvi železnice Beograd, 18. januarja, p. Davi ob 7.23 je prispela v Beograd skupina zastopnikov francoskih gospodarskih in finančnih krogov pod vodstvom bivšega finančnega ministra Paula Reynauda. Med njimi so dani francoske delegacije pri Društvu narodov, generalni direktor banke za mednarodna plačila v Baslu, delegat koncema Schneider - Creusot, direktor skladišč Bon - Marche in drugi. Udeležili se bodo jutrišnje svečane otvoritve nove železni- ške proge Veles - Prilep, ki jo je zgradila francoska evropska družba. Na postaji so jih pričakovali člani francoskega poslaništva zastopniki ministrskega predsedstva, zunanjega, finančnega prometnega in drugih ministrstev. Opoldne jim je priredil francoski poslanik Dampiere svečan obed. Gostje so prisostvovali tudi otvoritvi muzeja kneza Pavla. Nocoj so skupno s prometnim ministrom dr. Spahom in drugimi gosti odpotovali v Veles. Addis Abeba, 18. januarja. AA. Poročila o itaJejanska zmagi pri Doloi označujejo v abesinskih uradnih krogih za >afoeolutno fantastična«. Tu izjavljajo, da je oaemilje, na katerem Italijani dozdevno prodirajo, krepko v abesinskib rokah. London, 18. jan. AA. Reuterjev urad poroča: Vojaške operacije v pokrajini Ogaden so začasno prekinjene, ker potrebujejo Italijani časa, da organizirajo oskrbo svojih čet na novih postojankah. Misiijo, da bo general Graziani izrabil zmedo v vrstah rasa Beste. Italijanske sprednje straže so tudi v stokih s četami, ki varujejo umik det rasa Deste. V zvezi s tem poročajo o več praskah, ki pa so nranjšega pomena. Reuterjev poročevalec pri južni italijanski ■vojski javlja brzojavno, da drži general Graziani s 75.000 možmi fronto, dolgo nad 700 kilometrov. Fronta se začenja nekako 80 km zahodmo od Dola in gre proti severovzhodu čez Gorahejo. Sasabano do meje Angleške Somalije. Dočim računajo dopisniki, ki se nahajajo pri vojski generala Grazianija, da šteje umikajoča se rojska rasa Deste 60.000 mož, zanikajo visoki abesinski uradniki v Addis Abebi, da bi bil general Graziani iz-vojeval veliko zmago. V teh krogih trdijo, da se je samo 4000 vojakov rasa Deste ade-leiilo bitke in da je samo neki sprednji oddelek abesinske vojske branil postojanke 65 km od Dola ob bregu reke G anale Do-ria. V teh krogih trdijo, da je teh 65 km, u kolikor so italijanske čete napredovale ob reki, edini uspeh generala Gra-zianija. Po najnovejših vesteh, ki so prispele v Addis Abebo z južnega bojišča, javlja rae Desta. da je kriva tega neuspeha 6laba organizacija oskrbe. Njemu hiti sedaj na pomoč dedžasmač Makonen iz E-g?izela s 30.000 voi«ki plemena Ulamulo in Bako. doSim se dedža«ma;i Peiremeret pomika na jug po dolini reke Šebedi. Reuterjev dopisnih poroča iz Desija, da so 4 italijanska letala bombardirala Koram 160 km severno od Desija. Ali je bik) kaj človeških žrtev, še ni znano. Abesinska propaganda v italijanskih kolonijah Addis Abeba, 18. januarja. AA. Zadnje dni so abesinska letala vrgla v krajih, ki so jih Italijani zasedli, in v obmejnih krajih Eritreje, velikanske množine letakov s podobo Matere božje. Letaki govore v ain-harščini o imperialistični politiki Italije. Med drugim pravijo, da skušajo Italijani že neprestano od svojega poraza 1. 1896. na vseh področjih škodovati Atesiniji. Italijani so pogosto govorili o mirnem gospodarskem prodiranju v Abesinijo, pri tem so pa mislili na oboroževanje prebivalstva posameznih krajev in na to, da ga nahujskajo proti Abesiniji. Najboljši dokaz za to je zgled izdajalca rasa Gukše. ki je dobil — tako trdijo ti letaki — od Italijanov najlepše obljube. Letaki tudi trdijo, da je Abesinija stopila v Društvo narodov na predlog ln celo na zahtevo Italije. Italija je želela, da bi Lila Abesinija prepričana, da je kot Članica DN varna pred italijanskimi zahtevami, tako da bi Italijani laže mogli nadaljevati svoje imperialistično delovanje proti Abesiniji. Nato letaki z ostrimi besedami nastopajo zoper trditev, da bi imeli eritrejski domačini pod italijansko oblastjo več svobode, kakor Abesinci v lastni državi. Albanski poslanik pri dr. Stojadinovicu Beograd, 18. januarja, p. AJbajneki poslanik Rauf Fioo je bil danes pri mmtetr-skem preiisedniku in zumanfem ministru dr. Milanu Siojadteoviču. Dr. Maček se noče vezati Zanimive in važne informacije zagrebškega tista Včeraj smo zabeležili po beograjskih listih, kako gleda srbski del združene opozicije na odnosa je z zagrebškimi zavezniki. Sedaj prinaša »Obzor« tudi že odgovor, o katerem se nam zatrjuje, da res avtentično tolmači stališče skupine dr. Mačka. V članku beremo med drugim: Srbijanski demokrati hočejo, da bi se zastopniki KDK, preden se ustvari de-finitivni sporazum med KDK in srbsko izvenparlamentarno opozicijo, izrazifi o osnovnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Demokrati so mnenja, da je treba dati o teh vprašanjih še pred novimi volitvami konkretne izjave. Oni zavračajo stališče, da se o glavnih problemih, ki so na dnevnem redu, zastopniki KDK izrazijo šele po volitvah. Stališče dr. Mačka glede preureditve države je v širokih potezah dobro znano (?). Dobro znano tudi demokratom. Postavlja pa se vprašanje, koliko so se demokrati približali stališču dr. Mačka. V tem pogiedu vsekakor še niso razložili svojega mnenja. Saj se o teh problemih niso sporazumeli niti z Joco Jcevanovi-čem. Če bi se imele izjave posameznih demokratskih politikov srna,trati kot izraz stališča bivše demokratske stranke, bi bilo treba sklepati, da so demokratski prvaki še daleč od stališča KDK. Nihče v KDK ne bo mogel sprejeti n. pr. te dni objavljenega stališča Savka Dukanca, člana glavnega odbora bivše demokratske stranke, da se lahko interna državna preureditev ustvari na osnovi okrožnih samouprav po vzoru predvojne Sr- bije. Predvsem bi bilo potrebno, da se sporazumejo demokrati in zemljoradni- ki, potem bi se bržkone lahko bolj uspešno nadaljevali razgovori s KDK. Dr. Maček je ponovno izjavil, da se bo po svobodnih volitvah pogajal za rešitev notranje-političnega vprašanja in predvsem hrvatskega vprašanja z onimi političnimi faktorji, ki jim bo večina Srbov izrazila svoje zaupanje, če bodo pripravljeni na pogajanja. Po demokratskih izjavah pa bi se morala KDK najprej vezati na demokrate in zemljoradmike, stopiti v Narodno skupščino, še preden bi dobila garancije za ureditev notranjepolitičnih problemov, kakršno si ona želi. Če bi poleg tega demokrati in zem-Ijoradniki predstavljali samo manjšino srbskih volilcev bi KDK lahko čakala še dolga leta na realizacijo svojih zahtev, vse dotlej, dokler Ljuba Davidovic in Joca Jovanovič ne bi dosegla "zaupanja večine Srbov. Gotovo pa ie, da bi se med tem odigrali mnogi važni dogodki, ki bi lahiko spremenili odnošaje med političnimi skupinami in KDK bi ne bila sigurna. da bi demokrati in zeml.ioradniki po štirih ali petih letih mogli izvršiti sklenjeni sporazum, ki bi se dosegel pred volitvami. V demokratskih izjavah ie pozitiven moment le ta, da se z rešitvijo gospodarskih in socialnih vprašanj ne morejo avtomatično rešiti fcudi ostala vprašanja. To ie edini napredek. Drago ostane vse tako kakor smo navedli. In to še vedno ovira načelen sporazum med KDK in demokrati.« Beležke I Slovesna otvoritev Eno železo v Mačkovem ognju Ljubljansko glavno radikalsko glasilo objavlja članek »Lepa naša domovina« v katerem navdušeno popisuje potek proslav po Hrvatskem ob stoletnici himne »Lepa naša domovina«. Po mišljenju »Slovenca« sc ob teh proslavah lahko tudi Slovenci mnogo naučimo od »Hrvatov, ki so nam tako blizu po veri, kulturi in nravi«. Poročilo se zaključuje z zelo zanimivimi «ugo-tovitvami«: »Nekateri pravijo, da je tudi v Slovenijo zašlo mačkovstvo. Toda kasna razlika! Kdaj je še slovensko mačkovstvo iz-pregovorilo kaj o himni »Naprej zastave Siave«? Kdaj je proslavljalo krščanski značaj naroda in njeaove kulture, kdaj je svoje shode družilo s službo božjo? Mačkovstvo v Sloveniji goji samo grobo ljubezen do gmotnih dobrin, neti sovraštvo do vsega duhovnega, zlasti verskega, iz narodne tradicije pa se norčuje. Kakšna notranja razlika med gibanjem, ki ga na Hrvatskem vodi dr. Maček, in med mač-kovstvom v Sloveniji! Tega mačkovstva ne vodi niti Zagreb, niti Kupinec, ampak Ikominterna. Slovensko mačkovstvo ni del gibanja dr. Mačka, ampak del komunističnega gibanja. Zato se bodo morali politični pristaši dr. Mačka iz Kupinca tudi na zunaj. po imenu in nastopih ločiti od »mačkovstva«; iz Moskve. Kadar bo ta ločitev, ki se je že pričela, popolnoma izvedena, se bo šele pokazalo, koliko resničnih pristašev ima dr. Maček v Sloveniji, potem se bomo mi lahko z njim na odkrit in demokratičen način pomenili, kaj more slovenski narod pričakovati od politične taktike in kulturne ideologije dr. Mačka in kako naj bi se trdno vkoreninilo in v popolni edinosti gojilo nujno potrebno slovensko-hrvatsko politično in kulturno sodelovanje«. Mislimo, da je bil ves članek napisan zavoljo tega konca, ki iz.veni za vsakega dovolj jasno v neprikriti želji, da bi spremenil dr. Maček svoje znano odklonilno stališče naprair. ponudbam slovenskih klerikalcev. Kar se tiče napadov na sedanje predstavnike mačkovskega pokreta med Slovenci, prepuščamo odgovor tem samim. Prilike zanj imajo dovolj v svojih listih. Zanimivo je samo. kakšno mačkovstvo bi gospodom iz Kopitarjeve ulice prijalo, da bi ga mogli podpreti in sodelovati z njim. Mačkovci naj bodo klerikalci - tu tiči zajec. Poznamo davne želje naših klerikalcev. in vemo tudi. da močna skupina dr. Kulovca. drži zanje železo v Mačkovem ognju. Zato so gospodje v svojih glasilih tudi tako diskretni glede jugoslovenskesa programa in zaman iščemo po »Slovencu« in ostalih njesrovih tovariših, da bi čitali zabeležene močne nacionalne besede nekaterih članov kr. vlade, ki v drugih krajih države tako ostro podčrtavajo načele državnega in narodnega edinstva. Skupina g. dr. Kulovca zatrjuje, da ima močnejšo pozicijo, nego kdorkoli drusri med ostalimi somišljeniki. Izgleda, da je temu res tako in zanimivi komplimenti v »Slovencu« izpričujejo, da se v njegovi okolici vršijo priprave za novo politiko, ali pa, če hočete, za povratek v »stare dobre čase«. Samo, kar se Zagreba tiče. je račun pač pogrošen. Tam imajo svojib klerikalcev več nego dovolj in se jih jedva otepajo. Kolikor mi poznamo dr. Mačka, si je svoje razgovore iz letošnje spomladi z gospodi iz Kopitarjeve ulice dobro zapomnil, in mislimo, da so oni par- zadnji, s katerimi bi si želel ponovnih »aranžmanov« ... „ Vreme44 o izzivanjih frankovcev Beograjsko »Vreme« javlja iz Zagreba, da je nedavno dr. Maček definitivno prekinil odnošaje in vse zveze s frankovci. Do tega ni prišlo, zaradi kakih načelnih nesoglasij, nego zaradi nesporazumov z nekaterimi voditelji frankovcev. kakor z zagrebškim odvetnikom dr. Matijo Minta-som. bivšim narodnim poslancem Bučem in drusrimi. Ti gospodje so zahtevali od dr. Mačka, da ne stopi v nobena pocrajanja z Beogradom in da prične z. radikalnejšimi metodami in prinravljanjem pobune med narodom. Dr. Maček je te zahteve odbil, češ da je mogoče vse doseči mirnim potom s sporazumevanjem. Ko je prišlo do definitivnesra preloma z dr Mačkom, so pričeli frankovci izvajati svojo razdiralno akcijo med narodom. Tako je prišlo do velikih krvavih spopadov v Slavoniji in po Hrvatskem in prav posebej še v B^lovaru. raznih krajih Bosne ter v virovitiškem srezu po Podravini in Liki. Frankovci polagajo danes vse svoje sile zato. dn izzivajo nerade ob sleherni nerodni priliki Med drucim so pričeli izvajati sedaj tudi akcijo, dn smejo b?tj v br-vp+sVih družbah in na hrvatskih prireditvah samo Hrvati. Ko je pred nekaj dnevi gostovalo v Zagrebu pevsVo društvo »Pivor« iz Bro-da. so priredili frankovci hurnp demonstracije in manifestacije. Med koncertom so odstranili iz dvorane znanega župnika dr. Ririga in še nekaj dnirib rrostov, ki jim niso bili dovolj zanesljivi Hrvati. Nova polemika med Vatikanom in Nemčijo Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je objavilo daljši članek o prilikah v Nemčiji, kjer odločno kritizira monopoli-ziranje vzgoje nemške mladine po hitler-jevskih mladinskih organizacijah. Zadovoljno pa tudi ni z novo nemško zakonodajo o čuvanju čistosti nemške rase. Članek se zaključuje z ugotovitvijo, da s takim početjem krši Nemčija konkord-at z Vatikanom in da je »dolžnost cerkve se vmešavati v vprašanja, ki se tičejo nase, vzgoje mladine in načina vladanja«. Glavno hitlerjevsko glasilo ogorčeno odgovarja in očita vatikanskemu glasilu, da poskuša zanašati -zmedo in prepir med nemški narod ter hujskati nemško duhovščino proti nemški vladi. Muzeja kneza Pavla Novi muzej, ki je najlepši in največji na Balkanu, je osebno otvoril Nj. Vis. knez namestnik, njegov pokrovitelj in glavni stvaritelj Beograd, 18. januarja, a. Danes dopoldne ob 11. so na svečan način otvorili »Muzej kneza Pavla«, Za katerega je, kakor znano, pokojni kralj Aleksander poklonil novi kraljevski dvorec. Otvoritvi muzeja so prisostvovala Nj. Vis. knez nemestni.k Pavle, kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič člani kraljevske vlade, s predsednikom dr. Milanom Stojadinovičcm. generaliteta. diplomatski zbor, zastopniki umetnosti in znanosti in mnogo raoodličneišega beograjskega občinstva. Goste je pozdravil prosvetni minister Stošovdč, ki se je uvodom zahvalil blagoookoinemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedin«telju in Nj. kr. Vas. knezu-namestnik" Pavlu. Tik pred trajno smrtjo ieseni 1°34 je dal pokojni k.ra-lj svoi kraljevski dvor na raznolago za pre-stolniški muzej in ga nos ta vi! pod pokroviteljstvo svojega vzvišenega bratranca, današnjega kneza namestnika. To pokroviteljstvo ni samo častno in nominalno. Nj. Vi«, knez-namestmk je svoie veVko znanie in izkustvo dal na razor^ago doman stvari. Leta 1927 ie ustanovil znanii muzej sodobne umetnosti, v ka+eri za-vzema noša domača iugoslovenska umetnost zavidanja vreden del. Ta zbirka skupaj z zbirVami dosedaniega narodnega muzeja, tvori eno izmed glavnih osnov novega velikega muze ia ne samo. po vrednosti in kakovosti svojih predmetov, temveč šc bolj po *rvo-jem este^krm znanstvenem d"^u tfedi^ve, a H> ie baš duh visokega zaščitnika. Minister ie končno naprosil visokega po-krovite!'a. Nj. Vjs. kneza namestnika, da otvori mu'p i. Knez namestnik je to sto-Ti' -r kf^ce^nri: »S-ečen sem, da sem se mogel odzvati vabilu, d-i otvorim ta muzej. Prosim vas, gospod ie. da se spomnimo našega velikega neumrlega kralja, mojega nepozabnega bratranca, ki nam »» omogočil niegovo otvoritev, ko je dal dvor na razpolago pre- stolnici in narodu. Moje upanje, da bo on otvoril ta muzej, se na žalost ni izpolnilo. V svetovni vojni so se naše pridobitve celega stoletja spet deloma uničile. Težka usoda našega naroda, ki je neusmiljeno rušila prizadevanja prejšnjih rodov, se Je vnovič ponovila. Treba je bilo rešiti ono malo preostalega blaga in zbrati ostanke, ki ji je splošni in usodni vihar prizane-sel. Mi smo to storili v mejah možnosti in temu dodali reprezentativno zbirko moderne umetnosti naše dobe, kolikor smo mogli s svojimi skromnimi sredstvi Brez zasebne radodarnesti bi nam ta naloga bila nemogoča. Želim izrabiti to priložnost, da ponovno izrečem priznanje in zahvalo vsem plemenitim darovalcem iz vsega sveta, ki so se odzvali moji nesknomni prošnji. Upam, da bodo Beograjčani s ponosom in pieteto gledali relikvije naše težke zgodovine in iz njih črpali ljubezen, tradicijo in nauke za bodočnost. Vsak korak je bil ohrizgan s krvjo, irr naša dolžnost je, da se spomnimo gigantskih naporov naroda, ki so zdaj kronani z uspehom. Na nas je, da to ve'iko delo nadaljujemo. Redki ostanki naših prvih slavnih narodnih graditeljev Nemaničev so zbrano v pritličju. V prvem nadstropju ločijo samo odprta vrata Karadjordjevičevo sobo od Mi-lošove. prizadevanja ene in druge dinastije za blagor rn veličino domovine. Drago nadstropje je posvečeno modemi umetnosti in jaz upam, da bo koristilo našim mladim umetnikom, pri katerih srečujemo toliko nadarjenosti. Pred en končam te besede, želim opozoriti vas, gospodje, na svojega dolgoletn«-ga sodelavca pri tem delu, g. Kisanfna, brez čigar znanja, dela, požrtvovalnosti in potrpežljivosti se danes ne bi bili mogli tu sestati. Muzej je otvorjea«. Upravičena zahteva javnih nameščencev V hudi stiski, v kateri se nahajajo državni nameščenci, je prirodno, da iščejo možnosti za olajšanje svojega stanja t- m, kjer jih težijo razne nevzdržne obremenitve. Sem spada zlasti anomalija da je uradništvo pri nas še vedno zavezano plačevati denarni ekvivalent za kuluk. ki so ga v dravski banovini vsi drugi oproščeni, ker se ceste vzdržujejo iz redniih samoupravnih sredstev. Te dni se bo v narodni skupščini začela razprava o novem proračunu in o finančnem zakonu za 1. 1936-7. Ob tej priliki so se uradniške organizacije s posebno spomenico obrnile na vlado in na parlamentarne faktorje, da se z odločbo finančnega zakona odpravi uradniška odkuonica za kuluk. Iz tehtne spomenice navajamo gia polnjenega 5.5. leta starosti. Vsem državnim, banovinskim in občinskim uradnikom in civilnim ter vojaškim uslužbencem, vštevši oficirje, kakor tudi duhovniškim osebam vseh peroizpovedi in upokojencem nalaga zakon obvezno odkupnino esebne-da dela v denarju (5 38 cit. zakona in§ 21. novele z dne 30. maia 19301. T* odkupnina se odteguje vsem javnim nameščencem in upokojencem ne glede na spol. starost, položaj in državljanstvo in sicer v znesku tridnevne osnovne in noloža'ne plače ter se deli po polovici med bapsko upravo in pristojno ob črno. Isto določbo obsega tudi § 4. pravi'nika o uporabi ljudskega dela za gradnje in vzdrževanje cest v območiu dravske banovine. Zakon o samoumevnih cestah je v prvotnem besedilu brez omejitve predvideval orrrostiitev uporabe ljudskega dela v onih banovinah, kier se grade in v dobrem položaju vzdržujejo ceste iz rednih samoupravnih sredstev Analogno z oprostitvijo obveznosti osebnega dela bi bili zato tudi javni nameščenci in upokojenci oproščeni plačila v denarju, ki znači dejansko le odktmnino za osebno delo. Z novelo k cit. zakonu, izdano leta 1930. pa se vse te osebe izločajo od t" ugodnosti in so obvezane plačevati odkupnino za osebno delo tudi tedai, ako so druge osebe po posameznem odobrenju ministrstva za gradbe oproščene ljudskega dela in odkupnine. Jevnj nameščenci in upokojenci nimamo sredstev za nabavo vozil in izkoriščamo ceste Ie za peš hojo. Zaradi naše uporabe se ceste prav nič preje ne poslabšajo in tudi stroški za vzdrževanje v ničemer ne narastejo. Četudi je veljalo .to dejstvo leta 1920 ob uvedbi obvezne odkupnine za osebno delo orav tako kakor danes, se doslej nismo nikdar obračali na merodajna mesta za odpravo kirhska. Z uzakonitvi io uredbe z dne 17. sepf"mbra in 24. oktobra 1935 pa so se naši prejemki ponovno znižali, tako da nam ne zadostujejo za kritje najnujneiših živlienjskih potreb. V tem Po'ožaiin te-žiko občutimo tudi najmanjši odtegliai Ta to prosimo, da se upoštevalo n.ašp velike materialne žrtve, ki smo jih bili pr'moreni od vseh stanov vedno prvi in v naivečii meri že ooetov^no doorina-ša+i za državo, in se izpremeni zakon o samoupravnih c-stah z nov:m finančnrm zakonom tako. da se vsi >avni nameščenci in upokojenci oproste obveznosti »-'ači!« za osebno delo.« Predstavka javnih nameščencev zasluži simpatije in podporo vse naše javnosti. Seja neodvisnega nacionalnega kluba Beograd 18. januarja, p. Prihodnja seja juigoslovenskega neodvisnega poslanskega kluba bo v sredo 22. januarja ob 17. Na seji bodo obravnavali tekoča vprašanja. Trgovinski zakon v odboru sprejet Beograa, 18. januarja, p. oiiupooinski odbor za proučitev načrta novega trgovinskega zakona je Po dolgi 'debati sprejel na Crt v načelu in podrobnostih Za poročevalca sta bila določena narodna poslanca Momčilo Soki-č in Karel Gajšek. Odbor b*o imel 22. t. m popolne še eno sejo. na kateri bo odobril poročilo, ki bo predloženo Narodni skupščini. Originalen list V Beogradu je te dni zagledal luč sveta mesečnik »Budučnost Jugoslovenstva«. Izdaja in ureja ga Boža Stojanovič. List je getovo najbolj originalen, kar jih danes izhaja v naši državi. ^Urednik je namreč sestavil zanj, novo. abecedo in pisavo, ki je sestavljena na pd? iz latinice, na pol iz cirilice. V priloženem pismu naznanja g. Boža Stojanovič, da se je odločil za izdajanje lista z novo pisavo zato, ker misli, da bo tako najbolje služil ideji »enotnega književnega jezika«. Je pa kljub velikemu optimizmu tudi sam uverjen, »da ne bo naletel na polno razumevanje pri vseh prizadetih«, pač na se tolaži s tem, da mu bodo hvaležni prihodnji rodovi. Slovenija pasivna pokrajina Opoldansko radikalsko glasilo javlja da je minister za šume in rude Djura Janko-vič sklical posebno konferenco za 26. t. m. na kateri bodo razpravljali o merah za pomoč naši. no sankcijah tako hudo prizadeti lesni industriji. Na sejo sta povabljena tudi ministra dr. Korošec in dr. Krek. Po mišljenju lista, bodo »morali prvo ugotoviti naši zastopniki na tem zborovanju dejstvo, da je večina slovenskih krajev prešla z izvajanjem sankcij med pasivne pokrajine. Zato se bodo morali ti kraji pri razdeljevanju državnih podpor, kakor tudi pri davčnih razbremenHvah in drugih v no štev prihajajočih udobnostih upoštevati kot pasivni.« Predlog opoldanskega radikalskega glasila pozdravljamo in samo žplimo, da bi sc res posrečilo njegov predlog izvesti in da hi bila tudi Slovenija deležna ugodnosti, ki jih država daje pasivnim pokrajinam, ž lafek« žive brez masla, a ne brez topov" Na nekem zborovanju berlinskih narodnih socialistov ?e imel v petek propagandni minister Gobbels zanimiv govor, v katerem je navajal Abesmijo kot primer, da se posamezne države glede svoje nezavis-nosti nikakor ne smelo zanašati na Društvo narodov. Nemci lahko živi'o brez masla toda nikoli ne brez topov. Skupno z ostalimi narodi se lahk<-> mnogo naučijo iz abe-sinskega primera. Društvo narodov jim ne more ntvdi+i riotrebne varnosti. Samo močne 1,3hko očtivafo mir. Gobb^ls se je dotaknil tudi kolonialnega vrrrašanvi in je izravil. da ie nemška država revna. ker nima koloni i Toda tudi to vnra?an:«» bo moralo rešiti ob svojem času, k* iti dni«»e dr?ave ima m bogastva in surovin v izobilju. Nova ureditev meščanskih šol Važni sklepi glavnega prosvetnega sveta — Meščanske šole se bodo delile na tri kategorije Beograd, 18. januarja, o. Glavni prosvetni svet je danes končal svoje prvo zasedanje v letošnjem letu Na zasedanju je gla-vnj prosvetna odbor sestavil predlog novega učnega načrta za meščanske šole. Po tem načrtu bodo meščanske šole po krajevnih prilikah in potrebah razdeljene v tri glavne tipe (kmetijski, trgovski in obrt-no-industrijski). Kmetijski tip meščanskih šol bo urejen po vzorcu francoskih višjih ljudskih šol. tip trgovskih in obrtno-indu-strijskih meščanskih šol pa bo predstavljal posnetek češkoslovaških meščanskih šol s primernimi modifikacijami za potrebe naše države. Sestavlien je tudi seznam učnih knjig Ta posamezne vrste meščanskih šol. Novi učni načrt se bo začel uveljavljati s prihodnjim šolskim letom, tako da se bodo po- stopno posamezni razTedi, začenši s prvim, prilagodili nov:m predpisom. Prosvetni svet je dalje razpravljaj 0 re-orga nizaeri j j višje pedagoške šole v Zagrebu in Beogradu. Prišel pa je do zaključka, da to ne spada v njegovo kompetenco in prepušča odločitev 0 teh vprošanjiih prosvetnemu ministrstvu. Na tem zasedanju je bil odobren tudi nov pravilnik o razdelitvi dela v glavnem prosvetnem svetu. Prosvetni svet je dal tudi svoje mnenje glede kvalificiranih učnih moči. ki še niso razporejene, in stavil primerne predloge prosvetnemu ministru. Prihodnje zasedanje glavnega prosvetnega sveta bo v drugi polovici februarja, ali v začetku marca. Takrat pridejo v razpravo razna vprašanja, kri se tičejo srednjega šolstva. Ellswortha so res rešili London, 18. januarja, d. Kakor je bilo že javljeno, je ekspedicijska ladja »Dls-covery II.«, ki je odšla pred nekaj tedni na svojo pot, rešila od 34. novembra pogrešanega antarktičnega raziskovalca pllls-vvortha in njegovega spremljevalca pilota Hallis-Kenyona. Poizvedovalno letalo, ki ga je imela ladja »Discovery II.« s seboj, je na svojem poletu preko Male Amerike opazilo ob Kitskem zalivu letaio in v neposredni njegovi bližini človeka. Kakor so sporočili s parnika po radiu, sta bila Elis worth in njegov spremljevalec rešena ter se že nahajata zdrava na krovu. Z ekspe- dicijske ladje tudi poročajo, da so pri svojem prihodu v Kitski zaliv zagledali na ledu šotor, zaradi česar so takoj »postili v zrak raketo, vendar pa niso dobili odgovora. Ko je letalo preletelo šotor, »e je pokazal Kenvon, nakar je letalo spi«st41o padalo s pismi in živili. Rešena raziskovalca pripovedujeta, da jima je zmanjka'0 n« poletu kakih 33 km daleč od Male Amerike bencina, zaradi česar sta nadaljevala pot s sanmi, ki sta jih imela s seboj, da bi prišla do odprtega morja. V času rešitve sta bila še kakih 8 km oddaljena od obale, kjer je bil parnik »Discoverv P«. Skrivnost Haiiptmannovega zločina Preiskava v Zagrebu Zagreb, 18. januarja, o. PreisKava o vče-najmjem komunističnem streljanju se z vso vnemo nadaljuje. Do sedaj še ni bilo mogoče povsem nesporno dognati iden+ičnosti atentatorja, ki ie ustrelil policijskega stražnika Franja Ratajca Zelo verjetno pa Je, da je delavec Djuro Pa'abarec. ki v> ga aretirali na podstrešiu hiše št. 14. v Ulici kraliice Marije, streljal na stražnika Bo-biča. Stanje ranjenega Bobiča je §e vedno nevarno, vendar zdravnik' upajo, da ga bodo obranili pri živi'en iu. Pokoinega Rataic pa bodo pokopali v ponedeljek Dopoldne. Trenton, 18. januarja AA. Dr. Oon-don je brzojavno sporočil iz Paname vrhovnemu državnemu tožilcu Vilendsu, da je obdastem na razpolago in da bo odgovoril na vsa vprašanja. Ni treba, da bi proti njemu uporabljali prisilne ukrepe. Pripravljen je vrniti se vsak čas, kadar bodo oblasti zahtevale. Vrlovnih državni tožilec je dr. Condo-nu sporočil, da je sklep guvernerja Hof-manna o odgoditvi smrtne kazni nad Hauptman n om brez pravne podlage ^ in da ni dospel nikak nov dokazni material. To je prvič, da je Vilends javno kritizirali guvernerjev postopek. Gu/verner Hoffmann je motivira!' dovoljenje za odgoditev smrtne kazni nad Hauptmannom taikole: Dvornim v resnicoljubnost in inteligenco nekaterih glavnih prič, zaslišanih v procesu proti Hauptmanniu. Dvomim, da bi bil zločin mogel izvršiti en sam čtovek. New York, 18. januarja. AA. Obfiasti v Acrornu -lete Sargove. Odkup vicinalnih železnic v Sloveniji Beograd, 18. januarja, o. Ministrski svet je na svoji sno&nji seji sklenil, da država odkupi vse vicinalne proge v Sloveniji, ki so doslej Se vedno' zasebna last, a v eksploataciji uprave državnih železnic. Gre za proge Ljubljana - Kočevje, Grosuplje - Novo mesto, Ljubljana _ Vrhnika in Kranj - Tržič v sicupni dolžini 150 km. *Mbor za zakon o zadrugah Beograu, ±8. januarja, p. Skupščinski odbor za proučitev zakonskega načrta o gospodarskih zadrugah je danes popoldne nadaljeval svoje delo. Bržoflcne bo obravnava zakonskega načrta v ponedeljek koa- Vremensko poročilo Evropa: Cikkm. ki se je včeraj pojavil nad zapadom. se je razdelil na dvoje: en dal je otjel sever, jiTugi pa južno Evropo in oba povzročata deževno vreme in sneg. Po vsej Evropi je mik temperatura, razen v Rusiji in Skandinaviji, kjer vlada umirjen mraz. Jugoslavija: oblačno po vsej kraljevini, dež na zapadu, močan veter na Primorju in mestoma v notranjosti države. Temperatura sa je dvignila po vsej državi. Užice _1 Ercegnovi 15. Novosadska vremenska napoved n danes: Oblačno in deževno po vsej kraljevini, sneg v planinah. Čez nekaj dni nastop hladnega vremena. Dunajska vremen*ka napoved n nedeljo: Izpremenljivo. Boljše vreme bo trajalo ie kratek čaa Maši krafi in ljudje Nov cestni red v Ljubljani Policijska uprava bo strogo regulirala ulični promet Policijska uprava nam je dostavila okrožnico, s katero hoče opozoriti javnost in občinstvo naj se z malo bolj skrbno pozornostjo udeležuje prometa na ulicah; bkratu napoveduje nekaj strogih, novih ukrepov. Promet v Ljubljani je po vojni res močno narasel, med tem ko se občinstvo v vožnji in hoji po večini drži ge stare, idilične šole prostodušnega nereda. Povrhu je Ljubljana še staro mesto in prav najbolj prometni vozli so bili še do nedavno urejeni tako, da niso nudili niti najbolj primitivnih pogojev za varno križanje vozil. Ko sta policijska uprava in mestni gTadbeni urad nazadnje poiskala primernih rešitev, je spričo arhitektonskih razmer ostala rešitev samo za silo (Ajdovščiva, Marijin trg). Po vzoru Zagreba, ki ima že uedj časa uvedene za nočni čas samo svetlobne signale za motorna vozila, in drugih večjih mest v državi, ki so izdala razne stroge ukrepe za zaščito prometa, bo v doglednm času torej tudi Ljubljana dobila »strožji cestni rf-d, ki ga bo javnost brez dvoma z veseljem pozdravila. Uradna okrožnica navaja med drugim: Motorna vozila, posebno novejša, so opremljena s prav hreščečimi zvočnimi signalnimi napravami, ki so deloma na zračni deloma na električni pogon. Pešec se pri belem dnevu preplaši, ko sliši hrup take sirene, ponoči pa zlasti prebivalcem na prometnejših cestah od hrušča in trušča ni mogoče spati. Zlasti zaradi ropota tramvaja in zaradi avtomobilskih trobelj bc ljudje dandanes precej nervozni. Zato pripravlja uprava policije novo naredbo, ki bo zabranila rabo močnih signalnih naprav, v noči pa sploh vsako zvočno signaliziranje. Namesto dosedanjega načina se bo uvedlo signaliziranje s svetlobnimi znaki, z reflektorji, kar bc brez dvoma zadostovalo, šoferji pa bodo morali v bodoče voziti bolj oprezno in na križiščih tako počasi, da bodo lahko vozilo ustavili na mestu. Posebni ukrepi bodo potrebni tudi kar se tiče pešcev, ki se iz neznanega razloga tiiko radi držijo sredine ceste in oivirajo vsak redni vozni promet. V tem pogledu bo policija v bodoče prav energično nastopala, če treba tudi z globami. Za Ljubljano velja mestni cestni red, ki določa v § 31 naslednje: Pešci naj hodijo redno po desni strani hodnika v smeri noje in prehitevajo levo, izogibajo pa desno. Na vozišče sme stopiti pešec le, kadar hoče prekoračiti cesto, a za prekoračenje se smejo uporabljati križišča. Pešec mora cesto prekoračiti zmerom naglo, previdno in v najkrajši smeri, to se pravi pravokotno na smer ceste. Isti paragraf mestnega cestnega reda odreja tudi posebne prehodne pasove, označene z dvema vidnima črtama, kakršni so v navadi po vseh velikih mestih. V Ljubljani doslej teh črt še ni, a policija že pripravlja zadevni načrt. Okrožnica napoveduje, da bo morala pač policija učiti one, ki se ne bodo priučili sami, nato pa pravi: »Tudi za veliko armado druge cestne nevarnosti, biciklistovf se pripravljajo iznenadenja, če se ne bodo ravnali strogo po predpisih.« V zvezi s temi ukrepi pa bomo dobili tudi ureditev vozovnega prometa po raznih ulicah, ki so preobremenjene. Uprava policije doslej ni mogla urediti vseh teh zadev, ker so bile ceste v mnogih krajih zaradi prelaganja tramvajskih tračnic, tlakovanja, kanalizacije in raznih drugih del v neredu. Zdaj pa je že čas da se de-finitivno rešijo tudi ta vprašanja. Kakor upajo, bo pri tej priliki izvedena tudi Ideja centralnega kolodvora ali centralne postaje za avtobuse, ki naj bi bila morda na delu Kralja Petra trga. (Doslej so, kakor znano, avtobusom odrejena razna postajališča v mestu, predvsem ob izhodu Tavčarjeve ulice na Tyrševo cesto in pa na Krekovem trgu. Kralja Petra trg, ki obstoji razen iz parka pred justično palačo skoraj iz samih križišč, na katerih je bilo do zadnjega izredno mnogo karambo-lov, za takšen centralen kolodvor najbrž pač ne bo primeren. Op. ur.). To vprašanje bo vsekakor treba rešiti in dobro bi bilo, da bi svoje mnenje izrazilo tudi t*ri-zadeto prebivalstvo Nov program revije »Ljubljanski Zvon" Književno kulturni mesečnik »»Ljubljanski Zvon« nastopa vzlic vsem težkočam, ki dandanes ovirajo razmah takih revij, s polno vero v upravičenost svojega obstoja 56. letnik. Izdajateljica in uredništvo trdno upata, da bo kulturna zavest Zvonovega naročniškega kroga vztrajno kljubovala nevšečnostim časa in da bo mogoče s podporo vseh, ki jim je kaj do napredka slovenske svobodoumne kulturnosti, izplavati z Zvonom v ugodnejša leta. Program novega letnika Zvona je zelo vabljiv. Skozi vse leto bo izhaja! avtobiografski spis našega priznanega pisatelja Frana Bevka »Začudene oči«, po vsebini in odkritosrčnosti eno najizvirnejših del v našem leposlovju. Posebna zanimivost bodo Aškerčeva pisma, ki izidejo v 3—4 nadaljevanjih. Zvon bo nadalje stalno pri-rašal eseje in članke, ki bodo kritično obravnavali vse prob'eme stare m sodobne slovenske kulture. Stalna bo tudi kritika, ki bo zajemala vse naše književne pojave. Iz domače literarne zgodovine so Zvo-rru zagotovljeni prispevki naših najboljših znanstvenikov. Stalno bo poročal o sodobnih inozemskih kulturnih gibanjih in prinašal poročila svojih inozemskih dopis- | nikov. Dalje namerava prinašati poleg glavnega proznega spisa tudi krajše novele in črtice številnih domačih pisateljev. Pestrost pa bodo dajali listu prevodi zanimivih tujih novel in drugiih proznih sestavkov znanih inozemskih pisateljev. Skozi vse leto bo list prinašal stalen socialni obzornik, potem stalna gledališka poročila in kot posebno novost vrsto člankov o gledaliških problemih. Prav tako stalna bodo glasbena poročila in članki o glasbenih vprašanjih. V vrsto stalnih prispevkov sodijo tudi članki in poročila o likovni umetnosti. Poleg domače lirike bo objavljal Zvon prevode pesnitev znamenitih tujih pesnikov (tako se obeta Heinejeva »Win-termarchen«, pa prevodi Jesenjiina, Wol-kerja, Raudelairea). List je zbral lepo število slovenskih starejših in mlajših pisateljev, pesnikov, esejistov, kritikov in literarnih znanstvenikov. Z načinom objavljanja nekaterih člankov v drobnejšem tisku se bo vsebina ob dosedanjem obsegu še povečala. »Ljubljanski Zvon« je in ostane najcenejša slovenska knjiga, saj stane pri obsegu nad 600 strani samo Din 120 (na leto). Naroči se pri upravi v Ljubljani, Šelemburgova 3. Prisrčna počastitev Daneševega jubileja Redek praznik v naši drami Ljubljana, 18, januarja Premiera «Fesmi s ceste«, s katero je Narodno gledališče počastilo 35-letnico igralskega dela Josipa Daneša, se je razvila v praznik, kakršni so redki v kroniki naše drame, a jih je zlasti malo v teh časih krize in zadušenosti. Hiša je bila zvr- še, kadar hoče izkazati priznanje igralcu, ki ga iskreno ljubi in ceni. Triumf Daneševega večera je izpričal, da drže iz avditorija preko rampe do igralca mnogo in-timnejše in krepkejše vezi, kakor pa so vezi med javnostjo in gledališčem kot ustanova. Tega dejstva bi se morali zavedati vsi, ki kdajkoli govore o sanaciji teatra Ko se je zastor dvignil, se je občinstvu nudila najprej lepa živa slika: člani obeh hiš z upravo vred na odru, pred njimi pa kup daril, vencev in cvetja, ki so jih bili nanesli jubilantovi častilci, da je bilo kar težko reči, česa je na odru več, ali poklo-nov ali ljudi. Potem so dame privedle Daneša — in prišel je gotovo prav tako skromen in plah, kakor je takrat na začetku svoje kariere v Kostajnici stopil prvikrat na sceno, ali pa pozneje pred dobrimi 30 leti, ko je v Ljubljani prvikrat nastopil v Gorkega »Na dnu« Ko se je aplavz, s katerim ga je občinstvo viharno pozdravilo polegel, mu je upravnik Oton Župančič izrekel čestitke in zahvalo za brezštevila večerov, ki nam je na njih s svojo igro izvabljal smeh na ustne in solze v oči, na koncu pa je izrazil željo, da bi še dolgo ostal gledališču zvest pa da bi bil tudi deležen priznanja, kakor ga zasluži. Potem je v imenu tovarišev govoril še predsednik Združenja gledaliških igralcev Drenovec, tajnik Jerman pa je prečital brzojavne in pismene čestitke, ki jih je za celo povoden j prišlo od vseh strani, kar zgovorno priča o Daneševi popularnosti tudi daleč onstran meja ožje domovine. Ko mu je še senior slovenskih igralcev Danilo ginjen stisnil roko, se je Daneš preprosto, prisrčno zahvalil za vsa voščila in izrazil svojo radost, da g3 Ljubljančani le imajo vsaj malo radi. Z novim burnim aplavzom je občinstvo sprejelo njegove besede, nato pa se je po kratkem premoru začela »Pesem s ceste« (režija B. Stupice), v kateri je Daneš obogati! galerijo svojih kreacij za eno svojih najlepših in najvedrejših podob. O uprizoritvi sami poročilo še sledi. L. M. Največja domača tovarna glasbil Jugosloveni ljubijo glasbo in bo zaradi tega mnoge zanimalo, kje se pri nas izdela in proda največ glasbenih instrumentov. Naše največje domače podjetje glasbil je tvrdka Franjo Schneider v Zagrebu, Niko-ličeva ulica 10. Iz skromnih začetkov se je ta tvrdka razvila do svetovne višine in slovesa. Zagrebški in beograjski listi so nedavno objavljali razgovore z lastnikom tvrdke, ki je pripovedoval, da se je pri svojem očetu učil izdelovanja glasbil in se potem v svoji stroki izpoplnil v najuglednejših inozemskih obratih. S svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo si je pridobil popolno zaupanja naših profesorjev, umetnikov-glasbenikov ter vseh glasbenih ustanov in organizacij. Glasbila pa pošiljn tudi v mno?e evr«nske in prekomorske države. Pri prehladu in hripi vzemite „NlBOL" tablete Ur. Bahovec. V lekarnah SO tabl. Din 30.— »a 40 tabl. Din .14.— t napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L Bahovec. Ljubljana R. S. Br. 17979/29. VI. 1836. Poplača zvestobo! V hiši se vse bIe š č i od čistote, perilo je snežnobelo. Zares poplača mali trud. ako pri nakupu pazite na dvojno: ime „Schicht" in varnostno znamko „Jelen" na rdečem ovitku I £CHICHT0V0 Terpentinovo milo domači izdelek ..ampak izrečno pristno zahtevati! Za decentralizacijo pokojninskega zavarovanja Ljubljana, 18. januarja. Snoči je bilo v dvorani Pokojninskega zavoda v Nebotičniku javno zlx>rovanje zasebnih nameščencev, ki ga je slicala Zvrza društev zasebnih nameščencev. Zborovanje je bilo posečeno tako dobro kakor že dolgo leta noboeno nameščensko zborovanje v Ljubljani, vendar bi zaslužilo glede na nadvse aktualno predavanje lahko še bolj časten odziv v vrstah zasebnega nameščenstva. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze društev zasebnih nameščencev Joško Zem-ljič. Glavni poročevalec je bil dr. Janko Kosti, pomočnik direktorja, Pokojninskem zavoda, ki je v skoro enournem predavanju stvarno in prepričevalno obrazložil glavne načrte, ki skušajo rešiti problem načina razširjenja pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev na vso državo in njegovo organizatorično zasnovo. Vse načrte je podvrgel ocenitvi, v koliko odgovarjajo splošnim interesom nameščen-skega stanu kot takega in posebnim interesom današnjih zavarovancev pri ljubljanskem Pokojinskem zavodu iz Slovenije in Dalmacije. Nazorno podano predavanje je v številnih zborovalcih ustvarilo jasno sliko o tem aktualnem problemu. Predsednik Joško Žemljic je kratko pojasnil stališče Zveze in njenih včlanjenih nameščenskih organizacij k temu vprašanju. Stališče Zveze, ki so ga njeni zastopniki vedno in povsod zagovarjali, je formuliral v krajši resoluciji, ki jo je zbor z navdušenjem sprejel. Resolucija zahteva novelisacijo sedanjega pokojninskega zakona v smeri zboljšanja dajtev in rent, nadalje zagovarja razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo na osnvi decentralistične ureditve, v kateri naj bi ljubljanski Pokjninski zavod ohranil tudi v bodče svojo samostojnost glede poslovanja in premoženja, kakor jo ima danes. Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ" J OSEFO VA grenčica prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker cesto dobro delujejo že male količine OgL rog. B. t*. 16*85/36 Obilna družina po požaru na cesti Mati je v zadnjem trenutku rešila najmlajšega Kamnik, 18. januarja V vasi Sovinji Peči, je snoči okrog 20. nastal ogenj pri posestniku Antonu Re-panšku. Goreti je začelo na podstrešju, kjer se je vnelo zaradi železnega dimnika, ki je tja speljan naravnost iz stanovanja. Ko je začelo goreti, k nesreči gospodarja ni bilo doma, pač pa žena in kup otrok. Ogenj je opazil gostilničar Pustoslemšek, ki je takoj z ženo vred pohitel na pomoč. Iz goreče hiše so rešili najprej vseh osem otrok, a ko so začeli odnašati pohištvo in druge predmete, so opazili, da najmlajšega otroka, štiriletnega sinčka ni. Tedaj je planila obupana mati v gorečo hišo, ki so jo od vseh strani lizali plameni in posrečilo se ji je, da je dete otela strašne smrti. Zaradi prevelikega dima se je bil otrok onesvestil. Goreče hiše seveda niso mogli več rešiti. Gašenje je bilo otežkočeno tudi zato, ker daleč naokrog ni vode. Ubogi družini je zgorela hiša z vsem imetjem vred in danes je na cesti brez vsakih sredstev izročena na milost in nemilost drugim ljudem. Razen očeta so bili zunaj tudi trije otroci, ki že služijo pri drugih ljudeh. Družina je že dozdaj živela v veliki bedi. Oče je drvar in je zaradi krize v lesni industrije že več lesecev brez zaslužka, tako da so že zdaj morali živeti od podpor dobrih sosedov. Zdaj pa naenkrat še ta udarec, ki je za družino naravnost katastrofalen. Škoda znaša okrog 40.000 Din, a Repanšek je bil zavarovan samo za 5.000 Din. V ondotnem okolišu je v zadnji doba že štirikrat gorelo in so bile vselej prizadete družine s številnimi otroki. Iz sodne dvorane hano polno, v parterju in drugod so namestili rezervnih sedežev, mnogo ljudi pa je moralo še vklja»b temu oditi praznih rok. Med občinstvom so bili častno zastopani vsi stanovi, ki so sotvorni v današnji kulturi. Bila je publika, kakršno bi si Narodno gledališče želelo za zmerom — a videti je bilo, da se tolikšna družba prijateljev gledališke umetnosti dandanes zbere samo Soba štev. 28 To je rac/pravna dvorana sreskega sodišča. Vedno je tu prijetno in zabavno in stalni poslušalci s številke 79., kjer je zaidnje čase velika suša, bi se prav radi tja preselili, da bi le Mio več prostora, a zanje je le ena klop. Pa še ta bi vča-sjh k0 maj za priče izadosrtovala, saj poslušajo večkrat cele »pričevalne komisije«, če želiš praktično proučevati »narodovo dušo« in njegovo »pravno zavest«, krenj kar tja noter in našel boš samozavestne >strokov njakec. 9po®nal boš potrpežljivost ir dobro volj, 1j i«(kazuejo sodniki; za nagrad" vztrajnega poslušana pa Se boš smejal ob š&ljivosti in hudomušnosti sodnika dr. Ru sa, ki >prenese« vse in se vedno smeje, še takrat, ko ®e mu ponesreči hotena stroga beseda. Pa ne vzdrži in 6e spet zasmeje, menda sa/m sebi, Saj se mu mora samemu zaizdeti čudno, da je strog. Njegova velika easluga za narodov blagor in sušo v sodni blagajni pa je vsekakor ta, da rad poravnava spore še pred otvoritvijo raz prave. »Stranke se javijo Pred razpravo« itd. zaipišejio v protokol "In stvar je oprav ljena. Vse teče gladko, tudi »otvorjene razprave« — na sodbe tudi ni treba dolgo ča kati in prihranjen ti je čas ugibanja, koli-ko bo kdo dobil. Saj komaj začneš razu mevati, zakaj prav za prav gre. že moraš osrtati in poslušati sodbo »V imenu. . . Francka je Mici neko zagodla in Mica jo toži. Obe stojita pred sodnikom dobre volje, vsaka zase upa na trhem, da se bo izkazal^ pravica. Tud< sodnik dr. Rus sto-ji. Upa na poravnavo in pred.laga: "ica naj odipusti Francki, če ta obljubi, da ji bo dala mir. Francka ima pomesleke *!n bi se rada izgovorila, da bo mirovala pod pogojem, ce bo Aliea pustila njenega fanta in očeta njenega nezakonskega otroka v miru. Sodnik je razumel, z^kaj vse razburjenje med dekletoma, in si je mislil, da je to pač drugače. Pi'poročil je Mici, da mora fanta seveda pustiti v miru. Mica pa trdi, da hodi fant k njej rade volje sam o° Sebe, ker jo ima pač rad. »Ta je pa druga«, pravi sodnik in raiz-soci', da je o>d fanta odvisno, s katero bo hodil. Svetoval je Francki', naj se s fantom pomeni. »Jaz se mu ne bom Ponujala«, se ta odreže in odtočno zatrdi: mi ni žal, da Sem jo«, — in poskus poravnave je končan. Sodnik naposled le sede In prične razpravo. Francka je že itak priznala, tu 4 ni obžalovala, kar je storila. Manjka samo še sodba in ta je hitro pri roki: 200 Din kaz nj ali 4 dni Zapora pogojno 2 leti. Francko pa to rokakor ne gane. bog obvaruj! Tudi iz ravnotežja je ne spravi, ona ostane in bo ostala pri svodem, kakor prerokuje: »Ce ga bo na miru pustila, je ne bom, če ga bo pa vze'a, jo bom pa še! To p0vem pred v«emi ljudmi tule notri, da si očeta svojega otroka ne dam vzeti-'«, — izjavlja slovesno, ne meneč se za sodnikovo ljubeznivo pojasnilo: da se bodo Potem pač še pogovorili, če bo •'zpolnila svoje prerokovanje. če je perica užaljena . • • Imajo občutljivo naravo in užališ jih kar mimogrede. Dve sta prišli pred sodnika iz ljubljanske okolice v maša' obleki kakor se spoJobi in v spremstvu »gospodarjev«. Urša in Micka. »Sram Te bod', si pošiljala k nam same barabe, ki nič ne plačajo«, tako je Perica Micka zabrusila Urši in Mlckin mož )e pritrjeval. Meščan, ki takih užaljenosti ni vajen, ali pa je preveč vaoen takih žalitev, globoko premišlja, kje je v tem očitku žaHl-tev za tršo in se obrne Po pojasnilo k za-stopniku užaljene stranke. To je nekako tako, pojasnuje advokat, kakor če bi rekla: »Fej' te bod'«. In to j« na kmetih huda reč. Meščan pa še venomer zmig-uje z glavo, ne gre in ne gTe mu v možgane. Saj bi morale biti užaljene prav za prav tiste »barabe, ki n'č ne plačajo«, a ne Urša. Cisto v redu, si misld, če je odganjala nezanesljive stranke in jih pošiljala drugam. taki so posli ali »kšeft«. kakor pravimo po domače 'In zato se Urši ne bi bilo treba sramovati, čeprav ji konkuren- tinja sramovanje nasvetuje. To pa še ni vse, da eo perice z dežele občutljive nekako tako kakor Urša. St>o-znajo «e tudi, kakor na pr. Micka in njen mož, prav >strokovnjaško< na pojmovanje kazni. Micka je namreč trdila, dNe veim, sem pozabila«. Sodnikov prijazen odmev: »Seveda« (Saj 6e razumemo!) In mož: »Gospod sodnik, še nikoli nisem bil kaznovan, pa sem že 48 let star«. Zastpnik tožiteljice: Pa vaša žena, je že kdaj bila kaznovana ?« — Al' je b'la zaprta?« vzroji mož. Zastopnik: :Sa.j tega nisem rekel, da je bila zaprta, pač pa. . .« . . . Micka in mož sta še vedmo uverjena, da Micka ni bila pred kaznovana, ker ,pač ni bila zaprta. Odštela je takrat denar ce, kaj bi to njej! Za skupno žalitev Urše jima je 6odnik naložil vsakemu po 100 Din in to Pogojno na 1 leto. Kaj bosta šele zdaj mteliJa, ko še plačevati ne bo treba, če bosta pridna eno leto? Ce bosta v tretje stala pred sodniki, bosta lahko spet zatrjevala, da nista predlkaznovana. saj v prvo ni bilo treba sedei, v drugo denarcev šteti, v tretje pa morda tako, da bodo učeni jurieti do takrat še bolj počloveči*' pravo in preprosti narod bo prepričan, da nikoli ni bH kaznovan. v&tesitaJiem itane / Ij&pitun-tablela lamo 1 dinar. Vahjujie az patoo>d> .: '• • in pazube na. 03dyeX-ja? khiž i lr Prehladi % r e u m a m: bolečine ASPIRIN Nedelja, 19. L 1936. »JUTRO« št. 15 V črni gori pred 20 leti race, jc bil moj prvi prijatelj v Črni gori. Nekaj sem prispeval k njegovi poznejši slavi četniškega vojvode. Obiskaval me je, prebiral je knjige, razmotrivala sva to in ono in ob pravem času sem mu prišepnil: Bratč, izgini! To je storil, pridružil se je Kosti Vojnoviču. še preden je septembra 1916. Kosta Pečanac s francoskim letalom pristal na visoki planini v topliškem okraju. Jovan Radovič je bil združitelj črnogorskih in srbskih četnikov. Pota preko gora so bila odprta. Od Kolašina n. pr. je nudila na eni strani zavetje preko 2100 m visoka planina Bjelaštica. na drugi strani pa do 2500 m visoki komovski vrhovi, od koder se je dalo priti na obronke Prokle-tije. Večina črnogorskih beguncev pa se je držala gora nad svojimi domačimi kraji. Tudi ti komiti so bili razdeljeni na manjše skupine. Nekatere take skupine so postale huda nadloga za lastne rojake. Prilastile so si pred rekvizicijami v planinah skrite zaloge živil in zaradi tega je prišlo do hudih razprtij in tudi do krvavih obračunov Tak spor je imel šele lani svoj epilog pred sodiščem v Nikšiču. Na smrt obsojen in obešen je bil bivši komit Vule Lakičevič. Nekdaj je četoval v planinah Gornje Morače in nad Šavnikom s svojim pobratimom Kršikapo. Djordje Krši-kapa je imel rodbinske spore z Aleksiči in ko je komitoval, se je nad njimi znašal. Aleksiči so ga naposled v planinah nad Šavnikom ustrelili Pobratim Lakičevič pa je iz osvete tekom let iztrebil vše Alek-sievo potomstvo. Te bežne slike naj služijo v dokaz, da je bila okupacijska doba kot življenje sploh zmes tragedij in komedij z mnogimi ideali in dobrotami, ki jih nihče ni poplačal, ter z mnogimi zlobami in krivicami, ki jih ni nihče kaznoval. tg. mu zapro umik in ostane samo še pot v izbo Okrog mangale (bakrene posode z žerjavico), čepi nekaj Arnavtov, ki pijejo kavo in p uši jo.. Nihče ne odzdravi in nihče se ne gane, ko sedeš med nje. Človeku postane jasno, da ni sprejet kot gost Ve pa dobro, da se mu pod streho ne bo ničesar zgodilo Če ima dobre živce, lahko še ža-dremlje ob žerjavici, ko bo pa stopil ven, bo dobil sunek z bodalom ali pa s puškinim kopitom po glavi Silno mučno je tako čakanje. Odločitev, da si zaželen gost. pade v tistem hipu, ko ti primaknejo kavo ali pa cigareto. Potem z vso iskrenostjo delijo s teboj vse, kar imajo Ko odhajaš, te še dolgo spremljajo in naročijo pozdrave za svoje rojake. Ko sporočiš pozdrav — sa.cm, si dobrodošel gost Med kofsiiti v črnogorskih gorah žc kmalu po Djurdje-vem 1916 ni bilo pravega soglasja General Vešovič se je s svojimi zatekel na visoke Komove Z drugimi komitskimi četami st nikdar ni družil. Inteligenca, ki se je z begom v gore rešila internacije, je imela žc svoje načrte. Vs< so dobro poznali Kosto Vojnovida, prvaka topliške vstaje in poznejšo njeno junaško žrtev. Kosta Vojnovič je bi! sin nekdanjega župana Kosovske Mitrovice. Kot rezervni srbski oficir je bil ranjen in obležal je doma ko s ose njegovi tovariši podali na strašno pot preko albanskih gora Ker je nekdaj v Avstriji študiral eksportno akademijo, je zasnoval smel načrt Avstrijski okupaciji se je takoj javil in da bi dokazal svojo lojaViost. je na videz prevzel posle dobavitelja hrane z,a vojaštvo. V resnici pa je že tedaj organiziral četnike Pridružilo se mu je več beguncev iz Črne gore. Jovan Radovič, mladi profesor iz Mo- 0|U< It regulr ped S St 1802 M II Ul l»JJ, Neznan mrtvec Sevnica, 18. januarja Včeraj smo že kratko poročali o najdbi trupla neznanega moškega, ki ga je bil ponoči povozil vlak med Sevnico in Bregom. Preiskava doslej še ni mogla ugotoviti, aH gre za nesrečo ali za samomor, saj tudi še ni ugotovljena identiteta. Razmesarjeni mrtvec je bil po vsej priliki 25 do 30 let star, rtHdko obrit, na levi strani čeljusti je imel zlat kočnik, na desni pa na predzadnjem zobu zlato plombo. Lase je imel kostanjeve, ovalen, bolj špičast obraz, oblečen pa je bil v sivo kamgarnasto obleko, pepel-nato zimsko suknjo, modro pisano srajco in rjave poloevlje na zadrgo z gumijastimi podpetniki. Ne daleč od trupla so na progi našli tudi zelenkast klobuk. Po zunanjosti bi se dalo soditi, da je bil nesrečnik kak pisarniški uslužbenec ali boljši obrtnik. Sevniški orožniki si na vso moč prizadevajo, da bi razvozljali zago-netko nesrečne smrti pod kolesi lokomotive. Izlet iz Žalca v bodočnost Evrope Zanimive astrološke napovedi našega domačega psihogr&Sologa Nizozemska vladarica, kraljica Viljemina stoji pred težkimi političnimi nalogami. Januar in začetek februarja ji prinašata zdravstveno nerazpoloženja. Letošnje leto bo zanjo usodno tudi zaradi raznih komunističnih pohodov. Belgija je že bila hudo prizadeta z izgubo kraljice, a letos se bližajo novi viharji. Tudi kralj Leopold ni varen pred nasprotniki. Gospodarsko življenje si je sicer lani znatno opomoglo, uspehi se bodo poznali še letos, toda notranji razvoj ima polz-ko pot pred seboj. Vsekakor pa se bodo razmere do konca avgusta uredile. Iz Rusije sicer ne prodirajo k nam več tako strašni glasovi, kakor pred j>etimi, šestimi leti, vendar pa je ta orjaška država na važni prekretnici. ki bo prinesla njenemu gosf>odarstvu močno oporo. Rusija išče zaveznic, pa tudi druga mogočnice želijo njenega prijateljstva. Razmere se še ne bodo kmalu ublažile. Astrološka prognoza ji prinaša tudi več elementarnih nesreč, Stalin sam pa stoji oči v oči velikemu nasprotniku, kj ga velja pobiti ali se mu podati.. Ker je Stalinov horoskop zaradi pomanjkljivosti rojstnega datuma nepojx»ln, ni mogoče jxxiati točne naj>ovedi. vendar pa bodo pomladni ali jesenski meseci zanj usodni. Češkoslovaška stoji pred političnimi spremembami. Ker bo žalovala, ne bo imela posebnih političnih viharjev. Zunanje j>oIi-tične simpatije se bodo izpremenile, bodočnost ji ne prinaša več tako iskrenih zaveznic, kakor jih je imela. Poljski pa astrološka prognoza več ali manj prizanaša. Sicer so zlasti v marcu in avgustu predvidene važne notranje izpra-membe. mnogi boji in nasprotja, vendar bo vlada kljubovala neprilikam ter se s pomočjo Saturnovega vpliva znašla vedno pravočasno na položaju. Madžarska stoji' pred važnimi notranjimi boji s socializmom in drugimi političnimi organizacijami. Goinbos bo sicer zmagal z njarnu lastno vztrajnostjo, vendar mu bodo boji prinesli taka nasprotja, da bo Madžarska predmet komentarjev po vsem svetu. Nemčija stoji na pragu preporoda. Tudi manjše neprilike in celo sovražnosti za časa olimpijskih prireditev — noizkušeni bodo atentati — se ne bo omajala v svojih nazorih. Nobena vihra ne bo razdrla njene vsesplošna pripravljenosti in aktivnosti. Njej nasproti pa ima Avstrija docela zlomljene paruti. Politično se tudi letos ne bo opomogla, gospodarsko bo nazadovala. Karmah. v notranjepolitičnem življenju države. Razburkanost pa se bo polagla. Saturn na horoskopu Jugoslavije kaže že v marcu 1936. mnogo mirnejše, |)rijaznejše lica. Nevarna meseca pa bosta še oktober in december. Zunanji dogodki bodo spravno vplivali na notranje razmere, da se s koncem leta 1936. pričakuje vsesplošno politično zadovoljstvo. Kar se Turčije tiče, zaradi starih ukoreninjenih navad notranje ša ne bo umirila. Vse prehitro se vendarle uvaja evropska civilizacija. Notranji nemiri so ostro zarisani skozi vse leto 1936. V zunanji politiki ne bo igrala posebne vloge, ker Je notranja, čeprav pod sigurnim vodstvom, preveč zrahljana. Apeninski polotok ne more letos pričakovati posebna sreče. Posabno prva polovica leta je kritična za Mussolinija. Niso odveč nasveti, da bi rajši prej popustil, kakor da pošilja nove žrtve na črni kontinent. Abesinski vozel se bo sicer za Italijo razvoz-ljal. vendar posledice z notranjepolitičnim nazadovoljstvom ne bodo izostale. Vodita-Ijeva zvezda bo močno zatonila. Javlja se nov mož, ki bo strašil italijanskega voditelja. Vsekakor bo letošnje leto kritično za italijanski narod. Vatikan stoji letos pred velikimi spremembami. Zdravstveno stanje papeža Pija XI kaže zelo slabo. Pirenejski polotok zadovoljno molči in splošna ,ja sodba, da so se politični viharji polegli. Toda z manjšimi izbruhi nezadovoljstva tudi letos Španiji ne to prizaneše-no. Francija lahko letos pričakuje velike pretresa jx>litičnega življenja glede na svojo sovjetsko politiko, ki jo bo nedvomno razočarala. Nova doba ne prinaša sonca. Angleški lev se pripravlja k naskoku. Politično življenje Anglija bo letos dobilo povsem novo. doslej še nevideno lice. ki se mu bodo čudili vsi narodi Baldvinov kabinet lahko pričakuje nekaj prav zamotanih nalog. Kralju Juriju so v horoskopu močno podčrtane nove nevarnosti za zdravje. Pre stolonaslednik bo pričel s svojim rojstnim dnem v juniju nov preporod, kj bo določal bodočo dinastijo Anglija. Letošnje leto bo za Anglijo visoko aktivno. Pridobila si bo novaga ugleda in simpatij pri evropskih zaveznicah, z enako aktivnostjo pa to tolkla svoje nasprotnike. Norveška si bo v svoji skromnosti nakopala neprijaznost svoje sosede, ki pa na bo imela nobenega vpliva na njen politični ustroj. V današnjih nestalnih razburkanih razmerah je razumliivo, da astrologi s posebno vestnostjo sestavljajo svoja preroške napova-di ob prelomu dveh dob. ob novem letu. Priobčili smo že prerokbe znana pariška napoved' -"•Ike ge. Malnalijeve. Naš znani eks-perin.o..ialni psihografolog Karmah, ki biva v Žal- ' je že sredi decembra sestavil in nam poslal politično astrološko prognozo Evrope za leto 1936. Objava v »Jutru« se je sicer malo zakasnila toda napovedi bodo gotovo tem bolj zanimale naše občinstvo, ko smo tako rekoč ža v toku dogodkov. Valovanje narodov je strogo predpisano v ritmu nadnaravnih vplivov v utripanju pri-rode. v njenih zakonih. Astrološka veda se je v zadnjih desetletjih tako izpopolnila, da lahko proučimo ne samo življenje poedinca, marveč celih narodov. Ni dovolj, da ujx>šte-vamo pri takih prognozah samo astrološka znamanja. Tudi duševno razjx>loženje narodov igra pri tem največjo vlogo Balkanski polotok ie bil v prateklih desetletjih prizorišče zanimivih sprememb Pretekla tri lata so bila zlasti kritična za republiko Grčijo, ki si je zdaj preuredila svoj notranjepolitični ustroj. Pri tem bo ostalo. Razni republikanski voditelji so z neprestanimi težnjami po izpremembah duševno tako ohladili narod da se je naveličal večnih manjav in si zaželel miru. Notranji ustroj sončne Grčije je zdaj vsaj delno urejen Vsekakor novo leto ne prinaša novih nemirov Notranja politika Grčije se to umirila pod vladavino kralja Jurija. Bolgarska, dežela rož. bo veliko trpela zaradi notranjih namirov Merkur povzroča velika Bezadovoljstva Pričakovati je med julijam in avgustom večje notranje politično prerajanje. Na vsak način bosta ta dva meseca odločilna za nadaljnji notranji razvoj, čeprav se utegne preokret zaradi počitnic diplomatov zavleči za nekaj mesecav Gospo darsko pa si bo Bolgarija zaradi bogate žetve rož in povečanja industrijskih obratov opomogla Vročekrvnost komitašev bo na mejah povzročala razprtija v marcu, na jesan pa v oktobru. Rumunija letos nikakor ne more pričakovati izboljšanja notranje še manj zunanje politike. Neurejanost diplomatskih odnošajev pripravlja mnogo nasprotstev in kralju več nasprotnikov v državi sami Prava usmerjenost diplomatske sposobnosti bo v tem kritičnem letu ohranila kralju vladavino. Jugoslavija: Strahoviti udarec v predlanskem oktobru je rodil zelo slaba posledice Zagonetna smrt velenjskega konjača Velenje, 17. januarja. V četrtek okoJi. a. zjutraj je bil pozva jabolčnika. Med pitjem se je raapietel raiz govor med svenerjem. in -Meanškcim, ki ga. je povaibiil k svoji mizi. Pred obhodom domov je povabil Melanšek konjača, naj prisede k njemu na voz, češ da bo prej doma. Med vožnjo pa se je iz neznanih razlogov vn©l med njima hud prepir — po izpovedi Ma'a'nška zaraxli tega, ker je §ve-ner prevestno opravljal svojo službo. Kakor pripoveduje Martin Maurer, ki je to vridel, se je zdajci pognal švener z vozi v beg, za njiim pa Melanšek. Domneva se. da je prišlo me-a njima do dejanskega spopada. Ko je prišel - • ener diomov, je pripovedoval svoji ženi, da je bil napaden in je obenem pokazal svojo puško, ki je bila zlomljena. Omenil je tudi? da ne ve. k m mu je izgiislla listnica z 2S0 Din, lovsko karto, orožnimi listom in drugimi listinami. Morda jo je na begu izgubil. Naposled je dejal, da bo napadalca drugega dne prijavil oblastvu. Zdravnik pri mrtvecu ni ugotovil nobenih znakov nasilja. Znano Pa je, da je ime' pokojnik srčno napako. Napadalca Vinka MeLanška so orožniki odvedli na sodišče v Šoštanju. Nada^jna preiskava bo dognala, ali je napad na pokojnega spleti kriv njegove nenadne smrti. Pokojnik zapušča že no tn triletnega sinčka Moja naloga se mi je zdela grozan«ko važna. Kot elektrika se je nekaj sprehajalo po mojem telesu. Bij 6em čisto omamljen. Sklep je bil storjen: >Girem aa igralca!« Po predsitavi sem z neko bojaznijo zaupa) tem svojim prijateljem svoj sklej) ter jih prosil za intervencijo pni gospodu direktorju. Intervencija je uspela. Direktor me je sprejel. Poklical me je te,r mi povedmi, da iz Sieka jx>tujejo v Hrvatsko Kosta/jnico in da moram j>ojuiirišnjem biti tam. Hkrati mi je 'takoj dodelil vlogo »dvornega kaplana« v igri »Poslednji Zrinjski«. Čudno naključje! Moj prvi nastop bo v isti igri, v kateri sem kot »gost« dvigal in spuščal z,astor. Zelo vesel sem se poslovil od njega. Samozavestno sem stopo! domov V duhu sem si pričara,1 nebroj vencev, trakov, slišal 2romo-v.ite aplavze in videl dvorane polne ljudi. Bil sem v devetih nebesih. Na vse sem pozabil. Gradil sem gradove v zraku, ves poln lepih načrtov o triumSih in stavi. Bog vedj, kam bi bil zašel, da irisetn j šele zapazil, da sem na napačni poti. ZavLjean v drugo ulico in jadram dalje. Kako sem se anašetl zintn''] v postelji, ne vem. Giaiva me je silno bolela od samih načrtov. Ves dan nisem bil za nobeno rabo. Komaj sem pričakal večera. Poslovilna predstava. Igrali so »Šokico«, narodno igro s petjem. Ponosno sem zrl na svojem sedežu okoli sebe. Najrajši bi bil na vsa usha vpil: »Le poglejte me! Jaz sem sprejet, grem z igralci, vi. uboge ]>are! 0, še boste slišali o meni!« Preziral sem okoli sebe v svojem nadutem ponosu vse. Orhnil seveda nisem niikomur besedice, v prepričanju. da. ee oče kaj izve — kar Bog ne daj — gotovo najde katerokoli sredstvo, da to prepreči Moj oče ie namreč v meni videl bodočega bančneea ravnatelja B>1 sem nastavljen pri Kreditni baniki v Sisku, kar je Da je Danes naš prvi komik, to vemo vsi. Manj znano pa je, da je napisal svoje igralske spomine, ki jih pod naslovom »V službah boginje Tali je« izda prihodnje leto naša »Vodnikova družba«. Tu je med Smehom in solzami podana njegova trn jeva pot od Siska do Ljubljane. Življenje potujočega igralca z vsemi veselimi in žalostnimi prigodami. Evo začetek te kn jige. Po ulicah našega mesteca Siska je b'lo opaziti nekega dne meseca maja 1899. leta tuje moške i:n ženske obraze. Romali so od hiše do hiše. Tudi v našo hišo so se zaleteli an nas počastili s svojim posetom. Kaj neki hočejo? Mati jii.m stopi nasproti. Zelo zigovorm jo pozdravijo: »Dober dan gospa! Imate mogoče meblira-no sobo? Mi smo igralci!« Že to je zadostovalo. dia .je mati precej odločno odgovorila: »Nimam!« Na ta »nimam« bi se sicer vsakdo pobral in odšel, ti gospodje se pa niso dali prepričati; nasprotno so takoj stakniti, da bi bila ona soba v pritličju s posebnim vhodom. kakor nalašč za gospoda direktorja. Razume sie. da se je moja mati na vse krip-Ije branila in dokazovala, da sobe nima. če tudi smo jo v resnici uineli Silili so neprestano vanio zdaj ta zdaj oni. Da se jih otrese je p.nvoWlta. da odda fobo direktorju samo za 8 dni. Pokaizaiia iim je wbo in izročila ključ od hiinih vrat. nakar so pri-r>omn:iti, da šipediter takoj pripelje pnbljago. Poslovili so se i in odšli. Na obrazu moje matere s«« or>aziiil da ji to ni nič kaj všeč. iaz pa sem biil na tihem zelo vesel Kmalu nato je pnidirjal ves upehan mlad človek a plakati pod pazduho. Pomolil je pkikat in vsulo se je: >Dober dan! Klanjam se! Sluga pokoren! Nocoj otvoritvena predstava! Krasen komad. Priporočamo se za cenjeni obisk!« — i.n že je izginil. Soba za direktorja je bila urejena. Misli je nejevoljna vse pripravila. Četudi se je že spustila noč. špeditenja s prtljago ni bilo od nikoder. Vso noč nisem zatsnil oči. Po glavi mi je rojil pri nias stanujoči dnrekilor ter oni raznašalec plakatov. Prisluškoval se«n od časa do časa. ali je kdo prišel. Direktor gledališča! Moj Bog! Še nikoli ti sem bil v bnikii bližini direktorja gledališča Križa ril sem vedno v bližinr oddane sobe. Moja vzrt.raijinost je dosegla željemi us|>eh. V re-snici nisem spoznal »direktorja«, ampak ravno one tri igralce, ki so iskali sobo zia direktorja (kar je bila samo pretveza, da so mojo mater lažje pregovorili). Bili so zelo ljubeznivi z menoj. Poznanstvo je bilo sklenjeno. a meni ziagotovljen obisk vseh predstav s pio-sto vstopnico. Prijateljstvo je postalo tako tesno, da so celo moie obleke nastopile, četudi so bile tem moj m novim prijateljem nekoliko premajhne. Predstave so se vršile dan za dnevom. Seveda me ni manjkalo pri nobeni predstavi. Na mojo žalost ie gostovanje trupe šlo h koncu Predzadnja predstava: »Poslednji Zrin.jstoi!« Ko aem zopet kakor navadno sedel na svojem prostem sedežu, nenadoma pristopi tik j*red začetkom predstave k meni nek? že markiram igralec ter mi začne nekaj šepetaiti. Debelo ga pooledam Kair zavrtelo se mi je v glavi in vročina me Ie ošVvila. Neodločno vstanem in jo kakor v saniah mahnem za igralcem. 7 na i dem se m ku^sa.mi. Ker so v tem komadu hkrati^ vsi igralci na odru jn.i bilo nikogar, ki bi dvigal in spuščal zastor. zato so mene poklical' in mi to nalogo poverili Moja usoda ie bil" zapečatena. Krčevito sem držal špago zastorja. Dolgih 2$ let bo prestal v ječi Kako je potekla razprava proti razbojniku Jožetu Urbanču Novo mesto, 18. januarja Na hodniku okrožnega sodišča v pritličju 'je bilo v petek dopoldne neobičajno živahno. Mnogo ljudi je oblegalo malo dvorano, ki je bila zdaleka premajhna za vse, ki so hoteli od blizu videti zloglasnega harambašo Jožeta Urbanča, in čuti, kako se bo zagovarjal zaradi poskušenega umora v zaporih. Točno ob 9. je stopil v dvorano tričlanski senat, ki mu je predsedoval s.o.s. Romih, prised-nika pa sta bila dr. Kuder in Ferdo Mer-šol. Obtožnico je zastopal državni tožilec Gustav Barle. V spremstvu dveh paznikov in dveh orožnikov je stopil nato v močne verige okovan Jože Urbanč. Njegov prihod je številno občinstvo dvignil s sedežev. Urbanč je stopil popolnoma brezbržen in je drzno motril okolico. Državni tožilec je prečital kratko obtožnico, ki opisuje Urbančev predrzni zločin. Žejen je bil • . . Tridesetletni Jože Urbanč je bil 29. oktobra lani zavoljo raznih hudih deliktov obsojen na 10 let robi je in na nadaljni pridržek po prestani kazni, ker je nevaren za javno varnost. Priziv je bil odklonjen in Urbanč je samo še čakal, da ga spravijo v mariborsko kaznilnico. Obtoženec je prestal že več kazni in je že nekoč prej pobegnil iz zaporov. Nedvomno se je zavedel, da mu bo pobeg skoro nemogoč, kadar bo v kaznilnici, zato se je odločil, da poizkusi pobegniti iz tukaj- šnjih zaporov. Priložnost se mu je ponudila v nedeljo 15. decembra lani, ko sta vršila službo v jetnišnici le dva paznika: Pavlin pri vratih in Ludvik Tesar na hodnikih. Okrog 14. je Urbanč poklical z zvoncem Tesarja in ga prosil za vodo. Tešar je odprl vrata celice in pri tej priliki ukazal Urbanču. naj zanese v celico svojo slamnico, ki je ležala na hodniku. Ko je šel Tešar nato k vratom hodnika, in pogiedal za njim, ga ni več videl. Ko ga je iskal, je čul, da so se zaprla železna vrata med glavnim in stranskim hodnikom. Med tem si je obtoženec prilastil Tesarjev bajonet v stražnici in planil proti pazniku z besedami: »Zdaj pa ključe ali smrt!« V trenutku sta se moža zgrabila, Tešar je prijel Urbanča za vrat in ga udaril s ključi. Urbanč pa je z bajonetom suval paznika, dokler ni ta omagal in se zrušil na tla. pri čemer je izpustil ključe. Obtoženec jili je hitro pobral stekel proti vratom, ki držijo na zgornji hodnik in jih odprl. Nato je hitel po stopnicah v pritličje in po hodniku do sobe SI. skočil skozi okno, bežal po Seidlovem travniku in se skril v šupo ma žagi, kjer so ga čez dobro uro orožniki prijeli. Pri spopadu je bil Tešar klical na pomoč in alarmiral paznika Pavlina in Pintarja, ki sta ugotovila, da je obtoženec pobegnil. O tem sta obvestila orožništvo, Tesarja pa dalo odpeljati v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je bil paznik šeskrat zaboden z bajonetom. Od vseh poškodb je bila ena huda zaradi ranjene prsne mrene . Upravičen je sum, kakor pravi obtožnica, da je Urbanč nameraval Tešarja usmrtiti, ker bi ga sicer ne bil tolikokrat sunil. Urbanč je hotel za vsako ceno doseči prostost in je zato moral odstraniti edino oviro - naznika Tešarja »Urbanč me je zaklal!" Na predsednikovo vprašanje, če se čuti krivega, je Urbanč glasno odgovoril: Da. Nato je kratko popisal potek krvavega nedeljskega popoldne. Dejal je, da mu je šinila v glavo misel na beg prav usodno nedeljo popoldne, prej se s tem ni bavil. Tudi tega ni vedel, da ob nedeljah v jetnišnici in paznikov, razen onih, ki imajo dežurno službo. Nato je bil zaslišan kot priča paznik Ivan Pavlin, ki je imel službo vratarja. Malo po 14. je prihitela k njemu žena jetniškega paznika Pintarja, ki stanuje v sodnem poslopju, in mu dejala, da nad njihovo kuhinjo, kjer se nahajajo sodni zapori kličejo kaznjenci na oomoč. Pavlin je takoj slutil, da nekaj ni v redu. Pograbil je samokres ter pohitel v gornje jetniške prostore. Ze med potjo je čul stokanje in kričanje, ki je prihajalo s hodnika v 1. nadstropju. Ker ni vedel, kaj Se dogaja, je med Dotjo s samokresom ustrelil. Ta strel je pregnal Urbanča od Tešarja. Tesarju ni mogel na pomoč, Ker je Urbanč na hodniku zaprl za seboj železna zamrežena vrata, skozi vrata je Pavlin zaklical Tesarju: >Kaj je, Ludvik?« Dobil je samo slaboten odgovor: »Urbanč me je zaklal. « Nato je Tešar unioknil. Pavlin je še čul. kako je Urbanč odprl vrata, ki vodijo v sodne prostore. Ker pa ni mogel na hodnik, je pohitel po rezervne ključe v pritličje. Med tem je že tudi prihitel na pomoč paznik Pintar, kateremu je Pavlin izročil samokres, sam pa obvestil orožnike, poklical zdravnika, upravitelja jetnišnice in predsednika sodišča. Priča je tudi povedal, da je Urbanč njega klical že pred 14 dnevi. Ker pa ve kako nevaren zločinec, je, mu je odprl samo linico. Urbanč je pripomnil, da je bil takrat v resnici hudo žejen. Paznik Pintar je povedal, da je usodno nedeljo čistil v kurilnici kotel Čul je strel. V 1. nadstropju, kjer se je srečal s Pavlinom, ki je z rezervnimi ključi že odpiral železna vrata na hodniku, je izvedel, da je Urbanč pobegnil. Pavlin je odhitel na pomoč. Pintar pa jo je ubral za Urbančem, katerega je za- gledal pod sodnim poslopjem, ko je tekel za Krko proti Seidlovemu mlinu. Tešar pričuje Nato je bil zaslišan^ Tešar, ki si je šele malo opomogel od poškodbe. Tesar je usodno nedeljo opravljal službo ključarja, ki jo je bil prevzel od Svojega predhodnika Adama. Imel je večkrat službo ob nedeljah, a nikoli ni bil brez orožja. Trikrat je bil že operiran na želodcu in večkrat je v službi čutil bolečine zaradi pasu. Tudi usodno nedeljo mu je nagajal želodec, zato je odložil opasač z bajonetom in ga obesil v stražnico. Kmalu nato ga je klical Urbanč ln ga prosil za vodo. Odprl mu je celico in mu naročil, naj nese s hodnika slamnjačo v celico štev. 10. Nato je šel po vodo. Tešar je pogledal proti stranskemu hodniku, a tisti hip je Urbanč izkoristil priliko in stopil v stražnico, kjer je snel Tesarjev bajonet. Ker Urbanča ni bilo nazaj, je šel Tešar za njim na glavni hodnik. Tudi tam ga ni bilo . zato je šel v stranišče k vodovodu. Pri tej priliki je naletel na Urbanča. ki je bil medtem skrit v mrtvašnici. Urbanč je takoj zakričal: „Zdaj pa ključe ali smrt" Takoj nato sta se snopadla. Tešar ga je objel in ga tolkel s ključi po glavi, Urbanč ga je preko leve rame z bajonetom sunil v tilnik, nato še v hrbel in med leta rebra. Tešar se spominja, da ga je sunil še enkrat potem, ko je ležal na tleh. ker ga je zapeklo. joteni pa se je onesvestil. Šele zdaj se je Urbanč polastil ključev . katerimi je bila odprta pot v svobodo. Predsednik: »Ali je res tako?« Urbanč: Mora že biti tako, saj sc meni tako nič ne verjame.« 25 let pokore Po govoru državnega tožilca Barleta in zagovornika dr. Vebleta se je senat umaknil k posvetovanju, nato pa je predsednik Romih razglasil obsodbo., s katero je bil Urbanč obsojen na 15 let robije in na trajno izgubo častnih pravic s pravico pridrtika. Po razglasitvi sodbe je predsednik ponovno vprašal: Ali ste zadovoljni? - Zdaj je Urbanč pomodroval odgovor: »Zadnjič sem dobil 10 let, zdaj 18 let. To je skupaj 25 let. Kdo za božjo voljo bo pa to prenesel. Vložil bom revezijo in priziv proti odmeri kazni in proti obsodbi. In spet so se za n jim zaprla težka železna vrata. Z močno eskorto bo po potrditvi sodbe izgnan v mrtvi dom v mariborsko kaznilnico. Cestna dela v laškem srezu Laško, 18. januarja Novi ccstni odbor je 30. decembra obravnaval proračun za leto 1936/37. Zaradi slabega stanja cest so morali potrebščine zvišati od lanskih 1,197.732 Din na 1,636.845 Din. Potrebščine I. poglavja — vzdrževanje banovinskih cest so narasle od 673.973 Din na 1049.945 Din. Zlasti se je izkazala potreba izdatnejšega gramo-ziranja cest, ki se je v zadnjih letih zaradi črtanja kreditov docela zanemarjalo ter so v prav posebno slabem stanju ceste Celqje-Zidani most. Rimske toplice-Jurklo-šter, Trbovijc-Hrastnik in trboveljske proge, ki zahtevajo zaradi težkega prometa prav posebno dosti gramoza. Tudi naprava deponij izkazuje znatno postavko. Poglavje II. — dovozne ceste k železnicam izkazuje 1.860 Din potrebščin, ki jih krijejo vsak do ene tretjine cestni odbor, banovina in železniška uprava. Za nove zgradbe (III. poglavje) se je dovolilo 307.000 Din napram 400.000 Din tekočega proračuna. K tem izdatkom prispevata cestni odbor in banovina vsak polovico. Predvsem je iz tega poglavja dovoljenih 150.000 Di,n za rekonstrukcijo banovinske ceste 1--30 v odseku Laško-Zidani most. Nameravana je namreč predložitev ceste Šmarje t a-R im.sk e toplice, ki se bo od sedanje proge ločila pri šoli v Šmarjah ter bo vodila pod pokopališčem in se bo pri pro-stozračnem kopališču spet združila s staro cesto. Dolžina te preložitve znaša približno en kilometer ter je zgradba preračunana na okoli 400.000 Din. Dovoljena pa je za to zgradbo večja subvencija iz banovinskega gradbenega fonda. Že tujski promet zahteva temeljito rekonstrukcijo te ceste, ki je postala avtomobilska cesta prvega reda in je osobito važna prometna žila za zvezo Zagreba in savske banovine do Celja in Savinjske doline pa tja preko Maribora do meje in za naša kopališča in zdravilišča Rimske Toplice, Laško, Dobrno in Rogaško Slatino. V načrtu je, da prevzame to cesto država, ki pa tega noče storiti, dokler ne bo zadosti razširjena in odpravljeni nevarni ovinki, strmine in vzponi. Zato ni nobena žrtev za to cesto previsoka. S preložitvijo bodo odpravljeni rtadvse nevarni ovinki pri cesti v Šmarjeti in v vasi Ogeee in tudi hudi klanci. Zanimiva bi bila statistika o karalbolih in nesrečah na tej cesti, ki se kar vrstijo. Za cesto Šmarje ta-I I rastni k je votiranih 80.000 Din, s katerim zneskom se naj odpravijo ožine okoli vasi Brnica, kjer bodo našli dela brezposelni iz občine Hrastnik-Dol, Za preložitev ceste Hrastnik-Trbovlje v Vodijevi rajdi je namenjenih 40.000 Din, dočim je iz banovinskega gradbenega fonda v ta namen dovoljenih 72.000 Din. Za elementarne nezgode je določenih 50.000 Din, kar bo za naše razmere gotovo premalo. Za zamejičenje banovinskih cest in odkup zemljišč je namenjenih iz tega poglavja 50.000 Din, IV. poglavje, ki ga krije ccstni odbor, ima potrebščin 215.000 Din. Tu je ccstni odbor odklonil prispevek k regulaciji Savinje v celjskem srezu. Za kritje primanjkljaja 400.660 Din bo potrebna 18 odstotna doklada k neposrednim državnim davkom v predpisu 2,225.893.13 Din napram 15 odstotnim do-kladam v tekočem letu. Pojasnilo o pariškem politehničnem institutu Ljubljana, 18. januarja. . Francoski konzulat objavlja to-le pojasnilo: V Zadevi ^Institut P0lytechnjque riC Pariš* sinio brali v dveh listih gotova poEcole Polytechnique« v Parizu, 3. ak° daj dipome, ne morejo imeti nikake vrednosti in veljave, 4. slednjič se pripominja, da izdaja »Institut Technique de Norman-die«, ki zavisi od fakultete »des sciences« univerze v Caen-u, depairtement Calvados ( ne pa: Cannes, departement Alpes—Ma-ritimes, kjer ni univerze), diplome za In9e-neuir-E/Iectro-Mecaniioien«, ki so priznane od francoske države. Pri tej priiliki si uso" ja oPOmniti konzulat Francije, da v Franciji diplome ali potrdila, ki jih izdajajo z^" sebne učne ustanove, nimajo nikake javne veljave; le univerze in šole, ki s0 od države priznane, imajo pravico dajati diplome ali potrdila Skoz odgonski zapor Ljubljana, 16. januarja. V bfllanci tistega neveselega »tujskega prometa«, ki ga opcavlja Odgonska Postaja na mestnem magistratu, je lani nastopil majhen razveseljiv preokret. Medtem k0 so odgonski zapori imeli predlanskim 1800 gostov od blizu In daleč so jih imeli lani samo 1588. Vsega skupaj je bilo naših državljanov odgnanih iiz Ljubljane 1520, ostalo Pa tvorijo razni mednarodni popot" niki, s katerimi je doba gospodarske krize .preplavila svet. Izmed inozemcev, je bilo največ Italijanskih državljanov (17), pa še 1 iz Trlpolisa. nato pa slede Nemci (12). Avstrijci (8), Cehoslovaki (8), Poljaki (7), Madžari (o) in Rumuni (5), Rusi (2), pa po 1 Grf in Francoz. Prišteti pa bi morali prav za prav še družino 25 francoskih artistov, ki so hodili po južnih krajih s svojimi komedijami, pri tem pa delali velike sitnosti prebivalstvu ln oblastem, da so jih nazadnje Izgnali iz države. Ti ar tisti pa niso utegnjli uživati gostoljubja na. še odgonske postaje, ker jih je mestni je-čar še o pravem času zajel na kolodvoru, j:ii pogostil s kruhom in imilekom — v družini so biile nanuicč kar cele familije z otroki — in jih z vlakom odpravil proti italijanski meji. Kar je šlo naših ožjih rojakov preko odgonske postaje, so biLi po večini ljudje a štajerskih in dolenjskih okrajev, ki jjh je kriza z vasi napotila iskat srečo v mesto, a se je nazadnje izkazalo, da tudi v Ljubljani ničesar ni na razpolago. Precej doto ka ima naša organska postaja iz j u žn' h predelov države, predvsem iz vrbaske, drjnske, primorske in zetske banovine-Nemci, ki so bili gostje odgonskih zaporov, se dele v dva značilna, med sabo ostro si nasprotujoča tabora. To &o P° večini mladi h tlerjevci, ki čutijo Potrebo, da nanašajo svoje ideje preko svojih narodnih meja, jn pa židovski izgnanci iz tretjega Carstva. Prav tako so med poljskimi državljani zabeleženi po večini židje, ki sq &e moraili umakniti tamkaj rastočemu an-tisenitskemu valu, med Avstrijci pa hit-lerjevci. Med italijanskimi državljani jc največ pristaniških fakinov iz Trsta, ki f*j skušali pri nas najti kakršnekoli zaposlitve, a niso dosegli ničesar drugega, kakor mariborsko kaznilnico in prisilni potai list.. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Rue*yard Kipling umrl Velika Britanija je izgubila cn-zgB svojih največjih književnikov: umrl je Ru-dvard Kipling, pisatelj svetovnega imena, ozJianjevalec modernega heroizma m pe»- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FlUlIlZ JOSGfOVG grenSce Registrirano od ministrstva za soe. politiko ln nar. zdravje 8. br. 15.485 od 25. V. 1935. nik angleške imperalne moči. Ze 1. 1907. je bilo njegovo obsežno delo kronano z Nobelovo nagrado. Bil je nemara najpopularnejši pisatelj v svoji domovini in njegova smrt je Anglijo zavila v žalost. Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo daljši članek, v katerem bo primerno ocenjen Kiplingov pomea, v toakovem kulturnem pregledu. Dr. Pavle Karlin, Vodnikova pratika Kako so se udomačile knjige naše Vodnikove družbe med narodom, priča najbolj io, da jim povsod kratkomalo pravijo Vodnikove knjige. Tako je tudi pratika dobila svoj naslov: Vodnikova pratika. Saj je bii Vodnik eden naših prvih pratikarjev. Iz desetletnega pregleda, ki ga nam lepo kaže že naslovna stran, vidimo, da je bilo njeno prvotno ime »Velika pratika« (menda v spomin oni veliki pratiki, ki jo je leta 1795. izdal Vodnik na pobudo barona Zoisa). Ker pa je menda neka založba protestirala, češ, da je naslov »velika pratika« njena last, vidimo že drugo leto na naslovni strani napis ^Vodnikova pratika«, kar je edino pravilno. Iz tega vidimo, kako včasih daleč na okrog iščemo stvari, ki so takorekoč na dlani, in kako se naravna stvar v življenju sama uveljavlja, kakor se je uveljavilo Vodnikovo ime z njegovimi knjigami. Naslovna stran Vodnikove pratike je vsako leto vzbujala pozornost in lahko rečemo, da je prekašala po zasnovi in izvedbi vse druge. Videlo se ie, da ji njen mojster posveča posebno pažnjo. Letošnja naslovna stran kakor rečeno — obsega vseh deset naslovnih listov — na nekatere smo morda že po zabili _ in nam vzbujajo v celoti prijetne spomine, čeprav nam nudijo le medle obrise onih pestrih in živobojnih listov, ki jih morda šele zdai z večjim zanimanjem pregledujemo, če imamo vseh dosedanjih devet pratik spravljenih v predalu Tu vidimo, na kako različne načine se da izraziti ista misel in kakšne možnosti nudi današnja tiskarska umetnost v primeri s prejšnjimi časi. ko so bile platnice vsako leto iste in se skoraj niso smele uvajati kake nove oblike. Saj je bila za to predpisana nekaka mednarodna šablona. Danes pa umetniki konkurirajo v spretnosti in iznajdljivosti, da že z naslovno stranjo privabijo čitatelja. Pri pestrosti motivov, ki jih nudi na ta način letošnja naslovna stran, se nam zdi oni jubilejni znak skoraj preveč kričeč. A mojster je gledal menda pred vsem na efekt, ki ga mora taka jubilejna knjiga vzbudili že od daleč, in tudi v barvah je mislil ne-ko'iko na našo narodno trobojnico, zato bomo tudi mi gledali na te modre lovorove liste in rdeče" letnice s tega stališča. V koledarskem delu je ostala Vodnikova pratika nespremenjena. Ljudje so se privadili Gasparijevih tako domačih svetnikov in bi se nam čudno zdelo, če bi jih zamenjali s čim bolj modernim. Od nekod je prišel ugovor češ. da ni v pratiki pravoslavnega koledarja. Če pratiko bliže pogledamo, vidimo da ni dovolj prostora in da bi se moral tak koledar posebej dodati. Dandanes pa imamo toliko koledarjev povsod, da mislimo, da ne bo nihče v zadregi, če Vodnikova pratika ostane v tej obliki. S tem mislimo, da prav nič ne^ greši zoper naše edinstvo in da tudi oni člani, ki žive med pravoslavnimi brati, v njej ne. pogrešajo podatkov, ki jih lahko najdejo drugod. Z vsebino pratike je težko vsem ugoditi. Urednik se najbrž drži zlatega gesla: vsakemu nekaj — in po svoji dolgoletni izkušnji nudi čim več časovnega in zanimivega Svoj čas se je pač mislilo, da mora prinašati koledar ali pratika čim več gospodarskega in poučnega. To je bila nekaka tradicija preteklosti. Dandanes, ko imamo na kupe gospodarskih strokovnih listov, dnevnikov in tednikov, ko skrbi za poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo itd. cela vrsta faktorjev, je pratika s te strani razbremenjena, saj naš kmet gotovo ne bo iskal v nji pouka kakor njegov prednik pred 50 leti. Zato so mislili nekateri, da bi bila bolj primerna nekaka literarna pratika. Dočim Mohorjev koledar prinaša spise in članke, ki služijo gospodarski in verskonarodni vzgoji, vidimo, da je posvečen koledar Cankarjeve družbe pred vsem socialni borbi delavstva in njegovim mednarodnim geslom. Kmetijska Matica hoče služiti kmot-stvu in gospodarski vzgoji: zato bi Vodnikova pratika lahko postala nekak literaren almanah in bi tako še najbolj odgovarjala željam večine svojih čitateljev. Sicer pa je tudi sedaj v nji mnogo lepega in zanimivega. Uvodni članek >Ob desetletnici« nas bo pač prisilil, da premišljamo o pomenu take družbe. Iz številk vidimo, da razpolaga Vodnikova družba s kadrom 15.000 članov, ki tvorijo temelj za njeno delo. Letos bo padlo zaradi neugodnih razmer (pa tudi zaradi zakasnitve knjig!) število članstva za kakih tisoč, a razveseljivo je, da more družba računati na svojih zvestih 13 do 14 tisoč članov. Seznani dosedaj izdanih knjig najbolj dokazuje, kaj zmore združena moč čitateljev. Mnoge iz teh 40 knjig bi morda sploh ne bile zagledale belega dne. danes pa so v domači knjižnici vsake boljše hiše. V »Slovenskih pregovorih...« razpravlja prof. Metod Dolenc preprosto in duhovito o naši narodni modrosti, ki skriva v malo besedah velike življenjske resnice, a tudi stare postave in zakone, ki jih lahko smatramo za naše narodno pravo. To bo vsak z zanimanjem prečital. Isto velja o prof. Brežnikovem članku: >Slovenci v Jugoslaviji in izven nje*. Karta na strani 43 nam lepo predočuje naš sedanji položaj doma in v svetu. Za »Pregled slovenskega časopisja 1935.« bo marsikdo hvaležen sedaj in pozneje. Istotako za Adlešičev članek »Socialna fizika Jugoslavije«, ki jasno in nazorno prikazuje naše narodno bogastvo oziroma sile, ki ustvarjajo naše žitje in bitje. Dipl. agr. A. Jamnik razpravlja o vpraša- nju: ali bi kolektivizacija kmetijstva pri nas | pomenila zlo? Kakor vidite, važno sodobno vprašanje! Vmes pa nahajamo še polno koledarskega drobiža: Zlato. Zgodovina o šivalni skrinjici, Lepak v davnih časih, Kako jemo jabolka, Redka sorodstva, O zgodovini ure. Praktični koledarski računi. Nevarne rastline. Pomanjkljiv govor, Kakšen bo konec sveta. Hišna goba, Utrjuimo svoje telo, Najnovejše o kislem zelju. Lov pred dva tisoč leti. Pogovor o možu in ženi, Igre. števila in problemi, Kadar obiščemo bolnika, Kako je dospel čaj v Evropo itd. Torej kar se tiče koledarske pestrosti, kdo hoče še več-Leposlovno izpopolnjujeta te zabavne in poučne članke Strniševa »Dvojčka« in Jelsni-kova >Legenda o lesenih angelih«. V to vrsto spada tudi esej dr. Lahaj>Ob stoletnici prve slovenske povesti«, s čimer se je družba oddolžila spominu prvega našega ljudskega pisatelja Janeza Ciglerja. Ce hočemo torej v Vodnikovi pratiki koledarsko zmes. kakor jo imajo vse podobne publikacije, potem nam je zbral urednik dr. Pavle Karlin vse. kar je mogel, zanimivega in poučnega za vse. Če pa bi se hoteli postaviti na stališče literarnega aimanaha, potem bi Vodnikova pratika drugače izgledala. Poverjeniki imajo besedo. Okras Vodnikove pratike so slike v ba-krotisku. Letos so bile one vzrok zamudi. Slike nam kažejo odbornike, sotrudnike in poverjenike družbe. Pa tudi kraje, kjer je največ Vodnikarjev. Naj bi lo služilo v vzpodbudo. Te dni gre druga naklada VD v svet. .Naj bi o:ni, ki so krivi zamude, in oni, ki niso krivi, vzeli knjige v roke s pravim pojmovanjem in uvidevnostjo. Lepa knjiga je vedno lepa. Razumljiva je nevolja, ki obide človeka, ako ne dobi v pravem času, kar si želi! Kljub temu moremo reči, da je odbor VD izpolnil več ko svojo dolžnost in Vodnikova pratika priča o zdravi rasti prvega desetletja. Zobje k lo zadobili takoj nov blesk in naravno belino« Veda je dokazala, da povzročajo grde madeže in pokvarjene zobe mikrobi v ustih. Ako hočete takoj uničiti vse nevarne mikrobe, čistite svoje zobe z antiseptično KOLYNOS pasto za zobe. Po vsakem čiščenju boste opazili izboljšanje. Zobje dobe naglo naraven blesk in belino, ki dajejo vašemu nasmehu novo dražest. Namažite malo KOLYNOSA na suho ščetko in iznenadeni boste in očarani nad rezultatom. KOLYNOS za ioT>E »t : Domače vesti * Z banske uprave. G. ban dr. Marko Natlačen v torek ne bo sprejemal strank ker bo službeno odsoten iz Ljubljane. * Praznik bokeljske mornarice. Sklep bratovščine bokeljske mornarice, da se letošnje tripundanske slavnosti v gotovi meri omejijo zaradi smrti vseučiliškega profesorja dr. Radon ieiča, ki je bil admiral bokeljske mornarice, je bil povod napačnega tolmačenja. Razširila se je celo vest, da Bploh ne bo o svečniei nobenih svečanosti razen cerkvenega obreda. Vodstvo bokeljske mornarice zaradi tega razglaša, da bo tudi letos slavila svoj praznik po starodavni svoji tradiciji in da se bodo vsi obredi izvršili po starem običaju in sijaju. Zaradi žalovanja za pokojnim admiralom bodo odpadli letos samo običajni ognjemeti razen zadnjega, ko mornarica pred razhodom počasti svojega patrona, sv. Tripuna. * Sodelovanje učiteljev pri turistični akciji. Tujsko-prometni urad v Sibeniku je s posebno okrožnico prosil vse učitelje osnov nib šol v severni Dalmaciji, da bi sodelovali pri turističnem prometu v svojih kra jih. Turistični urad sestavlja katalog s po pisom vseh primorskih krajev, ustanov in prenočišč, ki bi lahko služila tujskemu prometu. Računa se na pomoč učiteljstva pri sestavljanju tega kataloga. 1?,: A L/ * Mesto upravnega tajnika razpisuje uprava radiofonske oddajne postaja v Ljubljani. Zahteva se popolno znanje državnega, nemškega in francoskega jezika, zmožnost samostojnega upravljanja vseh pisarniških poslov in po možnosti fakultetna izobrazba. Prednost imajo oni, ki znajo tudi angleško in italijansko. Podatke o življenju in dosedanjem delovanju, spričevala in navedbo zahtev je vposlati do 1. IL t L na naslov: Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani, Bleivreisova c. 54. * Občinske volitve v Kranjski gori se bodo vršile v nedeljo L marca, ker je bil občinski odbor lani 9. novembra razrešen 6vojih poslov. Razglas o novih občinskih volitvah je objavljen v >Službenem listu« dravske banovine od 18. t. m. * Združenje trgovcev za ljubljansko okolico ima svojo redno letno skupščino v četrtek 23. t m. ob 8. dopoldne v Trgovskem domu z že objavljenim dnevnim redom. Trgovci se poživljajo, da se skupščine polnoštevilno udeležijo. Uprava. * Službeni list dravske banovine od 18. t. m. objavila odločbo o pregledovanju in žigosanju hidrobionov, izpremembe poštne tarife, nove telefonske zveze, pravilnik za uporabo motornih vozil pri sreskih cestnih odborih ter ratifikacijo raznih konvencij. * »Jutrovi« članki v sarajevskem dnevniku. »Jugoslovenski list«, sarajevski dnevnik, je v svoji torkovi številki brez navedbe vira prevedel dva »Jutrova« članka o okupaciji Črne gore pred 20 leti. Ko se je 17. t m. lotil tretjega članka, pa se je spomnil na običaj navedbe vira in tokrat tudi šifre ni prezrL Madame višek elegance se izraža v harmoniji. Tudi ton Vašega obraza In toilete morata biti v skladu. — Vse topogledne nasvete Vam da naša v inozemstva specijalizirana strokovnjakinja. Drogerija „ADRIJA" W. S. Boreič LJUBLJANA — ŠELENBURGOVA 1. * Smrt zaslužnega narodnjaka In idealista. V Bihaču je umrl 43 letni učitelj Alek-Bandar Zorič, ki je predsedoval krajevni učiteljski organizaciji. Zorič je bil pred vojno prijatelj in sotrudnik voditelja omladin-ekega nacionalnega pokreta v Bosni, Ga-činoviča in sarajevskih atentatorjev. Po atentatu so ga zaprli z drugimi člani »Mlade Bosne«, preganjan pa je bil tudi med svetovno vojno. Po osvobojenju je služboval kot učitelj v raznih vaseh, službo v Bihaču pa je dobil pred dvema letoma. SITAR & SVETEK — štampilje - Etikete Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8. * Smrt zaslužnega prosvetnega delavca. V Prijepolju je umrl učitelj Djordje An-donovič, ki je spadal v vrsto najzaslužnejših prosvetnih in narodnih delavcev Bandžaka. Doma je bil iz prijepoljske okolice in v Solunu je dovršil gimnazijo. Nekaj let je učiteljeval v Južni Srbiji, blizu 30 let pa v Prijepolju. Pod turško oblastjo je bil narodu učitelj in voditelj. Leta in leta je sam vodil vse prosvetno in narodno delo. Med vojno je bil preganjan, po osvobojenju pa je vneto deloval tudi pri gospodarski obnovi svoje ožje domovine. Kaf Je ABESINSKO-ITALI-JANSKA vojska — proti PIKERČANU, ki ga točijo v NEBOTIČNIKU. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. « K. B). Liane Haid, Szoke Szakall Adela Sandrock V VESELI OPERETI Noč pred poroko PREDKTAVA danes ob 11. uri 1 » Dragotin Gregorič f. V četrtek so na Mirogoju v Zagrebu položili k večnemu počiucu g. Dragotina ciregoriča, višjega uradnika zavarovalnice Internationale, ki je oodelek Jadranskega zavarovalnega društva. V 54. letu starosti ga je zavrat-na boiezen po kratkem boiehanju vrgla v grob. Gregoričevo ime se ne hiesti med imeni veljakov našega javnega dela. Tih in skromen je bil njegov značaj, za lavo-rikami ni hlepel. Bil pa je dobričima, ki je utrnil marsikako solzo, porojeno iz težav in bede. Kot sin sončnih Slovenskih goric je ves čas svojega življenja obranil neomajno vero v življenje, bil je optimist vse svoje dni. Končavši gimnazijske študije z maturo na ptujski — takrat v 90 letili prejšnjega stoletja seveda še nemški gimnaziji, se je najprej posvetil pravnim študijam. Pa po smrti očeta in matere je ostal na svetu sirota. Zatekel se je v bogoslovje. A dasi je bil po svoji naravi veren, vendar ta študij ni bil njegovi naravi primeren. Cez kratek čas bohem-skega tavanja po svetu se je posvetil službi v zavarovalni stroki pri Jadranski, pred vojno na Dunaju, po vojni pa je bil kot eden redkih jugoslovanskih uradnikov te družbe takoj premeščen v Zagreb. Užival se je sicer v tamošnje življenje, vendar pa je ostal vedno zaveden in odločen Slovenec in zvest Jugoslovan. Bil je član slovenske čitalnice ter naročnik »Večerni-ka« in >Jutra«. Bodi mu ohranjen med znanci in prijatelji blag spomin! * Pomen nove železniške proge Veles -Bitolj. Danes bo, kakor znano, slovesno izročena prometu železniška proga Veles - Bitolj. Ta proga je zelo pomembna v nacionalnem Ikultuirnm in gospodarskem pogledu. Veže namreč plodno Pelagonijo z vardarsko dolino. Predstavlja pa najkrajšo zvezo tega področja s Skopi jem kot središčem južne Srbije. Poleg proge Beograd . Skoplje - Veles - Djevdjelija -Solun bo tudi ta proga vezala našo državo s Solunom in morjem. Pri tem bo tudi najkrajša zveza z Albanijo. Proga je izdelana kot glavna proga druge vrste. Njena dolžina znaša 85 km, tako da je s progo Prilep - Bitolj, ki je dolga 44 km, vsa proga Veles - Bitolj dolga 129 km. Na novo zgrajeni progi Veles - Prilep je 11 postaj, od Prilepa do Bitolja pa so še štiri postaje. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v ŠIŠKI (Telefon 33-87) Nepozabna opereta TIČAR Vam da dve uri zdravega razvedrila. W. A. Retty, Maria Andergast, Ul Dagover, Georg Aleksander. V dopolnilo nov Paramountov zvoč- ni tednik in črtana šaloigra. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. in v ponedeljek ob 7. in 9. uri V nedeljo ob 11. uri dopoldne film: PODMORSKI PEKEL. Vstopnina Din 3.— — — V torek: Louis Trenker v filmu: IZGUBLJENI SIN. * Neobrano grozdje v surduliških vinogradih. V Surdulici še ni bilo prav nobene zime. Nihče še ni oblekel zimskih plaščev. Zdaj vlada tam pravo pomladansko vreme, limone dozorevajo, v vinogradih pa je še precej neobranega grozdja. * Šibenik zahteva hidroavionsko zvezo, V Šibeniku je uvedena akcija, da bi bila zralcoplovna zveza, ki bo letos uvedena med Zagrebu, Sušakom, Splitom in Dubrovnikom, združena tudi s Šibenikom. Voditelji akcije bodo v tem pogledu intervenirali na merodajnih mestih. * Statistika o izseljevanju. Po najnovejši statistiki imamo izven meja domovine 2.175.000 rojakov. Med njimi je nad 350.000 Slovencev, ki so razkropljeni po vsem svetu. Izseljenski komisarijat v Zagrebu je ugotovil, da se je izselilo lani od začetka leta do konec spetembra 9.277 Ju-goslovenov. V domovino pa se je vrnilo iz tujine 3.684 oseb. Največ se jih je izselilo iz savske banovine — 682 oseb. Iz Slovenije je odpotovalo na tuje 325 oseb. Največ izseljencev je šlo tudi lani v prekomor-ske kraje in po poklicu je bilo med njimi največ kmetov. KINO ADRIAN ŠT. VID n/ Lj. danes ob 4., 6. in 8. uri film EPOPEJA PRAGOZDA. Tarzan n. del DOPOLNILO NOV TEDNIK. * bolnišnica v Biogradu. Prebivalstvo severne Dalmacije se razburja, ker odlašajo z otvoritvijo banovinske bolnišnice v Biogradu. Bolnišnica je dovršena že Po Miru go leto in bi bila morala biti že davno otvorjena. Ljudstvo vprašuje, zakaj so v zgradlbo investirali mnoge milijone in zakau bolnišnica še vedno ne služi svojemu namenu. Imenovali so že upravitelja, tudi številno pomožno osebje je že taim, bolnišnica pa še veSno ne posluje. Bolniki iz severnih dalmatinskih krajev morajo še vedno iskat; pomoč v šibe-niški in zadarski bolnišnici. V žagarski bolnišnic; pa so t zadnjem času do skrajnosti omejili sprejemanje bolnikov iz naših krajev. Bolnišnica v Biografu je urejena «a 150 bolniških postelj m bi njena otvoritev zadostila vsem potrebam severne Dalmacije in odpaitfli 'bi veliki stroški za oskrbo bolnikov v zadarski bolnišnici * »Odmevi oh Muri«.- Ker dobivam z dežele (kjer ni knjigarn) naročila za knjigo >0dmevi ob Muri« često z netočnim krajevnim naslovom, naj se naročniki obračajo na naslov: Milan Kajč. Maribor Vrazova, 0. * Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Pod Trančo 2-III. * Lasten interes vsakega bolnika, ki želi ozdraveti o dastme. bolezni na pljučih in tej podobne, mu nalaga, da se okoristi s nonud-bo tvrdke Puhlmann & Co. Berlin, 614 Mag- ELITNI KINO MATICA! TELEFON 21-24 Danes ob 3., 5., 7.15 in 9.15 PREMIERA VELEFILMA LJUBEZNI, GODBE IN LEPOTE j Renata Miiller in Gustav Frohlich KOT L J U I IV« C A FILM NEVERJETNE VSEBINE NAPETIH SCEN — ZABAVE IN GODBE. FILM ZA VAS. Predprodaja od 11. do pol 13. ure. F I L M Z A V S E. gellstrasse 25-25a, ki obstoji že mnogo let ter brezplačno razpošilja poučno brošuro s 6likami. Pazite na oglas na 7. strani. Pijača res božanska je Slatina Petanjska. •Tri zaprtja in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec . kozarec naravne Franc Jožefove grenčice * Eno srce — ena radenska; ALI ŽE IMATE KNJIGO .,L LEICO PO FOTOGRAFSKEM SVETU ? V njej najdete podroben opis kako nastane fotografski papir, film ter mnogo drugih novosti, katere bodo zanimale vse foto-amaterje. Dobite jo ob nakupu enega filma zastonj pri FOTO TOURISTU LOJZE ŠMUC-U ALEKSANDRO V A C. 8. Iz Ljubljane u— Pravoslavne cerkvene svečanosti. Bogojavljenje 19. Služba božja vršiče se u 9. čas. pre podne, po svršenom bogosiuže-nje 19. o. m. Služba božja vršiče se u 9. časova pre podne, po svršenom bogosluže-nju kreče litija (procesija) u 10. časova is-pred vojne kapele in prolazi pored oncir-skog doma do crkve srca Isusova, gde ce skrenuti na levo i uči u dvorište Sokola I., u kome če se obaviti svečano, vodoosvece-nje. Po svršenom vodoosvečenju vratiče se litija pored kavarne Tabor u kapelu. Isti dan u 18. časova bdenije sv. Jovana. Na sv. Jovana, 20. o. m., služba tožja vršiče se u 10. časova. u— Angleško društvo v Ljubljani je imelo te dni občni zbor, ki ga je vodil podpredsednik g. dr. Majaron. Tajnik g. Kennauner je v poročilu navajal, da se društvo lepo razvija in da zanimanje za angleščino narašča. V februarju priredi društvo zanimivo razstavo angleških fotografij, ki bodo kazale življenje v Veliki Britaniji. Društvo ima živahne stike z raznimi angleškimi in sorodnimi jugoslo-venskimi društvi. Poročila so podali še hlagajmik g. dr. švigelj, gospodarica ga. Kenkova (ki je povedala, da je društvo priredilo v preteklem poslovnem letu pet, vtekočem pa celo šest tečajev angleščine) in knjižničarka ga. Grahorjeva. Po poročilu revizorja g. dr. Kržana je bila odboru soglasno podeljena razrešnica. Ker je dosedanji predsednik g. dr. Marušič odstopil z mesta predsednika, je bil pri volitvah odbora za novega predsednika soglasno izvoljen odvetnik g. dr. Majaron. Podpredsednik je borzni senzal g. dr. Suyer. V glavnem je dosedanji odbor ne-izpremenjen. Med tremi tajniki je tudi lektorica angleškega jezika na naši univerzi ga. Copelandova, ki leži zdaj bolna v beograjskem sanatoriju in ki ji je občni zbor poslal pozdravno brzojavko. u— Ljudska univerza. Jutri, 20. t. m. to predaval univerzitet. prof. dr. ing. Milan Vidmar o električnem gospodarstvu. Priče-tek ob 20. uri. kraj Delavska zbornica na Miklošičevi cesti. Vstonnirip ni. u— Pianist svetovne slave Nikolaj Orlov bo koncertiral v torek. 21. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Orlov je rojen Rus, ki je po prevratu prišel v zapadno Evropo in se naselil v Parizu. Od tu prireja stalne koncertne turneje po vseh petih delih sveta. Je na glasu in uživa sloves enega prvih svetovnih pianistov. Ko je bil prvič pred 2 letoma v Ljubljani, je navdušil vse poslušalce. Opozarjamo na odlični spored, katerega več kot polovico tvorijo Chopinove skladbe. Sedeži od 35-Din. navzdol v Matični knjigarni. u— Umrla je gospa Angela Cirmanova, soproga državnega uradnika. Pogreb bo jutri ob pol 16. iz Livarske ulice 3. — Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje■ u— Pod okriljem Jugoslovenske majke (odseka Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani bo predavala načelnica ga. prof. Ze-Ijeznova-Kokaljeva o prvemu kongresu Jugoslovenske majke za zaščito dece v Beogradu, ki se ga je udeležila kol delegatka KJS v Ljubljani. Predavanje bo v četrtek 23. t. m. ob 18. v stekleni dvorani restavracije Zvezde. Vabimo. Brez vstopnine. u— Za mlade matere in odrasla dekleta to ob koncu januarja tečaj o negi. prehrani in higijeni otrok v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece. (Dečji dom kraljice Marije. Lipičeva ulica 3.) Tečaj (brezplačen) bo v ponedeljkih in sredah po dve uri. Trajal bo tri tedne. Prijave vsak dan dopoldne telefonično. u— V korist onemoglim obrtnikom se bo vršil tudi letos XII. Obrtniški ples 1. februarja v kazinski dvorani. u— Obrtno predavanje. Danes ob 10. priredi Obrtna zveza v hotelu Strukel predavanje o davkih in davčni napovedi. u— Razstava slik akademskega slikarja Slavka Tomerlina. je odprta v Jakopičevem paviljonu do 26. t. m. dnevno od 9,—19. ure. Vstopnina 5 Din. dijaki 2 Din. u— Staršem, ki iščejo inštruktorje. Akademsko podporno društvo na univerzi opozarja starše, naj se pri iskanju inštruktorjev iz akademskih vrst obračajo nanj kajti društvo ima na razrnilago mnogo sposobnih akademikov, ki bi poučevali vestno in s strokovnim znanjem. Honorar se določi sporazumno s star?i. Tako bi omogočili najpotrebnejšim na- POVECAVE NA PAPIRJU GEVAERT'GEVALUX VAM NAJLEPŠE IZDELA TVRDKA FOTO-MATERIJAL JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — T VRNEVA C. 20. nasproti kavarne »Evropa«. daljnji študij in jim zagotovili najnujnejše za gmotni obstoj. Sprejema dnevno od 11. do 12. v pisarni UZF na univerzi, dvorišče. u— Mestni socialni urad prosi občinstvo, da se pri podpiranju siromašnih in brezposelnih poslužuje blokov »Pomoč potrebnim« ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v sociahiem uradu v Mestnem domu, soba 44. Cena enega bloka z dvajsetimi listki je 5 Din. n— Železniškim upokojencem v vednost Društvo železniških upokojencev nam je poslalo: Onim upokojencem, ki so naročili režijski premog v mesecih aprilu, maju in juniju lani v računski pisarni v Ljubljani, glavna postaja, bo ta pisarna, kjer naj se oglasijo od 20. t. m. naprej, vrnila zneske vplačane banovinske trošarine. u— Lutkovno gledališče Sokola I. Tabor ponovi danes ob pol 16 uri na splošno željo lutkovno igro »Jurček v peklu.« u— Društvo »Tabor« se upravi in igralcem šentjakobskega gledališkega odra prav toplo zahvaljuje za naklonjenost, ki mu j0 je pokazalo s tem, da &o v prilog društvene socialne akcije vprizorili Ane 14. dec. L 1. veseloigro >Skandal pri Bar-letovih«, ki je prinesla čistega dobička 973.— Din. Za to plemenitost, ki bj lahko marsikomu služila za vzgled. Se ponovno najtopleje zahvaljuje — odbor. H £vočni kino Ideal mm Robert Montgomery, Elisabeth Allan in LEVIŠ STONE v veliki senzaciji FANTOM X. Film izredne napetosti in drznih podvigov. SCOTLAND YARD NA DELU. Senzacija! Samo za močne živce! Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9*4 JUTRI ob pol 11. MATINEJA Vsako nedeljo od 16. do 20 popoldanski ples. Vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalni tečaj in vežba. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. Dijaki - akademiki imajo popust. h Cslia e— Sprejem v članstvo mestne občine je mestni svet v petek zagotovil trgovski sotrudnici Frančiški Čukovi. tvorniškemu mojstru Ivanu Holzhauserju in njegovi hčerki Justini, če dobijo naše državljanstvo. Nesnago se ne da skrtočiti Zokoj? Ker se umozonosl ne drži somo no površju perilo, temveč je tudi v njegovi notranjosti. Obilo m gosto belo peno Zlatorogovega terpentinovego mila pronico pri pranju tudi skozi vmesne prostorčke tkanin in z lahkoto odloči vsako nesnago Perilo je po pranju kakor novo, snežno belo m duhteče. u— Odbor organizacije Praktičnih tehnikov se je na svoji prvi redni sej! 16. t, m. konstituiral takole: L van Mihelčač, predsednik, Gabrovšek Joško, podpredsednik, Edo Sorn, tajnik 1, Petrič Josip tajnik II. Smon Albin, blagajnik I, Marketf Janez, blagajnik II, škofic Anton, zapisnikar, Wernig Rajko, knjižničar, Novak Jo. sip,' knjižničar—namestnik, Šimenc Josip, Genussi Vinko, žirovnik Ivan, Za gradnik Franc, čaks Ado, odborniki; Varšek Tone, Unk Mihael in Les Anton, namestnik?:; Dobovišek Mihael, Ameršek Franc in Šolar Viktor člani nadzorstva. Vsak četrtek od 18. naprej je na razpolago članom čitaj-niea ter knjižnica. u— Ljubljanski športni klub sporoča članom, da bo preloženi redni občni zbor v petek 24. t. m. ob 20. v posebni sobi Cinkoie-tove gostilne. u— Davčne prijave za pridobnino se moiajo vložiti do 31. januarja. Obrtniško društvo v Ljubljani sestavlja po svojem posebnem strokovnjaku za članstvo in ostalo obrtništvo te prijave vsak dan od 17. do 18. ure v pisarni Beethovnova 10. Prinesite s seboj zadnjo prijavo, davčno obvestilo in ostala dokazila. Salon „ Truda" modistinja Aleksandrova cesta št. 5 pritličje. DAMSKI SALON TRUDA na Aleksandrovi cesti št. 5 je otvorjen. Krasno inozemsko blago damskih klobukov se toplo priporoča. R. Truda Peteln rnmMBMMaMnMM* u— Kup nesreč pri delu. Poleg drugih bolnikov so včeraj sprejeli na kirurški oddelek štiri ranjence iz različnih krajev, ki so postali žrtve nesreč pri delu. Iz Kranja so pripeljali 34-letnega strugarja Karla Pahorja. ki je na Priniskovem doma. zaposlen pa v kranjski tvornici Semj)erit. ^ delavnici mu je žareči svinec brizgnil v oči. Z Blo-čic pri Ložu se je zatekel v bolnišnico 31-letni poljski dninar France Intihar, ki je drol.il kamenje za cesto, pa ga je drobec nevarno ranil v desnico. Prav tako sta morala v bolnišnico 50-letni posestnik France Usenik. z Osojnika pri Vel. Laščah, ki je doma padel z lestve in si ranil levico, in f>a komaj 4-letni posestnikov sin France Gla-van iz Strahomerja pri Tomišlj^ ki je šel z drugimi otroki v hosto po smrečje in si je pri sekanju vej ranil levico. u— Oproščena lovca. Včeraj se je vršila razprava proti lovcema, ki sla streljala 17. oktobra iani na Dobrovi jerebice in ranila pri tem Cešnovarjevo Meto v levo oko. Po-nesrečenka je morala iskati zdravniške pomoči pri domačem zdravniku in v ljubljanski bolnišnici. Zahtevala je 10.000 Din odškodnine za bolečine in povrnitev raznih stroškov. Dne 22. novembra je bil na licu mesta na Dobravi oSled terena in se je sodišče prepričalo, da lovcev n? zadene nika-ka krivda. Oba sta bila oprošfenn. u— Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola. Danes »Carobn3 gosli* u_ Ples v šlalci bo v sobolo 1. februarja v Sokolsk?m domu za Bežigradom. Igral bo priznan jazz. Med plesnimi odmori ka-baietni program. u— plesni zavod Jenko v Kazini še sprejema dame in gospode v posebni za-četniški tečaj vsak ponedeljek ob 20. e— Za primarija v internem oddelku javne bolnišnice v Celju je .bil imenovan dosedanji asistent g. dr. Joža Flajs, specialist za notranje bolezni. Čestitamo! e— O pesniku Antonu Aškercu bo predavala ob 80-letnici njegovega rojstva profesorica ga. Boršnikova jutri ob 20. na ljudskem vseučilišču. Skioptične slike. e— Praški godalni kvartet, ki bo konce-triral v torek 21. t. m. ob 20. v gledališču, bo izvajal Mozartov godalni kvartet v C-duru. Schubertov godalni kvartet v D-molu in Dvorakov klavirski kvintet v A-duru s sodelovanjem pianistke ge. Mirce Sancinove. Nabavite si vstopnice v knjigami K. Goričarja vdove. e— Dvo je ljudi pod vozom. Za K rešijo je podrl voz 73-letno postrežnico Heleno Šoprovo in ji zlomil levo nogo. — 29-letni brezposelni ekonom Vaelav Vrabič iz Sto-perc pri Rogatcu pa je padel pod težko naložen voz. ki mu je zlomil levico. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Nož mu je zasadil v prsi. Neki Martin Brinšek je napadel 27-letncga posestni-kovega sina Avgusta Zajca v št. Andražu pri Velenju in ga zabodel z nožem v prsL Hudo poškodovanega Zajca so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 10. matineja. Danes ob 10.15. 1S.30 in 20.45 in jutri ob 10.30 in 20.30 velefilm Križarji« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Za mariborski spomenik kralju Uedinitelju so nadalje prispevali: dr. Zirn-gast 100 Din F. Cverlin 50 Din, dr. M. Stanjko 50 Din, Hutter in drug (uradni-štvo) 540 Din, prostovoljna gasilska četa na Dobrni 120 Din, Narodna šola Sv. Ana v Slov. gor. 82 Din (drugi obrok), gasilska četa Dolgoše 78 Din, dr. Joško Krat, Dravograd 60 Din, Olepševalno društvo v Studencih 50 Din, Veržejska garda 50 Din. a— Rojstni dan kraljeviča Tomislava, pokrovitelja jugoslovenskega gasilstva, proslavijo mariborski in železniški gasilci iz tukajšnjih delavnic s službo božjo ob 10.15 v Alojzijevi cerkvi in slavnostnim zborovanjem v Gasilskem domu. a— Svetosaveka proslava v Mariboru se bo vršila 27. januarja v vseh prostorih dvorane >Unioai^ z dnevnim redom: ob 9. dopoldne sv. liturgija; ob 10.30 šolska proslava, pri kateri sodelujejo pevski zbori učiteljišča, trgovske akademije in dijaške čete podoficirske šole; ob 20. velik koncert. Sodelujejo: pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru Trio Brandl in septet 2ivko. Dame se naprošajo, da pridejo na večerno prireditev v narodnih nošah. a— Rotovškc novice. Prva letošnja seja mestnega sveta bo v petek dne 24. t. m. ob 18. Dnevni red obsega poročilo predsedstva, poročilo odsekov, volitev dveh članov in dveh namestnikov v mestno disciplinsko sodišče prve stopnje ter izvolitev občinskega odbora za prehrano prebivalstva mesta Maribora. Tudi bo na seji razprava in sklepanje o ureditvi prejemkov mestnih uslužbencev, najemnini za stanovanje v Delavskem azilu, Kutsche-rovi ustanovi, oddaji mizarskih, keramičnih in kamnoseških del ter vodovodne instalacije in centralne kurjave pri gradbi šol v magdalenskem predmestiu. znižanju plinske tarife ter novi ocenitvi stanovanj v mestnih hišah. »JUTRO« št. 15 ================== 7 ■ Nedelja, 19. L 1936. Milost iva! Obleka in obraz morata harmonirati Gotovo se toste čudili nenavadnemu naslovu. Da morata obraz in oblaka harmonirati, ste že culi. a zdi se vam. da to ni vedno mogoče. Pravite, da zelena barva prija vašim črnim lasem in da modra ne harmonira z vami ker ste plavolaska. Ari to so zastareli nazori, ki jih je moderna kos-metika že davno ovrgla. Vse to je odvisno od nege kože. Kozmetična sredstva, ki jih uporabljate, morajo harmonirati ne samo s poltjo, temveč tudi z obleko. Ni namreč vseeno če vi stalno uporabljate le eno vrsto pudra če si popoldne in zvečer .enako pordečite ustnice. Včasih je potrebno, da se diskretno šminkate, drugič bolj intenzivno, da pride vaš obraz bolj do veljave. Vsaka moderna dama to deloma ve. saj ji to da večletna izkušnja, toda vedno je dobro, če vpraša za svet tudi tam. kjer kupu.ie svoje kosmetične potrebščine. Tam imajo veliko prakso tam vam vedo natančno svetovati in skrbeli bodo tudi. da bo vaša obleka res v skladu z obrazom in vaša polt vedno gladka, mehka, mladostna in ljubka. Torej, milostiva. pomnite: puder, šminka, rouge — vse niora harmonirati z vašo toa-iHo Upoštevajte naš nasvet, konzultirajte prvič, ko stopite v trgovino, svojega trgovca /tu,!« vam ne bo žal-' a— Zaključek bolgarske razstave bo danes. Ob 11. je vodstvo po razstari. a— Kulturne novice. V petek zvečer je bilo v okviru številnih prireditev bolgarskega tedna v dvorani Ljudske univerze predavanje zagrebškega slikarja Hegedu-šiča o bolgarskem slikarstvu. Uvodne besede je spregovoril predsednik Ljudske umverze inž. Kukovec, ki je naglašal pomen medsebojnega poznavanja med južnimi Slovani. Predavatelj Hegedušič je v informativnih izvajanjih orisal razvoj bolgarskega slikarstva od svetoštefanskega mira 1878. pa do današnjih dni. žel je za svoje predavanje, ki so ga spremljale skioptične slike, prisrčno odobravanje navzočnih pos'uša!cev. — Pred torkovo premiero Zlatega rudnika« bo spregovoril o bolgarski drami prof. J. Šedivy. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I M A Z « Upoštevaje sedanje gospodarske težkoče, je vodstvo sanatorija v Maribora, Gosposka 49, telefon 23-58. uvedlo enotne tarife za oskrbo in operacijo tako, da stane pri vseh boleznih, ki ne trajajo dalj kot 10 dni (slepič, kila. golša itd.) sanatorijska oskrba z operacijo in zdravljenjem vred 2.500.— Din, za uradnike vseh vrst. ki žive samo Dd svoje plače, in njihove svojce pa 2200.— Din. KIRURG DR. Č E R N I Č, VODJA LN LASTNIK SANATORIJA. .□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r a— ATI. redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže v Maribor«, ki se bo vršil jutri (jb 20-30 v lovski sobi hotela iOrel.. bodo posetili številni predstavniki našega mesta. Organizacija, ki skrbi za našo pravilno pomorsko politiko tudi v sedanjem času napetosti v Sredozemlju in ki po svojem delovanju stremi za tem, da nam pripad odgovarjajoč položaj v svetu, je Jadranska slraža. Predvsem pa potrebuje vsestranske podpore javnega mnenja. Pridodaj-Le torej tudi Vi njeni avtoriteti s tem, da se njenega občnega zbora sigurno udeležie. a— Iz vinarske in sadjarske šole. V dneh 27., 28. in 29. t m. bo v tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli trodnevni kle-tarski tečaj. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. K tukajšnji banovinski vinarski in sadjarski šoli je premeščen iz Murske Sobote inž. E. Eiselt. a— Za zdravje Maribora. V preteklem letu je bilo izvršenih na kirurškem oddelku 3032 večjih operacij. Na oddelku za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni je bilo 1164 večjih operacij. Na porodniško - ginekološkem oddelku je bilo 904 operacij. na infekcijskem in raznih drugih oddelkih je bilo izvršenih 22 operacij. Od oskrbnih stroškov je plačala za oskrbovane bolnike največ banovina, in s'cer 36%, država 15°'o, raz^p bolniške blaga ine 29% bolniki in njih svoici 11»'o, vojska in mornarica 1%. drugi plačilni zavezanci 8n/fi. T PARIŠ (9<>) 11. KUE AUBER Telef.: Opera 98.15 — Telef : Opera 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlia denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemalo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117.94 Pariš HOL ANDI J A: No. 1458.65 Ned. Dienst. LUKSENBURG: Nc. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice- a— V mariborskem želodcu se je znašlo v preteklem letu okoli 400.000 kg žita ali 6.615 vreč pšenice, rži, ovsa koruze, ječmena in ajde, okoli 600.000 kg ali 30S0 vozov sadja, 1050 vozov krompirja in 460 vozov čebule in zelja; razen tega 4158 zaklanih prašičev, 11.110 kg rib, 81.800 kljunov razne perutnine ter 6192 fazanov in jerebic. Seveda niso pri tem vštete velike količine živeža, ki ne prihajajo na trg in ki izkazujejo nedvomno še najmanj polovico teh množin. a— Lovska redkost je severni potapljač, ki so ga ustrelili v žilovcu in ki na-gačen v Wallnerjevi izložbi zbuja zanimanje mariborskih lovcev in ljubiteljev živali. a— Kriminalne zadeve. Pri posestniku Anionu Zimiču v Metavi so se zglasili drzni vlomilci in mu odnesli vse perilo in obleko Škoda je preko 2.000 Din. Trgovcu Av guštinu Štefanu v Rogatcu pa so vlomilci napravili škode 14.500 Din. a— Oproščen. V Dugoveških goricah je mladi L. peoblečen v mašnika spovedal neko starko na mrtvaški postelji. Zaradi tega je prišel pred sodišče, ki ga je oprostilo. Z Jesenic s— Kino Radio na Jesenicah predvaja danes ob 3. in 5. uri pop. in 8. zvečer filmsko veledelo »Kleopatra« v režiji slavnega režiserja Cecila B. de Milla. Med dodatki tudi risani fi!m »Buddv in opice«. Iz Kamnika ka— Gradba protituberkoluznega dispanzerja se bliža koncu in bo dispanzer otvoijen že 1. marca. Do sedaj je že izvršena adaptacija lokalov in instalaciji Ront-gen aparata. Danes oh 10. bo anketa. h kateri so vabljeni vsi župani zdravstvene občine Kamnik zaradi subvencioniranja dispanzerja. Anketi bo prisostvoval tudi g. dr. Neubauer. primarij zdravilišča na Golniku in g. dr. Pucelj bodoči šef dispanzer-zerja. ki je sedaj na specializaciji za leče-nje tuberkuloze na Golniku. ka— Nova postajica. Na progi Kamnik— Ljubljana dobimo v kratkem novo postajico in sicer med sedanjo postajico Čer-nucp in Trzin. S tem bo jako ustreženo večini prebivalcev Cernuč. ki bodo imeli mnoiro bližje do nove nostajicp. 7 izjemo nekaterih, ki pa tudi do postajice Jezice katera je na drugi st—iniku priliko, da se pojasni vrsta njegove bolezni. smo sklenili, da pošljemo 10 Knjigo vsakomur brezplačno in tranko v splošni blagor. Treba je samo pisati jopisnico (frankirano z Din 1.75, s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co. Berlin 614, Miiggelstrasse Nr. 25-25a. . >dobreno od min soc pol., sanitetsko oddeljenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933. Iz Julijske Krajine Nov naval na šolsko mladino Ko je pred meseci rimska vlada dovolila uvažanje nekih inozemskih časopisov v Italijo in se je pričel zlasti v Julijski Krajini z veliko naglico širiti krog njihovih čitateijev je nastalo med krajevnimi fašističnimi veljaki posebno pa med učitel jstvoni veliko vznemirjenje. Na nekem zborovanju v Trstn ie moral predsednik njihovega strokovnega voditelja ugotovili, da je bilo čez noč uničeno sedemletno prizadevanje učiteljstva. da pridobi podeželsko prebivalstvo, predvsem pa šolsko mladino za fašistične ideje in italijansko kulturo. Toda fašisti niso ostali le pri besedi, ne!io so kmalu prešli k dajanjem. Ko se je sprožila velika akcija proti sankcijam. so preko sindikata prodajalcev časopisja dosegli, da se je ukinilo prodajanje inozemskih listov najprej v javnih lokalih, nazadnje v kioskih in trafikah. Tako so s svojo akcijo proti sankcijam dosegli tudi svoj drugi, morda važnejši namen. Na drugi strani pa so zahtevali od centralnih oblasti. da o.iačijo fašistično prosvetno politiko v obmejnih pokrajinah. Tudi to njiho%7o prizadevanje ni ostalo zaman. Oblasti so predvsem na vso moč podprle delovanje fašistične šolske družbe »ltalia Redenta«, ki je baš ob novem letu žela znatne uspehe s svojo velikopotezno nagradno akcijo v Istri. Ves fašistični tisk je bil v njeni službi. Celo vojvoda Aostski in druge ugledne osebnosti so ji dale na razpolago svoja imena in jo obsipale z darovi. Baš pred dnevi pa so listi poročali, da je družba v zadnjem času ustanovila po vsej deželi kar 36 novih kmečkih enorazrednie in sicer po vseh najbolj zapuščenih in še tako neznatnih vasicah, da posamezne šole ne štejejo niti po 20 učencev. V goriški poki ajini je bilo ustanovljenih ll takih šol, poleg drugih v Selu pri Podinelcu. v Grud-nici pri Sv. Luciji, v Bači pri Podbrdu. v Idrijski Beli. v Mrzli Rupi, v Nikovi pri Idriji v Lomeh pri Črnem vrhu in na Ravneh pri Crničah. v Istri 17, tako v Vorivih pri Barbanu. na Polju pri Plominu. v Slivami in Vrani na Cresu ter drugod, v reški |>okra.iini 5, med drugimi v Skandansči-ni in Slopah pri Materiji v Gaberku nad Podgradoin. na Rateževem brdu pri Premu. v tržaški pokrajini pa 3, in sicer v Mira-maru, v Prečniku in Cerovljah pri Nabre-žini. Lisli so sprejeli to vest z velikim zadovoljstvom in med drugimi pravi »Piccolo della Sera«, da bodo nove šole neprecenljivo mnogo prispevale k razširjenju fašističnega duha tudi v najbolj zakotnih in zapuščenih kmečkih vaseh. Preko učiteljev in učiteljic ga bo širila med ljudstvo šolska mladina, ki bo predla iz šole v fašistične mladinske organizacije z novimi idejami in bo ponosna, da lahko služi duceju; ('•) Razen tega je prosvetno ministrstvo ustanovilo še 7 državnih ljudskih šol, in sicer v Jurinkalu pri Barbanu, v Golcu nad Materijo. v Bukovem pri Cerknem, v Čerovici. v Vlahovem pri Sv. Nedelji in še v neki vasi v Lat inščini ter v Tupljaku pri Pazi-nu. Vse te šole imajo zaenkrat po enega učitelja odnosno učiteljico, na drugih žo obstoječih šolah pa je bilo števiio učiteljskega osob.ja sorazmerno povečano, tako da je bilo v zadnjem času ustanovljenih ravno 50 novih učiteljskih mest in so sedaj tudi že vsa zasedena. Vprašanje pa je pri vsem tem. kdaj bo teh novih 86 učnih noči nadoknadilo, kar je bilo izgubljenega čez noč kakor je ugotovil predsednik fašističnega učiteljskega udruženja v Trstu. Pri vretj« v črevesju in zagatenju zanesljivo učinkuje že ena časa naravne FRANZ-JOSEFOVE greneiee. Osi. res. S. br. 15485/36 li Ptoja j—- Mestne zadeve. Mestu j svet je so-giasno odobril sklep o znižanju najemnin v mestnih hišah za 10 do 20%. Izvršil se b0 tudi ponovni preg"ied stanovanj v mest mli hišah zaradi ugotovitve višine najemnin. 0'dlboru kimetijsko obrtne razstave Se je odobrila podpora v znesku 2.000 Din. Za predsednika, odbora obrtne nadaljeva1-ne sorte j« določen predsednik dr. Remec, v odbor ipa je imenovan m s. Franc Sirec. Tvrdki Fendfmand Pihler v Ljubljani se prepusii II. nadstropje v bivši dominikanski vojašnjci v' svrho ustanovitve tkalnice in sicer brezplačno za dobo petih let. V domovinsko zvezo so sprejeti predsednik dr. Remec z družino in Josip K a i-sersiberger. Nekaterim mestnim ubožcem se je zvišala podpora. Sprejeta je bila obširna spomenica proti monopoliziranir učnih knijig. M. s. K0ren je kot zastopaiik delavstva rPoidaJ izjavo, da je prjrpa vi.v : sodelovati v občinskem svetu le p0d pogoji, ki jah je že .pismeno navedel.V tajni seji se je razpravljalo o stanju mestne hranilnice, personalne zadeve in o zaposlitvi policije pri javnih prireditvah. | j— Cigani spet na delu. Nedavno noč je poskusila skupina ciganov vlomit j v gostilno Antona Masrčiča v Preši pri Maj-šperku. Sneli &o že gostilniško okno, k srečj pa je s pata v gostilni prevžjtka rk-a Terezija Marčiče noci je nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika .Tožefa Pium predimete, tako železne ograje, stare lonce in drugo tako šaro, vmes pa tudi prav potrebne reči. V Temenici na Krasu je nastalo zaradi takega iPostoPanja ve/ko nezadovoljstvo. Ljudje so se zglašali na občini in protesti-raili. S početka so jih mirili, ko pa so postali protesti prepogosti in so dobili žs značaj demonstracij, so poklicali z Opatje-ga sela karabjnerje, ki so seveda takoj intervenirali in na lepem prijeli tri va-ščane, Marija'in Josipa špaca-la ter Draga Trampuža, in jih odvedli v zapoie. Pred dnevi so jih ovadili sodišču v Gorici, češ, da so izvršili prestopek iproti zalvonu o zaščiti države in javne varnosti. «>m»imh»m» Finančne težave istrske pokrajinske upravo Prve dmi v tem mesecu je imel upravni odbor istrske pokrajine pomembno sejo, na kateri je razpravljal o finančnem polo" žaju uipr a ve, ki kakor vsa zadnja leta, trn- 1 dii leto-s ni nič kaj povoUen. šele Po hudih naporih je uspelo upravi najti vsa skraj- Urssga plat zvona o „Jugošportu" V torek smo v »Jutru« objavili članek o stanju znane zadeve z Vzajemno pomočjo in JugosPortom. Gospod Rudolf Šinkovec nam je nato poslal naslednje pismo, ki ga objavljamo po starem pravičnem načelu, da je treba čuti tudi drugo plat zvona: Ni res, da bi bili glavni voditelji Vzajemne pomoči, r. P. blagajne v Ljubljani, med katerimi sem bil tudi podpisani, ki so tudi ustanovili zadrugo >Jugosport«. to vodili tako, da je bil 17. februarja 1934. od sodišča nad njenim premoženjem otvorjen kon-kurz in da je zadruga sklepala milijonske kupčije. Res pa je. da je zadruga sklenila na pobudo in priporočilo pokojnega zadružnega revizorja g. Vekoslava Pelca Jamo eno tako kupčijo in sicer, ko je kupila Ras bergerjevo trgovino. Zadruga je to storila, ker je verjela svojemu zadružnemu revizorju, zlasti še, ker so mu bile znane razmere in vrednost Rasbergerjeve -trgovine, v kateri je g. Rasbergerju kot strokovnjak pomagal pri knjigovodstvu in inventarizirauju. Posli zadruge in trgovine 'Jugosportc so od ustanovitve (maja 1931.) dalje uspevali in je mesečni inkaso znašal 40.0 O do .3(HKX) Din. tako da so bila aktiva v februarju I. 1832., ko je bilo na zahtevo likvidatorja Vzajemne pomoči g. banskega svetnika Mencingerja ocenjeno premoženjsko slanje iu-gosPorta«, za 320.000 Din višja kot pasiva. V tem času je prešlo vodslvo zadruge v druge roke in so bili na takratnem občnem zboru med drugimi črtani iz seznama zadružnikov tudi člani dotedanjega načelstva. odnosno, sprejet je bil tak sklep in sprejeti novi člani, ki so takoj tudi sodelovali na občnem zboru. Po tem se je načelstvo še dvakrat menjalo, ni pa se izvedla tozadevna registracija v zadružnem registru četudi je sodni zadružni revizor g. Anton Kastelic o menjavi načelstva obvestil sodišče. n0 Potrebna finančna sredstva za kritje najnujnejših proračunskih izdatkov. Predsednik upravnega odbora je v svojem poročilu navedel, da je morala država priskočiti pokrajinski uprav« že lani na iPomoč z izdatno podiporo v znesku preko 2,820.000 lir. Pa tudi za .letošnjo poslovno dobo bo treba večje državne subvencije. Poleg tega je morala uprava najeti še preko 1.5 milijona lir Po»o/ la za kritje primanjkljajev, ki segajo nazaj v lebi 1932. in 1933. Pogajanja, ki še vrše v t© svrho z nacionalnim zavarovalnim zavo :«>m, b^" do v kratkem usipešno zaključena. Zaradi še otupnejše.ga Položaja istrskih občinskih uprav, je bi la končno pokrajinska uprava prisiljena obvezati se, da bo krila tudi de! izdatkov istrskega vodovodnega konzorcija. Za vsa dela dlo konca 1938. bo prispevala 5 odstotkov vseh izdatkov v gotovini. Drobne novice Kaznovani trgovci. Na svoji zadnji seji Oe medisindikaln» odbor za tržaško pokrajino spet razpravljal o nekaterih primerih prestopkov iproti uradnim cenikom in drugim odredbam, ki so bile »izdane v okviru akcije proti sankcijam za trgovce na drobno. Na njegov predttog je prefekt odredil zaporo mesnice -Maksimiljana Storija za teden dmi. Z denarnimi globami pa s^ bili kaznovani trgov*'. Anton Sam:in v Skednju in dva druiga v centru mesta v Lioydovi delavski četrti 22.000 Din višja od pasiv. Jasno je tedaj, da je nastal primanjkljaj kasneje, bodisi zaradi krize, bodisi iz drugih vzrokov, in da zanj ne odgovarjamo člani načelstva izpred februarja 1932. (Revizijsko Poročilo 7. dne 27. marca 1933.). Glede števila deležev posameznih članov načelstva tPa je iz sejnih zapisnikov razvidno, da načelstvo ni nikomur dodelilo več kakor sto deležev in je tudi moj, na iniciativo pokojnega V. Pelca stavljeni zadevni predlog na zvišanje dodeljenega števila deležev odklonilo. Če je pa pokojni g. Pele izpolnil in vpisal za eventualno zvišanje pripravljene pristopne izjave, stare na sto deležev se glaseče prijave pa uničil, načelstvu ni bilo znano, ker je g. Pele zaradi obolelosti vodil zadružno knjigovodstvo na svojem domu in je knjige izročil vodstvu zadruge na izrecno zahtevo g. likvidatorja Mencingerja. Kdo pa je v knjigi zadružnikov storniral preveč vpisanih trikrat Po devetsko deležev na ta način, da je vnesel storno kot odpoved deležev, to bivšim članom načelstva, katerega član sem bil. ni znano, ker se je to vršilo kasneje pod enim izmed novih načelstev. V pogledu vnovčenja imovine >JugosPorta; pripomnim samo. da je vsaka konkurzna razprodaja, pri kateri se blago oddaja še pod fakturno ceno. vedno v škodo upnikov in dolžnika, pa (udi trgovcev iste stroke, ker se trg s forsirano prodajo prenatrpa. ne doseže pa Primernega izkupička. Kapetan nogometnega moštva: Spojka Naglic, izključeni ste zaradi motenja tekme s kašljanjem, ker odkar obstoja banbon morete kašelj preprečiti. PROIZVOD: UNION. ZAGREB Smrt stare korenine Bistrica pri Tržiču. januarja. Pred dnevi je umri v Bistrici pri Tržiču g. Lovro Aljancič, posestnik in gostilničar v visoki starosti 77 let. Pokojnik je bH splošno priljubljen in znan daleč naokoiL Bjl je uimen gospodar, ki je svoje obširno Pose«tvo vzorno vodij. Znana je tudi njegova gostiina, katero so poleg- mnogih tujcev posebno raidi posečali Trzičami. V mla dih letin mu je bilo zlasti pri sicu Bralno društvo v Tržiču, ki ga je štelo med svoje ustanovne člane in .ga pred leti imenovalo za svojega častnega člana. Dolg i vrsto let je načelova,! okrajnemu cestnemu odboru v Tržiču. Kako splošno je bil pokojnik spoštovan, je pokazal njeg"ov pogreb,, katerega je udeležilo poleg: zastopnikov domačih uradov in raznih društev izredno mnogo njegovih prijateljev in znam cev. Pokojnik zapušča vdovo Marijo iz znane rodbine Pogačnikovih na Dobravi piri Podnartu in štiri otroke, ki so vsi v ugod nili položajih. Pokojniku bodi lahka žemljica, žalujočim pa naše iskreno soa»lije * E A D I Ker smo bili tedaj člani prvotnega načelstva izločeni od vodstva zadruge, seveda tudi ne moremo odgovarjati za nadaijnje nje no poslovanje. Vršila se je potem v marcu 1933. še ponovna revizija in bilanciranje premoženjskega stanja zadruge po revizorju S. Kastelicu. ter je ta še tedaj ugotovil, da so aktiva kljub prisilni upravi še vedno za SOKOL Savezne smučarske tekme. Načelništvo Seveza SKJ objavlja: Rok prijav za savezne smučarske tekme se podaljša do 23. januarja t. I. Prijave je nemudno odposlati direktno Sokolski župi Maribor odsek za prireditev smučarskih t^kem Saveza SKJ. Vse bratske edinice opozarjamo, da se navedenega roka točno drže. ker ee na poznejše prijave ne bo oziralo Sokolska župa Rokicanova (CSR) je izdelala po zaslugi svojih fotoamaterjev posrečen filmski posnetek svojega letošnjega župnega zleta ki te dni nastopa svojo pot po župnem okolišu, da Ho tako vse članstvo tudi ono, ki m bilo na zletu, lahko videlo uspehe sokolskega dela. Ponedeljek 20. januarja Ljubljana 12: Zvoki iz Rumunije (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Revija glasbil na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Zdrav« ška tura: oslovski kašelj (Dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Kvartet Lisan-ski na piloščah — IS.40: Kulturna kronika: Slovenski sJikar Fr. Kaucig (dr. Fran Štele). — 19: Čas, vreme, poročila, tt?ored obvestila. — 19.30: Nac. ura: Jugoslovan-stvo v sevgmi Dalmaciji (Dušan Stnoibad-ie Beograda). — 20: Prenos oPere iz Beograda. V odmorih: e^sbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napoved časa, poročila in spored. Beograd 10: Plošče. — 16.20: Orkestra-ilen Koncert. — 18: Jazz. — 19.50: Plošče. — 20: Večer srbske narodne glasbe. —22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12.15: Plošče- — 17.15: Pevski »n viojmski koncert. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 1(9.30: Zabaven podeželski večer. — 20: -Pester program. — 21.25: Medtnerjev koncert za klavir in orkester. — Varšava 20.30; Skladbe za saksofon. — 21: Koncert vojaške gio-1'be. — 22: Simfoničen koncert. 23.05: Plesna muzika. — Du naj 11.30: Plošče — 12.20: Koncert orkestra. 16.05: Koncertna akademija. — 17.20: Piošče. — 19.40: Program po napove ». — 20: Pokrajinski motivi v glasbi. —21.30: Narodne pesimi_ — 22.10: Koncert dunajske glasbe. — 23.45: Jazz. — — BerLin 18: Prenos iz Stuttgarta. — 20.10: Kabaretni večer. — 21: Prenos iz Stuttgarta. 22.40: Koncert komorne glasbe. — Munchen 18: Lahka godba orkestra. — 20.10: Pester program. — 22.30. Prograan po napovedi. — 23: Plesni orkester. '— Stuttgart 18: Koncert orkestra in solistov. — 19.45: Plošče. — 20.10: Orkestralen in Pevskj koncert. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Simfoničen kcincert Haydnove in Beethovnove glasbe. - Rim 17.15: Plesna muzika. — 20.35: Simfoničen koncert. — 22: Skladibe za čelo. Torek, 21. januarja. Ljubljana 11: šolska ura: Preko črn« goie, Du>rmitorja in Samdžaka v Sarajevo (g. Josip Lapajne). — 12: Naši Pevci, na.še pevke (plošče). — 12.45: Vreme, Poročiia. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Skiiai-lbe Olaudea Debusisyja na pioščadi. — 14: Vreme, borza. — 1«: Koncert Offen-bacliovili del. — 18.40: Zgo,ii-avjna dežele vzhajajočega sonca (g. Fr. Terseglav). — 19: Čas, vreme, spored, obvestila. - 19.30: iNac. ura: Zadružništvo — element gospodarskega napre»ika v Jugoslaviji (Ivo Z>-ričič — iz Zagireba). — 20: Revija naših harmo:« ka.rjev. Sodelujejo: gg. Stanko Avgust, Rakuša Franc, Ivan Magister, Kokalj Lojze, Kovač Edvard, Praprotnik Martin. — 21: Potovanje od severa proti jugu (radio orkester). — 22: čas, vreme-Poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.20: B0lgarske pesmi. — 17: Jazz. — 19.50: Narodne pesmi. — 20.20: Plošče. — 21: Orkestralen in Pevski koncert. — 2i2.30: Godaini kvartet. —Zagreb 15: Plošče — 17.15: OrkestraJen "koncert. — 20: Preuos opere iz gledališča. — Praga 19.10: Koncert vojaške godbe. — 20: Su.kova sereuad ana godalni orkester. 20.30: Prenos z Dunaja. — 21: Zvočna igra. — 21.40: Lahna glasba. — Varšava 20.10: Zborovski koncert. — 21: Orkester in sesti. — 23.05: Ples. — Dunaj 12: Plošče. — 15.20: Otroški koncert — 16.05: Iz zvočnih fitaiov. — 17.3U: Koncertna ura. — 20: Glasbeni večer z m0toan: Praga—Dunaj. — 21: Zvočna igra — 22.10: Klavirski koncert. — 23.35: Jajzz. — Berlin 1«: Prenos iz Miinchena. — 20.05: Nemško—grški večer. — 21.20: Lahka glasba. — 2*2.30: Narodna in pleska muzika. — ...unehen 18: Koncert orkestra in s0'«tov. — 20.10: Pester program. — 23: Iz Berlina. — Stutjgart IS: iz Miinchena. — 20.10: Operetni večer. — 22.30: >Iz Ber-«na. — 24: Simfoničen koncert. — Rim 17.15: Lahka godba. — 20.35: Veseloigra. — 2i2: Ples Postani in ostani član Vodnikove dražbe ! ; ■ XXI. DRAŽBA KOŽ DIVJADI NA VELESEJMU 27. JANUARJA 1936 o 6 i i i t e ne ni udom a blago na naslov Ijjublfana ,.Uivi» koža" ♦eUseiem* fioipodarsf^o Dobiček Narodne banke ileograd, 18. januarja, o. Danes je bila seja upravnega odbora Narodne banke, kjer so razpravljali o bilanci za preteklo leto. Sejo je voau guverner dr. Milan Ra-dosavijevič. Preeitauo je bilo poročilo izvršilnega odbora banke Ki zlasti nagtaša, ■da je Naroana banka lani odkupila v državi za okrog IGO milijonov Din zlata. V poslednjih dveh letih je bilo odkupljenega .zlata v skupnem znesi-cu okrog 290 milijonov Din. Iz referata generalnega direktorja sledi da znaša čisti aobič&K za lansko leto 33.7 milijona Din t v letu 1934. 31.4 milijona Din). Odbor je stkienil, da se poldrugi milijon dobička dodeli rezervnemu skladu da se nekaj čez 10 milijonov prizna državi kot udeležba na dobičku, 21.8 milijonov Din pa ostane delničarjem. Upravni odbor predlaga izplačilo dividende 350 Din na delnico, kakor prejšnja leta. Končno je bilo sklenjeno, da se vrši glavna skupščina delničarjev 8. marca. Na skupščini bosta izvoljena dva člana v nadzorstveni odbor. Še o novih uradnih p red- plslh za arsiairassl beton Nova uredba se mora razveljaviti odnosno odložiti. Uredba ministrstva za zgradbe, da se s 1. februarjem t. 1. uveljavijo novi predpisi za armirani beton, da naša država osvoji švicarske predpise in da s tem dnem prestane veljavnost sedaj veljavnih nem. predpisov, ja morala vsakogar presenetiti. Strokovnjaki, oblastveni organi in drugi, ki se pratkično pečajo s temi predpisi, morejo potrditi, da je prehodna dota enega meseca absolutno nezadostna. V čigavem interesu je bilo, da se dobri, udomačeni, podrobno izdelani in enostavni, dosedaj veljavni nemški predpisi kratkomalo ukinejo in uveljavijo novi švicarski predpisi, ki se splošno in bistveno razlikujejo od nemških predpisov;? Ministrstvo je odredilo, da se osvoje novi švicarski predpisi, ki jih je treba naročiti iz inozemstva, ni na ničesar ukrenilo glede veljavnosti od gradbenega ministrstva izdanih uredb glede raznih norm in predpisov, ki s0 v nasprotju z novimi švicarskimi predpisi. Novi predpisi za armirani beton so taki, da jih morajo strokovnjaki odklanjati. Ne prinašajo nobenega olajšanja, nobenega izboljšanja .niti kakih pridobitev in to niti v računskem statičnem, pa tudi ne v gospodarskem pogledu. Nasprotno, novi predpisi uvajajo novotarij. ki l»odd postavile dosedanje delo na glavo. Delo statika bo težje, dolgotrajnejše in dražje. Čemu torej taki novi predpisi! Vsa dosedanja literatura bo postala ničvredna in neuporabna, medtem ko bo za nove predpise treba trositi novega denarja. Povsem upravičeno je, da se gradbeno ministrstvo trudi izdati nove predpise. Toda. zakai bi takih predpisov za naše razmere ne ustvarjali doma? Zakaj bi takih predpisov ne izdelali naši strokovnjaki ,ki jih imamo v izobilju? Pri tem vprašanju je vsak izgovor nemogoč. Dolžnost naših strokovnjakov, naših inero-dajnih krogov, naših oblasti, društev in zbor nic je. da javno ugovarjajo proti takim predpisom .ki nam donašajo satno škodo in skleni obnoviti tobačni institut v Prilepu in vzgledne tobačne nasade, da se zboljša kvaliteta in način pridelovanja tobaka Gospodarske vesti = Državni blagajniški boni. Glede na uredbo o izdaji državnih 3—12 mesečnih blagajniških zapiskov do vsote 500 mihjo-nov Din računajo v beograjskih finančnih krogih ,da bo znašala obrestna mera teh zapiskov 4—5°/o. Narodna banka zaradi emisije ne to neposredno angažirana in tudi ne bo prisiljena reeskontirati teh zapiskov. • Andre Luquct. predsednik trboveljske premogokopne družbe \ Ljubljani in častni guverner Francoske banke je bil na seji upravnega sveta Banque des Pays de l'Ev-rope Centrale (prej Landerbank) izvoljen za predsednika, in sicer po smrti dosedanjega predsednika Cambona. Za podpredsednika tega zavoda pa je bil postavljen znani t'ran coski nacionalni ekonom prof. Charlest Rist. = Težkoče češkoslovaškega žitnega monopola. Češkoslovaška žitna monopolska družba se je na zadnji seji ponovno pečala z vprašanjem porabe žitnih presežkov. Po sedanji kalkulaciji bo imela družba 30. junija t. 1., to je ob ko^cu žitnega leta, neporabljen preostanek nakupljene pšenice v višini 56.900 vagonov. To je mnogo več, kakor znaša v najboljših letih izvozni presežek Jugoslavije. Neporabljeni preostanek rži pa ceni družba za 30. junij t. 1. na 11.400 vagonov. Te ogromne količine predstavljajo za družbo hudo breme, ker jih ni mogoče vnov-čiti v notranjosti države, v inozemstvu pa ie z veliko izgubo Upravni svet družbe je skle ninl opozoriti vse kmetovalce na prepoved razširjenja pšeničnib posevkov in naprositi kmetijsko ministrstvo, da napravi učinkovite korake za redukcijo posevkov jare pšenice . — Mali mlinski obrati in obrtni zakon. Minister za trgovino in industrijo je izdal uredbo, po kateri se mlini na motorni pogon, ki obratujejo sam0 s kamni brez naprave za čiščenje, s*;janie in tipiziran je moke, oziroma mlini, ki samo drobijo žito, izvzamejo iz mlinareke obrti v smislu obrtnega zakona. Teki obrati se lahko vodijo brez strokovne usposobljenosti Nadalje je minister za trgovino in industrijo predpisal uredbo, po kateri ki sejem v Maribora. Ma svinjski sejem dne 17. t. m. je bilo pripeljanih 87 svinj, prodanih pa jih je bilo 44. Prašički, 5—9 tednov stari so se prodajali po 70 do 130 Din. 3-4 mesece stari po 150-200 Din in 5—7 mesecev stari po 230—300 Din; svinje so se prodajale po 5.50—6.50 Din za kg žive teže odnosno po 7—9.50 Din za kg mrtve teže nn Ogromen triumf in zadovoljstvo občinstva pri včerajšnih predstavah! Najboljša filmska opereta se-:one! HERMAN TfflMTG CRISTL MARDAYN v glavnih vlogah PRKDSTA.VHJ ob 15.. 17., 19. in 21. uri išgg&ssiss^s Rezervirajte si čimpreje potrebne vstopnice! PRI BELEM KONJIČKU Najnovejši Foxov zvočni tednik Petje in lepe melodije! Smeh in zopet smeh! TELEF. 22-21 KINO UNION Udeležba Jugoslavije v Gantilseim ©smžem Zaradi pomanjkanja denarja bi morali prekiniti olimpijski trening — Apel na javnost in na oblasti Širši odbor JZSS je imel v petek izredno važno sejo, na kateri se je razpravljalo o udeležbi naše smučarske reprezen-tance v Garmischu. Tehnični odbor jc poročal, da se naši reprezentanti kar najboljše pripravljajo in da bodo Jugoslavijo častno zastopali. Precej drugačno jc bilo poročilo blagajnika. Olimpijski odbor jc sicer zagotovil udeležbo naših smučarjev v Ga r m i sch -Pa r t c nk i rc hn u, toda denarja za kritje stroškov okoli priprav ni. Država je sicer obljubila pomoč, vendar savez do danes ni prejel nikake podpore in je zato nadaljnji trening olimpijskih kandidatov ogrožen Ker je bilo le malo upanja, da bo pravočasno prispela državna podpora, so nekateri člani odbora predagali, da bi se nadaljnji trening prekinil, oziroma na i bi Jugoslavija svojo udeležbo na zimski olimpiadi sploh odpovedala. Kaj sedaj? Prekiniti' olimpijski trening bi pomeni'o nič drugega, kakor poslati našo reprezentanco nepripravljeno. Ves dosedanji trud bi bil zaman. Vso jesen so olimpijski kandidati marljivo trenirali. 2e mesec dni vadijo sedaj pod vodstvom tu-j:ih trenerjev, ki stanejo drag denar. Odrekli so se vsaki zabavi in se popolnoma posvetili smučanju. In zdaj, sredi najvest-nejšega treninga, naj bi z delom prenehal in odšli v Garmisch pomanjkljivo pripravljeni? Večina saveznega odbora je bila proti temu. Zastopali so mišljenje, da se trening ne sme prekiniti in da se na vsak način morajo naiti sredstva za kritje olimpijskega tečaja. Savez je to dolžan svojim tekmova'cem. In ne samo savez. vsa naša javnost se mora tega zavedati. Če bi sedaj naenkrat pozvali tekmovalce, da gredo domov, bi to pomenilo zanje prehud udarec, ki b: nedvomno vplival nanje psihološko Sadovi dolgoletnega dela bi bili uničeni in bi savez z nova moral začeti z delom. Savez se dobro zaveda, da bi tako ravnanje pomenilo veliko in nezasluže-no nehvaležnost napram tekmovalcem. Kako torej omogočiti nadaljnji trening? Smučarski dan. ki ga je priredil savez v svrho nabiranja prispevkov za kritje pri- KINO UNION matineja Danes ob 10.30 dop. veliki pk=n»dici'eki film BABOONA Vsi sedeži po Din 4.50 prav na 5e reprezentance, jc našel pri javnosti le malenkosten odziv. Prinesel ni niti toliko, da b; savez lahko plačal trenerje. Kje naj vzame denar za oskrbo reprezen-tantov? Kaj storiti? Po dolgotrajni debati je bilo končno sklenjeno, da se bo savez še enkrat obrnil na merodajne činiteljc in na vso jugoso-v en sko javnost. L"glcd naše države zahteva, da se na vsak način udeležimo zimskih olimpijskih iger. Saj je pri nas tekla zibelka smučarstva in jc ta panoga športa pri nas popolnoma avtohtona. Zato je naša sveta dolžnost, da gremo v Garmisch-Partcnkirchen. Sc jc mogoče pomagati, čeprav je že dvanajsta ura. JZSS bo s svoje strani ponovno priredil 25. in 26. t. m. smučarski dan po vsi državi s sodelovanjem cclokupncga odbora. Obenem bo apeliral na državne oblasti, javne korporaci-jo in na vso jugoslovcnsko javnost. Pri nas se še vse premalo zavedamo, koliko koristi nam prinaša smučarstvo. Naj omenimo le naše obrtništvo. Zadnja leta se pri nas i/de'a na tisoče in tisoče smuči in sploh vseh potrebščin, ki spadajo k smuča-ju. Obrtniki so baš zaradi velikega razmaha tc panoge ogromno zaslužili in je marsikdo, ki bi bil sicer brez zaslužka, našel zaradi teda delo. In potem tudi tujski promet. Vprašajte samo našega kmeta. Povedal vam bo, da pozimi ne bi ime! prav nobenega zaslužka, če ne bi bilo smučarjev. Smučanje je najboljša propaganda za tujski promet. Denar, ki bi ga vložili v olimpijtski fond, • nikakor ni izgubljen in sc bo povrnil'v drugi obliki. Planiške kakalne tekme so tujini odprle oči. Vedno več tujcev prihaja v naše kraje. Čim bolje se bomo odrezali na olimpiadi, tem bolj bomo zas'oveli. Nurmi sam je za Finsko storil več. kakor vsi nie-ni diplomati. Šport je danes mogočen faktor, s katerim računa vsaka modra država. Zato poudarjamo še enkrat: mi moramo v Garmisch! Upamo, da bodo merod1 jni krogi uvideli, da je stvar resna in da je že skrajni čas, da zagotovi naši reprezentanci potrebna sredstva, da sc bo lahko nemoteno še nadalje pripravljala in tako dosegla čim večji uspeh. Na nas samih je, da po svojih najboljših močeh podpremo naše fante in jim pokažemo, da stoji za njimi vsa država. Ravnajmo se po pregovoru: kdor hitro da, dvakrat da' Mtl»MMW«tMMMHWHmMI>m»»M»m Nogometna seKcija Primorja priredi danes ob 14. na svojem igrišču tekm0 med dvoma izbranima garniturama. Eno garnituro tvorijo igralci, ki bodo predvidoma raprecentirali klub v letošnjih borbah. Drugo moštvo sestavljajo mlajše talentirane moči. Ker gre za klubski prestiž. b<, igra sigurno napeta in zanimiva. Igra se ob vsakem vremenu. VstoP je Prost. ASK Primofje (nogometna seKcija.) Ju morji naj bodo danes ob 9.30 v garderobi. Popolne prvo mštvo in rezerva točno ob 13.30. Tekme za ZP Danes na igrišču Hermps.! ob 1-3.15 Grafika : Moste, ob 15. Hermes: Svoboda. VstoP k tekmam prost. SKReKa.Danos ob 14 trening na igrišču, po treningu obvezen 6estanek vseh nogometašev v garderobi. Vsak igralec muj prinese s seboj opremo. Službeno iz poverjeništva s.o. LNP, Trbovlje. Za prijateljsko tekmo danes na igrišču Trbovija ob 14.30, se delegira pr ss. g. Božič Adalbert. 19. t. m. na i grist* Amaterja ob 14.30 Rajlmayer Mirko, rezerva Krhlikar žanj. Na igrišču Trbovija igrata Trbovlje : Retje, a na igrišču Amaterja igrata Amater : Litija. Obe tekmi obetata biti zanimivi. Prijatelji vabljeni. Poverjeništvo oPcvzarja vse klube o.o LNP Trbovlje, d^ prijavljajo vse tekme najka sneje <10 srpotovanja najmanj 6 oseb za vse proge in vse dneve, člani, ki žele dobiti tozadevne legitimacije, naj oddajo v našem tajništvu v Crajevi ulici 3 (Putnik) doprsno siiko v formatu 6 krat 9 cm. Istotam dobe tudi vsa ostala pojasnila in potrebne tiskovine za potovanje. SK Ilirija (table tenis sekcija). Danes ob 11. v klubski sobi kavarne Evropa plenarni sestanek sekcijskega članstva. Motosekeija ŽSK Hermes vabi vse član* motosekcije, naj se sigurno udeleže olČ. zbora danes ob 10. v restavraciji ^Keršič'. Celovška cesta. ŽSK Hermes (nogometna >ekcija). Igralci L skupine naj bodo ob 14. na igrišču. — Seja centralnega odbora v ponedeljek ob 19.30 v hotelu Miklič. SK Slavija. Danes ob 9 30 naj bo rezerva na Slovanu. Igra trening tekmo. I. moštvo naj bo ob 14. na igrišču Reke. Igra z Reko. Postava je razvidna v članski knjigi Trening je obvezen za vse igralce. Vremensko poročilo. Bisvega snega. Bleljezero po stanju včeraj: 2 C, dežuje, Pokljuka, 17. jan.: —1, sneži, jugoZapa«"! drobno medc, 2 cm južnega sn^ga na 1') cm srenja. Vršič, Krnica in Tamar po sta n ju včeraj: 10 om južnega snega na 25 cm srenjia. Kranjska gora po stanju včeraj: 0 C, barometer stoji mirno, mede. 2 2. januarja: Vesela božja pot. Red Sreda. Konec meseca bo v drami premiera »Dies irae«, ki jo režira Ciril Debevec. Takoj nato pa premiera Nušičeve veseloigre »Pot okoli svetas v režiji prof. Šesta. OPERA Začetek ob 20 Nedelja, 19. januarja: Ob 15. MaLa Irlor-amy. Izven. Globoko znižane cene od 2f Din navzdol. Ob 20. Ples v Savoyu. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 20. januarja: zaprto. Torek, 21 .januarja: Prešmentani grad. C. Sreda, 22. januarja: Aida. Gostuje Marij Šimenc. Izven. V Tijardovičevi opereti »3fa!a FIoraniye« poje naslovno vlogo gdčna Iva Cankarjeva. Ostala zasedba običajna. Tenorist Marij Šimenc poje v sredo veliko tenorsko partijo Radaniesa v Verdijevi operi »Aidac. Na gostovanje odličnega slovenskega pevca v naši operi še prav posebno oiozarjanio. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Opera študira znamenito moderno rusko opero »Lady Macbeth«, ki jo je komponi-ral ruski skladatelj šoštakovič. Naša opera bo prva v Jugoslaviji, ki to izvedla to znamenito in zanimivo delo. Opereta pa študira če5ko opereto ?Kai dela Andula«, ki jo pravkar uprizarjajo v Zagrebu z največjim uspehom. Mariborsko gledališče Nedelja 19.: Oh 15.: Poljska kri. Globoko znižane cene. Zadnja popoldanska uprizoritev. Ob 20. Veseli kmelič. Znižane cene. Ponedeljek 2q.: Zaprto. Torek 21.: Ob 20. Zlati rudnik. Premiera. Red B. Zdravstvene zadruge Beograd, Lv januarja, p. Minister za zgradbe dr. Marko Kožulj je sprejel danes zastopnike zveze zdravstvenih -zadrug z dr. Ljudevitom Prohasko na čelu. Delegacija mu je Poročala o eta n ju zdravstvenih zadrug in ga prosila, da se zavzame za to, Aa bi s sprejele tuai njehove zahteve glede zdravstvenih zadrug ko bo v Narodni skupščini obravnavan m sprjet novi načrt zakona o gospodarskih zadrugah Letošnja topla zima zahteva, da že sedaj in ne še le spomladi gnojimo z apnenim dušikom in nitrof&shulom. Zato morajo kmetovalci, da si zasigurajo dobro letino, pnoHti svoja polja, travnike, sadonosnihe> hmeljmke in vinograde čimprej! Zlato v mod i Nekoliko barbarsko razkošje zlatih pasov, rožljajoči zlati obroči na členkih lepih Suženj, vojaško učinkujoči zlati naši vi, dragocene zlate vezenine, prelest kraljevsko dragih brokoitov, zilate mreže na umetno nakodranih pričeskah — vse to se kfikor zlata, redkokdaj pretrgana nit vije skozi zgodovino mode. Toda neikoč je zlato okrasje bilo po;m trojne rednosti i^ je obdržalo svojo dragocenost in svoj čar skozi generacije, zlato okrasje pa. ki ga prinaša nova moda. je kakor današn je življenje: od danes do julri — do konca »sezone, če hočete, da ee izrazimo z modnimi besedami. Moderno 75'ato bo poteranelo . . toda še prej bo storilo svojo modno dolžnost. Nekaj mesecev boste, cenjene d. prav r«to, ker bo zlat nas Vnela že vsaka. Na temni nor>oJ.danski oblaki učinkuje n. pr. š~ bolj d:=kretno iz zlatih vrvic sešit, ozek obrobeik ob vratnem izrezu. Vi mu damo v!de' stiHzirane čioke tako, da v ena:1Desitin«. Uspeh ne bo izostal. Začimbe m ostre jedi ter alkohol so prepovedani. 2.) Sporočite, kakšne so te gliste (oblika in velikost). Zvezda. Isto kot >Marjana«, ]e z dodatkom. da morete uporabljati tudi limonin sok, s katerim si namažite kožo, nato pa milo kremo. M. V. Z. Najbolje bi bilo da greste za I nekaj časa v bolnico, da se ugotovi, ali gre za kamen ali pa so nastale kake za-rasline. Zato je potreben rontgenološki pregled in pregled žolča, kar je najenostavneje v bolnici. Nezmožen. Vsekako je možno. Temu pa niso vzrok leta, marveč mora biti izvor v duševnem dogajanju. Kaj bi to utegnilo biti, tega Vam seveda ne vemo povedati, toda se najbrž tudj sam ne zaveda. Zaupa naj se zdravniku. Stvar se da popraviti. VIož Je toliko star, ..................i n :1 J d's Abebe. Ta ?os"aji deluje s kra+kimr' vaVm in im* kapaciteto 3 krnarja je podedoval ogromno imetje 1,250.000 funtov šterlingoiv, ki jih je poteim že davno razdal za največjo vojno proti alkoholu, kar jih je kdaj vodfl pogdinec. Sprva ie nastopal kot predavatelj in pridigar v Hy-deparku proti pijači, toda uspehi ga niso zadovoljili. Tedaj je Posegel po nasilnih sredistvt:h. Iz nekdanjih piancev si je gmi-slil telesno stražo, s katero Je napadal točilnice in zahteval, da se zapro. Taksa; najpa.di se ni®o iztekli vedno po sreči} to-idia Charrjngton nč odnehal. Organiziral je afbstimentske krožke, v katerih so se stairi pivci vadili v Petju mi roljubniii k oralov ob pogostitvi s kruhom« hf. je bil namazan z maslom in mlekom. Ko se je začel širiti kino, se je Charring-tonov bes obrnil proti temu »izumu hudobnega duha«. Kjer je mogel in kakor je mogel je zahteval, da se od'prav:jo. Med vojno je angleški kralj odredil, da se v njegovi palači ne strnejo točiti alkoholne pijače. V parlamentu pa So imeli bar, v katerem so takšne pijače točili. Nekega dne je Charrington vidri v sejno dvorano, Strup za celo velemesto Iz neke liverpoolske bolnišnice je izginila škatla s cevkami, ki so bile napolnjene s strupi. Med njimi so takšni, ki bi zadostovali za uničenje vsega liverpool-skega prebivalstva. Oblasti so po radiu in na druge načine že opozorile ljudi, naj bodo previdni. Policija je uvedla takojšnjo preiskavo a doslej ji ni uspelo, da bi odkrila tatu. MILO — MILO? O NE! DOBRO MILO JE ONO, KI UŽIVA SLOVES KVALITETNEGA MILA, IN TO JE MILO HUBERTUS NAS DOMAČ SLOVENSKI IZDELEK. skočili na tribuno in zavpil: >Sled'ite zgledu vašega kralja in zaprite t0 sramotno točili*'co!« šest Poslancev je navalilo nanj. Z največjim trudom so ga spravili iz dvorane. Mož je bil krepak in kakor v s' fanatik* pogumen do skrajnosti. Sam londonski škof je po njegovi smrti o njem napisal, da je bil Charrington eden najpo-gumnejših mož, kar jih je kdaj videl. teh skladišč bodo vodli'1« Podzemeljske cevi do pristanišča in do vojnih ladij, ki b0j do zasiiflrane v njem. Vlada se je odločila za ta ukrep, ker s0 običajna nadzemeljska skladišča bencina le preveč ugoden cilj za sovražne bomibne napade. V zvezi g tem poročajo, da se angleška letala, ki potujejo proti Egiptu jn Aziji, disfej ne bodo več zalagala z bencin0m v Brindisiju v Italiji, temveč na otoku Krfu. V Itailiji je bencin postal predrag in ga je tudi težko doDiti. Nedostajanje levov Kažejo se že prve posledice afriške vojne tudi za živalstvo v Evropi: ravnatelj sve tovne Hagenbeckove menažerije v Hambur gu, Karel Hagenbeck poroča, da je nasto: pilo občutno pomanjkanje afriških I**-«-To je posledica abesinske vojne v Afriki Abesinija je namreč doslej v glavnem zala» gala Evropo z levi. Zdaj prihajajo i> manjvredne živali in lastniki cirkusov jih kupujejo samo zategadelj, da ne ostanejo cirkuški programi brez kralja živali. Lep uspeh ameriške živinoreje Recepti dobrotnika človeštva Pokoja! dr. Podroužek Je zapustil petnajst navodil za lečenje žolčnih in obistnih kamnov Te dni smo poročali, da je v Chrudimu na Češkem umrl znameniti specialist za žolčne in obistne kamne dr. V. podroužek. Recept za svoje specifično zdravilo je že dolgo prej izročil na pravo mesto, da se po njegovi smrti objavi. Njegov sin, ki je isto tako zdravnik, je sedaj izjavil, da ta recept v resnici obstoji, in ne samo eden, temveč jih je petnajst, ki niso namenjeni samo zdravljenju kamnov, temveč tudi drugrih bolezni. Da ni stari dr. Podroužek teh receptov objavil že prej, je mrak le v tem, da je neprestano izpopolnjeval svoje izume, ki jih navzlic vsem velikim uspehom še vedno ni smatral za popolne. Njegova smrt je prišla nepričakovano in njegova družina se posvetuje sedaj o tem kako bi njegovo življenslko delo najbolje vodila naprej. V vsakem primeru pa bodo pokojnikovo ananstvno ostalino objavili v blaginjo splošnosti in najbedneiših. Zidana volja „Pri starem plugu" Miss Ishbell Macdonaldova, hči bivšega ministrskega predsednik* Velike Britanije je postala lastnica krčme »Pri starem plugu« v Londonu in se prav rada razgovarja s svojimi gosti Dve materi pravita: „To je moj sin!" Dva otroka istih let, rojena v isti bolnišnici — Zanimiva pravda i ... > > - ~ Bik, ki ga vidimo na tej-le sliki, je bil odlikovan na razstavi v Chicagn s prvo nagrado. Vzredil ga je neki farmar iz Alberte v Kapadi Sodniki v Rigi so postavljeni v položaj, da izrečejo sodbo v zadevi, ki bi delala preglavice samemu Salomonu. Ga. M. je žena zelo uglednega riškega meščana in mati treh otrok. Dočim sta prva dva, kakor roditelja popolnoma zdrava, krepka' in nadarjena, je najmlajši tolehen že od rojstva. Tudi v njegovem značaju se kaže navzlic skrbni vzgoji marsikakšna napaka, skratka ta otrok je prizadel staršema, ki ga preživljata, že mnogo skrbi in jim jih prizadeva še danes, ko šteje 14 let. Prad nekoliko tedni je sedela M .v častni železnici iu je v njej videla plavolase-ga. lepega in zelo živahnaga dečka. Ga. M. ga je z veseljem opazovala, ko je pomagal svoji materi, temnolasi zelo bledi žanski v preprosti obieki. Toda čim dalje ga je opazovala tem bolj sa je čudila, kako fantastično je deček podoben njenemu možu. Bil mu ni podoben samo po obrazu in po očeh ter laseh temveč tudi po kretnjah, po načinu kako' j? govoril. Zdelo se je, kakor da je utelešena slika njenega moža iz deških let. . . Ni ji bilo težko začeti z materjo mi njenim otrokom pogovor. Iz tega pogovora je zvedela da se deček imenuje Avgust in da mu je 14 let, natančno toliko, kolikor njenemu najmlajšemu sinu. Preden sta se ženski poslovili je M; povabila deSka, naj pride kaj v njeno hišo. Avgust ja rad prišel in se je dobro počutil v bogataševi hiši. Njegov oče, rokodelec S., je reven mož, njegovi štirje ^bratje so vsi bolni in eden med njimi ga cesto pre- SMUŠKE DRESE KOMPLETNE IZ NAJBOLJŠIH LOD-NOV RAZNIH BARV, SUKNJE, SUKNJIČE, ŠPORTNE OBLEKE KUPITE NAJCENEJŠE PRI DRAGO-SCHWAB NA ALEKSANDROVI CESTI Politika v angleških listih Statistiki so izračuna«*, koliko prosto ra dajejo angleški časopisi politi*' na razpolago. Primerjave so zelo zanimive. »Da ly Herald«, glasilo delavske stranke. se najbolj zantima za notranjo politiko, kj ji daje kakšnih 40 odstotkov svojega prostora, >Daily Express« ji je odikazal odstotkov, »l>a bi otroka pri nas zamenjali? Draga gospa, to je vandar nemogoče!« Toda M. se ni dala prestrašiti. Vedela je, da pred 14 leti razmere v bolnišnici še davno niso bile tako v redu, kakor danas. Hotela je borbo nadaljevati. Nje mož se je dal med tem prepričati, saj so bile jjoleg presenetljive podobnosti še mnoge druge stvari, ki so govorile v prilog ženini podmeni. Stopil je torej k S. in je poskusil tu na miran način doseči sporazum. Toda malo je manjkalo, da ga niso pognali skozi vrata. »Da bi svojega najmlajšega in najljubšega otroka zamenjala za popolnoma tujaga in bolnega otroka: tega vendar ne morete resno zahtevati od nasU je dejala S. joka je. Bogatega moža je res pretreslo, že je dvomil, ali je mogoče po štirinajstih letih popraviti veliko in strašno pomoto, ki 6e je bila takrat zgodila in za katero ni bilo nobanega absolutno trdnega dokaza, pa čeprav so bili indici še tako močni. Toda ga. M. sc ni dala omajati. Za nič na svetu noče ustaviti svojega boja. Obrnila se je na celo vrsto zdravnikov in kolikor ie doslej znano, so se tudi ti zdravniki priključili njeni domnevi. O stvari bodo sedaj, kakor rečeno, odločali sodniki, še nikoli niso bili v Rigi menda v takih škripcih, kakor so v tej stvari. Javnost z napetostjo čaka, kakšna bo ta sodba. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pri sodni razpravi Se obtoženčev zagovornik slpozab; in zavpije nad zastopn*kom nasprotne stranke: >Vi ste največ(ji loPOv, kar seim jih kdaj videl!* — -^Pazite Ua svoje besede in ne pohabite, da sem tudii jaz tu«, ga je posvaril predsednik razprave. ★ Učitelj: »Sedtaj prihajamo k deteli.. Kd« m j (more kad Povedati o njej?< Feterček: »Ja®. gospod učitelj.« Učiteflj: >Ti, Peterček? Nu, kaj veš o •d®-tetljn ?< Peterček »'Detelja je čedna.« Učitfli: »Oo^na? Kako čpdma?< Peterček: ^Detelja je čedna, saj ven Inr pravijo: Čedna triperosna detelja!« ★ «Opusti veradiar ka.ienie. imoiiček, nfk^in je počasen strup.-?; »Nikar ne govori neumnosti. Teto i na ljubo vero^ar ne morgm -vneti strihntainJ« ANEKDOTA V neki družbi so govorili med drugim o tem. da .ie imel Pascal kot učene n^va-K Preganjati si glavobol z reševanjem geome tričnih na-leg Tiriistan BennaTd, parašk: pisatelj komedij, ki je bil ttwM v tej družbi, rje meni'l: »Pri meni pa je bil0 narobe. Kot učenec sem imel navado,, da sem odganjal geometrične radoge s tem, da s0m iizume-vafi glavobol.« VSAK DAN ENA S ' zdaj pa moraš zaključiti svoje eksperimente, jaz moram na koncert!* («Bverybodys weeklyj>) / ¥5 par t erhirchsn i im POSETITE OLIMPIJSKE i Kljub vsem drugačnim poročilom so Se vedno VSTOIPNIICIE IIN SOBE na razpolago. Obrnite se, prosimo, na: }) Nemški prometni biro (Peutsch. Verkehrs Biiro) BEOGRAD, KNEŽEV SPOMENIK 5 Inserlrajte v »Jutru* ErmansArha r ŠT. VI D Stalna razstava Najnovejši modeli, velika izbira. Zahtevajte ponudbe! ZAHVALA Potrta globoke žalosti ob prebridki izgubi, ki me je zadela s smrtjo mojega ljubljenega sinka MILOŠA POBERAJA dijaka L raz. klas. gimn. v Ljubljani, sem prejela toliko izrazov sočutja in odkritega prijateljstva, da mi je nemogoč« se zahvaliti vsakemu posebej. Zato naj prejmejo tem potom mojo najiskrenejšo zahvalo vsi, ki so me v težki neizprosni uri usode tolažili in mi na katerikoli način lajšali težko bol, ki me je nepričakovano zadela. Prisrčno hvalo izrekam čč. duhovščini, osobito č. g. patru Silvinu, ki je mojemu ljubljenemu Milošu stal ob smrtni uri ob strani in popeljal v pobožni molitvi njegovo lepo dušo pred prestol Najvišjega. Iskrena hvala tudi za obiske in tolažilne besede. Nadaljnja globoka zahvala gdč. šolski upraviteljici Grebene Ani, ki me je z bodrilno besedo podpirala v najtežjih trenutkih, za poklonjen krasen venec, za prelepe poslovilne besede ob odprtem grobu prerano umrlega Miloša, ki ga je ona, kot njegova bivša učiteljica, brezmejno ljubila. Prisrčna hvala gdč. tov. Obleščak, ki je s šolsko mladino odpela v srce segajočo žalostinko »Vigred«. Toplo hvalo izrekam njegovim bivšim sošolcem, ki so ga nosili, vsej šolski mladini, ki je dobrega Miloša obsula s cvetjem in ga spremila na njegovi zadnji poti k tihemu domu. Najlepša hvala domačemu Gasilskemu društvu za častno stražo in polnoštevilno spremstvo. Nepozabni mi ostanejo prisrčni dokazi iskrenega prijateljstva vseh znancev in sosedov. Vsem dragim, dobrim Šmarčanom najglobokejša hvala! Končno se zahvaljujem darovalcem krasnih vencev in cvetja — in vsem, ki so mojega nepozabnega ljubljenega otroka — Miloša, spremili na njegovi zadnji poti. Vsem — in za vse — moja tisočera hvala- Bog povrni vsem! Ljubljenemu Milošu bodi žemljica lahka v skupni gomili pri ljubljenem tateku in dragem starem očetu! ŠMARTNO OB DRETI, 17. januarja 1936. Žalujoča POBERAJ VIKTORIJA, mati; Savo, brat; Tanja, Nevica, sestri, in ostalo sorodstvo. Cf>e e 1 Dimenzija stara cena nova cena Dinara Dinara Mnogo kilometrov za malo denarja! Za motorje 2.75 3.00 3.25 3.50 4.00 X 19 Komfort 12 13 14 X 45 JK3T— mrr— fPirČ- 212.-228.-249.-279.-315.- 405.-562.-601.- Superbaloni 130 428.— 140 516.— 150 X 40 572.— 160 650 — 5.25 484.— 5.75 532.— 6.50 X 16 J35 715.- 7.00 770.— 7.50 953.— Za osebna avta 4.50 X 17 4.50 X 18 4.75 X 18 5.25 X 18 5.50 X 18 378.-689.-400.-478.-608.-726.- Dimenzija stara cena Dinara nova «*na Dinara 6.00 X 4.75 X 5.00 X 5.25 X 5.50 X 4.75 X 5.25 X 6.00 X 6.50 X 7.00 X vfc— 18 19 19 19 19 20 20 jii^-20 20 20 1 826.-498.-575.-676.-781.-5 > 9.-663.-926.-9r.-1.072.- za autobu&i. 6.00 X 18 923.— 6.00 X 20 1.028.— 6.50 X 20 1.100.— 7.00 X 20 1.152.— 32 X 6 Standart 1.657.— Za tovorne Extra-pojačane 30 X 5 1.245.- 32 X 6 JJj&Ž- 1.854.- 34 X 7 2.344.- 36 X 6 2.218.— 36 X 8 3.319.— 38 X 7 jum^- 2.805.— 38 X 9 jLt&KZ- 3.789.— Za sneg 30 X 5 JJM&Z- 1.299.- 32 X 6 1.987.- PRODAJALNE Beograd, Dečanska nI 17 PNEU ZAHVALA Prav lepa hvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mamice MARIJE VOLBENKOVE roj. ŠTRUKELJ Zadušnica bo v četrtek ob pol 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. Družina VOLBENKOVA. Največja in najstarejša zavarovalnica na svetu ROYAL EXCHANGE ASSURANCE Leto ustanovitve 1720 — London — Kapital 6 milijard dinarjev IŠČE krajevne zastopnike in potnike za dravsko banovino ^ Najugodnejši pogoji. Stalen zaslužek. Ponudbe: Zavarovalnica Royal — Ljubljana, Gajeva 1-HI. Nizozemske zelenjave in cvetlice TVRDKA ZA SEMENOGOJSTVO IŠČE ZASTOPNIKA za Slovenijo za prodajo izdelkov vrtnarjem po katalogu, z visoko provizijo. PoDudbe z referencami na Proganda a. d. Zagreb, jpla/H'*^" tr-rr «; £;fro »Sametic. DOMAČA ZAVAROVALNICA išče spretne akviziterje za elementarno in življenjsko panogo proti proviziji in fiksumu. Sprejmejo se tudi začetniki. — Ponudbe pod »Zavarovalnica«. Zane Grey: 46 Teksaški iezdec »To mi je popolnoma vse eno, gospod,« je rekel in mahnil z roko. »Veliko sveta sem videl, Teksas je svobodna dežela, in življenje ob tej meji je zdravo za tistega, kdor ni vajen, da bi pasel radovednost. Lahko bi bili Cheseldine iz Big Benda ali sodnik Little iz E1 Pasa — meni je vse eno. Veseli me, da morem trčiti z vami.« Duane se mu je zahvalil in se pri tem zavedel neke udržanosti in dostojanstva, ki ga pred tremi meseci še ne bi bil zmožen čutiti ali kazati drugim ljudem. Nato se je pokazal dobrega poslušalca, kakor zmerom. Polkovnik Webb je med drugim povedal, da je prišel semkaj v Big Bend uredit zadeve svojega pokojnega brata, ki je bil v mestu z imenom Fair-dale živinorejec in šerif. »Nobenih poslov nisem našel po njem, nobene živinske farme, niti njegovega groba ne«, je rekel polkovnik Webb. »In povem vam, če je pekel le pol tako hud kakor Fairdale, se ne bi želel v njem pokoriti za svoje grehe.« »Fairdale! Lahko si mislim. Šerifi imajo tod vražji posel«, je Duane pripomnil, trudeč se, da ne bi bil videti radoveden. Polkovnik je krepko zaklel. »Moj brat je bil edini spodobni šerif, ki ga je Fairdale kdaj imeL Čudno je, da je ostal živ toliko časa. A bil je pogumen, znal je streljati in pazil se je. Razen tega je bil dovolj pameten, da je omejeval svojo delavnost na prestopke v svojem mestu in njegovi okolici. Vse razne potepuhe je puščal pri miru — drugače bi se bila njegova pot še prej končala. Šest stotnij jezdnih redarjev bi bilo treba imeti tu na meji!« Duane je prestregel polkovnikov zvedavi pogled. »Poznate to službo?« je vprašal. »Iz starih časov. Pred desetimi leti, ko sem živel še v San Antoniu. To so vam vrli ljudje. Prava rešitev za Teksas!« »Guverner Stone ni takih misli«, se je oglasil Duane. Tedaj je polkovnik Webb zbuhnil. Guverner kot vodja izvršilne oblasti velike države mu očividno ni bil po godu. Precej časa je govoril o politiki in o tem, da se vladajoči gospodje v Austinu premalo menijo za velikanska ozemlja zahodno od reke Pecosa. Povedal je dovolj, da je moral zbuditi Duanu vtis enega tistih razumnih, dobro poučenih in poštenih državljanov, ki si jih je zmerom želel srečati. Duane se je zato izkušal pokazati prijetnega in sočutnega. Videl je, da je tu prilika za sklenitev dragocenega znanja, če ne kar prijateljstva. »Tujec sem v tem kraju«, je rekel nazadnje. »Kako je prav za prav ta reč z razbojniki in potepuhi, ki govorite o njih?« »To je prekleta reč, gospod, in še neverjetna povrhu. To ni več kraja goved, ampak kraja čred na debelo! Veliki trgovci z živino, ki veljajo za spodobne, se je prav tako udeležujejo kakor pravi lopovi. Ob tej meji so zmerom kradli goveda, da malokje tako. A spraviti ukradeno blago v denar — v tem je sitnost. Tolpa, ki razsaja med tem mestom in Valen-tino, menda te sitnosti ne pozna. Nihče ne ve, kam gredo ukradene črede. Vendar nisem edini, ki mislim, da jih prevzema nekaj velikih tvrdk. Te jih potem izvažajo v San Antonio, Austin, New Orleans in tudi v E1 Paso. Če jašete po velikem pašniku med Brad-fordom, Marfo in Valentino, boste videli vzdolž vse ceste poginule živali in srečavali v grmovju izgubljene. Črede gonijo hitro in daleč. Za goveda, la zaidejo v stran, se nihče ne meni. Prepuščajo jih usodi.« »Velika kupčija!« je pripomnil Duane. »Kdo pa so te velike — tvrdke?« Ob tem nenadnem vprašanju je polkovnik Webb nekam osupnil.« Predirljivo je uprl oči v Duana in si zamišljeno pogladil šiljasto brado. /Imet? seveda rajši ne imenujem. Mnenje je nekaj drugega kakor neposredna obdolžitev. Smo pač v deželi, kjer ni zdravo dajati podatkov.« - Ko je prišel pogovor na razbojnike same, sa je polkovniku Webbu razvezal jezik. Duane ni mogel presoditi, ali jo ta predmet polkovniku osebno ljub, ali so razbojniki in njih dejanja tako v ospredju javne pozornosti, da mora biti vsak poučen o njih. Veliko ime ob reki je bilo Cheseldine, a vse je kazalo, da je to samo ime. ki ni navezano na nobeno določeno osebo. Nihče izmed vseh zanesljivih ljudi, kar jih je polkovnik poznal, še ni bil videl tega Cheseldma, in tisti, ki so se bahali z dvomljivo častjo znanja z njim, so ga opisovali tako različno, da je postajal Cheseldine le tem skrivnostnejši. Kri je tekla v Big Bendu kakor voda, in vse umore so brez obotavljanja pripisovali Cheseldinu, čeprav je bilo dejstvo, da ni mogla nobena priča spraviti človeka z imanom Cheseldine v zvezo s temi nasilstvi. V kričečem nasprotju s skrivnostjo, ki je odevala to osebnost, so bili značaji in dejanja pomožnih vodij Poggina in Knella. Ta dva sta bila po vseh mestih na dve sto milj okoli Bradforda znani prikazni. Knell je imel svoj sloves, a kot streljač z neverjetnim seznamom žrtev je bil Poggin prvi. Še nikoli ni bil nihče slišal, da bi imel Poggin kakega prijatelja. Na stotine zgodb so pripovedovali o njegovem pogumu, njegovem mojstrstvu v streljanju, njegovi igralski strasti, njegovi ljubezni do svojega konja — in o tem, kako hladno in neusmiljeno upihne vsakogar, kdor mu stopi na pot »Cheseldine je ime, strašno ime«, je rekel polkovnik Webb. »Časih se vprašujem, ali ni vobče samo ime. A kje so v tem primeru možgani tolpe? Nekje za vsemi temi obmejnimi razbojništvi se mora skrivati mojster; mojster, ki je zmožen brzdati take pošasti, kakor sta Poggin in Knell. Ta dva sta največja razbojnika na vsem zahodu. Spodaj na jugu je pač še nekaj nepridipravov, vendar dvomim, da bi bil kateri izmed njih enak Pogginu ali Knellu — izvzemši nemara Bučka Duana! Ste že kdaj slišali o tem Duanu?« »Da, to in ono«, je mirnodušno odvrnil Duane. »Iz južnega Teksasa sem. Buck Duane je torej tudi tukaj znan?« »JUTRO« št. 15 14 Nedelja, 19. I. 1936. CENE MALIM OGLASOM Po 30 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« P||| odgovor, priložile Le, če zahtevate od J,* ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer M zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—■- Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. Kam pa,kam ? Beseda I Din. Javek j U i... ca Šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši tnestk 17 Oln Kdor se hoče dobro lil poceni za.barvia.ti, naj zahaja vedno le v gostilno k Panju v Vegovo ulioo 10, kjer se toči priznano izborni dolenjski cviček in fina štajorska vina. Danes in vsak večer igranje klavirja, petje in druge .prijetne zabave. Zato le danes vsi in vse v Vegovo nI. 10 k »Panju«. — Vas vabi in se priporoča gostilničar. 30-38 iT'A' UlJJ B-seda 1 Din. ta 7efe S L ca iifro ali dajanje -aslova 5 Oia Najin »r!5l znesek 17 Oln Zastopnike •a obročno prodajo naših posnemalnikov, brzoparil-nifcov itd. iščemo. Ponud ba nasloviti na »Persous«, Ljubljana. poštni predal __ Natakarico a kavcijo, iščem za takoj. Ponudbe s sliko in navedbo zneska na ogl. odd. Jutra pod značko »Kavcija . Bled«. 1057-1 Gospodične »prejme šiviljo v pouk šivanja lastne garderobe. Naslov v vseh poslovalni-cau Jutra. 330-1 Pisarniška moč tudi začetnica, z znanjem tesnopisja in srbohrvatske korespondence, dobi m'sto za sezijsko delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod • Selivko«. M8S-1 Prodajalko ki je zmožna tudi vseh pisarniških del. slovenske in nemške korespondence, knjigovodstva itd. iščem za na deželo. Navesti je dosedanje službe, zahtevo plače pri vsej oskrbi v hiši. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutrn pod šifro »Zanesljiva prodajalka«. lilJKM Korespondenta (korespondentinjol za slovenski in nemški jezik, sprejmemo. Upoštevajo se samo pismene ponudbe s prepisi spričeval in z navedbo zahtevka plače, naslovljene na: Tovarn« motvoza in vrva.rna. Grosuplje. U97-1 Korespondentko samo prvovrstno moč, ki perfektno obvlada slovenski in nemški jezik ter obe stenografiji po dikt/itu sprejme v stalno nam>šče-njo velepodjetie v Ljubi ja ni. Tstotnm sprejmemo tudi zr letnico z lepo pisavo. znanjem nemščine in dobro šolsko oceno. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro* »Ste-nografin'.*". im-i Salon Chic WoLfova ul. 3 sprejme eamostojno modistlnjo za. stalno. Samo prvovrstne moči nai se Javijo. 1391-1 Gospodinjo iščem k samostojnemu gospodu v vilo. Ponudibe s sliko itd. na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Ptal-»o«. i108t-l bciugar . ^ain , i, moj- inocmoKnii opricevaii-ui oC — - a«4Veuou uosedanjui JlIUiU Alik Ogl. IMu. €/U- P d 1438-1 iiialce za ročne siw.i,ve lučum za liit-^c leuruau. i-itmen« po-uuaoc na u^i. l>uii. Jautt aiiio »l.uviii LKaJtci«. Za igranje kiavirja • a&ko ucdoijo poj/uxian. j^onLKiue z iiitni/e»na gi. odu. Jutra pod ziia.-cku »igranje v guomu.« 142/-1 Dekle pridno m ki tiaa Kuhau in ima dobra priporočila, sprejme takoj Jožeta Medven, As. Kokra nad Kranjem 1195-1 Slovenska sienografinja in strojeipiska dobi služ. bo. Ponudbe pod 24611 na ogl. udd. Jutra. 1185-1 Službe išče v »..r.. iicmiIi M iavek din, fe Jajaoje aaslova 5 Oia, aajmaojii tnesek 12 Oia Trgovska pomočnica izurjena v trgovini mešanega blaga, zmožna tudi vodstva manjše podružnice, pridna it vestna, želi na-meščenja. Ponudbe na po«ir. Jutra irbovlje pod značko »Starejša moč«. 1036-2 Perfektna šivilja dolnja samo v boljših salo nih, se priporoča cenj. damam. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Ne draga«. Pek z obrtnim listom, pošten, zanesljiv, išče mesto (oslovodje. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Samski«. 1389-2 Pisarniško rraktikantinjo sprejmemo proti malemu honorarju. Ponudbe na dnje Štajersko«. 1086-1 Mlinar za kmetsko meljavo, ki se razume tudi na valjarje, do bi takoj mesto. Zglasiti se pri Jos. Okorn, valjčni mlin, Duplica pri Kamniku. m i;-i 4 mlade natakarice lepe. sprejmem za mojo prvorazredno kavarno, ki je lireJvO cele noči odprta. — Hrana, stanovanje, napitnina, plača 3 '0—5C0 Din mesečno. Ponudibe j sliko na kavarno Slavnič, Novi Sad, Vojvode Bojoviča 1. MfJB-l Pomočnico šiviljo, popolnoma samostojno, za fina dela, sprejme takoj atelje škabar, Aleksandrova 5. Sprejmem tudi absolventko obrtne šole kot pra.ktikantin.io. Ii 155-1 Služkinjo vajeno vseh hišnih del, pošteno, zdravo in krepko, ne nad 20 let staro, sprejmem, s 1. februarjem. Cesta na Rožnik 47. 1483-1 Fotografskega pomočnika prvovrstnega za mesto operaterja in poslovodje sprejme takoj Foto l.onča-evič. VIČ. Beograd, Terazije 32 ia:e-n Trgovski pomočnik s šoferskim izpitom, z do brimi spričevali, želi službo kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra i>od Pošten in zanesljiv«. M43-2 Sestra - negovalka išče službe k dojenčku ali predšolskemu otroku. lv>-nu-dbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva negovalka«. 1336-2 Natakarica pridna, oouiiid, iinožna nekaj kavcije, žedi siuž-be. ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Simpatična in mlada«. 1295-2 Spretna frizerka v železni, vodni in trajni ondulaciM dobi službo takoj. Plača po dogovoru. Vranešič Joško, brivec, Trbovlje. 13118-1 Plačilno natakarico pridno s primerno kavcijo ki bi bila tudi zmožna voditi kavarno samostojno sprejme takoj kavarna. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Primeirna kavcija.«. 133M Trgovsko pomočnico starejšo, trgovine mešan« stroke z pralcsio v nakupu blag-a in kalkulacij sprejme Norb. Zanier & Siin, Sv. Pavel pri Preboldu. Sliko in spričevala ponudbam priložiti. 1.130-1 Kupulte domače blago! Šofer samski, išče kakršnokoli zaposlitev, tudd na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delaven«. 1312-2 Dekle mlado in pošteno, Išče mesta kjer koli. Vajena kuhe in šivanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridno dekle«. 1463-2 Gospodična s 3 razredi moščansike šole, stara 31 let, i znanjem nemščine, iju.bi otroke, vešča samostojnega gospodinjstva, prosi zaiposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Ju< n Oln Svetovni rokoborec in boksač francoski rezervni oficir, črnec, jKHičuje privatno ro-koborbo in boks. Kaa|>ola.ga s špecijalnimi telovadnimi metodami v svrho shujša-nja, kjer je dosegel sijajne us]>elie v Parizu, Budimj»e-šti in na Dunaju ter imel otilično kiten telo v moških in damskih krogih. Honorar po dogovoru. Na željo obiskuje klientelo na domu. Cenjeni interesenti naj spo-roče svoj naslov na: Kid Curney. Ljubljana, poštno ležeče. 12H6-4 English lessons Miss Farler Dvora kova nI. 3-HI. Skupine treh in več učencev dobe znižane cene. 1333-4 Natakarica zmožna kavcije. pridna, poštena, čedna, želi premen iti službo v bolišo gostilno ali restavracijo na Gorenjskem. Dopise na podružnico Jutra Jesenice pod »?.elim premeniitd službo«. 1317-2 1000 Din dam onemu ki mi preskrbi s*a!no službo, sluge, inka-santa ali hišnega mizairia. Pojiud.be na ogl. odd. Jutra pod »Treznost«. 1378-2 Agilen pomočnik mešane stroke, dober že-leznina-r s &oferekim izpitom, nekadilec, pošten in vesten. 2o. januarja vojaščine prost. ž"li 1. fe-bni-arja namositve. Božo Stni-peh-Mo.kronog. oOd-2 Agi'na uradnica z dolgoletno prakso, vešča v vseh pisarniških poslih. s prvovrstnimi spri-vali išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilem« lP"»-2 Frizerka dobra moč išče stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 1331-2 Drugi prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila se bo vršil od 3. do 32 februarja 1036. TEODOR KUNO lastnik krojne šole, Ljubljana, Sv. Petra c. VII. 1317-4 Za stanovanje ohran:eno obleko a.li suknjo instniira vesten instnik tor. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Akademik«. 1333-4 Prodata Rr.nlk • Din tavek < D' n illni »II taianie <»a«»«*»» 5 Oln Naiman!*« fnesrk 17 Oln Ogledalo starinsko vazo in razne druge stvari, prodam. Tyr-ševa cesta 16/1, levo. Telefon 20-92. 1272-6 Poceni prodam 56 marmor, kavarn, miz, 1 Registrir blagajno 1 sod lt5 hI. skoraj nov, 10 sodov 6—700 litrov. :0 sodov 60—100 litrov 1 prvovrstni vinski šlauh (cev), 700 litrov starega cvička, ker jaz točim samo špecijaliti te v cvičku, prodom tega polovico izpod nakupne cene. 100 steklenic 1.4 1 \Vermoutha. ker ga imam preveč, polovico pod nabavno ceno. 2 prvovrstni kočiji z gumijevimi kolesi, Simger šivalni stroj. Kajfež, Florjainsika ulica 4. 1(310-6 Knfigt! jt eJ» ' Oln M«d Oln. ts llfro ali dajanj* taalovs •Jio Nalmanjti tnetek n Oia Ljubljanski Zvon od lifISJ dalje, revije, spi« Tavčar. Stritar, Levstik, Kersnik, Slov. naj. pesmi. Matični letopisa in Zborniki ter mnogo drugih slovenskih in nemških knjig, naprodaj. Beethovnova ul. 9, (Dr. Zbašnik) od ponedeljka do srede od 2—poJ4. 1473-8 Valvazorja in druge knjige kupim. To-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«. 1236-8 (Da t «n«f (Ge) d<-«cda ) Oto davek ' Oln, ta Sifm al< laian)» oa«l "S 5 Oin NatmaniS* •»—*k 17 Oia Brivski vajenec z dveletno učno dobo, išče mesta kjerkoli. Drugo i>o dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. U4IO-4I4 Absolventka nvale mature, pridna in poštena išče mesto učenke v trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje v Ljubljani«. 13715-44 Mlad trg. pomočnik meš. blaga in lesa, avstrijski državljan, želi mesto na deželi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Dober pomočnik«. 1183-2 1.500 Din onemu, kateri mi preskrbi službo v tobačni tovarni. Izučen sem mizarstva, vojaščine prest. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1200-2 Mesarski pomočnik l§5e zaposlitve za takoj. Nasl v v vseh poslovalnicah Jutra. 1170-2 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko Vrtnar 3T> let star. z dobrimi stričeva.!! išče službo v graišči; ni. tovarni vili. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Vrtnar« na ogl. odd. Jutra. 1TJ84-2 S kapitanom, ki so ga morali zaradi iz-pahnjenega kolena podpirati, je vsa družba krenila na kraj, kjer se je malo prej tako brezskrbno krepčala. A tam j" če tvori ca prepadena obstala: mlad medved, očividno potomec prvega, ki-jih je bil toli okrutno zmotil, se je bil polastil ene izmed vinskih steklenic. Sposoben aranžer trgovski pomočnik, mlad z lOletno prakso v sralant"ri'i in modnem blagu .išče sluJ-be. Ponudbe n.a ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«. 1360-2 Vsakovrstno šivanje perila in oblek sprejmem na dom ali grem v hiše proti skromnemu honorarju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1I3S0-2 Trgovski vajenec z dveJetno učno dobo v trgovini z mešanim blagom Išče učno mesto za oetalo učno dobo. Vprašanja na A. Jatnko. vič, Žalec. 1288-44 Vajenko z dovršeno meščansko šolo sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Dopise pod »Trg na Gorenjskem na ogl. odd. Jutra. 1155-44 Brivskega vajenca sprejme takoj Hovar, Tyr-ševa 92. mi-ti Krojaški vajenec doibi takoj mesto, _ ako je zmožen nekaj gotovine. Zajamčen je s celim posestvom. Prednost imajo oni, ki so že vešči krojaštva. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Savinjska dolina«. 1(235-44 Brivski vajenec z 1 letno učno dobo išče mojstra z vso oskrbo. Hribar Anton. Trbovlje, Loke 39-1 19'l6-44 Otroški voziček globok, siv, dobro ohra-njem, stajico in košaro za dojenčka prodam. Slomškova 3, prit. desno. 1430-6 JLliaiUlllSljauo OS umi J* . ~—..— o--.. t.i it-.Am i lu 0ied pn iievu, U »po-.j , e ust-o ce&sa. 1494-6 Šivalni stroji in kolesa mal j rabljeni, mi odgovarjajo poipoinoma novim, "p^enl naprodaj (tudi obročno) edino pri »Promet« nasproti itrl-žanske cerkve. 1423-6 mviffni JCIJ. litM J4*ek i L.U. tf lilra ali dajanj* oaslt 'a i Oin Najmanj*! tnesek 17 Oia Žensko kolo * dobro utiranj en u po nizki ceni i-rodam. Poljanska 25. I. nadstr. 1508-11 Avto, Itidto OrccJ« • UlL .«••> t ii iilro ali iajanj* aaslova i Ji o Naimaiilii ta-tek 17 Oln Opel ..8 1, 6 cii.. Kabriolet, 4 nsuezui, v prav dubiem stanju, iz prvih rok. p:o-ilaju proti gotovini. Naslov v vsoli poslovalnicah Jutra. 1-3-^-10 iovorni avto ,Che.rolet Truck« v zelo dobrem stanju prodam ali zamenjam za novejšo manjšo tlpo luksuznega automobila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovorni avte«. 1393-10 Auto štirisedežein z malo porabo bencina v brezhibnem stmju poceni proia.m. Naslov v vseh posl. Jutra. W78«10 Motorno kolo 250 cm1, še dobro ohranjeno, kupim. Andrej Zupan. Ljubljana Celovška 50. 1428-10 Avto Fiat dobro ohranjen, dvosedežni, r-idi selitve ueodno prodam. Metelkova 1<3. 1135-10 Motor 4—5 KS na izmenični tok. kupim. J. P. Dobrunje 30. ->ošta Sp. Hrušica. 1144-10 Seseda i Oia lavek I Om ta Šifro ali dajanj* na*lov« S Oia Najmaniil tnesek 17 Oia Motorje Denarno »troje, itevce u tok. Ktosinerue. rabljene, t dobrem atanju. kupim. Po oudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dynamomasohinen« 773-39 Pisalni stroj mali in šivalni stroj, najnovejšega sistema, ugodno produm. Oboje »e lahko ogleda pri tvrdki Ivan Jax iu sin, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 2, 1486-29 Pletilni stroj 60 Popp. prodam za vsa. ko ceno. OUnce, Cesta na Dobravo 4. 1429-29 Šivalni stroj ženski, pogrezljiv, z okroglim 6olničkom, prvovrstne nemške znamke, ugodno naprodaj. Trgovina, Kolo-dvornka ulica 36. 141i5i39 Pletilni stroj Links št. 8 širine 80— 100 in rezalni stroj v dobrem stanju, kupim. Hrabrič, Rečka ul. 1 Karlovac. 1052-29 Mizarski stroj kombiniran, rabljen, šimne 40—60 cm, kupim. Franc Teban, Vrhnika. ia3WB Rundschal - stroj za rezanje dosk. vsaj do 8 m/m deb line, iščem. Detajle, ceno na: Alojz Pre-sečnik, Smederevo. Pohištvo Bn«da 1 Oln. davek ) Oln. ' Hfro ali rodaj. Ogled med 12. in i pol 2 na Medvedovi cesti I St 7. 13:4-12 Kuhinjsko opravo [irodam. Gesta t Potniki S Trgovski pomočnik mlad, i-zvežban galanterist, dober aranzeir .išče službo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Marljiv«. 1239-2 i^-^n. Om lavek Un »> Silrn ali laian.ir »slovn i^ln Najmanli* tnenek n Oln Potnika stalno potujočega, z lastnim avtom, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ga-lanterist«. 1449-5 Dobra šivilja poceni se prloor ča na dom ali pa pride Iskat in izdela doma. Naslov v trafiki Pugelj Miklošičeva 34, Ljubljana. 1497-2 Instmmentarka s pra.lcso. iSče službo pri zdravniku ali zobozdravniku. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Tn-strumeotarka«. Potnika za prodajo pletenih izdelkov siprejme takoj. Le ?.ni. ki so že dobro vpeljani in agiini, naj fiošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uveden«. 1067-5 Frizerji! Naj modem centralna pihalna najurava nova, »Kaduš« za 4 Ka-blng za polovično ceno. Motorhaube, »Brunowlg« Din 1.800.—, Moderne haube pokromane 6. Din 750.—. Aparati za trajno ondulacijo z (Wellen-wlcklerj) A 6.300.— in 3.600,— (30 grelcev). Vprašati Ludvik Ileršič, Rimska 13. 1186-6 Narodne noše ženski kožuh za vitko postavo, star nad sto let, krasen, zelo dobro ohranjen, poceni naiprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jntira pod šifro »Prava raritcttta«. 1335-6 Čevljarsko orodje s stroji, kompletno poceni prodam. Marenče, Zgornja šiška 33. 1010-6 Prodam la^daver, napol pokrito kočijo, koleselj, vse surovo, ameriški brizgalni aparat, šivalni stroj, mlin za barve, orodje, čopiče in tri-vrstno harmoniko. Kolodvorska ulica 35. 1337-6 Železne vrvi pleteni« 700 m močne KS mm, 50 m tračnih in 1 voz. vse malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v vse posl. Jutra. 13:7-6 Majhno tiskarno proda ve, Din 300.- Sever fc Komp. Ljubljana Gospoevetska c. 5. 1394-6 Kopalno peč baoo, in razno pohištvo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 136645 PREMOG, DRVA Ford športna tipa poooni naprodaj. Taizve se pri »Aeroputu, Ljubljana, aerodrom. Telefon l*i-:il. jemvio Limuzino 6 sedežno dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1511-10 De So to limuzino lepo štirisedežno vože-na 36.000 km prodam za 25.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »•Vredna«. 1506-10 Bicikel motor znamke »Ho« nov, za Din 2..100.- prodam. Gmeiner Beograd. Terazije 38. laastM Baby-limnzino! novejše iype, zelo ugodno takoj prodam, samo proti gotovimi. Pojasnila: 0»trož-nik, trgovina, Pasaia-Nebo-trčmika. 1BS1-10 Oblačilu deiteda I Oin ) Oia. u Ilira al' Jajanj* i«lo»» f Oia Najmanjil tnesek ■7 Oln Smoking zelo lep, primeren za akademika naprodaj. Polzve se v trgovini »Lana« Rimska 2. 1388-13 poceni Kožno dolino. 36. 140J-H2 Orehovo spalnico in razno drugo poluištvo zelo jfoctoi prodam radi selitve. Na ogled dnevno od 1,3-1.5 ure. Klemenčič. Ambrožev trg 3/II1. 1353-112 Razprodaja pohištva se vrši v Beethovnovi ul. 9 II. nad. dne 33. in 34. januarja t. 1. (četrtek in jie-t k) 1.465-12 Pohištvo modernj v veliki izberi po najnižjih cenah dobite pri Andlovlc Ko-menskega ul. 34. 1437-12 Jedilnica omara za knjige ln pisalna miza iz orehove korenine po ceni na pro daj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1434-12 Spalnico ptičji javor in kuhinjsko opravo, popolnoma novo prodom. Naslov vseh poel. J utrra. 1&4MS Naprodaj nadi seMtve *ek> ugodno: kompletna bela kuhinjska oprava in posame*ni komadi oprem« spalnice. Ogledati md 10.—-S2 uro. Je-lovškova ulica 36/1. Trnovo. 1085-5B Hrastovo jedilnico rabljeno zamenjam za rabljeno mod«rno jedilnico. Razliko cene doplačam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje doplačalo«. ItSO-lB Spalnice iz orehove korenine, prodom, toda na knjižice Ljudske poeojilnioe ljubljanske. Mizarstvo Josip Goljar, Go-spoevet^ka 18. 1482-1B jr.eila i Oin. davek S Oin u IJtro ali dalanje naslov* 5 Din Nalmanill tnesek 17 Oln Brejo kobilo 51etno, popolnoma zdravo in mimo. uporabno za vsa-ko dolo. prodam. Kalan Franjo. trgovec. Celje. 1032-217 Psa prav dobrega čuvaja za zaprt prostor ali na verigo, oddam dobremu gospodarju, bertel »Bellevue«. lfl76--27 Zaloge ob ohrao-fevi Vašega d<*>e danjega zai]>oelenja, oddamo; m«ečni zaslužek 300 do 6000 Din. — Vprašati-Wido, Klagenfurt, Avstrija. 1004-3 | SLOVŠA voiezijska ulica H*. Telefon 39-34 Jerebičarja čistokrvnega, poldrugo leto starega. le[>ega, nemškega kratkodlaka, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14! E-OT Hudega psa kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [K)d »Dober čuvaj«. 1094-27 Harcer kanarčke dubre ievce in plemen-ke samice pocenj pro--tom. Celovška c. 53 Si- 1 ška. 1498-27 Glasbila Beseda I Din davek S Din, la Šifro ali dajan]« naslova i Oln NaJmaniSI tnesek 17 Din Pianino dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Klavir oljnate slike in n^kaj starin i>rodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. M7S-36 pouk v ICP4NJU I MAflMON'K( oo Les ucKiii i uiu Ja>ek . uui, ta iifro ali dajaajt a»lova > lin Najmanjii to*-rk 17 Om. Orehove hlode .n korenine prodam. Polzve se Tooian Radovljica. 134)2-15 Suhega lesa dva vagona, veiamega, orehovega in hraetiov-ega ter večjo količino molike^ja, lesa, prodani, tudi na hranilne knjižice. Ivan i "oren ta, Za v ogl .e, p. Hrušica pri Ljubljani. 144^16 Rezan in tesan les „kXW k u bikov, smrekove, j-elove deske IS, ii, 28, :J8 in 4S mm debeliut. 3J0 kub . knatke doeke in lat-ve, 260 kub. morali, 600 kub. tesani les, 50 kub. lipove deske I. in LI. kla.-e •J7-«'.L'J mm debeline. 50 kub. javorove deske I. II klas« ^7-ilOO mm debeline, lil kub. jesenove d«sike I. II. klase 50-100 mm debeline 30 kubikov brestove deske I. in II. klase 60-lt» mm debeline. ll> kub. hru-škove de»ke jvarjene .T>-80 mm debeline. 4«J kub. f«ar-jiene bukovine 217-80 mm debeline, 20 kub. parjene oTehovine 30 do 80 mm debeline, kupuje in plača v gotor,- i ni — dobava takoj do konca aprila, stavita najnižje cene franko Zagreb za manjše in večje partije na L. Zakman, Zagreb. Ii01-(16 Dražbe ir.rJj ■ Oiu lavek 3 Oia, ta litre ali dajanje naslovi Din Naiman j« tnesek 17 Oia Dražbe Dne 311. t. m. ob .11 uri se proda rm javni sodni dražbi hiša št. 3il2. s pnitikli-nami na Viču. Natančnejše {>odaitke na sod'i«ču ali pri dr. Franu Kandaire, Ljubljana, Cigaletova ul. il. 108U-32 tteKda I Um Ja»ek 1 Oia. i« iifro ali dajaoje oa&lova S Oin Najmaniil toeaek 17 Oia Stružnico za železo (Eisendrehbank) kupim. Pa.-nudbe poslati na Vjekoslav Vrbanič, bravar u Sanio-boru kraj Zagreba. KB4-7 Klavir Konzertflilgel, znamk« »Po-korny Schiiler v on Bftsen-dorfer«, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Na vpogled vsak delavnik, razen sobote popoldne pri Dr. Ilorovicu, paprniioa Goriča-ne pri Medvodah. 1467-36 Pianino tudi zeio zanomarjen, kupim. Ponudbe s ceno na ogl.- odd. Jutra pod »Za denar«. 1406-36 Kompletne inštrumente za godbo na pihala, note. stojala m uniforme za godbenike. pooeni prodamo. Vse v dobrem stanju. Ga-s-ilska četa Litija. 1037-36 Buteljke šampanjske, konjakove rn druge steklenice, kupi Fr. Kham, Miklošičeva & 663-7 Vse vrste kož kakor goveje, svinjske, telečje, srnove in jelenje kupuj« tvrdka J. Lavrič, Cankarjevo nabrežje 1 in Dolenjska cesta. Rudnik 34. 303-7 Mizo in 6 stolov iz oreha za obednlco kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod Obednlca« 1396-7 Hanau - svetiljko vlsočlnsko solri ce že rabljeno kupim. Ponudbe pod »Navedba cene« na ogl. odd. Jutra. 1453-7 Večjo preprogo kupim ali zamenjam za »ABG« pralni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. ^ Motor dobre znamke, malo rab ljen kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »M'tor«. 1504-7 Hranilne knjižice prodajte ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 36-10. 39-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne ln Zadružne gospodarske banke, kakor tudi vseh mestnih (občinskih hranilnic) kupujamo. Gotovina takoj. Bančn Com. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za od govor 3 Din znamko. T99-16 Ureditev dolgov potom sodnih in izven sodnin poravnav Nasveti v kunsurznih zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje Istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercialna pisarna: LOJZE Z A J C, Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18 250-16 Vlogo Mestne hranilnice ljubljanske v višini en in pol milijona dinarjev, bodisi v celoti ali več interesentom v dieiili, prodamo. Obročno odplačevanje največ v 3 letih. Ponudbe pod »Stroj« na ogl. odd. Jutra do Si. I. incl. 1®7J6 Hranilne knjižice Obrtne banke. Zadružne Gospodarske banke ter vseh drugih zavodov kupimo. Gotovina takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navedite ceno«. 1417-16 Poravnave konkurze plačanja dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranil, knjižice, davčne zadeve, revizije bilanc« in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in tve-deniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Cesta 39. oktobra (Rimska e.) št. 7. fZa pismen odgovor 3 Dki v znamkah.) 15jCP-16 Hranilno knjižico Kmečke posojilnice. 35 <0 Din, prodliin. ponudbe na na ogl. old. Jutra pod šifro »05«. MjlHlIj Uradniki državni in samoupravni, dobijo posojilo po ugodnih pogojih na amortizacijo za daljšo diobo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo«. ■S44M6 Kompanjona z Din 30.000 (tudi vložne knjižice) iščom za dobička^ nosno podjetje. Soudeležba, sodelovanje in osobna kontrola. Ponudbe pod »Južni kraji« na ogl. odd. Jut.-a. M0M16 Družabnika z malim kapitalom za malo tkalnico iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'Strokovnjak« 1307-16 Knjižico M<«tne hranilnice ljubljanske 300.000 Din ter Kmet-ske posojilnice ljubljanske 3(5Vinn Din, kupim. Stavite najnižjo ceno na ogl. odd. Jutra pod »Takoj gotovina i:tr»«. 1464-16 Vlogo pri Zadružni zvecoi, do Din 300.000, ugodno prodemo: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Selenborgova 7T. n. MS© .16 Predno prodaste hranilne knjižice, ee obrnite na Društvo vlagaiteljev v LjuMjani, Selebungova ul. 7JI. nadstr. Vložno knjižico Ljudske posojilnice ljubljanske do Din 20.000 in vsnk večji znesek Zadiruž-ne gospodarske banke, kupimo: Gospodarska pisarna, Ljubljana, SelenbuTgova 7 I. nadstropje. 1408-16 Štedilnik stJM-, dobro ohranjen, kupim Perdon, Vidovdanska gg ' 1(772-7 Kapital :».»!» I Oia davek » Oln tt Iifro aH dalani* a«tovi i Oin Najmaniil -nsael; 17 Oln Knjižico Kmetfke p^jilnice Vrhnika. Din 6J00, prodam. — Banjai, Miklošičeva c. 30. 1(187-16 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje !o preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Meatna hranilnica. Ljudska posojilnica itd.). W0M(6 Trgovci - obrtniki pozor! Hitro, uspešno uredi vse Vaše zadeve: Gospodarska pisarna, Ljubljana, šeletnburgova 7-1 nadstr. 1496-16 Do 100 tisoč vložim proti sigurnemu jamstvu v rentabilno podjetje, ponudbe na ogl. odd. Jutra jod »Dober organizator 1936«. 1405-16 Knjižice ljubljanskih zavodov vzamem ugodno v račun za blago (živiJ. potrebščine). Ponudbe pod »Ugodnost« na ogl. odd. Jutra. 1501-16 Kateri gospod nudi denarno tomoč oz. nosojilo simpatični go-^oodlčnl. Ponudbe „Vdana prijateljica« na ogl. odd. Jutra. 2930-10 Hranilne knjižic« Ljubljanske kreditne in Zadružne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih in celjskih denarnih zavodov, prodasit*: najugodneje in takoj edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor, Za odgovor I>m 3 znamk. Družabnika z Din 40.0110. sprejmem. Zajamčeno lep zaslužek. Na-flav- Maribor, Ob bregu št. 33. 147."h:6 Hranilne knjižice Občinske hranilni*-« v Ma-renborgu in Mnstne hranilnice v Mariboru. kupim. ■Ponudbe z označbo znotfka in zahtevka na ogl. odd. Jutra v Mairifroru pod »Gotovina«. MB1-J5 Knjižico leposlovno. slovie>n«^co kn nemško .pnvlom. IsWam fotooijamat Voiigtliinder 6'/j X9 s povečevalnim »pora-tom. Dvomi trg 1/U, levo. Dragocenosti deseda I Din lavek 1 Din. t* iifro afl dajanje aaslova 5 Din Najmaniil tnesek 17 Dia Vsakovrstno zlato kupuje no oajvlijib eeoak Cerne . juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 Seseda I Din, davek 3 Utn, ta iifro ali dajanje aaslova i Oia Najmanjii muefc 17 Oia I^okal in stanovanje se odda v PeUovčab pri ceifcvi. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Potrovče« SMitoT* Trgovina mošsuiaga blaga, t pnkijai. kom lokala za vinotoč ia SMnoMamjem, na frekveofi-rarvemi kraju v Zagrebu^ 5^1-koj z«Ao ugodno naprodaj. Stanarina mika. BrootoaTin, Zagreb, Vlaška ui.'Jt. Krčmo s s-tanovanjenn v centra Zagnel«a, kjer bodo čez mesec. dni podirali in zidnJI štirinadstropne hiž«, prodam. Na dopise pošljem točno podatke: Sev«r, Ha-iajnba.šičova ti, Zagn to. 3B16J» Lokal l«p. i>pr<3nl jetn za špeceri- jo, delikai'jefo ali jirazeai, za vsako obrt tudi pisarno takoj oddam.. Gi-I ianeka 7. 1137» 40 Lokal s akladiiščom za itf>elja3io mešano trgovino ali drago obrt se odda Tyraeva (Dona jsk a) cesta 57. 1081-40 Delikateso prvovretJK). prodam. Ponudbe aa podružnico Jutra t Celju pod značko **0.o«lc.' :l!4f»dB Mlekarna dobroidoča, v sredmi mesta naprodaj z vsam inventarjem in koncesijo. Na>t>t v vseh poskrvHiIoicajh Jntra. 14SV,1B Trgovina speoerije in mešanega blaga dobro vpelja.no ae takoj odda z inventarjem kj koncesijo, radi bolezni. Potrebna gotm-ina do .'1.UT0 Din. Ponudb« rva ogl. odd. Jutra pod »Redka, dobra prilika«. Garažo iščem v m«f=hi aii mertju. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod ».Auitiomo-bil«. i't54^i1B Podružnica trgovine mešanega bte«a. v proanert-neon kraju, radi dfružlnflkSi razmer, se ugodno odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod šifro »Dober obrat«. 'JM-Uffl Manjši lokal ali dve sobi, na prometnem kraju, išoem s i. marcem za krojaško obrt. Ponudibe na ogl. odd. Jutira. pod »Miri—gnev«. 1096-1B Vpeljana mlekarna naprodaj. Vzamem tudi hranilne knjižice. Kettejeva 7, Šiška. 1097-10 Gostilna in mesarija enonndetropna. 5 stanovanjska hiša na prometnem kraju, z velikimi gostilniškimi prostori in vse dobro vpeljano, rad« družinskih ra-z-mer taikoj naprodaj. Prevzame se lahko hipoteka. Ponudbe na podružniioo Jutra v Mariboru pod šifro »300.000«. lHJB-ae Lokal iščem aa trafiko. Ponudb« na ood >Brez konkurence«. M03-.17 Hišo dv-oetaaovanjako v lepi legi prodorni. Gliace c. XIII. št. 7. L385^» Enodružinsko novo hišo tik trnovske cerkve, 3 sobe, 2 kabineta, kuhinja kopalnica, podkletena ter vse pritiloline, prodam Informacije od 2— 3 Emonska c. 25. 1432-20 Hišo kupim z nekaj vrta v Ljubljani. Najraje severna lega. Cena do -300.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša stavba«. 1)355-30 Hiše, posestva in stavbene parcele ugodno proda, manjše posestvo pa kupi: Gospodarska pisarna. Se-lenburgova 7-1. nadstr. 1491-20 Brivnico ITodam ali oddam v najem radi starosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redita prilika« 1078-17 Lokal na prometni točki na Jesenicah, vzamem v najem. Velikost 4X*> m. višin n ?. m. IVnudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lokal«. il068-.17 Gostilno bh ra<čun s knhimjo oz. mlekarno aJti buffet bi vzela v najem na prometnem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tia pod »Mlekarna-bnffet«. 1D19-1.7 Pekarijo d M>ro idočo v večjem me-f.nu na d*želi oddam z vstmi inventarjem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z marcem«. l)33S-i<7 Beseda 1 Din da rek ? C >t. »a Šifro ali dajanje aaslovz 5 Din NaimaniSl eoespv 17 Dia Lnksurjozna hiša krasna, z velikim vrtom, ».idovnjakom, bazeni za kopanje, z vsem kocifor. tom, s eentralno kurjavo, električno in plinsko nape l>vo, 16 minut od centra Maribora, krasna lega, radi preselitve naprodaj Doka z tno čt.«ie hiša _ 1.100.000 dinarjev, naprodaj pa m 850.000 Din. Ponudbe pod »Luksurjozno« na ogl. odd. Jutra. 692-30 Parketirano sobo veliko, s prostim vhodom s stopnic v I. nadstropju takoj oddam, pripravni za pisarno. 1288-20 Stanovanje odda Beseda 1 Din. davek 1 Din. ta lifro ali dajanje naalova 5 Dia. Najmanjti tnesek 17 Dla. Dvosob. stanovanje lepo, z vsemi pritiklinami, sončno, z veliko venando, oddam. Podrožnik c. IX. 30/1. 1)097-31 Trisobno stanovanje v visokem pritličju z vsemi pritiklinami oddam takoj ali za februar mirni stranki v Marmontovi ul. št. 18. 1150-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam t ./II. ali kasneje. Metelkova 3. iaai-ai Enosob. stanovanje oddam. Vodovodna ceeta št. 39. U31-31 Stanovanje trisobno in dvosobno, s kopalnico, uporabo vrta in plinom, v visokem pritličju, takoj oddaim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina«. 1)435-31 Zagorje v oentra. se prodta parcela ca #100 kv. m. ev. zamenja za posestvo. I. Hribovšek, Zagorje. 1)397-20 Parcelo marršo, kupim po približno Din ."nO za kv. m. Ponudbe na od. odd. Jutra pod šifro »Zemljišče«. 1405-20 Lepo posestvo bliru Ljutomera, primerno ta trgovino ali gostilno, prodam. Cena 56.(100 Din. Blizu kolodvora., na glavni cets»tii. — Dopise na. naslov: Sehon-svetter • Korošec, Gornja Radgona, Dravska banovina. 14-09-30 2 sobi s kuhinjo in z vsemi pritiklinami •JTl 'B3I5JtUBAOi 'UIBPP' 27. 1418-21 Sončno stanovanje Velika soba in kabinet parketirano, s pritiklinami oddam. Stari trg 7-1. desno. 1413-2: Enosob. stanovanje oddam v Zgor. Šiški 1C>0. 1441-31 3 enosobna stanovanja pritlična oddam s 1. ie-bruarjem. Mala čolnarska 4. 1431-21 Stanovanja 8eseda I Din. davek < Din, ta lifro ali dajanje naslov« t Din NajmanjSI eoesek 17 Din Dve sobi 1 kopalnico ia pritiklinami v visokem pritličju, blizu tramvaja, iščem za maj. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Ena oseba«. H164-31« Stanovanje lepo eno ali dvosobno v mestu aH okolici, lSče gospa z dvema otrokoma. Ponudbe z opisom in ceno pod »Pritličje izključeno«, na ogl. odd. Jutra. 1433-21a Dvosob. stanovanje prostorno, novejše, iščem za maj. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Stalen. točen plačnik«. l,492-21a Za 1. maj iščem stanovanje 3 velikih. sončnih sob s pritiklinami. Ponudbe pod Sonce« na ogl. odd. Ju. tra. 1493-21a Varno in plodonosno naiožen denar! Poleg I11.. drz. gimnazije ob Linhartovi ulici imam parceliran zaokroženi gradbeni biOK za zazidavo 7—9 stanovanjskih hiš. Iščem finančno zmožnega interesenta za realizacijo tega načrta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Varno in plodonosno naložen denar«. 1177-20 Hiša 1 delikatesno trgovino in gostilno ter pisarnami Ln stanovanjem, v sredini mesita na.jvrodaj. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 1Č1K-30 Večstanovanjsko hišo tik Kranja prodam. Pre. akovo 112, Kranj. 1387-20 Stavbena parcela blizu tramvajske postaje naprodaj. Vprašati: gostilna -Soj ar«. Drav-l)e — Ljubljana. 1390-20 4: stanovanjsko hišo z velikim vrtom, prodam. Polovica kupnine knjižice Mestne hranilnice, ostalo gotovina. <51 sti don s letno 21.000. Novi trg 5-II. leto. 1414-20 Prodamo Trgovsko hišo, novotzi-dano, 3 lokali, več velikih stanovanj, netto do-n s 40.000.— Cena 430.000.—. Sprejme se 200.000,— knjižic Kmet-ske posojilnice. — Hišo s pekarno, novozi-z::dano, v industrijskem kraju. Cena 155.000.— Mesečni uromet do 30.000.— Din. Hišo dvostanovanjsko, nnvozldano. Cena 48.000 Pri remizi. Zgornja Šiška. Parcela ob Tyrševi cesti v izmer 815 m . po Din 65.—.— za m2. Pod mesto spadajoča. Adamič Albin, realitet-r.a pisarna, Ljubljana, Gosp svetska 8. Telefon 32-86. 1416-20 Novo hišo trgovsko stanovanjsko čisti donos 10%, proda Just Gabrijelčič. Kersnikova ul. 5 Llublja-na. 1293-20 Od parcele za. postavitev dveh hi? skupaj. se ena polovico proda. Iy*».- Štrukelj Brdo. Vič. Ljubljana. UMR-90 2 parceli mo uiičita in en« dvoriščna. z neiv.popolnjeno hi-Si-co, pripravno za stanovanje in obrtne svrhe, prodam ugodno. Naslov v vf.eh posl. Jifhra. 1095-30 Trgovsko hišo v-ripilia.no, poleg postaje in tovarn, z mventarjem. prodam flili zamenjam. Ponudbe na, podružnico Jutra v Celju pod značko »Potrebno 75.000«. M6S-30 Hiša m.prodaj, ev. vzamem tndf hranil-ne kniiSice. TTKa je tiik kolodvoma z trgovskim lokalom na zelo prometni toliki. Nnslov v vseh posl. Jutra. 105(7-30 Na B|edu naprodaj trgovsico obrtni hila v neposredni bližini cerkve z pekarijo in lokali za vinotoč, poleg stanovanja tudi gospodarsko pošlotpje pri pravno za vsako obrt. Plačilni pogoji ugodni. Natančna pojasnila pri Franc Pangerc zid. moj. ster Bled. 1193-20 Majhno posestvo v bližini Celja (Žalec), pogojni za hmeljarstvo naoroda.1. Vprašati: A. Gliick, Celje, Ipavčeva 11. 1192-20 Posestva — hiše od 30.000 dinarjev dalje Gostilne — pekarije mline. vile. prodaja Posredovalnica. Manibor. Slovenska ulica 96. 3336^3) Mlin in posest ppod-am do W.OOO za hranilne knjižice. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Dedična«. liSCS-SO Hišo enonadstropno. trisfcamovanj sko. dograjeno 1. 1065 30 minut do gl. pošte prodam. Provzem hipoteka, ostalo v gotovini. C-eroa. nizka. Naslov v vseh posl. Joitra. H.902-SO Dvosob. stanovanje podpritličje, solnčno oddam Močnikova 5 a. 1382-31 Trisobno stanovanje z vrtom in kopalnico se poceni odda. Ogled dnevno od 8->ll0 ure Rožna dolina c. IX št. 7. Isto tam se odda enosobno za 200. 1040-31 Enosob. stanovanje vodovod, elektrika, oddam. Postajališče Glince c. XIII. št. 9. mes. Din 300.- 1350-8! Trisobno stanovanje komfortno in 1 lokal v sredini mesta odd-am s 1. februarjem t. 1. Naslov v vse-h posl. Jutra. l)374-2ll Trisobno stanovanje krasno, solnono, oddam na Aleksandrovi cesti 16, s 1. februarjem. Pismene ponudbe na i>ošt-ni predal 38 LJubljana. 1454-21 Stanovanje 2-3 sobno z vrtom oddam s 1. februarjem. Zg. šiika, •Jan či ga jeva pot št. 177. V bližini tramvaj. 185&-3! Sončno stanovanje soba, kuhinja s pritiklinami, poceni oddam s 1. februarjem pri Ac-cetto, Tmovo, Lamoeto va ul. 9. 1422-21 Tristanovanjska hiša gospodarsko poslopje, sado-nosnik. zelenjadini vrt. davka prosta, donos 9'/%, zaradi preselitve napnodaj. — VpraAnti pri Novaiku, Rad-vanjska ceato 30, Studenci, Mairiboe. S409-3O Krasna nova vila naprodaj pod ugodnimi pogoji. Poizvedbe: Društvo hišnih posif^tnikov. Maribor Gregorčičeva 8. 1038-30 Krasne stavbne parcele sredi vasi Teharje pri Celju so naprodaj. Pojasnila daje Ivan Boioej, Teharje pri Celju. UK7-20 Lepo hišo modepno, pripravno za upokojence, odda.m v najem. ViTje 2, p. Medvode. 1302-20 žago in mlin 7. dobro vodno močjo, takoj prodam .Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet«. 1070-90 Vilo v Celju visokopritlično z lepim zelenjadnlm in sadnim enodružinsko, podkleteno vrtom poceni prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod: •»Ugodni pogoji«. 1122-20 Enonadstropna hiša velika, z dvoma trgovskima lokaloma v Savinjski dolini zaradi odsotnost,; u-godno naprodaj. VnraSati: Ivan Sorčan, Pofl-zela. 1039-30 mestom \n debelo posrednje Jutrov mali oglasnih aŠHHHHB Sončno stanovanje trisobno s kopalnico, sobo za služkinjo, plin, 2 balkona v vili blizu Ta. bora oddam s 1. majem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 142 J -21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, v novi hiši, od-«!« Opremljeno sobo j posebnim vhodom oddam. PodmllSčakova 22. Ljubljana 7, Bezigia i. 1500-23 Sobo dobro ofiremljeno, vedsko svetlo, g posebnim vhodom oddam eni osebi. Naelov r vseh posl. Jutra. MM-aB Dvosob. stanovanje mirno, za 3 osebe išče v Šiški vpokojenec za april. Ponudbe na Oblak, Zgornja Šiška 1)40. llM2-31a Stanovanje 1 sobe. predsoba, kuhinja, ko[>a!nica, plin, centralna ali etažna kurjava išfpim za 1 februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za dve osebi« 1334-SI!a Sobo oddam gospodu na Taboru. Na^ov v vseh [K»l. Jutra L371slovalnicali Jutra. 1430-33 Opremljeno sobo z 2 ali 3 posteljami, oddam 1. februarja gospodom ali gospodičnami Kris-ton. Gregorčičeva 5. 11403-33 Sobo s štedilnikom oddam za Din 100.- Rož. dol. c. n. št. 6. 1046-33 Lepo sobo orazno. z vhodom iz stopnic oddam. Kopalnica in telefon v stano-vaniu. Verč. GledaMSka 12-111 od 11. dalje. 1436-23 Opremljeno sobo lepo, e posebnim vhodom oddam pri Tivoliju. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1439-23 Snažno sobico v centru oddam gospodu. Naslov v vseh [>o-slovalnioah Jutra. 1460-23 Sobe išče Beseda I Din. davek } Din u lifro ali dajanje na«lnv» 5 Dia Najmanj!) to«** rt oi* Samsko sobo leipo, z opremo ali brei nj, iščem v mestu ali na periferiji. Ponudbe s krait-kšm opisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »LZ«. 10&4-33a Izgubljeno Plahto n na vox, je iigubil vodnik od Ljubljane do Gro-suplja. Oddati proti nagradi: Gostilna Koprive, lirosuplje. c- 1067-38 Briljantna zaponka (broška) z 2 briljanti in modrim safirjem je bila izgubljena. Pošten najditelj naj jo odda pnoti primerna nagradi pri gospej: Dora Do-berlet, Ljubljana, Frančiž-kanca ulica 8/1. 1060-28 niti Naznanjava cen j. gostom da sva kupila hiši št. 4 in 6, v katerih »va dozdaj iavTševala hotelsko » restavracijsko obrt. Umevno je, da bodeva skušala dvigniti promet in bodeva postregla t dobrimi najcenejšimi prenočišči, dobro kuhinjo ter kakor že znano z najboljšimi domačimi ne-prekosljivrnvi kvalitetnimi vini. Priporočat« se Anton čn Frančiška Kajfei, Flor-janska ulica 4. laisat Trgovski Uro »Šumadija«, Kragujevac, s poslovalnico Beograd, PaSičeva br. 6/11, telefon 29-997 posreduje v vseh poslih nakupa ia prodaje. Specializirana je v državnih dobavah. Ze vsa dela v gornjih poslih je tvrdka proto-kolirana. daje na željo vse potrebne informacije in reference. 27775-31 Izobražena dama išče opremljeno sobo v centru ali njegm-i bližini s 1. februarjem. Pismene ponudbe z navedbo eene na ogl. odd. Jutra r»od »Daji»». l)44t-33a Pisarno primerno za društveni lokal, v sredini mesta z vhodom iz stopnjlšča al hodnika, išče s 1. majem Združenje elektrotehničnih obrti na dravsko banovino, Ljub ljana, nebotičnik in. nadstr. 1304-23a Opremljeno sobo solnčno ln snažno pri mirni stranki, samo v visokem pritličju ali I. nadstropju, z vso ali brez oskrbe v hiši. lžče solidna gospodična za 1. februar v centru ali bližini mesta. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Plača .točno«. 1458-23a Davčne prijave za pridobnino, pritožbe, taksne zadsve: Davčna poslovalnica Ljubljana, Selen-burgova 7/1. nadstr. M87-91 Operni pevec išče sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Opera«. Gospodična išče svetlo sobico % dobro domačn hrano, blizu poljanske gimra/iie ali učiteljišča. Ponudbe nn "»t' o*fd. Jutra pod »Takoj rabim«. 1018-33a vsak) Seseda i Dto; d«vek j Dla. <* {Uro ,i dajanj* aaslova S Din, naimanit< co«iek 20 lin. Mlajši inteligent išče starejšo damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijateljstvo«. 1394-24 Varana, ločena želi sp znati značaj nega moža. lci bi hotel po temeljitem spoznanju postati samo njen. Pisati na ogl. odd. Jutra pod »Odkritosrčnost*. 1419-24 Vesela gospa išče prijatoli«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »30—50 let«. iUT-34 Ženitve in možitve p nudbe. nakup in prodate posestev. M5. or>rem. rabljenih strojev. kompnn'one. zamene — ob^avlln Dflruv^rčan. — Din 8 sn«*ri "i^lt": D^nivrr?" Do-ruvar 179*-M TTiteUoce-ni, nezlikano pro kg 5. — Ovratnike, srajce, zavese oškrobamo in zlikamo prv .-vrstno. Prepričajte se s poskusom. Pridemo i«k«t na dom in pošljemo tja. I. Mariborska pralnica »Pelikan«, Maribor. Krekova ul 1(2. 1097 37 PIŠITE SE DANES! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, prismo-barvni, »Paket senja A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneii in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Dm 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 :n za kratka rimsko sukujo m i .20 m posebno-močnega štruksa ali sukna za ene niace. rutli ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj m zamenjam. Pišite takoj na »K OSMO S« razposiijainjco ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Uvorakova cesta l. Ločenka :>2 let stara, z do«> v gotovini in nepreoučninali 3.I*I0.0:)0 Din, išče moža, ki bi bil voljo« biti samo njen. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 1074-05 J25JI02SI ««aak neaeOa i l/>u, davek Dia. «a Miro ali dajaoj« aaslova i Dla, oajmanji' toesek M Oin. Gospodična prijetne zunanjosti, t doto 700.00U Din, išče uradnika, trgovca ali slično. Navodila daje »Neda«, Zagreb, l laška ul. 6. Za informacije pošljite Din 1)0. 1073-05 Polmesca n ka 34 let stana, z doto 350.000 Din, išče trgovca, obrtnika aJi elično. Pojusnila daje »Nada«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 1077-35 Veterinar lepega, vitkega stasa. lastnik nepremičnin, z mesečnim dohodrkom 60CH) Din, »če aakonsko družico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 10?6-05 2enitve in možitve boljših slojev posredujemo najvestneje. Informativne prospekte razpošiljamo proti vposlatvi Din liO v poštnih znamkah, d.iskretno. — Imamo vediko izbero odličnih partij obeh spolov. Naročite takoj prospekte in informacije: »Rezor«, Zagreb, pošta IU. 1B35-35 Šivilja kmsna črnka, z drto r gotovini Din 30.000, išče trgovca, obrtnika ali »lično. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, ITaška ul. 6. Za informacije Din lt). 1391-05 Učiteljica krasna plavolaska, z doto 350.000 Din. išče trgovca ali boljšega obrtnika. Pojasnila daje »Nada v Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. U27&05 Gozd. višji svetnik visokega vitkega staaa, x mesečnimi dohodki 7*100 Din. išče zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 1079-05 Sobarica dražestna črnka, z doto v gotovini Din 35.000, išče obntaika ali boljšega deleiv-ca. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praška ul. 6. Ta informacije Din 10. 108005 Obrtnik industrijalec, star 30 let, mir»S. ifi dobre narave želi spoznati v . skorajšnje ženitve goepodično." dinjeko po možnosti tudi trgovsko naobna&tto x nekaj gotovine. Ponndbe poslati s sliko na ogl. odd. Jutra pod značko »Lepa Gorenjska«. 1310-25 Zdravnik v dTžavni službi in s privatno prakso, z m<«ečnimi dohodki Din 8900. išče zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 10*2-35 Vdova prijetne zunanjosti, z doto 900.000 Din, išče zakonskega diruga. Pojaenila daje »Nada«, Zagreb, Praika ul. 6. Za informacije pošljite Din na H27>05 Osamljeno dekle z 80.000 Din g^rtovime, se želi poročiti z oficirjem, uradnikom ali tTgovcem. Saaroet do 4)4 let. Ponudbe če mogoče s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Popelka-sta«. 1030«; Mlad uradnik službujoč v Vojvodimi, absolutno noaporeoen. išče radi ženitve lepo in vzorno gospodično. Ponudbe na •ogl. odd. Jutra pod »Eho«, Klilil-® Dve gospodični 30-23 let inteligentni, miiri-kaiični z 150.000 Din dote želita v svrho ženitve znanja dveh moimacieoih gospodov. Samo resne ponudbe z sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost zajamčena loasc. Želim poročiti takoj bolJSo značajno gospodično aH vdovo do 38 let staro, katera ima veselje do trgovine z ,primerno gotovino. Ozira se samo na resne po. nUdbe t -gllko, katera se vrne na lek Jutra pod. šifro"1 »zna čajen ln miren«. 11101-25 Gospodična 27 let, inteligentna, z več jim kapitalom, želi anam;a z aJcadojmkum v staJoi poziciji. R<«oe i>onudibe na ogl. odd. Jutra pod »Ljub-ljama 1»»«. 1B34-U6 12.000 Din nujno rabi ločeni drž. pod uradnik. Damo, staro do 50 let, ki Jih posodi, jo poročim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, p d »Nuj na pomoč«. 1457-25 Mlada vdova bret otrok, reenega aoafe- ja, z leitim premoženjem, i?6e zaradi ženitve višjega drž. uradnika, zdravnika, sodnika ali trgovca, s sigurno eksistenco in ČM^te preteklosti. Resne ponudbo 6 sliko, ki se vrne, jiod »Sreča 1807« na ogl. odd. Jutru. H4O6-05 Želim znanja v svrho takojšnje ženitve z do 38-letno gospodično ali vdovo gostil-ničarsfce stroke. Pcmudbe na podr. Jutra Maribor pod »Resen značaj«. 1296 25 Katera begata vdova alt samska bi poročila premožnega vpokojenca naj se Javi pismeno na podružnico Jutra v Celju pod mačko: »Zvest« 1299-25 OCdcr □ »t a p**« d«»e 1 □ umm n n nnracoa lovarna mesnatih izdelkov KORHEC v Subotici in Coki ponuja prvovrstno in poceni OGRSKO SALAMO čajne klobase, narezke, prekajeno meso, praško šunko, slanino in mast. Naročajo se po tovarniški ceni pri zastopniku ŠTEFAN ORMOŠ, Ljubljana TURNOGRAJSKA UL. 4 — Telefon 21-12. II Mlajši in starejši Cesto bolnfeio na MOŠKI SPOLHI SLABOSTI (impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. _ Uporabite organski preparat VIRlMtlE* ki deluje ojačeno. Škatla z 20 tabletami Din 70.—; z 40 tabletami 110.— Din; s 100 tabletami 238.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard VVeiss, Berlin. Ogl. reg. pod S. br. 20610 f 1935. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena in dobra soproga, zlata mamica, sestra, svakinja in teta, gospa ANGELA CIRMAN soproga državnega uradnika, v soboto, dne 18. t. m. po kratkem, težkem trpljenju bogu-vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 20. t. m., ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Livarska ulica št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, Sne 18. januarja 1936. "LAVKO — soprog; BRANKO In MARJAN — sinova; I AJDA TURK — sestra In ostalo sorodstvo. »SUTRO« St. W !6 . X 1 rju. -t NAŠIM ODJEMALCEM NUDIMO PRILIKO, DA ZAMOREJO KUPITI ŠE EN PAR ČEVLJEV, KI JIM BODO OBVAROVALI ZDRAVJE PRED BLIŽAJOČIM SE SLABIM VREMENOM. NE OKLEVAJTE, POZURITE SE DOKLER IMAMO VSE VELIKOSTI NA ZALOGI. Večje številke 49.— Bele gumaste snežke, obrobljene krznom, tople in elegantne za Vaše ljubljenčke. Tople snežke čuvajo Vaše zdravje in drage čevlje pred snegom in blatom. Škorenčki za šolarje in naše male poredneže. CENE ZIMSKIH NOGAVIC SMO TUDI ZNIŽALI. POSETITE NAS! Moške snežke s toplo obuvajo čez čevlje. Praktične in elegantne. podlogo, ki se Delavni škornji iz gume za vodo in blato. - ~va j>! Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega nčinka, kakor a časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. časopis pride v vsako hiSo in govori dnevno desettisočem Atateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu ki kupca. GRADSKO POGLAVARSTVO SUŠAK Broj: 627/1936. SUŠAK, dne 13. januara 1936. Predmet : Natječaj za idejnu regulatornu osnovu grada Sušaka. OGLAS! Na osnovu zaključka gradskog viječa od 20. novembra 1935. ra- spisuje opčina grada Sušaka NATJEČAJ ZA IDEJNU REGULATORNU OSNOVU GRADA SUŠAKA. Natječaj je anoniman i jugoslavenski, kod koga mogu sudjelovati stručnjaci, državljani Kraljevine Jugoslavije. Ocjenivački sud sastavljaju: 1. g. Ružič Gjuro, pretsjednik gradske opčine Sušak, 2. g. Ing. Obradovič Jovan, viši savjetnik Ministarstva Gradjevina, 3. g. Ing. Jurkovič Mate, gradjevni savjetnik, pretstojnik gradjev-nog odjela gradskog poglavarstva u Zagrebu, 4. g. Ing. arh. Hribar Stjepan, arhitekt regulatornog gradskog poglavarstva u Zagrebu, 5. Ing. Poleti Ivan, šef konstruktivnog odsjeka gradjevnog odje-lenja direkcije državnih željeznica u Zagrebu, 6. g. Ing. arh. Prikril Zlatko, viši inžinir gradskog poglavarstva u Sušaku, 7. g. Ing. Rac Lujo, viši inžinir gradskog poglavarstva u Sušaku. 8. g. .Dr. Schwalba Antun, gradski fizik u Sušaku, 9. g. Celigoj Albin, lučki kapetan u Sušaku. Za ovaj natječaj su odred jene tri nagrade: I. nagrada 50.000.— dinara, H. nagrada 30.000.— dinara, III. nagrada 20.000.— dinara. Za otkup jedne radnje odredjen je pored toga iznos od 10.000.— dinara. Natječaj počinje 1. februara 1936, a svršava 1. septembra 1936. godine u 12 sati o podne. Podaci i podloge za natječaj mogu se dobiti od 1. februara 1936 u Gradskom gradjevnom otsjeku u Sušaku (soba broj 45) uz pre-dočenje potvrde Gradske blagajne u Sušaku o uplati iznosa od Din 300.—, a mogu se naručiti i pismeno, uz istodobnu doznaku gornjeg iznosa Gradskoj blagajni u Sušaku. Pretsjednik gradske opčine: Ružic Gjuro v. r. «i\-| £.\-\', £\M l^.vN-1 /-\V<; M g.« 'PM <5 n (i\N< ~<-1 £»>•'• '•'! L^^Ji^Jtf^-JL^S-JlfiS-li ZA BEOGRAD IŠČEM KOMORNEGA SLUGO IN KUHARJA - ŠEFA SAMO TAKI Z DOLGOLETNIMI SPRIČEVALI IZ GOSPOSKIH HIŠ, NAJ NASLOVIJO SVOJE PONUDBE S SLIKO IN PREPISI SPRIČEVAL NA OGLASNI ODD. JUTRA POD ŠIFRO »HERRSCHAFTSHAUS« 1036. IZMED 15 RAZNIH MODELOV REMINGTON PISALNIH STROJEV BOSTE NAŠLI VSEKAKOR ONEGA, KI VAM V VSAKEM POGLEDU NAJBOLJ ODGOVARJA. UGODNE CENE. DOLGOROČNA ODPLAČILA BREZ POVIŠANJA CEN. ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PROSPEKTE! PRODAJA ZA LJUBLJANO IN OKOLICO: »TEHNIK" Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20 Glavno zastopstvo Remington tovarne: »MATADOR«, 1. A. Benčič, Zagreb, Ilica 5, Oktogen. Telef. 40-09 Najslajša in najboljša krepilna _ -jača je B E R M E T — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: 8. Marinkov, Sremski Karlovci, Frušlia gora. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprla gostilno I ob Ljubljanici - Kodeljevo, , kjer bom točila najboljša štajerska, do- ' lenjska in dalmatinska vina. Postrežba j točna in sol^nn se za obilen obisk. P. ŽURMAN. a a iai ri im mnr cl u s p e b o v na eo oc!a-v »JUTRU* ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega preblagega OČETA na njegovi zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zalivalo. Posebej se pa zahvaljujemo vsem stanovskim tova-tišem, prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika, dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter gg. pevcem »Ljubljanskega zvona« za v srce segajoče žalostinke. LJUBLJANA, 19. januarja 1936. 2aIujoča rodbina: SEIBITZ-eva in sorodstvo. [GLRSBILB [ppiznona cSO odo NAJPOPOLNEJŠO in eenyša kraljevni dvorni dobavitelj i največja domača bazposhjalna tvrdka F. SCHNEID£R 1ZDELOVANJS &LASBIL IN GUASaSKlH PRITBKUN 1 ZflGREB.TIikciicevaijllO.c Violine____odbin?f?7*w5Bcp| Havajske kitare. Kitare____- -148.- - g kromatične Mandoline.-. 98.- - Harmonike-75.- • J najceneje. 4 ZflHTEVROTt "žšS&r C4N1K ODDA SE V NAJEM EVENT. PRODA DOBROVPELJANA ston TRGOVINA z mešanim blagom, stavbenim materija-Iom in poljskimi pridelki, stara nad 30 let. Zraven trgovskega lokala je troje skladišč in velika klet na razpolago. V lepem kraju, 1 km od železniške postaje. V hiši je telefon. Pismene ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Dobri posli«. Urejuje Davorin Ravljeo, — Izdaja 0 konzorcij »Jutra« + Adolf FUbnJkar. — Za Narodne tiskamo d. d kot tiskarnarjs Prane lezeršek. — Ze tnaeratnl del )e odgovoren AJoji Novak. — Vrt • Cdabtfem