101. StCTlllBL I Ltrtllni, t E«M[*, 7. w|i 1117, L. teto. ■^BSR^B^Bt SB^HbmM^B MW^H»I^BW ^BB^Bk ■■■■■■■■■ B^B^B^B ^B^HI Bb^BVI^B^B^v B^B^B^BM^B^B^B^B B^B^B^Bh B^B^B^H ^B^bV bVaVa^^^h ^^^^^^B LVMVh vMVMh^^^V ^^^^B^SGnSr .Slovenski Narod" Tclja po poitl: sa Avstro-Ogrsko: Crio leto skupaj naprej . K 28 — pol leta „ „ . . . 14 — cetrt leta m m • . • 7-— na mesec m » • • • 2-50 za Nemfijo: ćelo leto naprej . . . . K 33 — za Ameiiko in vsc druge dežele: ćelo leto naprej .... K 38.— Vprsianjem glede fnseratov se naj priloži z.i odgovor dopisnica ali zn.imka. 0pra7ni£tvo (spedaj, tlvorišće levo). Knailora ulica At 5, idieion it 85. Izhafa vsak daa «večw t iimbJI b*4«I|« lm praznika. Inserati s~ ra*un\3 po porabijrnem praforu in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prosior: enkrat po 8 vin., drakrat t>o 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vi.i., pirtc in zahvate (enak prostor) 10 vin. Pri večjili insircijah po dogovoru. Na pismena narocili brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „ft.iroda'* iU*ia?aa« teltlo* it SS. UpravniŠtvu naj se po^iljajo mro*-iine, rekla-nacije, inserati i. t. d., to je administrativne »tvari. .Slovenski Narod* velja ▼ Lfablfami dostavljen na dom alt če se hodi ponj : ćelo leto naprej . • . . K 26-4D pol leta „ .....1320 četrt leta „ ..... 6*60 na mesec „ ..... 2*20 Posaaitzaa 4tevllkm velja 10 vtnarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vnčajo. Ortdaiitro: Kniflora oilci %L 5 (v pritlićjj levo,) telsloa št. 34. hi MM hvAm. Dunaj, 5. maja. (Koresp. urad.) Uradno ^e raz^aša: VZRODIiO BOJlSCE. V pokrajini sevemo cd Zborova le izvršli sovrr5nifc bsezuspc-Šno r£z~ strel.tev mine. Kn oste5: froni; nobe« n!h posebnih dofcc3kGv. ■TALIJANSKO IN JLJfiOVZKODNO BO.-IŠČE. Pcložaf ie neizpremenjen. Namesirik načelnika gereralnega Štaba pl. ri o f e r . fml. ĐOGODKI NA MORjU. Dne 3. rraia zvočer s-> nr^s hi-dror^ani zažvali več'fio taborišča v Zagraju ter je bilo videii iz Trsta požar se ero uro po napadn. Sovraž-ni !e-a*ci, kl so da!ova!i v prostora pri Trstu, mso I*^cll iiobencp:a tispcha. Dne 4. mala je izvršilo n:knj nas?h hJd"on!'?riov »ispečen s;anad r.a že!ez-niške naprave nri Per^rl, Castc-Ia-msrt: in OrtGr.i na italoan^a vz'nod-ni obaii te? vn vcine naprave na re« ki Pescari pri Pian« d Ono, Z o!?ch akeji so se vrnPa na^-i letaia brez izgub. Brodovno poveljnistvo. Dur.a}, 6. maja. (Kor. uraci.) LVadno se raz^lasa: vz^OONO FO!!-Cr. Nober.ih pomembrili dojrcdkov. !TAL!JA>;SKO BOjlSCJ:. Dancs pono-ji se >e nr?reči!o na-Šim pairulbtn v^rc^« nri Gonci v so-vražni »^rr 1; in vjeti c^c?;a oHclna in 40 mo7. Sšcer r;ik?>k ii pof-cbTtih zo JUGOVZHOĐNO BOJISCE. Ničcsar novela. Katnesiiiik nace-'n^-za gencralnega vtaba p 1. H o f e r, fm!. fim^^a R?«fi!lfi nn^^tiifk BercJin, 5. maja. (Korcsp. urad.) Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠĆE. Armadna skupina Dresto- lonaslednika Ruprehta. Ko so re ansieški napadi na fronti pri Arrafu krvavo 7-onrili, je prlšb včerai samo pri Bn'iecotirti! do večifh infanteniGkffi bojev. Na oloh stranch vaši napsdaiGče goste anglešK"^ mare sina z izgMb^n:! zavr-niJi. S!abctncjši šunki pri Lersu in Fc5noyu so se ponesrečiH. Steviio v|ctiii*fe fc zvlšalo na 10 častnikov in 1275 Ang'ežev. Najmani 35 strojnih pušli je biio vrlenjenlfi. Zlasti so bii: dsiežnf pri zmago-vitera odbitifn četrtega prebitnes;a poEkusa: Gardne čeie, Bavarci, Wiirtteir«bcržaiii, SaVsoncU Kaniio-veranci in Eadenci ^evenio oč St. Cucniina so inie-ii bo'I v predpcliti za nas usoden izid." Armadna skupina nemSke-ga prestolonaslednika. Na fronti ob Aisni traia artiijerii-s!ca bitka s kar največjo perabo mu-niclie. Na več točkah smo zavrnili jnečne sovražne izvidne šunke. Za posest »Zimske gore« zapadno od Craonna so se razvili boli, ki še nišo končani. Med Aisno in Briraontom so se ziomiii včeraj zjutraj z večdnevnhn Izdatnim artiljerijskim ognjem pripravljeni nepadi 4 franeoskih divizij. Kakor izhaja iz vplenjenih papir-Jcv. |e ležal čili napada več kilome-trov za prediijo crto. Vsled žOavega vztra.fan?a naših čet se je sovražniku !e na nekem izbečenim delu posrećilo vstsliti se v prvih »arkih. Fran-ceze, ki so b!ti vzhodno od Neuviila začssno vdrif, smo z izrrubo 500 vjs-tih in plenom već strojnih pušk zopet vrgli nazaj. Južno cd Aisne v večer-nfji t?r?h ohnovSJcn? napadi nišo mogli ri-česar ?zprr-n?eniti na poruzn. Severno od Prasiiesa so se ponesrečiH novi franeoski poskusi za-vzeti z več divizL5?.mi naše tanio^nje v:ši.iske pozicije. S te/kimi izgubami so plaćali Francozi začasno pridohi-tcv tnzlo ozemlia jugovzhodno od j Mayreya. Proinspadi so Č2\\ naši peh^il živci po!no no^ert njenih do-sećar^n črt. Nad 100 vj-2t:5i snio f)ri-reilil* na^aj. A r ni a d n a fronta gencrnl-feldmaršala vojvode A.!-brehta \V ii r t e m b e r š k e £ a. Rrzen obojestransketsa delova-n)H izvI'Jnikov nobenlh pomenibnih dcgcdkov. Scvražnik te izprubH včersj 7 !e-t"S in 1 prsvezn! b^'on. V nan^d;' ?e-talccv n.i Of54G-d« :3 bilo tibltili hi ranjeiilh več Belgiicev. V7o.iaške škode ih bilo. VZriODNO BOJIŠČE. Ž^vr^iien ruski ogenj med Kov-icm In Stan??Iavovom je Izzval pri-merno protistre?JaTi?e. MAKEDONSKO BOJlSCE. V !c*:u Crne zapadno od Dojran-skega Jezera in v n;žavi Strurne fe ožSvelo artiljerijsko delcvanls v po-saiceznlh nrah dneva. Prvi generalni kvartimi mojster v. LudendoriL Eorolln, 6. nia.ia. (Kor. urad.) V/olffov urad poroda: Veliki g\a\7\\ stan. ZAPADNO BO.HSCE. Arm a d i! a skupina p r c s t o 1 o- nasiednika Ruprehta B a - varskega. Ka fronti pri Arrasi! smo za-vi n!!! nscčne ansleške s?*n!re južno ed Lens-2, ob Scarri in pri O^csittn. Jr::no cd Cambraja so imeli A^nSsž! pri za nic brezupešnem napadu na 3 kn; šlrcki fronti med Vii!icr5-PIqu-icS'om in ConneJieuom precej^ne izgube. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Ko se je 16. aprila ponesrečil prvi frsacoski prebitni poskiis ob Alsni. ic pripiavii sovražnii: z vsemi rrzpoložljivi'iii sredstvi nr>\ po-skus, napasti nažo fronto, ter je ho-tei clofec- svoj da'ekoftežni cttjL V br»ia r?.zbiiC divizije so nademestili z nov'mi ter pripel'ali v boi nove rs-zerv?. Ariiiieriisk! ogeni in ogenj tneiS! r;ir se ;e stopntevsl od dr.o do d?!e (:r cifTiorci Lciično iz vseh ha-Sibrov das'cj n^jvečjo silo. Bo;;< dne 4. niaia. sevenio ođ Rsfrifsa iii v ChampagnI ro bili pred-ii»ic!n!k^ novega prebitnesa poskuss, ki 52 Ie včera! zjutr^ med CaiSetirm in Craonnam na fronti 35 Um pričcl. V težiti torhU ki je trajala do pozne no^i, se je pcne?rcčH- Oripski sunek ?e popol'icma odbit- Napadi, ki so bili izvršen; prot! n^^Im crtam, katere so na?-2 infanteri'ske čete v bližin-skem boju obdržale sii v prctistinlta zavzcie nazaj, so se r>oncsrcčili de-loina žc v nnšem ar::*?eri»skcTa ognju. Na pcsaniezriih tockah se še vrši bol zr posest naših prcdi.Uh iar-kov. Vzlicđno cd Royercfsrnie !e-ž?n:o na fevemem pobočju Chemin des Damss. S posebno «?lo so navs-lUl Frr?7icoz:. !rske? tuđi £e 4. n:a;a, brez ozira na svoje Jzredne izs^be vrsti »Zfnski goii«, kler ?o bile naše poz!c!fe od zbr^nesa osrnla na{-lež;Ih k?ilbrov popofnonia razblte. Visina z vasjo Chevrcs:!X, ki leži na niej, ic ostala v sovrsžnsh rokah. več rio vjetth smo do sedaj pjinel?aH na-zaj. Pričakovati !e nada!^!ih na-padov. Danes ziutrajj le vnovič napađel sovražnik visino !C0, vz-iodno od Neuvi:!s. Napad smo zavmiK. V C«i?.»n!?a!rp; .'r^ozapadno od Naurcya ?e osta!o več franeoskih snnkov fcrsz rspehn. število d?ie 4. majn ta^n vJeiHi r.o :e zviS.ilo n 672 mož, r.!e^ r?a ?0 strojnih pj^k in 50 brzostrc'iilli puž::. Armadna skupina vojvode A 1 b r e h t a. Nobenlh pesebni!] dogođkov. V bo^li v zraku !n vsled ob-rairsbne^a osjnjn >e izpiib«! sovražnik 14 leta?. Tr«;e \:rlon\ so Mli zb:t?. VZHODNO BOJ1ŠCE. Nnd Odeso "e prlplulo včerai prvo nemrko Ictalo. MAKEDONSKO BOJIŠČE. ŽivaTin? art2!f€rlj?t:j ogeni v loku Crne tra»a in \e?\ posebno silno na na?!?! pozidjah pri Paralovu. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. DemokraL proti premoneni vladi. Petro^rad, 3. maja. (Kor. urad.)-Da poznega večera se je vršilo veliko število manifestacij za provizo-rično vlado. Fred posiopjeiii niini-strskega sveta je govorilo več go-vornikov ogromni množici, ki se je bila tam zbrala. Med govorniki sta bila ministra Miljukov in Singarev ter predsednik dume Rodzijanko. Miljukov je izjavil: »Jaz, Milju-kov, ki sem bil skupaj z Gučkovom eden provzročitcljev revolucije, ki 5cm razkrinkal Stirmcrja, ne bom nikdar izda! svoje domovine. Svoje mesto bom zapustil samo, če me s siio prisilite k temu!- Njegove bese-de so našle buren odmev. Rodzijanko ic govoril o sovražniku, ki cgroža svobodno domovino, ter je pozivijal ljudstvo, da naj nada-ijuje vojno do zmagovitega konca, kakor se to spodobi velikcmu ruske-mu narodu. Pozive vseh govornikov je ljudstvo toplo pozdravljalo. Popoldne se ie vršila seji; dehiv-skega in vojaškega sveta, ki pa ni prišla do odločitve. Posvctcvanje se bo baj-3 jutri ncidaljevalo. Do zda] se zdi, da Je razpcloženjc za koalicijsko ministrstvo. Ob 10. zvečer so se sestali v Marijini palači člani provizrrične vlade in izvrsilnega odseka delav-skega in vojaškega sveta k skupni seji, da se razgovore v zadnji noti kabineta glede zunanje politike. Med odmorom je stopil zunanji minister Miljukov na balkon palače ter nagovoril množico, ki je kijub pozu i uri polnila trg: Sodržavljani! Izvedel sem. da so hodili danes zjutraj po mestu i:ia-nifestanti z zastavami, na katerih ie bilo zapisano :>Proč z MinukovomN Ko sem to izvedel. se nisem bal za Miljukova, pač pa za Rusijo! \'prašal sem se: Če je ta napis mnenje veči-ne sodržavljanov. kakŠen je poteni položaj Rusije? Kaj bodo rckl^ vele-poslaniki naših zaveznikov? Še danes bi poslali svojim vladam brzojavke, da Rusija izdaja svoje zavez-nike in da se je crtala z njihove liste. Provizorična vlada ne more zavze-mati tega stališča. Zagotavljam Vas, da bo provizorična vlada in jaz kot zunanji minister hranil stališče. da ne bo rnogei nikao očitati Rusiji, da je storila izdajstvo. Nikdar ne b o Rusija p r i v o 1 i 1 a v separa-ten mir. Provizorična vlada je kakor jadrnica. ki more priti naprej samo če piha veter. Zato pričakujemo vaše zaupanje, ki je nam daje meč, kakor veter jadrnici. Upam, da nam boste pomagali in da nas beste pod-pirali s svojim zaupanjem, da spravimo Rusijo na pot svobode in razvoja ter da ohranimo dostojanstvo svoje velike svobodne domovine!« (Doigo-trajno priirjevanje.) Petrograd, o. maja. (Kor. urad.) Tekom popoldneva ie izvedel ekse-kutivni odbor, da je nota vlade tuđi v gotovih delih vojske provzročila nevoljo. Neki finski polk je prisel pred Marijino palačo z zastavami, na katerih so bili napisi, da zahte-vajo vojaki demisijo ministrov Guč-kova in jMiljukova. Druge čete so se Fincem pridružile. Eksekutivni odbor sveta delavskih in vojaških za-stopnikov je storil potrebno, da so se vojaki vmili v vojašnice. Eksekiitivnemu odboru se zdi potrebna protiizjava na noto vlade, vendar pa ne namerava prisiliti vlade, da bi odstopila. Tuđi v delavskih krogih je nota provzrcčila razbnrjenje. Ccz dan je prišlo do demonstracii ter so se vršili shcdL Manifestanti so nosili v sprevodili zastave z napisi: : Proč s provizorično vlado! Proč z Miljuko-vom! Proč z Gučkovom.« Koln, 5. maja. Na podlagi privatnih poročil iz Petrograda poročajo preko Kcdanja, da je položaj v Pe-trogradu izredno resen. Vojaki in de-lavci so vprizorili pred stanovanjem Miljukova in pred angleškim in amc-riškiin veleposlanistvom resne demonstracije. Glasom uradnih pcrcčll se razvi]ajo v Petrogradu zelo resni dosodki, ki naj prineso že prihodnjc dni odločitev. Nikakor ni izključcno, da bo prisel na krmilo Kercnskij z radikalnim elementom. Delavski in vojaški svet ie skle-nil v svoji pređvčcrajšnji ponoćni seji pozvati vlado, da naj neinudoma sporoči svoj namen. Med tem je do-spelo poročiio, da !c Miljukovova nota tuđi v annadi provzročila veliko gibanje. Roucrtiam, 5. maja. »Da!ly Mail'< poroča iz Petrograda: Iz zanesljive-ga vira poročajo, da b o 'Milju-k o v v n a i k r a j š e m času p o -dal svojo demisijo. StocRholm, 5. maja. Provi-z o r i č r. a v ! a d a se \* Pctro- L9S lEK. Nkovnlk Chabert. Francoski spisal Honorć de Balzae. (Dalje.) Grof Chabert je bil že v Der-villovi sobi, ko je vstopila grofica v pisarno. ^ — Čujte, Boucard, v šefovi pi-sarni se morajo odigravati izvanredni prizori! Ta ženska more vo-liti na par grofa Ferrauda, na nepar pa grofa Chaberta. — V prestopnih letih bo torej polkovnik na boljšem, je opomnil Godeschal. — Molčite, gospodje, lahko vas kdo s'.iži! se je hudoval Boucard. Nisem še videl pisame, kier bi se toliko norčevali iz klijentov kakor tu. Ko je prišla groica. je Derville poslal polkovnika v spalnico. — Milostljiva, je nagovoril Derville grofico, ker nisem vedel, ali vam je prijetno srečati gospoda grofa Chaberta, sem vaju ločil. Ce pa želite ... — Gospod, hvala vam na vaši pozornosti. — Pripravil sem nacrt listine. O njeni vsebini se morete pogajati vi | in trrcf Chabert vsak posebej. Jaz pojdein zdaj k enemu, zdaj k druge-mu. da prijavim vsakemu nasprotne pomisleke. — Prionite torej. gospod, ga je prekinila nestrpno grefica. Derville je čitah — A^ed podpisanima, gospodom Hijacintom, imenovanim Chabert, grofom, vojnim maršalom in velikim oficirjem reda častne legije, stanujo-čim v Parizu rue du Petit - Banquier na eni strani in gospo Rozo Chapo-tel, soprogo goriimenovanega grofa Chaberta, rojeno . . . — Nadaljujte, je vzkliknila grofica, pustimo uvod in seznanimo se s pogoji. — Milostljiva, je odvrnil odvet-nik. uvod na kratko označuje položaj, v katerem se nahajata eden kakor drugi. V člcnu prvem bodete pred tremi pričami. katerih dva sta notar-ja, tretji pa živinorejec, pri katerem je stanoval vaš soprog in kateremu sem zaupno sporoči! vašo zadevo, pred tremi pricami torej, ki bodo o stvari popolnoma molčale, pripozna-li, da je mož, o katerem govore spisi, priklopljeni tej listini, katerega identiteta pa je rudi potrjena po notar-skem zapisu, sestavljenem po Alek- | sandru Crottatu, vašem notarju, gro! | Chabert, vaš prvi mož. V členu dru-gem se bo grof Chabert v interesu vaše sreće zavezal, da se svojih pra-vic ne posluži razun v primerih, ki jih navaja ta listina sama. Ti primeri pa nastopijo, je pripomnil Derviilc mimogrede, Ie tedaj če bi pogojev te tajne pogodbe ne iznolnjevali, S svoje strani, je nadaljeval odvetnik, pri-voljuje gospod Chabert, da skušate v pcpolnem sporazumu ž njim doseči razveljavljenje njegovih mrtvaških listin in njegovega zakona. — To mi nič prav ne ugaia, je odvrnila grofica prestrašena. Nočem pravde, vsaj veste, zakaj ne. — V členu tretjem, je nadaljeval z neomajljivo hladnokrvnostjo Derville, bodete ustanovili na korist Hijacinta grofa Chabert dosmrtno rento v letnem znesku po štiriindvajset-tisoč frankov, ki se vpiše v zemlji-ško knjigo, kapital pa pripade po njegovi smrti vam nazaj . . . — Mnogo predrago je! je vzkliknila grofica. — Ali se morete poravnati bolj-Si kup? % ,«* ,- .- ^ - •-> — Morda. — Kaj torej hoćete, milostljiva? — Jaz hočem, jaz nočem pravde, bocem ... — Da ostane mrtev, je pripomnil živahno Derville. — Gospod, če moram plačati sti-riindvajsettisoč frankov letne rente, potein se borao pravdali . . . — Da, pravdali se hodemo, je vzkliknil z zamolklini glasom polkovnik, ki je cdprl vrata in stopil ne-nadoma pred svojo ženo. Pri tem je zataknil eno roko za žep svojega na-prsnika, drjjgo pa je stegni! proti tlom, kretnja, ki je spominjala na njegovo čudezno pri^odbo in đajala ćeli njegovi prikazni neko strašno silovitost. — On je, je dela grofica na ti-hcm. — Predrago! je povzel stari vojak. Dal sem vam skoro milijon in vi mešetarite z niojo nesrećo. Prav, zdaj pa zahtevam tako vas kakor vaše premoženje. Najino preniožen.ie je najina skupna last, najin zakon ni nikdar prenehal . . . — Toda ta gospod ni polkovnik Chabert! je vzkliknila grofica in lili— nila presenečenje. — A, je odvrnil starec vskrajno ironičnem tonu, ali naj vam predložim dokaze? Udala ste se mi v kraljevi palači . . . Stran 2, „SLOVENSKI NAROD«, dne 7. maja 1917. 10*. štev. gradunečuti večvarnc, fcer je tuđi vojska proti njej. Vlada misli tia preselhev v Moskvo. V tem ski-feaju se namerava delavski svet sam izklicati kot vlado. Zadnje demonstracije so bile v ©rvi vrsti naperiene proti vojni, po-t'em pa tuđi proti provizorieni vladi in AnglijL Izredno ogorčenje je iz-zvalo, da so bili Leninovi pristaši aretirani. Potrjuje se, da namera-vata Miljukov in Gučkov v fcratkem odstopiti, pa naj se viada preseli v Moskvo ali ne. Stockhofm, 5. maja. Delavski in voia&ki svet konstatirata, da ni res, dazahteva Rusija Bospor inDardaneleterdajeozna-č i! a razdelitev Avstro-Ogrske in samostojnost slovanskih narodov monarhije kot mirovne cilje. Ruska demokracija nima niče-sar opraviti s temi Mi-f'jukovovimi cilj i. Nasprorno, niska demokracija ne bo v s oglas ju s soglasnrmi sklepi svojih zastopni-kov pripustila, da se preliva kri za podobne cilje. Niti kako zavojevanje, niti razdelitev Avstro - Ogrske ne tvori predmeta razmotrivanj delav-skega in vojaškega sveta. Delavski hi vogaškl svet fzjav-Oata, da armada Rušile nikakor nima tega cilja, da bi razbila avstro - ogr-sko monarhijo in Nemčiio. nasprotno ie soglasno sklenila zastaviti se za mir brez zavojevanj in brez od-škodnfiL Bern, 5. maja. (Kor. urad.) Listi priobcujejo poročilo stockholmskega zastopnika švicarskega *Presstele-grafa« o kaosu ki vlada v Rusiji. Brzojavka pra\1: Nobenega dvoma ni več, da se pripravljalo v Petro-gradu resni dogodki. Da se dogajajo tam skoraj dan na dan na cesti mi-sterijozni umori, morda ni prevažen simptom, resen pa je bojmedvla-do in delavskim svetom, ki se dan na dan poostruje ter je že očiten. Perrograđ, 4. maja. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura. Eksekutivni komite sveta delavskih in vojaških poslancev se je zopet zbral, da sklepa o svojem stališčuna-pram noti provizorične vlade zavez-nikom. Med sejo se je eksekutivni komite obvestil, da je mnogo delav-cev gotovih delavnic in tovaren v predrnesffth zapustilo delo ter da korakajo delavci z zastavami na čelu proti notraniemu mestu, da zahtevajo odstop vlade. Takoj se je zbrala provizorični vladi prijazna impozantna protimanifestacija ter je šla proti-demonstrantom naproti. Pristaši vlade so začcli pozivljati nasprotno stranko, v kateri je bilo več tucatov s puškami oboroženih delavcev, da naj podpira provizorično vlado. Med DOgajanji pa se je zgodilo, da je nekaj prevnetih pristašev vlade strgalo nekaj zastav z napisi »Proč z vlado U na kar so oni oboroženi delavci več-krat ustrelili, kar je zahtevalo nekaj žrtev. Eksekutivni komite je odpo-slal takoj svoje zastopnike v mesto, da preprečijo nadalnje spopade in da pozovcjo obe skupini, da naj mirno počakata na izid pogajanj med provizorično vlado in svetom delavskih in vojaških poslancev. POGAJANJA MED DEMOKRATI IN PROVIZORICNO VLADO. Petrograd, 5. maja. Petrogradska brzojavna agentura poroča: iVsled včerajšnjih nemirov je izvrše-valni odsek delavcev in voiakov so-glasno sklenil prepovedati za 2 dne-va vsako zborovanje in vsako demonstracijo. Vsakega, ki bi streljal ali provzročil nboroženo demonstracijo, je smatrati za izdajalca na stvari revolucije. Petrograd, 5. maja. Petrogradska brzojavna agentura. Seja velike-ga sveta delavskih in vojaških dele-gatov je bila pozno po noči zaključena. Po razmotrivanju dopolnilnega poročila vlade k noti z dne 1. maja, poslani zaveznikom, je sprejelo zborovanje resohrcijo, ki izjavlja. Nova nota vlade zavez-nikom provzroča, da je vsaka razlaga note z dne 1. maja v smislu, kib.i bilna-sproten zahtevam in interesom revolucijonarne demokracije, nemogoča. Dej-stvo, da se prvič postavlja vprašanje odstopa od vsake zavojevalne politike mednarodno v diskusijo, je treba smatrati za važno zmago demokracije. Resolucija se konca: Izvrševal-ni odbor razglaša svojo neomajno voljo ustvari ti mir samo pod temi po-goji ter apelira na vso revolucijonar-no demokracijo Rusije, da naj se zbere okrog svojih delavskih in vojaških poslancev ter izraza svoje trdno prepričanje, da se bo posrećilo prebivalstvu vseh vojskujočih se dr-žav zlemiti odpor svojih vlad in jih ggsilj^ da pricno gilnnpa figgaja-: nja na pod I agi odstopa od vseh aneksi j in vojnih odškodnin. Petrograd, 5. maja. Petrogradska brzojavna agentura. Ob 5. po* poldne je predložila provizorična vlada izvršilnemu odboru delavske-ga in vojaškega sveta besedilo spo-ročila, katero je sklenila vlada kot pojasnilo k svoji noti dne 1. maja, kl je provzročila tako resne nemire, objaviti. Na podlagi tega sporočila je sklenil izvršilni odbor s 34 glasovi proti 19 glasovnom smatrati pojasnila vlade za zadovoljiva in za-devozakončano. Protizarota razkrita. Stockholm, 5. maja. V glavnem stanu so bili aretirani včeraj Sazo-nov, več kozaških častnikov ter štabni tajnik. Našli so pri njih zelo komproinitirajoče papirje. Gre za pripravo protirevolucijonarnega puča, da bi se zopet povzdignila monarhija z velikim knezom Nikolajem kot carjem. General Ivanov, kateremu je bi! v Kijevu diktiran hišni arest, je bil odposlan v Petrograd« kamor so spravili tuđi obe Rasputinovi hčerki in Rasputinovega sina. Sklicanje dtime. Petrograd, 4. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad: Dnma je sklicana za jutri na prvo sejo, odkar je izbruh-nila revolucija. Ruske zedmiene države. Amsterdam. 5. maja. (Kor. nrad.) ^Timesr poročajo iz Odese, da se tam med inteligenco vedno bolj razširja želja po zvezni državi z avtonomnimi del-nimi državarni nekako po ameriškem vzorcu, ker taka državna oblika naj-bolj odgovarja zahtevam in potrebam raznih narodov. Bitka na zapadu. NEMŠKO VECMRNO POROClLa Berolin. 6. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča 6. maja zvečer: Po svojem včerajšnjem t e ž k e m p o r az u ob A i s n i I" r a n c o z i do sedaj svojih napadov nišo ponovili. Samo na »Zimski g o r i < (zapadno od Craonna) se vrše novi boji. Vnasprotjuzdanašnjim poročilom Francozi nišo zavzeli Chevreux, k i je slej kot prej trdno v naših r o k a h. London, 4. maja. (Kor. urad.) Poročevalec :.Daily Maila^ v angle-skem glavnen stanu poroča. da so imeli vojaki, ki so vdrli v gozd pri Oppvju. vtisk. da je bilo vsako dre-vo izpremenieno v trdnjavo. Še nik-dar poprej ni bilo toliko strojnih pušk postavljenih na drevesu, ka-kor tu. FKANCOSKO URADNO POROČILO. 3. maja popoldne. Artiljerijsko delovanje in številni spopadi iz-vidnih oddelkov v vscj pokrajini Che-min des Damesa. V Champagni smo zavrnili sovražne nenadne napade v Kozdu zapadno od gore Cornillet in na visine »Visokesa vrha«. Tam smo se polastili neke sovražne pozicije, kjer se je nasprotnik še ustavljal; posadko smo vieli. Devet častnikov in 210 mož je ostalo v naših rokah. Na levem bre-gu Mosc Je vdrlo nekaj naših oddelkov v sovražne jarke v gozdu pri Avocour-tu. Na desnem bregu boji patrulj pri Damloupu in Bczonvauxu. Od časa do časa topovski ogenj na več točkah fronte, zlasti v odseku St. Mihiel. 3. m aj a zvečer. Precej silno artiljerijsko delovanje v nekaterih od-sekih fronte ob Aisni. Nemci so Čez dan zelo silno obstreljevali Reims. V okolici Braveja en Laonnois je pripeljal neki izvidni oddelek s šunka v nemške crte vjete nazaj. V Champajmi artiljerijski boj s presledki. nobenega infanterijske-?a delovanja. Povsod drugod miren dan. 4. maja popoldne. Noč se je odlikovala z živahnim artiljerijskim delovanjem severo - zapadno od Reim-sa. V Champagni so Francozi zopet napredovali. V gozdu zapadno od gore Cornillet so zavrnili nemški napad na malo postojanko z ročnimi granatami. Od časa do časa artiljerijsko delovanje iužno od Moronvilliersa. Na levem brc-gu Mose sta dva nenadna napada na sovražne crte nasproti Mort Hommu in crozdu Avocourt dala Francozom vjete. Zapadno od Mort Homma so Francozi sladko zadržali poskušen ncmSki napad. V Lotaringiji spopadi izvidnih oddelkov pri Embermenilu in Domcvra. Na ostali fronti je bila noč mirna. 4. maja zvečer. Cez dan smo z dobro uspelim podvzetjem zavzeli vas Craonne in več oporisc vzhodno in severno od tam. Število do sedaj na-štetih vjetih je 150. V pokrajini severo-zapadno od Reimsa smo po živahni artiljerijski pripravi zjutraj napadli ter so čete vzele prve nemške Crte na fronti kakiti 4 km in viele 600 mož, med njimi 8 častnikov. V Champagni je bil boj ves dan v pokraiini južtio in jugo - zapadno od Moronvilliersa zelo silen. Z ostale frerte ničesar pgpocatL AFIGLCSKO URADNO POROClLO. 3. maja popoldne. Na ceh fronti od Hindcnburgove crte proti jugu od rekc Scnsie do Achćv-illa in do ceste iz Vimvja so se vršili težki boji. Naše čete so rianredovaJe ter vsele več sovraznih pezicij. 3. maja zvečer. Ves dan siien boj. Sovražnik, ki je zbral moćne rezerve, je izvrševal skoro na ćeli fronti opetovano prottnapade. Naš ogenj mu je prizadejal težke izgube. Vdrli smo v odsek Hindenburgove crte zapadno od Oueanta, napredovali v sosedstvu ChĆ-risrja, vzeli Fresnoy in pozicije južno in sevemo od tam na fronti 2 milj ter smo se ustalili v jarkih sevenio od Op-pyja. Vjeli smo nekaj sto mož. 4. maja popoldne. Vas Fres-noy in pozicije, ki smo jih vzhodno in ju^no od tam zavzeli, so bile včeraj zvečer čili trdovratnih sovražnih proti-napadov. Obdržali smo vse pozicije ter sovražnika zavrnili. Silni boji vr blizini Bullecourta. Yzhodno od vaši je izvršil sovražnik snoči moćan protinapad na odsek riindenburj?ove crte, ki smo g.-t bili včeraj zjutraj zavzeli. Poskus se je popolnoma ponesrečil. Sovražnik je imel težke izdube. Tuđi ponoči so se vršili v blizini Cherisvja in na obeh stra-neh ceste Arras - Čambrai boji. Naše čete so bile tu prisiljene, umakniti se iz eksponiranih pozicij, ki so jih čez dan zavzele. Nadalje smo napredovali severo - zapadno od St. Ouentir in severo - vzhodno od rfarfficoiir::, kjer smo zavzeli pristavo Mabkof. 4. m a i a zvečer. Včeraj je bilo vjetih nad 900 Nemcev, med njimi 28 častnikov. Danes smo ojačili zavzeto pozicijo v odseku Hindcnburgove crte. Yčeraj smo nadalje napredovali proti vzhodu ob sovražnih jarkih, ubili mnogo Nemcev in jih mnogo vieli. Francoski parlament. Ženeva, 4. maja.. Francoski po-poslanci so v tajni seji parlamenta predložili ćelo vrsto interpelacij zaradi ponesrečene ofenzive in zaradi nepravilnosti, ki so se pri ofenzivi pokazale. 2eneva. 5. maja. Clemenceau piše: Ribotova vladr stoji pred popoinoma drugo katastrofo, kakor je stala Brian-dova vlada. Interpelacije o francoski ofenzivi Štejejo sedaj v poganski zbornici, v senatu in odsekih žc nad tri tu-cate.w Ženeva. 5. maja. Vojni odsek senata je odgodi! za dones določeno tajno sejo do 25. maja, ko bodo ofenzivne operacije na fronti končane. Ribot se muđi v Havru, kamor je dospel tuđi Lloyd George. ENTENTNI PARLAMENT. Pariz, 5. maja. (Kor. urad.) Otvoritvena seja skupnega parlamenta zaveznikov se je vršila danes dopoldne pod predsedstvom Clemcn-ceaua. Nadomestni predsednik je lord Stuart of Wortley. Pariz, 6. maja. (Kor. urad.) Agence Havas. LIoyd George, lavd Robert Ce-cil. general Robertson in admiral Jelli-coe so sli v Pariz, da se posvetufejo s franeosko vlado o voiaškcm položaju in o položaju na mori u. Prctresena so bila vprašanja o stališem in o vojaških podjetjih Franci je v Orijentu in doseglo se je popolno soslasje med obema vladama. Llovđ George na Francoskem. Berolin. 5. inaja. Ka željo generala Haisra je prišel Lloyd Georse na Franeosko. ker je zavladalo v an.sleški vojski pomanjkanje in ker je Francoska prenapolniena ranjencev, vsc kot posle-dlca nemške podmorske vojne. Tajna sela v Londonu. Amsterdam, 4. maja. Angleška po-slanska zbornica ima ta Četrtek tajno sejo. Reorganizacija angieške admira- fitete. London, 5. maja. (Kor. urad.) Reuter. »Times« poročajo: Admirali-teta se reorganizira. Staliče admirala Jellicne odgovarja baje stališču Williama Rohertsona v vojnem uradu. Angieške mornaričke reforme. Amsterdam, 5. maja. Iz Londona poročajo, da se bo vojni štab mornarice pomnožil. Nekaj pomorskih lordov bo odstopilo. Zlasti se bo vlada ozirala na mlajše častnike in na može. od ka-terih je nričakovati, da bodo našli sredstva proti podmorskim čolnom. Z ostalih bojišl ĐOLGARSKO URADNO POROCfLO. Soffla, 6. maja. Oeneralnoštabno poročilo z dne 5. maja. Macedonska fronta: V loku Crne in južno Dojra-ne časoma živahen ogenj sovražne artiljerije različnega kalibra. Na drugih frontah redek artiljerijski ogenj. Pri Tulcei streljanje pu§k. RUSKO URADNO POROČILO. 3. maja. Zapadna fronta. Navadni ogenj pušk in irvidni pohodi ter delovanje letalcev. — Romunska fronta. V noči na 1. maj so napadle sovražne pehotne čete pod zaščito ar-tiUerijskesa osnja visino 15 vrst jugozapadno od Očne, kjer so stale naše čete. Napad smo zavrnili ter vrgH so-vražnika nazaj v njegove jarke. 3. maja. Kavkaska fronta. Slabotni poskusi Turkov, pričeti v pokrajini južno od Gimiškana z ofenzivo, smo z ognjem lahko zavrnili. V smeti oa rteikin so zaseđk «A čete noU otok na reki Dijali pri Djaumuru, se-verno od Hanikina. — Crno mor-j e. * Neka naša hidroplanska flotilja je vrgla na Kamurijo ob Do navi 120 bomb. Konstatirali smo mnogo škode. Kljub fiilnemu sovražnemu šrapnelske-mu ognju so se vsa letala in vsi let alci vrnili nepoškodovani. Romansko uradno poročilo. 1. maja. Boji patrulj in artiljerijsko streljanje na raznih odsekili fronte. Delovanje artiljerije je bilo večje v okolici Ciusleje, Salcije, Venestija, Bal-te in Vadenija. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Vlada je poslala tuđi v Sardinijo nekaj svojih uradnikov, da bi pomirili prebivalstvo radi slabe prehrane. V Milanu in v Lombardiji so trajali hrupni nemiri šc dne 3. maja, tako velike so povsodi skrbi jdede prehrane. Milanski delegat Pennnti je posvaril vlado, naj se nikar ne igra z ognjem. — Italiianski generalni komisar za živila je odpoto-vlA iz Milana v Pariz, da se bo posveto val s svojimi nn^leškimi in franeoski-mi kolesi o položaju in o rnožnosti od-pomoči. Nota grškega kralja ententi. Berolin, 4. maja. Preko Curiha poročaio. da je sledila pismu kralja Konstantina grškega ententnim diplomatom nota, ki pravi, da kralj nikakor ni dovolil interviva, v kate-rem bi bile padle ententi sovražne opazke. Tuđi ni res. da bi bila na atenski kraljevski palači tajna brzojavna štacija. Dvor se ni nikdar za-p!etel v kako zaroto proti ententi ter sovražnikov tuđi ni zalasal z živili. Nova grška vlada. MHan, 5. maja. (Kor. urad.) *Seco-lo« javlja iz Aten: Zaimis sestavlja novo ministrstvo, s prepricanjem, da bo delalo četverozvezi odkrito in ugodno politiko. Naznanja se, da bo zopet obnovljena prejšnja kontrola od strani za-stopnikov čet\rerozveze, zlasti nad upravnimi funkcijonarji. Zastopnik Italije bo vodil kontrolo policijske službe, Francoz Clergeot kontrolo poštr.e in brzojavne uprave. Rus Makalinski kontrolo žcleznic, An^lež Haumont pa bo imel kontrolo nad pristani. Grška se razdeli na štiri zone. Trdi se, da bosta zanadna Grška in Epir postavljena pod italijansko kontrolo. Ententa proti Grški. Basel, 4. maja. V Saint Jean de Mauriennu so se baje sporaznmeli glede nove politike rsapram Or$ki, da se nainreć grško brodovjc, ki šteje 15 enot, ter je v rokah entente, izroči venizeli-stični vladi in da naj Venizelosovi pristaši zasedejo nevtralni pas in Tesalijo, da Sarrajlu ne bo treba več vzdržavati fronte proti jugu. Odstavljanje grškesa kralja. Amsterdam, 4. maja. Pariški listi poročajo o helenskem zborovanju. ki je proglasilo grškesa kralja Konstantina za odgovornejra za posledice Nemčiji prijazne politike ter ga proglasilo za odstavlienega. Obenem je razglasilo zborovanje. da je samo republika pri-rnerna za Grško. Dogodki na morju. ANGLEŠKI RUŠILEC SE PO- TOPIL. London, 5. maja. (Kor. urad.) Adniiraliteta sporoča: R u s i 1 e c starega tipa je zadel v sre-dov Kanalu ob mino in se P otopi 1. Enega častnika in 61 mož pogrešamo. USPEH PODMORSKIH COLNOV MESECA APRILA. Berolin, 6. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Do sedaj o uspehu našega vojskovanja v zapr-tem okolršu dospela poročila iz me-seca aprila poročajo, da je bila 6. maja prekoračena vsota 1 milijona ton potopljenih ladij. Šef admiral, štaba mornarice. Podmorska voina. Berolin. 4. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Novi uspehi podmorskih čolnov: 18 trgovskih ladij s skupaj 56.000 tonami: od teh je bilo 8 s 24.500 tonami potopljenih v Angleškem kanalu. Sef admiral, štaba mornarice. Ladijske izgube nevtralcev. Basel, 4. maja. Glasom ameriške statistike je bilo od 1. februar ja do 1. maja potopljenih 686 nevtralnih ladij ter so podmorski Čolni od začetka pooštrene podmorske vojne brez uspeha napadli 75 nađaljnih ladij. Število žrtev ni navedeno. Potopljenih je bilo 410 norveških, 111 švedskih, 61 nizozemskih, 50 grških, 23 španskih, 19 američkih ladij ter po 1 peruanska in argentinska ladja. Plovba t ItaHlt. Lugaso, 4. maja. Dne 29. aprila potekli teden je dospelo v italijanska pri-stanišča 627 ladij s 406.065 tonami, od-plulo pa je 521 ladij s 453.040 tonami. Potopljenih je bilo 7 jadernic po 300 ton in trlje parniki. Lagano, 4. maja. (Kor. urad.) Iz izjav na milanski konferenci, ki jih je podal generalni komisar za živila, sledi, da so bili pretekli teden uničeni {talijanski parniki jako ob*e$si ta so w>-ijUI drafpcco^ bla^o. Amerika. Brazilski poslanik v BeroliniL Berolin, 5. maja. (Kor. urad.) Tu-kajšnji brazilski poslanik Gurgel do Amaral je včeraj s posebnim vlakom odpotoval v Švico. SOVRAŽNIK HAITL London, 5. maja. Reuter poroča iz Port au Prince: Predsednik Haiti ja je poslal parlamentu sporočilo, y katerem zahteva vojno na* poved Nemčiji. MEHIKANSKI VOJNI MINISTER Bern, 5. maja. (Kor. urad.) »Petit Parisien« poroča iz New Yorka, da je baje mehikanski vojni minister nenadoma odložil svoje mesto. Ameriški katoličani za Wilsona. Basel, 5. maja. Katoliški klerus v Zcdinjenih državah in oba kardinala, Giblons in O' Connel, so poslali \Vilso-nu pismo« v katerem izrekajo svoje popolno soglašanje z vojno napovedjo Nemčiji. Nemška brodolovska ladja v Indijskern oceanu. rfaag, 5. maja. Nizozemsko - indijski listi poročajo, da se je pojavila v Indijskem oceanu nemška brodolovska ladja. Vse svetilnike v cesti Malaki so ugasnili. Mirovno vprašanje. Mirovni program nemških pacU fistov. Nernške pacifistične organizacije ^Deutsche Friedensgesellschaft«, ^Bund Neues Vaterland«, »Nationa-ler Frauenausschuss fiir dauernden Frieden« in »Zentralstelle fiir Vol-kerrecht« so izrocile predsedništvu nemskega državnega zbora memo* randum, v katerem predlagajo, da; naj se neinški parlament postavi na sledeče stališče: 1.) Nemčija je napram novi Ru-« šiji. ki obljublja, da bo spoštovala narodnostne pravice svoji državi prik1op1jenih tujih n a-rodov, pripravljena skleniti mir, brez kakršnega koli poseganja v te-* ritorijalno posest ruske države. Po-goj je, da se na enak način zavaruje-jo nacijonalne pravice Nemcev v. Rusiji, kakor pravice drugih narodnosti ruske države in da se prekli-čejo vse samovoljne odredbe proti enakopravnosti izza časa stare avto« kratične vlade. 2.) Državna vlada naj se izjavi pripravljeno podati v dopolnilo mirovne ponudbe z dne 12. decembra 1. 1. v primerni obliki pogojet ki jih Tiamerava predložiti nasprotnim dr-žavam na kaki mirovni konferenci. 3.) Državni zbor je pripravljen podpirati politiko, ki bi bila konse^ kvenca izjav gosp. državnega kanc-lerja z dne 9. novembra 1. 1. ter bi imela za namen mednarodno orga-? nizacijo, ki zagotavlja mir (»mirovna zveza narodov«) in ki si stavi nalo-KO. da se na podlagi pogojenih utes-nitev oborožanja polagoma preide k splošnemu razoroženju. 4.) Državni zbor namerava td politiko obenem opreti na obnovitev; notranjega političnega življenja, kakor se rodi iz izkušenj vojne ter ka-, kor ga zahteva in potrebu-jenemški narod, obenem pa bo tuđi odstranil težkoče, ki so doslej ovirale zaupno mednarodno sodekn vanje ter zahteva, da se nemudomai store tozadevni zakonodajni koraki. Predsednik neodvisne nemškeJ socijalnodemokratične stranke, po-slanec Haase, je razglasil sklep svoje stranke, da namreč posije svoje zastopnike na mirovno konferenco v Stockholm. Ražen liaaseja pojdejo na to konferenco tuđi Berastein, Hofmann in Kautzky, dočim je radi-i kalni Ledebour udeležbo odklonil. —* iz Stockholma javlja: Ruski delavski list prijavlja senzacionalno vest, da se je posrećilo pridobiti an-gleške in franeoske socijaliste za sta-lisče ruskih socijalistov glede mi-rovnega vprašanja. — Londonski list »Dailv Mail« javlja, da posije Trade Union (delavska združi te v) stiri posebne zastopnike na konferenco v Stockholm. — Prczident mednarodnega socijalističnega ura-da, Vandervelde, razglaša odločno, da je neresnična vest, da se udeleži s svojim tajnikom in s Huvsmanom konference v Stockholmu. Lupano, 5. maia. (Kor. urad.) Cez mejo došli milanski listi kažejo svojo nevoljo radi neprimernega in nevarnega značaja neprestanih agi-tacij in delajo socijalistično strankino vodstvo odgovorno za to. V resnici je na velikem zborovanju v Milanu 1. maja poslanec Turati, urednik »Avantija«, govoril v tolažilnem zmislu. Ljudska množica pa ga ni poslušala do konca, in med klici »Dol z vojno! Mi hoćemo mir!« je bil primoran, zapustiti govorniški oder. Več ministrov potuje po Kalabriji, da bi pomirili tamkajšnje gibanje. V Ra-venni so bili 1. maja vsi spomenik! takozvanih osvobodilnih vojn pomar zani in poškodovani in na nje so bili JKJgttdfeOi .W8&-W z^teKftte miis. 104. štev. „SLOVENSKI NAROD«, dne 7. maja 1917. Stran 3. lm is mm i tahn. Zadnji dcin, ko se Je cesar modil v Galiciji, je obiskal Krakov, kamor h dospela tuđi cesartca. Na kolodvoru, ki je bil svečano okraŠen, so sprejeli cesarja rnini«ier dr. Bobr^ gcnskL trđfpavtki povdjrtik fmlt. v, UUS3CK, vojaški povettnik fmlt ▼. Brandtner« podpredseđnik Fedoro-vticz^ raesttii predsedrik tajni svet-hik Leo in robija pcJJdjskega ravna*-teljstva dvomi svetnJk pl Flasau, pred kolodvorom pa nadvojvodi Ka-jrel Štelan m Karat Albreht. Prebi-valstvo je prireiaio carski dvojici burne ovacije. Na^crar mestnega l>i edsedn&a. he bol| pa odgovor cesar ja, je izzval birrno navdušenje. Pri Manjini cerkvi je cesarsko dvo-jico sprejel knezoskoi knez Sapi eha. Cesar in C2sarica sta pozneje spre-jela na okrajri&m jrfavarstvu oSi?k nadvcMvociinj2 Marije Tei^ezije in itjeite heerke princ©« Radziuill, po-zneje pa j ? cesar sprejel predscd-stvo PoJjskega kluba, tajnega svet-rika viteza Bttlnskega. " Kedaera, dvornsga svetnika viteza dr. Germana, ta;ncga svetnika viteza Abra-hamoicza. tpjne^a svetirka Lea, ?~>aszvrrskejrr, dr. viteza .lavorske-ga, dr. pf. Opoko-Loeweii*tein. tai-itsffa svttaifca Dfttgotn in W1tosa. Nemškf državni zbor. Ustavni olsek državnega zbora je sprejei predleg« da je treba izreč-nc^'a privoijenia državnega zbora, če ga hoČ€ vlada tekom kake vojne odgojiti ali zaključiti. Vlada je od-ločno ugovariala temu predtogu, češ, da nimaio ijikjer na svete take ustavne določbe, a dasi so jo konserva-tivci krepko poćpirali, je odsek ven-dar sprejel stavljeni predlog. CHisek je dalje in zapet proti ugovora vlade in. konservativcev sprejel zakon glede imenovanja oficiri2v in vojaških nradnikov in glede odgovornosti vlade za upravo armadc in mornarice. Konservativci so ugevarjali, da se s tem premeni armada v svo'em blstvu ter postane nekaka ć-rnađa parlamenta. Berclin, 4 maja. (Kor. urad.) Državni zbor je nadaljeva! drugo branje proračuna ter začel z debato n vo;-neni proračunu, Najprej je go-vorfl vojni ministar Stein, ki je iz-vajal; Vojska r: boju je na odlocfini fronti z brezpritnemo brabrostjo, vztrstnostjo ?n zvestobo. Jaz prav n i č ne apam, da bo prillo po vojni do mirti med narodi. Dokler se križajo interesi držav, ne bodo prenehale vojne. Izgledi za Večrii mir« sedaj ateo ravno sijajni, ko i mat a dva velika naroda, ki dosiej na to se rrisiila ništa, velike vojske, oziroma Mh ustvarjata. Naša dolž-nost je. da se tuđi do vojni zavarujemo, da obranimo svojim potoracem, kar smo p r i b o r i 1 i. V cao«bti«ni pctelni deb?.te je zagovaria! fef vojnega urada Oro-i«r svoj v^Tiv, izćnn pr#d 1. majem ra de4avst-v'9. proti kritrtri socJjai^Jh d«nokratov. ter fm tMigiašai: Poziv j9 bil potreban. k«r je stai narod na uso&iem rf%potixL Socijalni denv^rrati ro staviti raana vpmšania gleda kri«ija alxa-5ko-iot3rinsk#fi:a ^ta\'c. Pe?P'Tne vesti. = PrddsedeiTO po«Jwis3w zbornice. Nem&i >NetJonalverbaiidc za-stopa načdno staliič«, da staje aaj-\xc poslan -J-2T in da Korra poslanika zbornica ^*o!ft^ n|an^fa ^an-dldata ^a rred^nik?.. Tc^a načela pač slo-vanski poslancl nišo nikoR priznali, pač pa «e je dalo t nJlmS dosečl potom kompromis« sporairmitenje. Tnđ! zđaj h\ ttA nerrSki ^National-verband* spmvfl SToJcga kandidata ua pr© slancev. Gro« )% bfl določen x* kandidata z 38 giaiovt oscro poflancev se je glasovanja zdržalo. O tem skle-nu se ie med Nemci 2e vnela polemika. Očita se Orossu, da niti kot načelnik »Nationalverbandac ni bil kos svoji naloft. da bi bfl i« manj ko« nalogarr! prrdsfćnlki par1am*m* in da bi xnal nemSke ftranke fb vm parlament spraviti v nevmrno«t. Ta očitanja izhajajo od ttrani alpskih Đoslancev, ki tuđi izjavljajo, da i« kol v stranki, a v bisrvu so utemeljena, esl kaj da }e ck. Grog* prav vsak-danje vrate politik, ki bi jako teiko uhajaJ v pariameom, k}er lahko nar-$:ane v«ako «r.-> proti »Natiofudver-l>axjdu« naperieoa većina, to je noto-rično znano. Srečno se dr. Grossovo kandidaturo ne more imenovati. Po-slandc, ki dobi v svoiem lastnetn k|uba It 38 grl&sov (3 glauovnic is bilo praznih, dve sta se glasili na ime po&ianca Humnierja), kj tor«J nt-ti polovice kiubovih članov nima na svoji tranL je Ie v naprej procej izdubljen. Pao je pa uidi primati, da i>o »Nationalverband« « svoje srede sploh itikj i&urai kniHliClaU. ki bi m za mofio intmos'M »raonega, Manjka nx>ž! = Narodaosini mir tmfi na Jugu. Mariborska ^Straža« piše: Vlada merava predložiti državnemu zboru razđeiitev okrožij na Ceškem po na-rodnostih. To se zgodi zaradi narod-nostne^a miru. Z&kaj samo na Č©-ikera? Ali ni tuđi na jujru potrebno, ukreniti vse, da bo ostal narodnost ni mir neskaijen? Ali se na jujru naj zo-pet nadaljuiejo c^abni prizori major iziranja^ tlačenja. vzn emir jenja, suvaiija, prcrekar«ja? Kaj nam je tega treba? Vsak v svejo bi^o in med n*imi bo mir. i Car je za Ce#l:o potrebno, tuđi za Šiajerce in Koroica ni cdveč. CeŠka nima v us.ari privt-leg'ijcv, da bi ss moralo Ie v njcj skr»-beti za notranji mir, drug ni pa na-rchincstne minoritete izroCati lastni n:oči in nsodu Tuđi ljudstvo na jutra hoće notranji mir, slondč na enakih pravicah za vsc. = Ustavna stran* a ogr?keg:a tlrzavae^a ifcroia Tisze, naj vsiopita v narove rnini«-rstvo člana te stranice £rof Srefan Bcihlen in grof Moric Ksterhazv. Grof 3?thlen ie izjavil, da ie odicior-il ponuiibo ministerske-^a predsednika zaraefi prevelikega nasprotja, kl obstc?! med vladno stranko in med onozicijo. Tuđi -u ih c'-:-T.;ev Or"ica. Tolmin in Se-žarta. naj mu b:agovolijo čimprej na-znaniti natančni naslov svojega nrada. Novi vladni komlsar za Trst, Vladni koinisar zi Trgt. dvor ni svet-rik pl. Krckich - Strastoldo. ie bi! po-klican k siužbovanru pri namestni-srvi! v Vciovsko-Opatiji. kjer mu ie bfl poverjen nov delokrog. Vodstvo poslov v!?tdne^n komisarja js "bilo cio nadaljnesra izrečeno dosedanjemu name-nikn vladnesra komfsaria. sekcijske^TT! sveti^kn dr. Albertu pl. rfirschu. — NamestnŠk je dodeMl okrajrsOT glavarj« Ernesta cente D a i! d i n i; a v poelovanfe vladne-mu kom!»ariu m %z. tmenoviJ ?a«io 8« njf^n^e^H namestnik*. Umrla Je v Škednjn pri Trstu gospa Marija Sancin, v Kopru gc-jpo<3!čni Marija Lcban. Kdo Srsi ve, k'e r-e r aha;"a ta Fran Cfblč m Frarc Hlede. oba dom« \z Podsubnttna (po dotrtače iz Dclt), ohcfna Podp;ora pri Ooric'? Prosim, *aj se mi naziarf n;ib naslov, ker hnam sporočila od rvofcev iz Italije, jotinina Korstč pri z. Qoropevl«k It. 40, Trbovlje II., štajersko. Dnevne vesti. — Občta§M svot ima v torek, dne S. majnika 1917 ob 6. zvečer v mestai dvorani redno javno sejo s tem-le dnevnim redom: Naznanila predsedstva- Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno - pravnega odseka poročila: O dopisu mestnega magistrata glede določltve občinskfh čest in potov v smislu deželnega cestne^a zakona z dne 21. februarja 1912.; o prošnji Antona Bargleza glečna zavezna Ncmčija je završila pravkar svoje šesto vojno posojilo s ^ako sjajnim uspehom, da mora vzbur'ati ta nova flnančna zmaju krer^^ga zaveznika splošno občudo-vanje. Izvrstno uspela zaključitev sestega nemške^a vojnega posojtla bcxii za nas živa vzpodbucla, da pri pričujocem svojem šestem voinem posojilu posnemarno ta novi vzgled izpolnjevanja dolžnosti in domovinske ljubazni ter tuđi sami ponovljeno damo domovini z vso pripravijenost-jo čim izdatnejsa denarna sredstva za srećro devršitev vojske na razpo-ia?o. Bolf še nego prej treba tuđi sedaj s>tevi!nemu sovrražniku. ki je za-vrnil našo za mir pripravljeno roko s porogljivostjo, vnovič izpričati naSo gospodarsko silo ter mu dokumentirati domo-jubno pcžrtvovalnost. Dočim naše junaške armade z ne-oma'no silo varao čr.vajo meje pred sovražno pohlepnostjo, naj siiajni uspeh VI. vcinega posoiila podere ^'sako upanie sovTažnikov, da gospodarsko obnemoremo doma. Trdno m varno so fundirana naša ćosećanja vojna posojila na našem narodnem premoženju. Ko sedaj stojimo pać v zadnjem razdobju strašne svetovne borbe, zberimo vse svoje gos:x>dar-ske sile ter z blestečim resultatom novega vojnepra posojila dokažimo svojo neuklonljivo voljo do zrnate. Trgovina, industrija in obrt v nsši ožji domovini je ob predidočih vojnih posolili?? ćejansko izpričala svoj pa-tnotizem. Sed?], ko }e razfjm?eno v rod|>i3OTai5^ šosto vo'^o oosoillo, se obrača trgavttr« ia cbrtoiSka zbornica za Kra^fsko do ladu^tri^'nih, trsDvf^'ifi in obrtnfli kromov z ape-*o?n, da se cde?cže tw*l ST*bskHp<*!Je S*ru*e^3i Tofnega posojila čim Izdat-ne|fte tmr tako vbotJČ dokumentiralo STO^e K^Jeno b? Hkazeno dornol^š-|o. Foi KsIbolSIHi močeb! — OdiJVovamia. Srebrno hra-broctfio svetinjo 2. razreda so dobili slovenski matalci min: desetnik Slavko Rudman, A. Jurkovič, Ivan Antolič, Fridolfn Peterman: bronasto hrabrostno svetinjo pa desetnik P#-ter Ccklč in Bla^ Kolbočnlk. — S\z-num landls % meci je dobil poročnik 47. pp. Avjrust Oobic, Zlati la-slufnf križec % krono na traku hra-brostne svetinje j« dobil nadporoč-nik 7. pp. dr. Franc Kotnik. — Odlttsoran J« bU že v druaric v Srbiji in slesr prvič z bronasto hra-. brostno svetin'o in drufirič s srebrnim zalsužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje c. kr. orožni-ski stra.fmcister Franc K u r n i k. — Iz ruskesa vJetnHJtva, Voč dopisov smo že priobčili iz ruskega vjetmStva, ki sllkajo vjetniško življenje za jako strogo in neugodno, oVjzI prav!jo, da jim ffre relativno dobro, posebno dobro pa^ mora b?tl v TaSkentu neki skiiDini slovenskih vjetnfkov, kajti od tam poroča gori-ski rojak praporščak Valentin Pobe-rn] iz So'kana: Meni gre tu dobro. Mesta je jako lepo, vrtno mesto, sami drevoredi, po katerlh se v družbi sprehafam. Tukaj je desetkrat prjict-nejše kakor pa v prejšnji jrarniziji, tak je razloček, kakor med Solkanom in Trstom. Učim se franeosko inru-sko. Imamo pevsko društvo pod ^8d-stvom E. Adamlča-, ki vedno kaj novog* skompofilra. Marsikak v©čer sedimo v kazinu rbrani sami rojaki in pojemo domače pesmi, da dočfjo v daljavo. ali, žal, satno pri čaj« ... — lotnke t službi armadne sprave. A'rmadna uprava namerava za dobo vojne za razno delo najati Ženske v najobiimejši meri. Polee 2«nskeffa osobja v vojaških sanitti-nfh zavodih bodo odslej nastavljen« ženske rudi v plsamah, potetn kot kuharice v kuhinjah xa moltvo, li-▼flja tat tuđi kot pomoino o«obj« za žbe. Avstrijsko a4i o^rsko državljanstvo ali bosensko-hercegovinsko defeluo pripadniltvo kakor tuđi ne-omadeSovanost in spiičevalo, da je prosilka na dobrem glasu, so tetnel|-ni pogoji za namesČenje. Prednost irna^o vdove in sirote po voja5kih ga-žlstih in dalje ča&a službujočih pod-fcastnikih, voine vdove in sirote sploh, polena vdove in sirote po dvorrlh, civilnodržavnih, dežeinih in obćinstkih uslužbencih. 2enske pi-sarniilce moči drugega razreda, to so take brez prakse ali merodajnega znarja, bodo dobivale mesečuo 120 K ili vojno doklado 40 K; one prvega razreda, peiiektne tlpkarice, steno-graflnjc, stcnotipUijs itd. bodo dobivale vrhu te^a šc dokiado 40 K, u> rej skupilo ZUO K. Obvezane so za osemurno delo vse delavnike in iz-jemoma za delo čez ure, ki pa se ne plača posebej. Drugo osobje se pla-čuje primerno po poselskem redu v kraju. Kuharice za moštvo dobljo tuđi porcijo hrane zjl moštvo in dnevno okoli 2 K. NatančnejŽe podatke o sprejemu dajajo vojaška pq-veijstva in oblasti. Za rnesta v pi-sarnah treba preložiti krstni in do ruovinski list, nravnostno spričevalo policijske oblasti in eventueino osmrtnico po moža (očetu) ali po-ročnt list, drugo prosiiks mprajo imeti poselsko ali delavnko knjižico. — »Zadrti5n!štvo in poIHflsa«. Pod tem naslovom je priobčil t>S!o-venec« članek o razkolu, ki je nastal v zadružni štvu slovenske ljudske stranke. Članek pravi, da so politične instance te stranke vedno zavze-male stališče, da je zadrjžna organizacija nepoiitična in da se je načelnik S. L. S. izvedši za razpor v zadružnih vrstah obrnil do merodainih čini-teljev obeh zadružnih stru; s prošnjo, naj delajo na to, da na občnem zboru Zadružne zveze 30. decembra ne priđe do razpora in da ostane vse pri starem. Ena zadružna struja je to poslušala, druga, ne, prišlo je do boja in ksr se je iz kroga zmagoslavne struje v nemškem časopisju razglasil ta volilni boj kot politični boj in izid kot politična zmaga odnosno političen poraz, se je razkol izvrsil in je bila ustanovljena posebna »Zadružna centrala. »Slovenec« odklanja vme-šavanje izvenkranjskih političnih Či-niteljev v kranjske notranje zadeve in zahteva, naj zadnigarji med seboj doženo svojo vojsko po zadružnih načelih. — Mariborska »Straža« piše v svoji zadnji Številki: >Ljubljanskim bankirjern in bla^ovnJm trgovcenv se je poerečilo spraviti v »Slovenca* z dne 3. maja notico zarad! naše or-ombe v poredeljkovem listu o raz-bitiu \-«cslovd!?ske zadružne organizacije v nflh koristclo\rnc namene. Vso politično zmelnjavo, takom zadnjega časa so vpiizorili, da bi iahko ribarUi v kalnem za zbo?jšanje 5^"ojih O53brih ffnanciielnih razmer m sedaj bi se radi umaknIK zasluženi javni kritik!. — Novi zoaki prt volaklh. S 1. majem so se vpeljali pri armadi za kclssarje, vojake ori reflektorjih, elektrotehnike, metaloe m!n, rninerje, poljsko in iromariSko orožnlŽtvo. za vojake težake tn zidarle \n ?jsl top-ničarje ▼ strelikfh jarkib no^i znak!. — CerkTesI koncert. Ponovno opo*arjamo na konc€rt, ki se bo vršfl dane.s. v ponedetjek 7. maja. ob 8. uri zvečer v frančiikanski cerkvi na ko-rfst dnevnim zavetiščora ljubljanskih ljudskih šol. — Spnrietn čeških gJedaJiškifc umetnikoT. Clani pra^kega N&rodn^-^a divadla, ki vprizore nocoj ob osmih zvečer v dsželnem gladaliSČu ra korist Soškemu zakladu Vaclav £techovo v-eselolgro «TrČrl zvonS-ni«, so pod vodstvom re£iserja ff. Karla Muška včeraj popoldne s triaškim brzovlakom v spremstvn dveh častntkov anradnejra povelj-stva in s tehniSkim osobjern prispeli v Ltubljano. 22 oseb broječo dmžbo to na Olavnem kolodvoru poleg dru-irih sprejeli: v imenu župana in ljubljanske občine ff. obč. svetovalec Jan R ti I \ č k a , v imenu mestne^ra magistrata in Zveze slov. dramatičnih druitev g. mag. nadkornisar Fran Oorekarinv imenu Ijubljanskega Dramatičnegra društva njegov pred-sednik, %. profesor Jožef Rcisner. K sprejemu je došlo tud! mnogo dam tn gospodov tukaJSnjih čeških kro-gov. Ob sprejemnih nagovorih so se damam - umetnicam v izraz dobro-došlosti izročili lopki. Zvečer so častniki SoŠk«jra zaklada češkim gostom v hotehi »Union« priredili malo sprejemnp slavje. — Med došlimf metnicami »o gdč. Eva Vrchlicka hčl slavnoga Češkega pesnika Jaroslava Vpchlickegra. ga. Zdcnka Rydlovi pa soprogra znamenltegra čeSkejra pesnika, dramatika ia dramaturga Jaro-slava Kvmpila, — Za nocojlnjo predstavo )e bilo def. ^ledališč« im tnoćf domala racprodano. — »Tretfc zronj«i]e«. Noco} ?o-•tujejo članl Narod, divadla v našem defelnem dedaliSču. Kratka vseblna rmwmk>itr% Jt Ia4t: Sadildu tupan češke^a mesta, ima hčer Rirženko, M je zaroćena z mladim odvetnikoM dr. Hudcem. Ženin pa je imei že prji rasne ljubice; tako je gojil sicer dP *to nedolžno razmerje z mlado v*-varievo vdovo Kvackovo. Ker se je dr. Hudcc zaročil z Ružsnko, z%ačne KvaĆkova takoj novo rasmerje z Zvezdinskim. Ta je pesiiik. Kvačkcj-va hrepeni po novem poetičnacn prp imku, ker prozaični prilmek KvaČko-va in vrvarski poklič rajne^a moŽa K> selo icnirata. Dr. Ksdoc pa se spemni, da mora iti v Prago imič^S kompromitujoča pisma, ki um jih je pisarila nelca vsiliiva aama. SvojeiiHi prijatelja Zvez4inskemu izroči torfl maj rocai kovčeg in ifa naprosi, naj njegove tajne vožnje v Prago ne izda, ker se Uoče hitro vrniri. Pesnik spremi ja ponoći gospo do njene vile. Ker gospa ne more odklcniti vrat, postavi pesnik HudČev kovčeg na pločnik in gre odklepai. Ko se po daijii zsLmudi vrnć, kovčega ni več. Pe&nik naznani tatvino na župan-stvu iii župan, zelo moralan mož, odredi zasledovanje tatu. Pesnik trdi, da je bil dr. Mudcu ukraden tovčeg ob eoajstih, in dr. Kudec, ki se je medtem zop%t tajno vmil Iz Pra^e, potrđi, da je bilo baš enajst. Policija Vožene, da je odnesal kovčeg nc^i rustolov3c Pilz. Ta hoće izjaviti in dokazati, da je bil dr. Hudec pri vdo-vi ce!o uro ter da je nsšel kovčeg Ka pločniku ob ćvanajstih, ne ob eiiaf-stih. Vdova je tor ej z dr. Hudcem zelo kompromitirana. A dr. riuđec mora molčatu ker sioer bi se izdal, da ic bil skrivaj v Prajri, kjcr je seži^a! neredna pUma. K nesreći zve o ikandaia Ruženka m hoče kot reo-ralnega oceta moralna hčl zaroko takoj nazdreti. Sele v kriticiiem hipu — ob tretiem zvonjenju — prizna vdova Kvačkova, da je bii pri fljej Zver-dinski, ki je pomagal odMepati, ne pa drfc Kudec. Kon^no se zdriTŽka oba parčka, Ie Kvračkova ostarje še nadalje vr\rarka in Kvačkcva, ka|ti pesnik Zvezdinslđ se v istini pile frrđi Kvaiiek in je agent vrvarske tvrdke. — Učenci Ciril - Metodovih sol Trstu prirede pod vodstvom svojega učiteljstva dne 21. majnika 1917 v deželnem gledališcu v Ljmbljani glg^ dališko predstavo na korist goriškim be^unoem, v vojni ostepelira irarp^ ?kim vojakom in družbi sv. Ciril a m Metoda v Ljubljani Spored: {$ riavdrt: Cesarska pesera, orkestar" 2.) „% Prolog. 3. J. Ribičič: V kra* Ijestvu palčkov. Bajka 5 petjerrj v treh đejanjih. Pevske loćke spremfja orkester, ugfc&sbfl }& je Ivćjd Ch^bec' Zsičmek robno ob 8. itrt zvečer. n3co? V Orade« v Or^ie^-Bfhsten-AnstaJt Životarilo — trovim životi rijo, kaj*i to ni žfvBenJe -^ ne«re€f>e-žt, slepi vojaki, vižfitoma nemSftr* med njimi je pa tuđi 12 Sfoveneev. Tem zadnjim iajšftjo u sodo slove!^; ske u&milisnke, ki 'fih uče piša*!, taitfi i. dr. — Ti slefn rojaki bridko tdKjsr: oa so capuščeni fn da se jih nlkdo ?fe spontni. Med tem, ko dobivalo lMpt-*ki ftlmpd vedno obfsic rn darm^e št&-jih rojakcv. Slovenci niti kn]!?: m-trajo slovenskfH, da W ?*h jlm dftziš ttsrniLf«nke. Pozabljeni, r brfffkosti yanulčeni... Neki oeiepeii \*oJBk \z Jkofje Loke bi r«d imal harmoftiko. Pravi, da bi pot«m kar pozabft, (fe jfe s?ep. 2e dolgo časa pro«! r»dto sk>-vrasko cMrdlJenko, naj rtni fih kuđj^ Pa take harmonke stane**o 160 krtitis Kdo mu jih bo kupfl? Kdo bo posttl ubogim rojakom slovenskih knjiff, d^ jfm bodo z Bjimi krajšate usmiljcntic brerkofično noć?... Slovenci! Knt-likokrat gre kdo v Gfađtc! Spontni-te 9Q pri tej prilfki najtieero^nej^a med nainesrečrjsjifrrri in dajte i im %^-m rost, da sočustvujemo z it;imi in d& nisto pozabli«m. Nabirajte darove z^? harrnonko in druga razvedrila becf-' nfm slepim brt»tom.— Darove sđtq-| jema sestra Klara Verhunc. Odf-^ l!en-Bl!nden-Anstalt, Gradec, Lcon-* bardstrasse 13n7134. — Za gostHnKSaiia. C. kr. 'dežel; na vlada ra Kranjsko je z razpisoii z dne 25. aprila št. 12.«83, doloCfla; da se smejo v gostilniškift rn krčmarskih obratih dajati jedila in pijaoe vojakom brez šarže — enoletne prostor voljce izvzemSi — za letni čas, t. 3; do 15. septembra 1917, do 8. tj r q rvečer. Po ti uri se pa sploh rte? sme zadrževati nobeden vojak - prc^ stak več v navadnih lokali, za kar so imetelji obrtov odgovorni. Pre-stopki te naredbe se bodo stroero kaznovali. Ta razglas je nabit tuđi na magistrarni Javni deski. — Umrla je na Dunaju po rrmo-Roletnira težkem hirantu gospa t)ra-ga Pipenbacher, soprana gospoda profesorja dr. Jo«ipa Pipenba-cherja. Blajr ii spomin! — Poroka. Včeraj se je poroci! v Ljubljani deželni računski oflcljal $?. Loize M atjanz gdč. Vido H r i-barjevo, hčerko dolgroletne.^ meterja »Slovenskegra Naroda Mlađemu paru častitamo in ždffr obilo sreče! — Javna knjižnica > Oospodr I skega in Izobrp.žavalnega društva zt • dvorski oknde jj isĐosođila % Wšm±- Stran 4. .SLOVENSKI NAKOU*, on« 7 maj* 1917. 104 >tcvf w—-------------------------------------------■—'---------— fcu aprilu 7707 knjfg. Knjižnica je naj- večja slovenska javna knjižnica z nad 8500 izposojanju določenimi knjl-g-ami ter posluje vsak dan od pol 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in prazni-kih. pa od pol 10. do 12. dopoldne v društvenih prostorih Pred isrriŠčetn št. (nasproti Marčanu na Rimski cesti ŠL 21). Vstopnine ni in ima do stop vsakdo. Na razpolago so popol-ni knjižnični imenflri. — Tobak na Ogrskem. V Ljub-ljatio je došla danes zanimiva po&i-fiatev, namreč zavojček ogrskega tobaka. V tem ogrskem eraričnem zavoKSku je na polovico slabega to-baka in na polovico p r i s t n i h o b I a n i c* Imeli smo to po&ljatev sami t rokah. — Ljubljanski golobje. Piše se jiam: Po Ljubljani leta vse polno go-ibbov. ki nekatere kraje prav neprijatno onesnažujejo. Pred kakimi tremi teti je nad nekim ljubljanskim okrajem letaia nad sto sto glav bro-jeca golobja jata, a dobili so menda prijatelja, ker so polagoma kar izgi-*iili. Kaj pa, ko bi se ti golobje polo-viii in prodali na občno korist? — Btagodejen dež. Danes ponoći Je padlo sicer še ne dovolj, toda precej dežja, katerega je zemlja že skrajno nujno potrebovala. Dež je tako blagodejno vplival na vse sade-že in žita, da se je to tato! zjutraj že na vsem poznalo. V Gorajemgradu na Šiaierskem je umri gospod Fran M i k u š , poslo-,vodja gospodarske zadruge za gori-6ko okolico. Naše sožalje! Rimske toplice na Štajerskem. Topliško ravnateljstvo nam javlja, da se je tuđi letos začela dne 1. maja sezona. Posebnega dovoljenja za obisk teh toplic ni treba in se je le natančno držati zglasilnih in odglasil-nih pređpisov. Potrebna pojasnila daje ravnateljstvo. Umri je v Dolnji Lendavi v ogr-ski Sloveniji meščanski učitelj Ivan Alurkovič. eden izmed zaslužnih narodnih delavcev med ogrskimi Slovenci. 0 njem pišeio v Szombathelyu izhajajoče slovenske »Novine«: Iz Stajara smo dobila toga dobroga vii-čitela. 50 let so včili mladino z naj-vekšim uspehom, zato ka so jo včUi z velikpv ljubeznostjov. Včili so v Beitincih, Crensovcih, največ pa v Dolnjoj-Lendavi. 26 let so bili tii profesor na "mesijanskoj soli. Vučiteo slovenskih šol, ki so niti madjarski ne znali, so se tak na včili te ttiji jezik, da so mogli profesor postati maifiarske mestjanske (polgarske) sole. To glasno svedočit^okcjnoga riadarjenost. Poleg včenja so pa tii-di izvrsten goslar bili, pač prvi or-ganist ne samo v našoj slovenskoj krajini, nego v celoj piišpekiji pa še prek njenih mej. Kaj lepih pesmi je slovenska krajina obrodila, njim mamo zahvaliti. Z dobrim namenom so včili ljudi tiidi igrati, ali te njihov trud se je ne izplačo. Goslane njihovi zviin igre ob priliki tetovske procesije, so materi cerkvi samo Škodili. Igralo se je po krčmah vudne i vno-či, svetke i delavnike k igri pa pilo 1 plesa!-\ Pijanost i razpiizdanost sta se nezmerno razŠirile zavolo te" igre v našoj slovenskoj krajini. Če bi se igralo samo za zabavo i kratki čas, ka bi je igra doma pri domi v poštenoj družbi zdržala, kak so pokojni namenili, bi njihov te" trud veliko do-prineso, zdaj je zobstonski bio zavolo posvetnosti ljudi. — Negdašnji slovenski vučiteo je postao vogrski — a zato Slovencov ljubiti ne he-njao. Večkrat iih je pohodo. Večni počitek si je tildi med njimi zvolo v iendavskih gorah, k šteromi so ga sprevodile poleg njegovoga želenja kotrige siromaškoga slovenskoga goričkoga cefca. Ka starejši ljiidje prinas znajo slovenski pravilno pisati, ide pokojnomi hvala, zato ka so se to ž njegovoga slovenskoga abe-cednika navČili. Nakup kromplrja. C. kr. drŽ. že!. kupuje 160 vagonov bodočega krom-pirja za dobo 1917/18. Več glej v oglasu danes. ZgubHena listnica. V soboto oko-li 9. ure je bila izgubljena na poti od Rimske ceste do hotela Evrope list-nica s 4 legitimacijami in nekaterimi Srugimi rečmi. Kdor jo je naSel. nai jo blagovoli oddati na Rimski cesti štev. 9. V neki gostflni'je bila pred več časom dana v shrambo vojaška suknja. Ker je dotični zgrešil to gostilno, prosi, da blagovoli grostilničar zjda-siti v upravništvu »Slov. Narodac, proti nagradi svojo adreso. Aprovisaciia. f Razdelitveni nacrt za jajca. Mestna aprovizacija ljubljanska bode prodajala t^koči teden v vojnih proda-jalnah jajca. Strankam te bode pri na-kupu izkazati z močnimi izkaznicami in odpade na osebo po 10 jaje, Cena jaje je 32 vin. za kos. Poudarja se pa, da imajo pravico do nakupa jaje izključno le v Ljubljani stanujoče družine. I. okraj dobi jajca v vojni proda-mtai x Šobken drevaredu CMabrovm bBa). V iredo, dne 9. maja priđejo na vrsto dopoldne Ukaznicc št. 1, popol-dne izkaznice št 2 in 3. IL okraj debi jajca v vojni prodaj alni na Starem trgu. V sredo, dne 9. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice številka 4, popoldne izkaznice 5t. 5. V čeirtck, dne 10. maji pridejo na vrsto dopoldne iskaznice št 6, popoldne izkaznice št 7. V petek, dne li. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št 8. III. okraj dobi jajca v vojni prodaj aini Rimska cesta št. 5. V sredo, dne 9. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št 9, popoldne izkaznice št 10. V Četrtek. dne 10. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 11, popoldne izkaznice št 12. V petek, dne 11. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice St 13. IV. okraj dobi jajca v vojni prodaj aini v Gosposki ulici. V sredo, dne 9. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št 14, popoldne izkaznice štev. 15. V četrtek, dne 10. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št 16, popoldne izkaznice št 17. V petek, dne 11. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice it 18. V. okraj dobi jajca v vojni pro-dajalni na Marije Terezije cesti. V sredo, dne 9. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice Št 19, popoldne izkaznice št 20. V četrtek. dne 10. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 21, popoldne izkaznice št 22 in 23. VI. okraj dobi jajca v vojni pro-dajalni v Prešemovi ulici. V sredo, dne 9. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št 24f popoldne izkaznice št 25. V četrtek, d$e 10. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice štev. 26, popoldne izkaznice št. 21 in 28. VII. okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Spodnji Šiški, Celovška cesta (poleg cerkve). V sredo, dne 9. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št 29, popoldne izkaznice št. 30. V Četrtek, dne 10. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 31, popoldne izkaz. št. 32. V petek, dne 11. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št 33. VIII. okraj dobi jajca v vnjni prodajalni v Solskem drevoredu (Mahrova hBa). V četrtek, dne 10. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. ,34, popoldne izkaznice Št35. V petek, dne 1!. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št 36, popoldne izkaznice št. 37. V soboto, dne 12. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 38, popoldne izkaznice št. 39 in 40. IX. okraj dobi jajca v vojni prodajalni na Starem trgu. V petek, dne 11. maja pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 41, popoldne izkaznice št. 42. f Odđaja cenejleca mesa na modre izkaznice. V sredo, dne 9. maja, bo mestna aprovizacija oddajala iz cerkve sv. Jožefa za one priglašence, ki imajo male modre izkaznice, in so dobili prvič meso preteklo soboto ali ki mesa sploh $e vAso debili, meso po znižanih cenah, in sicerl kg po 2 K. Rodbine z 2 a'i 3 3 osebam dob* pol kg, rodbine s 4 in 5 osebami 3 četrt kjr, rodbine s 6, 7 in 8 osebami 1 kg, rodbine z 9 in več osebami 1 in pol kilograma. Da se omogoči oddaja brez nenotrebnega čakanja, se določa naslednji red: Na vrsto pridejo od 2 .do 3. ure stranke, ki imajo modre izkaznice s št. 7250 do 7450, od 3. do 4. ure stranke, ki imajo modre izkaznice s št 7451 do 7650, od 4. do 5. ure stranke, ki imajo modre izkaznice s št 7651 do 7850, od 5. do 6. ure stranke, ki imajo modro izkaznico s št. 7851 do 8050, od 6. do 7. ure stranke, ki imaio izkaznice s št. 8051 do 8250. od 7. ure naprej pridejo na vrsto modre izkaznice s št. 8251 naprej. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob času. ko nišo pcklicane, ne dobe mesa. Tuđi nai vsakdo prinese s sebo drob'? ter izk?!znlco za meso, ki so se oddajale zadnfi netek rri kniSn;h korrV^iap-. f Trgove! fx>zor! Odrezki flacfknr-nih kan in izrabTiene preje^nrtice za me-sec majnfk se moraio oddafati ns rre^t-nem ma^i^tratu ed!?io le vsak č^t^t^V od 8. do 12. ore dopofdnc v lokalu osrednie krušne komirre. Ker se bodo na poditsn oddanih s!akonih knrt na-kazovale v jtmifti nove nrejemnice za junii, se trgovci onozariajn, da v Inst-nem Intert^n gotovo vsi prfnespto od-rezke kart in izrabljene prejemnice na majristrat VELFKANSKE BITKE NA ZAPADU. Berolin, 6. maja. Wolffov urad poroća: V orjaških bitkah na zapadu so vrgli Francozi in Angleži že nad 1 milljon mož v boj. Angleži so postavili v boj do danes 44 divizij. od teh 12 divizij v drugo, kar odgovar-ja okroglo 700.000 bojevnikom. Francozi so se zaman trudili s 53 di-vizijami aii nad 400.000 možmi za zmago. Edini uspeh tegra velikanske-ga napora so velikanske fzgube. NEVOLJA PROTI KERENSKEMU. Kopenhagen, 6. maja. (Kor. ur.) >Berlingske Tidendec poroča iz Pe-trograda: Kolikor j« mogoče raz-videtU je naperjena nevolja irvrSil-nega odbora delavsko-vojaikega sveta tuđi proti Kerenskemu, po»w-nemu zaupniku odbora pri vladi. Očita se mu, da se ni potvetoval z odborom, predno je v minittrskem svetu glasoval za to, da se odpošlje Mi-Ijukova nota ententnim državam. Skoro gotovo poskusi delavski svet ' odstraniti zunanjega ministra fn voj-nega ministra iz vlade in ja nadome- , -štiti i moženu^ ki soclašaia z delav- i $kim svetom in sta prott vttki zavo- jcvalni vojni. l2volskQ pnuianilf v Parica. Bern, 6. maja. (Kor. ura Ssvl iter. 116. | V kakem pri;^znem trgu ali mestu na Spod. 1 Šfajerskem kupim i za trgovino piipn io; j s Tr.om la nekrnj posestva. 1459 j I Vpraša nai se do 10. maja pod „Ta- ! kojisje plačlio 1459M na upr. »Slov. Nar.« !! Redka prilika !! \ Hm prodai |e radi droiinskih raimer } ležeče na Spodnjem Štajerskem blizu želez. postaje in m sta Hiša z gostilniško konce-sijn in gosnodarsko poslopje Se skoraj popolnoma novo. — Posestvo meri oko!i 40 oralov. — Izve se v upravništvu »Sloven-skega Naroda«. I4S3 i — ________ mo2ka in ženska s trpetno, še stara pređvofno i prevmatiko. V ztlofji iraan veČ | takih komolotnit" dvokolcs fa • ve6*o množino „SIWGS!^4< šivalnih strofe7, tndi s kablnetno mlrfco. Požurite se, dokler je kaj zalege. F. BA7JEL 239 Llubliana, Stari trg 23. | Kupujem in proSajam: bodiai pohižhrof staMeaino, ia-lexo, sulice, porcelaa, opož«e, podobo, itar deaar, splob vse, kar Je aalaiaiij 50 let staro. 0beR3m kupim staro zobevje. Posredujem za hiše, zem'jišča itd. Albert Derganc brivec in koa česi | oni rani starinar ! Ljubljana, FranJiskanska ulica 10. enonadsiropna s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, | obširnim sadovnikom in vrtom za ze-j lenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem | ob železnici, sedež okrajne sodnije, se po ceni in pod ugodnimi pogoji I proda. 1413 i Pojasnila daje odvetniška pisama Dr. Frana Poček, Ljubljana, i Sw. Petra cesta 11. [ .______ Sprelmeva za trgoTino s mei blagom popolno isarieaega kDpsofođioaiikoDtoia In 1471 trgovskega sotrudnika iste stroke, le boljše, samostojne moči. Jforbert Zaaler ft sta, SU Peter ▼ Savlalski dolini, 8ta|. V penzlp Vovk na Bleda se sprejmejo za letošnjo sezljo letoviščarjl ▼ sta^ novanje tn hrano. Dnevna cena 12—14 kron. Prlgiasltve v aalkrajiem časa potrebne. penzjjg f/OVk Bled. ISeziia za kolesa! ^ PriporoČam cenjenemu občinstvu svojo zalogo svetovno znanih Humber-koles z ^»^^f t*T>e^j(^o pnevmatiko dalje vse koSesarske potrebSiine ^ mehanKno delavnico Fra^ Florfančlč Ljubljana, Selenburgova ulica 6. - «* JXorespondenca. \ ćPrcmoisn, mlad, mteligenten in dobrosršen ekonom m trgovce, pnKuoijive sunanjosti, y visofami ietnimi dohodci išče primerno partijo enaf^ih lastnosti t$ ugledne drufine. ! JLe domačs vsgojens, mirne, vesele in zdrave go$pice bre^hibne minulcsii. gospodinjstiu in irgovini naklonjene se prosi njih drujinsk^ m premojenjste rasmere navesti v ponudbi na uvravn. „S(ov. /taroda" pod „Jfesna in sretna bodoinosi ! 14&4" do srede maja. Anonimno in nejasno v k°Š* I Jamčim strogo tajnost. 1464 I Oficijelno subskripcijsko mesto SCranjska d&želna banka v Ljubljani ^^^ , SSW jSSf iprejema prijave na \\m SVStaPllSlCO W®IH0 DdSOlllO p0 »rt^*1^ pogojlhi I, Davka prosto 51\2 amortizacifsko državno posojilo po 92"—. prištevSi hb\ obresti od 1. maja dalje. — Ker teko knponske obreati tega posojila od 1. aprila naprej, znaša nabavna cena dejansko le 91-542. II. Đa¥ka prosti S1),0^ dne L maja 1927 vraćljivi državaozakladal listi po 93-50, prištevgi 5 5% obresti od 1. maja dalje V svrho podpisovanja vojnega posojila daje Kranjska deželna banka komunalna In hipotekama posolila. Priznano najm&je cenell ■ Popravila po želji. ■ Modni salon = &*&?- = Marija Sot%l , Stoaosha ulica st 8 ,t f odprto skladišče nusproti itev. 7 — odprto sklaaisce nasproti štev. 7 priporoča cenjenim đamam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih slamnikov. vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Velika izbera svilenih klobukov. Zalni klobuki vedno v zalogi. ■m^hhmmmh^mm Ztunanja naročifa obratom pošte. —^««-«-^—■—■■■■-■^■—» ' Stnpij* ^ .SLOVENSKI NAROD-, dac 7. maj« 1917, 104. štev. \ PROSPEKT. Šesto avstrljsko vojno posolilo. Dovko prosio 5 'li °Uno mnortlzačno državno posolilo m dovko proste 51» °|«ne državne zakladnice. ' Li, I 9m tmunmm ak*n o« 4. avntta 1014. L trt. tak. *t. 202 o istritm kredltalb operadl t mk« platna itroikov sa k-. -, Isvaar***« vojaifc* priprava pw»t— v«|alkUi zapt|«il|afev sa lsd&Jafo kot |:- šesto avstrijsko vojno posojilo ! L tuka proste 5VloM aiotte .ržana posolile ia ii. im prdi Y\>Ui oi 1. mala 1927 oIHiie tfom zaUatoid i Skupni unos vojnega zajma se bo določil na podlagi uspeha, ki ga bo imela javna subskripcija. k L i% Davka prosto 5V2%no amortizačno državno posojilo je razdeljeno na serije po 5,000.000 kron in se izda v kosih po50, 100,200,1000,2000, 10.000 in 20.000 K. Kosi so datirani z dne 1. aprila 1917 in nosijo v faksimilu podpis c. kr. finančnegra ministra in so protipodpisani od predsednika in enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v đržavnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku; bistveni obseo: teksta pa je dodan tuđi v deželnih jezikih. Obveznice se glase na imetnika, se obrestujejo po 5'/2% na Ieto. Obresii od kosov po 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K se bodo v poluletnih rokih 1. aprila in I oktobra vsakega leta postcipando, obresti kosov po oO K pa v celoletnih rokili 1. aprila vsakega leta izplačevale. Zadolžnice so opremljene z 21 kuponi, katerih prvi zapade 1. Oktobra 1917, prideljen jim je talon, na katerega se svojčas lahko dvignejo nadaljni kuponi pri blagajni državnih dolgov brez vračunanja Stroškov in pristojbin. Obresti kosov po 50 kron se prično izplaCevati 1. aprila 1918. Posojilo se bo v nominalnem znesku v približno enakih anuilciah v letih 1923 do 1957 na podlagi izžrebanj vračevalo. Izžrebanje se bo vršilo po se-rijah (po 5,000.0f0 K) in sicer rneseca oktobra vsakega leta, prvo izžrebanje bo v oktobru leta 1922. Izplačevanje sledi prvega aprila sledečega izžrebanj u. IzŽrebane serije se bodo vsako Ieto po izžrebanju skupno z zaznamkom serij, ki imajo še zastanke, objavile. Obrestovanje povrnitvi zapadlih obveznic drž. dolgov ugasne z dnevom, ko zapade kapital. C. kr. finančni minister si pridržuje pravico, od 1. jan::ar;a 1927 naprej, vsakokrat ojačiti izžrebanja, ali pa izplaČati še ne izplaČani znesek posojila brez izžrebanja v nominalni vrednosli po 3 mesečnem odpovednem roku. Odpoved je razglasiti v uradni „Wiener Zeitung". Izplačevanje obresti kakor tuđi povračilo kapitala se bo izvršilo brez vsakega davčnega, pristejbinskega ali drugoga odbitka proti oddaji zapadlih obrestnih kuponov ozir. obveznic drž. dolgov pri c. kr. blagajni drž. dolgov na Dunaju. Obrestni listi zastarajo tekom 6 let, izžrebane ali odpovedane državne zadolžnice pa tekom 30 let po zapadnem roku. Promet tega davka prostega 57*%nega amortizačnega državnega posojila ni podvržen davku obrata z efekti. II. Davka proste 5f/j% državne zakladnice se glase na imetnika in so izdane v kosih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 K, datir. so s 1. majem 1917. leta nosijo v faksimilu podpis c. kr. finančnega ministra in protipodpisa predsednika in enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v drž zboru. Izdane so v nemškem jeziku, bistveni dei teksta pa je dodan tuđi v dcEelnih jezikih. Državne zakladnice se obrestujejo po 5!/2 70 na Ieto. Obresti se izplačujejo v poluletnih rokih 1. maja in 1. novembra vsakoletno postcipando. Znesek kapitala drž. zakladnic se povrne do 1. maja 1927. C. kr. finančnemu ministru je pridržana pravica, da srne izplačati državne zakladnice po nominalni vrednosti v celoti ali deloma tuđi pred 1. majem 1927; pri tem se pa mora držati trimesečnega odpovednega roka. Odpoved se mora objaviti v uradnem listu „Wiener Zeitung". Kosi so opremljeni z 20 kuponi, kojih prvi zapade dne 1. novembra 1917. Izplačevanje obresti in povračilo glavnice se izvrši brez davčnega, pristojbinskega ali kakega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi, oz. zakladnice izroče C kr. blagajni drž. dolgov na Dunaju. Pravica iz državnih zakladnic ugasne potom zastaranja, glede obresti tekom 6 let, glede kapitala tekom 30 let po zapadnem roku. t Promet 5V«%nih državnih zakladnic ni podvržen davku obrata z efekti. DUNAJ, 1, maja 1916. Finančni minister. Vabilo na subskripcijo. Snbskripclja se prlčne dne 10. maja 1917. in se zaključi v petek, dne 8. Jnntfa 1917. eb 12. mrt opeldne. Podpisovanja se sprejemajo na sledečih mestih: pri c. kn poštnohraniln. uradu na Dunaju in vseh njegovih nabiralnicah (c. kr. poštnih uradili), ?seh drž. kasah in davč. uraditi, pri avstro-agrski banki, glavnem zavodu na Dunaju in njenih podruž. v Avstriji, v Bosni in Hercegovini in njeni ekspozituri v Lublinu in Belgradu, dalje pri: Anglo-Oesterr. Bank Danaj; Wiener Bank-Verein, Dunaj; K. k. priv. Ali?. Oesterr. Boden-Kredit-Anstalt, Dunaj; Centralbank der deutschen Sparkassen in Wien; K. k. priv. Oesterr. Credit-Anstalt ffir Handel u. Gewerbe, Dunaj; Allgem. Depositenbank, Duna}; Nied.-Oest. Eskotnptegesellschaft, Danaj; K.k. priv. Oester. Underbank, Danaj; K.k. priv. Bank- nnd Wechselstuben-Aktier^es. .Merkur", Dunaj; Bankhaus S. M. v. Rotsctaild, Dunaj; Union-Bank, Dunaj; K.k. priv. AHgem. Verkehrsbank, Dunaj; Jadranska banka. Trst; Banca Commerciale Triestina, Trst; Bank ffir Ober-Oesterr. n. Salzburg, Linč; Bank ffir Tirol nnd Vorarlberg, Insbrnck; BielKz-Bialaer Eskompte- u. Wechselbank, Bielitz; Bohmische Eskompte-bank, Praga; Bdhmische Industria!-Bank, Praga; K. k. priv. Bfthmische Union-bank, Praga; Oalizische Bank tur Handel and Industrie, Krakov; Industriebank Hir das Konigreich Galizien und Lodomerien samt dem Grossherzogtutn Krakau; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Landesbank des Kanigreiches Bohmen, Praga; Landesbank des Konigreiches Galizien u. Lodomerien mit dem Grossherzogtam Krakau; Laadwirtschaftiiche Creditbank fur Bdhmen, Praga; K. k. priv. Mahrische Eskompte-bank, Brno; MShrisch-Ostrauer Handeis« nnd Gewerbe-Bankt Mor.-Ostrava; Oesterr. Iidustrie- u. Handels-Bank, Duna!; K. k. priv. Steirmarkische Eskompte-Bank, Gradec; Ustredni banka českych spofitelen, Praga; Wiener Lombard- u. Eskenpte-Bank, Dnaaj; Zentralbank der Deutschen Sparkassen, Praga; Zivnostenska banka, Praga in pri tuzemskih podmžnicah teh bančnih zavedov med pevsod običajnimi urami. Podpisovanja se mogo vršiti tuđi s pomočjo drugih avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov in privatnih bankirjev, pri kreditnih zadrugah in njih zavez^b. . Za podpisovanje veljajo sledeči pogoji: 1. Podptsovalna cena je določena: ■ * . ■ za davka prosto 5'AVt amortizačno državno posojilo 92'50% za davka proste 5Vi%ne od 1. majal927 ođplačljive državne zakladnice 94*00%. 2. Podpisovanje se vrši na temelju zglasilnih obrazcev, ki se dobe brezplačno pri prej imenovanih mestih. Subskripdja je raogoča tuđi pismeno, ne da bi se rabil zglasilni vzorec in sicer v tej obliki: ,Na podlagi razgla5enih prijavnih pogojev podpišem Nom. K......šestega avstrijskega vojnega posojila : v 5 '/i •/« amortizačnem đržavnem posojilu, v davka prost 572% od 1. maja 1927 odplačljivih državnih zakladnicah ter se zavezujem glede sprejetja in vplačila v smislu dodelitve. Obenem vplačam znesek .... Vsaki znamenovalnici je z dovođenjem finančnega ministra pridržano določiti visoko st zneska za vsako posamezno dodelitev. I 3. Dodelitev se bo naznanila čim prej po zaključeni subskripciji ter se bo obenem podpisnik obvestil o tem. I 4. Za dodeljene obveznice spadajoči iznos se mora vplačati pri podpisti do 200 K ćeli znesek takoi pri prijavi, pri dodelitvi nad 200 K je treba vplačati -: ob prijavi 10% nominalne vrednosti, dne 7. julija 1917 in 7. avgusta 1917 po 2O'\M 7. septembra 1917 i'5% in 8. oktobra 1917 ostanek proti vrednosti. L:rv. Kosovne obresti se zaračunajo s 1. majem 1917; podpisovalec mora torej vmiti 51 /-"^ kosovne obresti od 1, maja 1917 do plačilnega dne, f >i-, 5. Zglasitve na gotove oddelke se zamore samo v toliko upoštevati, koiikor smatra znamenovalnica, da more ustreči. L. " 6. Oddaja se vrši ravnotam kjer se je znamenovalo. rT: 7. Do izgotovitve gotovih kosov se znamenovalcem na zahtevo izroče interimni listi, ki se zamenjajo v definitivne kose brez vračunanja zamenjalne pri- stojbine na istih mestih, kjer so bili izdani interimni listi. Za izvršitev subskripcij pri c. kr. poštnohranilničnem uradu na Dunaju in od njega pooblaščenih nabiralnicah (c kr. poštnih uradih) veljajo določila, ki jih posebej razglasi c kr. poštnohranilnični urad. ~ 8. Avstro-ogrtka banka in blagajnica za vojna posojfta (Kriegsdarlehenskasse) dajeta proti temu, da se polože zadolžnice oziroma začasnice vojnega zajma kakor ročna zastava do 75° 0 nom. vrcdaotti potofUa po obrestni »eri, ki je zaižana za ' : procenta, namreć po vsakokrat ni oficijalni eskomptni obrestni meri. Ta ugodna obrestna mera ostane pa v i raod za cas sedanjega privilegija Avstro-ogrske banke, t j. do 31. decembra 1917. Omenjena /va zavoda deHta posojna po zacasao oficijelni obrestni meri tndi na druge pripravne vrednestne papirje, ako je posojilo namenjeno za plačilo zneska, ki je Ml subftkfibiran na podlagi tega posolila. I lm oka podalttau posojila ac takisto dovoffafe agodnost znižane obrestne mere in sicer do 31. decembra 1917. Na zahtevo se pri dovOtitvl posojil, kl se med gornjimi vplačilai termini dotoazano poraMjoza vptocUo ■■imultilfnr vvote, aamesto vsakokratne eskomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera 5 ° 0 na Ieto do 31. decembra 1917. 1 Avstro-ogrska banka ia Magajnfca zm vojsa posolila dovoljujeta pod prej označenim! modaiitetami strankam, ki dokazano tekom v prospektih zahtevanih vpUčilnib ter- minov pri dragih kreditnih zavodih (basiLahTiiranflaicali Ia posojflflkah itd.) ali kaki bančni firmi najamejo posojilo, v svrho podpisovanja tega vojnega posojila, za odplaCifo teh novo ! posojilo po stalni obrestni meri 5% ta jm Mda^Mcta po tej flksai obrestni meri do 31. decembra 1917. I a Vladi bo skrb za to, da bo od avstro-ogrsfce banke in blagajne za vojna posojila glasom točke 8. do 31. decembra 1917. do voljene ugodnosti po preteku tega roka nudila notna banka ali kak drug od vlade oznacosi zavod agodaoattp ttčoce se davka prostega 5V2°/t amortizaft^ga drž. posojila do 30. junija 1922 In davka prostih &/*/0 državnih zakladnih nakazMc do 30. juufla 1«. I lt. Vojna posofltaa btagateics) |e pooblaMtna a« podlagi § 6. toOta 3 ces. naredbe od 19. septembra 1914 drz. zak. St 248 z ozirom na v navedeni cesarski nare. I Na Busaju, v maju 1916.