53 (Posamezna številka 8 vinarjev.) - luja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo-i sv. Frančiška Asiškega št. 20, 1. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo « sištvu. — Nefrankirnna pisma ?e ne sprejemajo, rokopisi se ne vrač3ja •zuajatclj in odgovorni rrednik ^tefan Godina. — Lastnik konsorcij lista ' iinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z-omejenim poroštvom, Trsm, ulica sv. Frančigka Asiikcga št. 20. — Telefon uredništva in uprav« ii. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 3i 20, pol leia K 15 60, tri iresece K 7 80, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6 20, pol leta K 3*60. V Trstu, v celrtek 28. februarja 1918 Laiaiik KUH. Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi sc n unajo na mili netr® v žirokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev lit obrtn!!cov mm po 10 vin; osmrtnice, zalivale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po vin ; ©giasi v tekstu Usta do p« vrst K 20.—; vsaka nad.iljna \rsta K 2.—. Mali o^Ias! po 6 vin. beseda^ napnnnj pj 60 vin. Ojlase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti-4. Plača in toži se v Trstu.'Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ul.sv. Frančiška As. št. -20. Pošmohranilnični račua št 8+1.652. UEM mim poroHhjl DUNAJ, 27. Med Adižo AVSTRIJSKO. (Kor.) Uradno se razglaša: in Brento od časa do časa zvišano topovsko delovanje. Italijanski letalci so obmetavali z bombami daleč za našo črto ležeče, netitrjeste kraje Cles. Mezzolombardo Sr. Bočen. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEKOLIN, 27. (Kor.) Veliki slavni stan javlja: Z a o a d n o bojišče.- rM> Yser? smo uieii par Belgijcev. Na ilaudrski fronti, na obeh straneh Scarpe, v Šampanji in na vzhodnem bregu Moze le /večer oživelo topovsko delovanje. Na več krajih je prišlo do živahnih letalskih bojev. Enote" napad angleških letalcev na naše halone med Oiso ?n 4isno se je izjalovil. Sestr-Hli smo včera? 15 sovražnih letil in 3 privtzne balone. Stotnik Tutschek je izvojeval 2-*. leialsko zmago. Poddesetnik K nilner je tekom enesa poleta sestrelil d\a prlvezna haiona. Vzhodno bojišče. - Elctihornova armada: Severno J ur jeva (Dorpatal s:no ujeli dva ru-«ka pnika. — Linsingenova armada: V Ukrajini je M! so\ražen bataljon, ki se je pri Korostiševu (30 km od Zitomira) postavil našemu napredovanju v bran, razpršen z izgubami. Južno Zitomira so prodrle naše čete do Berdičeva. V Kremencu (južno Dubua) smo ajeli štab nekega ruskega generalnima poveljstva, en divizijski štab ;n 2»>0 mož. Macedonska fronta. — Aitg>eški oddelki. ki so napredovali preko reke butkovske, so bili g protlsunkom zopet vrženi. Italijanska t r o n t a. Nič novega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. ?6. februarja. — V odseku Postna—Asiico so iz-z\ la nenavadna gibanja sovražnih čel v nekaterih arkih uspešen bobnajoč ogenj naših baterij. V ckolišu Mome Asolone so naše patn iie alarmirale sovražnika in povzročile dolgo brezuspešno so vražno strelianie. V dolini Serena je bila. sovraž na kolona, ki je napredovala, pr.s;v;čena od na-See:a tonovskega ognja in prisiljena. se ie razpršila. Na ostali fronti preeei zmerno bojno de-'o^anie. DOGODKI NA MOR iu. ROTTERDAM, 26. (KorJ Sir M«-rey ie izjavil v ■nodnii zbornici, da ie bilo v zadnjem letu izvoljenih v Angliji 200 trgovinskih ladii po 1600 ton in preko s skupno tonažo 1.o67."9f> ton. Cisra izguba angleških Indij s tonsko vsebino 1600 ton iznaša 598 ladij, kar pomeni izgubo 2% angleške 'adijske prostornine, ki je bila 1. 1U16 na razpolago. Od uvoza določenega za Anglijo, sta bila potopljena le 2%. V zadnjih rreh mesecih je bilo postavljenih v ilu/bo novembra meseca 22 lad?i skupno 130.375, decembra 21 ladij, skupno 115.75? in januarja 11 ladij, skuono 55.585 ton. »Times« pripominjajo k temu. da je bilo v teh treh mesecih potopljenih 147 ladij Po preko 1600 ton. BEROLTN. 27. (Kor.) Na severnem bojišču so ičili i j : t š. i podvodniki zopet 19.000 ton. STOCKHOLM, 26. (Kor.) Parnik *3ineta«, las* c\e švedske dru;be, ie dne ?6. t. m. zašel v led se potopil. P -miki in posadka m> bili rešeni n? utre ladje. Nesreča se je zgodila L> minut jugo-padno Mentilnota. Mirovna pog^farja 7. 3us*Jr>. iJUNA.I. 26. (Kor.) _-Na mirovna pogajanja z .(. sijo v Brest Litovsk o^posia ie mirovne dclega-e Avstro-Ogrske in Nemčije so prispele dne 25. m. zvečer v Brest. Delega-. le Bolgarske in Tur-e dospo danes. Ruska delegacija je biia vsled en ganja železniške črte na ruskih ileh pri Novo-Iskem ustavljena in prispe v Brest najbrže danes večer. PETROGRAD, 26. (Kor.) Na ukaz sovjeta I'ud-ih komisarjev je bila odposlana v Brest Litovsk mutacija, da podpiše od nemške vlade predla-ani. v seji 24. t. m. ob 4 zjutraj od :zvrŠevaln?go .lavnega odbora v Petroeradu sprejeti mir. Člani irovne delegacije so Trockii, CiČciin, Sokolikov. otrovsk in Aleksejev, člani so^lialno-revolucijo-;arne levice, dalje Karahan, Ji>tfe in vojaški izvedenci. DUNAJ, 27. (Kor.) Turška deie-acija pod vod-tvom cesarsko-otomanskega poslanika v Berolinu, akki paše, je prispela danes semkij. Bolgarske Jegacija prispe tekom današnjega. Ruska dele-cija prispe vsled trajnih prometnih ovir na ru-ih tleh šele jutri zvečer. Danes so se vršile do-JJne in popoldne večurne seje delegacij Avstro-' ;rske. Nemčije in Turčije, na katerih se je raz-wljalo o pogodbi, ki se predloži ruski delegaciji. Rusko razsulo. LUG ANO, 27. (Kor.) Glasom petrograjskega po-- jila Corriere della Sera« je Krilcnko naznanil ršcvalnemu odboru sovjetov, da ruske Čete jejo zaustavljati prodiranja Nemcev in tudi ne • šitl bogatega železniškega materijala. Težke banje so izgubljene. Mornarji zapuščajo vojne la- p o n ? i ^ d je in jih prepuščajo njihovi usodf. V Pskovu so bile ogromne zaloge vojnega materijala, živil in orodja, na 'stotine baterij in velika municijska skladišča. Sovražnik je uplenil vse nedotaknjeno. Ruska garnizija se je umaknila po par strelih in ni razrušila niti železniških tirov. Za mobilizacijo v Petrogradu se je priglasilo le malo vojakov in še ti večinoma vojaški neizvežbani, skupno okoli 10.000. Na več točkah mesta se je pričel včeraj boj s puškami Prizori lakote naraščajo. Položaj na Alandsklh otokih. KOPENHAGEN, 26. (Kor.) Poročevalec lista ^Socialdemokraten« poroča z otoka Eokeroe Alandskih oiokov: Odkar so zasidrane tri švedske vojne ladje v bližini otokov, vlada tamkaj mir. ^orOčila listov o grozodejstvih so močno pretirana. Ruski vojaki izjavljajo, da bi raje danes kakor ?utri zapustili Alandske otoke in se vrnili v Rusijo. Med njimi se nahaja 200 Poljakov in Ukrajincev, ki hočejo ostati nevtralni. Od švedske posredovalne akcije je pričakovati ugodnega uspeha. Meščanski zastopniki so privolili v to, da naj se ne izvrše proti rdečim gardistom nobena maščevanja. Kaznovani naj bodo le pravi povzročitelji. Večina finskih socijalnih demokratov noče nobenih nasilnih prevratov. Rdeči gardisti so- sedaj pripravljeni, da sklenejo mir, ker se boje nastopa Nemcev. Slovanski strišsf. Roman. Francoski suisal Danijel Lesneur. — Ali ste že bil v Rusiji? Ali j^ taka moda v T trogradu? Ta veliki, nepomični kozak ima vendar pristen lokalni kolorit! Ali ne, marki, pravza-pr iv bi za vsakim stolem moral stati po eden? — •c vpraševala velika republikanska dama s svojim hripavim, zastrtim glasom poluglasno, ob vsaki P- liki izgovarjajoč markijev naslov. — To je pač res, milostiva. — je odgovarjal! Hi beri z nekoliko porogljivim in žalostnim, a Aen-dii,- ljubkim smeškom, — toda Semen je enako > velik kot njegov gospodar, in za mizo sede gostje, ki bi morda ne želeli, da bi ta lepi orjak vedno stal za njimi. Dama se je posmejala nekoliko prisljeno, kajti njen soprog, minister z.manjih stvari, je bil šibek, niajhen človeček, ki se je neprestano nagibal sem- Postanska zbornica. DUNAJ, 27. (Kor.) Poslanska zbornica Je nadaljevala debato o poročilu justičnega odseka glede izpopolnitve določil o prodaji fideikomisov. Prvi le govoril posl. dr. Oiner. Po kratki debati je bilo poročilo justičnega odseka glede prodaje fideikomisov sprejeto v drugem in tretjem čitanju. Tekom razprave je zahteval dr. Otner odpravo rodbinskih fideikomisov. Posl. Parrer je naglaša! potrebo agrarne reforme za ohranitev svobodnega kmetskega stanu. Posl. Jarc je zahteval, naj cesarska odredba glede prodaje kmetijstev ne velja samo za vojno dobo, ampak da naj se ukrenejo podobne določbe tudi za mirovno dobo. Izražal je tudi željo, da naj se na-nravi zakon glede razlastitve lovskih latifundijev !n da naj se ustvari možnost, da se razdele veliki obrati, ki jih ni mogoče primerno zaposliti za ljudsko prebrano. Vsa agrarna zakonodaja mora temenici na načelu, da obstoja zemlja le za prehranjevanje prebivalstva. Poročevalec Angermann je poročal nato o zagonskem načrtu glede pridobivanja forsiorno-ki-slih. za gnojenje potrebnih snovi in o tozadevnih predlogih poslancev Lista, de Carlita, Schweigerja in Klemensiev/icza. Posl. Kotlaf je govoril češki. Razprava je bila nato prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Skupna seja Poljakov, Cehov, Jugoslovanov in Italijanov. DUNAJ, 26. (Kor.) Popoldne se je vršila v poslanski zbornici skupna seja Cehov, Poljakov, Jugoslovanov in Italijanov, na kateri se je razpravljalo o trenutnem, političnem položaju. Brambnl odsek. DUNAJ, 26. (Kor.) V brambnem odseku Je Izjavil bramtni minister Czapp na neko pripombo posl. Viškovskega, da v armadi, za armado in za ministra ne obstoja nobena narodnostna razlika, ki tudi ne sme obstojati. Minister iz vojaških vzrokov sedaj ne rnore naznaniti števila v ujetništvu se nahajajočih mož. Minister je zavračal trditev, da ne misli na junake, ki so padli na bojišču, in je izjavil, da se poslužuje vnovič priložnosti, da se z iskrenimi besedami spominja vseh, bodisi kterekoši narodnosti, ki so v boju in obrambi obstanka domovine žrtvovali svoje življenje in krL Gosposka zbornica. DUNAJ, 27. (Kor.) Gosposka zbornica Je izrekla na današnji plenarni seji zaupnico grofu Czerninu in se izjavila tudi za vztrajanje pri zvezi z Nemčijo. ' •_ Hiiferjeva demisija. Seldler njegov naslednik. DUNAJ, 21. (Kdr.) Listi poročajo: Kakor se zatrjuje v parlamentarnih krogih, urad za ljudsko prehrano ne bo več obstojal kot samostojni re-sort, ampak bo prideljen ministrskemu predsedstvu. Ministrski predsednik dr. Seidler, ki so mu kot bivšemu sekcijskemu načelniku v poljedelskem ministrstvu znana vsa važna kmetijska vprašanja, posebno produkcijske razmere, bo sam odločal tudi o prehranjevalnih vprašanjih. Dalje poročajo listi, da je cesar gm. Hoferju pri poslovilni avdijenci podelil red železne krone I. razreda. Letalski napadi na Bočen na Tirolsken. INOMOST, 27. (Kor.) Ponoči so bili Izvršeni trije do štirje letalski napadi na Bočen. Vrženih je bilo 15 bomb. Zadeto je bilo neko stanovanje, v katerem so bili nastanjeni vojni ujetniki. Osem vojnih ujetnikov je bilo ubitih. Jokajoči Orlando. LUGA NO, 26. (Kor.) Po poročilu »Popolo d' Italia« je bilo glasovanje na včerajšnji seji italijanske zbornice jako pretresljivo. Ministrski predsednik Orlando je opisaval »trpljenja in n^de« prebivalstva od sovražnika zasedenih ozemelj in je prečital ta del svojih izvajanj z jokajočim glasom. Končno Je v razburjenju spustil svoje liste iz rok in vzkliknil s slabotnim glasom: »Evviva 1* Italia«! Več poslancev fe pričelo jokati, dočim so ministri objeli ministrskega predsednika. Tribune so nri tem viharno ploskale. Bissolati je zaklical: ->2ive!a fronta!« Z oficirske tribune so zagrmeli vzkliki: >2ivela Italija! Hočemo zmagati!« Finančni položaj Anglije. LONDON. 26. (Kor.) Pri nekem dineiu Londonu je zakladni kancelar Bonar Law tekom svo-?'h izvajani izjavil, da ie bila vlada tekom septembra preteklega leta prisiljena, da izda z?!cladn?re ?n tedenska volna posojila. Zneske, ki so bili vplačani—vsak teden, je mogoče prihraniti brez finančne dislokacije. Jasno fe, da vojna ne bo kmalu končana !n da se ni mogoče sklicevati na skorai-šnii konec. S tem sistemom tedenskih vplačil si hočemo zagotoviti najpotrebnejša sredstva. Bonar Law je apeliral na velike kreditne zavode in na patrijotizem angleškega naroda, naj prihrani kolikor mosroče več in da svoje prihranke na razpolago državi. Naš narod dosedaj ni bil varčen, vendar pa je zaznamovati v tem oziru velif^o zbo'i-šanfe. V ustanovljenih hranilnicah je udeleženih že 8 milijonov ljudi, ki so že direktno zainteresirani na državnem dolgu in pomenijo veliko sigurnost za deželo. Izid vojne ni odvisen samo od bojevnikov na suhem in na morju, ampak tudi od zaledja. Vsaka vlada, ki" bi le eno uro dalje nadaljevala voino brez doseženia našita ciljev, bi napravila velik zločin. Se večji zločin pa bi bil. ako bi bili ravnodušni in brezskrbn. Srbska skupščina. LUG ANO. 27. (Kor.) Italijanski Usti poročajo: Na otoku Krfu je bilo včeraj otvorjeno zasedanje srbske skupščine. Predsednik Nikolić in podpredsednik Lazarevič sta odstopila. Drugi podpredsednik Brazirac je imel otvoritveni nagovor, v katerem je pozdravljal srbsko armado in armado zaveznikov. Nato le prešla skuoščina k preizkušemu zakonskega načrta glede razveliavljenja razlastitev in imobilnih prodaj in hipotečnih preseg, ki so bile izvršene tekom zasedanja dežele po sovražniku. Končno se ie razpravljalo tudi o zakonskem načrtu glede podpiranja prebivalstva v zasedenih delili dežele. Zboriiš^te volitve na ?oanskem. Ziuaia monarhistor. MADRID, 26. 'Kor.) Kolikor je mogoče že sedaj posneti iz še nepopolnih podatkov o izidu zborniških volitev, so doživele stranke skrajne levice težek poraz in «o zmagali na vsej Črti pristaši monarhije in nevtrrlnosti. Značilen je noraz voditelja radikalnih repi'b'ik ancev. Aleksandra Ltrron^a. največlega hujskača za intervencijo Španije v svetovni vojni. U leg. tertja, da bi se zdelo, da njegova oseba zavzema več prostora, kot ga je pa v resnici zavzemala. — Kaj ne, vi sle že bil v Petrogradu, marki?___ Hubert ni odgovoril. Ne da bi opazil kdo, se je zgodilo nekaj strahovito pomembnega zanj. V onem žurnem beganju služabnikov, ki so morali zamenjavati krožnike in sklede ali pa so nalivali vino v kozarce, mu je nekdo porinil majhen koiček papirja v levo roko. Kateri med vsemi temi v korektni livreji, z nepomičnim obrazom svoje posle opravljujočimi služabniki je neki bil? Hubert ni mogel reči. Hitro se je ozrl, a tudi ni mogel opaziti ničesar. Gotovo ni bil oni lakaj, ki se mu je tisti trenutek približal, noseč v vsald roki stc! ienico, in mu posepetal na uho: — Stijtjanževca ali .oksjca? Ko se je lakaj sklonil k njemu, da bi mu renskega vina natočil v čašo, je Hubert hitro pogledal listič, ki mu je skoraj gorel v poiuzaprti roki. Mrzel pot mu je stopil na čelo in lasje so mu hoteli stopiti pokoncu. Avstrijska proračunska, vladna in parlan-entarna kriza se je redila, kakor se poroča z Dunaja, tako, da se — ni resila. Jutrišnji dan poteče doba dosedanjemu proračunskemu provizoriju. Umljivo je torej, da se je nahajala Seidlerjeva vlada v hudih škripcih, kajti po vseh v ustavno vladnih državah obstoječih, kot nekak neizpodbiten zakon vladajočih običajih bi se morala vlada, kateri ljudsko zastopstvo odreka državne potrebščine, pokoriti ljudski volji in odstopiti. Pri nas v Avstriji, kjer vlade nikdar niso bile izraz liuuske volje, je stvar seveda drugačna, in o tako važnih stvareh, kakor je zaupanje prebivalstva napram vladi, ne odločujejo zastopniki ljudstva, temveč vse drugi činitelji, Seidlericva vlada sploh ni nikdar uživala zaupanja večine avstrriskega prebivalstva, kajti bila ie in je dedičinja tistih svojih prednic, I nterim je bilo ljudsko zastopstvo edino le neprijetna ovira, katere se je treba iznebiti, kedarkoli in kakorkoli je le mogoče, in kolikor se je Seidlerjeva vlada naslanjala na ustavno zastopstvo avstrijskih narodov, je bilo to le očividno prisiljena stvar, ki pa, kakor pač znano, nikdar ne more porajati dobrih sadov. Namesto pripoznanja enakih pravic vsem narodom države je Seidlerjeva vlada, kakor vse njene predhodnice, delila avstrijske narode v privilegirane in neprivilegirane. v polnovredne in manjvredne, v one, ki naj gospodujejo, in one, ki naj hlapčujejo. Da, storila je še več: namesto da bi s priznanjem najupravičenejših slovanskih zahtev zadostila uzakonjenim pravicam slovanskih narodov, posebno nas Jugoslovanov in Cehov, je s podeljevanjem novih predpravic Nemcem, in to po posredovanju najzagrizenejšib sovražnikov Slovanstva. nemških radikalcev, le še razširila prepad med nami in seboj. V zvezi z dvorezno zunanjo politiko grofa Czernina si je celo znala popolnoma odtujiti one Poljake, ki so bili doslej najzvestejša opora vsake, tudi se tako protislo-vanske avstrijske vlrde. Sla je tako daleč, da se je morala zateci celo k načelnim nasprotnikom vsake meščanske vladavine, socijalnim de: >kratom. Spoznal je znamenje, s katerim ga je ^ - oična Kavečinova, kakor sta se dogovorila, hoopozoriti na veliko, neposredno grozečo nevarnost Cisto izpočetka ni občutil nič drugega kot neko ncopredeljivo grozo, nezmožnost pojmovanja in dejanja.... nekako blaznost, ki ga je po.r'a popolnoma. Končno je izginila srepost njegovega pogleda ____pogledal je zopet okoli sebe. Na vseh obrazih okoli njega se je zrcalila radost, ponos in varnost, vtisk, katerega je le še povečeval sijaj dragocenega namiznega orodja in nežni vonj vijolic, šepetani pogovori so postajali izrazitejši: moški so s preudarkom izgovarjali svoje besede, ženske pa so ^avestno kazale v svojih potezah ravnodušnost ali živahnost. Vsakdo se je naslajal v zmoti, da izhaja od njega poseben čar, vsakdo je bil prepričan, da si pribori uspeh v tej .-cii za-či snega zavajanja, ki tvori zabavo družbe. Osebna ničemurnost je bila zadovoljena pri vsakem posamezniku, če je mogel delati uslug« ničemuruosđ svojega bližnjika. kar ji pa končno tudi ni prineslo odrešenja, pač pa Še tem globlje ponižanje. It kaj potem? Seidlerjeva vlada ni izvajala neizogibnih posledic, in sicer ne na to, ne na ono stran. Ni odstopila, kakor zahteva* običaj v vseh ustavnih državah, ni pa tudi poskrbela, da bi bil šel parlament, kar bi bila dugostranska neizogibna posledica take krize, v kakršni se nahaja danes naše javno državno življenje. Zgodilo se je, kakor v pregovoru: volk je sit, in ovca je ostala cela. Ostala je vlada, ostal je parlament, a država ima svoje ex lex-stanje, država, ki je udeležena že polčetrto leto v svetovni vojni, ima vlado, ki cd petka dalje nima pravice izdati niti vinarja ne za najnujnejše državne potrebe ne za vojno, in ki nima pravice, zahtevati od prebivalstva niti vinarja za državne potrebščine. In storila je Seidlerjeva vlada, kar je storila še vselej doslej, kedar je zašla v zagato, iz katere ni bilo več ustavnega izhoda: skrila se je za — krono, za vladarjevo osebo, katero je na tak način postavila pred prebivalstvo države v čudni luči zaščitnice izvouzakonitega stanja. Umljivo ie, da se Seidlerjeva vlada boji razpusta poslanske zbornice, kakor bi se ga bala vsaka druga vlada v tako usodnem času, umljivo je, da se bojt onega v avstrijskih narodih tako osovraženega § 14, ki je, do skrajnosti zlorabljan. zadal avstrijskim narodom toliko krivic, da jih ne odpravi najpoštenejša, kaj šele Seidlerjeva vlada tekom cele ene človeške dobe; ali dejstvo, da je svojo nesposobnost venčala še s tako nezakonitostjo, more v narodih, ki so si s svojimi silnimi krvavimi žrtvami prislužili vsaj pravico do pravi-vice, pobujati edino ie še večje nezaupanje, še večje nezadovoljstvo, še večji odpor. In»kai sedaj? ^ Z Dunaja poročajo, da vlada meni dati parlamentu le kratek rok za končno odločitev, potem pa pride z odločnimi ukrepi, ako ji parlament vkljub tej grožnji ne privoli proračunskega provizorija. Ta kratki rok se bo seveda porabil za »pogajanja«, katera se drugače, sicer nekoliko neparlamentarno, imenujejo tudi — kravja kupčija. In s kom naj bi se sklepala ta kupčija? S Poljaki? Mogoče. S Cehi? Izključeno. Z Jugoslovani? Da. z nemške strani se namiguje, da se kaže v Jugoslovanih nekakšno razpoloženje za opustitev najstrožje opozicije, da, celo, da bi Jugoslovani bili morda pripravljeni privoliti vladi vojne potrebščine. Naše mnenje je, da so vse to le pobožne želje Seidlerjeve vlade in da mi Jugoslovani nimamo niti najmanjše želje niti potrebe, da bi vladi, katera je za naše najupravičenejše zahteve, za naše življenske potrebe imela vedno le na'trdo-vratnejše odklanjanje, kvečjemu da je te naše potrebe in zahteve še označala za državi nevarne in sovražne, da bi tej vladi izkazovali zaupanje s pri-voljevanjem po njej predlaganih državnih potrebščin. Seidlerjeva vlada ali ne more ali noče zadovoljiti nas, mi pa zato še tem manj njo! Mod njo in med nami je mogoč eden edin most — majniška deklaracija: preko njega naj pride k nam! Ali da! Jutri bomo živeli že v izvenzakonju. Nato kratek rok, kupčija se ponesreči, potem ^odločni ukrepi« in končno: »ustavna«, -demokratična« Avstrija brez parlamenta, zato pa s § 14. in dr. vit. Seidlerjem. Srečna Avstrija I KsKa so mw\\ z imn;11 Praška »Union« je obiaviia naslednjo Izjavo mi-noritskega patra Petra 2irovnika: »Jaz Peter Zirovnik sem v 44. letu staros-ti, sedaj kapelan pri minoritih v Ptuju na Štajerskem. Leta 1914., v začetku vojne, sem bil kapelan in upravitelj posestva pri Sv. Vidu pri Ptuju. 3. avgusta 1." 1914. sem se ob poli 9 zvečer vračal domov. Na potu me je srečal c. kr. orožniški po-stajevodja Čebule in mi je zaukazal, da nai grem ž njim v svoje stanovanje. Ko sva prišla domov, me je vprašal surovo: »Ali ste zakrivil vekizdaj-stvo ali žaljenje Veličanstva?« Odgovoril sem. da nisem ne enega ne drugega. Rekel mi je: »Naj bo. kakor hoče, zaukazano mi je, da naj vas aretiram.« Rekel sem mu: »Ce vam je ukazano, moram ubogati.« Vzel je iz žepa verigo, ker mu je bilo zaukazano, da naj me vkletie. Dal sem se mirno vkleniti. Prosil sem ga, da naj me z vozom odpelje v Sterntal, ker se bojim izgredov množice na Bregu in v Ptyju, in opozoril sem orožnika na Tombahov slučaj. Rekel mi je, da mu je zaukazano, da me brez voza, peš odpelje v Ptuj. Prišla sva brez odmora na Breg. Cesta med hišo trgovca Sorka in drugo hišo je bila popolnoma zasedena. Bilo je tu moških, ženskih in otrok. Vprašal sem orožnika, kaj pomenja ta množica. Namesto odgovora mi je zaukazal: »Naprej!' Ko sva prišla do množice, me Je množica napadla. Cul: so se glasni klici: »Doli s prokletim srbskim psom, veLizda-jalcem, kraljevim morilcem itd.« Obenem so me bili s palicami, kamenjem, rokami, mi dajali zaušnice, mi ruvali lase, pljuvali vame, metali name blato in konjske odpadke, posebno okoli ust. Strgali so mi klobuk z glave, pod desnim očesom pa me je nekdo udaril z nekim ostrim predmetom. 6. oktobra mi je dr. TreitI pregledal rano v sodnem poslopju v Ptuju. Pri onem napadu je svetila luč iz gostilne in sem mogel razločno spoznati nekatere znane obraze, n. pr. mizarja Marža in tesarja Kressniga. Ta me je v hiši gostilničarja in mesarja Stanitza napadel s klicem: ^Prokleti srbski lopov« in me udarii ? obema rokama. Mno/»ca me je tako obkolila, da nisem -noge! videti sr-rcir.lja-jočega me orožnika, ki ai niti ^enil s pr>toii» v mojo obrambo. Ko pridani pred oburiiKa hišo na Bregu, je stopil iz nje orožniški »tra-dii.ujstef Zlatar, me potegnil iz množice in me odpeljal v pisarno. Pokazal sem mu rano in mu povedal, da so mi odnesli klobuk. Zlatar me je prašal. ali vera, zakaj sem aretiran. Odgovoril sem, tla no vem in da Imam mirno vest. Rekel mi je: -Mi imamo zanesljive priče za vašo krivdo.« Dejal sem: »To ni mogoče.« Zlatar je dejal: »Vi duhovniki ste vsi veleizdajalcl, zaprli vas bomo vse. samo župnik v Hajdinu naooT ! - oVi človek. Jaz sem mu odgovoril: Razbojnika varujete množice, mene pa ne.« On je rekel: »Vi sie hujši od razbojnika.« Potem me je začel zaslišan ^ti: A!i ste kaj dali za Rdeči križ?« Jaz: »34 i»ron^. On: >Zakaj ne več?« Jaz: >Nisem mogel več, dal pa bom o priliki." On: »Ali ste bral mašo-zadušnico za umorjenega nadvojvodo in nadvojvodinjo?c Jaz: »Da.« On: »Zakaj ste tako slovesno proslavil rojstni dan Njegovega Veličanstva?« Jaz: Ker je taka navada.« Oti: »Zakaj ste IS. avgusta izobesil cesarsko zastavo? ^akaj molite v cerkvi za cesarja, domovino in armado? To ste delal vs« samo zato, da zakrijete, kar čutite v svoji notranjosti!« To je trajalo nekako eno uro. Ves ta^čas ie občinstvo pred občinsko hišo kričalo in tulilo, skakalo na okno, hotelo razbiti vrata in-se drlo: »Vun s srbskim psom. Danes mora poginiti. Ti lopov! Naj ti sedaj pomajia tvoj Kristus!« Ko sem opozoril orožnika na te bogokletne besede, je odgovoril: »Kaj to! To je vojno navdušenje!« Množice ni opominjal niti z eno besedo, da naj gre domov. Ob polienajstih ponoći so me odpeliali na kolodvor v spremstvu treh orožnikov. Vendar pa me je množica po poti napadala, ne da bi se bili orožniki Ie zgenili. Na mostu čez Dravo je prišla vojaška eskorta, toda orožnik jo je razporedil tako, da je množica mogla do mene in me je neprestano dejansko napadala. Na poti proti kolodvorskemu poslopju sem dobil dva tako močna udare* po glavi, da sem skoraj omedlel. Zlatar pa je dejal samo: »Naprej!« Na Pragarskem je bila množica že obveščena; čakala me je v družbi s pijanimi vojaki. Vse je kričalo: »Ustrelite ga. Prehodite Ka z bajonetom!« Tolkli so me zopet po glavi. V Gradec smo dospeli drusi dan ob polidesetih zvečer. Tu so me ravno tako dejanski napadali, ko sem bil na vozu. V garnizijskem zaporu nas je bilo v eni sobi 24 oseb. Jetni.Miičar Fiirst nas je pozdravljal zjutraj in zvečer z besedami: »Vi srbske svinje, psi, veleizdajalci, kraljevi morilci! VI črni lopovi!« Bil sem 19 dni v zaporu in nisem bil niti zaslišan niti me niso peljali pred sodnka. Potem so me izpustili, ne da bi bil izvedel, zakaj sem bil aretiran, kdo me je ovadil, kdo je ukazal orožnikom, da me aretirajo itd. Vklenjen sem bil oad 13 ur. Ko sem prosil za olajšanje, ker se mi ie kri zaseifala na roki, mi je odgovoril orožnik: »To ni tako težko.« Tako izjava patra Petra Zirovnika. In to ni morda edini slučaj, temveč jih je bilo stotine in stotine takih In še hujših. Tako so na štajerskem in Koroškem pod Stiirgkhovo vlado gojili — avstrijski patrijotizem! SiTPe pmlitlš^e vesti. Proračunska kriza. Torek še ni prinesel rešitve krize, v kateri .se nahaja Seidlerjeva vlada vsled večine, ki je nima za proračunski provizorij. Kakor se poroča z Dunaja, se je od pondeljka na torek poloiaj poginoma šzpremenil. Dočim so bili v ponedeljek še razni kompromisni predlogi v ospredju, se je zvečer vlada postavila na popolnoma drugačno stalisčc. Dr. Seidlcr je prišel v torek dopoldne v zbornico in je sporočil voditeljem strank, da mora vlada z ozirom na nedvomno izražene želje krone in v snpslu v ponedeljek ponoči v ministrskem svetu storjenih sklepov \ztrajati na tem, da se sprejme proračunski provizorij v celoti. Vlada se potemtakem odreka vsem dobro mišljenim kompromisnim predlogom in odredi zbornici zadnji rok, po katerem vlada, ako se izjalove vsa nova pogajanja, ukrene odtočne ukrepe. To energično stališče vlade Ima svoj vzrok v včerajšnji avdijenci ministrskega predsednika pri cesarju, ki je trajala nad dve uri. Mmistrski svet je trajal od 10 zvečer do zgodnje jutranje ure in se je bavil večinoma s proračunsko krizo, poleg tega pa tudi z razmerami v Galiciji. Nemški r.acijonalci in krščanski socijalci so soglasno na vladni strani. Z nemške strani se poroča, da se je pri posvetovanju Cehov In Jugoslovanov o nadaljni taktiki opažalo posebno "ri delu Jugoslovanov(?) razpoloženje, da bi opustili svoje dosedanje strogo odklanjajoče stališče in bi glasovali za vojne kredite, če bi se skrajšal štirimesečr.i rok proračunskega provizorija. Isti nemški vir pravi, da vlada seveda nikakor nI voljna Jugoslovanom na ljubo skrčiti Stlrimečnega roka, pač pa da se kaže vkljub vsemu temu v jugoslovanskem taboru razpoloženje, da bi se opustilo stališče dosedanje stroge negacije. Vlada da je izpočetka mislila takoj /a kratek rok odeoditi zbornico, da pa je vsled želje strank vendar storila še zadnji poizkus in pristala na prekinjenje torkove seje do 2 popoldne, da bi dala konferenci načelnikov strank priliko za dosego sporazuma med strankami. Konferenca je trajala do l\2. Stranke so se zedinile na to, da se drugo čitanje proračunskega provizorija vzame z dnevnega ret-a. Ker rok dosedanjega prorač. provizorija poteče z 28. t. m., in ker zbornica do tega dne ni odobrila predloženega provizorija, bomo torej od 1. marca dalje imeli takoimenovano ex lex-Manje. Zbornica se ho bavila z manjšimi stvarmi in v tein se bodo vršiia nadaljr.a pogajanja. Vlada bo nekaj časa še čak..la, potem pa zahtevala konec tega nezakonitega stanja. Avdijeuca uetnškutarjev. Mariborska Straža« piše: Naši nemškutarji so se pripravili, da bodo, kakor so jim v Ptuju zatrjevali, med 13. iti 15. t. m. sprejeti na Dunaju pri cesarju, da protestiraio proti jugoslovanski deklaraciji. Kovčegi so bili napolnjeni, čevlji osnaženi, obleka zlik.tna, potui stroški odšteti, toda 13^ 14., 15. t. m. je minil in avdijenca Še vedno ni bila dovoljena. Sedaj vte;»,-mo že 25. t. m., a nemškutarji še vedno gledajo pri oknu vn, kdaj bodo prišli iz Ptuja. .Maribora in Celja brzi seli. da jih pozovejo na Dunaj. — Ljudje se jim začenjajo rogati, žene j kaj", ker m ;rajo kuhati nove krače in ki ;!■-. n:: .l.»;f • -,ki voditelji po hodiio potrti semi:.tjc. ker o avdijenci ni nobenega glasu----Na>ne-trik arof Cia- ry,~ ki je delal pot neinškutarje n, da pridejo :.a Dunaj in nanovo očrnijo Slovei vsega sr- ca žalosten, da se mu ta novi s. reo pro*: S'ovu;-cem iti posrečil. Sai je poslal po cc-i slov^aski d: -, oii žandai je. da stikajo p » tal- cih poupis > /a jugoslov ansko di-k! »r cijo in da čiu. od <3. tlt. ;ebr. je minil !r. avdijenci ni. Piiw pa je nadaljevat; 1. = - = v;. grozodejstev proti Jugoslovan«. - v kta !'J!4 svoje delo in konstatirala v nebrojnih novih slučajih, kako grdo, podlo, krivično se je ravnalo omenjenega leta proti Jugoslovanom. In najnovejši nemiri v Mariboru, Celju in Ptuju so dokazali. ,EDINOST* šiev. 55 Frsiu, d 11 c 2S icbruarja 191 » da Siovc i s- vedno niso v\tmfpred izbruhi nen. škutarskcica fanatizma. Zato tudi na Dunaju vedn iasneje stopa mi dcin prepričanje, da su mora i. vršiti korenita sprememba. Sio\ c morajo vs; na lastnih tlel! imeti varnost pred nemškutarskiir manišinami. Vse. kar so podvzemali Nemci od let 1914 do danes proti nam, dokazuje, kako pametn in zdrava ie jugoslovanska zahteva po lastni i žavi, kakor jo Jugoslovani označujejo v m?, in i.1 dcTvkiraciii. Ce pa bi rem^kutarji dobili avti;- ; Jo bodo dobili tudi Slovotcl, da odkrito razloži1 sv |e pritožbe proti tlačrteljem. Kem^utars^ z v ..-.da padava jiuiosiovpnsl::! vzhrjs z vedno več S t s ~ - siiaicm! »Jr?;:r»ial d j k>j. — Kocol: št 231—348 (ob. št. 23) i u št —128 (ob. št. 24) J. lil. ul. Rocol 730 (cena 1 ! 0 vin. za 10 kg). rr • ■ poroča 17. N\ 1 r: ovor svr.' n:*r; kini v r. V. r- ' *.en?n "' yr kovanom, ci. ontii it' : Ornevc <; ; d .-Pa y-.rr.< fl'irvV :a na Krfu s srbsl m n < i Pršićem o sedsn:cm rr.r -a.jživnegn rr. cn;a napram J< je že ,-:Ia stvarne dokaz . Ta vo'na ii jc pr" -. Cii" &-])2 bo t - n7 ' ši. iskesra ito c ir **s več j? do tem boli se bodo zblii'cvr.H ItaH.'ani in c ?e I odo razuniel;.' Ali spi-trrte m ncf-bko 'no po:rc'-no. • al časnikar. — • r* -a et! s vojne rov1 Avs "c? ie- jc odgovprU r zc!o odlcčnr/' kretn'o, i? ner-v: ' b.: ■ : :ne i; : c- ' ' .lic, kakor jc bilo ; -•_> 1 v«?;:: . Pre-ri : s mo biti, da bi politika m< "arhiic, l:a'.or ie L"' rovra":i v r-■• '>:-i rr-.-v*rr - ?rb"? i rapra" ](r"ji, o1 la 'aka tudi v bo- • - osii. Potreben ' ji popi"v 1 f;' 'r rppi med I'.':o, J:'r:n<-''" -ii i' C U /?i * je t'cla zrrr:-c. F.' '•' * ;e j; usodni čas. Sovražnik kit že, da se blii?a njepovr akcija na raznih frontah; kjer podalo naše vojske • »i.ovno dokaz svoje vrline. t >rv >—.. in r "-'.-T ' **\ c~ "■ "t 1 "> " ' . t ;->"-. rr::r p!': i-'(T:rlc zi kor^-nzir,?:*' .ko (Tzka>:: :"e za oiroke za nase. sa:cc 1913) V petek. 1. marca IC^.. sc pri ne razdePcvn'c '.enih izkaznic (izkaznice za otroke) ker. azirano mleko. Stranke naj se predstavijo a Inici izkaznic v ul. d lla Valle 5t. 3 s s^re »' znico. Razde1" vanje se !o vršilo v rarv^d-1 r.i red*.!: * t. r""_ca od 8—12 o'1 Štc. ! 1000, od " ?t 1001—2000. V soboto 2. . . rca od č—' t. 2001—30C0, od 3—' št.-o. i—4(') '■. Priporoča se ' ■ c-.iu:!:om izka: šr. 1 4000, da za tekoči t*. T nabavijo prej mleko, •p pa še le pridejo zar.c-"davat izkaznice. — •ncdePek. 4. marca, od 12 od št. 40O;-3''!P0. f ' ?—6 št. r !—6000. V torek in-^ca, od S—12 : . 6001— 7000, od 3—6 od št. 70^1—S000. V sredo, marca od S—T2 št. S001— FG00, cd 3—6 štev. I 1C OC. V četrtek, 7., in petek, 8. marca, od x !o 12 in od 3 do fi se I odo izdajale izkarnice c o onim, ki so bi!i "r..preceni zan'e eolcaen® d i priti do iz!:aznice. Priporoča se toplo vsem ia .-resirancem, da pridejo po ia.vaznice samo zali' dtdočene dneve ob r.r/iovedant-in času, da ne k 7o zaman ub;' "i časa. Kdor ne pride za .i d- -jeni dan ob napovedanem č: u, nc dobi izkaznice. PRODAJA SLADKORJI MFf^ECA MA XA. k1 a se 1 >!iča delo za rainpiranje, p*" ''-»ja s' i orja z » "c e marec -še i ■• bo vrš:la n ":o!iko d-;. Prodajalci slad' . rja bodo dok'"ali -dokavra dila« od pa ! a eb 1'. dc■■ . dalje v uradu a ovizaciiskc i t.misije v prosti htki, sklc'išče št. 4 :'a dobe imenovano potrdilo, morajo predlcf'ti r !5o jzkivo o zal(M:i sirdkorja, leca itd ia, se morajo izro'iti do torka, 5. i ;a. ur,:dii aprovizacijske kcije v ul. S. NI-' t št. 11 1. D^PATNL »ZKAZMCI: Z\ l-I \DKOR. r idat«;e sladkorne izkaznice za Y< ks. oziroma l , sladkorja zj osebe, zaposlene v podjetjih z i.u obratom, bo nj meseca marca dalje \1provi7aciiske komisije \ ul. Cassa di ^r. 13 II, sniia št. 1. Pozne'c se objavijo o. % katerih sc bo mo^el kupiti sladkor nc retrsrn :->| „r r! 4.1 1 (I i - irmio PH odajplr' n*1 t c doc nt- roke. Cu ie. 10 ku na rdeče izkaznice. Novo mesto: št. 1—33<» (ob. št. 7) 1. III. ul. Sque- rc novo 15, (c:na 8-1 vin. k^). 5 enioK (fosslle). 2»» kg na modre izkaznice, i . Vid: 770—820 (f.b. št. 20) 1. ili. ul. S. i i 2. (cer.a J K 30 vin za 10 k«), — Novo r •;->: št. 99- 549 (ob. ši. 23) I. III. ul. S. Anasta-- . št. =50—764 (ob. št. 23) 1. UL ul. Gelsi 13, Št. 7 št. 23) in št. 1—236 (ob. št. 24) I. HI. ul. Gelsi h, št. 237—751 (ob. št. 24) 1. III, ul. Ah lia 13. (ecna 1 K 39 vin. za 10 kc). — Stara r-i .a* št. .ki2—771 (ob ^t. 26) I. III. ul. Acque 20 1 ena I K 39 vin. 10 kc). — Sv. Jakob: št. r:v 10?)! (ob. št. 23) 1. III. i:l. Saiice 7. (cen3 1 K vin. za JO ku), št. 1002—1:01 (ob. št. 23) 1. \\l ul. D. Pramantc 12, 5i. 1102—1145 (ob. št. 23) in .1-32 (ob. šr. 24) 1. III. i:!. Guardia 9, (cena 1 K 39 vin. za 10 kc). — Ki, . ^Ta z?orrja: štev. 129—258 (ob št 21) in št. 1—35 (ob. Št. 22) I. III. ul. S. Marco 20. (cena 1 K 50 vin. za 10 kg). — S\. M. M. ZRornia: št. 329—412 (ob. št. 9) in št. I -i~b (ob. .št. 10) 1. 111. nI. Concordia. 17, (cena 1 K o9'vin. 7a 10 kc). — Škorklja: št. 89—128 (ob. šl 13) in št. 1—30 (ob. št. 14) 1. III. ul. Pendice di Scorcola 31^ ( zn\ 1 K 59 vin. za 10 kg), št. 31—r-' -i i—69 (ob. št. 15) 1. III. nI. Ca; a I K 39 \m. za 10 kg). — Kjad;*;: j (ob. št. 21) !. lil ul. rornctto rit, (cena 1 K o9 vin. za 10 kg). — G»eia: štev. 143—271 (ob. št. 9) L II!. ul. Greia 172 (cena 1 K 59 vin. za !0 ! r\ — št. 33°—611 (oo. št. 15) 1. I" ul. A-.qu£doito Uxiia 1 K 39 vin. za «7 1 Razsvetljava vozov. C .kr. policijsko ravnate!" tvo razgl ia, da se imajo vsi vozovi, ki rabi' vr.emu cestnemu prometu, od sc 'al nap: cj zop: Szsvctliti istočasno s cestnimi svetilkami in to rr .u v nočeli. ko sveti luna. /vproviza?**3ka komisija in — slovenščina. ICakc mc pouaar. !i neštetokrat— s .veda brez nrk nanjšega us~ciia •— rima aprovizacijska komis lameš.'easrra nki cr?" nrrknlka. ki bi bil v rc i zmožen slovenskega ' Morda je nr:r.c. cen os* edniem u-a( ii kaka . icnn. k; je ic; -■»si '-.na slove -"čine, da. : "a za s:lo spirati ka' * j \.-r o risrno; toda n::d v: emi r.rmcbccn rrovizaciJs rez vrr i službe, kar »pod roko*, kakor s r rc pa iii arrovizccljska komisija c k r.': ; -:ra -rlreko; da mora imeti med svek: mv.'ecT /i l:udi. ki bi znali jezdi dveh petin t a : e-;a pr kivak va, nikdar ii ni nit" pri"!o r -m, da k« r merila kr kega nrr "'•!! ki 1 i znal * -esnici slovenski, temveč »e rd;r: ika zvalila dele •:> ] :•! ; • : ];:io treba dveh. treh ur' kvkov, n -ame nam, našemu uredništvu. Te razmere so take • iliive za slovensko tržaško prebivalstvo, da je ač najskrajnejši čas, da c. kr. namestništvo, ki je ven 'ar tu odločiini či:.:teli, stori svojo dolžaast ir. -vtiči gospode pri aorovizacijski komisiji, da je nenda vendar že enkrat minil za Trst čas vlada — »rcrronov«! Ali ni naravnost škanc k zno sra motno, če aprovizacijska komisija izdaja osebam, ki se mude Ie začasno v-Trstu, krušne Izkaznice a katerih se čita naslednja, naš jezik in naše slovensko prebivalstvo kruto sramoteča s^akedran-:a: »Izkaznica o umekrttvi k"uha in moke mc-* prehodnem bivanj*! v Trstu« (>Tessera per il riliro -'i par,c c farina durante im sorciorno tran^itorio n-Trieste«). Kaj bi rekli Italijani, če bi se njihov je-'ik tako krotovičil, kakor krotovičiio tu našega, " aj bi rekli v enakem slučaju Nemci? Za nas Slo- - cncc pa jc seveda vse dobro, z našim jezikom Md > delajo kot svinja z mehom! Z vso pravico za' tevamo, da aprovizacijska komisiia namesti liu- ^i, ki bodo znali naš jezik, kajti na tak način si ne damo mrcvariti svoje materinščine in svoje nare d:-c časti! Tržaški odbor za proslavo Krekovega spomina ima. svojo seio čr es, četrtek, popoldne ob 4 v prostorih r-Edinosti«. Kreke o slavje. Spored tega slavja se jdeli v dva "dela: prvi je posvečen bolj velikemu pokojniku, drugi _Njegovi ideii. Slavnost uvaja simbolični mešani zbor: >Naša zvezda*, ki izraža našo željo, naše hrepenenje, našo neomajno zahtevo: »pridi zvezda naša pridi, zlata zvezda srečnih dni « Sledi slavnostni govor našega državnega poslanca, gospoda dr. Otokarja Rybf\ra in neposredno za tem pride živa slika, zamišljena originalno in tako od avarjajoča proslavi, da bo gotovo ugaja. _ Dravi del sporeda izpolnjuje večinoma socijalnodt "t-Lr&iskcm ma^i; . i lir.M in fCiialnodcmokratskini prti .. : ".i o.;i dobri za-lužek. ki ga daje aprovizacijska emisija s\< k • iamesčencen pole:, te.". . ra sos.;.- ...;cmoM.' kim zadrugam loliko m toliko »članov.. ka]ti o J.h.1.-; ou 4 do 5 črka M—S, od 3 do h jraričaj \ sre.'o ia so'-oto /;: večje od 5 d_o 6. —T Mladinu naj zahaja k uri. nc pa po po' ure do 'i - ! ieloN točno črka St—z: Češko Budjevička Restavracija (Bosji- manjše od kova uzorna čoška gostilna v Trstu) se iiahajj v u!. O. OaLuti (zraven slavne . . . .pošte./ Slovenska postrežba in slovenski »„„ >ii iUI1BU .............j.» , iiJ sc već pred določenim časom. Starši, pridržite jedilni listi. instvo, ki kupuje pri trgovcih-jestvinčarjih, bi mc- j mladino toliko časa doma. da ne bo postajala po ] alo drugače v aprovizacijske prodajalnice, ali pa ulicah ali pa v tidovadnici delala nadk$;o drugim. ' ^SP " - - -— * * NekaMko p-ovca! Iz delavskiii krogov nam pi- ! cn 4 . _ —r ST 1. iii 2. številka - kar je seveda še boljše — v sociialnodemckrat ke konsumne zadruge. Zato pa ie pc»tern tudi vs;.' govec-jestvinčar v »Lavcratorjevih« cčeh čistv avaden lopov, kateremu ni za dru^o, kot za iz ori:"čaL*w% izmozgav; nle, odiranje in sleraricrk bčinstva. In vc • tr; v- _j-!cstvinčar pro-V: sc. kar dobiva od aprevizacije, po i: .'i- cer. .: ot prodajalnice apzovizacik i" - komisije^ kot so r k ce mokra is:: c zadruge, in je ped dosti stre on tre! o, kot na aarovirnci;?" e' prodajal"" :e ir iC zadruge ka.tcib zad iii avre irac .s* o:::'-"n ta.kerelroč niti ne nadzira. In prr 'r.o prašanju sladkorja! Trre--ec-jcstvir.jar deki r'r.d o- e k i r ? ie proti predld-a k natančno kpr.:roI ir n" - "tvi sprejetih Izl'aznic. "?kor izkaznic, te:"'" TT7 —— *e; >: Te dni oddajajo tobakarne t :bck. Zraven tega, da se na. (oiic kar p.z:~i naja na me.v e ar. osc;a dni!i nam d ek savia ako ni ravno fini, fc pa v.ao^o K'-.* :..' rc revr.i čalr-vec k: ki ga stane rr.; ianj !'-..-. i ereto. i" i sednvi p oti izk; go prema fini toba lajali s tt -.t- . na d iii 2. številka sodjnlistične reviie a R3Hin , t- ■ t-r K- ^ d rt: va Ii oratore-i s7'1 'Hror V nrtl" pri sccr no pcuc st-" . -1 tako natančna. Ce jc eiital jestvinčrrjem zlorabo, čr ki se prodr;a v Trstu po ode-'a od je?tvinčarjev, ki so si rr ia sle-jars- i način pridobili na škodo odjemalcev lorame- kot raprislranak: presojevalci reči čisto -'■dl-rito. da je »Lavoratore tu vede in hote tre ' rr "dco, ki pa je še tem ogabnejša, ker ie to rdolžiiav izrekel siccr neštetokrat, a nikdar ni •avevI niti enega kmkretnera slučaja in tudi ni 'menoval niti ene^a imena. Bila so le paušalna Mnm":en?a brca najmanjega dokaza, sumničenja ki bi se z druge srani prav tako lahko naslovljala a kr-k . -krnske kchsivrme zadruge, o ka terfh je bHo citati v l^šcm listu pred daljšim ča-om, da so jim zaplenili - nekoliko vagonov sla r'a. ki so ga imele na';: ožičene ga. Ker ie po Trst r •edno krožilo z . tno število ukradenih ali pena-• -jenih slad!'0"rih izkr.^nic. je prav lahko uml:ivo. 'a je biio tudi dovolj sladkorja kupllearr a na tak: ;zkaznice. in t.o ne samo pri jestvinčarjih, icmvea tudi v z:- 'r. vrh. Ali poten zadeva krivda jestvin-čarje, da se ;c sladkor potem prodaja! "po edaru '-'dh cea h? Koliko sla: orja je bilo tudi ukradene-ga, koii-ro se ga skrivaj uvaža od zunaj, koliko ljudi je tu Ji. ki svoj pravično dobljeni sladkor zatr -, "davaio ali prodajajo po čim najvišjih cenah? Aii se potem jestvinčarji, Ir mora »o izkazati vsako osmin-ko kilo "ama, ki jo r-o d a jo, krivi, da se prodaja sk : i:or po oder^kih cenah? In če je kedaj zman-kalo pri jectvinčarjih sladkorja za občinstvo, al' so morda jestvinčarji kradli izkaznice ali jih ponarejal?? Saj so vendar izkazali z odrazki, da so prodali ves prejeti sladkor. In na taka neutemeljena, z ničimer dokazana očitanja je zahteval »La-voratore«, da naj se odvzame prodaja sladkorja je? t v in čar jem in izroči le prodajalnicam aprovizacijske komisije in seveda — zadrugam. Mali trgo-vec-jestvinčar bi ne smel živeti, bi ne smel imeti svojega poštenega zaslužka, samo da bi živeli socialni demokratje! In to je potem — socijalno! — Prepričani smo, da so na pristojnih mestih že spo-zr~!5 pravi vir in vzrok socijalnodemokratske gonje prot; malim obrtom in mali trgovini, in da tako soer 'no-demokratska drevesa pač ne zrastejo, v nebesa! Žrebanje obligacij posojila mesta Trsta iz leta 1916. sc bo vršilo v petek, 1. marca t. 1., ob 10 dopoldne v predsedništvenem uradu na mestnem magistratu. Izžrebane obligacije in 1. marca zapadle odrezke bo izplačevala mestna blagajnica ter centrala in vse podružnice Kreditnega zavoda: odrezke takoj, obligacije pa šest mesecev po izžrebamu. Urad okrajnega načelnika v Starem mestu. Od 1. marca t. 1. dalje bo urad okrajnega načelnika v Starem mestu (ul. Pozzo bianco št. 9 I.) odprt za uradovanje s strankami od 8 do 9 dop. in od 2 do 4 pop. V Scžsni nI treba slovenščine. V včerajšnjem urač una si ne voščiti takih t: ril ljudje \ si ; vse, kar je fi bi nam dak n: Aii bi mogi ko, da b: nas . i.nrn in s par 'meli dve vrsti orr.oto-iio hol še vrste, in te e. da s: rO!- ; r e. ega. cr::cma crar.ega. Vs: š: no, kakor je' bilo do predza finančno ravnatekstvo u' rcni ok.1"i ili'- Ie z enk t 3 kron. z ttcrsidknr, a!i ra da ki tai ai a Mnogi radi in lahk< naj bi se ustreglo. Nam revnei itn pa naj bi se dale cenejše vrste. Pro-, imo! Slovensko gledat!" le v TrL.!*i. vabi vse on t spode, H žele sedel vati, naj pridejo danes t ~>b 6 zvečer v Narodni dnn. Trarrka kn!etl?5ka dt"riba naznanja, da ima se-| 'aj sledeča semena: Raznovrstne salate, kumare, j Jedilne buče. peterš kk dereije. travno mešanico z deteljo, zimski por. Osebe, ki potrebujejo • seme- | na, jih lahko kupijo v družbinem uradu, k .maji! a j ulica 10, I. jg5^'r*"1 q SA*jnnO ^ n Naroči?! srrejei „Demokracije" v Kolodvorska uv Celoletna naročil'i n -1 La :arn. a upr; Ljubi], i št. 5, i K 16 "Dl-T^Z. co- ID va za kurjavo se prod 'gozda Eoved (Bark-ovje), p isuvo Veje ter vejice po K 1.— vsa-ih 10 • NTB. Vsak kupo ce rn >ra prir.et s-l 7* vrv /a povez^nje, Tvr ;:. LCE^fO FABEU. Tr uiica Te s a 22, Te!e?-.n 015 i« i, t j 5 vo . i.v i ost p'ine--:te v sob to Vam iz of-^no listnic ■ z v.-o r-ebi ovu e ni-a o no i t^ ir eti ulih po 1 dic. r.-—,» * rn ron^-'n rtr-ft"- ft w -e -Edin-st . oiLj lil r.J^D Zlim Oseb a zgla-i-lev t d 5 do (» popoldne v ur< ici^tvu >3jjp »Ta za sode k.t^ po M6 K razpoš l"»a pr p i ■ £j\j'L'rJiSGi i Pr Nb L . u J n n icm mfru' rd po- ^f'^ilT v«ak > vrste kupuje Uabić. Moliao gran- Ik^ijd de ;o. 1 o fn«<»iM hišno ali i c.strežn o. Hobi kosio t* r . idJlil d«'bro pačo. M Zitršn. Corso 41. SOS vm rr?ic i?če nemudoma ip'isobnih «!elav-cev za posekati kiopLvente v on i' ' ?bia po d-igovi-ru. {1S6"> r i \ i.ajei.1 - iopi stanovanji po 3 sobe' kuhinjo s štedi'ni o n, tndi k- temu i rip id jo e vrte Cen i po dogovoru. Rojaa V- r' i Ha tr>G8. Pojasnila v ulici dei Fabbr> št. F, prit i-je 1 j en kcmpTTleks, c b . stijc iiiiram rske ali giljanske, na ze idj., l^UJO iid \inog a b n^ n .boljših vr^t, kiasi. \ l«-rn, n i eps s ića s nainnulo—om m pi- esivu, z ua el I: ike čez pt»se tv , m v:' a v sc b L./ SUUfcS ter gospcdarsic t o lopj • je pod i.clo ugod-n m pogo i ar e»* /T P'- ' p: an Peric v Trži-n Mon* ______________ cone» a . 1T4 oddaja v najem z- mljiaoa. Stanovanje preskrbljeno IH H Fgz:? He^nsl! i Pogoje se izve p i K cja;< Ič i Jer.:cju Trstu, ulica Carinila I >, J. ereasnsEiirr jE^..........> za popoldne is'e tnala il užin:i rOSlfoiIlkU 3 oaebi. l'lać,io po dogov. ru. !\aslov pove I-s od«i. Edino4i ul. S Frau r* co • 1'Ars si pritličje. . A X9 PpiaA^rg Anton Jer kič j os u'je v svojem aiel.eiu rOIOvruI v Trstu. Via delie Poste št 10 407 nevski zbor. mešani in moški.'jugoslovanske na- .Lavoratore« čitamo naslednji mali as: Lekarna rodne pe. r.n so najbolj značilni odsev naše duše, in morajo že zato v tem sporedu igrati vodilno vlogo. Leo. efekten D\orakov duct naj simbolizira one bratske vezi., ki nas spajajo s severnimi brati Cehi. Pose-most bo na vsak način nova pesnitev n: - ■ ' ■'. rorlske a rojaka profesorja dr. Josipa Lovrenčira V. icn'e«. Je to zelo p rečen, nalašč za to rr:iiko sestavljen spev, opevajoč pro-buienje Jugoslavije po Kreku. Moški zbor zapoje himno »Ti, ki si ustvaril nas ko listja trave, pol sveta pod-ri! sinom majke Slave«, a zaključek tvori veličastni meseni zbor: »Bože bratimstva, liukavi, sloge«r... S rkcem: »osvani (zasijai) dane biieli« končuje proslava. — Spored jc, kakor se vidi, proslavi zelo primeren, a g. Mahkota nam že s svojim imenom jamči, da g» bo njegova »Glasbena Matica« vredno izvajala. To bo naš dan! Frodr^a sladkorja in jestvinčarji. Kakor znano, se bo sladkor, ki se ie doslej dobival le pri trgovcih-jestvinčarjih in v konsumnih zadrugah, dobival odslej tudi v razprodajališčih aprovizacijske komisije V včerajšnii »Edinosti« smo kolikortoliko že poi^snili, kako ie prišlo do te odredbe aproviza-ciiske komisije, in povedali smo tudi glavni vzrok: rrrjnio sociialnodemokratičnega glasila »Lavorato-ra« proti malim obrtnikom in mali trgovini, zlasti pa proti trgovcem-jestvinčarjem. »Lavoratore« se je že takoj izpočetka, komaj ko ie začela poslovati aorovizacijska komisija, postavil na stališče, da naj aprovizacijska komisija popolnoma monopolizira prodajo živil in da sinejo sodelovati pri razprodaji v Sc' r. i išče dekle za lekarno, če mogoče z znanj :rn slovenščine____« — Torej v Sežani slovenščina ni potrebna, posebno pa ne v lekarni, kajti lekarsn v Sežani je najbrž samo za Lahe. Ce ravno zna uslužbenec v lekarni slovenski, je prav, če ne. pa tudi. Radovedni smo, kaj neki poreče sežansko prebivalstvo in morda tudi sežanska občina n-1 take razmere v timošnji lekarni. r^kcplčenja zavitkov so dopuščeni do všte-tesa februarja t. 1. v Galicijo samo nujni za-vi&i. potrebni zavitki, zavitki s kvasom (z drož-nr* in denarne pošiliatve.- V vz'""dni Galiciji poslujejo zopet: poštni uradi Chodzrszkow \Vielki in Jwanowka pri Trembov. M za pis risko-poštni promet. Uscie Biskupie za po-štnonakaznični promet, Chorostkow, KowaIowka pri .Morr.sterzvski, Proszowa, Przybylo\v pri Tlu-maezu. Wodniki in Zaleszczj'kl za denarni promet in za promet z vrednostnimi pismi in liadynko\vcc za omejeni promet z zavitki- Razveijavljenje poštnih vrednotnlc. Občinstvo se opozarja, da postanejo s sliko pokojnega cesarja Frana Josipa !. opremljene pisemske znamke po 15, 20, 25 in 30 vin., kakor tudi navadne in dvojne poštne dopisnice, zalepke "in nujnostne znamke trikotne oblike s 1. marcem 1918. neveljavne. Te poštne vrednostnice se lahko tekom meseca marca 1918. brez stroškov zamenjajo za druge poštne vrednostnice. Nove zahteve tiskarskega osobja. Posnemamo da je osobje tržaških tiskaren nrnri„m ,IV1I ,,, ua v,,,-.,, ,,JU1.,w.u.. t,.. —-------- po »Lavcratoru«, — . . aprovizacoskilt -c 5e V.nsumne ^n,- |mete v kc. Stvar ie pi polnoma umliiva, kajti socijalnodemokratske konsumne zadruge so bile že precej pri kraiu, in opomoči se jim je bilo mogoče edino le na ta način, da jim aprovizacijska komisija nabavlja blatio, katero potem one, brez znatnih lastr r stroškov, prodajajo dalje in si tako na lahek način pridobivajo oni dobiček, ki jim je bil tako nujno potreben. da so si opomogle iz zadrege. Stvar je bila še tem lažja, ko so si znali gospodje socijalni de-mokratie zagotoviti v aprovizacijski komisiji odločilno besedo ter pridobiti tak vpliv, da so, vsaj v mestu, tudi po vseh aprovizacijskih prodajalnicah napolnili vsa mesta skoraj izključno s svojimi ljudmi. Monopol aprovizacijske komisije naj bi bil tako pravzaprav monopol gospodov socijalnih demo-kratv, monopol njihovih konsumnih zadrug. Odtod iorei potem »Lavoratorjeva« Konja proti vsemu, kar ni naravnost pod njihovim vplivom in gospodstvom, zlasti po proti malim trgovcem-jestvinčarjem, ki naj bi imeli tudi za svoje delo svoj zaslužek, kar pa seveda pomenja pra\ toliko izgubo doMčka za socijalnodemokratske zadruge, oziroma lod socijalno demokratskim vplivom stoječe aprovizacijske prodajalnice. Vsak jestvinčar, ki prodaja živila aprovizacijske komisije ter dela sam in morda š * k;'t. od njegove dru; ine, (K'ied:: I " fjMn MMki mm y Trstu isHca c c Ca Tes^ š 22 išče za takojšnjo izdelavo drv za kurjavo in og ja v ces^r^kih gozdih v Prestrpnku pri Posrojni izvežbane egiarje ter drvarje. — Povprečni zaslužek zna^a po storjenem delu 10—12 K na dan. Imm ra?r r zc Dr. J .j lila Al Ji Trst - m Stadion 19 - Trst Ctlliri Ctl 8r2 2U2C2?M?r2l Vstopnini K 2 L- v Z ~>KAVN K v Cermak v Trsiu. ulica Pc;te vecc"*ie 12 vogai utiče delle Po^t^ Izdtranjc zob: v brez: bo " leeiae. — Plombiranja. ~ UMSTN1 ZOBJE — F. i t I fC>. ell Li CJI ' f ^J JO S! J 0K ' C rr.ai 1 vasi!** % izi\m p c I Cl. jMki m Bi na it/'-ri i fl Pl«3 .Ž m tinci ■ le, da se zahteva od lastnikov tiskaren naslednje: nedalina draginjska doklada v znesku 75% na se-daj veljavno tedensko mezdo in sicer za kvalificirane in pomožne delavce obeh spolov, tedenska draginiska doklada za vajence in sicer za prvo leto vajenštva K 10*—, za dru^o leto K 15'—. za tretie leto K 20'—, za četrto leto K 25'—. Za deklaracijo. Vse naše zavedne Slovenke od. Sv. K. Magd. Spodnje, katere niso imele prilog-| nos ti, da bi se izrazile za jugoslovansko deklaracijo, naj se zglasč v gostilni pri Kosiču (oglar) pri Sv. M. Mag. Spod. do 5. marca. Mestna zastavUafnica. V petek, !. marca, se bodo od 914 dop. do 1 pop. prodajali na javni dražbi dragoceni predmeti (perilo , brez izkaznice in razna druga oblačila), zastavljeni meseca junija leta 1917. na zastavne listke serije 141. Poiru/nica Z. J. Z. Trst L sklicuje