a seitl prejeman
sa
ieio - o naprej 26 K ~
joJ leia <tiau-t , «re«ee
b
13,-, G. 60,
S .20,
f; ctJ-avBlitvu pre|e»ai: ta
Vi to ieto naprej 20 K — h jol leta , 10 , — , {ietrt , j 6 , — „ *i»»»c , 1 „70 r
'S« poliljanje na do« '0 ti na uiesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino m ln»ar*u •prejema uprivnlitv« v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
cefrnnkovana pisma ae
rs. prejem Rjo.
t
Uredništvo je * Sema-
niSkih ulicah St. 2,1,. 17.
Ijhsia vsak dan,izvzemii nedelje in praznike. obt pol 6. uri popoldne. ,
v 265.
r/ r
j ubijaai,
v torek, 18. novembra 1902.

vv -s
A A/
Slovenci ob meji.
Šola v Št. Ilju v Slovenskih gorioah.
Bivamo ob Muri, tri ure nad Mariborom proti severu. Imamo že kakih Štirinajst let štirirazredno šolo, v kateri je v tretjem in četrtem razredu nemščina učni predmet. Da ta, dozdaj slovenska šola, nima v višjih razredih nemškega učnega jezika, jo naše Germane vedno bolelo. Ustanovili so si torej žo leta 1889 po nemškem »šulvereinu« svojo privatno nemško šolo, najpoprej enorazred-nico, katera se jo potem v nekaterih letih razširila v dvorazrednioo, dobila pravioo javnosti in ket tako jo lansko leto prevzela štajerska dežela v svojo upravo. Ne bode odveč tukaj pripomniti, da je pri ustanovitvi tukajšnje »šulvereinske« šole imel takratni okrajni glavar mariborski gosp. baron Hein svoje posebne zasluge, in vsled tega mu je tudi »baron« Pibtor iz hvaležnosti priskrbel naslov: častnega občana šentilj-skega.
Krajni šolski svet je bil do leta 1900 po svoji večini slovenski, in vsi napori Pi-storja in tovarišev, da bi dobili krajni šolski svet v svoje roke, bili so zastonj. Imenovanega leta so bile po občinah zopet volitve za krajni šolski svet, in blovenci so si priborili večino. A zdaj si je vedel Pistor drugače pomagati. Predlagal je v občinski seji, naj se občina šentiljska obrne do deželnega šolskega sveta s prošnjo za povišanje udov v krajni šolski svet, v katerem je ravno ta občina že itak imela dva zastopnika, vse druge pa le po enega Isto je storila tudi občina Cirknica. In česar se nismo nadjali, se je zgodilo. V Gradcu so občini šentiljski pripoznali še dva zastopnika, tako da ima zdaj štiri člane v krajnem šolskem svetu, poleg njih še nadučitelj, duhovnik in krajni šolski ogleda, kateri vsi bivajo v tej občini; Cirknica pa je tudi dobila enega zastopnika več, druge občine pa nobenega. In hkrati so imeli Nemci večino v krajnem šolskem svetu in Pistor je takoj izvajal posledice. Predlagal je v krajnem šolskem svetu: v prvem in drugem razredu naj bo učni jezik slovenski, v tretjem in četrtem pa učni jezik nemški; slovenščina pa le učni predmet. Taka bojda mora biti utrakviatična šola Pomagal mu je še prav po nepotrebnem ravno od 'Ščavnice došli novi nadučitelj g. Fortu-nal Sadu, rodom Kranjec iz otudenca na Dolenjskem, ki je priporočal nemščino Ze v drugem razredu pri nazornem poduku, a tem je pri Slovencih prišel ob vse zaupanje
ter igra zdij v Št. Iiju prav žalostno ulogo; gotovo ne v prid šoli, katere vodstvo mu je izročeno.
Da je bilo vso ugovarjanje narodnih članov krajnega šolskega sveta zaman, jo umevno; večina je sprejela Pibtorjev predlog in ta svoj predlog je Pistor zopet zastopal v okrajnem šolskem svetu mariborskem, ki je seveda nemški. Ta jo popolnoma sprejel P.storjev predlog, in sicer se s tem pri-stavkom. da je nemščina izključno učni jezik v tretjem in četrtem razredu.
Deželni šolski svet, kateremu so predložili ta famozni sklep okr. šolskega sveta v potrjenje, ga je šo enkrat priposlal všola-nim občinam Curšak, Dobrenje in Selnica v pretres in posvetovanje, katere pa so enostavno protestiralo in rekurirale na deželni šolski svet, uvttevaje posebno, da je ta uvedba nemščine na čtirirazredni slovenski šoli popolnoma nepotrebna, ker Nemci imajo itak že dvorazredno javno nemško šolo, in kdor hoče, lahko svoje otroke tudi tje pošilja ; Slovencem pa naj ostane njihova slovenska šola, vsaj se ne branijo nemščine v tretjem in četrtem razredu, ako se le pametno, po pedagogičnih načelih podaja slovenskim otrokom.
2. oktobra 1902 je deželni šolski svet v tej zadevi odločil, daae r e k u r z u občin Ceršak, Dobrenje in Selnica ugodi, odiok okr. šolskega sveta mariborskega iz peda-gc gično-didaktičnih razlogov pa razveljavi.
Ta odlok dežel. šol. sveta, ki smo ga pred dobrim tednom v roko dobili, je tukajšnje Slovence prav zadovoljil. Ostane nam slovenska šola, katero obiskuje 329 slovenskih otrok. Neprijetno pa je dirnul nekdaj narodnega našega nadučitelja F. Sadu-ja, kateri je že v tej jeseni nameraval pričeti z nemškim podukom. Kako pač temu pedagogu donijo besede dežel. šol. sveta po ušesih: »aus paedagogiseh - didaktisehen Grtinden« ? 1 Sodimo, da mu niso jasne, kakor mu menda ni jasno bilo počenjanje Ledi neko vega koštruna.
S tem pa še šolska vojska št. iljskih Slovencev ni končana. Deželni šolski svet namreč že leta in leta sili na ustanovitev petega šolskega razreda, ki je silno potreben, ker tretji razred ima 120, četrti pa 96 učencev. Da je pri takih razmerah učitelj revež in učenci, bode vsakemu jasno, le našim nemškim šolskim očetom ne, ki se tega na vse kriplje branijo, ker bi rasiirjenje šole prišlo Slovencem na korist, Nemci pa bi radi svojo dvorazredno nemško šolo raz-
širili. Delajo namreč na to, da bi se občine Ceršak, Dobrenje in Selnica izšolala iz št. iljske šolske občine in si postavile svoje šole; potem bi imeli Nemci v St. Ilju le eno šolo in sicer nemško.
Da so to ne bodo zgodilo, za to bodo skrbele imenovano občine, ki so pomagale graditi št. iljsko šolo, iz katere se brez postavnega vzroka ne dajo izbacniti. Pa tudi Slovenci št. iljske in cirkniške občino bodo vedno za svoje slovenske otroke »iz peda gogifino didaktičnih razlogov« tirjali slovensko šolo. Niste nas pohrustali s^ožih, ne hote nas b dečih!
Parlamentarni položaj.
V našem parlamentarnem položaju še vedno ni nikake jasnosti, ne udajo se niti Čehi niti Nemci in v takih razmerah je sploh izključeno vsako sporazumljenje. V vladnih ter tem bližje stoječih parlamentarnih krogih se je doslej računalo z mogočo sostavo koalicije, ki naj bi v parlamentu in ministerstvu združila vse večje parlamentarne stranke, predvsem Cehe, Poljake in Nemce. Ta mi-Bel ae pa, kakor razvidno iz najnovejših poročil, ni dala izvesti, in sedaj se celo trdi, da v višjih krogih sploh niso računali a to eventuvalnGstjo. To je pa seveda le izgovor radi lepšega. Tudi poskusi gledtS začasne sprave mej Cehi in Nemci se niso obnesli, ker poslednji nočejo dovoliti češkega notranje-uradnega jezika, Cehi pa stavijo ta pogoj kot conditio sine qua non. Tako smo danes zopet tam, kjer smo bili začetkom zasedanja, nihče si ne ve pomagati iz zagate. — V tej veliki stiski je prišla Koerberju na pomoč nemška ljudska stranka z zelo smešnim zagotovilom, da je izmej vseh strank najbolj vneta za resno delo. Vlada naj torej nikar ne odgodi zasedanja zbornice ali jo celo razpusti, ker je gotovo, da Cehi ne bodo vztrajali pri dosedanji obstrukcijski taktiki. Večje predrznosti si sploh ni lahko mogoče misliti. Cehi naj brez vsakega najmanjšega zadoščenja odstopijo od svojih zahtev na ljubo svojim največjim nasprotnikom. V takih razmerah je pač bedasto misliti, da je še ta teden pričakovati ugodne rešitve.
Seveda je ob takih razmerah tudi brez podlage naslednja kombinacija za koalicijski kabinet: »Predsedstvo in notranje zadeve Koerber, finance K r a m a f , trgOvino dr. Baerenreiter, poljedelstvo grof W o d z i c k i, pravosodje dr. Lammasoh ali dr. M a d e y s k i, nauk grof S t ii r g k h,
nemški minister dr. D e r s o h a 11 a, železniško minibterstvo ohrani W i t t e k«.
Volitev v Pragi.
Včeraj šele so mogli praški občinski odborniki izvoliti svoja dva županova namestnika, ki sta izvolitev tudi sprejela. Pri zadnji volitvi je bil, kot znano, izvoljen za prvega podžupana dosedanji pod?.upnn dr. Fric, ki pa si je izprosil odloga osmih dni, da si premisli. Mož je sedaj izjavil, da izvolitve ne sprejme. Pred včerajšnjo volitvijo sta se pa oba stranki zjedinili za oba kandidata na podžupanski mesti in jc bil Ne u-bert soglasno izvoljen za prvega, dr. Gross pa s 74 od 80 glasov za drugega podžupana. S tem je bila definitivno rešena praška kriza.
Katoliško šolsko društvo in ministri.
Minulo soboto je imelo katoliško šolsko društvo za Avstrijo dvoje slavnostnih zborovanj, na katerih sta govorila poslanca dr. Porzer in princ Alojzij Lichtenetein mej drugim tudi o velikem pomenu zadnje kršč. soc. zmage za razširjanje katoliške ideje v Avstriji. K zborovanju so bili tudi povabljeni ministri Koerber, Goluhovski, Hartel, Call, Bohm - B«i\verk in Rezek, a se povabilu niso mogli odzvati ter so poslali oprostilna ter pozdravna pisma. To pa je povzročilo nepopisni krik v avstrijskem Izraelu. Žtdovsko liberalno časopisje napada avstrijske ministre, ki se sploh drznejo odgovoriti na povabilo tega društva, ki hoče ustanoviti konkurenčne šole sedanjim državnim, »vsem zahtevam katoličanov ustrezajočim šolam«. In taki možje, vzklika konečno te vrste iurnalibtika, so na čelu naše države, dr. Koerber hoče rešiti državo iz sedanjih zmed, dr. Hartel pa čuvati sedanje šolske zakone! — Ljudem, ki pišejo in bero take bedarije, pa res sploh ni več pomagati.
Nov volivni red za državni zbor?
Sedanje skrajno nejasne parlamentarne razmere so dovedle dunajskega poročevalca »Linz. Volksblatta« do prepričanja, da bi imelo nadaljnje zborovanje sedanje 2bcrnioe nekaj smisla le v tam slučaju, če bi hotela vlada popolno pokopati avtoriteto parlamenta ter doprinesti dokaz, da se v Avstriji ne more vladati z ljudskim zastopom v sedanji obliki. Po tej sodbi pride do zaključka, da je sklep zasedanja, razpust zbornice edina mogoča in umestna posledica sedanjih razmer. Za ta slučaj pa so merodajni krogi tudi
LISTEK.
Pismo s kitajskega.
(Pile o V« t e 1 k o KovaC, apostolski misijonar.)
(Konec.)
Po Veliki Gospojnici je vročina ponehala, vsled tega je pa tudi kolera zahtevala vedno manj irtev. Sedaj so slučaji kolere prav redki.
i>redi meseca avgusta dobili smo v Šantungu novega podkralja. Mož je jako star. Ima jih že sedemdeset na hrbtu. Vid mu je že precej ope8'J, posluh ima pa tak, da mu je treba skoraj vsako stvar dvakrat povedati. Kmalu po prihodu ga je naš apostolski provikar obiskal. Podkralj mu je obisk Vrnil. Pri tej priložnosti sem videl, kako radovedni so Kitijci. Njegovi in naši sluge so zijali glava pri glavi bkozi vrata in okna notri v sprejemnico ter poslušali, kaj govore
v sobi. Čudno, nihče jih ni zapodil proč. Res, prav kitajska navada! Kadar gre podkralj (v Šantugu ima cesarski namestnik ime »fut6« tj. guverner, a ne manjši dostojanstvo, kakor v drugih provin-eijah podkralj) torej, kadar gre futč ven, bodisi na obisk, ali pa ven iz mesta, ustreli na mestnem obzidju trikrat — kadar se vrne, ravno tolikokrat. Zanimivo je, kadar se poda futč na nekoliko daljšo pot O taki priliki ga spremlja velika množioa manda-rinov in raznih slug. Treba je torej mnogo voz — dvokolnic. Vojaki se razkropijo po mestu in mestni okolici iskat potrebnih voz. A, ker futč za vozove nič ne plača, in se vozniki o taki priliki nimajo drugega nadejati, kakor gorkih batin, hitro zbeiijo in se poskrijejo, ko zvedo, da fute potrebuje voz. Tako se je tudi te dni zgodilo. Silno težko je bilo vsled tega dobiti voznika, ki me popelje na misijonsko postajo.
M-<gr. Anzer v Južnem Šantungu je otvoril dve šoli za Kitajce brez razlike vero-izpovedanja. Vlada kitajska mu je obljubila zdatno vsakoletno denarno podporo s pri-pomnjo, da imajo imensvane šole pravico javnosti. Skof Anzer pa je stavil od svoje strani sledeče pogoje: 1. da se Konfucija od paganov v šoli ne izkazuje nobena čast; 2. da se učenci ofloijelno ne vodijo v pa-gode ali druga verska poslopja; vsak p o • s a m e z n i k pa da ima zunaj šole v verskem oziru popolno prostost — bled-njič pa, da so tudi kristijani pripuičeni k državnim izpitom, ne da bi jim bilo treba skazati Konfuciju božje časti. Vladi je moral obljubiti, da v navzočnosti paganov učitelj ne bo govoril o kateliški veri. — Pred kratkim pa je prišel od novega fute-ja ukaz, da morsjo paganski učenci tudi v škola An-zer-ja šolah Bkazovati Konfuciju božjo čast. Hitro, ko to škof zve, gre k guvernerju;
in s svojo energijo je dosegel, da se je ukrep razveljavil. — Sploh pa je vprašanje glede na šole na Kitajskem jedno najtežavnejših. S tem, da mora vsak, ki hoče biti pripuščen k državnim izkušnjam, skazati Konfuciju božjo čast, s tem, pravim, hočejo kristijane popolnoma izpodriniti od državnih služeb.
V Tsinaniu je prevzel neki amerikanski misijonar (anglikanec) vodstvo nekake kitajske univerze. Izgovoril si je, da smejo šolo tudi kristijani obiskavati. Sedaj pa vlada neče o tem nič vedeti in poleg tega še zahteva, da bi on vodil učence v psgodo Konfucija molit. Grozil je sicer, da, če to od njega zahtevajo, on pusti vse skupaj in gre. A mož še vedno vodi šolo, dasi vlada od svoje zahteve ni odstopila. Zdi se, da možu do mesečnih tisoč kron več nego do verske zadeve.
'A
ie dospeli do prepričanja, da bi po sedanjem voli »nem redu ne bilo mogoče premeniti se danjih parlamentarnih razmer, in je vsled tega nujno potrebno, da vlada oktroira nov volivni red. Če se pa vlada že poslužuje oktroiranja, naj uvede tudi nov zborniški poslovnik in več drugega, s čimur bi bilo mogoče redno delo v parlamentu. Seveda sedaj stvari še niso toliko napredovale, toda ko se bo vlada poslužila tega skrajnega sredstva, naj ima pred očmi edinole splošno in enako volivno pravico.
Srbi iščejo prestolonaslednika.
Vkljub raznim izjavam kralja Aleksandra, da v Srbiji sedaj še nihče resno ne misli na rešitev vprašanja glede srbskega prestolonasledatva, je vendar to vprašanje v srbskih krogih neprestano na dnevnem redu. Pred nedavnim je došla v tem oziru iz Belgrada senzačna vest, da namerava kralj proglasiti za svojega naslednika na srbskem prestolu brata kraljice Drage, ki biva sedaj, kakor znano, v Parizu. To vest je tedaj belgrajski tfniozus takoj najodločneje dementiral. Sedaj je pa došla v tem cziru nadalnja vest. Iz Belgrada namreč javljajo, da so dne 18. oktobra v državni tiskarni na zelo skrivnosten način natisnili kraljevo proklamacijo, v kateri se kraljičin brat proglaša za prestolonaslednika. Ta tiskovina pa, tako javljajo v navedenem poročilu, ni zagledala belega dne, ker so o njej pravočasno zvedeli na Dunaju in poslali v Beigrad tak migljej, da so morali proklamacijo ustaviti. — Morda vest v tej obliki ni povsem resnična, dokazuje pa vendar le, da iščejo naslednika in bi ga radi našli v kraljičinem bratu.
Obstrukcija v nemškem državnem zboru.
Z vsprejetjem znanega predloga posl. Aichbichlerja so obstrukcionistom v nemškem drž. zboru znatno pristrižene peroti. Glasovanje po imenih traja po dosedanjem načinu le kakih 10 minut; to dobo bedo pa še znatno skrajšali z uvedbo raznobarvnih glasovnic, na katerih bodo natisnjena imena poslancev ter besede »Ne", ali „Da" ali »Sa vzdržujem". Vsak poslanec bo dobil gotovo število teh treh vrst glasovnic in se jih bo pri priliki posluževal pri vseh glasovanjih. S tem sklepom so se pa ob enem tesneje združile vse stranke v veČini in se torej bržkone ne pojavi parlamentarna kriza, ki jo je pretila povzročiti carinska razprava.
Iz brzojavk.
Vojno stanje v Zagrebu odpravljeno. Včeraj je bilo v Zagrebu in Stenjevcu odpravljeno vojno stanje, ki so je proglasili povodom znanih protisrbskih nemirov dne 7. sept. — M i n i s t e r s k a kriza v b r b i j i. Sporazumljenje mej vlado in skupščino so še ni doseglo. Posledica tega razpora so bržkone odstop sedanjega kabineta. — Dr. Lueger v M o -n a k o v e m. Prihodnji taden bo na nekem shodu govoril dunajski župan dr. Lueger o iiidu zadnjih volitev na Dunaju. — Spanci ne odpovedokonkor-d a t a. Madridski listi vedo poročati, da je ministerstvo sklenilo umakniti zakonsko osnovo o odpovedi konkordata. — Italijanska zbornica prične z delom 26. t. m. — Francoski episkopat pred državnim svetom. Jutri se prične pred francoskim državnim svetom razprava o obtožbi proti 71 škofom in nad škofom, ki so podpisali znano okrožnico v zadevi kongregacij. — Maroški sultan ae je poBtavil na čelo 25.000 mož in je pričel nastopati proti Kabilom.
Blagoslovi jen je delavskih domov v »tložiii dolini.4'
Pod Rožnikom tik pri Glincah nastala je trudom „Slov. delav. Btavb. društva" nova delavska naselbina. 19 novih hišic priča o skrbi naših delavcev za svoje družinice. Prav lepa je bila torej misel, da se dovršitev teh stavb primerno praznuje. To upliva tudi na druge in marsikdo si želi posnemati pridne može, ki tako uzorno skrbe za svoje družine, in s tem pridobiti svojemu domu srečo. Prijazna je ta delavska naselbina pod prijaznim Rožnikom. Naselniki sami bo ji nadeli poetično ime »Rožna dolina".
V nedeljo pa se je itak ljubka »Rožna dolina« še ovenčala in okrasila. Z venci so bili prepleteni domovi, zastave so veselo vihrale in slavoloki so oznanjali, da praznuje
„Rožna dolina" slovesen dan. Sredi naselbine je na visokem drogu 15 metrov dolga slovenska trobojnica oznanjevala, da so to domovi slovenskih delavcev. Iz Ljubljane je pohitelo tja mnogo gostov. Tudi nekaj nasprotnikov smo videli mej njimi. Ti so se pač lahko marsikaj naučili in če druzega ne, odnesli so nazaj v Ljubljano gotovo — respekt pred krščanskimi sooialoi.
Ob določeni uri pripeljal se je prevzvi-šeni gosp. knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič. Ob prvem slavoloku ga je pričakoval obč. zastop občine viško-glinške, na čelu mu spoštovani župan gosp. Fran Javornik, in viško-glinško ognje-gasno društvo, na Čelu mu vrli načelnik g. S t u r m. Gosp. knezoškofa ie pozdravil v imenu občine župan gosp. Javornik, nakar so je g. knezoškof prijazno zahvalil, rekoč, da z veseljem gre blagoslavljat delavske domove. Izmej belo oblečenih deklic ste stopili Marija Perme, hčerka on-dotnega hišnega posestnika, ki se je posebno požrtvovalno trudil, da se je slavnost tako sijajno izvršila, in Angela Vode. Mladenki ste izročili knezoškofa pozdrave mlade čete in mu poklonili cvetja.
Sredi mej ljudstvom korakal je dalje v spremstvu g. P. K o n s t a n t i n a , č. g. župnika S t a r e t a in č. gosp. S t e s k a knezeškof dr. A. B J e g 1 i č. S polno ljubeznijo ga je obdajalo ljudstvo. Nasproti so se mu svetile pri hiši strelovodnega instala terja gosp. F a k i n a pomembne besede na slavoloku: „05e, prisrčno Vas pozdravljamo"! Tu je čakal knezoškofa dr. Krek z društvenim odborom in društveniki. Imenom dru-štvenikov je s krepko besedo pozdravil knezoškofa poslovodja c. kr. tobačne tovarne g. Anton Škof.
Upravičeno je povdarjal v svoji zahvali g. knezoškof, da more delo, ki sa vidi tu, izvršiti le prava ljubezen do bližnjega in zaupanje v božjo pomoč. La pogum in srčnost! Pogum in srčnost naj društveniki dobivajo s podobe Kriianega, katera je postavljena sredi naselbine.
Tudi tu niso hoteli zaostati otročiči, in zopet so prinesli knezoškofu svežih cvetlic. Mala hčerka g. F a k i n a pa je pogumno govorila:
»Pozdrav prisrčni, milostni vladiks, Imenom hiše te podajam jaz. Najprvo stala je, in zdaj nam priča, Iz malega, da raste res veliko. Delavcev dom, trpinov dom Prišli ste danes blagoslovit. Tu ni zlata, tu ni srebra, Imetje naše borno je. La nekaj v prsih tu imamo, Kar v dar Vam daneB radi damo : To srca Vam udana so. Zatorej kličem jaz veselo B g živi, živi Vaa vladika !
In zaorili so mogočni »živio« klici, mej katerimi so Be slišali drobni »živio« iz mladih gr).
Druga odposlanka mlade čete, hčerka g. G a š p e r I i n a , pa je istotako razločno in srčno govorila :
Veselo danes srce bije, čutil preblagih polno je. Z neba naj blagoslov razlije Na Vas, premilostljivi, se. Pač sreča je za čedo verno, Ko jo obišče nje pastir. In b polnim srcem Vas sprejemlje, Saj sreče vir pri Vas zajemlje. Roke maziljene prostrite Nad naših domov mirni stan In blagoslova jim prosite, Da vsem izide sreče dan! On, ki je vstvaril nežno cvetje, On, ki daje življenju rast, Naj Vas ohrani mnoga leta Nam v blagoslov in v božjo čast!
V hiši g. Škofa, ob kateri je stal sla volok, ki je v napisu izražal čutila krščanskih socialcev do preblagega g. knezoškofa v besedah: »Vaši smo, Vaši ostanemo« in kjer ga je čakal č. g. župnik frančiškanski P. Hugolin Sattner, se je g. knezoškof preoblekel v cerkveno opra vilo. Mej tem so je zbralo ljudstvo pred Škofovo hišo. Knezoškof je, predno je pričel blagoslavljati domove, prisrčno nagovoril ljudstvo. Povdarjal je, da pravo pove na rodni rek: »Z Bogom prični vsako delo, da bo dober tek imelo!« Iz vernega, Gospodu Bjgu udanega srca prihajajo blaga dela. Ustvarjeni smo tudi za srečo na zemlji. Ne trudimo se vsak samo za svojo srečo, ampak tudi vsi za skupno srečo. Zunanja sreča nam ni zadoBtna, iščimo tudi notranje sreče, ki obstoji v tem, da Bogu zvesto slu žimo in njegove zapovedi izpolnjujemo. Za-veBt, da po poklicu živim, da služim večno srečo, ta zaveBt da mir srcu. Opozarjal je na to, kako si je Iiveličar izbral delavčev Btan in kako je s svojim življenjem dal vzgled, kako hodimo po poti do večne Breče. Bog je hodil tudi po poti dela, po
Soti truda — to je najboljša pot do sreče, fabirajmo zasluženja za večnost in svoje trpljenje posvetimo Bogu, vsaj vsak korak, vsak žulj ima neizmerno vrednost v spominu
vsegavednega Boga. Večje vrednosti svojemu delu ne moremo dati, ako je posvetimo Bogu. Naj bi v teh delavskih domovih vladal mir božji. V teh željah bom blagoslavljal te delavske domove.«
Stopal je nato knezoškof v delavske domove in blagoslavljal jih in njihove pre bivalce. V hiši g. F a k i n a je bil zaključek ter se je ondi g. knezoškof zopet napravil za odhod. Pred odhodom je pred podobo križa, ki stoji Bredi naselbine, nagovoril zbrane društvenike, povdirjajoč, da je zelo pomenljivo, da so b! tu postavili podobo Križanega, od katerega naj zsjemljejo tolažbo v svojem trpljenju, vskliki iskrene hvaležnosti se je poslavljalo ljudstvo od knezoškofa. Pridobil Bi je s svojo ljubeznji-vostjo zopet mnogo src.
Ob sklepu ne moremo kaj, da bi se ne spomnili tudi čudnega postopanja vlade. Ako bi imeli tako društvo k)e v nemškem delu naše države, bi mu vlada izkazovala skrajno pozornost, ker pa Slovenci b t.kim društvom vsem drugim deželam pred-n j a č i m o , je vlada zapeta do vratu. Drugod bi ob taki slavnosti mrgolelo vladnih zastopnikov, ko so pa zadnjič delavci k slavnosti blagoslovljenja delavskih hiš v Vodmatu povabili zastopnika vlade, je le ta se odlikovala s svojo — nenavzočnostjo. V tem se vidi, kako izpolnjuje vlada svojo dolžnost in skrbi pri nas za ljudstvo in za podjetja, ki so namenjena v korist ljudstvu. To pa nas ne sme oplašiti. Le naprej — da Be »Novemu Vodmatu« in »Rožni dolini« pridružijo še druge delavske naselbine v blagor mučenih delavskih trpinov !
Dnevne novice.
V Ljubljani. 18. novembra. Premiloatni gosp. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič se je odpeljal danes zjutraj ob štirih v Rim, da bo poročal sv. 03etu o stanju ljubljanske škofije.
Umeifien je bil včeraj č. g. Štefan Rihar, župnik na Studenem, na župnijo Planino pri Cirknici.
Ljubljenec »Učiteljskega Tovar." in »Piccolo". „Elinost" poroča: Današnji Piccolo" prinaša dolgo pismo znanega učitelja Marohija, ki obširno pripoveduje, kako so ga po nedolžnem odgnali v ječo, ker je )il obdolžen — baje po krivem — žaljenja veličan&tva. Simptomatično je pa vsekako to, da Marchi piše ravno v »Piccolo"! Nadalje je tudi važno, kako »P.ccelo" sodi o tem učitelju; imenuje ga namreč: »neki slovenski učitelj, sovražen od hrvatskih a g i t a t o r j e v radi njegovega propagiranja — spravezltalijani...« Kaj si Italijani in ž njimi seveda tudi »Piccolo", mislijo pod »spravo z Italijani", to je vsem nam le predobro znano. Važen za presojanje Marchijevega narodnega mišljenja pa je Bledeči odstavek njegovega pisma, priobče nega v „Piccolu": »Cesar se je vozil po Istri dne 1. septembra t. L namenjen na vojaške vaje pri Pulji. V programu vožnje ni bilo določeno, da vlak po&tane na lupo-glavski postaji, temveč je bilo le določeno, da bo dvorni vlak skozi buzeško postajo počasneje vozil ter da nekoliko minut postane na postaji v Carovljah. Vsekakor pa seje hotela oesarjeva vožnja zlorabiti za uprizoritev hrvatske p o 1 i t i č n e d e m o n s t r a • oije na lupoglavski postaji. Zbrali so bili tropo nezavednih kmetov; iz župnišča je izšlo precejšnje število hrvatskih trobojnic, katere so vihrale na postaji in so se usilile celo učencem." Ia takega človeka so hoteli svoječasno kazati kakor slovenskega liberalnega narodnjaka; priobčevali eo se njegovi dopisi in branili ga proti narodnim listom v Trstu in Istri, ki so se borili proti njegovi i t a -lijanski politiki.
Predavanje slov. krifi soc. sveže v Vevčah je bilo v nedoljo popoludne jako dobro obiskano. Vdeležili so ae predavanja v lepem številu tako ženske, kakor moški. Predavatelj g. L. Smolnikar navaja, da sta dva sovražnika, ki hočeta uničiti ljudstvo naše. Prvi sovražnik je pijančevanje in drugi liberalizem. Ker je o pijančevanju že ondi itak izborno predaval stolni vikar Kalan, je pridejal k njegovemu predavanju le fie nekaj številk, koliko se pri nas spije. Na Kranjskem se spije vsako leto žganja, vina in piva za 11 milij. kron. Povdarjal je, ko liko dobrega bi se s tem denarjem lahko storilo. Drugi sovražnik pa je liberalizem,
ki hoče iz našega ljudstva iztrgati vero. Liberalci dobro vedo, da uaše ljudstvo še veruje v Boga in spolnuje versko nravne dolžnosti. Zato pa delajo na zvit način in sicer po berivu. Res, da pri nas glede slabega beriva ni še tako hudo kakor je drugod, toda tudi med nami se nahaja slabega beriva več ko preveč. Slabo berivo se pa deli med tako, ki 1. lo namiguje na opolznost, in 2 ki naravnost nesramno piše. Predavatelj obširno razlaga osobito škodljivost takozvanih kolportažnih roma n o v, ki so se zadnji čas jeli širiti tudi med naše ljudstvo. Močno širijo zadnji čaa med ljudstvo razni agentje kolportažna romana : »Grofica baračica« in „Beračeve skrivnosti". Vsebina obeh teh kolportažnih romanov je opolzna in protiverska. Proč z umazanimi spisi, ki škodljivo uplivajo na nravnost, smešijo spoved in duhovnike. Konečno povdarja predavatelj potrebo večjih prostorov za razvoj društvenega življenja pri D. M v P o 1 j u. Sedanji prostori eo vsekakor premajhni. Navdušuje navzoče, naj resno mislijo o novem društvenem domu. S pogumom in z zaupanjem v božjo pomoč sa vse lahko doseže. Predavatelj pripoveduje iz lastnega življenja, kako je kot kaplan na Vrhniki sezidal »Rokodelski dom«. Zaključil je b željo, da bi se drugo leto že vršila pre davanja v novem društvenem domu. Poljudna in s humorjem osoljena izvajanja pre-davateljeva bo navzoči sprejeli z glasnim ploskanjem. Domači zaslužni kaplan gosp. M. Rihar izraža med drugim nekaj misli, o slabem berivu. Prihodnje predavanje v Vevčah bode tretjo nedeljo decembra (21.) točno ob pol 4. popoludne Predaval bode »Zvezin* predsednik naš g. dr. K r e k.
Če enkrat ogenj na Gorah pri Idriji. Pripovedujejo, da bo pripeljali onega Demšarja, ki je na sumu, da je zažgal Go-vekarjevo hišo. Prijeli so ga neki v Kranju. Spomnili smo so pri tem drugega dogodka. Mož je pretil že preje, da bode kaj napravil. Tam meseca maja je grozil Govekarjevi ženi z nožem. Dne 16. maja popoludne je šla vsled tega imenovana žena k sodniji, da bi to naznanila. Ker ni b:lo gospodov več v pisarni, podala se je k idrijskemu zastopniku državnega pravdništva gospodu Paa ter mu naznanila, kako preti Demšar. Kaj je na to storil gospod Paa, ki rad pripoveduje, da je bil »prej klerikal, sedaj pa libe-ral«, vam gotovo sporoči sam ali pa sed-nija, kateri je obljubil Paa takoj ovaditi. Čudno je pač, da j j ostal Demšar prost.
Dvajsetletnico svojega obstanka slavi bralno društvo v Gor. Logatcu, dne 22. t. m. v prostorih gospoda I Riharja. Koncert proizvaja poleg društvenega možkega zbora in slavne »Ljubljanske društvene godbe« tudi prostovoljno ženski zbor, sestoječ iz več dam višjih krogov.
Bamomor gimnazijskega profesorja. V Gradcu se je včeraj ustrelil iz Balgrada došli gimnazijski profesor Mitar Vujkovič.
Gibanje mej tršaikimi težaki. Tržaški težaki so imeli shod, na katerem so sklenili, da na ponudbe trgovcev odgovorijo, da iste VBprejemajo ter da stavijo šo nekatere druge zahteve. Rok za odgovor so določili do prihodnjega petka. Med zahtevami težakov je deveturni delavnik med tednom, ob nedeljah in praznikih 8 urni in nekateri denarni priboljški.
Železniška zveza s zlato Prago, koja je središču Slovenije 800 km. oddaljena, postane zopet jako ugodna in pripravna. Il Ljubljane v Prago in nasprotno vozeči direktni voz I in II. razreda po progah c. kr. državne železnice, koji so je pred nekaj meseci opustil, uvede se namreč zopet s 1. decembrom t. 1. Direktni voz bode odhajal iz Ljubljane popoludne z gorenjskim vlakom ob 3 56 in dohajal v Prago drugi dan ob 2 35 popoludne; iz Prage bode isti odhajal ob 135 popoludne in prihajal v Ljubljano z dopoludanskim gorenjskim vlakom ob 11. uri 16 minut. — Iz vzemši proge Ljubljana - Trbiž in Kleinreif-ling Budjejevice vozi direktni voz z brzo-vlaki in Btane vožnja v I. razredu K 78 20 in v II. razredu K 47 76.
Ponesrečil so je Janez Pečenik iz Za-klanca pri Horjulu. Peljal jo namreč iz gozda voz stolje domov. Kmalo petem, ko ee je voz premaknil, se jo tudi nagnil in prevrnil na njega. Poleg je bila tudi njegova sestra, ki je šla klicat v bližino ljudi na pomeč. Ko so ti prišli, potegnili so mrtvega izpod voza. Fant je prišel lansko leto od vojakov in je bil edini sin dobre kmetske hiše.
Smrt beračeva. Iz Leskovo« se nam piie: 14. t. mea. pride proti večeru neznan berač, okolo 70 let star. k Francetu Levstek v Brezje ter prosi za prenočišče. Prenočil je — pa za vselej. Drugo jutro našli so ga mrtvega.
človeka mesto lisice obstrelll.
Dne 15. t. m. je lovec Jan. Kužnik iz Loke pri Dobrničah v gozdu pri Preski menil ustreliti lisico za grmom, a je bil neki ubožec. Nezavestnega, ki je imel rano v glavi, so prenesli v Dobrniče in ga previ-deli. Sodaj se mu je obrnilo na bolje.
Mokronoško učiteljstvo priredi 23. t. m. veselico v korist ondotni šolarski kuhinji v prostorih gostilne »pri lipi«. Vspored: igri »Ali plavaj ali utoni« in »Sam ne ve kaj hoče«, petje, prosta zabava in ples. Vstopnina 50 b, začetek oh pol 8. uri. K obilni udeležbi uljudno vabi mokronoško učiteljstvo.
Zopet nesreča na železnici. V nedeljo 16 t. m. ob pol 12 uri pred polnoči padel je poštnega vlaka pri Orehovi vasi pri Mariboru Andrej Odrine 30 let star, mi zarski pomočnik doma iz Požege občina Je šenoa. Glavo mu je popolno razbilo. Pripeljali so ga v mrtvašnico v Slivnico.
Sneg zapadel jo včeraj in danes po noči hribe vzhodno od Ljubljane.
Hrvaike novice. Preki sod v Zagrebu je odpravljen. — Gledališka sezona Be v Zagrebu prične 20. t. m. z vel. dramo angleškega pisatelja Vilsona Barreta »V znaku križa«. — Uredništvo »Hrvatske« je prevzel gospod Fran Folnegovič. — Radi protisrbskih demonstracij je dobil pravnik Matej Matica tri tedne zapore. — 11 Karlo-vice je prišla v Zigreb vest, da je ondi nekdo skozi okno ustrelil na škofa Zjmejanc-viča iz Veripca, ko se je škof ravno na-pravljal. Kroglja je samo oplazila šk(.f>vo obleko. — Hrvaški sabor bo sklican na 27. t. m. — Nova šolska zgradba pri sv. Ani poleg Jastrebarskega se je zrušila. Smrtno je ranjen poslovodja Bojer.
Zrele jagode je dobil te dni knjigovodja g. Al. Vidic na Jančem.
Slovenske šole v Trstu. Kadarkoli očitaš Lahom, da delajo tržaškim Slovencem največjo krivico, ker jim nočejo dati slovenskih šol, odgovore ti v svoji laži-libe-ralnej navihanosti prav farizejsko: „Še preveč trosimo za slovenske šole, kar celih deset jim jih vzdržujemo v tržaški okolici. To vender dokazuje, da smo Slovencem še več, nego pravični." In naša vlada veruje takemu zatrdilu, srečna je, da se znajo njeni ljubljenčki tako lepo odrezati. In ta odgovor ponavljajo prav resnim obrazom laški državni poslanci in najdejo ljudi, ki jim verujejo v državnem zboru na Dunaju. Zakaj pa skrivajo ob takih prilikah, da tisočem slovenskih otrok v mestu samem nočejo dati šole? Zakaj molče o tem, da so po vsej slovenski spodnji okolici ustanovili laške otroške vrtce, kamor love slovenske otroke? Zakaj skrivajo krivične laške pa-ralelke na slovenskih šolah v spodnji okolici? Zakaj molče o tem, da ne ustrežejo že več nego desetletni prošnji za slovensko šolo v Gropadi ? Zakaj ne naznanjajo svetu, da na mesto šolskih voditeljev morejo le taki, ki so se že izkazali smrtne sovražnike Slovencem in ki so najhujši laški ireden-tarji? Zakaj molče o tem, da značajne slovenske učitelje preganjajo in ako jim že drugega ne mor .-jo storiti, jim pa odtegujejo petletnice? Zakaj molče o tem, da je na vseh slovenskih šolah laški jezik obligaten predmet? Zakaj ne povedo, da morajo učitelji vse spise, zapisnike sestavljati v laškem jeziku? In povedo naj, da so celo šolska spričevala, katera dobe slovenski otroci na okoličanskih šolah, najprej in sicer debelo tiskana v laškem jeziku in na drugem mestu šele v slovenskem jeziku, ki pa ima kakor v zasmehovanje vse polno tiskovnih pomot. Kje 90 torej slovenske šole v pravem pomenu besede, laški laži-liberalci ?
Pokažite nam samo en slovenski napis na slovenskih šolah v tržaški okolici, a tega ne morete, ker na vseh stoji „Civica scuola popolare". — To nam povejte, laški laži-liberalci!
Umrla je danes zjutraj č. šolska sestra Baptista Fajfar v Repnjah. Pogreb bo jutri popoludne ob 3. uri. N. v m. p.!
Ljubljanske novice.
Vulkan v Vegovih ulicah. V Vegovih ulicah udri se je včeraj zvečer cestni kanal. Dotični prostor bo ogradili in razsvetlili. Pri udrtju kanala pa se je tudi poškodovala pli-nova cev in ker se ni ta nedoetatek dovolj hitro odpravil, je puhtel plin iz cevi in se Blednjič pri luči svetilke užgal in začel a plamenom goreti. Nad plinovo cevjo je bila vodovodna cev, ki se je vsled vročine za čela topiti in je konečno tudi puščala vodo. Uule so se opetovano detonacije, na kar so mnogoštevilni gledalci pričali bežati na vse strani. Iz zemlje je plamen visoko švigal in nekatere ženske so že mislile, da se je od
prl _ vulkan, btranke v bi žini se niso
upale spati, samo pri Lihu bo vinski bratci krepko pili naprej. Semtertje so se prišli norčevat iz tistih brihtnih Ljubljančanov, ki so plinov ogenj polivali z vodo, misleč, da ga bodo udušiii. Do dveh po noči so delali delavci, da so popravili cevi.
Pečen kapun na policiji. Magistratni eiuga Krivic je našel včeraj zvečer pri vrtni ograji v Kntflivih ulicah pečenega še gor-kega kapuna. Oddal ga je na policiji. Policaji so celo noč poizvedovali, kdo bi bil zgubil pečenega kapuna, in povpraševali, če je bil kje ukraden. Danes zjutraj so kapuna celo razstavili v oknu na stražnici, pa nihče se ni oglasil. Sluga Krivic ima sedaj upanje, da bode jutri kapuna obiral, če se do tega časa le ne zglasi kapunov lastnik.
Ogenj na barju. Včeraj popoldne ob četrt na tri je gorelo v Orni vasi. Gorela je namreč hiša Janeza R -mškarja št. 1 v Črni vasi. Gasilni društvi iz Črne vasi in Ljubljane sta lokalizirali cgenj, tako da ni pogorelo druiega, kot oatreija in nekaj mrve, proti večeru so se udrli stropovi. Gospodarsko poslopje je bilo v nevarnosti, pa Be jo srečno obvarovalo. Pcgorelčeva žena Be je ognja tako prestrašila, da ae dolgo ni zavedla. Ogonj je nastal po vnetih sajah. Pod streho je bilo 200 met stotov mrve, Romškar je bil zavarovan za nekaj čez 2000 kron.
Defravdanta prijeli. Iran Jerič iz Trebnjega je bil v slednjem letu v Hrušici za natakarja. Včeraj je odšel iz službe in vzel seboj 136 kron, katere je bil v nedeljo skupil. Žindarmerija ga je takoj zasledovala. Včeraj zvečer pripeljal se je Jerič z gorenjskim vlakom v Ljubljano. Stražnik na kolodvoru ga je poznal in prijel. Dobil je še pri Jariču 82 kron, vse drugo je bil že med potjo iz Hrušice do Ljubljane zapravil. Jerič je moral v zapor k deželnemu Bodišču.
Umrla je v Šiški hišna posestnica gospa Ivana Kostelac, sestra tukajšnega čevljarskega mojstra g. Alojzija Kunsta. Pogreb je bil danes popoludne.
Mraz na gimnaziji Prav po nepotrebnem varčuje slavno vodstvo I. državne gim nazije. Včeraj v hudem mrazu so bile šolske sobe nezakurjene. Pričakujemo od slavnega vodstva, da bo popravilo ta nedosta-tek, ki je zelo kvarljiv za zdravje dijakov, da jim ne bo treba prezebati v šoli.
Tatvina. Pred dnevi je bila pri zidarju Ant. Bergantu, stanujočem na Trnovskem prstanu, iz Kreuzerjeve hiše na Marije Te režije cesti iz tamkaj spravljenega kovčega vkradena obleka. Tudi perila mu je manjkalo.
S ceste. V Šolskem drevoredu je našla neka ženska denarnico, v kateri je bilo v:i kron. — Pred rotovžem je bil včeraj zgubljen črn dežnik.
Za Valvazorjev spomenik, ki bo postavljen pred dež. muzejem, je kipar g. G a n g I te dni dovršil Valvazorjev kip, ki bo ulit v bron visok 3 metre 40 om. Gosp. Gangl je prišel zopet v Ljubljano, da prevzame pouk na obrtni šoli.
Iz bolnice. Josip Trošt, 8 let star, po-sestn kov sin, Klučevtc občina sv. Križ, se je dne 15 t. m. doma igral z nabasano pa-trono, katera ee je vžgala in razletela in odtrgala dečku na levi roki tri prste. — Marija Štrukelj, 30 let stara, stanujoča na Poljanski cesti št. 96, je v soboto zvečer na Poljanskem nasipu padla in si desno nogo spahmla. Pripeljali so jo v bolnico.
0 nesrečni smrti železniškega sprevodnika ieraja, ki se je zgodila v Sežani, in o kateri smo sporočili včeraj, se še poroča, da ste truplu bili odrezani obe nogi in ena roka, tudi po glavi in obrazu ja bilo zapaziti več ran. Pol ure za tovornim vlakom, raz katerega je padel Jeraj, sta prihajala v Trat dva Btroja, katera Bta šla preko Jeraje-vega telesa. Na tržaškem kolodvoru so včeraj na dotičnih strojih tudi res zapazili krvave sledi.
Obdukcija mrtve deklice Včerai so zdravniki obducirali Marijo KarliČevo, 2 leti staro hčerko Jere Karličeve v Kladcinih ulicah št. 17, katero je v sobeto mati našla mrtvo v postelji in so ljudje govorili, da se je zadušila. Obdukcija je pokazala, da je deklica umrla naravne smrti.
Odhod vojakov v Bezuljak. Dne 23. t
m. odidejo iz Ljubljane nadomestni reser visti 17. polka in lovskega bataljona k strelnim vajam, ki se vrša 25. t. m. Prenočili bodo v Borovnici. Koncem meseca gredo ti reservisti na dopust.
Burja je nocoj na Vodnikovem trgu podrla tri kramarake štante.
Najden denar. G jstilničar I Pogačnik v Miklošičevih ulicah je našel včeraj v svoji gostilni žensko nogovioo, v kateri je bil zavit denar.
V Ameriko. Danea ponoči je od tukaj odpotovalo 91 oseb v Ameriko.
Društvena godba priredi danes, t. j. 18. t m. ob 9. uri zvečer v prostorih kavarne »Austria« koncert. Vatopnina 40 v., častiti člani ao vstopnine prosti.
Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 939 konj in volov, 286 krav in 70 telet, skupaj 1295 glav. Kupčija je bila dokaj živahna. Kupci so prišli, kakor navadno, iz tujih dežel.
Sneg je danes popoldne pobelil ljubljanske ulice. Popoldne jo pričelo prav vstrajno mesti.
Izgubljeno perilo. Na Poljanski cesti je včerai zvečer zgubila Marija Loboda iz Bizovika zavoj vmazanega perila od svojih strank v mestu. Nekaj perila ja bilo zaznamovanega s črkami A K.
Književnost in umetnost.
Slovensko gledališče.
Danes zvečer igrajo narodno igro »Zajčkove hčere«. Veliko ulogo ima g. rtžišer Verovšek. — V četrtek se prvič poje opera »D a 1 i b o r«, v kateri poje naslovno ulogo novoaDgaževani junaški tenorist g Fr. Vlček.
Izpred sodišča.
Nevarni nepoklicani gostje. Do-lavci Maitn, Štefan in Janez Kralj iz Gradišč, potem Jožef in Jurij Urmaž iz Loko pri Mengšu bo zreli ptički, ki so se 28. sept. pripodili iz Višnarjeve gostilne za Andrejem R^jželnom, ki je pred njimi bežal v Poči vavšekovo gostilno v Hrušici. Tu so začeli brez veacega povoda razbijati Bteklenice, kozarce, vrčke in drugo hišno orodje metati v bližnjo gostilniško sobo ter so b t;m napravili gostilničarju občutno škodo, drugim navzočim gostom pa velik strah; v nokega gosta je priletel vrček, ter ga zadel v prsi. Nato so se oborožili z odbitimi nogami stolov, razgrajali in grozili pred gostilno, Martin Kralj pa je udaril Janeza Kavalarja po hrbtu in po nosu ter ga nevarno ranil. Zaradi tega nečuvenega brez povoda surovega ravnanja bili so obsojeni in sicer Mirtin Kralj na 2 leti, Janez Kralj na 15 mesecev, Jurij in Jožef Urmač vsak na 1 leto, Jožef Kralj pa na 8 mesecev, vsi z 1 postom in trdim le iiščem vsakih 14 dni poostrene težke ječe.
Očeta tepel je Tone Boštjančič, posestnik iz Podstenja, Vsled nastalega prepira podrl je sin očeta na tla, ga suval ter ga lahko ranil na čelu in spodnji ustnici. Dejanje Boštjančič priznava; obsojen je bil na 14 dni ječe.
Drzna tatica in sleparica je Katarina Jereb, kočarja hči iz Otaleža. Meseca marca 1900 jo v Vevčah Jerneju Strausu vzela srebrno žepno uro in dežnik, avgusta meseca lanskega leta je pa v Medvodah na Koroškem gospodarju, pri katerem je žela, vzela listnico z vsebino 210 K. Prisleparila si je tudi razno obleko, denar in druge reči na jako zviti način. Klatila sa je po Kranj Bkem, Korofksm in štajerskem. Sodni dvor )o je obsodil na 18 mesacev težkei ječe, ob enom pa tudi izrek-1, da sa da pod policijsko nadzorstvo.
Svojo mater umoril. Porotno sodišče v Mariboru je 30!etnega J o ž e 1 a B r a č k o , ki je svojo mater tako osuval s čevlji, da je vsled tega umrla, obsodilo na osem let težke ječe. Obravnava se je vršila v novi porotni dvorani.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Državna zbornica — gledališče. S:aro p >slopje ogrskega državnega zbe ra bodo preuredili za gledališče. — Roparji na Laškem. Pri lovu na roparja Barzilona so doslej vjeli 200 oseb. Mej drugi mi so kot roparjeve sokrivce zaprli tudi štiri župane in bogatega markiza di Cordova. — Bojkot na vseučilišču. Lvovski vseučiliščniki groze, da bodo novega prolesorja filozofije bojkotirali, ako ne bo imenovan na to mesto dr. Kozle w.ski, kateroga si želo. — Pomota milijona r j e v a. Amerikanski kralj jekla Sch\v*b je te dni potoval po Laškem. Zi pot iz Benetk v Milan si je naročil poseben vlak Že-
lezniška uprava mu je za to zaračunila 2000 lir. Schwab je namestu lir razumel livre in je mirno položil na mizo 2000 funtov šterlingov (40 000 mark) Kako se je začudil, ko je dobil nazaj »malenkost« 38.000 mark. — Konkurz s sedmimi milijoni mark je napravila v Vejle velika trgovina z lesom Herold. Rivnatelj lieger je pobegnil. Sumijo, da je vzel seboj nekaj milijonov. — Društvo kneginj za pospeševanje nravnosti se je ustanovilo na Nemškem. 71 v tem društvu zbranih kneginj hoče delovati za zboljšanje nravnosti v javnem življenju. — Trije otroci zgorel i. V Ermihaly sta pustila zakonska Ciiri svoje tri otroke samo doma. Otroci so zažgali šop slame, obleka se jim je vnela in vsi trije so zgoreli. Ko sta prišla oče in mati domov, našla sta ožgana trupla s /ojih ljubljencev. — Slona zastrupili. Zaano je, da so Barnum & Bailley-jevega velikega slona »Toma« morali usmrtiti. »Toma« so zastrupili. Dali so mu med jed zmešanih 600 gramov ciankalija. — Priprave za štrajk v Belgiji. Kongres premagarjev v H or-nau je sklenil ukreniti vse priprave za splušni štrajk belgijskih premogarjev. V vseh premogovniških okrožjih so bila zborovanja ter pojavi za dosego 8urnega delavnika in rente za starost. — Zopet žrtev igranj a. V Monte C»rlo se je ustrelil impre-sarij Bovii, ki je zgub.l 185.000 frankov. — Francoske kronske diamante, ki ao vredni 12 milijonov frankov, nameravajo prodati na korist ustanove za onemogle delavce. Pravijo, da bo sedaj parlametn sprejel ta predlog. — Dunajska policija je pri|ela tatinsko družbo, ki je zadnji čas vlomila na raznih krajih. V stanovanju aretirancev je policaja našla celo zalogo za vlome potrebnega orodja. — Pomota policije. Včeraj je policija v Bruselju aretirala Keir II a r d i e , člana angleške spodnje zbornice. Polioija ga ni poznala in ga je dolžila, da je v zvezi z napadom na kralja. Ko se je legitimiral, so ga izpustili. — Odstopil je rektor praške univerze prol. dr. B a c h m a n n. — Napad na bankirja. V bančni urad Weinkiiper v Varšavi je prišel včeraj neki mož in je ustrelil na bankirja in njegovega pomočnika. Oba sta ranjena. — Žonsko ognjegasno društvo imajo v mestu Cambridge na Angleškem. — Berač hišni posestnik. Hrvat Peter Modrič, ki je pred leti odšel v Ameriko in nastopal ondi kot berač, ima v Zagrebu sedaj dve hiši in v Ilobokenu tudi dve hiši, katerih vrednost znaša pol milijona dolarjev. Modrič ima sedaj v New Jorku prenočišče sa berače.
Vodovod. Mastna občina lvančice pri Brnu je v svoji seji dne 31 okt. t. 1. sklenilo zgraditi vaem zahtevam ustrezajoč vodovod in je vsa dela ter izvršitev sklepa izročila dobro znani tvrdki A it. K u n z, c. kr. dvornemu zalagatelju v Mor. Hranicah.
Kaj se pojavlja na sborovanju gostilničarjev v Stuttgartu? Na nekem zborovanju gostilničarjev v imenovanem mestu so vsprejeli nastopno resolucijo : »Zborovanje, obiskano od kakih 150 gostilničarjev iz Stuttgarta in okolica, ki bo je bavilo s pomanjkanjem mesa in z odredbami proti istemu, se pridružuje v vseh točkah prizadevanjem za otvoritev mej za klavno živino in posebno za svinje, kakor Be na zborovanjih gostilničarjev pojavljajo na mnogih krajih nemške države.«
Madjari v XIX. stoletju. Na Ma-
žarskem ee silno jezo nad knjigo benediktinca dr. G. Curburza, kateri trdi, da zadnja generacija mažarska nima nobenega talenta. Prej so imeli Dtd<a, L;szta, Madacha, Ko-sutha, PetOfijs, EčJUd-ia, Jokaja it<*. Zdaj imajo pa same štreberje. bicer jih je tudi več cd teh, ki jih Ciiburz prišteva Mažarom, slovanskega rodu; tem bolj je torej značilna ta sodba rojenega Mažara o sedanjem rodu mažarskem.
Smetana v Antverpah V (Umskem
glfcd.šču v Antverpah je dosegla velik vspeh bmetanova opera „Dalibor". Nekateri listi so pri tuj priliki Čeha Smetana proglasili za — Mažara. V francoskem tamošnjem gledišča pa niso predstavljali še nobene Smetanove igre. Francoski list „La Metropole" to opravičuje s tem, da so leta 1897 igrali Smetanovo opero „Mučenik*, a ta je žalostno propadla. Prav je na to odgovoril flamski list »De Nieuvve G izet", da ni Smetana zložil nobenega „Mučenika", ampak Italijan Samara. Tako se včasih ljudje na svetuv— motijo!
Zid v oerkvi. V Florenci krstili so v cerkvi Sv. Ivana Zinetti-jevega otroka. Zi-netti je voditelj orkostra v tamošnjem gledišču. Za botra je bil tenor Etvino Ventura, ki poje v istem gledišču Sodaj so šele is-vedeli, da je Ventura Ž d.
Povrnil se je v oerkev Pred 20. leti je hotel v Rimu grof Campollo vprizo-riti »staro-katoliško« odpadnifitvo po zgledu nemških agititorjev za »narodno cerkev". h Rima je šel v zgornjo Italij o, pa ni nikjer nič opravil. Njegovo ime ne je čisto pozabilo. Zdaj pa je prišla iz Rima vest, da se
je odpovedal svojim zmotam in je zopet ■prejet v cerkev. S tem je »starokatolifka« hert'Z'i» v Italiji končana.
Ruski listi h čejo svečano praznovati ŽOO.ttnico, odkar je bil ustanovljen prvi ruski časopis.
Večerja v gledišču Angleška kraljica si jt> dala prinesti večerjo v ložo. Kor zgledi vlečejo, so nastale v anglešk h »višjih« krogih jalio Vfcžne debate, ali bo ni'j vpeljo moda, večerjati med predstavo v ložah ali ne. Zagovorniki te mode se sklicujejo na to, da je tudi kronski pretendent Jakob Edvard stuart jedel v gh-dišču
Tolstega „Vstajenje" je dramatiziral pisati lj Bataiile. Ruska diplomacija se trudi, da bi pariška polic ja t.) igro prepovedala.
Nemške univerze -- ruski policaji Nemške univerze so eter le neaaj, kar kaže pač jako malo smisla za toliko hvalisano akademično svobodo. Prišlo jo ranirt <5 na nemške univerze mnogo dijakov, ki so izključeni z runkih vseučilišč radi zad njih nemirov. Korpt ralska natura pruska sa je takoj oglasila v nemških rektorjih in ponudili ao se Rusiji za — policiste, ki nad zirajo politično vedenje ruskih dijakov. V Darmstiid u je pa rektor kar izključil več Rusov, češ: »Kdor je v Rusiji relegiran, tega tudi na Nemškem ne rabijo«.
Obrambna društva. Katoliški duhov niki na NiJje in Goreuje-Avstrijskem imajo svoje »Obrambno društvo«, katero je zdaj prisililo nasprotne liste, da eo prinesli 120 popravkov, v k terih je zavrnjenih okolu 700 laži. Si pa nemški, tudi židovski listi, toliko honetmjši od »Slov. Nareda«, da jih ni treba za vsak popravek tožiti.
Iz Belgrada poročajo: „Geogradske Novine" pripoveduj!jo o 250 Hercegovcih, ki so prišli iz Navesinja v Srbijo iskat si dela. Ker pa niso našli dela, vrnili bi se radi domov, a bosenska vlada je prepovedala tem revežem vrniti se čez mejo, dasi imajo vse papirje v popolnem redu. Heroegovci so ie večkrat prcttstirali prti Umu; mnego od njih ima svoje družine v domovini; vsi so brez zaslužka.
(Vabilo k predstavi,) katero priredi katoliško izobraževalno društvo svetega Jožefa v Tržiču v nedeljo dne 23. no vembra 1902 v prostorih gospoda Henrika Dobrina (Da Skali). Na splošno želji: 1. Tri narodne pesmi. 2. Igra: »Sinovo maščeva nje« ali »Spoštuj očeta«. Igra v treh dejanjih. Zičetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop mna : Zi neude: I. sedež 80 vin., II sedež 60 vin., f-tojišča 40 vin. 'M ude: I. sedež 60
vin., II. BsdcŽ 40 vin., stojišča 30 vin.— K obilni udeležbi prijazno vabi odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 18. nov. Cesar bo še nekaj dni ostal v Schonbninnu, dasi so, kakor trdijo, reumatične bolečine popolnoma ponehale.
Dun^j, 18. nov. Cesarju so minule vse bolečine, vendar bo nekaj dni ostal še v Schonbrunnu.
Dunaj, 18. novembra. Cesar je po noči čutil velike bolečine, vendar se zdravljenje moralno razvija. Dan zo-petnih avdijenc se naznani.
Dunaj, 18. nov. (C. B.) Zbornica nadaljuje razpravo o nujnih predlogih gkde dogodkov ob volitvi v okraja Favoriten. Prvi govori Schuhmeier kot glavni contra-govornik.
Dunaj, 18. nov. (C. B.) Schuhmeier je ostro kritiziral postopanje policije in kršč. socialcev. — Nato je glavni progovornik Pattai utemeljeval predlog kršč. socialcev v isti zadevi.
Dunaj, 18. novembra. Situacija se je zopet poslabšala vsled krivde Nemcev. Korber je hotel dati Cehom notranji češki uradni jezik, Nemcem pa druge važne koncesije, tako volivne kurije za dež. zbor in okrajno razdelitev. Danes je imela nemška liberalna stranka o tem posvetovanje in je vse te predloge odklonila. Izjavila se je, da je izključena jezikovna rešitev naredbenim potom in da nikakor ne pripusti, da bi Korber iz vsega prepornega vprašanja jemal samo nekatere točke.
Dum\j, 18. nov. Nekateri listi poročajo, da bo vlada sklicala še konferenco zastopnikov vseh strank. Ako bo ostala ta konferenca brezvspešna, bo zasedanje šo tekoči teden odgodila. Nekateri listi pravijo, da lio državni zbor razpuščen, drugi pa zop. t pravijo, da bo zasedanje le odgodeno. nakar takoj n a s t o p i nova vlada.
Duiiiij, 18. novembra. Danes se vrši tu shod avstrijskih gostilničarjev. Tudi Ljubljana je poslala svojega zastopnika, ki jo v predsedstvu. Sklenilo so je odločno zahtevati, da pivo v steklenicah smejo prodajati samo gostilničarji.
Dunaj, 18. nov. Sodišče je v pravdi Wolfovi določilo, da „Ostdeutsohe Rund-selau" mora dovoliti vpogled v njene račune.
Trst, 18. novembra. Uslužbenci po trgovinah drobnarije imeli so shod, na katerem so sklenili, da morajo biti vse prodajalnice od 24. t. m. že ob 7. uri zvečer zaprto. Ako do tedaj ne privolijo vsi trgovci v to, skliče se 27. t. m. shod, na katerem se odločijo za štrajk. V slučaju, ako prično stavkati težaki, pridejo zopet vojaki iz Gorice v Trst.
Gradec, 18. nov. Občinske volitve za HI. razred se vrše ob veliki udeležbi. Soc. demokratje napenjajo vse sile, da bi prodrli. Volitev se zaključi ob uri popoludne.
Žatec, 18. nov. Mestni svet bo oddal izjavo, s katero bo zahteval, naj se mesto sodnega adjunkta podeli Nemcu. To umešavanje obč. zastopa v imenovanja češki listi smešijo.
Berolin, 18. nov. V Pireju (Grško) umorili so dva nemška pomorščaka vojne ladije „Loreley". Truplo jednega so našli, drugega še ne.
li
Spominjajte se
ljudskega sklada
i
Danes ob pol 8. url zvečer
javno predavanje
v veliki dvorani
,, Ka to 1 i6kog-a doma". Predava g. dr. Jož. Debevec.
BSeteorologld&o porodilo.
Viflina nad morjem S06-2 m, ir.dnii iraini tlak 736-0 ra*
Stanje Tompe-
a Cm opa- baro- ratura	!
3 : i »Tanj* metra ! po	I
t mm. 1 Celiijn	!
Vetr.Ti
Neb«
lis
1*7 i 9.	74151 —1-5 | m svzh I oblačno
742 0 | —4 2| m. svzh.
. J T. »juh
|2. popol.| 7434 | —49
oblačno I sneg |
Srednja včerajšnja temperatura 0'7*, nermale 3 V
01
Elitne cene
dn6 17. novembra 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 5C kilogramov.
'**mca xa spomlad.....,	7 68
Rž za spomlad . ........6-84
ioruia ia maj - junij 1903 . . . „ —
Ovea za pomlad......,	6-68
Na budinspeitanski borsi:
PSenica ta april......m	7-65
Ri za april........,	6-55
Oret u april ..........6 38
xcra»a za maj (1903) . . . ,	5-77
(Efektov.)
Dunajski trg.
7-69 6-85
G-69
7-66 6-56 6-39 6 78
, jotne iel. H* . .
Ječmen _ „
„ ob Tisi Korusa ogerska . Cinkvant , Oves srednji . . riioi .....
K	7 85		8-30
S	7-55		790
1	6-65		6-95
	6--	n	725
f»	6--		7 76
n	715		7-25
	6 90	»	710
n	665	a	6 85
	6-75	*	14-
Duiiafskti borza
da4 18 oktobra.
^Tipni drtavm •/ oofxh .	ii t- _
ikupns ulovil! ilol» c *rebva . .	Iu0 7 5
' --atrijska zlata rtfnts J % . .	ia0«.»
Iv.i.rijdka kronsk« renh . . .	10010
Jurska zlata rerua ............120 55
"Sirska kronska reo'.» , .	97 55
1 stro-oi;ersko bančne delnico. 600 e-i.	15 66
ireditue delnic«, 160 «id. ... ,	663 —
i^ndot vialr. ..... , .	23910
ifuiški drž. bankovci ji 100 m. nena tiri.velj.	116-95
V; mark . .	23-41
r' frankov snapolecndor) , . . .	19 07
^aiijsmki bankovci .' ....	15
I ««•. cekini .	'I'33
Zahvala.
1305 1-1
V Žužemberku se je zgradil na d?snem bregu Krko prepotreben vodovod, kat-rega zgradba se je izpelj la 18» le s prostovoljnimi darovi. Podpirano triko predstojništvo šteje si v dolžnost, se javno zahvaliti vsem p. t dobrotnikom lateri to s kakim darom zgradbo omogočili, pnsebno pa se zahvaljujemo velesl. dež. odjjoru, kateri je v fa namen daroval 1200 kroa, veleslavni posojilnici v Žužemberku (trgu) ?a darovanih 3t0 kron, veleslavni kranjski hranilnici za darovanih 2C0 kron ; dalje sl. zavarovalnici ,\Vechelseitige« v Gradcu za 60 kron, in banki Sla-viji" za 50 kron. Tudi se zahvaljuje trško predstojništvo vsem dobrotnikom v Žužemherku, kateri ?o v ta namen kaj darovali, zlasti pa Se tistim, kateri od tega vodovoda nobene koristi iie bodo imeli.
Trško predstojništvo v Žužemberku,
dnž 17. novembra 1902
Znana
Graškova gostilna
v Kamniku t k farne cerkve se takoj odda za več let v najem i30l 3-1 Ponudbe dr Krautu v Kamniku.
Jako spreten
izvežban v vsth delih s vljerejo, iš'e službe Nji'1'.iv naslov: Tomaž Želoznik v Pji bovem Gradcu.	304 2—1
100 miljonov razglednic.
Najfinej'e, i ajlvpSe, najnovejše, tiskane v zlatu in trebru, umetniške, genre, cvetličnate, voSilne božične in novoletne. 100 kosov odbranih 3 K 60 h 300 skupaj 9 K. — Vsak naročnik prejme krasno mapo z angleškim papirjem za pisma iu ovitek brezplačno. Trgovina Eberson, Dunaj, XX 1, poštni predal 9.
13 6 5-1
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela
iz mesta in z dežele BEATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence.	13 11-6
J^avnof^ar je osla
$)ružinsfia pratiKa
Mizarske pomočnike,
izuijene v stavbenem in pohištvenem mizarstvu, sprejme v trajno delo in
* učenca #
v poduk
Matko Malovič,
1302 3—1	mizarstvo s stroji
v Novem mestu.
za Joto 190j
dru^ins^a pratika dobivala se bode v vseh trgovinah na Jfranj-skem> Štajerskem, tforoškem, v Jstriji in na Goriškem.
St. 13.068
Razglas
1307 1-1
One 2. januarja 1903, ob 10. uri dopoludne sa bo vrš lo v deželnem dvorcu (na Kongresnem trgu) XV. žrebanje obveznic 4 % kranjskega deželnega posojila.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 8. novembra 1902.
je želesnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčainc, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	6:8 50—25
Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v Ljubljani.
Nad 300.000 v rabi
Spretni zastopniki ae povsod sorejmo!
a t -.- c. 2
Svetovnozn&ni
Nad f.00 prvih odi k,
Allk-Laval-Separator-j i
so najboljši posnemavci smetane.
Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri.
Popolne oprave za dobivanje sirotke
a._ ji__• a__»■ __11 a__»a »M lalrn **.> 4 •
za roko ln za par, p»
tndi vsi drugrl stroji in priprave za mlekarstvo.
Popolna naprava za led in hladenje
klavnice in mesnice, pa za čokoladnlee, od 450 do 300.000 kalorij. Najeeneja in najpopolnejša hladilnica.
Akcijska družba ilfa-Separator,
Podružnice: BudtmpeiU, V., Bathorj uU» 4: rm^m, 1'ctrorn ulica SS-II. Z:il»|{a za jainedebele: T Gradcu, AnncnstraHse <6. Ceniki, podučit« brožure, priraconi in načrti Ka mlekarne na razpolaj-o. Hret se daje t Tseb r.adevah ralckarstra. Zahteva naj ie nas strokoTni list ..Alfa-Hitthcilnnfen1*
brezplačno.
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
3
e.
oa
co'
a
3 ™
~ 8i
M4T JCakup la prodaja v s f. »ovrstnih driavnlh papirjev, mik, denarjev itd. &*TarovaaJa za zgube pri irebanjlll, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promei« za vsako žrebanje. Knlantna izvršitev naroill na borsi.
d 'i
Menjarična delniška druiba
„91 BBCCB"
I., lollziilB 10 in 13, Dunal, I., Strebalgissi 2.
affiT" Pojasnila 'Vil v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kamnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni naaviti za dosego kolikor je mogoče viaocega ohrestovanja pri popolni varnosti nalotentb
(lavni o.	134 125
J