. (UilT ® J HolfcUj* veta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrtdnlKki \n »pravniški prostori. M57 So. Lsw»dsl« Avo. Offlco of Psbllcatlont 8657 80. Uwndal« Avo. TeUphon« Rookwol) 4004. LETO—YEAB XVffl. j-g^- tr? - železniški delavski odbor je brez moči taKO SE CITA ODLOK OD NAČELNIKA najvišjega sodišča. To je udarec delavskemu Ribanju v železniški industriji. Washington, D. C. (F. P.) — Zelnik sodišča, Taft je razglasi odlok najvišjega zveznega soleča, ki pravi, da železniški de-hvski odbor nima moči, da uka-le kakšne mezde naj se plačajo delavcem v železniških delavni-oh. Obenem pa pravi, da kom-paniji ni treba ubogati določbe, ki so določene po transportnem akonu in po katerih so unije že-rlemičarjev priznane zastopnice delavcev pri mezdnih sporih. Soviče je pronašlo, da sistem fede-ncije štev. 90 (ime organizacije Ijdezniških delavpev) ne more iz-tirjati $15,000,000 odškodnine— to je vsota, ki so jo delavci izgubi, ko je kompanija znižala nezdo, dasiravno se je odlok železniškega delavskega odbora jUsil vložiti legalnega rekurza, iko se kompanija noče pogajati 1 njenimi odborniki, pa ustanovi linijsko unijo, s katero se razgo-Tsrja o mezdnih pogojih. Oba odloka slonita na podlagi, da Eich-Cumminsov. transportni ukori ne določa kazni za kršenje odredb železniškega delavskega odbora, in zaradi tega je samo posvetovalna naprava, katere pravila niso obvezna, kot nista obvezni njegovi mezdni odloki. Odlok najvišjega sodišča legalizira kompanijske unije, in pristana je organizirana moč kot edina moč, ki se da vporabiti v takih slučajih, kot je pennsyl-■m*k+ železnice- in drUfeiV na-iprotnikov delavstva. Faktično je to udarec delavnemu strokovnemu gibanju v Meznifcki industriji, ki je pri-iel precej koncem kongresnega usedan ja, v katerem je propadla Howell-Barkleyjeva delavska Mezniška predloga. Tako sodijo predstavniki železničarjev v Washingtonu in ki naznanja, da Ne bolj oster naval na organi-lirane delavce v železniških de-kvnicah, železniške pisarniške uslužbence, brzojavne uslužbence, delavce na progi in druge »kupine, ki ne pripadajo k vlako-ipremnemu lokomotivnemu oso-bju. Administracija čuti, da lahko zastavi pot predlogi, ki skuša * prihodnjih dveh letih odpraviti železniški delavski odbor, medtem pa lahko priporoča železniškim delavcem, da lahko sprej-nižje mezde in slabeje de-kvne jjogo je iz lojalnosti do svojih gospodarjev. Isti dan je bil naznanjen od-^ 0 STIHI DOLAR-JK ZA POSREDOVANJE. Pregled dnevnih de- POSREDOVALNICE —¥ ZA DELO MOLZE JO Amerika. Kako posredovalnice za delo RFUNr RFI AUPP molzejo delavce. 11 Mil t lILLHlVb Vladni železniški delavski odbor je brez moči. Državni department se pridno pere radi nagobčnika. Ameriško-ruska industrijska družba napreduje. Slika iz jeklarske baronije v Garyju. Po svetu. MacDonald vidi novo vojno v Evropi. Sovjetski centralni odbor je dal amnestijo Georgijancem. Kirkwood pravi, da ne bo prosil odpuščanja. Turška zbornica dovolila drastično kazen za rebele. Anglija je dala kolonijam več svobode. 12,000 rudarjev zastavkalo v Kanadi. Sahacrlpttoa Y«nrly in aort ion UM, Act of Od. 1, 1117, tuthoriied on Ju ne 1«, 1918. ŠTEV.—NU MBER 57. Dnevna mezda pa znaša po $3.15 in $3.50. New York, N. Y. (F. P.) — Centralni delavski in obrtni svet v New Yorku se je odločil, da preišče, kako posredovalnice za delo postopajo z delavci ih če je treba tudi podjetnike zalagajo 8 stavkokazi. Zastopnik Federuliziranega tiska je uvedel preiskavo na svojo pest in je dognal, da privatne posredovalnice za delo raČunljo visoke pristojbine, delavca pa pošiljajo delat v take kraje, kjer plačujejo beraške mezde. Poleg tega se je zastopnik prepričal, da je armada brezposelnih delavcev veliko večja, kot se sodi. Ko je zastopnik vstopil v neko privatno posredovalnico za delo na West Streetu in vprašal za delo, so mu računili štiri dolarje za posredovanje. Ponudili so mu delo v nekem neimenovanem newjerseyskem mestu, do katerega stane vožnja 34 centov, katero pa mora plačati delavec sam. Na izbiro je bilo dvoje del. Na nekem mestu bi bil lahko delal deset ur dnevno in prejel $3.15 dnevne mezde, na drugem mestu bi lahko delal v delavnici in sicer enajst in pol ure za $3.50. V posredovalnicah na Bo-weryju so ponujali enake mezde. Izjema je bila ena sama posredo- Angora, Turčija. 7. marca. — Velika narodna skupščina je včeraj izrekla zaupnico novi Izme-tovi vladi s 155 proti 23 glasovom. Skupščina je tudi odobrila izjemne ukrepe za potlačenje re-volte v Kurdistanu in duhovniške agitacije v splošnem. Redjeh bej, novi vojni minister, ki je predložil ukrepe, je dejal, da je bila vlada doslej pre-mehka napram hujskačem in reakcionarnim fanatikom. Odslej pa bo drugače. Izjemne naredbe določajo, da se ustanovi "ljudsko sodišče neodvisnosti" v Kurdistanu in povsod, kjer se pojavlja upor proti ustavnim oblastem. To sodišče bo imelo moč kaznovati s smrtjo vsakega, ki je kriv izdajstva in upora. BORZI J ANI SO ZOPET ZAPI-SKALI PO SVOJK. ('ena pšenice je padla za Mx/i centov. DRŽAVNI DEPARTMENT SE ŠE IZ80VARJA Uradnik pite, du IIorty ni zahteval nagobčnika za Kan.lv ija. Wushington, 1). C. (Federated Press.) — W. R. Castle Jr., šef zu divizijo zapadne Evrope v zadevah državnega departmenta, je te dni pisal Morriau L. Hrustu v New Yorku, kateri je protestiral proti Karolyijevemu nagobčniku, da je ameriški državni department za svojo lastno pest zamašil usta grofu Karolyi-ju, bivšemu prvemu predsedniku ogrske republike. Castle pravi v pismu, da ogrska vlada ni storila nobenega koraka v tej zadevi, niti ni ogrski poslanik v Washingtonu zahteval kakšne omejitve. Državni department je delal sam na podlagi informacij, katere Je prejel od Časa do Časa od svojih zastopnikov v tujih deželah. Anglija ja dala dani-nijem več svoboda Kanada, Avstralija, Južna Afrika Iraka In Nova Zelandija lahko apelirajo direktno na ligo in rešujejo probleme med seboj. , Ženeva, 7. marca. — Vlada Velike Britanije se je modro izognila bodočim sporom z vladami svojih dominijev glede odno-šajev med dominijl in ligo narodov kot je bil spor z Irsko In Kanado. Dovolila je KanadJ, Irski. Južni Afriki, Avstraliji, Novi TAJNA ŽELJA TORIJEV JE II-LA BREZ USPEHA MED POKOPANIMI PREDLOGAMI JE TUDI WADS-WORTIIOVA ZA U KOVANJ K USTAVE. _______„___________Zelandiji in Egiptu, da lahko kot valnica. Ponujala je delo na že- članice lige apelirajo direktno na leznici proti $4 mezde na dan in Uro narodov proti vladi Velike ' " ' aditojbine. Jo i* Siiaai je, kadar imajo vzroke. Dalje smejo dominijl direktno reševati vprašanje med seboj, kadar se vprašanja tičejo le njih. Anglija je storila ta korak s tem, da je opustila klavzulo v Londonu. Sovjetski odbor poni-loelil kevknike vetoio Splošna amnestija podeljena Georgijancem. ki so vodili vstajo proti eovjetom. zopet občutili, da ima Witi< na moč precejšnje stike z kim jKiložajem. \kih cenah, ki jih j« «« ^ tiL ^ bila najvišja mezda za neizučene delavce. V delavnici Nedick Organ Drink kompanije, ki prodaja svoje pijače na tucatu cestnih stojnic so ponudili zastopniku, da lupi oranže za dva in dvajset centov na uro. Ako bi delal 44 ur v tednu, bi zaslužil le $9.68 na teden. Takoj so mu pojasnili, da lahko dela od 54 do 60 ur v tednu, nakar se njegov zaslužek poviša. Poročila, ki jih prejema Centralni delavski in obrtni svet od svojih zastopnikov, govore, da delavci, ki iščejo delo na pozivih časniških oglasih, nalete povsod na take razmere, pa naj vprašajo za delo v pralnicah, \ delavnicah za izdelovanje bonbonov ali pa v neorganiziranih krojaških delavnicah. V nekaterih takih delavnicah so mezde še nižje kot za neizučene delavce. Na pr. posredovalnice za delo pošiljajo telefonistke na taka mesta, da v začetku prejmejo samo po petnajst dolarjev mezde na teden, za pristojbino pa morajo posredovalnici dostikrat pustiti kar vso tedensko mezdo. Stenografistke prejmejo od $15 do $18 začetne mezde. Za pomivanje posode, delo v kuhinji, natakarjem In natakaricam tudi ne plačajo več, kot pristojbina pa ostane celote-denska mezda. Delavci, ki Iščejo delo po o-glasih v časnikih, imajo ravnota-ke izkušnje. Po stokrat napravijo pot zastonj, ker je pred njimi vprašalo že toliko delavcev za delo, da ni zanje več dela. Privatne posredovalnice za de- Tlflls, Georgija, 7. marca. — Sovjetski centralni odbor, ki zboruje v Tiflisu, Je na predlog predsednika Kalinina razglasil splošno amnestijo za vso Trans-kavkazijo. Amnestija krije tudi georgijanske vstaše, ki so lani vodili vstajo proti sovjetom in kateri niso bili uključeni v odloku pomiloščenja, katerega je podelila kontrarevolucijonarjem georgijanska vlada pred nekaj meseci, NAJDAlJftK ZVKZDK KO ZDAJ PKT KVINTILJO-NOV MILJ OD ZKMLJK. Progresovcl v senatu in zbornici so v zadnjem trenotku preprečili glasovanje o nji. .. i ^ VSashington, D. C. (F. P.) — Med predlogami, ki so bil« položene na polico, je tudi Wads-worthov umendment za ukova-nje zvezne ustave, ki ima namen preprečiti, da sc spravi ustava v soglasje z modernim go*i>odar-skim življenjem. Preti tem a-mendm<*ntom bo mir zdaj saj eno leto. Progre^ovci v senatu in zbornici so zmešali štreno reak-cionarjem, da predloga ni prišla na glasovanje. Ako bo predložena zopet prihodnjo leto, je odvisno od političnega položaja. Prav zanesljivo se bo gledalo nato, kakšno stališče zavzemajo napram administraciji delavci in farmarji. Judson King, tajnik Lige za narodno popularno vlado, je izdal buletln, ki se peča z ameriškimi principi demokratične vlade. V tem buletinu pokazuje, da je treba izpremenitl zvezno ustavo tako, kot zahtevajo potrebe. Ta razprava je bila spisana, da se tako izvrši protipoteza proti torijem, ki nameravajo pohabiti ustavo. On v tej razlagi priporoča, da naj predlaga izpremembe k u stavi: 1. Večina obeh kongresnih zbornic, ali samo ene kongresne zbornice, ako je druga zbornica trikrat odklenila amendment. 8. Deset držav, ako tako glasujejo zbornice sli ljudstvo s splošnim glasovanjem. 8. Potom direktne inlcijativne peticije, ki je adre airana na državnega tajnika Združenih držav, adresira peti cijo, ki jo podpiše 10 do 15 od stotkov volllcev v vsaki državi izmed šestnajst držav. Taki amendmenti naj se predlože vo-lilcem ob času regularnih kongresnih volitev po Izdaji in cirkulaciji ofioljelnega letaka, na katerem je tiskan amendment z argumenti zanj in proti. Ta letak se ima izročiti vsakemu vol licu. Da Je predlog sprejet, mora biti zanj oddana večina izmed oddanih glasov, in veČina v večini držav. Volile! lahko primerjajo ta načrt, ki olajšava pot za izpremembe k ustavi, z načrtom Wadswortha, ki hoče Ijudatvu o-mejiti še te pravice za izpremi-njanje ustave, ki jih ima. King pričakuje, ako bo torijski načrt zopet predložen prihodnjemu kongresu, tedaj mu bo dodanih toliko popravnih predlogov, da bo načrt zaspal mirno v gos|n>-du. Washington, D. C. — Dr. Ed-win Hubbe, ki je dodeljen zvezdami na Mount VVIIsonu v Kaliforniji, je preračunil, da sta dve najbolj oddaljeni krogssti nobu-li (megli) oddaljeni od zemlje 930,000 svetlobnih let. To Je pet in pol kvintiljona milj. Svetloba se giblje s približno hitrico 186,-000 milj v sekundi. _________________________________Kljub temu pa učenjak Hubbe lo naj se nadomestijo z brezplač- ni še odkril nebes v vsemlru. A-nimi občinskimi, državnimi ali ko je Adam Šel takoj po svoji zveznimi posredovalnicami za Hmrtl v nebesa In sicer s hitrico delo, da delavci ne bodo |>lačeva. j najhitrejega eroplana ali drugega vozila, še ni dospel do najbolj 'Kldaljene ~ zvezde, ki jo vidijo zv<*zdoznanci s svojimi najboljšimi daljnogledi. Učenjak Hubb« je dalje do- li visokih pristojbin. ZAKONODAJKE HK STRINJA-JO S STERILIZACIJO. I*. Sorinirfield. III. — Ko je John gnal, da je svetloba te oddaljene W Gil>son iz Chicaga predložil zvezde od štlritisoč do osrmtiaoč-državni zbornici predlogo za ste- krst močnejšs od solnčne svitlo-rilizscijo slsboumnih in krimi-nalcev iz navade, so članke zbornice mm. Lottie Hollman 0'Neill, mrs. Katherine Goode In mrs. Rena Elrod izjavile, da se ftri-njajo s predlofp. VREME. MaoDONALD VIDI NOVO VOJNO V EVROPI Bivši laboritski premljer napoveduje nov konflikt, ako liga narodov zavrte ženevski protokol. ki Je njegovo delo. — llsoda protokola se odloči ta teden v Ženevi. I London. 7. marca. — Nad Kv-ropo se zopet zbirajo črni oblaki vojne. Te oblake vidi Ramaay MacDonald, prejšnji laboritski premijer. MacDonald je lajavll včeraj, da grozote iz lut 1910— 11)18 se ponove prej, ko se bo pisalo leto 11150, ako zavezniki sprejmejo kakršenkoli pakt, s katerim bo Franciji zajamčena njena nova meja ob Renl. Kdina alternativa proti takemu, vojno prlnašajočemu paktu je razorožitvena in razsodiščna (togodba, katera je bila na Mac-Donaldovo iniciativo sprejeta v Ženevi v zadnjem septembru. Ta pogodba, ki je znana kot fteneV-ski protokol, je zdaj v nevarnosti, du pade v vodo. Sedanja an-glešku torijski vlada je protokol zavrgla in stopila je v stike z Nemčijo za nov garancijski načrt. In v tem načrtu vidi MacDonald veliko nevarnost nove vojne. Pariz, 7, marca. — Auaten Chamberlaln, angleški zunanji minister, je sinoči prišel v Pariz in večerjal s Herriotom. Razpravljala sta o novem garancijskem i>aktu, katerega Je sugesti-raia Nemčija; najbrž sta govorila tudi o ženevskem protokolu. Herrlot in Chamberlaln odpotujeta Šo danes v Ženevo, kjer se v pondeljek otvori seja sveta lige narodov. Na tej seji bo na dnevnem redu vprašanje ispru-nitve Kolina, razoroženja v Nemčiji, vstopa Nemčije v ligo In mnoge druge mednarodne zapletenosti. Najbrž se odloČi tudi u-soda ženevskega protokola. Klrkaraad aa ba' prosil apraMaaJa Delavski poslanec, ki Je bil Izključen Iz angleške zbornice, je zopet mahnil po princu. MEZDE IK)LI, CENA GORI! IILAGU Manchester, N. II. — Tekstilni baroni so zopet prvi pokazali barvo, kako naj se izravnavajo mezde. Amoskeag Manufactur-ing kompanija je )>odražila •ginham" za en cent pri Jardu, Ampak ta kompsnija je Isnl v Jeseni Že znižala mezde svojim delavcem. Ako še kdo dvomi, da imajo privatni bizniški interesi namen porezali delavske mezde in povišati ceno produktom, naj trikrat čita zgornje vrstice, da Jih bo pravilno razumel. Delavski listi priporočajo: "Delavci, organizirajte se! Ce se ne bodete organizirali, vss bo tepla kspitslUUčns šlbs." Ds ta opomin ni bil zastonj povedan, pokazuje postopanje A-nionkeag Mariufacturing kom pa-nlje. POftTNI USLUŽBENCI PREJ* MEJO POVIAANO MEZDO DNE 14. MAKI A. Dumbarton, Akotsks, 7. marca, —. David Kirkwood, neustrašeni delavski poslanec, ki Je bil v četrtek vržen iz zbornice, ker je povedal zunanjemu ministru Chamberlainu, kaj misli o njem, se je včeraj vrnil med svoje vo-lilce in na velikem sestanku delavcev je izjsvil, da ne bo nikdar prosil zbornico oprolčenja, čeprav mu zapro vrata v parlament za vselej. "Torljska večina bi me rada zmečkala, ker sem povedal resnico o princu VValesu" je rekel Kirkwood. "Ponovim, kar sem rekel: princ VVsIes je navaden tepec. Dogodek zadnjega četrtka je bil poskus, uničiti delavsko besedo v zbornici. Ker sem pove-dsl resnico o Chamberlainu, so me vrgli Iz zbornice, Chamlier-Isln ni zmožen telesno In ne duševno svojega dela. In take ljudi bi jaz prosil odpuščanja? Nikdar!" I /ondon, 1. marca. — Nek s J delsvskih poslsncev Iz Akotske je včersj izostalo od seje v zbornici v znak protesta proti izklju-| čenju Klrkwoods. Ostsli Isborlti so se udeležili seje z namenom, ,da izposlujejo ovrženje sklepa l^ljučitve. ■ I VARG AH OPUSTI TAJNlATVO. Hssliisglofl. I). C. — Poštni Chicsgo in okotka: V torek V deževno in toplo. Temperatura v SUSH^Tda veliko žen- zadnjih U. ursh: nsjvlšjs «7, uslužbsnd bodo prajsll povišano Bih podpira sterUizac^nsJnlžjs*M»tId4eob? _____________ Ws*hingion, D. C. (Federated ' Press.) — Csnuto Vargas, prvi i delavski ataše J v VVashlngtonu, katerega Je imenovala mehiška vlada, ki je prva upeljala te vrste diplomatično služIjo, bo še ta mesee resigniral kot tajnik Pan-ameriške delavske zveze. Vargas se posveti popolnoms svoji novi službi delsvskegs diplomata. Njegov urad bo v mehiškem poslaništvu In njegova naloga je, •krbetl za industrijsko blaginjo mehiških delavcev v Združenih državah, opazovati razvoj In delovanje delavskih organizacij v Ameriki In poročati mehiški v Is- r P0NDEI4EK, 9. MARCA 1925. P R O S V E T Ai»mnmm aumvbo IIOVBMM MAaopaa fjproKNg JKUNOTB 44MMMA HLOVBMMK NA BO DNE PODPOBtfE I M Cy ogl—<>▼ jw> 4ypvQco. gokopfai M — Tgjjgjf la&r noeti" št. Jtfi »ačanje4lMfy*ll«l» bo električna sila služila za pomnoži tov bogastva poaamesni-kov in za uboževanjc ljudskih mas. Nadaljevala bo, kar je ustvarila parna sila. Premoženje poedinoev, ki pripadajo k Jastujočemu razredu, se bo množilo, ljudske mase bodo pa prihajale na beraško palico, d te vilo članov po-eedujočega razreda se bo vedno bolj krčilo, število obubo-ienega ljudstva pa vedno bolj množilo. Revolucija, ki jo prinaša elektrika sistemu blagovne produkcije in distribuciji', pa daje ljudatvu priliko, da porabi električno silo v svojo korist Ako bo ljudstvo to priliko izrabilo, tedaj smo na pragu novega gospodarskega sistema, po katerem ljudstvo hrepeni, ker prinese odrešitev vsemu človeštvu. Ako bo pa ljpdstvo aamudilo to priliko, tedaj vemo, kaj sledi. Proletariziranje ljudskih ln spremljalo ga bo ve^je trpljo- plašča, podari enega bMžnj jci ga nima; eni pa pravijo, (ollinHood, Ohio. — V "Edi- Naroinina: Z«dinj«na driav« (Uv«n CUtkgo) fMO aa lato. «2J0 aa »rapoail gotovo akrbi katoliško pol uu In $126 sa tri msa*; Chicafo ia Ckaro HM aa leta. S8JI *a »1 izobraževalno društvo pod vrhov fatK41M na tri ——.je aa laalnai,—»»^flO. nlm povoljom od najvišjega dol sta«e;i*#l»vala e*k«a*i taštvu za y0&c m vsem, ki so ob mrtvaškem, i^dru. Ti ps no- go. Chicago, DL — te dolgo ni- proga, ki si dokončala svoje tru nem pottuaromo naprej B^n^d «,~vetko V #J*«fcllerjev »5 "UsjSVec" št. 8 8. N- P-J* ^ta, Oiga 7 mesecev. Vetarido- fi^J^ Vsakdo ima prost vstop **o kovini zapušča pokojnica še 41-treh mesecev, zato rojaki prtato-' ^Btai^intri sestre. L^viiKl h oMiee F^vilU,, Pa. - mi mu še onega in daj (nikdar sitim). Kristus bi jih izgnal kakor je hudobne farizeje, ker drugega niso kottlarise-ji. Njih svetniki so obonfeni od nog do glave. Zakaj'? Kar so bili krvoločni in so hoUii z močam in orožjem vsiliti svoje .nauke masam, kar so tudi atorili. Cerkev je bila vseskozi svojo zgodovino teroristična, kakor je po aev njenega nasilja ae vidi .po iupnlščih, torej tudi v CoUin-,woodu. Ampak moč .terorja izgineva in to posameznike Jjako strašno jezi, da delajo prepir v društvu, katerega so si bili tako zaželeli privesti p*d £ontrolo župnišča. Vedo prav. dobro, da se jim dohodki »nižujejo, zato tako ognjevito napadajo "brsaveree. fflttjhftiff. u radi pokazali svo^ Je nasprotnike kot jdočince. .Sa aj^^šUtUUko je treba pogie- sel ne napravlja ljudi slabih temveč neumne verske dogme. Procentuelno je največ zločin« eav ravno katoličanov, Jd se da« jo spovedati in obhajati pred« no sedajo na alaktišfipi atol aU jih povišajo aa vislioah.^p še celo takozvani dudah pastir j i, sose še v precejšni meri postavili z vsakovrstnimi elešini. Zakaj toJ a • a peas van s čer* rrrfft število. Naš pevovodja J• Samre- štejejo srčnim. ^L^^ kar se zelo zanimala vežbanje ^ " uavcav jn lepo uči, za k*r imi^ Ce slučajno-kje delajo, pa tu- r' ssl » «ovem domu m je druitvo r«^ fitosef" to* J«* " vegeljev»lo z lepim petjem. M Pr»v »otovo izvo ren. P» U- Na v«k iu4in ima •T^.," doatf oaaprotnlkov od atranl dušnega paatirja, saj zna- i^iTTtlrp „o Je. danaigoepod Vtakler ved- d«55StS no kam rine. Prav na neUp način ", _ _ n dela proti petemu društvu v da ga zamenjamo za o- So. <3hicagu, ker liani tega na- slička. predrtega društva nočejo trobiti Vreme imamo dokaj sprtman-v njegov rog, kar pomeni toliko, Jjivo. Tri ,jdni je bijo pi^v «po- da nočejo prispevati za ceskev. jnladanako, ko to pišem, pa vije Audar. zakai ni dala zam< Povem mu, da ni treba okopava-% snežna burja, da ne kaže člove- On^atoTzato kTJZJ ti pevskega društva "Triglav", *u iti iz hiše. jprs3i hs' hwu Trgovec a premogom: Zato, ker je premalo premoga na trgu. Worda pridejo todi otroci kdaj rrm. eiiško sodišče je ima zvezna vlada rej očitanje, da so brezverci po> vzročitelji zločinov. Da, brezverstvo Je danes res v modi. Pri njem se sbirajo inte-ligenti, katerih maajka pri ustanovah kakor je katoliško izobraževalno društvo. Klerikalci m motijo, ko očitajo, da so njih pristaši kaj pomagali pri jplljondolarskem fondu Pozabili so povedati, da ao .podpirali svetega očeta, kateri je prav s tistim denarjem podpisal in blagoslavljal Julijansko oro-žje, da je uničevalo slovenska domov ja,, morilo naše brata in sestre. UčUa jih je MČM^lut ljubezen, da so prispevali mi)e darove sa svetega očeU, kateri so potem šli v človeštvu taks škodljive namene. Pa ni Ml mi ljondolarskl fond uspešen, tega ne morejo trditi, saj se še danes ia tega denarja izobražuje .napredno misleči element. .Imamo P« čisto test, da nismotpc4povno-gli do uničenih domov naših najdražjih v domovini. Prepričan sem, da ao člani 8. N. P. J. v Collinvvoodu toliko za-vedni, da spoznajo, da naša jad-nota v resnici skrbi ia nas vse enako prav po materinsko in da-ja take usodnosti, kakoršnih druge slovenske podporne organizacije ne morejo nuditi. Zavedamo se. da je la par facovšklh prekucuhov, ki rujejo proti društvu in jednoti.H ima sploh pamet ^Isti, ki čiU te slednje liste, v katerih ni drugega kot beračenje in le tu pa tam ae znajde tudi jfeka zMaka umazanih besed, katerih ao očividno najbolj zmožni zbirati frančiškani ali kdor že urejuje te katoli Ake liste. Naj ae grejo solit a posmrtnim plačilom, če so že tako koristni človeštvu, kot nasla-šajo, naj dpkkr smo živi store kaj dobrega. — Frank Gocenc. V Rdi nos t i št. £7 pa piše Me- den nsvzočih". Nismo .proti piaa-nju, saj vemo. da je podaljšal ifl olepšal, kolikor se je lo dalo. Ker danes pisec olepšava, čez to jfc lota naaaj udrihal pri Vidu v Clevelandu. časi ae minjajo in tako jo tudi s obmaoci. Očividno pa ga ja aatam umasanaga pisanja, ki je 1 pred alagorim. kajti Juj ni še nikoli videl v glasilu 8. N. P. J. Pa kaj, kakor val njegovi predniki tudi en piše. da glasilo 8. N. P. J. kujske proti vari in carkvi. Nasivija aas brrjtvrrre. kup«" ija in U t asenziie ne dobi nobene Kadar človeka doleti nesreča, todaj šele ve, kako salo Jnu je potrebno društvo. In Jcer nihče žo bi moral gledati veak član, da ima vedno pravočasno vse piano — drultvene in -Rojaki, ki še niste nikjer varovani, pristopite k n 3. JN. P. J„ ki je nejla organizacija in \d, slučaju nesreče v na vaši strani v ali smrti. Tp ie /dučaju bolezni, i denarnih sredstev in qe ne organizacije, potem nišnico nima vstopa, če ga obišče bolezen. ^ r"f~ x Jt' ■ tr •, ■<, Naj,povem, Mko ae jo meni dogodilo. Uta 1924 aam delal približno štiri mesece v celem Jetu. .Leto« pa sem 17. januarja nenadoma zbolel. Sel sem * Southview, Pa. — Čeprav ni aem kaj prida <«moien pisave, aam se lotil opisati naše razmere Premogovnik počiva tu že nad leto dni in še nič ne vemo, kdaj začne obratovati. .Rov je last Pittfbtlrifre premogovne družbe K*r nas je Še tu rudarjev, delamo v Šest milj oddaljenem rud niku Montour 4t a tu delamo samo jpo tri ifl štiri dni na to-dan. ^ ^^ ffi Dne 14. februarja smo veselico, na kateri amo se prav domaČe sabavah. Uspela je še dsati tpovoljao, ker je Mk> ^pre-caj,občinstva ia drugih naselbin. iV naši naselbini nam naaprotu-J®J ^ * ^^^^^^ inBP^jSi^ Pa. —- /Naznanjam sorodnikom in znancem v Ameriki in stari domovini, da mi je po dolgi in mučni bolesal nemila ajprt vzela ljubo aoprfflo in mater peterih še nedorastlih otrok Mary Jelačič, roj. atambul. Umrla je 20. febr. ob 8:24 zvečer v Shenango Valley bolnišnici v-Nepr Caatle, Ra.. v najlepši dobi »vojep HvUenja. Bila je 12 let članioa društva Slovenske sestre, št. 1«7 8. N. P. J. v Bes-eemerju, Pa. Pogreb se je vršil tona ob veliki udelašbi treh .društev: Slovenske eestre, katerih iaile je Mla članiea. društvo Krim 8. N. P. J., druitvo Narodna krvat- m ved. lirulini Vrok^M mi je bila v pemoč vfea bo v težkih , w pr^l^niku Joaefu Jee Oiavaau. ki al mi ia člani društva št. 90 društva t^So^ ^j^S^^ mednaainra i gA Me br^o nikakega .Ugpvarjanja radi •••^m • * aiiai^Ani kakor mu tudi ni treba, da bi ad p brigal sa uspeh 8. N. P. l ali za pisanje Prosvete. i '"fv#tt :*?!vjf v x ' ^ ..^a, . i *ssl zapomniti, Vprašam gospoda Vinklerja, župnika od cerkve svetega Juri-a v So. Ghicagu, ali on .pripada S. N. P. J. Ali spada v kakor dnjgo slovansko organizacija? Vem, da ne. Zato pa naj drži svoje roke proč, ker so prezelene. fff nam treba vedno v cerkvi naprej metati Prosvete, ker za nas je Prosveta prosveta, ne pa cerkev. Prosveta, Proletarec, to s^a lista aa slovensko delavetvo, pa ne "Edinost" ali pa kaka "Ave ifcapItaljaViiain (#rutltf Milijonar Stokea je pred sodiščem povedal, da je porabil dosti čaaa ln mnogo denarja, ko je hodil od bordela do .bosdala in da je bila^njagova žena vlačuga. -a Demeeija. "General" Dawes je jahal na veltkih konjih v vojni, Evropi in med bankirji. Na velikem konju je tudi pri jahal v senat. V senatu je pa prejahal na "jackaaaa". Tako telebajo velikani, a a *a Sreča v nesrečah. Moje življenje je ,po|no smole — kljub temu aem zadovoljen. V rodni m aas je bik) obuval da Aamadva nam uozimi. vsled česar aem SB aem lovičnik,ae.niss«S vadil j>rav prekrižati. Eeda v hiši me je rešila triletne v^kf alužbe. Podivjani župnik, ki mi je nakopal kasen, mi je pomogel. da aem obrnil hrbet cerkvi u Vselej in zapustil očetov dom Njemu se moram tudi sahvaliti. da danes ae saUem*P fronti ali da *i«em *ed pohab ljeaci. »V Ameriki aam obolel *» ami in osdraviia me (je — w>P žena. Da. aem-.končno zadovoljen, dokazuje to, ker imam družino štirih «lav in avoj dom, kar ne-ere ljudi salo boli. Te po-adravlja tvoj S M,. Sbeboygan, >Wia. 0 J Itagedrir št. 4. Htsntfna povest is tiste fare, kjer iand pstaen hudiča jaše: BHo je leta 1898. V lari ni bilo druAt \h at 90. Beuthon. Nemčija. 7. marci Tu ae je vršila aodna obravnava proti 8B komunistom,JU so bili obftoAeni zarote proti dešavi in ilev Je bAo tr^je so dohili po da vet 10 pa krajšo ^ Aliia, Wle. nik >e Ml aelo.aadeseljao.in.ved- ao se je smehljal. tNeenkrat je pa >enrišlo, kakor .da je Jidarils strels. Neki fant je v ptepini radi punce zaklal drug^a XanU In mvno Usti dan ja neko dekk* porodilo. otroka. Naš župnik je bil strašno jeaen. Tako ga je potrta dvojna nesreča, da ai kaj paleti, ftel je voh na da ea ohladi. Tam je pa gručo paataric, ki ao pele: v Celeueu ŠUdirao. aem mlsliu bit Hd. — Prihodnjo aode-Ijo je šnpoik teko rasbijal p° ■fida aem kil v očitnem |da vsak hip akočiaaol terja siOaše kudiše. na Je ' I0J0KEHOVIOE (Federated Preas.) Stavke. tVork. vUko- S turških in ruskih kopali-* se organizirali in prvič "Tkali- l^vci zahtevajo ije unije, večjo plačo in Ei deUvuik, da jim ne bo prebiti dolgih ur v vroči v kateri si kvarijo £ N. Y. — Stavka tukajš- prediiničarjev traja ie *f-LLj Okrog 1200 delavcev je JJTproti redukciji mezde, p. strokovne unije v lUtici Mmsgajo finančno. Cield. Mass. — Tukaj jfcjo tkalci proti znižani idi. unija bo zidala hiše. le* York, N. Y. — Krojaške uijacije v New Yorku ae ba-^Tnačrtom za gradnjo stanj za svoje člane. Kupiti na-jiajo blok zemljišča od JL59. 160. ceste, vzhodno od Mot$ na katerem zgrade poslop-.200 stanovanji in še ostane 0ora za garaže in igrališča (troke. Banka krojaške unije financirala projekt. ieriško-RUSKO kroja-■ SKO PODVZBT1E IJSPBSNO. BORAH SE POTEGNIL ZA LAFOLLETTOVCE. Nepomirljivi senator je proti iz ključenju progreaivcev iz od eekov v senatu. »rinko • ruska industrijska nižha, katero je ustanovila sija ameriških krojaških de-ivcev, stalno napreduje. Washington, D. C. — Senator Borah je v soboto nastopil v senatu proti sklepu republikanske večine, da se La Follettovi senatorji izključijo kot republikanci iz senatnih odsekov. Borah je dejal, da bo izključenje lafollet-tovcev škodilo republikancem pri prihodnjih volitvah. Debata o tej zadevi se bo nadaljevala danes. BORAH POJDE NA GQVORNI-6KO POTOVANJE. ■York. (Fed. Press,) — itvo "Ameriško-ruske indu-jgke korporacije, katero je lovila unija Amaigamated thing Workers of America lija združenih oblačilnih de* »v v Ameriki), poroča, da je prejšnje leto zelo dobro, pčila prihajajo s tretjega let-zbora delničarjev, bročilo se glasi, da je družba edila $27,066.66 dobička v 1924 in izplačala $18,738 di-mde, katere je bilo deležnih D delničarjev. Investiran ka-I znaša $300,000. Družba je njena v vseruskem oblačil- Waahington, D. C. — Senator Borah hoče dokazati Coolidgevi upravi, da bo ameriško ljudstvo pozdravilo zopetno vzpostavitev diplomatičnih in trgovskih stikov z.Rusijo. Da (doprinese ta dokaz, odide na govorniško potovanje še to spomlad. Na tem potovanju pojde mogoče tako daleč na zapad, da doseže tudi San Francisco. On ne sili, da predloži senatu vprašanje pripozna-nja Rusije v kratkem senatnem zasedanju po četrtem marcu, em« pak pričakuje, da državni tajnik Kellogg prične delati, ne da bi čakal na navodila od senata. Političarji, ki podpirajo upravo, kažejo, da se zelo zanimajo za ruska spravna prizadevanja. Vznenadjeni so bili, ko so čitali podatke v listu "Russian Re-view", ki izhaja v Washingtohu m pokazuje, da so v Rusiji v le-;u 1924 producirali za $788,750,-000. Produkcija se je pomnožila za pet in dvajset odstotkov od prejšnjega leta, medtem ko je državna banka pomnožila svoj kapital na $50,000,000, banka za tujezemsko trgovino pa na $15,-000,000. BRAT OŽENIL SESTRO. Groze mu z najstrožjo kaznijo. Johnstown, Pa. — Stephert Balogh, star devetnajst let, je poročil svojo sedemnajst let staro sestro v Cumberlandu, Md. O-če zakonske dvojice je dejal, da bo sin prejel najstrožjo kazen, Si^nr^fi^ibo Pa mogoče oproščena Nevesta bo postala v dveh mesecih mati in se nahaja v domu za dekleta. Njen brat je pa v o-skrajni ječi. Policija izjavlja, da e nevesta izjavila, da ji ni všeč, da se je poroka razdrla, ker želi živeti z bratom. Ženin je bil rojen na Ogrskem, ko se je tam mati nahajala na obisku. Svoje sestre ni videl do leta 1923. t obleke. bogi delničarji niso hoteli «jeti dividende, pač pa ao ček ili ravnateljstvu -z opombo, se denar porabi za jazširje-podjetja in induatrijalizira-flovjcUkih republik, drugi poklonili dividondo Ame-emu odboru za ruske otroke kiboru za rekonstrukcijo ruta kmetijstva. ilničarji so na zboru odobrili »vanje direktorjev in izvolili ■ direktorje tudi za letošnje Sidney Hillman, predsednik (njene krojaške organizacije, »pet predsednik Ameriško-te industrijske družbe, [amen družbe je, da ameriški ja«ki delavci — in^li drugi vci, ki hočejo kupiti delnice investirajo svoje prihranke v ieUki oblačilni induatriji in "n omagajo sovjetski vladi indu«trijaliziranju Rusije in im delavcem do stalnega de-1 blaginje. Družba je pomo-da Hi je vseruski oblačilni likat nabavil veliko množino fernih »trojev iz Amerike za toje oblek. SPOSOBNOST PENNSYLVAN SKE ŽELEZNICE. 0KAGLEDEJUŽNOAME »KEGA MEJNEGA STOKA NE BO? *«*hington, D. C. — V južno-friaki republiki CUe še ni kon-|boj med revolucijo in proti-ducijo. Predsednik Allesan-vrača nazaj. iz prognsn-• nad dogodki v deželi pa visi cenzura, da zunanji svet ne ničesar o njih. To mogoče roti, da predsednik Cooiidge Poda odloka o mejnem sporu jena-Arica", ki traja že pre-f't med republikama Čile in 1 >n ki je povzročil že več Ivifi vojn. ^avni tajnik Hughes je pri-N o«llok. ki naj reši sporno J**nje. Razglasiti se je ime ■< prvega marca. Politični do-1 ho v republiki Cile izpre->lt položaj. Vse ae suče okrog Cinika Allesandrija, ki je al ^ prognanatvo in ki je pre-"«i»n«dnih nazorov. Zdaj ae Mnik vrača In komer prede zelo slaba. To je m vplivalo, da ee spremen IVakali bodo, da se 'jasni, mifli pa tud J jud je, ki imajo etike s 4*r J«* <«. i irtmentom, pripovedjo, da bo Waahlngton, D. C. — Neki tr govec, ki se je iz New Yorka pe-jal v Washington, da prisostvuje vztoličenju predsediiika, je povedal svojemu prijatelju, ki je član Bratovščine železniških curjačev, dogodek, ki pokazuje, tako vzdržuje pennsylvanska že-eznica svoj promet. Trgovec jfe sedel v vlak, ki je gesta! iz dvanajst Pullmanovih voz. Nekje severno od Bsltimor-a je vlak naenkrat obstal, ker je odpovedala lokomotiva. Pozvali so lokomotivo, ki je premikala vozove, pa je tudi odpovedala. Po poldrugournem čakanju je pri-vozil natlačen izletniški vlak. Vstavili so ga in pasažirjem je VSAKA ŽENA NAJ IMA PREPIS MOŽEVEGA DRŽAV-UANSKEGA PAPIRJA. aveata ai evojfga am~, dršavljanatva, ali ne da bi __ la. kaj se je pravzaprav zgodilo z državljanskim papir jam pokojnega moža. Po materini smrti v starem kraju je sklenila povrniti se v Ameriko in šla na ameriški konzulat za potni liat. Kako se je začudila, ko ji je ameriški konzul povedal, da ji ne more u-streči, ako ne predloži državljanskega spričevala moža ali vaaj prepisa istega. Ker ni vedela, v katerem sodišču je bil mož natu-raliziran, ni mogla predložiti dokaza o moževem državljanstvu. Da se je mož naturaliziral po kr tu 1906, bi bila stvar še nekoliko lažja, kajti od tega leta naprej se zapisi o vseh naturalizacijah nahajajo v naturalizacijskem u-radu v Waahingtonu. Zapisi o prejšnjih naturalizacijah pa as nahajajo le na onih sodiščih, kjre se je naturalizacija isvršila. ■Dotična ženska še ni bila v stanu priti k svojim prijateljem v Združenih državah. Dobila je mnogo zapriseženih izjav od svojih prijateljev, v katerih ao ti izjavili, da jim je znano, daje bil pokojnik ameriški državljan, Ali vse to nič ne pomaga, marveč edini dokaz je "drugi papir" «*o» ža — in tega ne more deliti. Neka druga ženska se je leta« 1895 poročila z naturaJizirai&im ameriškim državljanom. let kasneje se je mož radi poajov, podal v drug del dežele. Ker žena hotela iti ž njim, je sam ttd-šel. Sedaj pa še nekaj let ni nič več slifaU o njem. Ker je bila mati v starem kraju bolna, se -jo tudi ona $e ni mogla »vrniti kot ameriška državljanka. Toliko je dosegla, da ji .je konzul dovolil, da se poda začasno v Združene države kot turi-stinja za dobo šestih mesecev. v svrho, da more najti, kJe je njen mož in dobiti od njega prepis na-uralizacijskega lisU. S pomočjo Foreign Language Information Service se ji je zares posrečilo najti naslov možat in tako bo po mnogih sitnostih v stanu ostati v Združenih državah kot ameriška državljanka. Ženska, ki je ameriška držav-janka vslod poroke, ne more dobiti ameriškega potnega Usta za izlet v stari kraj, razun ako ptedloži "drugi papir" svojega moža (oziroma njegov rojstni list, ako se je tu rodil) in svoj lastni poročni Ust. Ako je njen soprog prišel kot otrok v Združene drŽave in postal ameriški državljan vsled očetove naturalizacije, ni on ni žena ne moreta dobiti potnega lista, ako ne predložita < očetovega naturalizacij-skega spričevala ali pa prepisa istega. Prepis naturalizacijske-ga spričevala mora biti izpisan na roko ali na pisalni stroj, kajti zakon prepoveduje vsako fotografiranje naturalizacijskih papirjev. ■ Jako nespametno ravna, kdor pravi: brigali ae bomo, ko pride čas za to. Dostikrat, ko nastane potreba za tAke dokumente, je prekaano ali ni časa čakati. Vsa m*« ttr * ««R la Londona poročajo, da ae pri praviiaio tri tkepedicije •tvanikov is Anglije, Mandije in Francije, katere pojdejo na Sumatro iskat opiškoga človeka, katerega je pred malo več ko e-nim letom isatfldil hokndaki ms-isluiv aIvh, J. Van •Uenvaarden. Vest. da se U vrste bitje., ki predstavlja Vmisaing Imk" (manjkajoč člen) med in Človekom, nahaja na svetu, je raaburiia vos.znanstveni « svet. Znanstvenikom, posebno biolo-bi nič ne kilo teko dobro* došio kakor šiv apecimen "mis-sing iinka", ki potedi še davno ugotovljeno teorijo o razvoju človeka iz opicam sorodnih bitij, is tega razlega pojdejo omenjene tri ekspedicije na Sumatro. /Heruaarden je pred kratkim objavil svoje skrajno aenimivo odkritje v holandaki znanstveni reviji "De Tropische NaUiur". Tam piše, «ia je v oktobru 1998., ko je obiskal južni, konec Sumatre in bližnjih otok Ppeloe Ri-mau, kjer se še Vdajajo obširni nepreiskani -tlivji kraji, nnleŠM na Čudno kreaturo. Bila je na drevesu, ki je stalo na samini. S puško v roki se je pribUšsl in al dobro ogledal stvor. Bilo je s črno, gosto dlako počaščeno bitje, ki je stalo z zadnjima nogama na veji, s prednjo nogo ali roko se je pa oklepalo debla. De« bela ategaa in bujne proi so pričale, da je žettika. Na glavi je imela dolge črne lase, ki so podale po ramah. Glava je bila na temenu bolj koničasta. Obraz je bU brez dlak in rjav. Celo je bilo vispko. Obrvi bUo črne kakor lasje in namršene. Oči je i-mela velike in črne. Nos je bil ploščat, širok in z velikimi J nicami; spominjal je na .Kafir-jev nos. Ustnice so bile popolnoma normalne, usta pa zelo velika, posebno tedaj, kadar so se o4prla. Tudi zobje so bili nor malni. Opazovalec je videl le desno uho, ki je pa bUo docela podobno človeškemu. Boka kreature je segala skoraj do kolena. Stopal ni mogel dobro videti, toda prsti na nogi so bili dobro raz«, viti. Kreatura je bila viseka o« k rog. pet Čevljev. Na obrazu ni bilo nič odurnega, nič opiškega, nopiin UBRATMI _fUwl CelakariaMpraMelk Aašt»w fl^^f.M. BU« Not. k; gl hUftJaik Jaka Yo*rU*; vešalk gMUMe UtfSfk upravitelj glasita Filip Mia«. POROTNI OOftSKi Marti« UUsaiksr, pred^dalk. Bos 17$. Dsrtertoa. OMei FretMe 4. Ebr. lllt 8. KUtmj Att* Ckktga. Iti.; Jsks Kri*Ulit Je-M. Afs W—t p«rk. Okbi Msry MSI A. BMvmi Asa« 4U- ULi ieka MsU, Bea.n. atrateM. h. BOLNIŠKI OMKIi OUs N«vsk. psMsttu Mlt4l i. I VZHODNO OKSOUli ZAPADNO OKBOtJIi Jacoli \iilftim. Bms Mi, Misa gin, rs. Jo»pk Uf km, um I, Bo« 114, Wwt Me Aston šelsr, Boa M4, GroM John Uotob. Nadami odbori S4S Wtllow Bt, OtiVrsi Združitveni odbori laiki Vreak AM, 1114 Se. Crswfwd Od««««, RU Jelks ^^pmbMMM^^^^^e St^ III. s OHPi OM^^®® ^j^APfc^ OMteoe, IIL VBMOVNI BDBAVNULi Dr. 9. J, ft I - «eres»es*ws s slavaleU eAeraUd, ki šelsje v meda, se wjjjsWj« ^ ^ ik sadaiitvo 8. N, P. L NI74I Se. UvMUk Ave^ Cklesg«. Ilt VBB ZADBVB BOLNIŠKE PODPOBB •■ NAILOfli Atve 8. N. P. J- 1417-51 8». UvašsU Ave^ OMesce, IIL DBNABNB POŠIUATVB IN STVABI, ki ee Oie|e gl linliflss-dskAtlr aSTlf M Mal0T*> TtjaU(Tt ^ M* P* J* NIY4I 8e* Uva- VBK ZADBVB V STBZI B BLAGAJNIŠKIMI POBU »vi BluifcdHve «. N. P. K IMT II So. Uvadsle Ats^ Vm priuib« |m« poslovanj* v gl. lavrlsvslaesi odbere Psal Bargeria, prnš>«šaltai asšmrasee odtern. Npr aeaiev je ee asi eeHUsjo as aad ilil4add iHSntl saiaL oolaaL i> —1->- m. u, v svtsl s iloalloai lešaete. as| ss ttfltts as eeebvi TMitVl^, 7-U >o. UwndaU Ave. Chlssge. Ol n ka ženska, ki je ameriška drž^V: ljanka vsled poroke, naj si aam* bančila mišice na licu kakor de lajo preplašene opice. Herwaarden jo skušal zvabiti stvor na tla. Vabil jo je z lepo besedo kakor Če človek govori a psom ali konjem, toda ženska se ni zmenila. Nato je nameril pu Ako in kreatura je zagnala krik; Hu, hu t Takoj se je odzval enak krik iz goščave v bližini. Her waarden je položil puško na tla in začel plezati na drevo, ženska se je pošosi odmaknila od debla, počenlla na veji in z o-stfim pogledom svojih črnih oči je opazovala plesalca. Ko je po* doapel do prve veje, ae je ženska naglo zasukala, oprijela veje, na kateri je stala in akočUa na tU iz vlsočine kakih deset čevljev, čredno je. bil Herwaarden na prepiše naturalizacijsko spridi i« k4featiirs že drvela Radi novega priseljeniškegs zakona je sa vsako žensko, ki se je pred 22. septembrom 1022 poročila z naturaliziranim ameri-IJcim državljanom in radi tega je aama postala ameriška državljanka, od velike važnosti, da i-ma prepis moževega državljanskega papirja in shrani ta pre-pie akupaj s svojimi ostalimi o-sebnimi dokumenti, kot so rojstno spričevslo, poročni list in druge take listine. Drugače se nekega dne utegne zgoditi, da ne bo mogla dokazati, da je ameriška državljanka. Kako važno je to, dokazuje vr sta slučajev, radi katerih so ne stranke v zadnjem času obrnile na Foreign Languape Information Service. Neka ženska, ki se je leta 1898 poročila z naturaliziranim ameriškim državljanom, je l 1912 postala vdova. Kmalu iatem je oddala svoje pohištvo in odšla v Stari kraj, da obiA^e nvojo mater. Tedaj nI bilo valo svojega moža ali pa naj rmi reče, da ga on prepiše za njo. ^ ko je on tukaj rojeni Amerika-nec, velja lata stvar glede njegovega rojstnega lista. Tak PTO-, pis pa naj žena skrbno shrani ta vsak »lučaj* Ako pa kdo nima pri sabi nf-turalizacijskega spričevala , ali prepisa, naj si priskrbi uradni duplikat s tem. da piše klerku o-nega sodišča, kjer se je aaturaU-zacija izvršUa, oziroma, ako ne zna za sodišče, da se piše na Na-turalization Bureau v VVashing-tonu, ki ima zapise o vseh natu-ralizacijah po od 1. 1906 naprej, ne pa od onih poprej.—F. L. L S. Uvrenčičeva žaga v je nepeškedovaas. — k Pestoj ne poročajo, 4d je bila veet kl je javljala, da je Uvrenčlševa tega zgorela, deloma netočna Poročilo je popravi« v toliko da je pogorelo le ekladlšč« a sejiem in avtomobil sa prevažanje lena. 2sgs sama je nedotaknjena in deluje slej ko prej.^ Ug Trsta je jal. žena _ nika Ivana 2erjala. Komjanc v Steverjanu j« te dni zjutraj kuhala iaj«t«k J(, |f«,r «dala Mena. Naenkrat je v og«j« vaomoč proti goščavi* in beše« jo dajala jz sebe ostre sUcajoše glasove. „ , Herwaandon piše dalje, da ae mu bedo čiteteiji jpotovo čudili Bakaj ni ubil kreature, ko je ven dar imel puško. Pozneje mu je bi jo žal, da ni toga/Storil, toda v momentu, ko je glodal mu bitju v prestrašene črne oč in vihrajoče laae, se mu je sa« smililo in čutil je, da bi izvržU umor, ako bi sprožil puško Harrwaardanovo parati povzročilo splošno zanimanje med učenjaki. Oglaaili ao | mnogi, ki ao potovali po tistih kifcjih, in ^ek>ma potrdili njegovo odkritje. Domačini na Sumatri poznajo dotična bitja in jih nasivajo "ttedapa". Bitja so seio plašna in tciko jih je srešati. Enaki stvori ae nahajajo na otoku Borneo in domačini jih imajo sa opice Imenujejo jih "orsng-pendak". Znanstveniki so nai^id zaključili. da ae mojpjče nahaja v vroših džunglih Sumatre in Wiž-njih otokov pleme, ki oe križa med opioo in človakom Kkopedi-cije. ki se odpravljajo tja. upajo še letos rešiti to vprašanje. OLAVNI STAN, BI74I SO LAWMOALE AV1L. CHICAGO, IU4NQM» B. No. >1* 1, Izid volitev v Srbiji. Počasi se objavljajo rezultati volitev is posameznih pokrajin, ker so se uganjale nečuvene nepravilnosti od strani vladajočih. V Srbiji je izid volitev sledeč: Radikali so dobili 201.421 glasov, radikalski disidenti 22.876, Da-vldovičevl demokrati 102.640, njihovi disidenti 8847, zemlje) radniki (sorodniki naših ■ njihovi stojnešev 42.422, njihovi disi z^T^ii »MiHMM krati 12.788, njihovi diaidenti 2684, republikanski blok 2711, srbska stranka 875 in socijaliati 494 glasov. Is tega vidimo, da je gibanje proletariata v Srbiji mnogo, mnogo bolj nazadovalo kot pa v Sloveniji. « V Makedoniji (uradno se imenuje južna Srbija) je vladal naj hujši teror in tak je tudi resul-tat. Radikali so dobili 95,068 glasov, njih disidenti 804, Davi-dovečevi demokrati 48.774, njih disidenti 4942, zmeijoradniki 5555, samostojni dsmokrati 8 678, njih disidenti 208, republikanci 1882, džemijat (Turki) 6776, muslimani 6536 in srbska Stranka 10'.) glasov. Delavstvo radi nezaališanega terorja sploh nI moglo postaviti svoje liste. Velika goljufija a ponarejeni ail čekL Kakor poročajo s Su-šaka, Je tamkajšnja policija aretirala nako italijansko družbo, ki Je v Zagrebu, a morebiti tudi v drugih krajih izvršila velike Bel j uf i je s (»narejenimi Čeki Glavni keiovodje te družbe so bili eskortirani v Zagreb. Družim je neko zagrebško banko s ponarejenimi Čeki ogoljufala sa »ne-sek 600.900 dinarjev. obsodba v Sarajevu je Sarajevsko okrožno sodišče je 19. febr. izreklo novo smrtno obsodbo zaradi zločina, izvršenega le lota 1923. Omer Hrbinič je svojega prijatelja Ahmeda Ra-moviča pregovoril, da dvigne v hranilnici avoj prihranjeni denar ter m odnese k svojemu očetu v Jalaču pri Fočl. Ranovič ga Je ubogal. Na potu pa je Hrbl nič Mamovlča umoril, ga oropal in m položil na gorečo grmado truplo ao našli paaanti dne. Komisija je da Je bil Kamovič ubit in Botem sežgan. Obtoženec Mr binič je dejanje priznal ter izjavil. da je umor izvršil zaradi ljubosumno*!. Sodišče ga Je '>i>M*lilo na smrt. Um«« v Ljubljani: Antonija Hamburg. Nemčija, 7. marca. — Profesor Albert Cinatein, znani učenjak, je včeraj odpotoval v Hoeno# A Iren na povabilo ondotnih znanstvenikov, stein bo imel serijo predavanj v patentiranju kar dotri daljno i občinska vdova, hiral Feliks Kamilo Završnik. ste urHiinika. Ane Mateot, . 61 let. — Jo-26 let. — fraa kratkim smo poročaU, da je 'bil v bližini Koprivnice na Hrvatskem izvršen strašen dvojni ro-paraki umor. Cigan Ojuro je u-moril posestnika Andreja'Mlijura in njegovo leno, dočim Je o-•tala domača * ličorka Ljubica le na Čudežen način Ki življenju. Po umoru njenih aterišev Je ei-gan prisilil .Mletno Ljubico, da mu je morala še avotlti s Mjo, ko je ropal .po hiši. Nato je-še njo uderil s sekiro po glavi, da se je zgrudila nesavestna na tla. Mislil js, da je tudi Ljubica mrtva, toda ta ae je kmalu osvestila, in naznanila potem orožnikom strašni dogodek. LJubioa |b ostala tako edina priča, gromega zločina, kajti llmrnešno dete. ki Js spavalošs v zibelki, elganu Bi moglo biti opaeno. Vse okoliške orožnišk* postaje, ki ao bile.tekoj obvsššene o dogodku, so Izvedle nnjatruftjo preiskavo. Dan sa dnem Jo bilo privedenih v koprivniško boUieo po več ciganov, toda ranjana Ljubica ni v nobenem od .njih »posnsls morilca. Končno ao o-rožniki aretirali v Aleeteh Sšfllot iga cigana Martina Haloga, očeta dveh otrok. NJega n> pred nekaj dnevi aretirali že v »viru, vendar pa ao mu Je tekrat poare-čilo ubežati, dokler ga nilo so-pet našli v neki koči v Moetih. V bližini peči ao našli orožnik! vrb tega zakopanih mnogo stvari, o katerih se ni vedelo, odkod izvirajo. Ko so MiUurovo vprašali, ali manjkajo kaki čevlji sa 14 do 1 Motno deklico in jo BOB to potrdila, Js biJo UJteJ Janno, da Je Martin Halog pravi jporl- !,<-. Halog ji. niče, Hisičetkjl.tp dovratno zanikal vsako krivdo, i oda Ljubica ga j« takoj sraena-la, nakar se Je končno udšl in priznal svoj zločin. Izjavil je, da Je hotel ubit! tudi deklico, da ae tako izaebi edine priče, , ki bi ga mogla obremeniti. Svoj zločin je izvršil ssmo zato, ker Je hotel tako priti do denarja. Pokojnemu Mlljuru je povedal ime Ojuro samo z namenom, de bo gabri-sel sa seboj vsako sled. Posebno sreča je Mia, de je deklica ostala pri življenju, ŠMr ml bila eeier pndsUra eMoe o-težkočena. Balogovo priznanjooe popolnoma strteja e njsnlml iz-fiovedami. Aratlranifi Moga no kročill kotarahemu seiiilu v Koprivnici, od jo po konšsnl preiskavi v m v Bjetevar, kjer bo poaotr — POZ*! — Ameriška zgodovina v maroi L 2. marca 1H29 — Kari Schurz. eden izmed najznamenitejših In proslavljenih ameriških državnikov tujega rojstva, ae je tega dne rodil v vasi Liblar blizu Kolina na Nemškem. Shurz je bil zapleten v politiko takorekoč od svojih deških let. Kot dijak vseučilišča v Bonnu se je vdeležil nemške revolucije leta 1848-49 skupaj s svojim profeaorjem Kinkelom. Ko je pruska vojna 1. 1849 osvojila mesto Kastadt, o-porišle revolucijonarjev, je Schurz ušel, ali njegov profesor in prijatelj je bil ujet in obsojen na dosmrtno ječo v neki trdnjavi. Kari Schurz je na to postal glavni junak neke epizode, ki je tedaj vzbudila ogromno senzacijo po vsej Evropi. Sklenil je o-avoboditi svojega ljubljenega u-čitelja in se mu je to posrečilo na način, ki se čita bolj kot kak roman nego kot resničen dogod-jaj. Schurz in Kinkel sta zbežala na Škotsko. Leta 1852 je Schurz prišel v Združene države ter se najprej nastanil v 1'hiladelphlji in končno v državi Wisconsin, kjer je kmalu začel izvrševati velik vpliv na javno življenje. Pridružil se je "republikanski" stranki in zastavil ves svoj vpliv, da se Abraham Lincoln izvoli za predsednika. V znaku pri poznanja njegovih zaslug ga je Lincoln 1. 1861 imenoval za ameriškega poslanika na Španskem. Schurz ps se je že istega leta odpovedal te službe, da vstopi v vojsko in se udeleži civilne vojne. Dobil je 1. 1862 šario gene-rala-brigadirja in poverjeno mu je bilo poveljništvo neke divizije v armadi generala Franza Si-gela, onega, ki je 1. 1848-49 poveljeval nemškim revolucljonar-cem. Kasneje je Kari Schurz postaj generalni major. Po civilni vojni je bil Sigel prvi general, ki je odložil svoje častništvo, Schurz pa drugi. Na to se je posvetil žurnalizmu, postal urednik lista "Post" v Detroitu in nemškega lista "VVestliche Post" v St. Louisu. L. 1869 je bil izvoljen za kongresnega senatorja za državo Missouri. Tri leta kasneje je predsedoval narodni konvenci- F H 0 S K E T K PONDEUEK, 9. MARCA 1925 ji liberalcev, ki je imenovala Horace Greeleyja za predsedniškega kandidata. Kari Schurz je bil prvi političar v Združenih državah, ki je začel neodvisno politično akcijo. Pod predsednikom Hayesom je bil imenovan za tajnika notranjih zadev in je bi eden izmed najsijajnejših tajni kov za notranje zadeve v Zdru ženih državah. Začel je mnogo reform; on je bil prvi, ki je zače stalno izvajati načelo stalnega uredništva v javnih službah (ci-vil service) brez ozira na poli tične spremembe, in je bil tudi prvi visoki uradnik, ki je zače omejevati potratno razgozdova-nje. Schurz je bil eden izmed najboljših govornikov svoje stranke. Govoril je angleščino in nemščino z isto dovršenostjo Nekoliko let je bil tudi urednik newyorškega lista 'Evening Post". Ponovno je bil izbrsn za predsednika vsenarodne organi zacije za reformo državnega u radništva. Njegova glavna literarna dela so bila življenjepis Henry Clayja, proslavljenega a-meriškega državnika in govorni ka, in njegovi "Spomini iz dol gega življenja", v katerih opisu IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivaa Tavčar. (Dalje.) "Ds ž njo jed solimo!" "Jeli pri tem toliko potrebujete, da se mo-rsti rsdi soli zadolžiti? Reveži, reveži! Kako je to vendar mogoče?" Prešinila ga je posebns misel. Posegel je v žep ter izvlekel pleten mošnjiček, ki je bil trdo natrpan s cekini. Zlato se je blesketalo in rožljalo je, ko je mečkal mošnjiček v beli svoji roki. "Tu Je nekaj!" je dejal. "Vzemi, da bodeš imela spomin od mene in da ne boste soli ostajali na dolgu!" Malo je premišljala, pa že Komarjeva ji je bila pripovedovala, da ima grof denarja na ostajanje! Ker jo bo itak vzel, čemu bi ne smela od nJega vzeti, če ji hoče kaj dati? In denarja so doma tako grozno potrebovali! Zima je bila, mati pa je nosila poletno obleko, ker druge Imela nI. Kar tresla se je od mraza. Vzela je torej pleteno mošnjico ter jo previdno sprsv-Ijala v žep pri svojem krilcu. Pri tem pa je gledala kot črnooka srnica v gozdu, če kaj nepričakovanega vzbuja njeno pozornost. Zaakrbelo jo je nekaj: "Pa boste morda sami pomanjkanje trpeli, če mi vse daste?" Tu se je beli general tako iz srca zasmejal, da je ameh napolnil celo sobo. Vstal je In francoski je vzkliknil: "Oj, ta neskaljena narava! Mi pa smo popačeni in grdi grešniki!" Zopet je sedel k njej in z roko se je dotaknil njenega razbeljenega lica: "Te skrbi ne imej! Prav lahko dobim denarja!" "Ga imate res toliko?" je odgovoril«; "No potem je pa prav." Se vedno ae je smejal in z roko si je dal opraviti okrog njenega obraza. Končno je iz-pregovoril galantno: "Upe oči imaš, Marija!" Pogleda sicer ni povesils, a oprostila se je njegove roke ter jo rahlo v stran potisnila. Odgovorila je mimo: "Lepe oči, gospod, vodijo v greh in doatikrat so Človeka v večjo pogubo nego v korist. Tako ml je pravila mati!" Dvignil se je in pričel po sobi hoditi. "Res, res!" je zastokal. "Po grehu gazimo in na tem svetu visimo. In ne mislimo na tja, kjer bode večnost, Marija! Ni vere v Boga, ni zaupanja v Boga, in to je najhujše!" Deklici se Je duAa napolnila 7. zaupanjem do njega, ki je tako govoril. Veroval je v Hoga in zaupal je v Boga! Tak mož je ni mogel goljufati ! O tem je bila sedaj za trdno prepričana. "Greha se moramo pač ogibati!" je odgovorila prepričevalno. Te besede so kh pretresle; stopil je pred |kxU>Ih> Božje porodnice in pred njo je iznova delal široki« avoje križe. "To Čisto dušo rešiti," je mrmral, "bi bila velika zasluga. Zavest, da sem jo rešil, hI mi olajševala smrtno uro!" In pred to smrtno uro se je tako grozno tresel! ••Marija!" je izpregovoril tiho, "misliš li kdaj na smrtno uro?" "Sem prevečkrat lačna, če je že sedaj jedla ž njim pri eni in isti mizi. Bila pa je tudi res lačna. Ko je odhajala od doma vaa razburjena, skoraj ničesaf ni mogla zaužiti. Cemu bi se sramovala? General sam ji je položil velik kos na krožnik in belega kruha je položil tik nje. "Sedaj prični, Marija!" "Jesti res ni sramota! Pa še vi dajte!" Pri tem ga je tako ljubko pogledala, da se mu je pregrelo telo, ki je bilo od užitkov življenja že precej omagalo. Z zadovoljstvom je počivalo njegovo oko na deviškem njenem obrazu. Ker je bil tiste dni pietist, ki dostikrat sam ni vedel, kaj hoče, si je mislil: "Nedolžno to dušo moram rešiti in privesti jo moram k pravemu Bogu!" Odgovoril je: "Ne morem P "Jesti ne morete?" se je začudila. "Morda ste bolni? Kdor dobrih reči ne je, je gotovo bolan." "Bolan nisem!" "Človek je največkrat bolan, da aam ne ve!" Z veliko skrbnostjo je dostavila: "Vidi se, da nimate gospodinje! Bledi ste in prav bi bilo, da bi pili kamilični čaj, predno ležete spat. Zjutraj bi se prebudili zdravi kot riba v vodi. Skoda, da ga vam ne morem skuhati! Morda kamilic nimate pri hiši?" Zopet je zazvenel njegov smeh po sobi. "Drugikrat mi skuhaš tak čaj! Sedaj pa prični jesti, da se ne shladi!" Pričela je jesti. In jedla jc s tisto iivo slastjo, katero dajeta mladost in nepokvarjen želodec. Vedla se je pri tem čudovito ročnO, v najmanjši zadregi ni bila. Se celo vilice in noži ji niao delali nikake težave! Vladar vseh Rusov pa je kar strmel, kako brzo se je izpraznil krožnik. "Da bi človek le enkrat v letu mogel tako jesti!" si je mislil. "To je mladost, ki pač prehitro poteče!" v Ko se je bilo dekle nasitilo, je car izpregovoril: "Sedaj moraš pa še piti!" NatoČil je kupico s penečim vinom. Morala je piti, pa se je komaj z usti doteknila čaše ter jo odložila. "To je pa sladko!" je vzkliknila. "Pravijo, da raste tako vino v sveti deželi. Od tam je gotovo!" Iznova je vzela čašo v roke in zopet je malo pila. Kar je bilo ostalo v kupi, je izpil beli general. Nato je vprašal kipeče: "Veš li, Marija, kaj se je sedaj zgodilo?" "Ne vem!" je odgovorila, a pri tem ji je nehote zaplala kri v obraz. , I "Ugovarjala nisi, da sem pil s tabo iz, ene In iste kupe. Pri nas v Rusiji je to znamenje velikega prijateljstva!" "Ali rea?" Izvlekla je nekje rutico ter si brisala raz-vneto lice. In zopet je ponovila: "AH res?" "I)a. velikega prijateljstva, katero hoČeva tudi midva skleniti!" "Ce želite?" "To prijateljstvo pa se mora potrditi tudi s poljubom. Taka je navada pri nas v Rusiji!" "Ali res?" "Nsj je potrdiva tako?" "Ce želite?" Ponudila mu je svoj obrazek in z mlade-nlškim ognjem je pritisnil svoja usta na njena. Beli sneg je |>adel na rdečo rožo — in zamoril jo je. Ali ona jc Živela samo od sladkosti tega trenotka. Zdelo ae ji je, kakor bi bilo zasijalo zlato solnce v sobo in tudi v njeno srce, v katerem se je od sreče vse žarilo. "Prijatelja hočeva ostati P Pri teh besedah jo je zopet poljubil. ZaAepetala je: "Ce želite?" Preobšlo ga je keaanje. Pričel je gori in doli hoditi ter godrnjal: "Tako te duše ne boš rešil, Aleksander Pavlovič! Kako krasno bi bilo. če bi se po teh krajinah razširila pravoslavna vera P In že je bil pred podobo Božje porodnice in lajšal si je vest z glol>okimi pokloni in a širokimi križi. Takrat se odpro vratca v steni. V okviru te vratec se je prikazal bogato opravljen dvor-nik. ki se je skoraj do tal priklonil. "Kaj je?" je sarešal car. Oni je opazil erd svojega visokega goapo-da. 8 strahom je šepnil: "J^jega veličanatvo. avstrijski P ^ Pridem UkoJ! Odrini P UfcUs je svoje delavno in burno življenje. Ta znameniti tujerodec in veliki ameriški patrijot je umrl 1. 1906. 9. marca 1862. — Tega dne se je vršila znana slikovita bitka pri Hampton Roads med bojnima ladijama Monitor in Merrimac, ena izmed najznamenitejših morskih bitk v svetovni zgodovini in v zgodovini te dežele. Monitor je bil izgrajen v treh mesecih po načrtih švedskega inženirja John Ericsona in je odplul iz newyorške luke dne 6. marca 1862 in je po svoji viharni začetni vožnji prispel v Hampton Roads v Virginiji dne 8. marca. Tega dne je bila oklopnjača "Merrimac" južnih konfederi-rancev več ali manj uničila lesene fregate, ki so spadale k severnim državam; le noč je rešila tri izmed teh ladij. Rano v jutru dne 9. marca je začel dvoboj med "monstrom" iz Juga in "cheese-box" (zaboj za sir) iz Severa, kakor so v šali nazivali novo o-klopnjačo "Monitor". Bolj čudne bitke ni bilo gotovo nikdar na svetu. Po 41 strelih iz dveh Dahl-gren topov (tudi švedska iznajdba) na vrtečem se stolpiču ladje "Monitor" se je hudo poraženi "Merrimac" umaknil. Izid tega dvoboja je izzval ogromno zanimanje po vsem svetu, ker je br-ssojav —«» tedanja novotarija — raznesel vest vsepovsod. 11. marca 1832. — Prvi nase IJenci Oregona so se spravili na pot proti Zapadu. 21 pijonirjev pod vodstvom Nathaniela Weye-tha je tega dne zapustilo mesto Boston in se spravilo na pot proti skrajnemu Zapadu preko Bal-timora, Pittsburgha, Cincinnati ja, St. Louisa in zapadne poti ki je kasneje dobila ime "The O-regon TraiP. Le osmorica izmed njih;je dosegla reko Kolumbijo koncem oktobra istega leta. T so bili prvi beli naseljenci severnega zapada, ki so prišli iz vzhoda. 15. marca .1767. — Rojstn dan Andrew Jacksona. Jackson ena izmed najpomembnejših fi gur v ameriški zgodovini, se je rodil v Waxhaw, North Caroli-na, dne 15. marca 1767. Šolske izobrazbe ni imel veliko. Ko je bil 14 let star, je vstopil v vojsko ameriške revolucije in je bil ujet od Angležev. V 17. letu svoje starosti je začel študirati pravo in tri leta kasneje je bi odvetnik. Preselil se je v Nash ville, Tennessee, kjer je bil 1 1790 imenovan za federalnega pravdnika dotičnega okraja. Po-ptal je tedaj pristaš političnih nauk Thomas Jeffersona, velikega zagovornika ameriške demokracije. Kasneje je postal sod nik višjega sodišča v državi Tennessee. L. 1812 je izbruhnila vojna z Angleško in čudno je, da e dini vojaški poveljnik, ki je v tej vojni trajno zaslovel, je bil An-drew Jackson, kateri sploh ni i-mel nikakega vojaškega šolanja in tudi jako malo splošne izobrazbe. Ali izkazal se je bil za velikega bojevnika proti Indijancem. Jackson je zmagal nad Angleži v bitki pri New Orleansu, kateri dogodek je tem bolj znamenit, ker se je bitka vršila 15 dni potem, ko je bil mir že podpi san; vesti so tedaj potovale jako počasi. Britanska armada je obstojala iz 12,000 izurjenih angleških veteranov, Jackson je poveljeval nad 6,000 možmi, od katerih le 600 so bili redni vojaki, drugi i>a so bili pijonirski nase-jcnci. Dne 8. januarja so v tej t)itki trpeli Angleži odločen poraz. ker so zgubili 2600 mož, do-čim so Amerikanci le zgubili o-sem. Vsled te zmage je Jackson postal popularen junak. L. 1824 je bil imenovan za predsednl-Akega kandidata s strani demo-kratične strsnke, nove skupine z prejšnje deraokratično-repub-ikanske stranke. Dobil je največ glasov, ali, ker ni imel absolutne večine, je izvolitev predsednika prešla na poslansko zbornico kongresa, katera je izvolila John Quincy Adamsa. L. 1822 e bil Jackson ponovno imenovan in tudi izvoljen za predsednika Združenih držav. Štiri leta kasneje je bil ponovno izvoljen za drugo četrtletje. Umrl je 8. junija 1845. Andrew Jacksona smatrajo za ustanov it le js sedanje demokratične stranke. On je pa tudi začel oni sistem v ameriški politiki, po katerem zmagovita stranka zasede vaa važna mesta s svojimi pristaši, takozvani "spoils system" (sistem plena), češ, da plen spada zmagovalcu. — F. L. UMESTNA NAPRAVA NA JAVNEM TRGU. St. Louis, Mo. — Mesto je dogradilo svoj trg, ki je stal $1,- 350,000. To je drugi največji trg v deželi. V vporabo pride meseca junija. Na tem trgu bo šest javnih tehtnic, da se bo lahko vsak kupec prepričal, ako je prejel pravo težo. Ponovno tehtanje kupljenega blaga ne bo stalo ničesar. Tehtnice bodo varovale ljudstvo, da jih navihanci ne bodo preverili. Poslopje je zgrajeno iz žele-zobetona, lice je pa iz opeke. Prvo nadstropje bo služilo za trg. V zgornjih treh nadstropjih bodo pa shrambe za avtomobile, katerih pojde 280 v vsako nadstropje. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Jan. 31.-1925) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naii zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $3.80. Za mesto Chicago in Ci-cero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO u PROS VETA" 2657 S. Lawndale Ave., -CHICAGO. ILL. "HIS MASTERS VOIC Prave, glasne VICTR0 CENE od $22.50 do $250.00, Prav« Vtatot plot«« ali M fin. piano-roti«, dobiU pri um. 5 riitt* po «m(k. IVAN PAJK, 24 Main St., Conematigh. mmmmmmm^mmmmmmmmmmtmmm^rnm.^^ ŽENITVENA PONUDIL Samec, star 39 let, ki imi selje do farmarije in se želi ženiti na kakšno farmo, tri tisoč pet sto dolarjev ko ne. Nevesta naj bo dekle ali va do 40 let stara in ki lai farmo. Katera resno misli, piše na naslov: M2enin Fam 2657 S. Lawndale ave., Chii ni. (i [e eeoeeee oooeoep< KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljer v teh slučajih Je treba jem SEVERA1 S ESKd razkuievelno mazilo. Olajša rasdraienje, odpravi srbečico In druge srbeče izpuščaje na koši. Cena 60 centov. Peakeolte napraj pri Ukarju W. F. SEVERA CO. CEDAN HAPIDS, IOWA DA SKUHAS DOBRO VO, PISI PO NAS! PRODUKTE.! Imamo v calogl olad, hmelj, ■ In tm drago potrebščine. Poe in so prepričajte, da jo doma pi kuhani vodno lo najboljši la nejŠL Groeerijam, oladtUarjem la dajalne ieleinino damo primer« poat pri večjih naročilih. Pili informacijo aa: .. FRANK OGLAR, 6401 Suporior Avoano. Clerelsi Ali želiš znati pravilno in čitat angleško? Naroči si vensko-angleško slovnico", ro je izdala in ima na Književna matica S. N. P. ■ ! Tiskarna S. N. P. J SPREJEMA VSA V TISKARSKI OBRT SPADAJOČA DELA. Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S. N. P. L DA TISKOVNE NAROČA TISKARNI. V SVOJI . 'v. „ L .ftM^JStJi . ■ * i****- ? CENE ZMERNE, UNLISKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pilite po informacije na naslov: & N. P. J. Printer?, 2657-59 South Lairndalc Avenue, Chicago, DL TAM SE DOBE NA ZBLJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.