Oglasi 2 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 Tretja stran Vsebina Samooskrba s hrano pomembnejša kot kadarkoli prej 5 Svet županov premogovnih regij Interese Zgornjesavinjčanov bo zastopal Franjo Naraločnik ............... 5 Les je čudež narave V oglaševalski akciji tudi izdelki mojstra iz naše doline ...................... 5 Gornji Grad PUP Saubermacher čaka na nov razpis .............. 6 18 Občina Rečica ob Savinji Svetniki o komunalnih storitvah in vodovodu Letošč .................................. 7 Radmirje Začetek gradnje krožišča z deli na mostu ..... 7 Spodnja Rečica 19 Začela se je gradnja krožišča na Reneku ............. 8 Epidemija covida-19 Število okužb ponovno raste ..................... 9 Tematska priloga Pot do gradbenega dovoljenja še vedno (pre)dolga .......................... 12 20 PGD Mozirje Na mestu poveljnika odslej Jaka Steblovnik ....... 18 Šolski center Velenje Manca Beričnik Freucht tretja na Evropskem denarnem kvizu ................ 19 4-urni Mr. Bo tek v Lenartu Zmaga Čeplak Pozničeve, Gostečnik tretji .................. 20 BR 21 NTK Savinja Po rednem delu prvenstva v boj za naslov državnega prvaka ............... 21 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 12, 25. marec 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@ savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. SŠ Izvirno slovensko ime za marec je sušec, kar si lahko razlagamo na način, da je to mesec z izrazito majhno količino padavin. Letošnji marec to ime v celoti upravičuje. Po napovedih vremenoslovcev dežja ni pričakovati niti v prihodnjih dneh, ob prehodu v koledarsko pomlad se suša še stopnjuje. Sušne razmere niso dobra popotnica za prihajajoče vegetacijsko obdobje, opozarjajo v agenciji za okolje. Sreča v nesreči je, da podpovprečne temperature zraka zadržujejo vegetacijo, kar pomeni, da sta po toplem januarju in februarju, ko so zvončki zacveteli kakšna dva tedna prej kot običajno, prebujati pa se je začelo tudi sadno drevje, hlad in suša te procese upočasnila. Ob prvem dežju, ki ga sicer še ni na vidiku, bo verjetno prišlo do »eksplozije« vegetacije, medtem pa travniki, sploh po puščavskem prahu, ki je v minulih dneh zajel tudi Slovenijo, delujejo pusti in brez življenja. Dolgotrajna suša se ne pozna le v kmetijstvu, tudi reke imajo nizke vodostaje, vode je malo tudi v podzemlju. V tem času kmetje običajno zemlji dodajajo hranila, zaradi suše pa letos to nima smisla, saj gnojila ne bi delovala. Z dognojevanjem je treba počakati do prvih padavin. Zaradi pomanjkanja vlage zamujajo tudi prve setve, pozne setve pa so običajno napoved slabšega pridelka. Opisane razmere so še dodatna težava za slovensko kmetijstvo, za katerega je računsko sodišče v izdanem revizijskem poročilu ugotovilo, da imamo na področju agroživilskih proizvodov velik primanjkljaj pri mesu, sadju, vrtninah, izdelkih iz žit, moke, škroba in mleka. Ob tem se površina kmetijskih zemljišč v uporabi zmanjšuje, še vedno pa nimamo jasnih ciljev in ukrepov glede zvišanja stopnje samooskrbe. V eni od neparlamentarnih političnih strank so v tem tednu opozorili, da moramo kmetijstvo priznati kot strateško pomembno dejavnost. Dokler smo toliko odvisni od uvoza, temu pač ni tako. Šele nato bomo lahko z ustreznimi ukrepi povečali stopnjo samooskrbe s hrano ob istočasnem povišanju kakovosti kmetijskih proizvodov. In ne samo to. Z razvojem kmetijstva bomo dali priložnost za razvoj tudi podeželju. Strinjam se z oceno, da je delo kmeta danes razvrednoteno in podcenjeno. To je poklic, ki zahteva celega človeka - od zgodnjih jutranjih ur do večera, ne glede na dan v tednu, nedelje in praznike. Biti kmet pomeni tudi odgovornost do ohranjanja narave in kmetijskih površin in vse to ima svojo vrednost, ki jo bomo potrošniki morali slej ali prej priznati, če se želimo odreči gensko spremenjeni in z rakotvornimi herbicidi zastrupljeni hrani. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 3 Tema tedna NARAŠČAJOČA INFLACIJA KLESTI PRIHRANKE Nižja kupna moč in življenjski standard – nova realnost? V februarju smo po podatkih statističnega urada imeli na letni ravni 6,9-odstotno inflacijo, za toliko so se v povprečju zvišale cene življenjskih potrebščin na letni ravni. Februarska letna inflacija je bila najvišja po juliju 2008, k skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv. Na visoki ravni je bila tudi stopnja inflacije na celotnem območju evra, ki je ob hitri rasti cen energentov in zastojih v dobavnih verigah dosegla 5,8 odstotka. Rast inflacije negativno vpliva na prihranke Slovencev, ki so po izračunih časnika Finance v letu dni iz tega razloga izgubili skoraj milijardo in pol evrov. NAJBOLJ SE DRAŽIJO ENERGENTI V Sloveniji so v letu dni cene električne energije, plina in drugih goriv v povprečju zrasle za 19,6 odstotka, cene blaga so se v povprečju zvišale za 8,5 odstotka, hrana je bila februarja za 6,4 odstotka dražja kot leto prej. Še najmanj so se podražile storitve, katerih cena je na letni ravni zrasla za 3,7 odstotka. Inflacijo so nekoliko blažile za 3,6 odstotka nižje cene izdelkov in storitev iz skupine komunikacije. VISOKA TUDI EVRSKA INFLACIJA Rast cen najbolj čutijo gospodinjstva, ki s svojo porabo sicer poganjajo evrsko rast. Vse oči analitikov so bile zato v zadnjem tednu uperjene v Evropsko centralno banko (ECB), ki je za letošnje leto napovedala gospodarsko rast v evrskem območju v višini 4 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 Aleš Lončar, premoženjski in finančni svetovalec: Vedno bolj postaja aktualno vprašanje, kako ravnati s svojim premoženjem in prihranki ob takšni inflaciji. Moje mnenje je, da se nahajamo tik pred novim finančnim sistemom, ki bo temeljil na novi blockchain digitalni tehnologij, verjetno v kombinaciji s plemenitimi kovinami, zaradi zaupanja ljudi v nov sistem. Verjamem, da bodo evro in ostale klasične valute, ki jih poznamo, še naprej izgubljale na svoji vrednosti. Na to že nekaj let opozarjam na svoji spletni strani https://jumal.si/aktualne-objave/ z rednimi mesečnimi članki, ki jih objavljam, da osveščam ljudi, kam gremo. Sem tudi mnenja, da je zgodovina naša najboljša učiteljica. Več ko vemo o dogajanju v preteklosti, bolje lahko predvidevamo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Z dogodki, povezanimi s covidom in vojno v Ukrajini, se bo ta proces samo dodatno pospešil. Ime igre odločevalcev je večja kontrola, ki bo digitalna. Prihodnost je za marsikoga negotova in nepredvidljiva, zato svetujem, da imajo ljudje svoje premoženje ustrezno razpršeno glede na svoje znanje, izkušnje, starost, likvidnost, pričakovanja in tveganja. Hkrati je pomembno, da ostanemo pozitivni z voljo do polnega življenja zavoljo sebe, svoje družine in bližnje okolice. Zagovarjam plemenite kovine, ki so z nami že 6000 let, kripto premoženje, nepremičnine in skrbno izbrane delnice, skratka, prednost dajem realnim naložbam pred papirnimi. Za nekaj mesečnih stroškov svetujem varnostno rezervo v evrih, kljub višji inflaciji in v zadnjem času visoki rasti cen izdelkov in storitev. Zaenkrat v vsakdanjem življenju še plačujemo z evri. Nahajamo se v zgodovinskem trenutku ogromnih sprememb, ki nas bodo doletele v naslednjih letih. Zato je potrebno, da vsak posameznik ozavesti to obdobje kot veliko priložnost, da prežene strah pred negotovo prihodnostjo. S tem lahko po svojih močeh prispeva k boljšemu življenju družine in prijateljev. Najbolj učinkovito to narediš z vedoželjnostjo in dodatnim znanjem o področju, ki te privlači in vleče k sebi. Ali pa da nekomu z izkušnjami, znanjem in verodostojnostjo zaupaš, da ti bo pomagal s poštenim nasvetom. 3,7 odstotka, medtem ko naj bi zaradi rasti cen energentov in drugih surovin inflacija znašala 5,1 odstotka. DENARNI PRIHRANKI IZGUBLJAJO VREDNOST Zaradi inflacije kupna moč v Evropi pada, vse manjša pa je tudi vrednost denarnih prihrankov, kar bomo še posebej občutili Slovenci, ki smo v evropskem vrhu po količini depozitov na bančnih računih. Pri časniku Finance so naredili izračun, kako inflacija žre prihranke na bankah. Od uvedbe evra v Sloveniji leta 2007 se je masa depozitov prebivalstva na bankah v Sloveniji več kot podvojila. Ko je bila inflacija ničelna ali zelo nizka, na privarčevani denar ni imela vpliva, v času visoke inflacije pa se to spreminja. Glede na obseg depozitov prebivalstva na bančnih računih novembra lani, ki je po podatkih Banke Slovenije znašal 23,7 milijarde, so varčevalci v letu dni izgubili skoraj 1,4 milijarde evrov. To pomeni, da so prihranki na banki danes vredni šest odstotkov manj kot pred letom dni, kar bo verjetno marsikoga spodbudilo k iskanju alternativnih oblik varčevanja. Tatiana Angioi Gospodarstvo, Iz občin USTANOVLJEN SVET ŽUPANOV PREMOGOVNIH REGIJ SAŠA IN ZASAVJE Interese Zgornjesavinjčanov bo zastopal Franjo Naraločnik Župani premogovnih Savinjsko-šaleške (SAŠA) in zasavske regije so podpisali sporazum o ustanovitvi sveta županov, ki bo aktivno spremljal postopke v procesu pravičnega prehoda. V imenu občin Zgornje Savinjske doline je sporazum podpisal ljubenski župan Franjo Naraločnik. PODNEBNI SKLAD NAJ POSTANE SISTEMSKI VIR FINANCIRANJA TRANZICIJE Svet županov premogovnih regij si bo prizadeval za čimprejšnje sprejetje območnih načrtov za pravični prehod, za vzpostavitev sistema upravljanja pravičnega prehoda, zagotovitev finančnih virov in sprejetje ustrezne zakonodaje, izgradnjo primerne infrastrukture ter skupno vizijo za obe regiji, kot jo opredeljuje nacionalna strategija na področju razvoja energetike, gospodarstva, človeških virov, socialne infrastrukture in sanacije degradiranih površin. Obe regiji poudarjata tudi nujnost imenovanja nacionalnega koordinatorja pravičnega prehoda, podnebni sklad pa mora postati sistemski vir financiranja tranzicije obeh regij. PRI PRESTRUKTURIRANJU ISKANJE SINERGIJ IZJEMNEGA POMENA Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v imenu občin SAŠA regije poudaril, da so izzivi na področju energetike izjemno veliki in da so pri prestrukturiranju tvorno povezovanje, iskanje sinergij in skupni interesi izjemnega pomena. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da so se lokalne skupnosti dogovorile in uskladile za sklenitev sporazuma o sodelovanju. FRANJO NARALOČNIK PREDSTAVNIK OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Člani sveta županov so župani občin Šmartno ob Paki, Šoštanj, in Velenje, ki predstavljajo ožje vplivno območje v SAŠA regiji, ter župani občin Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Član sveta županov je tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik kot predstavnik občin Zgornje Savinjske doline. ZAGOTOVITI NOVA DELOVNA MESTA Z VISOKO DODANO VREDNOSTJO Naraločnik je ob tej priložnosti povedal: »Svet županov bo svoje odločitve sprejemal s konsenzom in bo aktivno spremljal postopke v procesu pravičnega prehoda. Pomembno je, da se bodo sredstva, namenjena pravičnemu prehodu, racionalno in smiselno porabila, zato bo ključna vloga nacionalnega ko- Svet županov bo aktivno spremljal postopke v procesu pravičnega prehoda. (Foto: MOV) ordinatorja, ki bo bdel nad tem. Zgornja Savinjska dolina sicer sodi v širše vplivno območje, ko govorimo o premogovnih regijah, vendar smo tudi mi še kako zainteresirani za dober izid tega prehoda, saj bo to precej vplivalo na delovna mesta tudi pri nas. Pomembno je, da zagotovimo kakovostna nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in da del teh delovnih mest prenesemo tudi na naše območje. Zato je po- membno, da smo zraven.« VKLJUČENI TUDI OBE REGIJSKI RAZVOJNI AGENCIJI Podpisa so se udeležili tudi predstavniki razvojih agencij v SAŠA in zasavski regiji, ki imata vlogo izvajalskega organa in projektne pisarne za pravični prehod. Obe agenciji bosta opravljali strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe sveta županov. Vesna Petkovšek VSESLOVENSKA KAMPANJA LES JE ČUDEŽ NARAVE V oglaševalski akciji tudi izdelki mojstra iz naše doline Javna agencija Spirit Slovenija in direktorat za lesarstvo pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) sta predstavila novo oglaševalsko akcijo za promocijo uporabe lesa in ozaveščanje o njegovih prednostih. V enem izmed promocijskih videov so uporabili tudi izdelke rezbarja Jožeta Strmčnika - Šlangerja iz Luč. LES - VSESTRANSKO UPORABEN TRAJNOSTNI MATERIAL Oglaševalska akcija nagovarja, da povabimo slovenski les v naše življenje, v naše domove, saj ima številne prednosti za človeka in okolje. Les je vsestransko uporaben trajnostni material, ki ga ima Slovenija kot tretja najbolj gozdnata država v Evropi na voljo v izobilju. OGLAŠEVALSKA AKCIJA DRUGO LETO ZAPORED Spirit in MGRT že od leta 2013 izvajata aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma in v tujini, z ustanovitvijo direktorata za lesarstvo pa so se te aktivnosti še okrepile in tako bo letos drugo leto zapored potekala tudi oglaševalska akcija. Trajala bo do konca maja, vključuje pa oglaševanje na televiziji, spletu, radiu, zunanjih oglasnih površinah in v tisku. STRMČNIK 90 ODSTOTKOV IZDELKOV PRODA TUJCEM V enem izmed video posnetkov, ki so jih oblikovali v okviru kampanje, je mogoče videti tudi lesene izdelke Jožeta Strmčnika iz Luč, ki okoli 90 odstotkov svojih unikatnih izdelkov proda tujim kupcem, ki cenijo njihovo samosvojost, pristnost in dovršenost. Izdelki, v katere vloži ogromno svoje energije in časa, so dodelani do zadnje podrobnosti, obenem pa naravni in preprosti. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 5 Iz občin, Gospodarstvo NAGRADA ZLATI KAMEN Solčava najbolj prodorna občina med Koroško in Posavjem Občina Solčava je prejela nagrado zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino leta 2022 na območju med Koroško in Posavjem ter priznanje kakovosti zlati certifikat ISSO za razvojno odličnost in doseganje standarda občine dobrega življena. Na slavnostni podelitvi v Ljubljani je nagrado prevzela županja Občine Solčava Katarina Prelesnik. NA PRVEM MESTU PO VREDNOSTI INVESTICIJ NA OBČANA Po mnenju strokovne komisije je Solčava dokaz, da se lahko tudi majhna občina ob ustreznem pristopu dobro razvija, pri čemer so posebej izpostavili podjetnost in pridobivanje razvojnih sredstev. V Solčavi imajo najvišji proračun na občana in tudi po vrednosti investicij na občana so v zadnjih petih letih na prvem mestu, znesek pa za več kot petkrat višji od povprečja slovenskih občin. Druga značilnost redko poseljene in geografsko odmaknjene, a turistično izredno dobro obiskane občine je strateško delovanje. Lokalna skupnost z dobrimi petsto prebivalci ima kakovosten in v praksi delujoč strateški načrt, ki poudarja trajnostni razvoj in usmeritev v zeleni, butični turizem. OHRANJANJE NARAVNE DEDIŠČINE IN EKOLOŠKO KMETOVANJE Občina Solčava je v zadnjem času naredila pomembne premike na področju ohranjanja naravne dediščine in biotske raznovrstnosti, ponašajo se z visokim odstotkom ekološko obdelanih kmetijskih površin, z novim odlokom o prometnem režimu pa bodo umirili pritisk dnevnih motoriziranih obisko- AJPES Rok za letna poročila podaljšan Zakonsko predpisan rok predložitve podatkov iz letnih poročil za namen državne statistike je 31. marec, državni zbor pa je 22. februarja sprejel Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki podaljšuje rok za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov za leto 2021 do 30. aprila 2022. Ker je ta dan sobota, se rok za predložitev letnih poročil prestavi na prvi delovni dan, to je torek, 3. maj 2022. KF 6 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 Županja Občine Solčava Katarina Prelesnik ob prevzemu nagrade zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino. (Foto: Planet GV) valcev. Kot je ob tej priložnosti povedala županja Katarina Prelesnik, se zavedajo, da je za stabilne, odprte in zaupanja vredne odnose potrebno tesno sodelovanje in vključevanje vseh skupin prebivalcev, razvoj pa mora biti odraz široke palete interesov in potreb posameznikov, gospodarstva in inštitucij. NAGRADA ZLATI KAMEN DRUGO LETO ZAPOVED V NAŠO DOLINO Akcijo Zlati kamen organizira Planet GV, nagrado so prvič podelili leta 2012. Med 12 finalistkami je strokovni svet Zlatega kamna izbral štiri regionalne zmagovalke, za regijo od Koroške do Posavja pa sta bili poleg Solčave nominirani še občini Dravograd in Laško. Priznanje za razvojno najbolj prodorno občino je drugo leto zapored prispelo v Zgornjo Savinjsko dolino, lani je zlati kamen prejela Občina Luče. Barbara Rozoničnik GORNJI GRAD PUP Saubermacher čaka na nov razpis Občina Gornji Grad je za leto dni podaljšala koncesijsko pogodbo z velenjskim podjetjem PUP Saubermacher, ki je koncesionar za zbiranje, prevoz in odlaganje odpadkov. Jeseni bo vseh pet zgornjesavinjskih občin, na območju katerih PUP Saubermacher opravlja omenjeno dejavnost, pripravilo nov razpis. Obstoječa pogodba poteče aprila letos, do novega razpisa pa pravočasno ni prišlo, ker so se nekatere od občin nagibale k podelitvi neposredne koncesije Javnemu podjetju Komunala Mozirje. MOŽNOST NADALJNJEGA SODELOVANJA Direktor PUP Saubermacherja Janez Herodež je na zadnji seji občinskega sveta v Gornjem Gradu povedal, da podaljšanje pogodbe za eno leto in nov razpis jeseni razume kot pozitivno gesto in možnost nadaljnjega sodelovanja z občinami. Ob tem je poudaril, da so zainteresirani le za podpis koncesijske pogodbe z vsemi petimi občinami. ZBIRANJE PAPIRJA NA DOMOVIH? Herodež je predstavil lanskoletno poslovanje podjetja in napovedal, da letos podražitve storitev ne bo. Če bodo podpisali novo pogodbo, razmišljajo o približevanju zbiralnikov občanom in uvedbi posod za papir za gospodinj- Janez Herodež je povedal, da PUP Saubermacher zanima le koncesijska pogodba s petimi občinami. stva. Tako bi v zbiralnicah ostalo le še zbiranje steklene embalaže. ZBRANE KOLIČINE SE VEČAJO Direktor PUP Saubermacherja je pohvalil zbiranje kosovnih odpadkov po domovih, tudi zbiranje živalskih odpadnih produktov se je v času kolin dobro prijelo. Omenil je še, da lahko občani odpadke odpeljejo tudi v zbirni center v Podhom v času uradnih ur. Pomembno je namreč, da se čim več odpadkov zbere ločeno, saj to vpliva na višino položnic. Tekst in foto: Štefka Sem Iz občin OBČINA REČICA OB SAVINJI Svetniki o komunalnih storitvah in vodovodu Letošč Občinski svet Občine Rečica ob Savinji se je 10. marca sestal na 20. redni seji. Seje sta se udeležila tudi predstavnika Javnega podjetja Komunala Mozirje, direktor Andrej Kladnik in tehnični vodja Rok Jamnikar, ki sta podala obrazložitev pridobljenega pravnega mnenja Inštituta za javne službe glede opravljanja storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Svetnike sta seznanila tudi z aktivnostmi na področju vodovodnega sistema Letošč in predstavila dokument identifikacije investicijskega projekta, ki je bil nato soglasno potrjen. KOLIKO BODO PLAČEVALI UPORABNIKI LASTNIH VODNIH VIROV S 1. septembrom 2021 je Komunala Mozirje tudi na območju Občine Rečica ob Savinji začela opravljati javno službo, povezano z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznica- mi in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Cena storitve znaša 0,5293 evra na kubični meter porabljene vode (brez DDV), obračunava se mesečno in je enotna za vse občine, kjer podjetje opravlja storitev. Andrej Kladnik je predstavil pravno mnenje glede obračunavanja in izvajanja javne službe za uporabnike storitev, ki se oskrbujejo iz lastnih vodnih virov in nimajo merjene porabe. V tem primeru je za ceno storitve merodajna količina porabljene vode, ki se uporabi za obračun okoljske dajatve, in znaša 50 kubičnih metrov na osebo na leto. OBNOVA VODOVODNEGA SISTEMA PO FAZAH Dokument identifikacije investicijskega projekta Vodovod Letošč predstavlja osnovo za nadaljevanje priprave investicijske in projektne dokumentacije. Obstoječi vodovodni sistem, na katerega je priključenih okrog 9.000 oseb, je na nekaterih odsekih precej dotrajan, zato prihaja do pogostih okvar in RADMIRJE Začetek gradnje krožišča z deli na mostu V preteklem tednu je podjetje Tegar iz Žalca začelo z gradnjo krožišča v Radmirju. Prva dela izvajajo na mostu čez Savinjo. Poleg preplastitve mostu in pločnika bo zamenjana ograja. Od mosta do že urejene pešpoti ob Savinji na desni strani v smeri Mozirja bo zgrajen nov pločnik. Zaradi del je promet čez most urejen s semaforjem in poteka izmenično enosmerno. Ob prometnih konicah se pojavljajo zastoji. Dela v vrednosti skoraj 1,3 milijona evrov naj bi bila končana sredi avgusta. Tekst in foto: Štefka Sem Krožišče v Radmirju naj bi bilo zgrajeno do sredine avgusta. izgub pitne vode. Občine Nazarje, Mozirje, Ljubno, Rečica ob Savinji in Gornji Grad so pristopile k obnovi z namenom bolj kakovostne in stabilne oskrbe s pitno vodo. Sofinanciranje projekta, katerega celotna ocenjena investicijska vrednost znaša dobrih 17 milijonov evrov, je predvideno iz sredstev kohezijskega sklada ter lastnih sredstev vključenih občin. Obnova vodovodnega sistema bo potekala fazno, končana pa bo predvidoma do leta 2028. ZA BOLJŠO INFORMATIZACIJO OBČIN Svetniki so potrdili tudi predlog odloka o dopolnitvi skupne občinske uprave SAŠA regije s področjem informatike. Na ta način bodo vključene občine upravičene do višjega zneska sofinanciranja s strani države, poleg tega pa naj bi sprememba pozitivno vplivala na stopnjo informatizacije občin ustanoviteljic in uporabnikov njihovih storitev. Barbara Rozoničnik OBČINA GORNJI GRAD Gornjegrajski turizem bo tudi uradno trajnosten in zelen Občina Gornji Grad je začela postopek vključitve v zeleno shemo slovenskega turizma za pridobitev znaka Slovenia Green. Zelena shema slovenskega turizma je sistem oziroma certifikacijska shema, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom nudi orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, skozi znamko Slovenia Green pa to zeleno delovanje tudi promovira.   Zelena shema slovenskega turizma deluje tudi kot certifikat kakovosti, ki označuje izpolnjevanje širokega spektra zahtev v zvezi s trajnostnim turizmom. Standard Slovenia Green temelji na mednarodnem standardu Green Destinations. Postopek pridobitve traja eno leto, potem pa je treba znak redno vzdrževati in obnavljati. Štefka Sem Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 7 Iz občin, Organizacije OBČINA LJUBNO Zagotovljena dodatna sredstva za nabavo gasilske opreme Na povabilo župana Franja Naraločnika so se na sedežu Občine Ljubno sestali predsedniki vseh treh prostovoljnih gasilskih društev v občini, pridružili pa so se jim še predsednik in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in Miro Brezovnik, občinski poveljnik Aljaž Kladnik in poveljnik PGD Okonina Matej Vošnjak. Po podpisu aneksa k pogodbi o izvajanju gasilske javne službe za leto 2022 so se pogovorili o aktualnih zadevah na tem področju. DENAR ZA INVESTICIJE LETOS V OKONINO Gasilska društva imajo letos v proračunu zagotovljenih toliko sredstev kot lani. PGD Ljubno bo za redno delova- SPODNJA REČICA Začela se je gradnja krožišča na Reneku V ponedeljek, 21. marca, se je pričela rekonstrukcija križišča na Reneku. Z izgradnjo krožišča na mestu, kjer je sedaj križišče cestnih odsekov Mozirje–Radmirje in Spodnja Rečica–Rečica ob Savinji ter javne poti za naselje Trnovec, bosta zagotovljeni večja pretočnost in varnost prometa. Izvajalec del je podjetje VOC Celje, investitor pa Direkcija RS za infrastrukturo. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Z izgradnjo krožišča bosta zagotovljeni večja pretočnost in varnost prometa. 8 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 Podpis aneksa je bil tudi priložnost za pogovor o delovanju gasilskih društev. nje dobilo dobrih 8400 evrov, Radmirje in Okonina pa dobrih 6000 evrov. Za gasilsko opremo bo občina zagotovila dodatnih 20 tisoč evrov, za investicijo v nabavo vozila pa je letos in še dve naslednji leti na vrsti okoninsko društvo, ki bo dobilo 45 tisoč evrov. 2700 evrov bo za delovanje prejela zgornjesavinjska gasilska zveza. PLANIRANJE POSTAJA ŠE BOLJ POMEMBNO Predsednik zveze Janko Žuntar je izpostavil, da društva po vseh podražitvah za redno delovanje potrebujejo več sredstev, ob tem pa je poveljnikom svetoval, naj redno pregledujejo opre- mo in načrtujejo potrebne nabave, saj občine ne morejo zagotavljati sredstev »preko noči«, ampak jih morajo pravočasno rezervirati v proračunu. VSI SI ŽELIJO »STARIH« ČASOV Miro Brezovnik je potrdil, da planiranje postaja vse pomembnejše, in tudi zaradi tega se krepi vloga občinskega poveljstva. Predsedniki društev Uroš Cerar, Damijan Nerat in Toni Novak so povzeli lanskoletno dogajanje v društvih z željo, da se stanje izboljša in da se že letos vrnejo časi vaj, tekmovanj in druženja, ki so temelj dobrega prostovoljnega dela v gasilskih vrstah. Tekst in foto: Štefka Sem LUČE Vabljeni na virtualni sprehod V Lučah so pripravili virtualni sprehod po kraju, saj je pandemija covida-19 močno posegla na področje turizma in s sabo prinesla številne nove izzive, hkrati pa življenje še v večji meri preselila na splet. Ob glasbeni spremljavi lučkih ljudskih pevcev je v virtualni obliki predstavljenih 16 turističnih zanimivosti kraja. OGLED ZANIMIVOSTI OB SPREMLJAVI LJUDSKE PESMI Občina Luče je v začetku marca z namenom digitalne promocije na svojo spletno stran dodala virtualno panoramo oziroma sprehod po Lučah, ki zajema Vas pozabljenih poklicev, Iglo, Juvanovo hišo, Hišo Raduha, cerkvi sv. Lovrenca in sv. Antona Puščavnika, Žagerski mlin, Repov slap, Doma- čijo Koklej, Raduho, planine Ravne, Loka in Javorje ter Snežno jamo in Športni center Luče. S pomočjo navigacije je možen ogled izbrane lokacije v vseh smereh. Virtualni sprehod je dopolnjen s slikovnim gradivom in kratkimi opisi predstavljenih točk. OGLED KRAJA IZ UDOBJA DOMA Razvoj digitalizacije, zlasti na področju navidezne resničnosti in prostorskih posnetkov, prinaša nove načine spoznavanja krajev iz udobja lastnega doma. Virtualnost sicer ne more nadomestiti obiska in ogleda v živo, a kljub temu predstavlja novo vrsto oddiha in zabave. Vabljeni torej na virtualni sprehod po Lučah. Barbara Rozoničnik Organizacije, Zdravstvo PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ CIVILNE ZAŠČITE V našo dolino tri bronasta priznanja in plaketa V začetku marca je na Brdu pri Kranju potekala podelitev letošnjih nagrad in priznanj Civilne zaščite (CZ) na nacionalnem nivoju, 10. marca pa je bila v Celju še prireditev s podelitvijo priznanj za Zahodno Štajersko, kamor spada tudi naša dolina. Med dobitniki priznanj za leto 2021 so bili tudi Zgornjesavinjčani Mirko Brezovnik, Tomaž Funtek in Toni Novak, PGD Rečica ob Savinji pa je prejelo plaketo CZ za 140 let delovanja. PRIZNANJA ZA ZASLUGE PRI KREPITVI PRIPRAVLJENOSTI NA NESREČE Priznanja CZ se podeljujejo za zasluge pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti na nesreče, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. Za svoj prispevek pri delovanju CZ so bili nagrajeni tudi Mirko Brezovnik, poveljnik CZ v Šmartnem ob Dreti in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Tomaž Funtek, poveljnik štaba CZ v občini Luče, in Toni Novak, ki vodi CZ v Okonini in je tajnik zgor- njesavinjske gasilske zveze. Vsi trije so prejemniki bronastega priznanja. PLAKETA REČIŠKEMU DRUŠTVU OB PRAZNOVANJU OBLETNICE Regijske prireditve sta se v družbi poveljnika CZ v občini Nazarje Filipa Strnišnika in poveljnika CZ v občini Od leve: vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Celje Janez Melanšek, Toni Novak, Mirko Brezovnik in namestnik vodje Boštjan Oprešnik. (Foto: Franc Fricelj) MEDGEN HIŠA REČICA OB SAVINJI EPIDEMIJA COVIDA-19 Čajanka v družbi izjemnih žensk Dan žena so na praznični 8. marec proslavile tudi Rečičanke. Društvo prijateljev mladine Rečica ob Savinji in knjižnica sta skupaj organizirala čajanko, na kateri se je knjižničarka Tatjana Angioi z udeleženkami pogovarjala o zgodbah izjemnih in pogosto prehitro pozabljenih žensk. Njihove zgodbe so udeleženke čajan- Ljubno Franca Friclja udeležila Brezovnik in Novak, ki sta prevzela nagrado tudi za Funteka. Rečiškemu gasilskemu društvu bo plaketa za 140 let delovanja podeljena na društvenem praznovanju. Tatiana Angioi ke raziskovale s pomočjo knjig, ki jih Osrednja knjižnica Mozirje hrani v svoji zbirki biografij. Zbrane na dogodku so v pogovoru, ki je sledil, prispevale zanimive zgodbe o Zgornjesavinjčankah. Vse obiskovalke so, kot se na ta dan spodobi, v dar prejele rožo. RM Udeleženke čajanke so prisluhnile zgodbam o izjemnih in naprednih ženskah. (Foto: RM) Število okužb ponovno raste V zadnjem obdobju se v Sloveniji, podobno kot v ostalih evropskih državah, število okužb s koronavirusom ponovno dviga. V Zgornji Savinjski dolini je bilo preteklo soboto 112, to soboto pa 158 primerov okužb. V preteklem tednu so v Sloveniji dnevno potrdili med dva in tri tisoč novih primerov. Pristojni opozarjajo, da smo v šestem valu epidemije, ki ga povzroča nova različica omikrona BA2. Ta je nekoliko bolj kužen od prejšnje različice BA1. Kljub temu, da pri večini okuženih ne povzroča resnejših zapletov, je še vedno smiselno v zaprtih prostorih nositi zaščitno masko. V nedeljo, 20. marca, je bilo v Sloveniji potrjenih 1076 primerov okužbe s koronavirusom. Po podatkih NIJZ je bilo na ta dan v državi aktivnih 33.281 okužb. V soboto je bilo v občini Mozirje 49 potrjenih okužb, v Gornjem Gradu 32, Nazarjah 20, Solčavi 19, na Ljubnem 15, v Lučah 14 in na Rečici ob Savinji 9, skupaj 158. Štefka Sem Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 9 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi DELAVNICA V MEDGEN HIŠI Izdelovali so tablice za domači vrt V okviru projekta Amfiteater Turistično društvo Rečica ob Savinji in tamkajšnje društvo prijateljev mladine skupaj organizirata aktivnosti za povezovanje in neformalno izobraževanje domačinov. Tako so drugo soboto v marcu v prostorih Medgen hiše zaključili sklop dveh delavnic na temo Lesnine iz domačih rok. Na drugi delavnici so udeleženci izdelovali lesene tablice za označevanje rastlin na domačem vrtu. S tehniko žganja v les, imenovano pirografija, so v les vžigali imena rastlin, ki jih gojijo v domačih gredicah. Delavnico je vodila Adrijana Šolar. TA Udeleženci delavnice so se naučili tehnike pirografija. (Foto: TA) 10 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 Vi o Savinjskih novicah Zvone Zupan, predstavnik Civilne iniciative za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov Glede na to, da sem po končanem študiju elektrotehnike našel zaposlitev v Ljubljani, saj v naši dolini v tistem času za moj poklic ni bilo moč dobiti zaposlitve, so mi Savinjske novice od samega začetka izhajanja omogočale ohranjati stik z domačim krajem, dogodki in ljudmi, o katerih so SN pisale in ki so pomagali ustvarjati današnjo podobo Zgornje Savinjske doline. Mnoge od njih, ki so bili bodisi moji sošolci bodisi kasneje poslovni partnerji, sem z veseljem spremljal tudi preko SN. Zanimiv je razvoj SN iz čistega občinskega glasila nekoč enovite občine Mozirje do današnjih Savinjskih novic, ki so sodoben medij, ki poroča o dogodkih v praktično vsakem kotičku naše doline. Ostaja pa tudi pomemben element povezovalnosti v dostikrat preveč izrazitih občinskih »plotovih«, ki ovirajo še hitrejši napredek in gospodarski razvoj naših krajev. Tudi reagiranje medija v kriznih situacijah, kot je bila na primer kriza zdravstva v dolini, je bilo, kljub začetnim očitkom javnosti o pristranskosti, zelo primerno. Danes praktično ne izidejo SN, da ne bi v njem bilo članka s področja zdravstvene dejavnosti. Mene še posebno veseli, da je člankov o pozitivnih trendih, navsezadnje tudi o izboljšanem poslovanju Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, čedalje več. Objektivno poročanje SN o dejanskem stanju v zdravstvu doline in soočanje vseh akterjev, kot so civilna iniciativa, svet ustanoviteljic javnega zavoda (beri župani) in vodstvo javnega zavoda, je pripomoglo, da se je obelodanilo dejansko stanje javnega zavoda, ki z novo direktorico uspešno sanira nastalo stanje tako na finančnem kot na kadrovskem področju. Savinjskim novicam želim še nadalje uspešno delo pri informiranju o dogodkih v dolini in pa da bi se našel način, da bi SN prejemalo vsako gospodinjstvo. Preprost izračun iz podatkov o nakladi pove, da ga prejme le kakšna polovica gospodinjstev. Vsekakor pa si uredništvo in vsi sodelavci na čelu z glavnim in odgovornim urednikom zaslužijo vse čestitke, županom doline pa predlagam, da se ob podeljevanju občinskih priznanj kdaj spomnijo tudi na Savinjskih novice. Zgodovina in narodopisje Josip Wester leta 1933 v predgorju Savinjskih Alp (1) PETER WEISS V Slovenskem biografskem leksikonu je o piscu, katerega spis s poti po Zgornji Savinjski dolini ponatiskujemo, zapisano: Josip Wester, šolnik, slavist in planinec, rojen 11. oktobra 1874 v Dolenjih Raduljah pri Bučki na Dolenjskem oskrbniku na gradu Radeljca, umrl 6. decembra 1960 v Ljubljani. Slavistiko in klasično filologijo je študiral v letih 1893–1897 v Gradcu, hkrati pa se je na dvoletnem tečaju (z Josipom Tominškom) usposobil za pouk telovadbe na srednji šoli. Pred prvo svetovno vojno je učil, med prvo svetovno vojno je bil tri leta vojak v Albaniji, potem ravnatelj v Novem mestu in nekaj let šolski nadzornik, leta 1926 pa upokojen. Pisal je o pedagoških in šolskih vprašanjih, o slovenski literaturi in literarni zgodovini, predvsem po upokojitvi pa se je ukvarjal s slovensko planinsko zgodovino in objavil številne potopise ne samo po Sloveniji, ampak tudi po sosednjih državah. »Bil je dober pedagog, velik praktik, strokovnjak v splošnih in posebnih prosvetnih vprašanjih, vzoren rav- natelj in razsoden nadzornik, vedno in povsod mož reda, klasične natančnosti in zanesljivosti, zvestobe in nepretrgane delavnosti.« Tine Orel je v življenjepisu poleg tega podčrtal: »V potopisih se kaže Westrova široko razgledana intelektualna osebnost, ki ne potuje samo po prostoru, temveč tudi po času. Svet, ki se ga dotika, dojema, pojasnjuje in osvetljuje. Ni umetnik, ki bi se zamikal v nezgrabljive pokrajinske vtise, lepoto gora občuduje kot nekaj prvobitnega, kar mestnega človeka hipoma prevzame. V tem preprostem, poštenem, pristnem in naravnem odnosu do gora je skrita globoka humanistična vsebina Westrovega planinskega pisanja.« Večino od tega se bo dalo videti tudi iz Westrovega opisa poti na Menino in na Rogatec, ki je bil v dveh delih objavljen leta 1933 v Planinskem vestniku, mesečniku, ki ga je v tistem času urejal Josip Tominšek, naš rojak iz Bočne, prav tako planinec in Westrov študijski tovariš iz Gradca. Prispevek je bil leta 1944 ponatisnjen v Westrovi knjigi Iz domovine in tujine, v kateri so bili objavljeni njegovi »izbrani planinski in popotni spisi«. – Dopolnila urednika tele strani so zapisana v oglatih oklepajih. MENINA Odkar je leta 1920 pogorela Gornjegrajska koča, edina turistična postojanka na Menini, je ostala ta v naravoslovnem in geološkem pogledu zanimiva planina malone pozabljena. Le malokateremu turistu se je zahotelo, da bi se povzpel na ta sicer ne visok gorski hrbet – najvišji vrh Vivodnik sega v višino komaj 1508 metrov –, kaj šele da bi ga prehodil bodisi od položne južne, tuhinjske, ali od strmejše severne, gornjegrajske strani, ker je pač pogrešal na njem udobno zavetišče, če bi ga ujela noč ali pa neurje. Na dolgo (več kot 10 kilometrov) in široko (do 5 kilometrov) raztegajoči se hrbet Menine planine je višinski predel povsem kraškega značaja. Pokriva ga mešani gozd, v njem prevladuje tu črni les, smrekovje in macesnovje, tam spet bukovje, vmes pa se širijo sočni pašniki in bujne senožeti. Kraški pojavi se kažejo zlasti v višjih legah, kjer štrlijo iznad puhlice sive apnenčaste skale Josip Wester (1874–1960) (foto: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si) in dolomitske pečine. Na več krajih se usedajo tipične vrtače, zasledili so tudi nekaj podzemeljskih votlin s kapniškimi tvorbami. Znana je ledenica Jespa na severni strani Vivodnika. Tako je Menina svojevrsten pojav v našem alpskem svetu, visoka kraška planota, ki se dviga kot več kilometrov dolg zaslon od zahoda proti vzhodu med Tuhinjsko in Zadrečko dolino. Lani dne 3. julija [1932] so na planini Biba, kjer se je nedavno razprostiral še košat gozd, katerega bukovino so pokuhali v oglje, blagoslovili in otvorili ličen planinski dom, ki je namenjen predvsem planšarskim namenom, banska uprava pa je kot lastnica te planine poskrbela obenem za udobno zatočišče planinskim turistom, smučarjem in lovcem. Tako bo Menina odslej mikala tudi take planince, ki se rajši odpočivajo pod varno streho in nočujejo na udobnem ležišču, kakor da bi bivakirali pod milim nebom. Kdor se tu nastani vsaj za en dan, si lahko ogleda vse zanimivosti meninskega višavja in se po mili volji naužije svežega planinskega zraka, z bližnjega Vivodnika ali – še bolje – z vršičev na Ščavnicah pa prekrasnega razgleda na raznovrstni gorski in dolinski svet od savinjskih velikanov tja do loškega Snežnika in Nanosa. Že predlanskim sem se namenil, da čim prej zamašim znatno vrzel v svojem turističnem znanju. Kajti prijetno občutje tistega, ki je prehodil vse predele in skoraj vse pomembnejše vrhove, kar jih lahko vidi z Ljubljanskega grada, le moti zavest, da mu je ostal neznan tisti mogočni hrbet, ki se vleče od Kranjske rebri tja proti jugovzhodu in se končuje v vedrih Ščavnicah nad Motnikom. Zato sva se s popotnim tovarišem, ki mu že večkrat podčrtani šesti življenjski križ nikakor ne ovira njegove športne podjetnosti, odločila, da se letos povzpneva na Menino, preko nje in Gornjega Grada pa še na Veliki Rogatec, ki s svojo skalnato krono (1557 metrov) vidno presega vse vrhove savinjskega predgorja. Dan prej sem z opoldanskim avtobusom odbrzel iz Ljubljane sam proti Kamniku, tri ure pozneje pa sem bil že na izhodišču pri kmetu Pajkeljcu v Zgornjem Tuhinju, po treh urah hoje in – blodenja pa v novem planinskem domu na Bibi. Če bi se držal sicer ne posebno vešče označene markacije, ki kaže skozi vas Češnjice in krene nato kmalu s kolovoza na stezo v desno, bi svoj cilj zlahka dosegel v dveh urah. Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 11 Tematska priloga Pot do gradbenega dovoljenja še vedno (pre)dolga Večina investitorjev na področju gradnje je mnenja, da je pot do pridobitve gradbenega dovoljenja v Sloveniji še vedno (pre)dolga, je ugotovila anketa, ki so jo pred nedavnim izvedli pri časniku Finance. Sodelujoči v anketi so se strinjali, da se popolne vloge rešijo hitro, vendar je pot do popolne vloge preveč zapletena in zamudna. Glavna razloga za zamude sta po njihovem mnenju zapletena gradbena zakonodaja in število sodelujočih v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. KAJ PRAVI ZAKONODAJA Gradbeni zakon v 46. členu določa, da je rok za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju dva meseca. Kadar je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenja, se rok podaljša na tri mesece. V skrajšanem ugotovitvenem postopku je rok mesec dni. Vsi roki začnejo teči z dnem, ko je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja popolna. Upravne enote imajo za zahtevo po dopolnitvi nepopolnih vlog na voljo 15 dni, prav tako mnenjedajalci za izdajo mnenja. Investitorji morajo vlogo dopolniti v osmih dneh. Ko je vloga popolna, lahko o tem zahtevajo potrdilo. 12 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2022 DOLGOTRAJNI POSTOPKI DO POPOLNE VLOGE Investitorji, ki jih največkrat zastopajo projektanti, in upravne enote niso edine spremenljivke v tej enačbi. Najpogostejši razlogi za dolgotrajnost postopkov so nepopolna dokumentacija, neusklajenost mnenjedajalcev in zahtevane dopolnitve. (Foto: Freepik.com) Pred referenti na upravnih enotah vanjo vstopajo mnenjedajalci in občine. Te morajo k projektni dokumentaciji podati mnenje, tega pa ne morejo, dokler niso pridobljena mnenja preostalih mnenjedajalcev. Praksa kaže, da je treba na izdajo mnenja pogosto čakati precej dlje, kot to določa zakon, mnenja so včasih neusklajena ali nimajo ustrezne pravne podlage. Zaradi sprememb v projektni dokumentaciji je treba mnenja velikokrat pridobivati še enkrat. UVELJAVLJANJE PRAVIC STRANSKIH UDELEŽENCEV Po tem, ko upravne enote prejmejo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, imajo za pregled in poziv k dopolnitvam 15-dnevni rok. Takoj ko so pridobljena vsa mnenja, postopek na upravnih enotah steče praviloma hitro in brez večjih težav. Najpogostejši razlogi za dolgotrajnost postopkov so tako nepopolna dokumentacija, ki jo oddajo projektanti, neusklajenost mnenjedajalcev in zahtevane dopolnitve s strani upravnih enot. Slednje med razlogi za zamude največkrat navajajo uveljavljanje pravic stranskih udeležencev. Franci Kotnik Tematska priloga Savinjske novice št. 9, 4. marec 2022 13 Tematska priloga 14 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2022 Tematska priloga Savinjske novice št. 9, 4. marec 2022 15 Intervju DARKO ATELŠEK Izučil se je za urarja, a njegovo življenje je glasba Darko Atelšek iz Poljan nad Rečico ob Savinji je že skoraj 60 let zapisan glasbi. Začetki 75-letnega harmonikarja, pisca besedil in avtorja glasbe številnih uspešnic segajo skoraj šest desetletij nazaj, ko je v ljubljanski poštarski godbi na pihala igral trobento, medtem ko se je v Ljubljani učil za urarja. Pretehtala je ljubezen do glasbe. Že od nekdaj je bila njegova največja želja igranje harmonike in tako je leta 1965 ustanovil ansambel Veseli drenovci. V njegovi bogati glasbeni karieri, ki jo je zaznamovalo sodelovanje s številnimi priznanimi glasbeniki, je deloval še Trio Darka Atelška in Ansambel Darka Atelška, pa družinski ansambel, v katerem je nastopal s hčerko Jerico in sinovoma Markom ter Darkom, bratom Nandom in bratrancem Andrejem. Na prelomu tisočletja in ob koncu poklicne glasbene poti so ustanovili Suško bando, ki je, kot pravi Atelšek, za čisto veselje in ohranjanje glasbene kondicije. Čeprav je z ansambli navduševal po vsej Sloveniji in tudi v tujini, svojega talenta ni pozabil razdajati v domačem kraju. Poučeval je harmoniko, dve desetletji skrbel za ubrano petje moškega pevskega zbora in bil petnajst let organist v rečiški farni cerkvi. Aktivno je sodeloval pri organizaciji proslav, otvoritev in drugih dogodkov, dva mandata je bil predsednik kulturnega društva. Vse to ni ostalo neopaženo. Svoji zbirki priznanj in nagrad je ob letošnjem kulturnem prazniku dodal najvišje priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Mozirje, za življenjsko delo na področju kulture. • Kaj vam med vsemi priznanji in nagradami, ki so se zvrstile v preteklih letih, pomeni priznanje sklada za kulturne dejavnosti za življenjsko delo? Pomeni mi veliko, saj gre za priznanje za delovanje v domačem kraju. Podelitev je bila tudi priložnost, da sem Člani Suške bande bodo konec letošnjega leta z novo zgoščenko obeležili 20 let delovanja. (Foto: osebni arhiv) 16 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 se z mislimi vrnil v stare čase in obudil spomin na prenekatere dogodke, ki smo jih doživeli s člani ansamblov. Res veliko se je vsega nabralo, izredno lepih spominov, smešnih prigod pa tudi natrpanih urnikov in napornega tempa v naših najbolj aktivnih letih. Večkrat smo bili gostje različnih televizijskih hiš, na primer v oddajah Videomeh in Pri Jožovcu z Natalijo. Posneli smo nekaj videospotov in izdali osem plošč. Z veseljem se spominjam številnih proslav, otvoritev, revij in koncertov. Ob 20. obletnici ansambla Veseli drenovci in rečiškega moškega zbora smo do zadnjega kotič»Kar 27-krat me ni bilo doma za silvestrovo. Poleg tega, da smo se udeleževali raznih festivalov in bili tudi tam zelo uspešni, smo igrali predvsem na porokah. »Poročili« smo več kot 800 parov, nekatere celo dvakrat.« ka napolnili dvorano kulturnega doma, koncert pa odigrali isti večer še enkrat, saj so pred polno dvorano še čakali ljudje. Zelo odmeven je bil koncert ob petdeseti obletnici moje glasbene poti, kjer se je izvajala samo moja avtorska glasba. Ne samo da smo hodili okrog po svetu, ponosen sem, da smo nekaj naredili tudi za domači kraj. Večkrat sem prevzel organizacijo programa za krajevne prireditve ob različnih dogodkih. Ker smo bili člani ansamblov zelo vpeti v utrip kraja, se ni bilo težko dogovoriti za program. Zapeli smo z zborom, odigrali kakšno skladbo, pridružili so se šolarji, dodali smo humoristično točko dramskega krožka pa je bil program že skoraj pod streho. • Najdlje, kar tri desetletja, ste igrali z ansamblom Veseli drenovci. Kakšen utrinek iz teh časov? Z Veselimi drenovci smo veliko delali, tako da so bila ta tri desetletja zelo pestra in tudi naporna. Veliko smo igrali na Primorskem in Notranjskem, največ pa na Koroškem. Za organizacijo in razporejanje terminov sem bil odgovoren v glavnem sam. Imel sem rutino in veliko energije, ki je ni skoraj nikoli zmanjkalo. Vse konce tednov smo imeli polno zasedene in bili več mesecev naprej razprodani. Kar 27-krat me ni bilo doma za silvestrovo. Poleg tega, da smo se udeleževali raznih festi- Intervju, Organizacije valov in bili tudi tam zelo uspešni, smo igrali predvsem na porokah. »Poročili« smo več kot 800 parov, nekatere celo dvakrat. • Zanimivo je tudi poimenovanje vašega prvega ansambla Veseli drenovci, od kod takšno ime? Nad našo domačijo rastejo drenova drevesa. Tam sva v mladih letih z bratom Nandom med pašo pogosto igrala na ročno izdelane piščali in sanjala, da bova nekoč igrala na prava glasbila. S trdno, drenovo voljo se nama je otroška želja uresničila. V prvi zasedbi Veselih drenovcev smo igrali predvsem narodnozabavno glasbo, po nekaj letih se nam je pridružil še pevski kvartet. Trideset let smo bili skupaj in izdali štiri kasete oziroma LP-plošče. • V nadaljevanju se je na vaši glasbeni poti zvrstilo še nekaj zasedb in ansamblov, vi pa ste bili gonilna sila in zaščitni znak vseh sestavov. Kaj vas je tako motiviralo? Z ansambli si moral živeti. S člani mojih ansamblov smo bili zelo povezani, vsi so prihajali iz našega oko- • Ustvarili ste več kot 70 lastnih melodij in več kot 50 besedil za svoje ansamble. Kje ste jemali navdih za skladbe? Običajno sem najprej napisal besedilo, nato sem pesem še uglasbil. Prvo pesem Kje je moj dom sem napisal na služenju vojaškega roka. Za veliko pesmi je bila navdih narava, ki mi tudi si»Veseli me, da še vedno ustvarjamo glasbo in da se naša zagnanost prenaša na naslednje rodove. Nekaj sinov članov Veselih drenovcih sedaj igra v Suški bandi, katere gonilna sila je moj sin Marko.« cer zelo veliko pomeni, pa naša domovina, reka Savinja, okoliški hribi, Savinjski gaj, nekaj sem napisal tudi ljubezenskih pesmi. Poleg pesmi za ansamble sem prirejal in pisal pesmi tudi za pevski zbor, pa pesmi za določen namen, tudi za pogrebe. • Na prelomu tisočletja ste izkoristili glasbeno zagnanost mlajše generacije in nastala je Suška banda, v katero ste povezali svoja sinova in njune prijatelje ter dodali nekaj članov ansambla Veseli drenovci. Kmalu boste obeležili 20 let delovanja, kako ga boste proslavili? Saj veste, muzikant nikoli čisto ne izpreže. Veseli me, da še vedno ustvarjamo glasbo in da se naša zagnanost prenaša na naslednje rodove. Nekaj sinov članov Veselih drenovcih sedaj igra v Suški bandi, kate- re gonilna sila je moj sin Marko. Zadnji dve leti je bilo sicer nekaj zatišja zaradi epidemioloških razmer, je pa bil zato čas, da sem napisal kakšno novo pesem in priredbo. Sedaj imamo že spet krajše koncerte po domovih za ostarele, igrali smo tudi v vrtcu, radi razveseljujemo vse starostne skupine. Naš pogled pa je, kot vedno, usmerjen naprej, saj s Suško bando pripravljamo drugo zgoščenko, ki bo luč sveta predvidoma ugledala ob naši 20. obletnici delovanja konec letošnjega leta. • Čeprav se časi spreminjajo, se pri vas za nadaljevanje glasbene tradicije v družini očitno ni bati? Danes je vse drugače, včasih se je veliko prepevalo in igralo, veselic, kot smo jih bili vajeni včasih, skoraj ni več. Tudi ostalega kulturnega dogajanja je v zadnjem času precej manj. Si pa želim, da bi še naprej ustvarjali slovensko narodno glasbo in da bi še naprej ponosno prepevali slovenske pesmi. V veliko veselje mi je, da sem s sinovoma povezan tudi preko glasbe in sedaj Suške bande, po glasbeni poti pa stopajo tudi vnuki. Skupaj lahko zaigramo že kar tri generacije. • Sedaj, ko harmoniko včasih postavite malo v stran, kaj še zapolnjuje vaš čas? Dnevi potekajo umirjeno, a še vedno so prežeti z glasbo. Z ženo Jerico se rada odpraviva v hribe. Tudi s harmoniko sem bil štirikrat na Triglavu, enkrat me je pri tem spremljala vsa moja družina. Barbara Rozoničnik KUD STOPINJE Skoraj šest desetletij glasbenega ustvarjanja Darka Atelška so zaznamovali številni nastopi. (Foto: osebni arhiv) liša. Tudi sicer je bilo naše delovanje zelo prepleteno, nekaj članov je pelo v moškem in cerkvenem zboru, sodelovali smo pri dramski in folklorni skupini, ki sta za koncerte in proslave pripravljali predvsem humoristične točke. Moj najbolj zvesti sopotnik na moji glasbeni poti od samih začetkov do danes je moj brat Nanda Atelšek, inštrumentalist, vokalist in stalni član pri humorističnih točkah. Čeprav se je moja glasbena pot pričela iz čistega veselja in navdušenja nad glasbo, je s časom postala moj poklic in način preživljanja. Modre stopinje bodo predstavili širom Slovenije Člani Kulturno-umetniškega društva Stopinje so se v lepem številu srečali na rednem občnem zboru v prostorih Galerije Mozirje. Uvodoma jih je pozdravila predsednica društva Ivana Žvipelj, ki je nato tekom srečanja predstavila poročilo o aktivnostih društva za lansko leto in finančno poročilo. V pripravi programa za letošnje leto so se člani društva posvetili predstavitvi svojega najnovejšega literarnega zbornika Bele stopinje 3, ki so ga poimenovali Modre stopinje. Zaradi lanskih neugodnih zdravstvenih razmer bodo zbornik, izdan v avgustu 2021, letos predstavljali na literarnih srečanjih po različnih krajih Slovenije in s tem med Slovence širili domačo besedo v prozi in poeziji. TA Ivana Žvipelj je člane KUD Stopinje seznanila s potekom predstavitve njihovega najnovejšega zbornika. (Foto: TA) Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 17 Organizacije PREDAVANJE O OŽIVLJANJU STAVBNE DEDIŠČINE Kako starim stavbam ponuditi nove priložnosti V Medgen hiši na Rečici ob Savinji so pripravili zanimivo in aktualno predavanje na temo vračanja življenja in potenciala stavbni dediščini. Predavanje je izvedla Mateja Kumer, arhitektka in interpretka kulturne dediščine, ki se že vrsto let ukvarja z revitalizacijo stavbne dediščine. Obiskovalcem je predstavila zanimive priložnosti za razvoj turizma in malega gospodarstva ter lokalnega okolja. V PRVI VRSTI V KORIST LOKALNEGA PREBIVALSTVA Kumrova je povedala, da se zadnja leta s tematiko stavbne dediščine ukvarja tudi v svoji doktorski disertaciji, ki jo pripravlja. Svoja dosedanja dognanja je delila s poslušalci, pri tem pa je izhajala iz načela, da je dediščina last vseh nas, zato naj je bo tudi deležen vsak. Poudarila je, da je v prvi vrsti potrebno delovati v korist lokalnega prebivalstva, šele nato za turiste. DOMAČINI NAJBOLJŠI PROMOTORJI LOKALNE PONUDBE »Ko bo lokalni človek neko stavbo ali spomenik vzel za svojega, ga spoznal in zato tudi spoštoval, ga bo nato kot takega lahko predstavil obiskovalcem svojega kraja,« je bila jasna Kumrova. Kot je povedala, se je treba zavedati, da so prebivalci kraja vedno najboljši promotorji lokalne ponudbe in navadno tudi prvi stik s tujcem, ki obiš- če kraj. Spregovorila je tudi o obnovi in postopkih za ohranjanje stavbne dediščine, predstavila dve dobri praksi iz tujine in s ponosom opisala svoj prostovoljski projekt obnove ter oživitve dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Tatiana Angioi Mateja Kumer je predstavila zanimive možnosti za razvoj turizma in malega gospodarstva. (Foto: TA) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Na mestu poveljnika odslej Jaka Steblovnik Mozirski gasilci so na 136. rednem letnem občnem zboru potrdili poročila o delu v preteklem letu, se dogovorili, kaj bodo delali letos in podelili priznanja zaslužnim. Opravili so tudi nadomestne volitve. Po odstopu poveljnika društva Staneta Weissa so na to funkcijo izvolili Jaka Steblovnika. ZARADI EPIDEMIJE ODPADLA VRSTA AKTIVNOSTI O delu v preteklem letu je poročal predsednik društva Sandi Rahten. Zavoljo epidemioloških razmer je odpadla vrsta aktivnosti, kljub temu pa so zagotavljali izvajanje rednih nalog. Skrbeli so za gasilski dom in redno servisiranje opreme, opravili izobraževanja, sprejeli Deželaka junaka, odtekli krog z olimpijsko baklo, organizirali dobrodelno avtopralnico, konec le- Mozirski gasilci pričakujejo, da bodo v letu 2022 lahko v celoti izvedli načrtovane aktivnosti. (Foto: Benjamnin Kanjir) 18 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 ta pa obiskali gospodinjstva in mednje s prošnjo po prostovoljnih prispevkih razdelili koledarje. ZA LOVLJENJE PAPIG NISO PRAVI NASLOV Stane Weiss je predstavil delo operative. V minulem letu so bili sedemkrat aktivirani ob požarih. Največji intervenciji sta bili ob aprilskem požaru na Mozirski koči in novembra, ko je zagorel proizvodni objekt na Gneču. Na pomoč so bili poklicani tudi ob lovljenju papige, goske in bika, pa za zaporo ceste ob dostavi kurilnega olja. Na te klice se niso odzvali, saj presegajo okvire njihovega delovanja. Prevozov pitne vode in drugih prevozov so opravili 280. NAJVEČJA LANSKA INVESTICIJA NADGRADNJA CISTERNE Med največjimi investicijami v lanskem letu je bila nadgradnja cisterne. V sodelovanju s Cinkarno Celje so nabavili prenosni motorni črpalki, ki sta bili predani v uporabo gasilskima trojkama v Lepi Njivi in Šmihelu. Za izvedbo intervencij so opravili 1.337 delovnih ur, skupaj z ostalimi aktivnostmi pa 4.159 prostovoljnih ur. Benjamin Kanjir Organizacije ŠOLSKI CENTER VELENJE Manca Beričnik Freucht tretja na Evropskem denarnem kvizu Dijaki 1. letnika programa ekonomski tehnik Šolskega centra Velenje (ŠCV) so s sodelovanjem na Evropskem denarnem kvizu obeležili evropski teden denarja, ki je namenjen dvigu finančne pismenosti prebivalstva in letos poteka od 21. do 27. marca. Tekmovanje v Sloveniji organizira združenje bank, tokrat se ga je udeležilo 551 učencev in dijakov iz 22 slovenskih šol. Zmagala je Lejla Ameti, na tretje mesto pa se je uvrstila Manca Beričnik Freucht, obe iz ŠCV. MLADI SE VSE BOLJ ZAVEDAJO POMENA FINANC Pod mentorstvom Sonje Sušin se je tekmovanja s področja financ, digitalne varnosti in upravljanja denarja udeležilo 16 dijakov Šolskega centa Velenje, ki so se med pripravami na tekmovanje učili, kako izboljšati finančne veščine, povečati varnost poslovanja, upravljati z denarjem in biti previden na socialnih omrežjih. V razmerah, ko se finančni produkti in načini poslova- Lejla Ameti (v sredini) je na tekmovanju osvojila 1. mesto, Manca Beričnik Feucht iz Mozirja (levo) pa 3. mesto. Desno mentorica Sonja Sušin. (Foto: arhiv ŠCV) nja zelo hitro spreminjajo in so pogojeni z digitalizacijo družbe na vseh področjih, sta tako za mlade kot tudi za vse ostale generacije nujni razumevanje osnovnih finančnih pojmov in dobra usposobljenost za varno ter ustrezno upravljanje s financami. Krepitev odgovornega odnosa in ravnanja na tem področju se na dolgi rok obrestujeta. FINALNO VSEEVROPSKO TEKMOVANJE PREK SPLETA Združenje bank je za prve tri tekmovalce pripravilo nagrade za oplemenitev njihovih hranilnikov, za šole pa denarno nagrado, ki je namenjena spodbujanju nadaljnjega izvajanja aktivnosti na področju finančnega opismenjevanja. Prvouvrščena Lejla Ameti se bo 10. maja udeležila finalnega tekmovanja v Evropskem denarnem kvizu, kjer se bo pomerila z nacionalnimi zmagovalci iz več kot 35 evropskih držav. Finalni vseevropski kviz bo potekal prek spleta. Nastasja Kotnik DRUŠTVO ZA PROMOCIJO IN TRŽENJE TURIZMA V LUČAH Ogled samooskrbne lokalne skupnosti na Solnograškem Društvo za promocijo in trženje turizma Luče je skupaj z občino 9. marca organiziralo ekskurzijo v avstrijsko zvezno deželo Salzburg, imenovano tudi Solnograška. Ogledali so si primer dobre prakse samooskrbne lokalne skupnosti Werfenweng, pot nadaljevali v turistično vas Sv. Martin, program ekskurzije pa zaključili ob Hallstattskem jezeru. PRIMER DOBRE PRAKSE V TRAJNOSTNEM RAZVOJU V turističnemu alpskemu biseru Werfenweng so pred 30 leti zastavili vizijo razvoja. Danes je kraj vzorčen primer trajnostnega turizma, kjer izstopata mehka mobilnost in visoka stopnja energetske samooskrbe. Kraj s tisoč prebivalci je postal evropski primer dobre prakse po zaslugi jasne vizije in sodelovanja lokalnega prebivalstva ter strokovnih inštitucij. Lučani so pot nadaljevali v vas Sv. Martin, kjer so uspeli z izgradnjo umetnega jezera turistično sezono razpotegniti tekom celega leta: poleti privablja kopališče, pozimi pa smučišče. HALLSTATT – PREPLET TRADICIJE IN SODOBNEGA PRISTOPA Na Solnograškem ne gre brez obiska mesta Hallstatt, ki se ponaša z is- toimenskim jezerom in je pod Unescovo zaščito kulturne dediščine. V kraju, ki je dobil ime po rudniku soli, se dobro zavedajo pomena ohranjanja tradicije, saj so rudarske hiše danes v veliki meri preurejene za potrebe turističnih nastanitev. POTREBA PO POVEZOVANJU TURISTIČNIH PONUDNIKOV Udeleženci ekskurzije so si enotni, da pot do uspeha vodi preko povezova- nja celotnega kraja v skupno turistično zgodbo. Kot je povedala Sonja Strgar, bodo v društvu nadaljevali z delovnimi srečanji, saj ugotavljajo, da je potreba po povezovanju ponudnikov v času okrevanja po pandemiji še večja. V prihodnje si želijo še več sodelovanja z vsemi deležniki, ki lahko prispevajo k razvoju trajnostnega turizma v Lučah in širše. Barbara Rozoničnik Člani lučkega društva za promocijo in trženje turizma ob Hallstattskem jezeru (foto: arhiv društva) Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 19 Šport, Ljudje in dogodki SMUČARSKO TEKMOVANJE S STARODOBNO SMUČARSKO OPREMO NA KOPAH Veseli Savinjčani in Podmeninski gadje ohranjajo tradicijo Kulturnica Gaberke je v sodelovanju s smučarskim centrom Kope priredila vsakoletno smučarsko tekmovanje s starodobno smučarsko opremo. Pred tem je bilo konec februarja srečanje smučarjev starodobnikov na smučišču Cerkno, na katerem so sodelovali tudi člani obeh starodobniških skupin iz Zgornje Savinjske doline: Veseli Savinjčani in Podmeninski gadje. V konkurenci veteranov sta zmagala Mojca Križ in Danijel Stropnik, ekipno pa Veseli Savinjčani. V ZGORNJI SAVINJSKI DVE JEDRI STARODOBNEGA SMUČANJA V Zgornji Savinjski dolini ima smučanje s starodobno opremo že dolgo tradicijo. Oblikovali sta se dve skupini, ki na tem področju delujeta organizirano: Veseli Savinjčani, ki delujejo kot sekci- Podmeninski gadje delujejo kot sekcija pri Planinskem društvu Gornji Grad. potekalo v prijetnem vzdušju, na koncu so, kot vedno, malo po svoje razglasili dosežke za vsak klub posebej. ZMAGALI TAKO REKOČ VSI V mešani konkurenci od 8 do 80 let, ženske in moški, so rezultate pri »makro« skokih sešteli tako, da so tako rekoč zmagali vsi. Med tekmovalci iz Mozirja je zmagal Danijel Stropnik, Mojca Križ je bila druga, Brane Lozinšek pa tretji. Med Podmeninskimi gadi so se na prvih treh mestih zvrstili: Peter Zavolovšek, Frenk Rezoničnik in Rafko Kerznar. V svoji starostni konkurenci je »prvak« postal tudi 9-letni Vid Rezoničnik. V kategoriji skokov prek zelene črte je bil med zmagovalci še Janez Lah iz Mozirja. Tekst in foto: Jože Miklavc Veseli Savinjčani so organizirani kot sekcija pod okriljem Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje. ja pod okriljem Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, in Podmeninski gadje, ki predstavljajo sekcijo pri Planinskem društvu Gornji Grad. Če imajo prvi za svojo voditeljico nekdanjo FIS tekmovalko Mojco Križ, se drugi zbirajo okrog Minke Rezoničnik in njenega Frenka. Slednji je kondicijski trener, tehnični referent in načrtovalec logistike, ob tem pa tudi uspešen tekmovalec. Po imenitnih dosežkih naših športnikov na tekmovanjih svetovnega ranga je bil odziv na vabilo na Kope odličen. Udeleženci tekmovanja so se pomerili v vožnji med veleslalomskimi vratci in v skokih na osemmetrski skakalnici. Za rezultat pri skokih štejeta meritev višine in daljave skoka. Tekmovanje je 20 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 4-URNI MR. BO TEK V LENARTU Zmaga Čeplak Pozničeve, Gostečnik tretji Športno društvo Majstri iz Lenarta je na tamkajšnjem hipodromu organiziralo 4-urni Mr. Bo tek Polena. Tekači so tekli v 1100-metrskem krogu. Med štiridesetimi udeleženci sta bila tudi Bernarda Čeplak Poznič in Marko Gostečnik iz Mozirja. Čeplak Pozničeva je pometla s konkurenco in osvojila absolutno prvo mesto, Gostečnik pa je bil med moškimi drugi, v skupni uvrstitvi pa tretji. Med Mozirjana, ki sta v štirih urah pretekla 49,13 in 45,15 kilometrov, se je »vrinil« prvouvrščeni v moški konkurenci Borut Ziherle z 48,73 pretečenimi kilometri. »Pogoji so bili kar težki. Bilo je mrzlo in vetrovno, a se nismo dali. Najboljšega moškega sem »nesla« za skoraj kilometer. Obema z Markom je bila ta tekma dokaz, da sva v dobri kondiciji. Letos sem na različnih preizkušnjah pretekla že 1100 kilometrov, kar je odlično,« je po tekmi povedala Bernarda, ki se bo konec meseca udeležila ormoškega polmaratona, aprila pa jo čaka šesturni tek v Kopru. RŠ Šport NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA Po rednem delu prvenstva na četrtem mestu Lučki igralci namiznega tenisa so po porazu v zadnjem krogu rednega dela prvenstva v 1. namiznoteniški državni ligi na visokem četrtem mestu. S tem so dobili možnost boja za naslov državnega prvaka. TESEN PORAZ PROTI MARIBORČANOM V zadnjem, 18. krogu, so doma gostili ekipo iz Maribora. Po prvih štirih obračunih je Lučanom dobro kazalo, saj so vodili s 3:1, nato pa so gostje rezultat izenačili na 4, kar je prineslo še deveto, odločilno tekmo. Brin Vovk Petrovski jo je dobro začel in dobil prvi niz, potem pa naslednje tri izgubil. Skupna zmaga 5:4 je odšla v Maribor. SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Zajc v Oberstdorfu s sedmega mesta do zmage Pretekli konec tedna v Oberstdorfu bi se za Timija Zajca, člana Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, težko končal bolje, kot se je. V nedeljo je na letalnici, ki mu očitno res leži, zmagal drugič v svetovnem pokalu, dan prej pa je osvojil tretje mesto. Dvoje stopničk zbuja velika pričakovanja pred zaključkom svetovnega pokala v Planici, ki bo ta vikend. Na nedeljski tekmi je bil Zajc po prvem skoku sedmi, v finalu pa si je s poletom 232 metrov priboril drugo zmago v svetovnem pokalu. Po dveh odličnih dosežkih v Oberstdorfu je dejal, da je za njim popoln vikend in da bolje skoraj ne bi moglo biti. Sedaj komaj čaka Planico. Po dveh tekmah v poletih si deli prvo mesto v skupni razvrstitvi in je eden od kandidatov za mali kristalni globus. V Planici bosta dve tekmi v konkurenci posameznikov in ekipna tekma. Štefka Sem Timi Zajc, svetovni podprvak v smučarskih poletih, z optimizmom pričakuje finale v Planici. (Foto: SloSki) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE 1. ekipa NTK Savinja se bo borila za naslov državnega prvaka. ŠTIRI ZAPOREDNE ZMAGE Pred tem so igralci NTK Savinja doma s 5:0 odpravili NTK Krka iz Novega mesta, neposredne tekmece za tretje mesto NTK Kema Murexin Puconci so odpravili s 5:1, na tretji zaporedni tekmi pa so se srečali z ekipo NTS Mengeš in zabeležili zmago s 5:2. Tekmo predzadnjega kroga so odigrali v Ljubljani, kjer so ekipo NTD Kajuh Slovan premagali z izidom 5:3. DOBRE PREDSTAVE TUDI DRUGE, TRETJE IN ČETRTE EKIPE Druga ekipa NTK Savinja tekmuje v 2. namiznoteniški državni ligi. Na 16 srečanjih so zabeležili pet zmag, kar jih uvršča na trenutno 7. mesto na lestvici. Tretja in četrta ekipa NTK Savinja igrata v 3. slovenski namiznoteniški ligi. Tretja ekipa je odigrala 22 tekem, od tega je izgubila zgolj štiri. Tako dobri dosežki jih uvrščajo na četrto mesto na lestvici. Kljub temu, da je glavni klubski cilj četrte ekipe, da mladi igralci pridobivajo prepotrebne izkušnje, so fantje uspeli na 22 tekmah zabeležiti tudi štiri zmage, kar jih uvršča na 10. mesto prvenstvene lestvice. Benjamin Kanjir Z zmago v Preboldu zagotovljen obstanek v ligi Minuli teden je bil za varovance trenerja Mihe Čmera zelo naporen, saj so v sedmih dneh odigrali kar tri tekme. Z zmago v Preboldu so si Nazarčani zagotovili obstanek v 3. SKL – vzhod, na gostovanju v Krškem so izgubili, nato pa so bili v domači športni dvorani nemočni v dvoboju z gosti iz Vojnika. Na lestvici zdaj zasedajo deveto mesto z osvojenimi 29 točkami. DOBILI IZJEMEN STRELSKI OBRAČUN V PREBOLDU V zaostali tekmi 14. kroga 3. SKL – vzhod so se Nazarčani pomerili s Preboldčani. Tekma se je začela izenačeno, na obeh straneh je bilo v prvem polčasu doseženih veliko košev, rezultat pred odmorom pa 57:48 v korist gostiteljev. V drugem delu so Nazarčani »stopili na plin« in tekmo dobili z rezultatom 114:100. Najboljši strelec tekme je bil kapetan Lovro Blatnik, ki je dosegel 42 točk, s 23 točkami mu je sledil Andraž Zavolovšek, Primož Bitenc jih je prispeval 19. DVA PORAZA BREZ POSLEDIC V predzadnjem krogu rednega de- la sezone je v Nazarjah gostovala ekipa Vojnika, ki je upravičila vlogo favorita in zmagala z rezultatom 67:98. Tudi na gostovanju v Krškem je nazarska ekipa ostala praznih rok, domačini so slavili s 95:73. Obe tekmi sta bili izenačeni v prvem polčasu, v drugem delu pa so Nazarčani popustili in na koncu morali obema nasprotnikoma priznati premoč. Na obeh srečanjih je v nazarskem moštvu največ točk dosegel Andraž Zavolovšek. Primož Vajdl Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 21 Šport, Kronika DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH ZA OSNOVNE ŠOLE Lučani osvojili kar štiri naslove državnih prvakov Nordijski center Planica je bil prizorišče letošnjega finala državnega prvenstva v skokih z alpskimi smučmi za osnovne šole. V čudoviti kulisi veličastnih skakalnic se je zbralo 138 mladih skakalk in skakalcev iz cele Slovenije, ki so se med sabo pomerili v športu, ki letos neizmerno razveseljuje športne navdušence po celotni državi. V LUČE TRETJINA VSEH PODELJENIH MEDALJ Najštevilnejša ekipa na tekmovanju je bila ekipa OŠ Blaža Arniča iz Luč, saj se je v finale uvrstilo kar 27 učenk in učencev. Tekmovanje je potekalo v osmih kategorijah za fante in deklice od 1. do 4. razreda osnovne šole. Daleč najuspešnejša šola je bila ravno osnovna šola iz Luč, saj so njeni učenci in učenke osvojili kar tretjino vseh medalj. ŠTIRJE DRŽAVNI PRVAKI IN REKORD SKAKALNICE Med prvošolci je naslov državnega prvaka osvojil Tine Žibovt. Marcel Kosmač in Meta Moličnik sta bila najbolj- ša med drugošolci, Jan Voler je z rekordom skakalnice osvojil naslov državnega prvaka med četrtošolci. Državni podprvaki so postali Neja Firšt Štiftar, Zala Žibovt in Aleks Robnik. Prvošolec Luka Funtek je osvojil bronasto medaljo. UVRŠČENI MED PRVIH ŠEST Z VSTOPNICAMI ZA PLANICO Tudi ostali učenci in učenke so odlično nastopili in dosegli še šest uvrstitev med najboljših šest, kar jim je za nagrado prineslo vstopnico za ogled smučarskih poletov v Planici. Četrto mesto sta osvojila Johan Vršnik in Mija Logar, peto mesto Nik Enci in Ana Zamernik, na šesto mesto pa sta se uvrstila Lan Kosmač in Vita Prodnik. OB POVRATKU SPREJEM ZA ŠAMPIONE Tekmovalce iz Luč so spremljali številni navijači, ki so z glasnim spodbujanjem, transparenti in slovenskimi zastavami pričarali izjemno vzdušje v dolini pod Poncami. Še posebej prijetno presenečenje je vse tekmovalce in spremljevalce čakalo ob povratku v Luče, saj so jim starši, dedki, babice in ostali navijači pripravili prisrčen sprejem, kot se za prave šampione tudi spodobi. BREZ STARŠEV NE BI ŠLO Učitelj športne vzgoje na lučki šoli Rajko Rudnik je povedal: »Ob tem lepem uspehu naših učenk in učencev bi se rad zahvalil članom STD Luče, ki so nam na smučišču v Lučah pripravili skakalnico in nam omogočili, da so se naši tekmovalci in tekmovalke dobro pripravili na prvenstvo. Prav tako najlepša hvala staršem, ki so poskrbeli, da so se otroci lahko udeležili skupnih treningov in so si vzeli čas ter spremljali in spodbujali naše tekmovalce in tekmovalke tako na področnem prvenstvu v Mislinji kot na državnem v Planici. Še posebej pa hvala za lep sprejem ob vrnitvi iz Planice, kajti otrokom bodo ti lepi spomini verjetno ostali do konca življenja. Hvala vsem.« Štefka Sem Udeleženci tekmovanja so imeli v Planici bučno podporo s strani spremljevalcev. (Foto: arhiv Rajka Rudnika) IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • DELAVEC PADEL V GLOBINO Mozirje: 14. marca se je zgodila delovna nesreča v Novih Lokah. 34-letni moški je padel s plošče novogradnje približno tri metre v globino. Pri padcu se je hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. • VLOMILEC ODNESEL ZLATNINO Meliše: 16. marca v večernih urah je neznani storilec skozi terasna vrata vlomil v stanovanjsko hišo v Melišah. Odnesel je več kosov zlatnine. 22 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 • Z DEREZO SI JE POŠKODOVAL NOGO Solčava: 19. marca ob 17.10 si je na poti s Krofičke čez Ute pri sestopu planinec z derezo poškodoval nogo. Prvo pomoč mu je nudila planinka. Reševalci GRS Celje in posadka s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo reševalcev na krovu so poškodovanca oskrbeli, s pomočjo vitla potegnili v helikopter in prepeljali v bolnišnico. • HUD PADEC SMUČARKE Golte: 20. marca je pri smučanju na Golteh padla in se hudo poškodovala 34-letna smučarka. • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU Ljubno ob Savinji: 20. marca so ob 19.57 v dimniku stanovanjske hiše na Janezovem polju zagorele saje. Posredovali so gasilci PGD Ljubno ob Savinji, PGD Radmirje in PGD Okonina. Zaprli so dovod zraka v peč, počakali do izgoretja saj in s termovizijsko kamero pregledali dimnik ter okolico. Lastniku so odsvetovali kurjenje do obiska dimnikarja. Zahvale, Oglasi Ne tožite, ker sem odšla, bodite hvaležni, ker sem bila. ZAHVALA ZOFI Vedeli smo, da ta čas prihaja, a smo si vedno govorili »pa saj naša Zofi vztraja«. Saj res hrabro si se borila celo življenje, uspešno premagovala ovire in trpljenje. A srce je naposled le odločilo, da ima dovolj, prišel je čas za tvoj večni spokoj. Z nami si delila vso ljubezen in dobroto, varovala nas pred žalostjo, samoto. Hvala ti za vso skrb, življenjske nasvete in tople občutke, za smeh in nikoli pozabljene trenutke. Vedno si govorila »ne jokat, ko umrem, bodite veseli«, a težko je, mi neizmerno radi smo te imeli. Zato nas, prosimo, razumi, če potočimo kakšno solzo ali dve, bolečina in praznina sežeta globoko v srce. Ampak bo bolje. Vedi, da tvoji skupaj držimo, in ko bo čas, nekoč se spet skupaj poveselimo. Do takrat pa naša predraga Zofi … Najprej se v miru spočij in lepo se imej, potem pa le kakšno nadaljevanko poglej. Prebiraj knjige in štrikaj nogavice, družbi tam zgoraj pripoveduj svoje vice. Pojdi na sprehod in uživaj v prebujajoči se naravi, naberi zvončke in uživaj ob kavi. Kdo ve, morda se spet usedeš v avto in zaživiš v svobodi, če pa prideš kaj mimo, pa nam le potrobi. Vemo, da ti je sedaj lepo, čeprav to težko dojamemo, draga mama, komaj čakamo, da te spet objamemo. ob boleči izgubi naše drage Jožefe SLAPNIK iz Rovta pod Menino 10. 2. 1944 - 3. 3. 2022 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečno in pisno sožalje, darovane sveče, svete maše in darove za cerkev sv. Jošta. Zahvala osebju bolnišnice Topolšica in župniku g. Ivanu Hrastniku za opravljeno pogrebno mašo. Hvala sosedi Anici Robida za napisan in prebran poslovilni govor, sosedi Marinki in pogrebcem, pevcem za odpete pesmi, g. Podlesniku za odigrano Tišino, ter pogrebni službi Morana. In hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi naše predrage Zofije ŠPEH Zahvaljujemo se gospodu župniku, gasilcem, cerkvenemu pevskemu zboru, govorcu Marku za čudovite zadnje besede, trobentarju Tomažu, patronažnim sestram in zdravnici dr. Lipnik Blažičevi ter vsem sorodnikom in sosedom. Iskrena hvala pa tudi čisto vsakemu, ki je pripomogel, da je bila njena zadnja pot lepa in mirna. Draga Zofi, tvoja pozitiva in ljubezen bosta za vedno ostali v naših srcih. Hvala za vso dobroto, ki si jo delila s tako veliko ljudmi. Vsi njeni Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 23 Za razvedrilo, Oglasi 24 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 Za razvedrilo, Informacije KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 26. marec Nedelja, 27. marec Ponedeljek, 28. marec Sreda, 30. marec Četrtek, 31. marec ob 20.00. OŠ Rečica ob Savinji 5. koncert dalmatinskih klap dopoldan. Tržnica Gornji Grad Delitev brezplačne mešanice semen Api cvetlični vrt ob 10.00. Amfiteater na Rečici ob Savinji Sejem Po domače v pomladni vrt Nedelja, ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Mlinotest Ajdovščina (st. deklice A) ob 11.15. Center starejših Gornji Grad Seminar Komunikacija z osebami z demenco ob 18.00. Knjižnica Nazarje Bralni klub Knjižnice Nazarje ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Budni volk ob 9.00. Prostori Društva upokoj. Gornji Grad Meritve sladkorja v krvi, holesterola in krvnega tlaka ob 16.00. Zavod Stanislava, Gornji Grad Delavnica Izdelava lesenih velikonočnih okraskov ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna svetovalnica za demenco ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad. Pogovorno literarni večer s Tatjano Bezovšek Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam pujske od 25 do 40 kg; gsm 041/445-315. Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031/509-061. Prodam brejo telico, čb/lim; gsm 031/465-969. Prodam bikca čb, star 1 mesec; gsm 041/783-435. Prodam bikca ls, 140 kg; gsm 031/759-955. Prodam 7 dni starega bikca simentalca, cena po dogovoru; gsm 031/800-046. Telico simentalko brejo 6 mesecev, pašno, in samonakladalko sip novi pionir 17 prodam. V račun vzamem manjšo pašno telico; gsm 041/324-377. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in telič- 26 ke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupimo telice in krave za zakol ali za dopitanje; gsm 031/832-520. DRUGO – PRODAM Prodam motorni okopalnik, frezo mk2 tomos 60 ccm 2 kW; gsm 031/823-956. Prodam 5 kg ocvirkov z mastjo; gsm 040/684-008. Prodam bale silažne, drva; gsm 070/744-487. Prodam krmni krompir, kupim traktorski mešalec za gnojevko; gsm 041/696802. Suhe deske za ostrešje, 200 kvadratov, prodam; gsm 041/354-657. Prodam peč viadrus na polena, letnik 2016, 30 kW; gsm 031/800-852. Prodam dvoredno sejalnico za krompir, skupaj z okopovalnikom in obsipalcem. Kupim “gumiradl” - voz.; gsm 041/664-296. Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ČESTITKE IN ZAHVALE Čestitke in zahvale za objavo v Savinjskih novicah lahko prinesete osebno ali pošljete tekst ter fotografijo po e-pošti na naslov: nina.zidarn@savinjske.com. Rok za oddajo: za nenaročene objave v petek do 12. ure, za naročene (rezervirane) objave v ponedeljek do 12. ure. Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah zahval in čestitk. Prodam alu platišča z gumami 185/55 R15; gsm 068/691924. DRUGO – PODARIM Podarim material za nasutje (uredim okolico); gsm 031/674-361. Oddam salonitke za pokrivanje, lokacija Prihova; gsm 041/574-921. VOZILA – KUPIM Traktor in vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. OSEBNI STIKI 28-letna, močnejše postave, iz kmetije, išče resnega in poštenega fanta (nekadilca, nealkoholika) do 35 let za k sebi; gsm 031/740-572. Časles d.o.o., Homec 39, Rečica ob Savinji Petek, 25. marec Naročniki SN imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Oglasi Savinjske novice št. 12, 25. marec 2022 27