SLOVENSKI VESTNE CELOVEC SREDA 13. JUL!J 1988 Letnik XLI!I. Štev.30(2390) Izhaja v Celovcu Erscheirtungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P.b.b. ' ' ' J - ... ' .C' z S> Stane Do!anc na Koroškem Podpredsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije Stane Dolanc (slika) se je v soboto mudil na zasebnem obisku pri Slovencih na Koroškem. Med drugim je obiskal Peršmanov muzej, kjer so ga pozdravili predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, podpredsednik Franc Kukoviča, predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, predsednik krajevne organizacije ZSO v Železni Kapli inž. Peter Kuhar ter druge osebnosti iz vrst koroških Slovencev. Stane Dolenc, ki je položil venec ob spomeniku žrtvam fašizma, je koroškim Slovencem zagotovil politično, gospodarsko in moralno pomoč Jugoslavije in Slovenije v borbi za enakopravnost in za manjšinske pravice, ki so zajete v 7. členu Avstrijske državne pogodbe. Predsednik ZSO F. Wieser: „Nismo za dialog, ki nam ne zagotavija rezultatov!" Na nedeljskem pohodu „Po poteh Domnove čete" na Komlju je bila poudarjena tudi trenutna politična situacija na Koroškem. Tako glavni organizator pohoda Lipej Kolenik kot predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser sta se v svojih govorih dotaknila takoimenovanega ..novega dialoga". Wieser je tozadevno menil, da koroški Slovenci nismo za dialog, ki nam ne bi prinesel konkretnih rezultatov. O ločevanju v šolah pa je dejal, da se ponavlja sramotna zgodovina izpred petdeset let. Delitev ogroža substanco celotnega slovenskega naroda, zato se ji moramo skupno upirati. Kdor pa verjame, da ta rešitev prinaša karkoli pozitivnega, vara sam sebe. Poročilo na 6. in 7. strani. Pohoda „Po poteh Domnove čete" se je minu!u nedetjo udeiežiio precej preko 500 ijudi iz Podjune, Roža in Ziije ter iz vseh regij Siovenije. S tem so se pokioniii spominu padiih partizanov, ki so žrtvovati svoja živijenja v boju proti fašizmu. Spored je obsega) pohod, poiaganje vencev, govore, petje in nastop godbe ter tovariško srečanje. ZSO za razpis mest v manjšinskem oddelku Na podlagi razprav z dvojezičnimi učitelji v Pedagoškem združenju in tudi sicer ZSO na Koroškem zahteva od šolskih oblasti, da se mesto vodje manjšinskega šolskega oddelka javno razpiše. Prizadeti učitelji so namreč mnenja, da je med dvojezičnimi učitelji na Koroškem vrsta kandidatov, ki odgovarjajo strokovnim zahtevam službenega mesta vodje manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu in ki so poleg tega vešči slovenščine, kar ni le formalnopravni predpogoj, temveč tudi izraz spoštovanja jezika in kulture slovenske narodne skupnosti. ZSO nadalje zahteva, da se mesto vodje manjšinskega šolskega oddelka zasede samo v soglasju z legitimnimi zastopniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. ZSO podpira imenovanje prof. Antona Feiniga za strokovnega nadzornika za slovenski jezik na srednjih šolah. To tudi zaradi tega, ker je bil imenovan v soglasju z ZSO in NSKS. Kljub temu pa ZSO smatra, naj bi se v bodoče tudi to mesto javno razpisalo. Novi primeri „objektivne" zasedbe Po imenovanju enojezičnega ravnateija na Kostanjah rojeva napovedana „objektivizaci-ja" nove sadove:ravna-teijica šoie v Šmarjeti pri Veiikovcu je brez dvojezične kvaiifikaci-je, v Sinči vasi pa doigo-ietni učiteij Tonči Markti ni bii imenovan za ravnateija, čeprav je usposobijen za pouk v obeh jezikih. PREBERiTE na strani 2 Občina Dolina -vzoren primer enakopravnosti in sožitja 3 Siovenska gimnazija seje posioviia od dr. tnzka 4 Borovije: še vedno grozi skiadišče za posebne odpadke 5 Diese Woche im Siovenski vestnik 6 Zgodbe o deiavstvu ne smejo na TV 7 Kresovanje in poietna noč vPodjuni 9 Podeiitevbrainih značk naši miadini 10 Vestnikov roman Poietni karneva! v Vrbi Nad desettisoč ljudi iz vse Avstrije ter gosti iz skoraj vseh evropskih držav so se v soboto udeležiti veselega ..Carnevala 88" v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Množica je navdušeno spremljala celodnevni razvedrilni program, praznovali pa so - kot lepotica na sliki — tudi s šampanjcem. suka: Kreuzer Pred ustanovitvijo delovne skupine za spremljanje gotskega zakona! Strokovno združenje pedagoških delavcev ho na svoji jutrišnji seji v Celovcu sklepalo tudi o ustanovitvi delovne skupine, ki bo imela nalogo, da spremlja, dokumentira in obvešča javnost o spremembah in dogajanju na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem po sprejetju ločitvenega manjšinskošolskega zakona, ki bo veljal od 1. septembra 1988 dalje. V delovno skupino naj bi bili poleg učiteljev vključeni tudi starši, rektorska konferenca avstrijskih univerz, mednarodni strokovnjaki na področju šolstva ter obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Za koroške ..uradne" pedagoge novi šolski zakon očitno ni več aktualna tema. V ponedeljek so se v Celovcu pričeli pedagoški tedni, katerih osrednja tema je ..Delovni svet in šola". Prof. dr. Ortwin Wingert je imel uvodni referat, v katerem je kritično analiziral obstoječe in bodoče probleme na delovnem trgu ter tozadevne pomanjkljivosti v šolski izobrazbi. Danes bosta predavala dr. Inzko (Slovenska kultura - sestavni del manjšinskega šolstva) in prof. Kovačič (slovenske koroške ljudske pesmi), jutri pa bo na sporedu predavanje „Med-kulturni odnosi in šola" (Mirko Bogataj). Več v naslednji številki SV SLOVENSKI VESTNIK Bologna: Štirikrat dosmrtna ječa Pred štiri teti so čiani desnoekstremne tajne iože ,,P2" izvedii na kolodvoru v Boiogni bombni atentat, pri katerem je biio 85 mrtvih, 200 ijudi pa težko ranjenih. V ponedeljek je sodišče v Bologni štiri obtožence obsodilo na dosmrtno ječo, šefa lože „P2" pa na deset let ječe. Obsojena pa sta bila tudi dva bivša oficirja italijanske tajne službe, ki sta dolgo časa skušala zvaliti odgovornost za atentat levim silam. Kljub temu, da je bilo zdaj obsojenih vsega sedem fašistov, pa sodišče ni razkrilo dejanskih ozadij, se pravi, da so glavni zastopniki fašističnega in desmoekstremnega terorja ostali nekaznovani. Zdaj umik sovjetskih čet z Madžarske? Za zahodnomenškega zunanjega ministra Gen-scherja je sovjetska zunanja politika ladja, na katero se je treba vkrcati in z vsemi silami pomagati pri določanju njene smeri; za nekdanjega ameriškega zunanjega ministra Kissingerja je sovjetska perestrojka le sredstvo, ki naj komunizem reši, da bo ostal svetovna sila; za novega zahodno-nemškega obrambnega ministra Scholtza pa velja načelo, da je treba ostati tudi poslej nezaupljiv - Rusi da še kar izpopolnjujejo svoje orožje in zahod mora zato ostati buden tudi poslej. Napoved, da bo Sovjetska zveza umaknila kontingent svojih vojakov z madžarskega ozemlja, je zato naletela na različne odmeve. Tisti, ki skušajo v spremembah sovjetske zunanjepolitične dejavnosti prepoznati dolgoročno strategijo, vidijo dokaz doslednosti sprememb, ki se jih je lotil Gorbačov. Tisti, ki vidijo v perestrojki predvsem taktiko, pa zdaj pravijo, da pa umik sovjetskih čet sploh ne pomeni bistvene spremembe, vsaj kar zadeva sedanja ustaljena ravnotežja v Evropi. Naloga sovjetskih čet na Madžarskem je bila ustvarjati pritisk na uporno ter po letu 1948 lastno pot ubirajočo Jugoslavijo. Ker pa so se navzkrižja polegla, in ker tudi nevtralna Avstrija nc ogroža nikogar, je neposredna sovjetska vojaška navzočnost na Madžarskem že nekaj časa povsem odveč. Marjan Sedmak Podpredsednik Predsedstva SFR Jugosiav/je Stane Do/anc je od pn7/k/ svojega zasebnega obisk z zastopniki koroških S/ovencev po/oži/ venec žrtvam fašizma pri spomeniku pri Peršmanovem muzeju. Na s/iki Stane Do/anc s predsednikom ZKP Janezom 14/utte/em-bucom in podpredsednikom ZKR inž. Petrom Kucdagem. Navzoč je bi/ tudi genera/ni konzul SFRJ v Ce/ovcu Borut Miklavčič. Ob majhnem pikniku pred muzejem je visokemu gostu zapet moški zbor SPD „ Valentin Po/anšek"pod vodstvom Emanuela Po/anška. Protest iz prostora Aipe-Jadran: ,,Romunija naj varuje manjšine" Ogroženo je sporazumevanj e med otroki V zadevi etničnih manjšin v Romuniji oziroma v zvezi z napovedanim rušenjem romunskih vasi, v katerih živijo etnične manjšine, je delovna skupnost ' manjšin sosednjih dežel, ki na prostovoljni ravni združuje vse manjšine v prostoru Alpe-Jadran, naslovila posebno pismo na romunsko ambasado na Dunaju. V tem pismu delovna skupnost ugotavlja, da se seveda zanima tudi za usodo manjšin v Romuniji, saj jo prizadene usoda vsake posamezne narodne skupnosti. Delovna skupnost poudarja, da je ob številnih vesteh iz Romunije prizadeta: „Predvsem madžarska in nemška narodna skupnost, toda tudi druge manjšine v Romuniji so v zadnjem času izpostavljenje dejanskim ali načrtovanim ukrepom, ki bi uničile njihovo narodno in kulturno identiteto. Hkrati bi taki ukrepi pomenili tudi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Preseliti manjšino z njenega avtohtonega področja in jo potisniti v popolnoma nove, njej neznane okoliščine, ne pomeni le duševno, temveč tudi telesno uničenje. Tega pa tudi pod pretvezo gospodarskega interesa ni mogoče opravičiti." Delovna skupnost narodnih skupnosti sosednjih dežel zato obsoja zgoraj navedene ukrepe in naproša ambasado SR Romunije, naj ta protest posreduje odgovornim oblastem v Romuniji. Prav te oblasti pa delovna skupnost naproša, naj upoštevajo mednarodne konvencije, ki zagotavljajo zaščito in razvoj vseh manjšin. Na krajevnem sestanku Zveze slovenskih organizacij v Borovljah je bila v ospredju razprave vsebinska kritika na račun novega šolskega zakona ter na pristanek poslanca zelenih Karla Smol-leja. Eden izmed diskutantov je ponazoril, da je prav ta Smodejev korak omogočil avstrijski vladi, da v mednarodni javnosti ustvarja vtis soglasja koroških Slovencev z ločitvenem modelom. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je v svojih izvajanjih predvsem poudaril, da bi pristanek na „novi dialog" pomenil tudi ugotovitev, da je bil boj za narodne pravice, ki smo ga vodili koroški Slovenci skupno z nemškogovo-rečimi demokrati, neustrezen. Z ločitvenim zakonom, tako je dejal Sturm, hočeta vlada in parlament preprečiti najosnovnejšo toleranco na južnem Koroškem, hkrati pa tudi preprečiti da bi bili otroci v skupnih razredih in se učili obeh deželnih jezikov. Zastopnica komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva Greti Hribernik je ugotovila, da skušajo manjšini sovražne sile zdaj razdeliti Slovence na dobre in slabe. „Prav zato pa nas je še posebej prizadelo, da je za ločitveni model glasoval tudi neki pridni Slovenec! Hriberni-kova je ostro zavrnila možnost za neki novi dialog, saj je po njenem že samo pisanje heimatdienstovskega glasila „Der Karntner" zgovoren primer za to, da bodo manjšini sovražne sile nadaljevale svojo pot, saj že indirektno napovedujejo, da se bodo usmerili proti dvojezičnosti v cerkvi. Referenta Gref/ Hribernik in Marjan Sfnrm. s/Aa. Mohar Dolina - vzoren dokument za enakopravnost in sožitje narodov Ghčiu.ski .svet dvojezične o h čin e Doiinu/.S*. Dorligo Jelin En/le (pri Trstu) je no svoji seji sprejel dokument o a/rravl/a/rja norodno mesonego teritorijo. Dokument je vzoren /mimer, koko neko občino z dvojezičnim prebivalstvom iobko motivira svoje občane pri uveljavljanju aktivne enakopravnosti in mirnega sožitja. Mislimo, da bi se tak sklep dal prenesti tudi na dvojezične občine na Koročkem, s čemer bi dokazali demokratično zrelost in s tem bistveno doprinesli k izboljšanju klime med obema narodoma na Koroškem. Objavljamo najvažnejše dele dokumenta. Pozdravili bi, če bi slovensko/italijanska iniciativa imela odmev v občinskih svetih dvojezičnih občin na Koroškem. Občinski svet občine Dolina je zbran na redni seji 3. 6.1988 ugotovil, da se je vedno dosledno in zavzeto opredeljeval za uveljavitev miru, sodelovanja in enakopravnosti vseh ljudi na Zemlji, nadalje je obravnaval uresničevanje in upravljanje omenjenih vrednot na domačem in bližnjem ozemlju v luči problemov, ki jih lahko povzroča upravljanje narodnostno mešanega ozemlja. *Ozemlje občine Dolina je kakor še nad 30 drugih občin v deželi Furlaniji - Julijski krajini preko tisoč let naseljeno tudi s Slovenci, ki živijo vzdolž prijateljske italijansko-jugoslovan-ske meje. #Ta občinski svet se je že velikokrat soglasno zavzel za tako zakonsko zaščito Slovencev, s kakršno bo sloglašala tudi manjšina. *To stališče nima namena ponovno pritiskati na italijanski parlament in vlado, ker nista bila doslej v stanju uresničiti spodobne zaščite. O tej zamudi bo sodila zgodovina. *Mi hočemo danes povedati, da je upravljanje narodnostno mešanega prostora lahko na eni strani demokratično, v duhu resolucij Evropskega parlamenta, odprto potrebam in željam manjšine; ali po drugi strani odklonilno, neobčutljivo in v bistvu zati-ralno do potreb, želja in pravic manjšine. *Za učinkovito in demokratično uveljavljanje narodnostno mešanega prostora in podružbtjanje pravic manjšine mora večina in družba sprejeti pozitivne ukrepe, ki bodo spodbujale tako pripadnike večine, da bodo lahko razumeli in pristati na uvedbo demokratičnih sredstev enakopravnosti, in pripadnike manjšine, da se jih poslužujejo brez negativnih posledic. Pri tem je na primer na prvem mestu uporaba jezika. #Občane - ki niso pripravljeni ali nočejo spejeti omikanega sožitja, podružbljanja pravic manjšine, ki z besedo in dejanji vnašajo sovraštvo in žalijo pripadnike manjšine z javnim odrekanjem pravice Slovencem do uporabe materinega jezika, s stalnim opozarjanjem Slovencev, da, kdor živi v Italiji, mora govoriti italijansko, nadalje z mazanjem spomenikov in napisov v slovenskem jeziku in s političnim delom, ko v samem italijanskem parlamentu zavirajo demokratičen, evropski in svetovni dialog - moramo demotivirati, da tega ne bodo več delali. Demotivirati jih mora tudi celotna družba, parlament in vlada(...) *Občinski svet pričakuje od dežele in države posluh in pomoč za izvedbo kulturne in demokratične motivacije pri uveljavljanju aktivne enakopravnosti in sožitja; obenem pričakuje, da bomo na vseh ravneh znali osamiti in kulturno demotivirati vse site, ki se upirajo sporazumevanju in enakopravnemu sodelovanju med ljudmi." SLOVENSKt VESIMK 13.ju)ijl988 3 Vod/a manjšinskošo/skega odde/ka, dvom/ svetnik /n strokovni nadzornik dr. Va/entin /nzko s soprogo Mar/jo. ZG za Stovence se je pos!ovi)a od dr. Valentina Hnzka ,,A7uAok<7o jo povoju/ ioA.sA// pro//7 A: o rovk/7; ,S7o-vencev /aA:o orAAočAAuo /n oAtčutuo sooAtA/kovuA Aro/ <7r. VuAout/7/ /uzko. Doma/a četrt stoAotju jo v pra-vou; po/no/;u Atosodo AzpoA//jovuA odgovorno vAuzAto s7roAoE'ar*ga aar/zora/Ara za vAovou.sko gaaaaz(/o /a pouk s7ovouvč/no aa dr//g/7; srodr;j/7; /a vtv/AA/ voAu/t." S temi besedami je pretekii petek na prostavi v avti sto-venske gimnazije izrazit zahvato in priznanje dvornemu svetniku dr. Vatentin tnzku ravnatetj Zvezne gimnazije za Stovence v Cetovcu dr. Reginatd Vospernik. Ravnatetj dr. Reginatd Vospernik, ki je poteg profesorjev in dijakov gimnazije tahko pozdravit tudi bivšega ravnatetja dr. Pavteta Zahtat-nika in predsednika Združenja staršev tvana Lukana, je v svojem nagovoru poudarit, da se je dr. fnzko teta 1963, ko mu je bita poverjena natoga nadzornika in sveto-vatca, takoj aktivno vktjučit v vsa prizadevanja: v pripravo učbenikov za stovenski jezik in stovensko zgodovino, v organiziranje stavistično-pedagoških seminarjev in v mnoge druge dejavnosti. Kot vodja manjšinskega šolskega oddetka za Koroško je imet dr. tnzko na skrbi tudi cetotno področje osnovnega šotstva. „Naj še poudarimo, da je nadzornik, dvorni svetnik dr. tnzko predsedovat skorajda vsem zretostnim izpitom zadnjih 25 tet. Njegovemu bodritnemu in pomirjevat-nemu predsednikovanju se tahko zahvati marsikateri maturant, da strah pred komisijo oh zeteni mizi ni bit prcvetik iti preobremenjujoč!' Kotcgom in kotegicam na šoti je bit kot nadzornik v vseh obdobjih gimnazijske zgodovine vzgojni svetovatec, ki mu je bit pri srcu pedagoški napredek posameznih dijakov in vse šotske skupnosti, je dejat dr. Vospernik, ki je ob koncu svojega govora izta/il prepričanje, da bo vodju manjšinskega šolskega oddetka, dvornemu svetniku dr. Valentinu fnzku v dobi počitka po 31. avgustu 1988 odmerjena bogata bera spominov na svojo v vsakem oziru izpolnjeno pokticno pot. Predsednik Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Stovence Ivan Lukan je v svojem nagovoru nakazat povezanost dr. Vatentina Inzka s stovensko gimnazijo in njenim pozitivnim razvojem. Poudarit je, da je dr. Inzko kot dotgotetni vodja manjšinskega oddetka pri Dežetnem šolskem svetu za Koroško s svojo angažiranostjo in s svojo strokovno avtoriteto bistveno vptivat na razvoj manjšinskega šotstva v prid stovenske narodne skupnosti. „Bit je tudi osebnost, ki je v vetiki merisoobtikovata in ustvarjata stike znotraj avstrijskega prostora in preko meja",je dcjatlvan Lukan. V zahvato za njegov vetik doprinos sta Lukan in čtan odbora dipt. trg. Franc Hre-žjak predata dr. tnzkudaritoz najbotjšimi žetjami. Dr. Vatentin tnzko se je ob koncu stovesnosti zahvatit vsem ravnatetjem stovenske gimnazije ter vsem, ki so obti-kovah stovesnost. Od dijakov se postovit z besedami: ..Vedno sem rad prihajat med vas, čutit sem, da vas imam rad." Stovesnost so otepšati mta-dinski zbor stovenske gimna-zije pod vodstvom mag. Mirka LauBeggerja, profesorski zbor pod vodstvom prof. Antona Fciniga, ki je prepričljivo izvedet svoj prvi javni nastop, ter združeni zbot i pod vodstvom Joška Kovačiča. < Uničenje raket: inšpektorji že preverjajo v SZ in ZDA 7?77/V/V, juAtjo - 77<7 prvega juA/ju dr/Ajo jo //ve/ Atogafejst ve za eno oAtA/ko /uoduurodu/7; oduovovt potom Aro je tud/ umor/vk/ Ačougrov /nuja končno /zrokoA .svojo pr/voA/tov Ar .sp o ra z a o; a o //n/'čo/;j;/ .sovje/sAr/7; /a a///or/'vk/7; (koponvk/7/J raAre/,sre<7ajega <7o/r;e/a, je z jaA/jera aapoe/7 čav za veAAAro novovt v otAao.s/7/ mod o At era a voja.sAro a ajm o čn oj.s / ra a drza-varaa vveta, /o je za u;odvoA?oj//o /a.speAre/je aa Arraja varnem. \t \ki \\ st t)\t \K Dve ameriški ekipi - vsaka šteje po deset vojaških strokovnjakov - sta se z ameriškega oporišča v btižini Frankfurta odpraviti na pot v SZ, ena v vzhodno Sibirijo, kjer bo pregledata 33 izstre-tišč za rakete SS-20, druga pa v Votkinsk, kjer je tovarna za izdetavo teh raket srednjega dometa. S svojimi žetjami so Američani sovjetske partnerje seznaniti v četrtek, kar je tudi v sktadu s sporazumom, ki daje nadzornikom pravico, da nasprotno stran s svojimi žetjami seznanijo !6 ur pred začetkom inšpekcije; že uro po takšnem sporočilu je treba na kraju inšpekcije ustaviti vse večje premike. Nadzor na kraju samem ni samo novost v sporazumu, ki sta ga podpisala Reagan in Gorbačov, marveč pomeni nasploh pomemben preboj v pogajalskem razpotoženju med obema supersitama: prav odpor zoper te vrste nadzor je bit tisti, kije mnoga teta zavirat napredek na področju nadzorovanega zmanjševanja zatog orožja. Prihodnjih šestdeset dni bodo nadzorniki iz ZDA in Sovjetske zveze zaposteni z inventuro: skušati bodo ugotoviti, ati so podatki o kopenskih raketah srednjega dometa, ki jih je prijavit partner, resnični ati ne. V ta namen bodo tahko uporabtjati tehnična sredstva, ki gredo v ročno prttjago, od ročnih teh-nic preko merilcev jedrskega sevanja in fotoaparatov. Sporazum namreč še ne pomeni, da so Sovjeti in Američani odpraviti sleherno nezaupljivost. Nadzorniki samih raket tudi poslej ne bodo videli, marveč si bodo tahko ogtedati te kontejnerje, v katerih so -ati pa bi vsaj morate biti -spravtjene rakete, ki naj bi jih v sktadu s sporazumom uničiti. Tudi sama trditev, da bodo rakete uničiti, je nekoliko pretirana. Sporazum zajema namreč te kopenske rakete srednjega dometa, torej rakete, ki so se nakopičite na evropskem ozemtju in so jih zavotjo tega krstiti za evrora-kete. Tiste rakete srednjega dometa, ki jih izstreljujejo z morja ati iz zraka, tačas še niso „ogrožene", prav zato pa je seveda jasno, da bosta obe strani jedrske gtave in elektroniko demontirati za vodenje raket - oboje je moč ponovno uporabiti pri raketah druge vrste - v stiskatnice pa bodo postati te ogrodja. Potem ko bodo nadzorniki dva meseca popisovati zaloge, bodo nato spremtjati tudi uničevanje raket; v nadatje-vanju pa bodo imeti pravico še do inšpekcij, če bi se kadar-koti pojavit sum, da pogodbeni partner ne spoštuje pogodbenih obveznosti. Medtem ko so ameriški inšpektorji teteti v Sibirijo, so v San Franciscu pričakovati prvo skupino sovjetskih inšpektorjev. V oporiščih na ozemtju ZRN so se sovjetski inšpektorji medtem že pojaviti. Katastrofa v Severnem morju 166 mrtvih je v preteklem tednu terjata eksptozija na ptatformi za črpanje nafte v Severnem morju btizu škotske obate. Piper Atpha - tako se imenuje črpatna ptoščad -je bita prizorišče največje nesreče v zgodovini pridobivanja nafte v Severnem morju. Za detavce, ki jih je dohi-teta smrt, je bito usodno predvsem dejstvo, da so njihove spatne kabine nameščene kar poteg črpatnih naprav. Samo 64 so jih rešiti. Ognja, ki je izbruhnit ob eksptoziji, do zdaj ni bito mogoče pogasiti. Strokovnjaki, ki zdaj proučujejo, kako zaustaviti dotok ptina in nafte, predvidevajo, da to tahko traja še 3 do 4 tedne. Medtem pa se je pričel že drugi det katastrofe: nafta bo zdaj onesnažita - po kotičini škodtjivih snovi in odpadkov že preveč umazano - Severno morje. Gorbačov na Potjskem VARŠAVA. Generatni sekretar KPSZ Mihait Gorbačov je v ponedeljek prispet v gtavno mesto Potjske, kjer se bo v petek pričelo zasedanje držav čtanic Varšavskega sporazuma. V Sovjetski zvezi je bito medtem stišati, da bo vodja sovjetske Komunistične partije na tem zasedanju sprožit nove razorože-vatne pobude. Pred tem bo Gorbačov konferirat z „je-ktim možem" Potjske, generalom Jaruzetskim. Le-ta vetja za najbotj odtočnega zagovornika potitike Gorbačova, Potjska pa ktjub nekaterim nerazjasnjenim problemom za zvesto čtanico Varšavskega sporazuma. Mehika: vtadna stranka poražena CIUDAD DE MEXICO. Uresničito se je, kar nihče ni pričakovat. Pri državnih voti-tvah v Mehiki je v pretektem tednu vtadna stranka (Institu-cijsko-revotucionarna stranka) po več kot šestih desette-tjih zgubita večino. Levičarska opozicija s skupnim kandidatom Cardenasom se je ktjub medijskim in votitnim maniputacijam in terorističnim dejavnostim (tik pred votitvami so namreč umoriti vodjo votitnega hoja) uveljavita kot druga najmočnejša politična sita. Sovjetska evroraketa SS 20, k/ spada v sporazum o uničenju raket srednjega dometa. Grozi Borovljam zdaj diktat ministrice? Prej kra/k/m .s*e je /)nrncc7j.s7:i' o/7Č/M.sk/ svet MR preJ/og Vo/i/nc ^kapRO^R' Ezre/ce/ proR MRiRCsRni Jcpen/je za pose^ae n c/p R J A'c v /foror/jci/i. .S7c/cp s'