JjfUed daUy ezeept Saturdaja, Sundajn and Holidajs.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UradnlHd In uprevnJAd prapori: MAT South Lawndale A v«
Otttoeof Publication ( 9991 South Lawndala Av« Telephone, !loc*w«U 4004
leto_yeab
XXXV.
Cena lWa J« $6.00
•t HtV^lff. TIIV—to.
Um Act ot Cuim S ftUrota 1 101».
CHICAGO. ILL. PETEK. 3. MARCA (MARCH 5). 1943
Subscriptian $6 00 Yeerly
ŠTEV.—NUMBER 45
Acceptance tor mailing at cpecial rate ot postage provided for Id aectton 1103. Act of Oot S. 1917, authorlaad on Juno 4. 1919.
Največja ameriška zmaga nad Japonci na Pacifiku!
Zavezniški letalci uničili japonski konvoj v bitki na južnozapadnem Pacifiku. Bombe potopile deset bojnih ladij in dvanajst transportov. Najmanj 15,000 japonskih vojakov < ubitih.—Ameriške in britske čete zmagujejo v Tuniziji. Prvi oddelki Montgomeiryjeve armade navezali stike z ameriškimi četami. —Sovjetske armade ogražajo nemško bojno črto na severu
Wuhington, 4. marca. — Že I Zavezniški stan. Afrika. 4. mar-
dolgo ni bilo v Washingtonu ta- ca. — Ameriške in britake čete lisa veselja kot je danes, ko so' prodirajo od Sbeitla v smeri Si-l^le podrobnosti o največji | di Bou Zida, centralna Tunizija, Jnagi Američanov in njihovih dočim prva britska armada na-
ivstralskih zaveznikov, ki so včeraj uničili veliko japonsko bojno in transportno brodovje med Novo Gvinejo in Novo Britanijo na
' Pacifiku.
I London, 4. marca. — Angleški in ameriški bombniki nadaljujejo napade pa nemška in okupirana mesta. Angleži so sinoči si-pali bombe na Hamburg, Američani pa danes na Hamm in Rot-terdam.
I Moskva, 4. marca. — Sovjetske armade prodirajo proti Smolen-sku in spotoma drobe srdite nemške protinapade. I Zavezniški stan, Avstralija, 4. marca. — Zavezniška letalska sila je izvojevala največjo zmago v bitki z japonsko mornarico v južnozapadnem delu Pacifika. U-učila je japonski konvoj desetih bojnih ladij in dvanajstih transportov, ki je bil na poti proti Novi Gvineji.	%
Poročilo iz glavnega stana a-generala Douglasa
pada pozicije nemškega vojaštva na severni strani Sidi Bou Zida. Francoske čete operirajo proti sovražniku v južnozapadni Tuniziji. V bitki, ki se je vršila pri Nefti, so Francozi porazili osiščno vojaško posadko in okupirali to mesto. Po zmagi v tem sektorju fronte so začeli prodirati proti Temerzi, ki leži južno-zapadno od Gafae.
Ameriške leteče trdnjave in bombniki neprestano bombardirajo osiščne pozicije pri Kasar Mezousu in Mejez-el-Babu. Dva roja bombnikov sta metala bombe na Tuniz, glavno mesto Tunizije, in La Goulette, osiščno mornarično bazo. Bombe so porušile več militarističnih naprav in zanetile velike požare.
Druga vest, objavljena danes zjutraj, pravi, da so oddelki britske osme armade, kateri poveljuje general Bernard Montgo-mery, navezali stike« z ameriškimi četami, ki prodirajo proti
meriškega
MacArthurJa^-pravl, da je"bilo najmanj 15,000 japonskih voja- London. 4. marca. — Nemški kov, nahajajočih se na transpor- letalci so se včeraj dvakrat potih ubitih ali pa so utonili. A- javili nad Londonom in vrgli roeriški in avstralski letalci so nekaj bomb na mesto, ki pa niso v bitki v zraku sestrelili tudi naj- povzročile velike škode. Brit-manj 55 sovražnih bojnih letal, ska letala so se dvignila v zrak Zavezniki so izgubili samo en in pognala napadalce v beg. O-bombnik in tri bojna letala. . ' žitno je, da so se Nemci skušali Bitka, ki se je vršila v torek maščevati za angleški bombni in sredo na Bismarckovem mor- napad na Berlin. Štiri nemška ju. severno od otoka New Bri- bojna letala so fcngleški letalci tain, je rezultirala v popolnem sestrelili.
porazu japonskega brodovja. To- Moakva, 4. marca. — Ržev, naža bojnih ladij in transportov, strategična nemška vojaška trd-btere so zavezniške bombe po- njava, je prišla v ruske roke po topile, je znaša okrog 90,000 ton. srditi bitki, v kateri je padlo čez Japonsko brodovje z vojaškimi dva tisoč nemških vojakov. Ru-cetami vred, ki je nameravalo si so v tej razbili ali zaplenili napasti zavezniške vojaške po-j tudi 112 nemških tankov, 78 tež-•tojanke na Novi Gvineji, je bi- kih in lahkih topov, 35 lokomo-lo uničeno.	tiv in velike količine drugega o-
General MacArthur je dejal, rožja.
da so zavezniška izvidniška le-1 Ruska okupacija Rževa, ki le-tala opazila japonski konvoj zad-'ži 130 milj severozapadno od nji pondeljek, ko je plul proti' Moskve, je velika zmaga. Sovje-Novi Gvineji. Takoj ao bili štor-'ti zdaj ogražajo vso nemško boj-Jcni koraki za uničenje konvo-(no črto na aeveru. Po zasedbi j* Naša letalska sila se je pri-' Rževa so začele ruske čete pro-pravila za napad. Letala so vr-! diratl proti Vjazmi, 80 milj proč gla čez Sto ton bomb na konvoj j od Rževa, in Smolensku, po ce-»n Ka uničila."	sti, po kateri se je morala umi-
W«ihington. D. C« 4. marca.—'kati Napoleonova armada po po-Mornaruni department je ainoči'razu.
naznanil, da so ameriški letalci
v februarju zmetali pol milljo-a* funtov bomb na japonske po-ZK'J< na otoku Kiski v Aleutrfkf «rupl pri Alaski in
Orel, strategično meato, je tu di v nevarnosti. Rusi prodirajo proti temu mestu s treh strani ln zasedli w ie več naselbin. Poročilo, ki pa še ni potrjeno, pra-
nih
" f pn 'tianni III pc-	r — — r---« ' •
telili deset japonskih letal v vi, da nemške čete odhajajo iz ■poparnh V zraku, sami pa niao'Orla.	,
"Rubili nobenega leUla. V tem Rusi zdaj ogražajo vso nemš-mg«-u so izvršili devet uspel-1 ko bojno črto, ki se vleče od B"apadov na japonske pozlci- Smolenska do Leningrada. Na gjja Kr ki.	leningrajski je zbrana ruska ar-
Cungking. Kitajska. 4. marca.'meda 1,500,000 mož pod povelj-«nski letalci so izvršili no-'stvom maršala Tlmošenka, ki Je u	ns japonske vojaške1 v ofenzivi že zadala strahovite
po*Hk«i	' '	t-—
Vi
|rala|
!'i|x)ii»ne vojaaKc v	««• —------------
provinci Hunan, pra- udarce nacijski sili. Uradni ko-Klavnega stana gene- munlke aovjeUkega poveljstva. " J ' pha W. Stilwella, po- objavljen danes zjutraj, pravi, imenike letalske sile na da ruske armade prodirajo na-
Pf' So Ur,v. ,
riil
t\
k V
to xj, >» b Cbbsi
■K' ^ Bombe so padale na • prej na vaeh frontah v"j»*ke koncentracije I	. .	f
m japonake mili-.Giromf izpustilIW9 ' naprave ter skladišča političnih jetmkov
LamengM. j London, 4. marca. — Zunanji K l»"velJatvo Je nazna- minister Anthony Eden je dejal japonakl naako-J v parlamentu, da je general >""'t<je kitajskege vojaš- Henrl Giraud. vrhovni komisar ^ vmci Sujuan, ki meji francoske severne Afrike, osvo-|"Jo. odbiti. Sovražnik bodli 1299 političnih . Jetnikov, n»*»j z velikimi ls-'odkar je prevzel ta urbd do 19. - - . . i februarja; T -......
a , / ' ,
Dva poljska socialista ustreljena
Ruski poslanik Litvinov naznanil eksekucijo
Waahlngton, D. C.. 4. marca.— Rusko poslaništvo je včeraj naznanilo eksekucijo Henrika Er-licha in Viktorja Alterja, dveh poljskih socialističnih voditeljev, v Rusiji. Oba sta bila obsojena v smrt na obtožbo, da sta nagovarjala ruske vojake, naj ae ne bojujejo proti Nemcem ln priporočala sklenitev separatnega miru med državama.
Erlich je bil član eluekutivne-ga odbora Delavske in socialistične internacionale, Alter pa član eksekutivnega odbora Kongreaa strokovnih unij.
Naznanilo o eksekuciji Erlicha in Alterja vsebuje pismo, ki ga je Maksim Litvinov, sovjetski poslanik v, Washingtonu, poslal Willlamu Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije. Slednji se je zavzel za socialista in poalal kablogram Molotovu, ruskemu zunanjemu komiaarju.
Litvinov pravi v pismu, da sta bila Erlich in Alter, ki sta pobegnila v Moskvo, ko so nemške čete invadirall. Poljsko, prvič obsojena v smrt v avgustu 1.1941. Iz zapora sta bila Izpuščena mesec pozneje na apel poljske vlače. "Potem ,p5vl LltVinoV v pismu, "ko sta bila osvobojena in v času, ko so se sovjetske čete najbolj obupno borile proti Hitlerjevim armadam, sta ponovno demonstrirala svoje sovražno stališče z apeli na ruake vojake, naj prenehajo z bojevanjem in sklenejo mir z NemČijd. Oba ata bila ponovno aretirana in postavljena pred sovjetski vrhovni tribunal v decembru preteklega leta, ki ju je obaodil v smrt. Obsodba je bila potem izvršena."
Doznava se, da je skušal državni department intervirati v prilog Erlichu in Alterju ln jima je bil pripravljen dati dovoljenje za prihod v Ameriko.
(Newyorški New Leeder, glasilo socialne demokratične federacije, piše, da je bil pravkar informiran o eksekuciji Erlicha in Alterja, voditeljev poljskih socialistov. Eksekucija je bila izvršena kljub protestom voditeljev delavskega gibanja v A-merlki in Angliji. Oba, Erlich in Alter, sta bile znana kot pogumna voditelje poljskega delavstva in židovskega soclalistlč nega gibanja.)
D090tUtmca Roo—vml-tove administracije
Washington, D. c., 4. marca,— Danes Je preteklo deset let, odkar je Roosevelt predsednik Združenih držav. To desetletje tvori dobo največje krize, kl je zadela Ameriko v mirnem času, ln največjo vojno krizo v zgodovini dežele. Roosevelt je fdlnl ameriški predaadnlk, ki je bil tretjič izvoljen. Sedaj, ob deeet-letAici svoje administracije, vodi deželo skozi njeno največjo krizo. On je kot predsednik U-veljevtl dalekosežne socialne reforme ln zdstf on igra najvažnejšo vlogo v mednarodni politiki. Njemu gre zasluga, da je potegnil Ameriko iz največje gospodarske krize v o jeni /^"Jovlni. Ko je nastopil svojo službo, je bilo ne milijone delavcev brezposelnih. Roosevelt ima pred seboj težko pot, ker se more boriti proti reakciji, kl zopet dviga glevo in skuAe uničiti vse njegove reforme. _ ...
osiščE Se vidi
možnost pogojnega miru
Diplomatiina igra za kulisami srn ponavlja
CESKI Gl RAZ
VLAL #
DNI KRO-ARANI
London. 4. mgrca — Evidenca se kopiči, da Nemčija in Italija in njuni sateliti ie niso izgubili upanja v sklenitev pogojnega miru. Te ae očituje v naznanilih in izjavah, urgdnih in neuradnih, ki izražaje dvom v Roose-veltovo ln Churchillovo deklaracijo, objavljeno po zgodovinski konferenci v Ceaabland, francoski Maroko, da je cilj zaveznikov brezpogojna kapitulacija osišča.
Značilno je to, da ae je nemški zunanji minister mudil v Rimu in konferiral z Mussolinijem, ko se je v Vatikanu nahajal new-yorški nadškof Prancis J. Speli-man. Iz tega mnogi sklepajo, da se vrši za kulisami več nego se javnosti priznava.
Mussolini ln ^Ibbentrop sta po konferenci! ki Je trajala štiri dni, izjavila, da boste Nemčija tn I-talija vztrajali ir, vojni do zmage, zaeno pa sta naglasila, da je glavni cilj odstranitev smrtne nevarnosti* kl preti Evropi a strani boljievi|ka Rusije. Izjava je namig zaveznikom, da ne morejo dati Evropi nekaj boljšega kot je osiščni "novi red".
Velika Britanija ln Amerika nista doslej dali nobenega konkretnega zagotovila malim
vlc. Stališče Rusi je je tudi zago-netAo. Odkar njene armade zmagujejo, Moakva molči o postavitvi predvojnih mej.
Češka ubežna vlada v Londonu je razočarana. To dokazuje Izjava, kstero je podal Hubert Rlpka, bivši državni mlniater. "Dočim sta Velika Britanija ln Amerika pozdravili napore za tesnejšo kooperscijo med mslimi narodi centralne in južnovzhod-ne Evrope po vojni, je ruaka politika rezervirana napram tem naporom", Je dejal. "Češka vlada skuša doseči sporazum s pol-sko vlado glede ureditve meje in ustanovitve federacije, toda vse kaže, da se bodo njena prizadevanja izjalovila. V ospredju so druga pereča vprašenja, katera bo treba rešiti."
Domače vesti
Mnogo slovenskih rudarjev ubl
Red Lodge, Mont. — Dne 27. februarja je velika razatrelba zasula 68 rudarjev v premogovniku v Beer Creeku. Do 3. marca ao prinesli na površje deset trupel in med temi mrliči je bil tudi Ignac Marinšek, član društva 112 SNPJ. V zasutem rovu ae pa še nahajajo trije člani društva 81 SNPJ, ki so John Kropivšek, (preds.), Frank Starčevič tn Pred Razboršek. Najbrže ao vsi mrtvi. Nadaljnje poročilo aledl. — Kolikor je doalej znano, so med ubitimi rudarji tudi trije člgni A-meriške bratske zveze.
Dr. Čok v državnem department u	,
New York. — Dr. Ivan M. Čok, predaednik Jugoslovanskega odbora iz Italije in predstavnik primorskih Slovencev, je zadnji teden obiskal državni department v Waahingtonu, D. C., v zadevi Primorja. Sprejel g« je pomožni državni tajnik Berle, s katerim je imel dolg razgovor, iz katerega je dr. Čok spoznal, da se ameriška vlada zanima za primorsko vprašanje in mu posvečuje poaebno pažnjo. »
Novice la Clevelanda
Cleveland. — Dne 1, marca je bil pri delu v tovarni z električnim tokom ubit 36-letni Štefan JakŠe, rojen v Jolietu. Delal je v tovarni aamo štiri dni, prej Je bil uposlen v mesnici. Zapušča ženo in dva majhna otroka j?a sestro tukaj, v SanFranciacu pa brata in aestro. Njegovi starši so odšli v stari krsj, v Vrtačo pri Semiču v Bell Krajini. - V bolnišnici je umrla 53-letna Mary Stokel is Tomaja pri Trstu. Zapušča moža, sina ln aestro. Bila je članica društva 312 SNPJ.,—
vroDekim narodom gleda bodo- Rop*r, ki je ušel« je na uličnem
Pirnat. — Clevekndaki listi so 3. t. m. poročali, da je angleška vla da povabila župana Fr. Lausche-U na obisk Anglije za deset tednov.
Obiski la poedrsvl
Chicago. — Jerica Pearcs, Des Molnes, Iowa, in Robert Croix, Chlcago, sts 4. t. m. obiskala |1. urad SNPJ in uredništvo Prosvete.
Ameriška letalska sila narašča
General Edwards razkril številke
Waahlngton. D. C* 4. marca, Kongres je dobil novo sliko o naraščanju ameriške letelske sile, kl bo po Izjavi generala t H. Edwardsa, pomožnega šefa ar mednega štaba, prekosils letalsko silo osiščnih držav v tem letu. Ne£rt predvideva povečanje letalske sile ns 2,450,000 mož. To število bo uključevalo letalce ln letalske mehanike
Edwards je pri zaslišanju pred senatnim odeekom za vojaške zadeve dejel. de ameriška letalska sila doma tn v tujini šteje 1,714,-000 mož. Velik del te je dodeljen poveljstvu obrsmbe na vzhodni in zapednJ obeli
General je razkril, da bo ameriške Bila na drugi štreni morje štela čez tri milijone mož ob koncu tega leta On Je tudi povedal. de se je pomorske plovbe izboljšele. Skoro vsi vojaški transporti pridejo srečno ne drugo štren Atlantika in ne otoka ne Pacifiku, kjer so zbrane ameriške čete.	.. _ .
Konferenca o problemu beguncev
• Hull naslovil noto : britskemu poslaniku
Waahlngton, D. C* 4. marca,— Državni tajnik Cordell Hull je poslsl noto lordu Halifaxu, britskemu poslaniku v Washlngto-nu, v kateri sugerirs skllcsnje konference reprezententov A-merike ln Velike Britanije, na kateri naj bi razpravljali o problemu beguncev iz evropskih držav, ki so prišle pod Hitlerjevo oblast. Konference nej bi se vr šila v Ottewl, Kanada.
Hull naglaša v noti, da problem begunce^ se mora rešiti brez ozira ne narodnost ln vero prizadetih. Konferenca naj bi se bevil« tudi z vprašanjem oskrbe in vzdrievsnja beguncev, ki so dobili zevetje v Ameriki in Kanedi.
Drževni tajnik je dejal, da je Amerika Izdala vizume 645,775 beguncem, odlur je Hitler prišel ne krmilo Nemčije, do januarja tega lete. Od Izbruhe sedenje vojne je izdela skoro 229,000 vi zumov, Večine od tegs števila je že v Ameriki.
Angloika vlada poslala Svodski
vlada je naslovile protest Hved aki, vsebujoč obdolžitev, ds gre dl eli opremlja motorne ledje za Nemčijo. A. V. Aleaander, mor-nerilni minister, je povedal parlamentu, ds je vlede dobile evidenco, de so bile nekatere ladje, katere so Angleži potopili, zgrajene v švedskih ladjedelnicah In poslane Nemčiji.
protmst
London, 4. marca. — An
Sikorski naglaša potrebo enotnosti
Tass kritizira < poljsko vlado
London. 4. marca. — "Enotnost med zavezniki je absolutna potreba za izjilovltev Hitlerjevega upanja in načrtov, katerih namen je aeneUtev razkola med svojimi sovražniki," je rekel general Vladislav Sikorski, predaednik ubešne poljske vlade, pri koailu, kl ga je priredil medza-vezniški odbor. "Dolžnost zaveznikov je, da ohranijo po vojni aolidarnost, ki jih veže dsnes, ker mir, ki ga bomo organizirali, bo trajal le, če ostsne sedanja demokratična koalicija. Mi moramo odstraniti vse zspreks, ki so še na poti in ovirajo ureani-Čenje prave demokracije."
Sikorski je dejal, da je, ko se je mudil na oblaku v Ameriki, dobil zagotovila, da se Roosevol-tova administracija strinjs z njegovim stališčem glede povojne rekonstrukcije Evrope. To stališče podpirajo tudi vodilni državniki britskega imperija.
Predsednik poljske vlads je nedlrektno omenil tudi kontro-verzo s sovjoti v izjavi, da se morajo zavetniki izogniti aa vsako ceno predmonakovskim napakam ln zavreči vero, da Je mir mogoč z žrtvovanjem intereaov katere koli dežele. Nemčija ima Še močno' oboroženo ailo, kl operira na velikem ozemlju, ln Hitler lahko stebilisira svoje pozicije na vzhodu ln podaljša vojno na zapadu, de rasdvojl zaveznike.
Tass, uradna ruska čaanlška agentura, j« prej kritiziral« polj
sko ubešno vlado, ker se je 1». , _____________
rekla se vspestsvtteV starejngje Uporniki kritlzi
med Poljsko in Rusijo. "Trditev bors in Jim očitali Poljske, da nt hotel« keoperlrs-ti g Nemčijo v nobenem osiru proti Sovjetski uniji pred izbruhom vojne, Je v konfliktu i resnico", prsvi T«ss.
Olajšave za farmske delavce
Odgoditev vpoklica v vojaško službo Waehlnfftea« O. C., 4. marca — Senatni odsek za militaristlčno zadeve je odobril načrt, da se vpoklic farmskih delsvcev v armado odlofti do konoa tega lata, s devetimi proti sedmim gliso-vom.
Amendment, ki ga Je predložil senator Bankheed, določa olajšave za farmske delevce. TI ns
bodo vpoklieeni v armado, čs krsjevni naborni uredi odločijo, ds opravljajo dela, kl ao važnega pomene v produkciji živeža.
Senatni odsek Je nsznanll zaslišanje o Austln-Wsdswortho-vem načrtu splošns mobilizacije delavcev za dela v vojnih Industrijah in ne farmah. Ta določa obvezno registracijo ln mobilizacijo moških v starosti 18 do 05 let in žensk v starosti 18 do 50 let.
odbor zvišal plače letal-skim delavcem
Stavka v ladjedelnici na aapadu končana
PROTEST PROTI NOČNEMU DELU
Waahlngton. D. C« 4. marca.— Vojno-delavski odbor je s sedmimi proti petim glasovom odredil zvišanje plač za štiri in pol. centa na uro 30,000 delavcem v tovarnah Boeing Aircraft Co. v Seattlu, Waah., io u sedem in pol centa na uro 110,000 delavcem, upoalenih v tovarnah osmih drugih kompanij v južni CalK forniji. Za odlok so glasovali štirje člani, ki reprezentirajo delodajalce v odboru, ln trije, kl reprezentirajo javnost, proti pa štirje reprezentantje delavcev in Wayne L. Morse, representant jaVnosti.
Reprezentantje dslavcev in Morse so sam^n vztrajali pri zali tavi, de se pleša vsem delavcem
v letalskih tovarngh na ia-padu zviša za deset centov na uro. Njihov argument, da so delavci upravičeni do svišenja plače se deset centov n« uro, ker so cene šivljsnskih potrebščin poskočilo, so ostali členi ignorirali. p
Odbor je naznanil, da je odredil svišenje n« podla«l formule "Malega jekli". Odbor je podal odlok po masnih shodih delavcev, upoalenih v tovarnah Boeing Aircraft Co. In Consolidated Alroraft Co., ns katerih
"S.
akcije. Nekateri io trdili, da je James F. Byrness, direktor le-derslne komisije ia ekonomsko stsbillzacljo, diktiral odlok voj-no-delsvskegs odbop.
Plača novih delaveev v tovarnah Boeing Aircraft Čo. je sdaj 07c na uro, štiri in pol oenta več. Maksimalna plača iturjenih delavcev ji $1.00 ne uro.
Alameda, Cel« 4. marca. — Stavka, katero je oklioeU unija CIO v ladjedelnici Ooneral In-gineering lc Drydoek Co., ki je ustsvila gradnjo pomikov in popravljalna dela, J« bile sinoči preklicana. Stavkarjl so se vrnili ns delo, ko je kompanijg odslovile Charlese YoUngs, katerega je unija suspendirale zaradi kršenja svojih pravil. v
krog 50 delavcev je zastsvkslo v enem depsrtrnentu tovarne Be-thlehem Steel Co. vgrnak protesta, ker Jih je kompenljs premestila z dnevnege na nočno dalo. Kompanija je pojeanile, d« je to storila z namenom, da ženske nadomeste delavce pri dnevnem delu. Stevka Je ustavile o-brat v dveh depertmentlh.
G and hi končal gladovno stavko
Poona, Indija, 4. marca. — Mo-handaa K. Gandhi je včeraj končal 21-dnevno gladovno stavko, v katero Je šel v znak protesta proti svoji internecljl. Dosegel nI ničesar In politični opazovalci pravijo, da Je britske vlsde v Indiji izvojevala moralno juna-go ned Gendhijem.
DstsktM aretirali bost Nemcev
Newsrk, N. J., 4. marce.' —-Federalni detektivi so aretirali šest Nemcev, ki niso smeriški državljani, v tem meetu In okolici. Samuel K. McKee, načelnik 4 tektlvskege biroje, je dejsl, ds so detektivi našli v stenovanjih sretirsncev orožje ln strelivo.
Iggnam Nemoč izvršil samomor
Satiago, čile, 4. marce. — Wer-ner Slering, najbolj prominen-teri Nemec med onimi, katere je lilejske vleda izgnale po prelomu odnošejev s Nemlljo, Italijo In Japonalu*. Je izvršil samomor Pognal si je kroglo v glevo. Slering je bil predeednik Bayer Chemicel Co. v Sentfagu. Ds kompanija je bile na ameriški črni listi, ker ja Imela zveze z Berlinom in je finencirale na-cljsko propagando v Člleju In drugih letinskih rapubll
Newyorbki nadškof se vrača domov
Sevllle, ftpenija, 4. marca. — Newyoršk! nadškof Ffancia J. Spe 11 man je doepel v Španijo Is rt ima, kjer se je mudil enajst dni In imel več razgovorov s papežem Pijem v Vatikanu, li ^penije bo kmalu odpotoval v Ameriko.
prosveta
PROSVETA
TRE ENLK2HTENMZMT ni LASTNIMA SLO VOSKE MABODMC JEDNOTE
■■■■__ |	(|«VM Chlc»ye
m loto. M 00 se pel leta. 81J9 aa šetrt letai ae 1749 m eelo leto. SJ7I HpolltStn'
for Um Uelted States (
•od Clcaro 9749
po 4opoToru —S»koptol dopisov ln •o m vrotejo Sokopiei liieraroe vsebine (4»tWe, pevesji Ud.) M vreejo poiUjatelju lo V »lučaju, te |s prUottl
artlcles wUl nel bo pleya. poeaaa. elb. wUl he MU »ddTMMd Mkd
Naslov aa vso. kar las
PROSVETA 2917-M So. Lawadale Avo.. Chlcafo, Illinois
MEMBER Of TKE rEDERATED PRESS
Glasovi
iz
naselbin
1SS
Datum v oklepaju na primer (March 91, 1949), poleg vaiega Imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi
Izostajanje od dela
Oni ameriški časopisi, katerim Je vojna z delavskimi unijami glavna, vojna z osličem pa postranska atvar, že mesece ln mesece pllejo v zlobnih uvodnikih in zsvltlh poročUlh, kako. delavci v tovarnah za bojno opremo izostajajo od dela dan aU dVa v tednu in s tem zavlačujejo produkcijo bojnega materiala. Delavci so obtoženi še mnogih drugih grehov, toda Izostajanje od d4a (absentee-Ism) Je zdaj najbolj v ospredju.
Kaj je resnica o tem? Federelna komisija za dobavo moštva (War Manpower Commlsslon) je preiskala to zadevo na nekaterih področjih in je pravkar objavila svoje zaključke. 'Preiskavs je obsegala 45 tovaren v Mlchiganu, Ohiu in KentuckJJu, ki skupaj uposlujejo okrog 250,000 delsvcev v industrijah za bojno opremo. Komisija je odkrlls, da tri do Šest odstotkov delavcev v teh tovar-nah redno Izostsjs od dels ln nsštevs ensjst vzrokov.
Prvi vzrok je bolezen, predvsem prehlad, ki je pozimi običajna poteikoča za ogromno Itevilo ljudi; drugič je Mjob shopping and piracy,H kar bi se po naše reklo, da delodajalci otemajo delavce drug drugemu; tretji vzrok je nevednost med delavci, ki Izvira lz lenobe ln tovarniške uprave, katera ne pouči delavcev o važnosti njihovega dela; dolge delovne ure ln preveč čezurosga dela; petič današnja začasna prosperltets; šestič slaba transportaclja na delo ln s dela; aedmič konfužija v tovarni zaradi slsbo upravljane produkcije; osmič so nekatere delavke prlmorane oprayljatl posle doma; devetič pomanjkljivo tovarniško nadzorstvo; desetič, ker nekateri tovarnarji najemajo preveč delavcev (kopičenje delovne sile) ln enajatl vzrok je, ker ne gre izgotovljeni produkt sproti iz tovarne ln delavci napačno domnevajo, da potreba produkta nl tako nujna.
To Je bU prvi poakus odgovorne federalne komisije, da ugotovi vzroke izostajanja delavcev od dela v vojnih industrijah. Ugotovitev krije le mejhen del dežele ln morda so drugje drugačni vzroki, vendar komlsljs domneve, da njena preiskava približno kaže vzroke na aplošno.
Kakor Oidite, je navedenih enajst vzrokov Izostajanja od dela in Izmed teh sts samo—dva na strsnl delavcev; to sts začasna pro-speritdta ln delavke, ki ostanejo doma dsn sil dvS v tednu zaradi svojih privatnih poalov. Začasns prosperltets pomeni, da imajo delavci precej denarja—ali vssj mislijo, ds imsjo—ln ker ne pomislijo, da ga bodo nekoč v bližnji bodočnosti zelo potrobovall, so mnenja, da ga morajo sproti zapraviti. To je edini tehten vzrok, ki se lahko obesi delavcem na pleča za Izostsjsnje od dele, smo pa docela uverjenl, da so delavci te vrste v veliki manjšini.
Ostane pa devet vzrokov, ki jih je federalna komisija položili na prag tovarniške uprave, razen če odštejemo prvega, bolezen, zakar ne moremo dolžltl nikogar, ln pa alabo transportadjo, sa katero niao delavci ne delodajalci odgovorni.
Skratka: velika večina vzrokov za izostajanje od dola je na strani tovarniške uprave. To dokazuje, kako zloben je burbonski tisk, ki kratkomalo nalaga vso krivdo za Izostsjsnje od dela na lenobo delavcev.
Vatikan in Rusija
Čiluški list Dal!y Newa Je pred kratkim objavU vest is Ženeva, da Je sovjetska misija na potu v Vatikan. Papež Je Informiral Moskvo, da je pripravljen sprejeti misijo ln Mussollnljev režim Je dovolil tej misiji prehod čez italijansko ozemlje na podlagi lavre-lanske pogodbe med Italijo tn papežem.
Kaj je namen te mlalje, nl znano. V Ženevi (dvlca), odkoder izvira ta vesl. domnevajo, da Je na dnevnem redu vprašanje interesov katoliške cerkve na Poljskem oziroma v onem delu Poljake, ki je bil v septembru 1039 anektiran po sovjetih, ko je Hitler raa-
bil poljsko republiko.
Dejstvo je. da se je aovjetaka Rualja pogajala a papežem le leta 1920 zaradi diplomatičnlh stikov, takrat so poročali,, da je bU oelo konkordat na dnevnem redu. Razgovori med Moakvo ln Vatika nom so se obnovili leta 1022, ko sta večkrat konferlrala tedanji ftomlaar zunanjih sadev Cičerln in Edmund Welsh, duhovnik profeeor iz Waahingtona. D. C., ki je obiskal Moakvo v imenu Va* ukana Jezuitje ao takrat ailno nasprotovali vaekemu sporazumu z boljševiki £adnji poakus as spravo Je bil atorjssi leta 1SSS, ko sc jc Ctčerin la/govarjel S sedanjim papežem, ki je bU takrat pa peški nuncij v Nemčiji. Val ti poakuai ao bili brez kakšnega v« /ultata
a Katoliški tuk ie dalj čaae namiguje o velikem preobratu v RU-
njl v religioznem oziru. Protlveraki ukrepi ao odpravljeni ln pni v "»lavna cerkev kooperlra s vae m I Štirimi z vlado. Zdi se, da dober drl teh potočtl izvira ls Mwiahful thtnkmg M De)9tvW bo, de atara generacija, ki je bila verna še pred revolucijo, je v večini verna šo <<ane»~ampak ta več ne šteje, ker je z eno nogo že v grobu. Ruaka mladina, vrnjena v boljievlškem brerverstvu, Je v ogromni večini bftrverska. te pride do kakšnega aporasuma med sovjeti ln Vatikanom, pr ide le zaradi ekspedicnce sovjetske zunanje politike.
Nekateri naši krogi zelo same njo Rooeevellu. ker včaai pošlje nekakim ga privatnega poslanika v Vatikan. Ce ao tl krogi dosledni. moi a jo zdaj obsoditi s reakotonarjem tudi Stalina, če je tes poslal rusko miaijo v Vatikan.
t
Poročilo aaalopnika
Heralale. Pa^-V tednu od 15. do 20. februarja aem bU en večer v Narodnem domu v Ambridgu, kjer smo ae skupej eešli Tone Rozenberger, Tekste r, Lojze Uhernik, njegov brat John, Avgust Rožen berger, Somrak in več drugih. PogovarjsU smo se o naši nesrečni stari domovini in ugibali, kakšen konec bo prinesla ta strašna morija: ali bodo narodi dovolj močni in eložni, da prisilijo nazadnjake, da pristanejo na reforme za narode vsega sveta.
V	Ambridgu so Slovenci precej složni, kajti "old timerji" še orjejo v naselbini. Temu je dober dokaz društvo 33 SNPJ, ki bo kmalu staro 40 let. Tudi Dom dobro napreduje; je plačan in imajo preeej denarja na rokah. Kupili ao za $1000 vojnih bondov. S tem pomagajo Ameriki in zaveznikom do zmage. Ako bomo zmagali, bodo torej tudi v Ambridgu imeli vso pravico govoriti o trajnem miru. Dom je tudi naročil dnevnik Prosveto, ns katerega bi moral biti naročen sleherni slovenski ali društveni dom, kakor tudi na Proletarca, kajti ta je vedno zagovarjal jednotine in delavske interese.
Tisti večer sem spal pri Avgustu Rozenbergerju. Zjutraj nisem imel prilike, da bi ga vpra-šal, kako se počuti, kajti je šel prej na delo kot sem jaz vstal, ali mrs. Rosenberger mi je marsikaj potožila, tudi to, da sta oba njih sinova pri vojakih. Jaz vem, da se nisem prav dobro počutil—šlo mi je zopet kot Jacku Londonu. Ampak če se človek nahaja v družbi, Kjer se vrše debate, ne gre drugače kot da malo prUivaš, da jezik bolj teče Vsaj pri nas Slovencih je taka šega. TolažUo me je to, da sem imel celoletno naročnino Slovenskega doma, kjer se shajajo tudi članih drugih jednot. Tako jo lahko pregledajo ln se prepričajo, da Prosveta nl tako pregrešen list kot jo kaže Trunk ln drugI.
V	Ambridgu sta ponovila Prosveto in Proletarca John Anžur in M. Hsblch, tudi "old timer" ln slednjega tudi Joe Uekstar, Proaveto pa mesar Ovca. Ko sem njega zadnjič obiskal, je imel ženo v bolnišnici, sedaj pa mi je povedal, da je bolezni podlegla. Stara je bila okrog 46, on pa je okrog 49 let, torej še premlad, da bi ostsl "fant za devet." Začasno mu gospodinji hčerka, Člje mož je pri vojakih. Tudi trgovec Štefan Ogrizek iz Monaca je ponovil Prosveto. Tem sem obiskal tudi društvenega tajnika Žagarja, toda ni bilo nikogar doma.
Na Shefleld Roadu so ponovili Prosveto mrs. Simončič in Rup-nlkovl. Slednji ao ml zaigrali tudi ploščo, katero jim je poalai sin od vojskov. Dodeljen je menda k bombarjem, ker je fant precej nadarjen. Na plošči pravi, da je to njegov prvi govor,
ki ga slišite oče in mati iz njegovih ust, od kar jih je zapustil. Pravi, da je zdrav in tudi drugače je "O. k.", vendar, "dom je le dom—no plače like home". Naravno, da take besede starše ganejo do srca ln prikažejo se solze.
Oglasil sem se tudi pri Derlin-ku in pri starih znancih Antoa-čičevlh, želeč vedeti, kako se počuti njih zet Zakrajšek. Ob tej priliki mi je njegova mama ponovila Proaveto, Martinčičeva je pa potožil^ da ji nagaja hrbtenica. Kdor ima tako bolezen, že ve kako je.
V	Aliquippo sem dospel pozno zvečer in prenočil pri Joevu Ja-klichu. Tudi on jamra radi rev-matizma, ki ga muči tako, da še spati ne more in je več pokonci kot v postelji. Poleg mora pa še trdo delati v svojem bizniau in povrhu so še skrbi. Pravi, da ni delavcev. Tisti dan se mu .je ravno polomil stroj za sodavl^o. Mehanik bi moral priti lz Balti-mora, toda ni vedel, če ga dobi ali ne. Joe je plačal Cankarjev glasnik (ta je s februarsko številko prenehsl izhajati).
Oglasil sem se tudi v m < Kcffj Rocksu, kjer je gostilničar Tom Jurkovich ponovil Prosveto, dasi je njegova hči tajnica drvš-tva. On je zelo uljuden človek in vreden naklonjenosti v tej obrti. Povedal ml je, da so tudi tamkajšnji Hrvatje poslali delegata na Hrvatski narodni kongres; ki se je vršil tiste dni v Chicagu. Prosveto je ponovila tudi mrs. Jakovac, Katarina Sr-koch (?) pa je kupila Adamičevo knjigo Two-Way Passage za hčerko, v Wlllocku pa Martin Bashel, veteran svetovne vojne in pol diplomata. Prosveto sta tam ponovili mrs. Draksler in Salesova, Frank Sedej pa Proletarca za Narodni dom. Prenočil sem pri Antonu Mačku. Martina Mirta nikem dobil doma. Povedali so mi, da je zopet v bolnišnici radi nepravilne operacije. Skoda, ker ga nisem mogel obiakati, sicer pa je imel ifrihod-nji dan priti domov. Martinu želim skorajšnja zdravje.
V	domači naselbini mi je ponovil Prosveto Joe Marn, ki tudi ne dela 'radi revmatizma. Ima sina pri vojakih, drugi pa dela 15 milj od Herminieja. Tudi Rozman na Hermlnie No. 2 Ima toliko revmatizma, da jte hoditi ne more brez palice. Mrs. Semlch je ponovila Proletarca, na Edni No. 2 pa Frank Anžur in George Lončar Prosveto. Zadnji je Hrvat ali Srb in ni član jednote, toda Je naročnik Prosvete, Ponovita jo je tudi mra. Valenčič in mrs. Šinkovec v West Ncwtonu. Tisti dsn je šel ravno Valenčlčev sin Tony k vo-jskom ln sem se tudi jaz poslovil od njega. Je fejat fant in mu Želim srečen povratek. Stanley Bevec je bU malo prej doma. On je tehnični aeržent in ae vozi na bombarjlh—oti je mehanik ln opravlja letala*
V	Collinsburgu Je Rudolf JCreč dal oglks za Majski glaa.
Slink (Shink?) pa je ponovila Proletarca. Tisti večer aem mislil iti do Wickhavena. Pot vodi po črnem grabnu, kjer stanujejo sami zamorci. Rojak Prah me je posvaril, da jionoči ni varno tam hoditi, ker ae večkrat dogodi, da koga oropajo aU celo ubijejo. Ravno sedaj ae nahaja v Oreenaburgu na zatožni klopi neki zamorec, ki je obtožen, da je ubil nekega farmarja. Zadnji je menda menjal v^č denarja v hotelu v navzočnosti obtoženca, pri katerem je potem policija našla neke listine v ne-zakurjeni peči, nakar je bU aretiran. Drugega ao pa našli v vodi mrtvega. Tako aem dobil mrzle noge in ostal čez noč v Ba-ningu. Tudi mrs. Oražen je bolna; padla je tako nesrečno po ledu, di si je zlomila roko. Ona je članica jednote kot'tudi vsa družina.
Ustavil sem se tudi pri Šabcu, ki ima sina pri vojakih, kakor tudi Oražnovi. V Wickhavenu sem dobil novega naročnika Prosveti v družini Dernovšek, obnovil pa jo je Potokar, star že 70 let in še zmeraj ne dobi penzije, ker iieče prepisati svoje koče državi. Tudi on kritizira ta krivičen zakon, kot tudi nas več drugih. To ni pravilno, da mora človek zapisati svojo revno kočo vladi predno more dobiti tisto borno penzijo. Mogoče bo sedanji kongres to spremenil tako, da bo vsakdo prišel pod zakon socialne zaščite. Zadnji kongres je lani ignoriral to priporočilo predsednika Roosevelta, ampak sedanji je še bolj reakcionaren Tony Radišek je sedaj prenehal z delom v rovu. Tudi on je "old timer", star nad 60 let. On je bil ustanovni član društva 87/-ko smo ga organizirali od dru štva 23. Tone bo sedaj poma gal Stricu Samu pridelati več živeža. Ima okrog 50 akrov zemlje v Wickhavenu in prikupil je tudi Dernovškovo hišico in kar je bilo zemlje zraven. Tudi Tone ima sina pri vojakih nekje v Mississippiju; služi pri poljski artiljeriji in je menda že saržent. Je močne postave kot oče in je član SNPJ, kot tudi njegova žena. Sedaj postane član jednote tudi njegov mlajši sin. Tone je bil zmeraj dober član SNPJ. Pot proti domu je bila teža1 zopet precej milj po mrazu.
Treba bo zaključiti, ker menda tudi moji dopiai spadajo med predolge, kot opozarja neka prijateljica. Ampak 99% čitate-ljev, s katerimi pridem v doti ko, me navdušuje, naj še tako pišem, 100% pa je težko vstreči Neki dopisnik pa je zapisal, da to nl važno, kje kak popotnik spi, kaj je in pije. Morda je res tako, ampak če hoče zastopnik organizaciji dokazati, da je aktiven, je dobro, da javnost izve tudi take jpodrobnosti, katere nekaterih ne zanimajo.
Ko stol v letih 1895-08 kroš-njaril na Gornjem Štajerskem, sem prišel večkrat v dotiko z žandarji. Vedno sem jih našel pri županih. Vprašal sem jih, zakaj jih zmeraj srečam pri županih, pe ao mi odgovorili, da jih le tako kontrolira vlada, ki hoče Imeti dokaze, v koliko Izpolnjujejo poele. Enako je tudf z listi, ki jih zastopaš ln obenem organizacijo.
Zastopnik s svojimi potopisi prvič poudarja potrebo listov in
drugič, če navajaš imena, ljudje
/amajo za svoje prijatelje, s katerimi se mogoče niso videli že leta ln leta in sčasoma si tudi oni naroče list. Dobro je tudi, če zastopnik poroča, kako se ljudje imajo in kakšne so razmere, in ravno tako, če razmotriva o političnih vprašanjih, ako je kom-petenten. Seveda mora mnogo čitati, za katero delo mu pa nihče ne plača, kakor tudi ne za dopise.
Torej ako ni vse 100% kakor bi moralo biti, ne more biti zamere, ker z ničem ne kupiš veliko v trgovini Pri jednoti imamo nad 46,000 članov v odraslem oddelku in nad 6000, ki čitajo dnevnik. Nekateri žele čitati to, drugi ono; zato je treba vsakega nekaj, ker Prosveto lastujemo vsi kooperativno. Torej dovolimo, da je za vsakega nekaj. Nekateri čitatelji pravijo — teh je stotine — da najprvo pogledajo na podpise in tiste dopise najprej čitajo. Na mojem desetletnem potovanju sem ljudi že precej dobro preštudiral in poznam njih nagnjenja. Le dobro premišljeno delo je tisto, ki nam bo prineslo uspeh na vseh frontah. Ne želi svojemu bližnjemu, kar sam odklanjaš. Nisem pobož-njak, vendar se držim te čedno-
Delo za pomožno in politično akcijo za stari kraj gre res kla verno naprej. Odkar sem bil izvoljen za tajnika postojanke 25 JPO-SS, sem prejel samo še en copak. Daroval ga je John Shi-ne v Masontownu. Je že nad šestnajststo let takozvonega krščanstva, ki uči: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe," ampak odmev je zelo piškav. Ljudje se bolj drže kapitalističnega gesla: "Vsak sam zase, hu dič pa naj vzame zadnjega" ali po naše: "Bog je sebo najprvo brado ustvaril." Prijatelji, koliko časa bo še to geslo v veljavi?
Anton Zornlk. zastopnik.

bo-
P«
vndal
na-
še neka) o Rusiji
Cleveland. — Ker čitamo mnogo od naših dopisnikov, da je e-dino Rusija, na čl jih plečeh visi vsa odločitev sedsnje vojne, in ker se je Jože Stalin izrazil ob 25-letnld rdeče armade, da če ni druge fronte na evropskem bojišču, marveč mora Rusija nositi vse breme sedanje vojne, je naš meščanski Cleveland Plain Dealer to izjavo komentiral takole:
Ker je Stalin v svojih drugih izjavah hvaležno priznal zavezniško pomoč Rusiji, mi upamo, da je sedaj to neopravičeno sodbo izrekel pomotoma. Toda, da ne pozšbimo, je dobro, da si za beležimo tole:
Napredovanje ruske armade i ma precej opravka s tem, ker Združene države drže Japonce tako, da oni nimajo čaaa iti na pomoč osišču, da bi Rusijo skupno stisnili v klešče.
Angleška armaefa in ameriško orožje je preprečilo^ da Hitler ni mogel udariti po Rusiji iz Srednjega vzhoda.
Da nacijem primanjkuje zračne sile, ki je toliko pomagala ruskemu napredovanju, je vzrok v zavezniških zračnih napadih na Evropo in pa radi kampanje v severni Afriki.
Ta junaška rdeča armada, ki se je tako dolgo in tako daleM^ mikala radi pomanjkanja zračne sile, tankov in tovornih av tomobilov in ki sedaj tako hitro napreduje z modernejšim orožjem, je dobila pomoč od zaveznikov. Ameriški in angleški tovarniški delavci, farmarji in mornarji so izročili Ruliji do zadnjega decembra 5600 letal, 5800 tankov, 81,000 "jenkiških" trokov in "žlpov" ln mnogo drugih vojnih potrebščin. In ker v Rusiji primanjkuje tudi živeža ln obleke, . so se tudi te fašlljatve pomnožile.
Kakor sedaj Združene države drže nazaj Japonsko, da ne more skočiti Rusiji ns vrst, prav tako je tudi Anglija držala nazaj Hitlerja, da ae je Rualja lahko bolje pripravila. Seveda se Je Anglija najprej borila za avoje interese, kakor se sedsj mi borimo in kakor se tudi Rusija najprej bori za svojo lastno varnost.
Čeprav ne moremo prezreti te Stalinove izjave, kljub temu ne smemo pozabiti galantnega boja, ki ga vrši ruaka armada Naj bo že tako kot pravi Stalin, da ao Ruai pobili devet milijonov na-djev, ali pa aamo polovice tega števila, ja rasnica, da je Rualja
PETEK, 5 MARPa
do zdaj atorila več |a uničeni.
nacijske moči kot pa zavezrufa
Ampak glavno delo še nTS. čano. Stalin sam priznava I' Hitlerjeva moč še ni unl? Ali da bo ruska armada w kala kar naprej, bi se Stalin lah ko motU, če bi na to računal bT ti še vedno je uganka, s kalS močjo razpolaga Hitler.
Edino skupna zaveznika m bo lahko odločUa končno z*!!? kakor je tudi moč zaveznikov od ločila, da so se morali nadir* makniti tako daleč od Volge I devetdesetih dneh.
Tako pravi tukajšnji mescasJ ski list. To naj bo v pomisleki nim našim čitateljem, ki se t re za Rusijo kar tukaj doma metropoli, njihovi zavezniki po drugih mestih, kakor so se m primer borili za časa ruske revo lucije. Da bi šli tja pomagat te daj ali sedaj — oh, tega pa ne ker se jim še vedno bolj dopad, St. Clair ave. ali LawH ave. kot pa Stalingrad.Hl
In če Rusija že jutri požene! cije preko Visle in jih tam dra bomo mi lahko s temi našimi bo jevniki debatirali še dvajset H če bomo še toliko časa živeli, sicer bomo lahko debatirali lu tukoj doma, na federacijskih društvenih sejah, na ulici ali salonu, *ker oni bodo fcolj zau li ameriškemu kapitalizmu i« pa rajskemu ruskemu komunii mu.
Mi jih poznamo prav dobit. 0 ni smatrajo, da se le govoriti pisati ne sme proti Rusiji, an pak tam bi ne hoteli živeti, se še spominjate, kako so zavni čali, ko je šel rojak iz Waukegi na v Sovjetsko Rusijo, potem opisal, kar je videl in dožive In kaj so rekli oni, ki so tam? Edini, ki je vse pohvi je bil Foster in njegov dru Browder, ki sta se vozila tja stroške naših in ruskih delavc da vidita, koliko je ura v Moskv
Zgoraj vam navajam neka kar so napisali oni, ki imajo bol šo statistiko kot pa naši wouk be voditelji. Tudi vedo, kaj šejo. Zato pa prečitajte, sodit in pobijajte, če morete!
Frank Barbič. 53.
81ovenci v Shaboyganu se po-atevUo
Sheborgan. Wls. — To me
šteje okrog 40,000 prebivalce Leži 60 milj severno od Milwai keeja na obrežju Michiganskei jezera. Oglašajo ga tudi "City of Elms". Nekateri pri vijo, naj bi se imenovalo "mi sto letoviščarjev", ker je tuk malo industrije. Posebno ma se producira za vojne name To je mendo tudi vzrok, da tukaj tako nizke plače.
Mnogo delavcev se vozi na lo v 30 milj oddaljeno mesto Mi n!towoc, kjer so ladjedelnice. U sedaj so tam spustili v vodo več velikih podmornic in man ših lovilk podmornic. Tudi pl če so višje Um kot v Sheboygi nu.
Sheboygan je bil nemško i sto še pred 20 leti. Po trgovii in uradih se je govorilo nemil Sedaj je to seveda prenehalo, pred par leti so tukajšnji Nem imeli postojanko German-Ams ican Bunda in ob priliki prod ve nemškega dneva so v naj* jem mestnem parku razobel nemško (nacijsko) zastavo s syi stiko — seveda poleg ameritt zastave. Grdo je to izgledalo.
Ko sem to neumnost opatovi sem vprašal poleg stej**f Nemca, kaj prav za prav poff*J ta cunja s kljukastim križem, mi je komaj slišno odgovon MIch weis ntehr. Torej sam tt vež ni razumel tega početja nove nemške "fane". Po napj du na Pearl Harbor so se aevs* (Dalje na i. strani)
Pr*d dvajsetimi leti
(Iz Prosvete, S. marca 192S) Domače veetL VWarrtrm.c Je umrl mladenič Pavel Vrh* nik, član SNPJ., Delavske veati meščenci pri železnicah so ^ osem urnik.
Inotomatvo. Vlada nemil*1 publike izjavlja, da ne bo <j| vorna ze revolucijo v zaradi položaja v zaacdm««« rurju.
SaiJaSsšss luetta. ckega. da sovjeti ne bodo P^ carskih dolgov. Je i»val škl senator Lodge.
MICKA KI. R. KUMER CAMILUS ZARNICK.
MATH FRTROVICH. pradsadnlk VINCENT CAINKAR __________
t. A. VIDRR ^...........IU....._
MIRKO O. KUlUL...................
JACOB ZUPAN ...........
!X)NAU> J. LOTR1CIL.________
——..........
petek.
5. MARCA
PROSVfcTA
Vesti z jugoslovanskel
fronte
r Poročil. Jagodovaosksgo Morm*^,*^^ J^lfSK
Več posameznikov se je tudi izreklo, da bodo prispevali od dolarja do pet dolarjev v tem letu. Tudi društvo 4 JPZS je prispevalo $50 v U namen, kajti uvideli smo, da je umestno, da
centra in drugih virov
Epopeje junaštva ||S svojega naroda; kdor se poda
London. 25. febr. (ONA)—Hr ' ~ "
viiko dekle in njen drug, srbski diiak sta v teku zadnjih nem-Jh ofenzivnih operacij proti
jugoslovanskim gerilcem v enem JJeku bojišča izdatno zadržala
prodiranje nacističnih čet. De-jje je dinamitirala most na Korani blizu mesteca Slunj, dočim je srbski dijak pognal v zrak
električno centralo, ki se nahaja
v bližini.
"p0 zadnjih vesteh iz Jugoslavije je njeno ime Nada Caljer— članica ženske antifašistične fronte na Hrvaškem. UstaŠka oblast jo ima na sumu, da se je udeležila tudi nedavnega napada z bombami na zagrebško telefonsko centralo.
V ... — Nemški poročevalci o bojih v zapadni Boenl
London, 24. febr. (Radiopre-
jemna služba).—Nemški vojni poročevalci z vso odkritosrčnostjo priznavajo težki značaj bojev £ partizani v zapadni Bosni -priliki prodiranja nemških julijanskih čet. Eden izmed te poročevalcev toži, kako naporno ■brezkončno korakanje skoz rimitivne kraje, v katerih nobenih cestnih zvez, kjer uporabljajo za prenos le mezgi Težko je premostiti reke, na ka terih so partizani porušili vse tostove. Hiše, v katerih bi
In čim več bo postojank, tem več bo poalanih resolucij na priatoj-na mesta, kadar bo to potrebno.
službo Nemcev ali Italijanov in Kot piše tajnik SANSa rev. K
h£ Jai.7?e ,Pr0ti "0jimi® treba $1500 n. me^ bratom, je izdajalec. Srce in sec za vzdrževanje političnega u-hladni razum, oba velevata Slo- rada. Ce sem pralno informi-
M* v blagaj-
nemu sovražniku in obsojata I no SANSa okrog $3000, karjeza bratomorni boj na račun faši-1 —	J
zma.
V i . . — Razpoloženje v Nemčiji
London, 26. febr. (ONA).— Nemška javnost je vojne sita in zdaj se Je pokazal nov simptom pri Nemcih, ki so se nastanili na Poljskem. Nacistični župan mesta Lodz se pritožuje na ne-
| začetek.
Sheboygan je storil svojo na-| rodno dolžnost do sedaj in jo bo
tudi v bodoče. Vsaka slovenska I/ •• • | J ■ naselbina naj bi proporčno sto-!/ CStl IZ lOMOflSRe rila toliko, p» bi ne bilo treba toliko pisanja in apelov za po-j moč. Torej v kratkem poveda-
no: Slovenci v Sheboyganu smo majhni po številu, veliki po de* lih in poznani vsem mestnim av
i
Iradiooddaje
Vašan govor dr. Kuharja '
London, 25. febr. (Radiopre-
toritetam kot pošten, zvest, d«-Nemn* služba). — V teku včo-Javen in dobrosrčen narod, ki ja raj*nj« oddaje v slovenščini Ja pripravljen skupaj nastopiti, lia- Kuhar, jugoslovanski posla dar je potreba; in sicer ne gle- nik Pri poljski vladi v Londonu, na versko ali politično pi epri-|na,lovil Slovencem v domovini čanje. Ca kdo od zunaj pride k|v***n govor. nam, ne bo razočaran, pač pa bol V prvem delu svojega govora uvidel, da tu živi narod, ki je I poroča dr. Kuhar o delegaciji pripravljen odzvati se dobri ideji I Slovenskega narodnega sveta v in sodelovati drug z drugim i I	I M ■ ' - - ■ - ■
doaago vrednega cilja.
Anten Bebave, 344.
22. januarja 1943.
H) _______ V pondeljek zjutraj sem sre-
kem nacističnem shodu, da ger-l***1 »unca-Jugoslovana: "An
manizacija ozemlja trpi zaradi
nerazpoloženja, kateremu daje ime "Ostmuedigkeit", kar po-fpomeni v dobesednem prevodu
utrujenost vzhoda, to Je naraz-
gleži ao res čudni. Sadijo mirno in se smejejo, ko streljajo iz topov in padajo bomba. Ne morem jih razumeti. Sinoči aem bil v restavraciji, ko smo imel
položen je, izvirajoče iz domotož-1 zračni napad, gledal sem jih. Sa-
ja ljudi, ki so se naveličali živeti v sovražni deželi na vzhodu.
in
n se
se
iglo prenočevati v teh planinskih krajih, pa so požgan^ . .
V...— Otroci žrtve ustaškega terorja
London, v februarju (Posebno »ročilo JIC).—Ustaške oblast ikmujejo z Nemci in Italijani v človeškem postopanju in podirajo zločinsko uničevanje na-ega naroda. Znani ustaški razbojnik Viktor utič, ki sc je na žalosten način poslavil s svojimi zločini 'rbski banovini, je zdaj ustaški tliki župan v Sisku in je tam »bral v mestu in okolici 3000 rbskih sirot izpod in iznad 5 ft, katerih starše so zaprli v »ncentracijska taborišča ali pa Klali v Nemčijo na prisilno deti Otroke je spravil v posebno Ibonsčc, č<;š da bo tam zanje reskrbljeno. Mesto tega pa so »taške oblasti tako zločinsko Memarjale oskrbo tega taborila v njem umira vsled sla-Bprchrane in pomanjkanja dravniške in druge nege dnev-»odl5do 20 otrok.
v ... —. "r*"
^dnik jugoslovanske vlade
čestita Stalinu London, 26. febr. (Radiopre-»ina služba).—Predsednik ju-
Hlovanske vlade Slobodan Jo-"novič je poslal Jožefu Stalinu atitko r, priliki proslave 25-nic ,,|«(C. armade in izrazil fcpncanji., da bodo sijajne zma-t rdccr armade nad skupnim [^urnikom pospešile prihod a osvoboditve vseh evrop-"annlov in med njimi tudi " uporne Jugoslavije. M Stalin se je zahvalil ju-■nskemu predsedniku vla-pn/nanje sovjetskim "jih uspehom proti 'vražniku.
ca
l
' 'am i) Uprn ri;u
mobilizacija Evropa febr. (Radiopre-lu/ba).—v teku london-""»daje v slovenščini je govornik o Hitlerje-/'<• splošne mobilizi-vr°pe za boj proti
' "Klasll to naredbo "ur osnutka naci-' k« ;e uspela za-"'»'mčiji, osvojiti ' f, ljJ in pahniti ves mo trpljenje; s ' bliža čas obračuna '»rajo praznovati ' / ukazi, ki jasno '» na robu prebran je moštva in • nakih in moš-tragični polo-1 »da naš narod fl m vedeti, da uje ukaze Hitler-bUtpcev Italija-nd "^lainikom
Glasovi iz
TI 2 QPlhin b11 vldfel Pravi napad na uaogiUill London, ko je prišlo po nekaj
mo smejejo se." Moj znanec b lažje razumel "čudne Angleže . Če bi bll tukaj pred dvema letoma. Pa je prišel kasneje sem in bil Je eden prvih zračnih na padov, ki Jih je doživel.« Ce bi
(Nadaljevanja s t. strani.).
vsi ti nemškutarji potuhnili. Da smo varni pred njimi, akrbi — FBI. Ako bi v tej vojni zmagal nacizem, tedaj bi se nam Slovencem slabo godilo še tu v Ameriki.
Ko smo tukajšnji Jugoslovani
sto bombnikov, ko so res pokale bombe na vseh koncih in krajih, ko je bilo v eni noči poldrugi tisoč mrtvih — potem bi lažje razumel sedanji smeh. In če bi bil tukaj v oni prvi polovici saj)-tembra 1940, ko ni bilo streljanja iz topov, ko smo natančno slišali, kako so nemška letala
lani ob priliki MacArthurjevega prlšl« „ad mesto, krožila in spet dneva na 4. julija m na vsoilo- Letela - stavim, da bi se sme-vanski dan korakali v povorki s jal ^ veselja, ko bi slišal seda-slo venski mi napisi, to je peklo v nje divje protiletalsko topovsko oci nemcurje, ko so s strani vfe streljanje.
to opazovali. Videli so in slutili, da njihove oholosti in ošabnosti je konec za vselej in da na njihovo mesto prihaja slovanski narod — močan, pošten junak, ki se ne sramuje pokazati na dan v
Kdor se smeje zadnji, sa smeje najboljše. Ni prezgodaj, da bi govorili o zadnjem smehu? [Zakaj? Dobre vesti so prišla tako počasi sa nas in prišle so kon-
teh kritičnih časih, visoko v zra- cno V** itra"L ,Pog fjte' ^ ku pa nosi na čelu povorke a-K*« nt	fronti:
meriško zastavo — simbol svobo- r*^ meseci bi se ne upali nit
Ameriki, ki je izročila podtaj niku zunanjih zadev v Waahing-onu Sumnerju Wellesu obširen in obilno dokumentiran memorandum o odporu in trpljenju slovenskega naroda ter zahtevo združitvi vvaeh Slovencev v Jugoslaviji. Govornik omenja, vse treslo. Kje Jih imajo, sam | da je delegacijo vodil I,ouis A Bog ve, ali vsakdo mi je druge-|damič in poudarja, da je driav-
Slovensko Narodna Podporna Jednota
M57 H Se. Lawndale Ah. i
..	GLAVNI ODBOR
Chleafe. Illinois
CAINKAR.
r A. VIDER, gl tajnik
NVILLIAM RUS. pomol, laj...........
MIRKO O. KUHEL. gl btagujnlk UAWRRNCR ORAUISHEK UJlUk bol V*MOVNlK. dlr«kt. m Ud
UvrMU
MM Ja LaMaM Ava., Chloago. ni.
mi fc UwmUW Ava.. ChtOM" lil
S! 2*1	Ava., Chloago. lil.
oddtl-	£ UwnSaM Ava. Chiclgo. iu.
■">' " m ■H? f-w>nasl» Ava., Chloago, IU. ..............Lswndalo Ava., Chicsg«», IU.
R KUMER. prvi itodprodMrtnlk dragi po(ipir<tk«'(iiiik
JOS. CULKAR, prvo okrolj« ... JAMES MAUUvH, drugo ukrolj« RAVMOND TRAVNIK. IrolJa itkrolj« JOHN SH1LLER. ^trto okrolj« URŠULA AMBROZICH, p«to okrolj*.. EUWARD TOMSIC, Mslo okr«4JaJ
ao« m, UnlvarMl. Rs. w Rlth SI, CMvaland. Ohlo.
-41» Woodtand Ava, JohR.iown, Ps D Na I, Oskdsl«. Pa IMS NUddMpototo, OuarSom. Mlch. *andoll si., Si. Loula. Mo.
aii	•l* »valalh. Mina.
MS W. Tih St, Wsla*nburg, Colo.
ga jutra rekel: "Protiletslskl topovi so čisto blizu nas in kako so streljali." Izstrelki so padali nazaj, kakor
Več ljudi so pov, kakor bombe. Kjer sem bila jaz, ja bil, kot se zdi, pas, kjer patrolirajo naša letala-lovci. Jaz bi ne rekla, da so bili topovi ta-
ni podtajnik Sumner Wellea v svojem odgovoru izjavil, da mu je grozna usoda Slovencev snahi tresel hruško, na v vseh podrobnostih, da po-ubili izstrelki to-1zna in ceni njihovo borbo tar da je obveščen o naših obmajnih problemih; obljubil je podporo in pomoč Amerike. Dr. Kuhar se zahvaljuje ama-l
Ml t 15Ut st, Clsvsland. Ohlo Uwndsls Av., Chlrsgo. tU. L»wndaW Ava,. Clvlo^, |||. i^n - Chlosgo. IU. SSfS?' J^1*"? Av» « aorw>n, iu, ISM So. Trumbull Avo.. Chir.g«, IU. —-------a MOlh St, Oevvlsnd, O.
SHULAR. Rradssdnik
VHAT^IICH------
HAItnirt	........
ANTON FRANK FRANK ANDIUBW VIDlUt H JOSEPHINE MOČNIK
.......
.....PUNR
FRANK CAITB, oradsodntk
----------vaaiuc
MILAN MBO ANDREW ORUM
JOHN OUP FRRO ^m
' " "UJ"!.......................
..............
—-— Osa It, Arma, Kanaas. 1M11 Muakoka Ava.. Ctoveland. Ohlo f. IMIh atroot, ctoveland. Ohlo
M A 1.(1 A t
Bo. Lawndsls Avs„ Chtcsgo. III. 1	Avt" Ulovolani, Ohlo
... ^	IMlrotl, Mtsh.
-------------------Froapoct Avo., CUrandon HtUs, lil,
• M WtwteloN Avs., Fsru, III.
ko blizu nas, ali dobro se je sli- riškin) Slovencem zs uspešno šalo in trealo, ko so se ujezili, obveščanje ameriške .javnosti o Mala Dušica Je spala mirno, mi- križevi poti našega naroda in za slim pa, da se Ji je sanjalo, da uspešno tolmačenje njegova bor-njen Luksi laja podoknlco na be in njegovih želja, dvorišču — in kadar laja Luksi, Dr. Kuhar se bavi nato s po-to ja njena najljubša serenada in setom newyorŠkega nadškofa uspavanka.	• jSpallmana v Vatikanu in s go
Nekdo mi ja prišel povedat v
DR JOHN J, ZAVERTNIK
O taval
Mil So Rldssway, Chloago, IU.
Od liasa do (asa
Poroča in komentira MUaa Medvešek
t . * . . , ■PP _ . Po vaaj dešell je velika gonja voricami in intrigami, kl se plo- proti delavstvu. Časopisje ne za-
tejo okoli njegovega potovanja, mudi nobena prilike, ds na bi V zvezi s tam obiskom je začelu lagalo in č^iilo malega človtka.
sobo, da so tako dobro videli, kako sta naša dva lovca praga
njala in streljala v nemški bomb-|n^ka P™Pa«™da Writi fanta-1 Listi imsjo possbej n^jstVljudt S|	"stične vasti o usUnovltvi neke katerih glsvno dalo
katoliške države v srednji B-1 delavstvo.
nik, prignala ga nizko na zemljo - "Sta slišali, kako nizko ja letal nekaj tranotkov, dokler ni treščil, ni moglo biti Uko daleč,
ja blatiti Za to svoja Judeže-
vropi. Ta država naj bi sa raz-, vo dalo so plačani naravnost kra-[tezala, bodisi s Poljsko ali brez ljevsko. Na primer zloglasni ko-
zunsj smo slišali eksplozijo čisto J«drana. dobro." Mislila sam ns svojo o-1 To so prazna fantazije namŠ-t>leko ln plašč, kt sem jih pusti- |ke propagande, je dejal dr. Ku-
nje, od Baltiškega morja pa do|lonar Psgler zasluži skoro 100,-
000 dolarjev'ns lato. Koliko ps dobi Še postrani, aa na va.
Krlšarsks vojns proti malemu
la v čistilnici, namesto da bi jih har. Katoliški Slovenci z vso | človeku js narasla od tedaj, ko prinaala v soboto domov. Ni sa odločnostjo odklanjajo taka fan* ahko vedno s^Mmlnjati, da amoltastične načrte. Mi smo in o-vojni ln "da dnevs na pove|«tanemo Slovenci in hočemo o-
mu ja dala Roosavaltova admi niatracija malo več socialnih pravic. Kolikokrat ja skušala
de in življenja ter upanja v bolj-j io bodočnost.
Slovenci smo v sheboyganski avnosti dobro poznani. Posab-j no ob volitvah. Še visoki mast-
sanjati, da bo Rusija udarila na zaj s tsko silo. In v severni A triki? Vzeli smo Trlpoll, naša osma, nilska armija je vkorakala v novo italijansko kolonij-
ni uradniki pravij. da "Sl^	'S
nians are very good, law abid-'	* ^
ing citizens". Po Številu nas je
okrog 2500. Večinoma vsi Slovenci — 95% — lastujejo svojd domove in le malo jih je, ki še niso ameriški državljani. In kadar je treba, se tudi vsi skupsj potrudimo za dobro stvar.
Tako je nanesla potreba, da smo ustanovili postojanko št. 4 JPO-SS. Sešli smo se zastopniki vseh podpornih društev in sklenili, da bomo složno skupsj delovsli in zbirsli prispevke zs
iz Rima, da ja položaj resen, ds svetu zastaja sapa v pričakovanju, kaj bo . . .
Potem so bili naši bombniki spet nsd Berlinom, po 14 mesecih so spet poleteli nad "srca Nemčije" in ga bombardirali. Prsvijo, ds je bilo okoli 200 naših letal. Izgubili smo samo negs. Berlin so zasačili nezavarovan, niti žarometov ni bi lo toliko, kakor v prejšnjih ča sih. Bombe so bila modama,
pomoč našim v stari domovini, velike, padale so na mesto in Delali smo vsi, ne samo nekaj g« tresle do temeljev. Berlin-zastopnikov in tudi dosegli lep čani ao morali slišati, kako so uspeh. Kot je že bilo poročeno, naša letala prišla, krožila in od-smo poslali glavnemu blagajni- latela. Sedeli so po kleteh in za-ku JPO-SS nad $1300. Razpeča-1 vetlščlh ln klali: "Zakaj na gre
London in ga Vrniti jim mo-
stno tudi par sto izvodov knji- Luftwafe nad tiče "Slovenes Want to Live" in zdrobi v prah?
zkupiček gre v blagajno JPO-	ramo, vrniti vse to." Ne motim
SS. Te knjižice se dobe pri Ju-	se dosti, če nisem nekje že sllša-
goslovanfkem Informacijskem	la takega govorjenja; na bi ra-
centru v Nevv Yorku. Je Jako	kla dvakrat, ča ni bilo po lon-
zanimivo in podučno čtivo o Slo-	donskih kleteh zelo podobno go-
vencih.	vorjenje pred dobrims dvema
Shebovganska društva so tudi	letoma. Samo namesto Londo-
poslala dva zastopnika na Slo-	na «> dejal« Berlin, namesto
venski nsrodni liongras v Cleveland in trpela s tem nsstale stroške.
Iz tegs se torej vidi, ds naši
Luftwsfe RAF. Stvsri so sa zaobrnile v polnem krogu, za 360 stopinj. Nemci so poslali drugega ve-
rojaki delajo skupsj, kadar je čera nad nas 15 sli 20 bombni-
potrebno pomagati svojemu ns-rodu.
Kot znano, je SNK pooblastil Izvoljeni odbor, ds gre ns dalo n vrši dolžnosti v smislu spre-etih resolucij. . Torej ta naš SANS že deluje na tem in treba mu je pomagati finančno. Vaa društva ae gotovo zavedajo in rav tako posemezni rojski, ds morsmo prav tako pomagati pb-itični akciji zs osvoboditev na-ih Slovencev izpod tujega Jarma. kot smo uvideli potrebo za zbiranje materialne pomoti, da im pošljemo hrane, obleka Itd., cadar bo to mogoče
Upoštevajoč potrebo podpiranja tudi politične akcija, ja društvo 344 SNPJ sklenilo prispevati is svoja blagajne $50 SANSu.
kov. In nsznanili po radiu, da so plattil Londonu v polni ma-ri, kar ja dobil Berlin. Da, zdi aa, da so poslsli le zato svoja letala, da ao lahko rekli svojim ljudem, ds Berlin ni ostal na-maščevan. "Menda smo tudi mi poslsli Ukrat pred dvema letoma od časa do časa msjhno število bombnikov nad Berlin. In povedali so nam to po radiu, ki smo gs poslušali pa kleteh Ali niso nam dejali, da smo plačali, sa kar ja dobil London. Treba ja bilo dolgo Čakati, da smo začeli poplačevatf. In London še vedno nj bil maščevan.
BiU ja jasna mesečna noč, ko so me zalotile sirene približno 20 milj ven iz Londona Proti-letalaki topovi ae lajali, da se ja
nobena prafka", da sem fta dva- Mati z brati Srbi in Hrvati v Ju- reakcija uničiti VVagnerjev da-krat imeU svoja »tvarl bombar- goslaviji. Skupaj sa borimo ln Uavskl zakon v zadnjih latih, a dirane, da bi aa lahko sgadilo trpimo, skupaj hočemo tudi I do sedsj se ji U nsmsra la ni po-
še tretjič, da zdaj stvsri ni več [zmagati. Tisočletna izkušnja, |vračila
mogoča Uko lahko kupiti, ka-|vaa naša zgodovina nas uči, da| 6a posebno grde gonja proti kor ja bilo pred dvams letoma. "London ima apet slabe časa, u-bogl reveži, zdi se, ds js valiko letal naokoli."
Pa Hi bilo Uko slabo. Eno tretjino bombnikov so pokončali. Londončani "so se smejsli", kakor sem vam že pavadsls. Ali
ne moremo živeti v skupnosti ne delavcu pa sa vrši od vojn« na 2 Namci, na z iUlijani. Po vseh praj. Tovsrnarji in njih časo-Uh izkušnjah, po grozodejstvih, piaje, to ja malone vse mfščsn-ki jih Nemci ln Italijani vrše nad Uko časopisja, ob vsaki ugodn našim narodom, ja taka skupnost priliki poudarja, da mora kon j nemogoča, Ne bo naa prevarila gras podreti klavzulo Wagnerje-nova uniforma, pa naj si bo tu- vega zakona, katera določa 40-Idi katoliška. "Mi ljubimo svojo urni tednik.
bilo Ja kasneje v tednu, ko se ali ljubimo tudi Jugoslsvi-
ni nihče smejal. Imeli smo kratek dnevni napad. 'Bilo ja ob pol ane, ko so hoteli ljudje h kosilu, pa jih niso pustili na ulica radi topovskih izstrelkov, fina bomba je zadela šolo — polno otrok; 48 majhnih deklic sU rih okoli pet, šest lat — ubitih Vač kot 50 drugih tetko ranjenih v bolnici. NIČ na bo to spremenilo poteka U vojna, niti zaviralo angleške vojna industrija, niti otažkočalo prometa a-samo 50 majhftih trupllc, ustvarjenih za življenja, ja bilo zlomljenih, zadušenih pod opeko in tramov Jem. Morala bri-tanskegs ljudstva na bo zlomljena — "bolj vas to napravi odločna, kakor na vem kaj drugega" — samo družinsko veselje 50 mater in očetov J« uničeno Običajno rečemo tukaj! "Pra-dno bo konec, ne vemo, kaj vae bo Š# poskušal, a kakšnimi zločinskimi načrti bo prijel nad nas. Ko aa zločinci počutijo za-slabotne, sa poveča njihov zločinaki nagon." Pripravljeni
"Mi smo v vojni", so se precej čais drli kakor derviši, "a delav in I oi po zakonu na amajo delati več
jo."
Na grobovih naših ljudi razvalinah nsših domov ne bo-1 kot 40 ur na iadan!" Rszumljl mo govorili o taki katoliški dr-|vo, da so namenoma lagali, kaj žavi. Ta žrtve in U razvalina
nam dajejo pravieo, da ssmi o sebi odločamo — nešteti slovenski grobovi in pogorišča slovenskih vssl pa so tudi zaftrUla naša bodoča maja na severu in za« padu.
Taki poskusi in načrti nam šo-
ti Ukegs zakona nI ras nikjer!
Tsko so v imenu patriotizma, vojne In privatna iniciativ« la marsiksteregs poštenega državljana naščuvali proti daUvcam In unijam, i
V ozadju vaaga Uga ja odprava Uko svana posebne plače za
pet na novo pokazujajo, da bo-	čezurno delo. Toda to se Jim ss
mo le v slogi dosegli svoj cilj. de	enkrat ša ni posrečilo. Nasprot-
vedno prihajajo vasti o domsčih	W predsednik Roosevelt jih ja
sporih in naši sovražniki Jih	iprivil v neprijetno kašo. Ker
spretno zlorabljajo. 81ovenskc	*> kapiUlisti in njihova oproda
žrtve, Uko dragocena, izgubljajo svojo vrednost in svoj pomen zaradi U nesloga in medsebojnih bojev! Ponovno varprpslm, zedlniU se, bodfU složni, ne Izgubljajte časa; ura odločitve ji
mmtr ■ i MIH ■
moramo biti na vsa, Samo, ds bi res že bil kmalu konec nsj hujšags.
B.
tajnik
blsfijsik CIO«
tako glasno kri6sli, da zahteva Jo 40-urni tednik, jih ja uališal Za povedal ja, da morajo vsa tovarna, ki izdelujejo orožja in vojna potrebščina, obratovati več ur ns teden. Toda posebns pUča za česurno dalo osUne, kakor določs VVagnerjev zakon. To »o "krepki indivlduaiistl" zazt jslll Bič Ja padal po njih in na po delavstvu. Mnogi tovarnarji ao namreč namenoma obratovali tovarne samo 40 sli manj ur ns teden, da jim ni bilo treba plačati posebej za čezurno delo, Kako spratno kapiUlisti vodijo propsgando proti delavstvu, vidi lz primera "narodnega junaka" RickSMbackerja. Ta mož Je bil slučajno Uko srečen, da Ja odnašal svoje fti vi jen Je iz nekaj aeroplsnskih nesreč, sada j ps misli, ds va vsa. Veliki mogočneži so gs hitro ujeli v svoja mreže In sedjjj mo* potuje po deteti in prldrv) udriha po delavstvu in ustvarja razredni boj, kateri Ja v teh časih uko rtevsren Zadnjič ja dajal, da je proti posebni plsči za čezurno dalo; a na drugi strani «a ja Izrazil, da nI dovolj velike čiste plačs velikih svari n v vsoti $25,000 na lato. Kajti, ša bi dobtvsli samo Uko msjhno letno plsčo, potem Jim Im |<i i< «*la i/hlapevatl tabo SVB-
na "privatna iniciativa". Seveda, delavec pa ima lahko "privatno iniciativo" ob ša Uko nizki plači.
Vsa zgoraj opisane zad«v« niso nov«. So star«, a potrebno Je, da s« jih pogostoms pokaš« delavcem, kateri so vs« preveč slepi. Uko stepi, ds č«stokr*t pomagajo unid«vati sami s«bc.
Med kapiUliati pa sa včasih najda tudi kakšna bala vrana. Tak aksamplar bala vrane imamo v Clevelandu v osebi tovarnarja VVilliama S. Jacka.
Družba, katera ja predsednik William S. Jack, piačuja vse de- > lavce od pometača do glavnega inženirja naravnost sijajno. Po-lag dobrih plač so nagrajeni s posebnimi darili sa praanika in podobno, Sadaj J« družba najela tudi posabne izletniške pro-store v Kloridi in v Canadi, kamor pošilja utrujena delavee na oddih.
Mr. W!lliam Jack ja Uraden človek. Neke vrste sooialnl ft-lozof. Človek bi ga lahko primerjal Tolstojevemu Nehludovu Pravi, da Ja njagova edina vara, da stori kar nsj več, dobrega sa svojega bližnjega, 1
Razumljivo, da ga dalavci spoštujejo in s valiko vnamo delajo za njegovo podjetja, In kdo na bi?
Tovarna dala sedem dni v tednu, a la malo kateri dalavae ls-ostsna od dala.
Vsak mesec priredi družbs zs delavoa posebno zabavo, In ne samo to! Pred kratkim ja mr. Jack nasnanll, da Ima družba prihranjenih v posebnem fondu $7,500,000 za 6000 svojih delavcev, Ts denar sa bo črpal v delavnih časih.
Najbolj markantna stran značaja pradaadnlka ta družba pa ja, da doaladno In vztrajno naziva ^vsa svoja delavca kot družabnike. Zanj dalavae nI zabito tivlnče in manjvredno bitje, temveč Ja njemu enak, njegov družabnik ali "sssoclste".
Prad meseci so gs nevoščljivi tovarnarji, ki sa boja, ds bo mr. Jack "pokvsril" delavce s svo-
0	dobroto, nsznanili v VVsshing-tonu. ^oda on Ja dokayal prai-tfkovslnemu odboru, ds delajo tudi drugI tovsrnsrjl ogromna do» >ičke, ssmo ds jih oni spravijo sami zase, medtem ko lih on aa-
1	• svojimi "družsbnlki". Danes, ko tovarnarji iščejo
delavca calo v slovanskih ča«o-risih, ps U družbs nima noba-nags problema s nsjemsnjem de-avcev PrnlanJ Ims calo valiko [>reveč.
Zadnji teden pa ja dajal U vzorni predsednik, da bo v krat-tam posvetil nekaj bssed kape-Unu Hlrkenbackerju, ki tako grdo opravlja delavstvo.
mmttr^
IM00T tTIUMiHT MIMO« um
—_SSJ^^marcaJ
nihče bi jih ne oviral, 6eyl napotili tja gori. Ret Je ! 1 narodi ao našli pot v Indiio\S meriko, zakaj bi Angleži ' J izkusili doeeči teh dežela* ! misel ni več počivala. J
Od tistih časov pa do dj njih dni je vabilo drzne m*!? je, podjetne raziskovalce 11 spoznali severni svet. Ni*] plašili velikanski napori, |J ne žrtve so jih le še bolj p2 gale. A kljub vsem potzfl je dstal severni tečaj neizmJ človeške oči ga niso videle ing lo se je, da bo človeštvo go čakalo na skromno norrwa "Severni tečaj je dosežen."
Drug za drugim so odhaji Anglež Robert Thorne jebih vi, ki je že leta 1527. 1)pozJ do je treba poiskati prehod severnega ledenega morja v 1 hi ocean. (Seveda ni vedel o \ ringovi cesti ie ničesar točo«
Šele 25 let pozneje se je po kus uresničil. Anglež Sir Hn Wiloughby je odjadral v tej a ri. Toda nI se vrnil. Izginil v deželah ledu.
(Dalje prihodnjič.)
FIRST LADY INITIATED INTO PENOBSCOT TRIBE
Črtice
AMT. ADAMIČ
stavil pot. Pogledala svs se: dobro sem spoznal v njem svojega sošolca iz deike šole, Franceta. Že po rdečkasti brazgotini nad desnim, temnim očesom! Krepak, triat dečko z veliko, razkuš-trano glavo, bos, v ogoljeni, sprsni hlačevini sivozelene barve.	#
Okrenil sem se, toda on me je pograbil za rokav, me potegnil s silo vznak, da sem se spo-teknil in podel v travo.
"Miruj, France!" sem kriknll ln se urno dvignil ns noge. A komaj sem bil na nogah, že s^ je zaletel v me in me sunil v prsi, da sem zopet padel vznak in na tla. Bliskoms sem si zopet pomagal na noge in se postavil v bran.
"Kaj mi hoče«? Lo približaj se mi še enkrat, da ti izbijem zobe", sem hropel, se junačil in stiskal pesti. Ozrl sem se po prijateljih — bili so že daleč, daleč Um nekje na poti. Zavpil sem na pomoč, a čul sem jedva samega sebe ... 2lve duše nikjer v bližini; bil sem ssm, meni nasproti sovražnik, nad nama Žgoče solnce.
Z rokami na hrbtu se mi je bližal oprezno kot mačka.
"Pusti me!" sem se zgrozil in mahal s pestmi. Tik pred menoj* pa se je nenadoma vrgel na tla in meni pod noge. Spodnesel me je, da sem se prevrnil in potem sva se borila. Toda on, moj sovražnik, je bil krepkejših mišic; ob-vladal me je naposled in me na zobeh ležečega ves razdivjsn zajahal.
"Miruj, miruj, lepo te proeim! Saj vem, da si močnejši od mene," sem sikal in se zvijal kot strigslics, Če jo pritisneš. Ničesar ni odgovoril, pač pa me je pritianil z vso silo za vrat, v travo. Zadušil bi se bil kmalu, udaril sem gs s petama v hrbet; on pa so je pomaknil nato više po meni, na pleča, spodnesel mi je levo, potem desno roko in spod vrnil obe roki pod svojs trda kolena. Glava mi je bila tačas prosta, vzmetaval sem jo pokonci; tods silen uds-rec na teme — Ui glava je omahnila.
"Pusti me!" sem molelovaL Sovražnik na meni se jo oddihaval in zbiral novih moči. Toliko, da sem opazil nad seboj njegov zaripljenl obraz: jezik jo tiščal postrani iz ust kot pes, iz obraza mu je žarela živalaka naslada.
"Zakaj ne govoriš?" sem kriknil v smrtnem strahu. Za odgovor me jo udaril s plosko roko po licu, da sem zasukal glavo v travo. Pote n pa je pričel mahati po moji ubogi glavi s pestjo in vedno hitreje ln vedno silneje. Prve u-darce sem čutil votlo kot po zvonu, nsdaljojih nič več; onesvestil sem se. Koliko časa je bi! po meni, ne vem. Lo toliko vem, da m* je no-kdo dvignil in da sem se tskoj zopet zgrudil.
"Le počakaj, ti rabelj!" je preteče kričal poleg mene moški glas.
Hipno sem ss osvestil, se dvignil na roki in kakor v megli sem opazil nekega moža ob mo-nI; Um preko travnikov pa je božal nekdo s sklonjeno glavo. Kajn! ' Kmet me je odnesel v svojo hišo. Ondi 30 me močili in neka ženščina me je, ko sem dopovedal, čigav sem, odpeljaU domov. Jokati nisem mogel, le večal sem venomer in se držal za glavo.
OČe je rohnel ln grozil z žandarmerijo.
"Pa kdo U je, Uk povej vendar?!"
"Eden — nekdo--" sem stokal, se izg>
varjal ln se jokal, tiščoč hladne obkladke na rasbolelo glavo. Čemu me je topel? Sam nisem vedel, čemu? Zakaj?
Zakaj ga nisem hotel izdati? Zato ne, ker sem so bal — oevete. Instinktivno sem pogodil pravo: zavedal som se smrtnegs sovraštva, kl bi ga z izdajo podvojil... Leglo ml je na srce kot svinec.	(Daljo prihodnjič.)
(Se nadaljuje.)
"Boga zahvali, da vidii! Na, [tu imaš šestico, da si tiho? No?" Grozeče ga >^ledal brat. "Boš rekel doma, da si padel v koprive?"
"Bom, bom," je maloduino odgovoril Nandek ter začel bežati. Ona dva za njim. Vlekla sU gs k Ljubljanici, mu oprala srajco, ga drgnila po obrazu in ga učila, kako mora lagati doma. Pod noč sU šla bratca domov in Nandek je zlezel UkoJ in kar brez večerje v posteljo. Mati se je čudila, mu prinesla kavo na posteljo, toda Nandek je tiščal zglavnik nad glavo in kar smrčal.
Drugo jutro je imela laž kaj kratke noge. Ko je odpela palica svojo visoko pesem, je moral Nandek k zdravniku. Le-U je poslušal zgodbo o Zeleni jami, smehljal se je, se zgražal, potem pa je izbriskal Nandku vse šibre in prah iz obraza. Le eno večjo iibro mu je pustil koncem levegs uhljs z opazko:
"Ta naj ostane namesto uhana — mu reka za spomin, ds te bodo laže zvohljali, če bi tudi to-be kdsj zamikalo po orožju. Kaj Ukega je mogoče samo v Zeleni jami. Boga zahvali, da je nisi včeraj videl poslednjikrst."
Tudi s silo ne bodo zatrli spomina nate. Šs zeva danes nekaj pedi nekdanje otroške prerije ln moleduje za milost. Razjokal bi se. Že je skozo prav vss zasuta ln zdaj zdaj jo bodo zadušUl z izgorelim ogljem, žlindro, rjavlčasto, ploščevinasto starino in s cestnim blatom. Kakšna usods. Ugrabili ste nsšo last, svet spomin ste nam onečedili!
PtfNCSSS WA7AWASO IS INfTIATINO Mrs. Eleenoe Roosevelt lato Ute Penobacot trfbe at Camden, Me, by Dlacin* a band of wampum on h« bat, aa Indian Chle£ PooUw, look« on. The Firat Lady wiU an«wer to tho^al^ or^I^-S^Ul" or "Princes. of Many Traila^ Tha initiation took plače after the wile ol the President sponsored the Pin« Tre«, a long wooden barge. Thia is a phonephoto.
TR1NERJEVO GRfJ KO VINO SE ODj LIKUJE I
Trinerjevo grenko vino z Vifcfl nom B-l se odlikuje v kakovoafl zmožnosti. To je vzrok njegovi H pularnosti med tisoči družinaafl nad pet in petdeset let. še poni danes, ko je veliko število zdrs kov v armadi in mornarici, je b nesljiva želodčnica in milo odvaji sredstvo, potrebno v vsaki hiši. ber apetit in prebava, osvežuje 1 nje, ni glavobola in to je ksr po bujete, da se dobro počutite is polni energije. Val lekarnar Trinerjevo grenko vino na pro Ampak ako ga v vaši soscd&ini ma noben lekarnar, tedaj poj $1.28 ali $0.50 na Jos. Triner 0 1333 S. Ashland Ave., Chicago, in dobiU bodete eno ali šest steki Trinerjevega grenkega vma z V minom B-l poštnine prosto Vii te ga po predpisu na steklenih
—iS
slimo, vsaj naša približna ugotovitev. In da zadovoljimo še tiste, ki so si osvojili ljudsko mnenje, izjavljamo, da ne vzdržujemo svojega naziranja do pičice in za vsako ceno in da smo pri-pravljerti tudi nekoliko popustiti, in sicer toliko, da tisto rebro morebiti ni mamutovo, ampak kake sicet dorasle in zato velike, kajpada lepe mamutske mladenke, ki je bila torej krepka gorenjska dečva in ki je osUla ne-kršČena, torej v istini prava — ajdovska deklica.
vropa je čula o velikih nevarnostih, o gorah (ledene gore), ki drobe ladje. Le slabo so si ljudje predsUvljali, kakšne razmere vladajo tam gori.
V teh časih so prvič poizkusili prodreti na severni tečaj. Nekaj plemiških Irizov se jO odpravilo na pot, seveda zaman. Kmalu nato pa utihnejo govorice o severnih pokrajinah, Evropa ima svoje skrbi: vojske Križarjev romajo v svete dežele, pretresajo jo notranji boji.
Krog leU 1500. odkrijejo Španci Ameriko. Portugalci objadra-jo Afriko, pridejo do Avstralije. Severni narodi, Angleži, Holand-ci gledajo zavistno na jug. Zanje ni ostalo ničesar. Toda pač, tam na severu leže pokrajine, katere poznajo le iz vikinških pripovedk. One so jim najbližje in
merah podlaga vsakemu krepke- 1 mu razmahu in napredku. V U- ' kih okoliščinah samo se človek j s primernimi življenskimi silami 1 lahjto mogočno razvija, ojačuje, 1 krepi Ur dolgo in srečno živi.
Če torej pričajo v*se okameni- ; ne in izkopanine, da od nas večjih in gorših ljudi nikoli ni bilo, potem se ne' bomo več pomlšljaU, ampak rekli: crngrobsko rebro ni človeško, pripedalo ni torej nikdar nobeni še Uko davni "ajdovski deklici", kot si to preprosto ljudstvo, na osnovi nekakih bajkovitih predsodkov o nekdanjih ljudeh-velikanih, a zavedajoče se velike starosti mogočnega rebra, s pomočjo bohotne svoje domišljije tolmsči in razlaga.
In če nt človeško, čigavo pa je? - vprašaš sedaj.
Ker v zgodovinskih dobah, iz-vzemši kite, ni živela več in tudi danes ne živi nobena tako velika žival, da bi ji mogli prisojati tisto rebro, je jasno, da bo treba lakati njenega nekdanjega U-stnika v davno preteklih dobah, v katerih so živeli taki živalski velikani, da oe jim je tresla zemlja pod stopinjami^
Najprvo bi lehko mislili na o-ne ogromne savrije ali zmaje, o katerih velikoeti smo nekaj malega čull. Toda že glede na formacije, kl tvorijo našo Gorenjsko, se ne bomo dolgo mudili pri tej misli.
Tako staro to rebro ni.
Slišali pa smo še o mogočnja-klh, ki »oživeli že skupno s človekom v staršem in mlajšem di-luviju: o medvedu-brložniku, praslonu, o slonu-sUrihi, noso-rožcu-južnjaku v prvi, o dolgodlakem noeorožcu ln mamutu v drugi dobi. Po naših slovenskih jamah in duplinah je ostankov iz obeh dob dovolj, n. pr. ns Mokrici, Križni jtmi, v Skocijsnu in drugod, seveda največ lobanj, zob in drugih kosti medvedov-brložnikov in drugih manjših živali.
Zato ae menda ne bomo dosti motili, čo prisodimo tisto rebro verjetno kakemu diluvijalnemu slonu. Ker pa je bilo mamutov, ki so bili vrh vsegs še zadnji ve-leelonl pozne j ie ledene lobe, vzdržujoč so celo daleč naprej v sedanjo aluvijalno dobo, največ, bomo domnevno smeli smatrati ohramno sUriao zajnamu-tovo rebro, *To pa le domnevno ln verjetno; popolno gotovost bi mogla dognati samo na rebru samem izvedena st rokovnjaška preiskava.*"* Za naa pat bo zadostovala, mi-
SOVRAŽNIK
"Nepobitna resnica je, da se včasih začrtiU dve bitji in na mah. Nisi še spregovoril besede ž njim in že ga mrziš. In obratno. Povod za sovraštvo je marsikrat neutemeljen, ker Izvira iz labirinta lastnih duševnih konfliktov. To so robaU nature. Tenkočutne, pročiščene, astrslnc nature so ps kot fin aparat: ali se združujejo sU pa se odbijajo . ., PomoU je izključene.
— Tods, ksm sem zašel? Povedati sem h> tel pač prigodo iz svojih dečjlh let. Nsmreč o utemeljenem, globoko v duši zasidranem, neizprosnem sovraštvu, kl sem si gs nskopsl ns glavo. Proti svoji volji! A je rodilo tudi sovraštvo. Smrtno! Bil sem žrtev sirove nature in pa — razmer. Finejšemu aparatu je nekdo nasilno stri mehsnlzem."
PrljsUlj je zvll cigareto in jo prižgal. Potem je pripovedoval takole:	*
"Kakor veš, je bU moj oče učiUlj. Prva le-U sem posečsl nsšo predmestno šolo, kl Jc združevala v svojem področju več okollščsnsklh vasi. Tako strog, kot g osUlimi učenci, oče ni bil nlkdat z menoj. Nsšvrkal pa me je, toda vedno le doma, v družini, če sem se pregrešil v šoli; nikdsr ps ne v šoli, pred sošolci. Vedi ln položi svoj kazalec na U vozel! . . . Zakaj ne tudi v šoli? O, kolikokrat sem zsslužU! Ne očiUm, rečem le, ds vzgojeslovje ne pozne krv-negs sorodstva.
Odšel sem v gimnazijo. O prvih počitnicah nas je nekoč odšlo več sovrstnikov na Poaavje. Zasledujoč redkega metulja sem oeUvil družbo, sc oddaljevsl od nje tn bcgsl po travnikih zs metuljem. Zdsjci sem se znašel pred golorokim dečkom, ki je takoj prenehal z brušenjem koae. Fant je vrgel koeo na tU, porinil oalo v oselnik in mi stopil naprostl. Oselnlk je hitro odpel in ga previdno zaaadll v tla. Potem je utaknil obe roki v žepe, se razkoračil pred menoj; — in ko sem hotel naprej, mi je za«
O BOJU ZA SEVERNI TEČAJ
N. Damjan
Dolga je bila borba za severni Učaj. Nad štiri sto let se je mučilo človeštvo, verovalo in obupovalo, skrivnostne ledene pokrajine so zahUvale žrtev za žrtvijo. Ljudje so čuli, da vzhaja tam v skrajnih severnih deželah solnce 20. marca in več ne zaide do 23. septembre. Opazovali so čudne svetlobne prikazni, severno luč, štiri solnca itd. Plašile so Jih bele noči v severnih pokrajinah, večpi led jim je vzbujal grozo. In vendar ni-ni-koU mirovala tisU tsjna želja v človeku, ki hoče vse poznati in preiskati.
Stari narodi se niso zanimali za U mračne dežele. Rojeni v soln-čnih deželah, niso vzdržali v o-strem severnem • podnebju. G-krog leta 1000. p. Kr. pa se pojavijo v severni Evropi drzni mornarji, Vikingi. Le-ti so na svojih maUh ladjah venomer brodili po viharnem morju ter ob-jadrali Grenlandijo, Islandijo, Labrador in druge dežele. E-
TISKARNA S.N.P.J,
-sprejema vse
v tiskarsko obrt spadajoča dola
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatekem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih ........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO snpj. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskam« .... Cono smemo, unljsko delo prve vrsk
_	^	I
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ P RlN T E RY
2657-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago. Illlaok
Po sklopa IS. redne konvencije ae lahke naroči na Ust Prosvaisb prišteje eden. dva. tri štirt aH pot člaaov la ene družin« k eni osi* nint Ust Prosveta staaeaa vso eaeba. se štaae oU aočleao M* » eno letno naročnino. Kes po člaai šo plačajo pri Moomentu IIJ« « tedalk. Se Jlas to prištofe k aeročaiaL TbvoJ aedaj al vsroka. da )e Ust predrag sa čloae BHPJ. Ust Prosveta Jo veta laatnins b gotovo Jo v vsaki drašlal aekdo. kl M sad ŠUal list vsak daa.
PoJosaUot—Vselel kakor hitro kateri teh članov preneha biti tlas SNPJ, ali čo ao presoli proč od družine ia bo sshteval ssm svoj m tednik, bodo moral tisti član is dotične družine, ki jo tako skup* naročena aa dnevnik Prosveto, to takoj aosneniU upravništvu lista, in obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs ta stori, tedaj mora upravnlštvo saižaU datum sa to vsoto narodnim
dajoč normalen človek odlikoval po velikosti in telesnih oblikah, ki bi presegsle nsše. Nasprotno — ve^jl ln krepkejšl od naših prednikov smo mi, nsjmanj Že sato, ker so naše življenjske prilike in naši zdravstveni odnoša-Ji neprimerno ugodnejši sa naš proepeh in naš nadaljnji razvoj, ln sicer tako posameznika kakor celih rodov in ljudsUv. Poleg plomenskega In individualnega (osebnega) ustroja je zdravje ob Sicer ugodnih življenskih raz-
nie new
£ncyclopedia of
machine shop practice
Podlago sa mehanično snanje al morete dobiti s knjigo NEW EN-CVCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleičini). Ta velika knjiga popisuje in vallkah pokala temeljna dela mehaniko. Razloži vso natanko, kar mora saaU najboljši mehanik; pojasnjuje vpcrsho vsakega stroja, orodja ta meril. Pouči vas. kaka Je treba vporablU načrta Cblue printa) ter vam tudi daje mnogo romunskih tabel, da morete poapošiU svoje delo Ne glede aa to. ali sta tole početnik. vam bo u knjigo aelo koristna ta mnogo potrebna,—100* slik in risb 17« strani, trdo vezana knjiga stane IAMO SLSl-Potoni-no plačamo mL Naročita pri KNJIGARNI SLOVENIC PUm.ISHING COMPANV. SI« Wcet ISth M, NEW YORK Zaloga al velika Naročita to vožao knjigo šo d.ne.
■a.m
►cr jt^ » y0f