Jakob Aljaž in njegov stolp vrh Triglava
Zavrh
Triglav in Aljaž. Dvoje imen, ki sta tesno po-vezani med seboj. Brez Triglava, te čudovite gore, ki očara vsakogar, ki se povzpne nanjo, ne bi imeli človeka, ki je vse svoje življenjske moči in svoja sredstva poklonil slovenskemu narodu, brez Aljaža pa bi v naših planinah danes gospodoval tujec.
Če ste se v Triglavsko pogorje, tako kot mi, podali iz Mojstrane vas od Dovjega, kjer je celih osemintrideset let župnikoval Jakob Aljaž, do vrha Triglava prav vse spominja na tega siovenskega rodoljuba. Najprej Aljažev dom v Vratih, nato Aljaževa »Triglavska koča« ter navsezadnje tudi cilj vašega popotovanja — Aljažev stolp vrh Triglava, ki že skoro sto-letje bedi nad slovenskim narodom. Da, pri-hodnje leto bo minilo devetdeset let, odkar so ga postavili in odkar porr^ni simbol sloven-skega planinstva. Aljažev prijatelj, stanovski in planinski tovariš pa tudi prvi življenjepisec Janko Mlakar je na svojih popotovanjih Ijudem tujih dežel pogosto pravil, odkod je doma. Pa ga niso kaj dosti razumeli. Ko pa jim je omenil Aljažev stolp, so takoj vedeli, odkod prihaja. Tako je bilo včasih, pa tudi danes lahko trdimo, da je Aljažev stolp najbolj pogosta razglednica ne samo za Slovenijo ali Jugoslavijo, pač pa tudi za vso tisto množico občudovalcev Julij-skih Alp širom po Evropi. Če ne prej, se tega vsakdo zave, ko na poti na Triglav srečuje obraze z raznih koncev sveta.
Nam, šišenskim občanom, pa je Aljažev
stolp še posebej pri srcu prav zato, ker sta oba zaslužna moža, ki sta pred devetdesetimi leti pripomogla k njegovi postavitvi, doma iz naše občine: načrtovalec in lastnik Jakob Aljaž iz Zavrha, izdelovalec Anton Belec pa iz Šentvi-da. Še več. Aljažev stolp, ki je ponos vse slo-venske domovine, je bil tudi izdelan v Šentvi-du. Prav zato nam ne more nihče zamerili, če nas od vseh Aljaževih pomnikov ta najbolj za-nima in če se mu bomo posvetili kar v treh za-pisih z naših popotovanj.
Radi bi osvetlili tudi podobo obeh mož, ki sta botrovala njegovemu »rojstvu«. Jakobu Aljažu je tekla zibelka v Zavrhu, skromni vasici ob vznožju Šmarne gore. V hiši s številko dve, po domače pri Bačniku, je ugledal luč sveta 6. ju-nija 1845. Bil je četrti otrok Antona Aljaža, kmeta in cerkovnika romarske cerkve na Smarni gon. Prav Smarna gora mu je nudila prvo otroško kraljestvo, saj iz Zavrha v dobre pol ure prispeš na njen vrh. Po šoli v Smled-niku so bistroumnega Bačnikovega Jakca po-slali v Ijubljanske šole. Že takrat se je pričel navduševati za glasbo in planinarjenje. Šola-nje je bilo nemško, zato se mu jw odporu do tujstva pričela buditi narodna zavest. Po gi-mnaziji je na Dunaju študiral klasično jeziko-slovje ter staroslovenščino, dokler ni študija opustil ter se v Ljubljani vpisal v bogoslovje. Duhovniška služba ga je potem vodila v Tržič ter Dobravo pri Otočah, kjer je pustil sledove v gospodarskem in prosvetnem delu teh krajev. Leta 1889. dve leti zatem, ko se je prvič povz-pel na Triglav, je postal župnik v Dovjem in tam ostal do smrti.
Že med šolanjem se je srečeval z nemčurji, ki so se hoteli polastiti tudi slovenskega pla-ninskega sveta. V Triglavskem pogorju je ob Aljaževem prihodu v Dovje kraljeval nemški Alpenverein. Slovenci so šele leta 1893 usta-novili »Slovensko planinsko društvo«. Vendar to društvo ni poseglo v boj za Triglav, kajti Tri-glavsko pogorje je s svojimi nezavarovanimi potmi nudilo le »vratolomne ture«, teh pa slo-vensko pianinsko društvo ni bilo pripravljeno razvijati. Sam samcat je Aljaž posegel v boj proti nemštvu, da bi nam rešil narodni simbol in ponos. Triglav je sodil pod ozemlje njegove župnije ter prav tako občine Dovje. Za en sam goldinar je od občine kupil svet na vrhu Trigla-va, kamor se je bil namenil postaviti ličen stolp, ki bi vsemu svetu dokazoval, da je tu Slovenec doma. S tem ko je postal lastnik majhne par-cele vrh Triglava, mu je uspel prvi prodor v po-sest, ki so si jo žedolga leta lastili tujci. In ni bilo treba več dolgo čakati, da je ovrgel tudi znano geslo nemčurskih bahačev, ki so oznanjali, da je Triglav nemški kralj Julijskih Alp, v čigar var-stvu je nemška zemlja, na kateri stpji.
Andrej Mrak