Leto LXVL, št. 201
Ljubljana, ponedeljek 4. septembra 1933
Cena Din L-
lanaja vsak dan popoldne, larmemsl nedelje ln praznike. — toaagatj do 90 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, većji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< valja mesečno T Jugoslaviji Din 12.—, sa inosemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLIANA, ffsfljf.ua oHoa it. 6 Telefon ŠL 3122, 8123, 3124, 3125 to 3110
Podrutniee: MARIBOR, Grajski trg 8t. 8. — NOVO MESTO, L^jubljanaka telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulice 1, telefon st, 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon 8L 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani It. 10.551.
Izredno zasedanje banovinskega sveta
Na dnevnem redu je razprava o združitvi občin, uredba o občinskih volitvah, uredba o zavarovanju setev zoper
točo in vprašanje uporabe bednostnega Sonda
Ljubljana, 4. septembra. Dopoldne ob 10.30 se je pričelo v veliki dvorani banske palače izredno zasedanje banovinskega sveta dravske banovine ob skoraj polnoštevilni udeležbi banskih svetnikov. Izredno zasedanje je otvoril g. ban dr. Drago Marušič ter takoj podal besedo delovodji banovinskega sveta dr. Miroslavu Senekoviču, ki je najprej prečita! odlok o izrednem zasedanju banovinskega sveta ter dnevni red, nato pa poročal, da je bil z odlokom ministra za notranje posle postavljen za člana banovinskega sveta dravske banovine g. Kuhar Štefan, posestnik in mlinar v Puconcih za srez Murska Sobota, z istim odlokom je bil pa na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana banovinskega sveta g. Faflik Franc, župnik v Kančovcih. G. ban se je zahvalil odstopivšemu svetniku g. Fafllku, poudarjajoč, da je iz službenih ozirov odložil svoje mesto in da je bil vedno vnet in delaven član banovinskega sveta, ki
se je tudi redno udeleževal vseh sej.
Udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju
Banski svetnik g. Gajšek je zatem predlagal, da se Nj. Vel. kralju pošlje naslednja brzojavka:
Njegovemu Veličanstvu Aleksandru I. kralju Jugoslavije, Beograd. Na Izrednem zasedanju banovinskega sveta dravske banovine zbrani člani bano-vinske^a sveta pošiljamo Vašemu Veličanstvu, ko pristopamo k reševanju ln obravnavanju gospodarsko in socialno važnih uredb in ukrepov, svoje najudanejše pozdrave.
Obenem zagotavljamo Vašemu Veličanstvu bvoje neomajno zvestobo in udanost ter izjavljamo, da bomo, zvesti Vašim visokim tntencijam, vedno usmerjali svoje delo J v čast Vašega Veličanstva in vzvišenega j Kraljevskega doma ter v korist in procvit naše ožje ln širše domovine.
Udanostno brzojavko so vsi navzoči poslušali stoje in je bila sprejeta s spontanim odobravanjem. Prav tako sta bili toplo
sprejeti tudi pozdravni brzojavki predsedniku ministrskega sveta dr. Srskiču in ministru za notranje posle 2ivojinu Laziću.
Ekspoze bana dr. Marušiča
Takoj nato je povzel besedo ban dr. Marušič in med drugim izvajal:
Gospodje člani banovinskega sveta!
Ko otvarjam izredno zasedanje banovinskega sveta dravske banovine, mi je predvsem prijetna dolžnost, pozdraviti Vas gospodje najiskrenejše in se Vam zahvaliti za Vaš odziv' Delo, ki ga bomo tekom tega zasedanja izvršili, je izredno važno, saj je namenjeno izvedbi novega zakona o občinah in s tem izgraditvi in poglobitvi samoupravnega življenja v dravski banovini.
Izvajanje novega občinskega zakona
V smislu § 51. zakona o obcinan je banovinski svet pooblaščen, da predpiše uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov. Banska uprava je izdelala osnutek take uredbe. Prvotni načrt uredbe ie bil sestavljen pod vidikom, da se bo volitev občinskih odborov izvedla pred v zakonu predvideno kosamacijo občin. Glede na celokupen položaj, ki zahteva, da se volitve izvršijo v že komasiranih občinah, so se nekatere odredbe prvotnega osnutka morale naknadno spremeniti.
Uredba je sestavljena strogo v okviru, ki ga ji odmerja 5 51 zakona o občinah in po smernicah, ki jih predpisuje ta zakon. Uredba se naslanja na analogna določila zakona o velitvi narodnih poslancev ter preje veljavne zakonske predpise glede postopka pri volitvi občinskih zastopstev.
Potrebna podrobna pojasnila k predloženem osnutku uredbe Vam bo v* teku razprave podal g. načelnik upravnega oddelka. Moja naslednja izvajanja pa naj veljajo dvem načelno važnim vprašanjem, ki sta z današnjim zasedanjem banovinskega sveta v ozki organski zvezi.
Problem združitve malih občin
Kisivene važnosti za nadaljnji razvoj samoupravnega življenja v dravski banovini je odredba zakona o občinah, ki normira najnižje število prebivalstva, katero mora doseči izvestno območje, da se lahko organizira kot občina. Ta odredba, katere smoter je vzpostaviti občine, ki bodo tako po svoji finančni kot intelektualni moći mogle uspešno vršiti naloge lastnega in prenesenega delokroga, je zlasti v dravski banovini združena z dalekosežnim! posledicami, če si predočimo dejstvo, da smo doslej imeli 1069 občin, cd katerih so mnoge štele jedva 100 prebivalcev, potem se nam prikaže v vsej svoji veličini in pomembnosti preokret, ki ga predstavlja, komasaciia občin kot logična in nujna posledica ravnokar omenjene zakonske odredbe. Stoletja stare tradicije so se zrušile, marsikaka po lokalnih vidikih usmerjena čuvstva so ranjena ,ali vse to so samo trenutne bolečine, ki jih bo zacelil čas In odtehtale koristi, ki jih bosta imela narod in država od občin, vzpostavljenih in organiziranih po načelih in potrebah sedanje dobe.
Problemu komasacije občin, ki je gotovo zelo delikaten in zadira v občutljivost prebivalstva, je banska uprava od vsega začetka posvečala vso pozornost. Zavedali smo se, da nas je zakon o občinah postavil pred enega izmed najvažnejših upravnih poslov, od Čegar pravilne izvršitve zavisi v mnogem miren razvoj političnega in gospodarskega življenja v banovini. Občina, kot najnižja in zato ljudstvu najbližja upravna edinlca ter kot osnovna celica kolektivnega dela v državi mora po svojem sestavu, svoji gospodarski in socialni strukturi ter teritorijalnem območju tvoriti celoto, kJ po teh kriterijih prirodno spaja interese njenega prebival.stva. To načelo nam je bilo izhodišče in baza našega dela pri izvedbi komasacije. Da se čim najbolj približa pravilni in pravični rešitvi tega problema,   si   je   banska uprava Sele
po zaslišanju podrejenih oblastev in vseh pomembnejših lokalnih činiteljev stvorila načrt, ki bo predložen pristojnemu ministrstvu v odobritev in bo potem postal veljaven temelj nove razdelitve občin v dravski banovini.
Delo na komasaciji občin je obsežno ter zahteva mnogo časa in mirnega preudarka. Križajoči se lokalni interesi, često tudi samo dozdevni, ustvarjajo v številnih primerih težkoče, ki se tudi pri najboljši volji in vestnosti jedva dajo premostiti v zadovoljstvo vseh prizadetih činiteljev. Posamezne nepravilnosti, da celo nehotene krivice so pri rešitvi tako obširnega in de-likatnega problema vedno neizbežne. Tembolj moramo s takimi hibami računati spričo dejstva, da smo morali vsled nujno potrebnega razpisa občinskih volitev komasacijo občin izvršiti tri mesece pred potekom skrajnega zakonitega roka.
Dasi je izvršeno delo plod dolgotrajnega in vestnega proučevanja ter najboljše volje, da se novo razdelitev občin čim najbolj prilagodi željam ter dejanskim gospodarskim in socialnim potrebam ljudstva, se vendar v polni meri zavedam, da bo se v številnih primerih storile napake In krivice, ki jih bosta tekom časa odkrila življenje in praksa. Kajti kakor vsakemu človeškemu, manjka pač tudi temu delu ona vedno zaželjena, ali na žalost nikdar dosegljiva popolnost. Izpopolnitvi in izboljšanju ustvarjenega stanja bodo veljala nadaljna prizadevanja banske uprave, ker že sam zakon o občinah predvideva možnost, d* se v naknadnem postopu popravijo morebitne krivice, ki so se povodom komasacije storile. Zagotavljam Vas, da bo banska uprava vse predstavke, ki bodo iz tega naslova prispele, vzela vsi-kdar v najvestnejšo presojo in jim skušala najti rešitev, ki bo ustrezala izkazanim potrebam ljudstva ln zajamčila napredek
naših občin.
Priprave za občinske volitve v dravski
banovin!
Na temelju medtem izvržene komasacije pojdemo v prve občinske volitve po odredbah novega zakona o občinah. Po zgodovinskem 6. januarju 1929, s katerim dnem začenja po inicijativi Nj. Vel. kralja nova doba našega državnega življenja, je prvič, da dobijo naše občine svoje po svobodni volji ljudstva izvoljene občinske uprave, že s tega vidika gledano, gre tem volitvam prav poseben pomen, saj nam nudijo one najglasnejši dokaz o stalno napredujoči normalizaciji notranje političnih prilik v naši državi. Na mesta od državne -»blasti imenovanih bodo stopili od ljudstva 'zvoljeni in njegovo zaupanje uživajoči hčinski zastopniki, ki bodo mogli, opira-se na poklonjeno jim zaupanje, v me-
jah veljavnih zakonov uspešno vršiti stavljene jim naloge v korist naroda in države.
Priznanje sedanjim
občinskim upravam
Ko se poslavljamo od naših starih, tradicionalnih občin, se s tega mesta ne morem izogniti zasluženemu priznanju, da so občinski zastopi kljub težkim političnim in neugodnim gospodarskim prilikam s patriotizmom, vnemo in uspehom vršili svojo dolžnost. Njim gre v veliki meri zasluga, da je evolucija notranje političnega življenja v dravski banovim napredovala brez resnejših pretresijajev, da so ae trdote vla-
dajoče gospodarske krize, kolikor je bilo v danih prilikah mogoče, ljudstvu omilile in olajšale. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je vladalo med občinami in državnimi nadzornimi oblastvi ves čas vzorno, prisrčno razmerje, ki je rodilo obile koristne plodove. Bodi ob slovesu vsem, ki so delovali v tej težki dobi na čelu občin s patriotizmom, požrtvovalnostjo m nesebičnostjo v korist skupnosti, izrečena topla zahvala.
Uvaževaje ta neovrgljiva dejstva, ki logično izvirajo iz celokupnega problema naše državne politike, volilcem ne bo težko pravilno opredeliti svojega stališča pri bodočih občinskih volitvah. Najenostavnejša politična modrost odsvetuje slediti ljudem, ki zaradi osebne užaljen osti, odnosno drugih dobro- ali zlonamernih nagibov oznanjajo politične doktrine, ki so se preživele in se ne bodo nikdar več uveljavile v naši državi. Taki pojavi utegnejo samo zavirati prirođen tok razvoja, ne morejo ga pa zaustaviti. Zato ti poskusi ne značijo drugega, kot nepotrebno Izgubo časa in energije.
PreveČ za ljudstvo koristnega in potrebnega dela pa čaka na novoizvoljene občinske uprave, da bi v neplodni opoziciji proti obtoječemu stanju v državi tratile dragocen čas. čim popolnejša je harmonija, čim tesnejše sodelovanje med občinami in državnimi nadzornimi obalstvi, tem hitrejši, popolnejši in sigurnejši so uspehi. Zato sem prepričan, da se ne ndajam pretiranemu optimizmu, če izrazim trdno nado, da bo naše ljudstvo pri predstoječih občinskih volitvah dalo izraza svojemu zdravemu političnemu razumu, svoji privrženosti do Jugoslavije in svojemu zaupanju do državne politike, ki je v zadnjih letih doprinesla ne-ovrjrljtve dokaze koristnega in konstruktivnega dela, s tem, da bo poklonilo svoje zaupanje možem, ki se brez pridržkov in oklevanja priznavajo za pobornike jugosloven-ske državne in nacionalne misli in ki 00 voljni, v smislu te ideje usmeriti svoje delo na čelu izvoljenih občinskih uprav.
V pričakovanju tega važnega dneva me prešinja edina želja, da postane slovenska občina ono ognjišče, iz katerega naj izžareva v sijaju svetle Karadjordjeve zvezde plamen Široke jugoslovenske državne in nacionalne miselnosti, gospodarskega in kulturnega napredka ter državljanske in socialne solidarnosti.
Pomen občinskih volitev
Le kratko razdobje nas loči od dneva, ko bo naše ljudstvo pozvano, da potom volitev izroči upravo novo ustanovljenih občin ljudem svojega zaupanja. Za pravilno presojo pomena in značaja občinskih volitev je predvsem potrebno ugotoviti, da predstavlja občina v prvi vrsti gospodarsko in socialno in ne politično edinico v običajnem pomenu besede. Po svojem, z zakonom o občinah ji prisojenem delokrogu, je občina dolžna skrbeti za gospodarski, socialni in kulturni napredek ljudstva, ki v njej prebiva. Reševanje političnih vprašanj ne spada v okvir njenih nalog. Zato so tudi občinske volitve v splošnem gospodarskega in ne toliko političnega značaja, ker so običajno za idejno podlago in razmah volilne borbe odločilni križajoči se pogledi na gospodarska in socialna, a ne ravno na politično strankarska vprašanja. Iz tega načela izhajajo tudi volilna določila zakona o občinah.
Vendar bi pa kljub navedenim momentom vedlo predaleč, če bi hoteli občinskim volitvam odreči vsak političen pomen. Občina, kot najnižja upravna edinlca, tvori bistven člen državnega organizma, čegar redno in uspešno obratovanje zavisi v veliki meri od sposobnosti in smotrenega sodelovanja vseh njegovih sestavnih delov. Edinstveni pogledi na temeljne smernice celokupne državne politike morajo biti lastni vsem činiteljem, katerim je na podlagi veljavnih zakonov zaupana usoda države ter skrb za blagostanje, mir in varnost njenega prebivalstva.
Hrbtenico državne politike tvori zgodovinski manifest Nj. Val. kralja in po v njem izraženih načelih se giblje na* državni brod od 6. januarja 1929. dalja. NIkdo ne more odrekati našemu viteftkemu vladarju
zasluge, da ie s tem svojim aktom, vrednim Njegove svetle preteklosti, enkrat za
vselej presekal poguben razvoj prejšnjega, po plemenskih vidikih usmerjenega ter mržnjo in medsebojno nezaupanje izzivajo-čega političnega življenja in narodu pokazal pot, ki edina vodi k notranji konsolidaciji, ugledu in veličini države. To politiko, zgrajeno na trdnih temeljih jugoslovenske državne ln nacionalne ideje, temelječo na načelih enakosti in enakopravnosti vseh Jug oslov enov Slovenskega, hrvatskega in srbskega imena, je naš narod z neštetimi dokazi odobril. Nebrzdane strankarske strasti, ki so jele žs ogrožati obstoj naše jedva uedinjene države, zgine vajo, vsepovsod se opaža želja in volja po mirnem, složnem, konstruktivnem delu.
Ta politika, politika narodne sloge ln sodelovanja vseh, ld so dobre volje, se bo v naši državi dosledno nadaljevala, ker to zahtevajo življenjski   interesi našega no-
tranje in zunanje političnega položaja. Ne-glede na že preje poudarjeni pretežno gospodarski značaj občanskih volitev je tudi sicer vsaka sprememba temeljnega kurza naše državne politike na podlagi rezultata občinskih volitev a priori Izključena. Nade, ki bi jih v tem pogledu stavili v občinske volitve izvestni krogi, ki še ne morejo doumeti toka zgodovine, bo demantirala stvarnost in zdrav razum našega na-
roda. Vsak poskus, ki bi šel za tem, da potom delnih volilnih rezultatov pripomore k vrnitvi prejšnjega, za naš obstoj tako poraznega stanja, je že ob svojem rojstvu obsojen na neuspeh.
Po ekspozeju g. bana je banski svetnik g. Tavčar predlagal, naj se seja prekine, da lahko banski svetniki prouče načrt uredbe. Predlog je bil sprejet in se bo seja nadaljevala ob 16.
Hitler se smatra
za odrešenika sveta
Zaključni govor Hitlerja na ntirnberškem kongresu izdaja bojazen pred popolno izolacijo »tretjega carstva44
Nurnberg, 4. septembra. AA. Snoči je imel Hitler velik govor ob zaključitv/ kongresa nacionalno socialistične stranke Ta govor še bolj potrjuje vtis prejšnjih dni kongTesa. da je za hitlerjevce rasistič. ni problem osrednja točka njihove filozofije in vsega njihovega stremljenja. Ta Hitlerjev govor je bil resume vse ^fuhrer-jeve< filozofije, temelječe na »bio'oški rasistični selekciji«. Odtod je Hitler prešel k načelu avtoritete enega samega moža nad vsemi drugimi: to je drugo naOt\ njegove filozofije.
Hitler je ponovno podal svojo zgodo vino avtoritarnega načela in izvajal: Če pogledam v prve začetke človeštva, najdem tam že avtoriteto človeka, ki vsiljuje svojo voljo živalim, katere je iztrgal vz svobodnega življenja, v katerem so poprej živele, preden so se Človeku pri_ družile. Pri tem se človek ni brigal ^a to, ali živali pristanejo na njegovo avtoriteto ali ne.
Nato je Hitelr govoril go nemškam poslanstvu v svetu iai dejal: če bočno gojili svojo lastno kri, kri, ki nam Jo je zaupala usoda, bomo toliko bolj v korist drugim narodom, ker se bomo uganili bolezmi, ki preidejo z enega plemena na drugo, z enega naroda na drugega.
Ce zapadna ali vzhodna Evropa, je nadaljeval Hitler, podleže boljševizmu, bo ta strup še nadalje pustošil najstarejše in najlepše jedro civilizacije. S tem. da je Nemčija prevzela ta boj, izpolnjuje samo, ka>kor je to že večkrat storila v svoji zgodovini, samo svoje evropsko poslanstvo.
Newyork, 4. septembra. AA. >Newyork Herald Tribune< komentira snoenji Hitlerjev govor v Niirnbergu in povzema iz njega slasti priznanje, da girozi Nemčiji politična izolacija in strah, da Nemčija ne bi bila kos polažaju, ki bi iz te rz^laolj« nastal.
Voda in vihar
pustošita Ameriko
Podrobnosti o strahovitem orkanu v Ameriki — V Avstraliji so nastale velike poplave — Skoda gre v
milijone
Newyork, 4. septembra, r. Z vseh strani Amerike prihajajo sedaj poročila o strahotnem opustošenju, ki ga ie povzročil zadnje dni orkan. Po vesteh, ki prihajajo sedaj, je vihar povzročil največja opustošenja na Kubi. kjer je katastrofa zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Vihar je bil tako silen, da je dvigal ljudi s tal v zrak ter jih nato treščil zopet ob tla, da so bili po večini pri priči mrtvi. Po dosedanjih poročilih je bilo samo v mestu Havana ranjenih 73 ljudi, sedem pa ubitih. Iz Santa CSare poročajo, da je tam vse razdejano, Število —rtnth žrtev pa se ne da niti približno ugotoviti. Orkan je divjal s hitrostjo 160 do 190 km na uro. Odnašal je cele strehe, manjše stavbe pa so sploh v razvalinah. Celo v poslopjih, ki so zgrajena iz železa in betona, je vihar na prisojnih straneh iztisnil betonske stene iz železnega okvirja. Skoro vsi daljnovodi so porušeni, tako da je večina mest brez luči in stoje vsi obrati. Skoda, ki jo je povzročil vihar samo na Kubi, se ceni na preko 5 milijonov. Najhujše je vihar razsajal v središču Havane, kjer so največje trgovine. Niti eno izložbeno okno ni ostalo celo, napisne table so pa dobesedno Izginile in jih je vihar odnesel kdo ve kam. Iz veČine pokrajin.
koder je razsajal vihar, pa sploh še manja-jo poročila. Orkanu so se pozneje pridružile še poplave. Mesto Juraco je izginilo pod vodo :n je usoda tri tisoč ljudi docela neznana. V prizadete pokrajine so poslali na pomoč letala  z zdravniki  in zdravili.
Sldnev, 4. septembra, r. Zaradi dolgotrajnih nalivov zadnjih dni so nastale v južni Avstraliji sdine poplave. Reke, ki izvirajo v planini Lofty, so tako narasle, kakor že 50 let ne. Mnogo naselbin je izginilo pod vodo in ao s* mogli prebivalci rešiti le na čolnih. Mnogo ljudi je utonilo, poginila pa je skoro vsa živina, ker je poplava nastala ponoči docela nenadoma. Reka Torrens je poplavila vse mesto Ade-laide, kjer je mogoče prebivati samo še v najvišjih nadstropjih, d očim so pritlične stavbe pod vodno gladino.
Pariz, 4. septembra. AA. Iz Havane poročajo, da je orkan, ki je zadnje dni divjal na Kubi, zahteval več ko 100 smrtnih žrtev. Več tisoč ljudi je ranjenih, okoli 100.000 jih je pa brez strehe. Najbolj je orkan prizadel mesta, ki leže na severni obali Kube. Bati se je lakote ln epidemij. Državni tovorni avtomobili vozijo noč in dan prizadetim prebivalcem hrano in zdravila.
Premestitve učiteljev
Beograd, 4. septembra »Službene Novine« objavljajo večji ukaz o premestitvah učiteljev. Med drugimi so premeščeni Marija Brandsteter iz Zgornjega Tuhinja v Smlednik, Marija Ccpudar iz Mclencev v Ptuj, Miro Cujnik iz Lokavca k Sv. Jakoba v Slov. Goricah, Ivo Daksler iz Dobr-nice v Griblje. Antonija Ferjančič iz Sto-govca v Vuhred, Tanko Kokotec iz Dobre-polja v Staro cerkev. Mira Kraker iz Rake v Leskovec, Hinko Legiša iz Rajhenaua v Smarje-Sap, Vida Mauer-Vrezec iz Raj-henburga v Dolsko, Alojzij Peterlin iz Škofje Loke v Kamnik, Srečko Poljšak iz Runča v Dragatuš Danica Pokoren iz Mošnje v Olševnik, Miroslav Podgornik iz Po-lenšaka v Ptuj, Elija Rošker iz Vitanja k Sv. Jurju ob Paki, Josip Sigmund iz Starega brega v Staro cerkev. Cezar Sancin iz Trebeljnega v Breg pri Ptuju. Antonija Skerl iz Komende v Desko. Eliza Triha iz Blagovice v Ljutomer, Alojzij Tomšič iz Fokovcev v Ormož in Ivan Velinšek od Sv. Jakoba v Slov. goricah k Sv. Barbari.
Iz policijske službe
Beograd, 4. septembra. Na predlog notranjega ministra je premeščen za policijskega inšpektorji' pri banski upravi v Sarajevu Anton Batagelj, dosedaj polici -ski   inspektor  v Ljubljani
Sorzna poročila.
Lubljanska borza
Devize: Amsterdam 230OR5—232121. Berlin 1364.58—137538. Bruselj 799.68— 803.62. Curih 1108 35—1113.85 London 179.53—181.13. Newyork ček 3024.94— 3953.20. Pariz 124.77—225.89, Praga 169.79 —170.65, Trst 301.01—303 41 (premija 283%). Avstrijski šiling v privatnem kit ringu 8.75—8.85.
INOZEMSKE BORZE Curih, 4. septembra   Pariz 20.28. L^n don 16.23, New York 356.50. Bruselj 72.1 ^ Milan 27.20,   Madrid   43.20, Amsterdam 306.40. Berlin  123.30. Dunaj 5780. Praea 15.32, Varšava 57.80. Bukarešta 3.08.
»SLOVENSKI NAROD«. <*ne 4. septembra 103S
MCV ZTlf
Senzacijonaliia vest!
JAN KIEPURA,
krije
»Trubadurja"
ter poleg tega še mnogo lepih pesmi v najlepšem filmu te sezone ' IM   Wk      ' || 1 YT* m if7 Povejte to novico vsem svojim nuu
>4Ltf JI   IC Il3> It cem in prijateljem lepega petja!
Vstopnice za jutrišnje predstave »1 zas i gurajte že danes!
ELITNI KINO MATICA Telefon 2124
PESEM
Ob 25 letnici sept emberskih dogodkov v Ptuju
Navodila udeležencem — Spored proslave — Vozne
olajšave
Ptuj, 4. septembra.
Pri slavnosti sodelujejo celotna mariborska sokolska župa in ostale sokolske župe v dravski banovini ter župi Varaždin in Zagreb. Znatno znižana voznina na drž. železnicah — velja od 4. do 14. sept. za udeležence proslave 251etnlce september-skdh dogodkov v Ptuju, ki bo 8., 9. in 10. septembra, in sicer za telovadce Sokole brezplačna voznina, za člane sokolskih društev cetrtinska in za vse druge udeležence polovična voznina. Sokolske župe in društva naj takoj prijavijo udeležbo članov telovadcev, članov in članic v kroju sokolske-mu društvu v Ptuju; istotako morajo sokolska društva, ki pridejo na ptujsko proslavo z zastavo, njo prijaviti. Za cenena prenočišča v hotelih po Din 15.—, v zaseb. stanovanjih po Din 20.—, je preskrbljeno. Istotako tudi za prehrano, in sicer: skupna prehrana za člane telovadce samo za 10. september po Din 4.—, za vse dni pa v gostilnah po Din 8.— in Din 10.—. Oni telovadci, Id se prijavijo za skupno prehrano, naj prinesejo pribor s seboj. Naročila za kosila kakor tudi za legitimacije in znake naj se pravočasno pošiljajo. Cene sedežem na tribunah ob telovadnem nastopu so določene po Din 30.—, 10.— in 6.—. Stojišča z zletnim znakom so brezplačna.
Legitimacije za znižano voznino z zletnim znakom stanejo za telovadce Din 5.—, za člane Sokola Din 7.— in za vse ostale Din 10.—. Sedeži pri slavnostni akademiji na Tvrševem trgu dne 9. sept. se prodajajo po Din 15.—, 10.— in 6.—. Z zletnim znakom je ob tej priliki združeno prosto stojišče, brez znaka pa velja stojišče Din 3.—. Na splošno so združene z zletnim znakom naslednje ugodnosti: prost vstop na stojišče ob telovadnem nastopu, na veselični prostor in sokolsko razstavo. Obiskovalci muzeja ptujske mestne občine z zletnim znakom plačajo le Din 2.—.
Avtomobili in kolesarji vozijo ob zlet-nih dneh le po Ljutomerski cesti in krenejo mimo Ožbaltove cerkve na telovadišče: na telovadišču samem pa je njih postajališče za telovadiščem. Vse slavnostne govore s ptujskega magistratnega balkona in zbora N\ O. kakor celotno prireditev bo prenašal Radio-Ljubljana: razen tega bo prinašal Radio-Ljubljana vsak dan, t. j. od nedelje naprej poročila iz Ptuja.
Pripravljalni odbor za proslavo 2Metnice septemberskih dogodkov v Ptuju je izdal spominsko publikacijo, ki opredeljuje naše narodnostne boje pred 25 leti, jih vrednoti teT poudarja njih zgodovinski pomen. Zato je omenieni odbor odnosno sokolsko društvo poslalo na vse šole spominski list. da njegovo vsebino zamorejo uporabljati pri šolskih predavanjih o ptujskih dogodkih. Razen tega je dolžnost vsakogar, da si nabavi omenjeno publikacijo in jo docela prečita: saj je njena vsebina dovolj pestra: zgodovinski pregled Ptuja, iz zgodovine ptujskih podružnic CMD, ptujski Sokol, Narodna čitalnica, boj za ptujsko gimnazijo, drž. meščanska šola. iz bojev za nar. šolstvo v *>tuni in oVrniu. Glasbena Matica, muzej-
sko društvo, umetnostni spomeniki in mestni Ferkov muzej, Posojilnica, obrtništvo in slovenska trgovina v Ptuju. Spominski list stane le Din 5.— in se naroča pri sokolskem društvu v Ptuju.
Proslava septemberskih dogodkov v Ptuju dne 8., 9. in 10. septembra se vrši pod pokroviteljstvom g. min. predsednika dr. Milana Srškiča in ministra dr. Alberta Kre-merja.
8. septembra: bo dan šolske mladine: ob 9. uri povorka po mestu in govori mladini pred magistratom: mladina zapoje »Hej Slovani« in »Bože pravde*. Ob 10. uri se vrša
slavnostna otvoritev zgodovinske sokolske razstave v Mladini. Ob 11. uri slavnostni občni zbor ptujskega sokolskega društva v mestnem gledališču. Ob 15. uri nastop šolske mladine na letnem telovadišču.
9. septembra. Ob 18. uri sprejem delegatov CMD na postaji. Ob 19. uri slavnostna sokolska akademija na Tvrševem trgu s sodelovanjem Ipavčeve pevske župe. Ob 21. uri zaupni zbor delegatov CMD v zgor. dvorani Narodnega doma.
10. septembra: je glavni dan proslave Ob 6. uri budnica, ob 8. uri sprejem gostov na postaj: m povorka, ob 9. uri stik pred magistratom, pozdravi, petje Ipavčeve župe, nato zapojejo vsi Hej Slovani in Bože pravde. Ob 10. uri glav. skupščina CMD v mestnem gledališču. Istočasno se vrši na Tvrševem trgu zbor NT. O., na letnem telovadišču pa glavna vaja vseh telovadcev. Ob 15. uri nastop sokolstva in vojske na letnem telovadišču. Po nastopu narodno slavje v ljudskem vrtu.
Na prošnjo podružnice CMD in sokolskega društva v Ptuju je dovolilo prometno ministrstvo z odlokom MS št 19.590 z dne 1. sept. naknadno in spremenjeno znižano voznino na državnih železnicah udeležencem proslave 251etnice septemberskih dogodkov v Ptuju, ki bo 8„ 9. in 10. septembra, in sicer: telovadcem Sokolom, ki bodo prisostvovali ptujski proslavi, brezplačno voznino, članom sokolskih društev četrtinsko in vsem ostalim udeležencem pa polovično.
Vozne olajšave veljajo od 4. do 14. t. m. za vse vlake razen ekspresnih. Člani sokolskih drušev kupijo na odhodni postaji polovično vozno karto na podlagi lastne sokolske legitimacije in legitimacije ptujskega sokolskega dru>tva (moker žig). Ta vozni listek velja za brezplačen povratek le s potrdilom pripravljalnega odbora za proslavo in sokolskega društva v Ptuju.
Vsi drugi udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozm listek, ki-velja tudi za povratek s potrdilom pripravljalnega odbora za proslavo in ptujskega sokolskega društva (moker žig).
Pripravljalni odbor za proslavo septemberskih dogodkov v Ptuju naznanja, da se bo vršil v nedeljo. 10 t m. v ptujskem Narodnem domu slavnostni skupni obed. Zato prosi pripravljalni odbor vse podružnice CMD in vsa sokolska društva, da prijavijo najkasneje do 7. t. m. točno število udeležencev za slavnostni obed. Cena za ^ciko osebo znaša 25.— Din. — Odbor
Naši zdravniki zborujejo
anovitev Zveze stomatoloških društev. - Novi predsednik dr. S. Stefanović iz Beograda
Crikvenica, 3. septembra.
Zdravniški kongres v Crikvenici se je pričel s sestankom naših stomatologov. Konstituirana je bila Zveza stomatoloških društev, v njenem okviru pa zadruga, ki ji bo naloga nabavljati direktno denta'ne potrebščine iz inozemstva, skrbeti za produkcijo kozmetike, za higiejno ust in zob. znižati izdatke za to lečenje in tako zbolj-šati higijeno ust in zob med ljudstvom. Za sedež Zveze stomatoloških društev je bil določen Zagreb, Sestanku je prisostvovalo okrog 50 specijalistov stomatologov, zdravnikov za ustne in zobne bolezni. Za predsednika zveze je bil izvoljen dr. Juraj Bo-cak, poleg njega pa trije podpredsedniki, med njimi dr. Logar iz Ljubljane.
V soboto zvečer je bila prva konferenca zdravnikov Okrožnih uradov. Referati glavnin funkcijonarjev okrožnih uradov so bili mnogo ugodnejši in bolj optimistični, kakor lani. Deficit imajo sicer okrožni u^a-di Še vedno, vendar je pa upanje, da bo delavsko zavarovanje srečno prebrodilo težko krizo. Konferenco je otvoril predsednik ravnateljstva SUZOR-a V. Harami-na, za njim je pa govoril generalni direktor SUZOR-a g. MilBn Glaser. V uvodu je omenil, da je delavsko zavarovanje zaključilo predlanskim z deficitom nad 31 milijonov Din. SUZOR je napel vse sile. da se položaj zboljša, kar se mu je tudi posrečilo. Zdaj so deficitni samo še štirje okrožni uradi: Dubrovnik. Osijek. Sarajevo in Tuzla. Delavsko zavarovanje leto za letom peša in letos bo zopet izgubilo okrog 2w000 članov.
Včeraj zjutraj se je konferenca nadaljevala, danes dopoldne je bila pa končana in sprejeta je bila resolucija.
Včeraj dopoldne je bil otvorien v Crikvenici kongres Jugoslovenskeg* zdravniškega društva, ki mu prisostvuje okroti 400 zdravnikov iz vseh krajev države Otfmril ga je predsednik društva g. dr. A loj/ Za-lokar s pozdravom zastopniku kralja polkovniku Damjanoviču  in  zbranim zdrav-
nikom. Nj. Vel. kralju je bil* poslana vda-nostna brzojavka, potem so pa kongres pozdravili oficijelni zastopniki. Po pozdravih zastopnikov se je predsednik dr. Zalokar dotaknil vprašanja brezposelnosti mladih zdravnikov. naglasajoč pomen rešitve tega problema za ves naš narod in njegovo bodočnost. Opozoril je na celoten problem mlade generacije, zlasti pa na zdravstveno stran problema in stanje zdravniškega podmladka. Pred prehodom na dnevni red so bile prečitane pozdravne brzojavke.
Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo ter poročilo nadzornega odbora, potem pa volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen dr. Svetislav Stefanovič iz Beograda, z* podpredsednika pa dr. Valentin Meršol in dr. Pavao Čulumovič. S tem je bil izčrpan dopoldanski dnevni red. popoldne so bila na na vrsti predavanja. Crikvenica je sprejela goste zelo prisrčno, skoraj vse hiše so izobesile zastave. V hotelu »Therapi^oc sta v zvezi s kongresom dve razstavi in sicer jugoslovenske medictn^Ke knjige od osvobojenja do ustanovitve Zdravniškega društva ter razstava medicinskih preparatov.
V soboto zvečer so se sestali v Zagrebu pred odhodom v Crikvenico zdravniki, ki so obravnavali razna važna in pereča vprašanja. Zagrebška medicinska fakulteta je pripravil osnutek svoje -fakultetske uredbe in v njem so trdi nekatere določbe, ki bi reformirale medicmske študije. Tudi o tem
ho govora na zdravniškem kongresu. Dr. Miroslav Schlesinger iz Zagreba sproži na kongresu predlog o obveznem zavarovanju vsega prebivalstva naše države za primer
bolezni, onemoglost:, nesreče, starosti in smrti.
N^še gledališče
Prihodnja predstava v ljubljanski operi v letošn" predsezoni ho ny -M-aznik v petek fine S t. m. Pela c»' ' ;:«»ino uspela opera Andrč Cheniec-
Proslava 25 letnice LSK
Beneška noč na Ljubljanici. - Interna proslava v klubovi čolnarni
Ljubljana, 4. septembra.
Ljubljanski športni klub je te dni proslavil 231etndco svojega obstoja. Proslavo je v soboto zvečer otvorila beneška noč na Ljubljanici ki je privabila na bregove Ljubljanice več tisoč gledalcev. Bila je to prireditev, ki dela vso čast LSK. Včeraj popoldne je bila interna proslava v klubovi čolnarni nasproti mestnega kopališča. Predsednik kluba, polkovnik v p. Milan Blei-weis je imel na zbrano številno članstvo priložnostni nagovor, v katerem je na kratko opisal zgodovino kluba.
Želja po športnem udejstvovanju in pa
mirno tekoča Ljubljanica, ki je izredno ugodna zlatsi za veslaški sport, sta dali pobudo za ustanovitev kluba. V decembru 1907 je bil sklican ustanovni občni zbor in s tem je stopil v življenje LSK. Bil je to prvi slovenski športni klub v takratnih slovenskih delih bivše Avstrije in je kot tak eden najstarejših športnih klubov v Jugoslaviji. Ko je deželna vlada potrdila pravila, je pričel klub z delom. 2e po prvem letu obstoja je znašalo število članstva 110 in je ostalo z malenkostnimi spremembami nespremenjeno do danes. Ta številka je postala skorajda tradicijonalna — klub ni sprejemal novih članov. Pričelo se je takoj z gradbo čolnarne, ki je bila dograjena ob izredni požrtvovalnosti in trudu članstva. Mnogo jih je bilo, ki so prispevali tretjino svoje plače. samo. da so omogočili zgradbo. Predsednik se je spominjal najzaslužnejših ustanovnikov in članov iz one dobe. Zlasti je omenil dr. Bretla. dr. Demšarja, dr. Grassellija, pokojnega Stanka .Tenčiča »Trudka«, po katerem je krščena tudi tekmovalna štirica. dr. Ivana Jenka. Janka Kersnika, dolgoletnega predsednika
Jutri bomo slišali Kiepuro
Ljubljana, 4. septembra.
Ljubljana bo imela jutri eno največjih pevskih senzacij. V Elitnem kinu Matici bo pel najslavnejši sodobni pevec tenorist Jan Kiepura. Mladi Poljak, za čigar gostovanja vlada splošno zanimanje po največjih svetovnih gledaliških in koncertnih odrih, bo jutri pei v Ljubljani. V Elitnem kinu Matici bodo predvajali njegov najnovejši in doslej najlepši film »Pesem zate«, ki je dosegel povsod nepričakovan uspeh. Pri premieri v Berlinu je občinstvo nekatere pesmi v kinu nagradilo s tako viharnim aplavzom, da so morali predvajanje prekiniti in nekatere arije znova predvajati. Ljudje so si po 5 in 6krat ogledali film, ki so ga samo v ogromnem »Gloria-palastu« predvajali 3 mesece. Po premieri je začelo film predvajati v nadaljevanju 45 berlinskih kinematografov. Po velikem uspehu tega filma je bil Kiepura angažiran za Holly\vood, kjer so mu za en sam film, ki ga bo napravil v decembru (baje bo pel v filmski opereti »Pri treh mladenkah«) v Ameriki plačali 3 milijone dinarjev. V Zagrebu in Beogradu je bil uspeh filma sličen onemu v Berlinu, saj je bil v enem samem kinu skoro mesec dni na sporedu.
Še ena zanimivost je vredna, da jo izve naše občinstvo. Pri nas v Jugoslaviji poje Kiepura v filmu »Pesem zate« še eno pesem več kot v berlinskih kopijah in to v cerkvenem prizoru, ki ga je nemška hii-lerjevska cenzura črtala. V tem krasnem prizoru poje Kiepura Gounodovo »Ave Marija«. Lepota te pesmi je splošno znana. Da je jugoslovanska verzija oziroma kopija filma popolnejša od nemške, je pripisovati dejstvu, da je bil film odprem-Ijen v Jugoslavijo, preden si ga je og.e-dala berlinska cenzura. Ta je namreč ukazala ves cerkveni prizor z očarOvo lepo pesmijo »Ave Marija« črtati m negativ zažgati. Tako imamo samo v naši državi p >-poln, neokrnjen film »Pesem zj-ie«.
Ljubitelji lepih filmov s slavnimi pevci kot je Kiepura bodo imeli jutri največji užitek. V Ljubljani bo film na sporedu samo 5 dni, ker čakajo že druga mesc« v naši državi nanj Zato priporočamo občinstvu, da se z ogledom tega edinstvenega filma požuri.
Sreča v nesreči
Novo mesto. 2 septembra Na dan Jernejevega sejma se je pripetila v Kačji ridi med Novim mestom m Mirno pečjo avtomobilska nesreča, katere Žltev bi kmalu posta a 57 tetna posestmea Ana Turk, doma iz Cerovca pr; Toplic.ih Nesreča se je pripetila okrog 10. ure dopoldne, ko je po cesti privozil štirisedežni avto, last mesarskega mojstra g. Franca Volkarja iz Ljubljane, ki je bil po kup-čijskih posl:h namenjen v Novo mesto. Lastnik avtomobila, ki je sam šofiral, se je držal zaradi kmetskih voznikov, ki jih je bila ta dan polna cesta, skrajne desne strani. Pri pasiranju ovinka pri kilometrskem kamnu 551 jc opazil pred seboj kmetski voz, ki se je držal leve strani ceste. Avtomobilist je pričel takoj dajat' močne znake s hupo a obenem pa je zmanjšal brzino. Kmetski voznik, ki se je do tega časa drža! leve strani, se je p-w—l na dana znamenja počasi pomikati na desno stran ceste.
Na nesrečo je houila za vozom počasnih korakov Turkova. Ko se je voznik avtomobilu umaknil na desno stran, je prišla tudi Turkova v kritičnem trenutku na sredino ceste in se pomikala proti des ni. Žena. ki je morala slišati, da prihaja za njenim hrbtom avtomobil, je v zmede nosti skočila namestu na levo stran na desno. Nesrečnico je v hipu zade! v život levi blatnik avtomobila, ki se je pri sunku malo upognil. Po giavi pa sta jo zadel1 tudi obe svetilki, ki sta se pri udarcu razbili. Sreča v nesreči je bila prisebnost g Volkarja. ki je po ženinem padcu krenil še bolj na desno, da jt tako prišel z vozilom celo preko jarka. Turkovo. ki je tc daj   ležala  onesveščena sredi  ces*e,  je g.
direktorja inž. Matka Prelovška. dr. Praun-seisa, dr. Antona Sviglja, prvega predsednika in navdušenega veslača pokojnega dr. Franca Zupanca in še druge zaslužne člane. Vsem je izrekel iskreno zahvalo. Tako je zaplapolala na novi čolnarni ob Ljubljanici prvič klubska zastava slovenskega športnega kluba. Nudila se je tudi jako ugodna prilika za nakup športnih čolnov na Dunaju in s tem se je pričelo šele pravo športno življenje.
Glede na politične razmere v letu ustanovitve kluba, se je v klubskih pravilih določilo, da je sprejem novih članov odvisen od balotažnega glasovanja odbora. Ta način sprejema obstoja še danes, onemogoča pa širSi razmah kluba. L. 1000. je začel klub gojiti tudi zimski sport in si je uredil športno sankališče nad hotelom Tivoli. Število športnih prireditev je b^l v začetku seveda skromno. Da poživi športno vzgojo v narodu je LSK priredil več tekem. Več kot eno desetletje so člani kluba prinašali svojim barvam prvenstvo v zimskem sportu in plavanju. Pozneje je klub športno delovanje omejil. Bil je proti rekorderstvu in je zagovarjal stališče, da naj se goji sport le, kolikor je koristen za okrepitev mišic in utrditev zdravja. Zaradi teag stališča je ime kluba nekoliko obledelo v očeh modernih športnikov. To je bil tudi glavni vzrok, da se je proslava 251etnice vršila le v internem krogu, brez večjega pompa.
Veslači so zasedli tekmovalne čolne enojko, 2 dvojki. 3 štirice. ostali pa so jih snremljali na navadnih čolnih Veslali so do Mokar ja in nazai. Sledila je domača zabava v čolnarni z zabavnim kabaretnim sporedom, ki ga je sestavil sijajno g Doberlet. Zabava je trajala pozno v noč.
Volkar pobral in odnesel v svoj avto, s katerim jo je pripeljal v tukajšnjo žensko bolnico. Poškodbe niso nevarne. Zahvaliti se pa mora samo Volkerjevi spretnosti in hladnokrvnosti, da ni bilo hujše nesreče.
Bliskali so se noži..
Ljubljana, 4. septembra. Včerajšnja   nedelja je  bila  precej razburljiva, na več krajih so se    stepli, za-bliskali so se tudi noži in tekla je junaška kri.
Hlapca Ivana Novaka z Gasilske ceste 18 je danes kmalu po polnoči na Vodnikovi cesti blizu mitnice napadel neznan m^ški in ga večkrat zabodel z nožem. Sunil ga je dvakrat v hrbet, prizadejal mu je pa tudi dve rani na prsih in na levi roki Novaka so z rešilnim avtom p repe ljali v blnico, od koder nam poročajo, da je njegovo stanje zelo resno. Policija je napadalcu že na 6ledu.
Prav tak napad je bil izvršen v soboto na Sv. Petra nasipu. Uslužbenec pri Gradbeni družbi Karol Polašek, stanujoč v Petrovi ulici 2 v Mostah, je policiji pri javil, da ?& je na nasipu dohitel neki de. lavec in ga brez povoda udaril s pestjo po giavi. Nato mu je raztrgal na suknjicu levi žep in pobegnil z njegovo denarnice v kateri je imel 100 Din. legitimacije in druge listine. Polašek je na policij: na-r-:iialea opisai in še isti večer je stražnik na Sv* Petra nasipu aretiral delavca pri Gradbeni družbi Franca J., v katerem je Polašek takoj spoznal napadalca. Aretirani je bil tako pijan, da ga na policiji niso mogli zaslišati. Včeraj, ko se je iz-treznil, je svoje dejanje priznal, odločno pa zanika, da bi vzel denarnico.
V tivolskem parku sta se včeraj dva sprehajalca sporekla zaradi dveh lahko-živk. Beseda je dala besedo, prvi je udari; drugega s pestjo po očesu, drugi pa mu je prijaznost vrnil z nožem in ga sunil v levo uho
Tatovi na delu
Skofja Loka. 3 septembra Ljudje kradejo bodisi Iz resničnega pomanjkanja ali pa iz navade, da se pošteno prežive seveda. Poročali smo že, da je prišla neka šKofjeloška gospodična pri kopanju ob zlato zapestno uro, ob bregovih Poljanščice pa sta biLa okradena tudi trgovca Thaler Rado in Hafner Pavel. Nič hudega sluteč sta odložila obleko na breg in se šla kopat. To priliko je izkoristil neznan žepar in jima odnesel več sto dinarjev gotovine. Prijatelja tuje lastnine je imelo tudi javno kopališče. V temni noči je vdrl svedrovec v kopališko okrepčevalnico, kjer se je okrepčal z jedačo In pijačo. Odnesti pa kaj prida ni imel, le nekaj slaščic je šlo z nepovabljenim gostem.
V pretekli noči pa so se spravili nepridipravi na-d zidano vrtno lopo trgovca Antona  Savnika    v    Novem predmestju
Tatovi so vdrli v hišico pri o«nu in so m gosoodarili v notranjosti prav temeljito Lastniku so odnesli štedilnik, več blazin, okoristili pa so se tudi z dobrotami njegove zaloee za želodec in grlo. Bavnft ima nekaj manj kot 2000 Din škode. Za s* rilci seveda ni sladu.
Tragična smrt
Raka pri Kostanjevici, 2. septembra.
V petek popoldne je peljal posestnik Martin Zupančič iz Kostanjevice s parom volov mlatilnico domov v Površje. Na mlatilnici je sedel 271etni sin posestnice Jože Glavič, ki ga je bil Zupančič najel za dninarja. Pred vasjo Veliki Koren sta srečala drug voz. Ker sta vola zavila preveč na kraj ceste, je skočil z voza Glavič ter ju hotel potegniti na sredo ceste. Toda bilo je že prepozno. Kolesa so že zavozila v jarek in mlatilnica se je z vso težo zvrnila na Glaviča, ki se ni mogel več umakniti Voli so se splašili in dirjali kakih 30 metrov daleč. Na krike ponesrečenega Glaviča so takoj prihiteli ljudje ter ga potegnili izpod mlatilnice. Vsaka pomoč jc bila pa zaman. Nesrečnežu je zmečkalo glavo ter udrlo prsni koš, imel je tudi trikrat zlomljeno desno in dvakrat levo r> ku   Bil je takoj mrtev.
pokojni je bil simpatičen mladenič, vedno naprednega mišljenja in navdušen Sokol. Poročen je bil šele leto dni in žaluje za njim mlada vdova z nekaj tednov starim detetom Tragična smrt vrlega moža je vzbudila splošno sočutje.
KOLEDAR. Dane*: Ponedeljek, 4. septembra katoličani:  RoBalija, Nedamlsel, pravoslavni 22. avgusta.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica:  Carlčina podveza.
Kino Šiška: Pesem noči.
Društvo za otrošk0 varstvo In mladinsko skrb občni zbor ob iS. v raspravni dvorani Juatične palače, aoba žt 16.
Umetnostna razstava   v Jakopičevem
paviljonu.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:   Mr.   Ramor,  Miklošičeva cesta 20 in Mr. Tmkoozy. Mesto i trg 4.
iŠxpod sita
in rešeta
Je lahko tudi poročilo o nekem ali nekaterih, če hočete, pa tudi mnogih kon gresih in vsakojakih zborovanjih:
Tista stara razprava starega filozofa o razvrednotenju vrednot drži še dandanes, zdaj še bolj kakor takrat, ko je bila napisana. Razvrednotila se nam pa niso samo kurja jajca in svinjska reberca, temveč prvenstveno človek sam. Z diplomami, naslovi, odlikovanji in raznimi drugimi priveski, stanovskega, družbenega ali političnega značaja smo ga tako omrežili, da njegovega človeškega lika .sploh več ne vidimo. In čim bolj smo »inteligentni«, tem bolj so naši pojmi zmešani. Preko kruho-borstva se še vedno nismo povzpeli in naš svetovni nazor ima še vedno malomeščansko filistrski okvir. Zapečkarstvo je glavna poteza našega prizadevanja in le v skrajni sili, kadar nam teče voda v grlo, pogledamo iz vaškega zvonika na polje, če je kaj dobro obrodila koruza, da bomo pozimi jedli koruzne žgance.
Če pa že nanese naključje, da nas spravi skrb za vsakdanji kruhek skupaj in da sestavimo z dnevnim redom točen program odločne borbe za zboljšanje gmotnega položaja našega stanu, molzemo kozla v rešeto, potem pa vse tiho je bilo
Sokol
Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dne na Viču
Vič, 4. septembra. Sokolsko društvo na Viču bo na slovesen način proslavilo deseti rojstni dan staroste Saveza SKJ Nj. Vis. prestolonaslednika Petra jutri zvečer z baklado po viški občini. Vsi oddelki v slavnostnih krojih ae zbero ob 1930 pred Sokolskim domom, odkoder krene točno ob 20. z godbo Prosvetnega društva na čelu sokolska povorka najprej na Vič do Gasilnega doma, od tu se vrne skozi Novo vas v Rožno dolino ter nato po Tržaški cesti od milarne pred Sokolski dom, kjer bo imel društveni starosta mag. phr. br. Rems slavnostni govor. Po govoru zaigra godba državno himno, nakar sledi družabni večer.
V sredo 6. t. m. na prestolonaslednikov rojstni dan bo ob 8. v župni cerkvi zahvalna služba božja, katere se udeleži viški Sokol po deputaciji, poziva pa vse Član stvo, naraščaj in deco, da se pridruži dru štveni deputaciji ter se udeleži zahvalne službe božje.
K večerni bakladi bratsko vabimo vsa društva viške občine, da se pridružijo sokolski povorki ter z njo manifestirajo za močno Jugoslavijo in naš ljubljeni kraljevski dom. Vse hišne posestnike vljud no prosimo, da v torek zvečer razobesijo državne zastave in razsvetle svoja okna, da tako pokažejo udanost in zvestobo naši narodu; dinastiji, našemu ljubljene mu vladarju kralju Aiekjandru >u njegovi rodbini.
Živel naš kraljevski dom!
Živel naš starosta prestolonaslednik Peter! Zdravo!
*
_Obletnica otvoritve sokol&kega doma
v Šiški. Komaj teden dni nas loči od obletnice otvoritve eneg^a najlepših sokolskih domov, Sokolskega doma v Šiški, šiskar-ji se pridno pripravljajo, da na dostojen način proslave obletnico naJveselejSih dni
vsakega Šišenskega narodnjaka. Ob tej priliki prirede 8. septembra ob 20. velik telovadni nastop ob veličastni razsvetljavi žarometov, v soboto 9. ob 20. pa v proslavo 10. letnice rojstva starešine SKJ Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, prosvetni večer z vprlzoritvijo krasnega dela >Grob neznanega vojaka«. Pri tej igri bodo sodelovali znani člani mariborskega narodnega gledališča in ustanovitelji Sišenskegga sokolskega odra, SiSkarji br. Kovic Jože in Pavel ter gdč. Kralova. Članica mar. nar gledališča. Naj oni, ki so ustvarili pred leti šišenskemu Sokolu diletantski oder, otvore tudi v novi sokolski dvorani pozor-nico, od koder se bo odslej Sirila jugoslo-venska in sokolska beseda v pouk in zabavo mladim ter starim. Pridite in poseti-te prireditve šišenskega Sokola, da ga moralno in gmotno podprete v njegovem idealnem nacionalnem delu!
Iz Celja
—c Jadranska straža v Celju priredi ob priliki pomorskih svečanosti v Splitu na rojstni dan Nj. Vi«, prestolonaslednika Petra v sredo t>. t. m. ob 20. javno predavanje v Narodnem domu. Predaval bo hon. univerzitetni profesor g. dr. Lj. Bdhm iz Ljubljane o predmetu >Slovenci in morje«. Popoldne bodo podmladkarj. Jadranske straže prodajali propagandno literaturo in karto 8 sliko šolske ladje >Jadrana<, ki bo 6. t. m. v Splitu aloveano i-zročena naši vojni mornarici. Udeležit«1 se predavanja In kupujte v sredo broSure in razglednice.
—c Subvencljske kokoSI In peteline č: stokrvue Štajerske pasme bo tudi letos od kazala banska uprava v Ljubljani intere s en tom. Interesenti naj se Javijo od sre de 6. t. m. v občinski pašami za Celje oko lieo na Breru, k'eT dnhe natančnejša pojasnila.
Stev 201
»SLOVENSKI NAROD«, dna 4. septembra 1038
Stran 3.
Ne pozabite na plašč
ko se odpravljate t kino, gledališče, kavarno ali pa na obisk. Večeri so hladni in se lahko prehladite, će se vam zdi, da je vas plašč lz mode, se oglasite pri nas po nove tkanine. Toda čimprej! Saj veste, Šivilja obljubi, ali obljube ne drži. Tudi
Mestni trg ZZ
krojači niso boljši!
Mestni trg ZZ
Dnevne vest!
— Prvi kongres pravnikov slovanskih držav v Bratislavi od 8. do 10. t. m. bo razpravljal o vprašanju, ki bo zanj glavni poročevalec rektor jagiellonske univerze v Krakovu prof. dr. Stanislav Kutrzeba in sicer, da bi bilo dobro, da ustanovi vsaka slovanska država vsaj na eni univerzi stolico zgodovine prava slovanskih narodov poleg stolice zgodovine domačega prava. Poleg tega bo kongres obravnaval vprašanje enotne ureditve določb o državljanstvu in domovinski pravici v slovanskih, državah. O tem bo poročal vseučiliški profesor v Lvovu dr. Ludvik Ehrlich, ki meni, da je enotna ureditev tega vprašanja nujno potrebna. Enotno naj bi se uredile določbe o pridobitvi in izgubi državljanstva v slovanskih državah. To je posebno potrebno za žene, ki so ali so bile v zakonski zvezi Določbe o domovinski pravici nasprotujejo po njegovem mnenju naprednemu duhu in svobodi v slovanskih državah .Drugi poročevalec o tem vprašanju vseučiliški profesor v Sofiji dr .Stojan Da-nev se strinja s predlogam glavnega poročevalca s pripombo, naj bi se pri ureditvi tega vprašanja že upošteval tozadevni osnutek, ki gn je sestavila posebna komisija pri Društvu narodov. Tretji poročevalec pod ban dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer zastopa mnenje, da zdaj v slovanskih državah ni načelnih ovir za enotno ureditev predpisov o državljanstvu in zato predlaga izvolitev posebne komisije, ki bi pripravila vse potrebno. V komisiji naj bi bile zastopane vse slovanske države, vsaka po enem zastopniku.
— Prvi kongres vojaških sodnikov slovanskih držav bo S. t. m. v okviru kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi- Kongresa se udeleže vojaški sodniki v paradnih uniforman. Obravnavali bodo razna vprašanja, nanašajoča se na vojaško kazensko pravo. Kongresu bodo prisostvovali tudi predstavniki poedinih armad, med njimi češkoslovaški armadni general šnejdarek, dalje zastopniki vojaških sodnih, uradov iz Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije in Bolgarije.
— Napredovanje v poštni službi. Za višje svetnike pri poštni direkciji v Ljubljani so imenovani svetniki dr. Antona Vapaja, dr. Ivan L&mut, dr. Josko Lebar, dr. Franc  Janžekovič   in   Miroslav MaXjaši>.
— Kongres lastnikov kinematografov. V soboto so zborovali v Zagrebu lastniki kinematografov. Zborovanje je otvoril predsednik Saveza kinolastnikov kraljevine Jugoslavije g. dr. Milko Brezigar. Z navdušenjem je bila sprejeta vdaaostna brzojavka Nj. Vel. kralju. G. dr. Brezigar je govoril o delu zveze v preteklem letu in ugotovil,  da je  bilo plodonosno.  Zvezi se
je posrečilo izposiovati ukinitev starega zakona o filmih, ki je močno oviral poslovanje kinematografov. Prizadeti so bili zlasti zavodi za izposojanje ameriških filmov, ki so deloma prenehali poslovati. Le-
tOB v začetku aprila je stopil v veljavo nov zakon o filmih in na podlagi njega so
se Američani ponovno vrnili na naš trg, obenem so pa zopet dobili službo mnogi nameščenci, ki jim je bila služba odpovedana, z odobravanjem je bil sprejet predlog, da se pošlje pismena zahvala ministroma dr. šumenkoviću in dr. Kramerju, ki sta si pridobila največ zaslug za novi zakon. Taks se v tekočem letu ni posrečilo znižati in zveza bo to akcijo nadaljevala. V tekočem letu se je zaprlo v naši državi 60 do 70% kinematografov, tako da ima država znatno izgubo na taksah. Predsedstvo in odborniki so voljeni na tri leta in tako je ostal odbor neizpremenjen.
— Javna zahvala! Gradbenemu fondu za zgradbo azila PTL v Mariboru so darovali dobrotniki in sicer: Društvo mestnih uslužbencev v Mariboru 100 Din, Odbor ribarekepa društva v Mariboru 90 Din, Krajevni odbor Rdečega križa v Preval jah   100   Din.   Prvo   delavsko telovadno
iu kulturno društvo >Svobodae v Mariboru 20 Din, Udruženje stražarsKog osoblja kaznenih zavoda v Mariboru 50 Din in Podporno društvo pa-snikov moške kaznilnice v Mariboru 50 Din. Vsem društvom Izreka Protlniberkulozna liga v Mariboru ■najpriSTčnejšo zahvalo!
— Slovenska  šolska  Matica  izda vsako
leto aekaj knjig pedagoške in splošno kulturne vsebine. Letos izidejo te-le tri knjige: 1.) PeiapoSki Zbornik. 2.) Dr. Josip Jeraj:   Xaša  vas.  In 3.)  Dr.  Stanko Goga-
la: Obča metodika izobraževanja in vzgajanja. Knjige bodo zelo obširne in bodo v izčrpnosti pokazale nekaj tudi splošno važnih kulturnih problemov. Zaito vabimo vse nase kulturne delavce, da naročijo te ktnjiee in ostanejo ali pa postanejo člani ni Slov. Sol. Matice. Članarina znaša letno Din 30, za dijake 20 Din. Člani naj se priglašajo na naslov: Slov. šol. Matica, Ldubljana, Romanskega, ulica (&ola na Le_ dini). — Odbor.
_ Uspehi dinarske akcije PTL. Proti-tuberkulozna liga v Mariboru sporoča, da izkazuje gradbeni fond za zgradbo azila PTL koncem meseca avgusta znesek Din 61.842 Vsem in vsakomur, ki j€ pripomogel do te lepe vsote, izreka PTL najpri-sronejšo zahvalo! Ker se je ta dinarska akcija razširila zadnji cas na vse področje lavantinske knezoškofije. je upati, da bo gradbeni fond naraščal v hitrejšem tem. pu in je verjetno, da se bo pridobilo tud* vse ostale Mariborčane, ki se do sedaj še niso udeležili malenkostnega mesečnega protituberkuloznega dinarskega prispevka Prispevek je tako nizek in namen akcije ako plemenit, da mora pritegniti prav vsakega, ki količkaj čuti za bol svr»je?a bližnjega
— Sirarska razstava in sejem na Bledu.
Dne 8. septembra na Mali šmaren ob priliki kmetskega praznika na Bledu prirede mlekarske in sirarske zadruge Blejskega kota. Bohinja in Gorenje savske doline razstavo sira, združeno s sirarskim sejmom, da pokažejo uspehe svojega dela v tekmi najboljših  svojih  izdelkov.  Interesenti bodo
imeli priliko, nabaviti si večje ali manjše količine prvovrstnega in pristnega domačega (gorenjskega) ementalca, ki prav nič ne zaostaja za inozemskimi produkti. — Uživajte domače pridelke'
— Javna zahvala! Lavantinski knezo_ škofijski ordinarijat v Mariboru je dovo-LH, da se sme v ce!em njegovem področju pobirati letno 1 — 2krat prostovoljni dinarski prispevek v prid gradbenega fonda z«a zgradbo azila tuberkuloznim bolnikom v Mariboru. To akcijo pa je podprl tudi e tem, da je v svojem uradnem listu >Oglas-nik lavantinske škofije« št. 1911-VII od 21. 8. 1933 objavil primeren propaga^/ni članek z okrožnico lige in pozval vse župne urade na človekoljubno in uspešno sodelovanje. Ta plemenita odločba in blagohotna naklonjenost zasluži vse priznanje, za kar se Protituberkulozna liga v Mariboru tem potom pre vzvišen emu knezo škofijske m u ordinarijatu na.iprisrčneje zahvaljuje.
— Razstava gorenjske (pincgavske) goveje živine na Bledu. O priliki kmetskega praznika na Bledu na Mali šmaren dopoldne ob 9. uri prirede na razstavnem prostoru v Zaki združene Kmetijske podružnice blejskega kota razstavo gorenjske goveje živine. Na Gorenjskem je glavna kmetijsko-gospodarska panoga živinoreja s trav-ništvom in planšarstvom. Gorenjski kmet goji že od avna pincgavsko goved, ki je odlična po svoji odpornosti in se posebno dobro obnaša na gorenjskih planinskih pašnikih. Ker travniki v dolini ne dajo dovolj pridelka, da bi mogel gorenjski kmet prerediti dovoljno število živine za dom in prodajo, mora dajati velik del svoje živine v planino, odkoder se vraća baš sedaj, lepo spašena m rejena v dolino. Najlepše komade pa pošlje gorenjski gospodar na Mali šmaren na razstavo na Bled, da tekmuje s svojim blagom z drugimi gospodarji in morda odnese celo kako nagrado. Interesenti pa imajo tudi priliko izbrati si prvovrstno plemensko živino, nakar bi opozorili posebno kmetovalce z juga.
— Izlet s posebnim vlakom v Salzburg in Munchen priredi >Putnik< v dneh od 6. do 12- oktobra t. 1. Odhod iz Ljubljane v nedeljo 7. oktobra ob 2.30 ponoči preko Beljaka, Badgasteina v Salzburg. DopoldaD ogled znamenitosti mesta, ob 13. skupno kosilo v Spiegel - Kellerju. Popoldan izlet na Gaisberg. Ob 20.25 odhod v Munchen V ponedeljek, torek in sredo ogled zna-meni-tosti mesta in razni izleti. V četrtek 11. oktobra povratek iz Munehena ob 7.45 v Badgastein. Tu :e triurni postanek. Ob lo. nadaljevanje vožnje preko Jesenic v Ljubljano. Zahtevajte programe. Prijave sprejema >Putnikc v Ljubljani do 24. t. m.
Cena vožnje Ljubljana — Munchen in nazaj III. razr. Din 490__, II.   Din   660__,
Ljubljana — Salzburg   in    nazaj -lil Din
300__,  II.   Din   450___ Cena  cele oskrbe
(prenočišče in hrana), odvoz Ln dovoz v hotele, ogled mesta pod strokovnim vodstvom,   napitnine,   takse   Din 1100— za
osebo.
— Vrenae. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa precej stanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, BeogTadu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani in Mariboru 19.2, v Beogradu 16 stopinj. Iz drugih krajev pa ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4, temperatura je znašala 9.2.
— Med kradejo. Dolgo se že čuje jo pri. tožbe, da se pojavljajo tatvine po čebelnjakih, posebno po panjih čebelarjev, ki imajo čebele na paši Dne 1. septembra je bil zopet oaradea g. Ivan Keržin Ta ima svoje čebele na ajdovi paši v Iški Loki poi Krimom. Odneseno mu je bilo 13 satnikov z medom, pri tem pa je tat napravil še
več rudi druge škode, zlasti pa s tem, k©T mu je uničil več matic in so panji osiro teli. Orožniki tatu zasledujejo žalostno je da tisti, ki ne ločijo, kaj je moje in ka;
je  tvoje,   niti  čebel   ne  pustijo   pri miru
— Huda nesreča kolesarja. Ko se je snoči okog 17. vračal 21 letni kovač Alfred Brandt na kolesu iz Kamnina proti Ljubljani, ga je blizu Kamnika podrl neki beograjski avtomobil. Brandt je v loku odle-tel s ceste ter obležal nezavesten. Ranjenca so najprej prepeljali v Kamnik, kjer mu je nudil prvo pomoč tamošnji zdravnik, nato so ga pa člani ljubljanske reševalne postaje prepeljali v bolnico. — Bramdt ima zlomljeno desno nogo, poškodovan je tildi na glavi ter toži o notranjih bolečinah.
— Dva otroka zašla med hunte. Gun-ček Ivan in Cvetko, 2- m 31etna sinčka zidarja iz Hrastnika, sta bila včeraj sama doma. Odšla sta na bližnji tir, kjer sta se vozila na huntih, ki so jih poganjali drugi otroci. Oba otroka sta zašla mel dva vozička ter zadobila precej res>ne poškodbe. MoraM so ju prepeljati v ljubljansko bolnico.
— Samomor TOIetnega starca. V Vrbiku pri Zagrebu so našli včeraj opoldne truplo 701etnega obešenega starca. Gre za posestnika Ivana Cekoviča-Doretiča, ki je osem dni nepretrgoma pil, potem se je pa obesil. Starec je že prej govoril, da si bo končal življenje.
— Moža spravila v norišnico, da bi se ga odkrižala. V Subotici imajo zanimivo družabno afero. Ugleden zdravnik se ie pred leti oženil, pa se z ženo nista razumela. Žena mu je večkrat zagroz la. da ga spravi v norišnico, če ne bo nehal piti To se ie končno tudi zgodilo. Nekega dne. ko je zdravnik baš nehal ordinirati, so prišli ponj, ga zvezah in odpeljali v umobolnico, kjer je živel med umobolnimi tri dni. Zdaj
zahteva mož. naj sodišče njegovo ženo kaznuje njemu pa izposluje 200.000 Din odškodnine.
— Z denarjem ji je ušel. V Somboru si je v petek zvečer končala živi jen ie 20-letna šivilja Mariia l.efiar. Imela ie ljubav no   -.iT-merie «> Franjo Hartmanom. ki mu ic  H:iln  vse svoie prihranke, da bi najel
stanovanje. Fant jo je pa z denarjem popihal in to je dekleta tako potrlo, da se je zastrupilo.
— Bik razmesaril dečka.   V Bačkem
Brijegu je pasel deček Pavle Bešič živino, pa ga je napadel pobesneli bik. Deček je začel bežati, toda bik ga je dohitel in ga razmesaril, da je med prevozom v bolnico umrl.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti s uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Lfsibljane
—Ij Reorganizacija na našem ribjem trgu. Zadnjič smo omenili, da se bodo razmere na na£em ribjem trgu izboljšale, tako da bo trg založen res s svežimi morskimi ribami. Podjetje >Riba<t je začelo v petek dovažati ribe direktno od ribičev s svojim avtomobilom na naš trg. K morju so peljali prazne zaboje, ki v njih prodajajo ribe na trgu, izročili so jih ribičem, ki so jih vzeli na ribiški čoln. Ribe so metali iz mreže v zaboje in se vrnili z njimi k bregu, kjer jih je naložil Šofer na avtomobil. Bilo je ob 5. zjutraj, t. j. konec >druge sveče« (drugi nočni ribolov), a ob 9. so bile ribe že na našem trgu. Avtomobil je prevozil 160 km ceste. Vozil je čez Gorski kotar. Do Sušaka je nad 300 km železnice. Z vlakom prispejo ribe v Ljubljano od morja ob petkih, ki so bile ulovljene v sredo, zato je izreden napredek tako hiter dovoz z avtomobilom in je razumljivo, da so prodali 130 kg rib v poldrugi uri. Prodali bi jih lahko še mnogo več. Tako hiter dovoz pomeni, da imamo v Ljubljani ob istem času uvoljene ribe na trgu kot na Sušaku. Podjetje bo lahko tudi pošiljalo ribe v Gradec, s Čimer se bo pospešil prevoz, tako da bodo imeli v Gradcu ob istem času ribe na trgu. kot pri nas, če prispejo s Sušaka z vlakom, da bodo torej v petek ponoči ulovljene ribe že v soboto zjutraj v Gradcu.
—lj Zasilno ograjo zgrade ob Ljubljanici. G. župan je odredil, da se mora zgraditi ob Ljubljanici Še letos zasilna, lesena ograja na obeh bregovih do mestne meje. Ograjo bodo postavili torej na Sv. Petra in Poljanskem nasipu, ob bolnici in kjer so še nevarni kraji. Stalne, betonske ograje ne morejo zgraditi, dokler niso regulirana nabrežja. Skoraj povsod, kjer Še ni ograje ob Ljubljanici, je treba nasipati še obrežja, za kar bo treba mnogo materijala in s čimer bo mnogo dela in stroškov. Takšno delo ne more biti opravljeno čez noč. Zavedati se pa moramo tudi, da bi ograje ne mogli zgraditi že zdaj, četudi bi bila nabrežja regulirana, ker bo ograja stala okrog 2 milijona Din. Tako visoke postavke občina ne more v teh časih uvrstiti v proračunu med redne izdatke. Dobro je, da dobimo vsaj zasilno ograjo, ki bo služila svojemu namenu, čeprav ne bo lepa. Glavno je, da bo konec nesreč.
—lj Gledališki abonma za sezono 1933_
1934 se že sprejema v veži dramskega gledališča dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Za letošnjo sezono so razpisan: štirje abonmaji in sicer stalna abonmaja, ki imata predstave eden vsako sredo, drugi vsa.K četrtek, poleg tega še abonmaja A in B, ki pa nista vezana na stalne dneve. Po potrebi se bo razpisal še abonma C pa tudi D. Gledališka uprava iskreno želi čim več Stalinih posetnikov gledališča, saj oni v prvi vrsti zagotavljajo redni potek deJa in predstav. Lanski abonma reda Sreda ter A in B imajo rezervirane lanske sedeže do vštevši srede 6. t m. Lanske abonente reda C iu D prosimo, da se javijo v četrtek dne 7. t. m. glede izbire sedežev bodisi v stalnem abonmaju Sreda ali A in B. Za novi stalni abonma četrtek se priglasi sprejemajo že sedaj, od petka dalje ni nobeno mesto več rezervirano abonentom. Uprava vljudno prosi, da se abonenti čim prej prijavijo. Abonma se plačuje v desetih zaporednih obrokih dobi pa 38 dramskih, opernih in operetnih predstav  tekom sezone.
_lj Ustanovni občni zbor Društva prt jateljev Narodnega gledališča v Ljubljani bo v torek dne 5. t. m. ob 20. uri v mest
ni   posvetovalnici.   Pripravljalni    odbor je razposlal   vabila  našim  centralnim kultur nim in strokovnim organizacijam ter pro si, da se prav sigurno   udeleže njihovi
zastopniki ustanovnega občnega zbora. Samo ob sebi je umevno, da so vabljeni za-stopnisi tudi drugih društev kakor tudi posamezniki, ki se iskreno zanimajo za razvoj  našega gledališča.
—lj V sredo bo otvoril novo sezono tudi kino Ideal. Tudi kino Ideal, ki prične s predvajanjem svojih novih filmov v sredo 6. t, m., pripravlja svojim prijateljem sijajen otvoritveni spored in to velekomič-no   burko >Nedolžnost  z  dežele*  z Lucie
Englisch v glavni vlogi. Ta burka, ki bo doživela v Ljubljani svojo krstno predstavo, bo izvala cele salve smeha. O kratki vsebini in sodelujočih igralcih bomo poročali jutri.
_lj Izjava.   Cenjeno uredništvo >Slov.
Naroda« v Ljubljani! Ker se po Ljubljani šušlja, da je moj pokojni sin Albert pri ptujskih demonstracijah sodeloval, Vas glede na notico v Vašem cenj. listu dne 20. avgusta pod naslovom >Na dan z Imeni sokrivcev«:, prosim za sledečo izjavo: Akademik Albert Vedernja« (inž. agron.) je bil član >Krasa< in >Slovenije* na Dunaju, soustanovitelj bivše SKS, orjunaš, septembra 1908 še v Ptuju ni bil. M nečak Makso Vedemjak (vesten uradnik drž. železnic), nacijonalist, tudi ni bil demonstrant; bilo mu je takrat šele 9 let To v obrambo naše časti in dobrega slovesa Krivec, ki ga išče notica, je v svp tovni vojni padel in počila v Karpatih — to je Vašemu dopisniku dobro znano. Z odličnim spoštovanjem Pran Vedemjak. dv.  godni  svetnik  v p.
_!j Gospodarske in kulturno društvo za
Bežigrad vabi vso bežigrajsko javnost na veliko zborovanje, ki ga priredi v četrtek dne 7 septembra t. 1 ob 20. nri zvečer v telovadnici Sokola III. Na dnevnem redu je vprašanje zgradbe in otvoritve osnovne šole za Bežigradom. Ker Je šola najnujnejša rn ne več odložljjva potreba tega okraja, vabimo na zborovanje vse, ki se za to vprašanje zanimajo ne glede na to, ali je kdo član tega ali kakega drugega druStva ali ne. 453-n
—U Nov tramvajski tir je po kožen na TyrSevi cesti že do Tavčarjeve ulice. Tir je tudi te tlakovan v vsej dolžini, čim ga bodo zvezali s progo pred Evropo, bo lahko vozil po njem tramvaj ter bodo začeli obnavljati staro progo na tej cesti. Za drugi tir je že fundiran temelj skoraj po vsej Masarykovi cesti. Vozni promet ne trpi posebno zaradi tramvajskih del na TvTfievi cesti, vendar ga nekoliko ovira razkopana cesta in kupi gradiva. Ze zaradi tega morajo z delom hKeti.
—lj Umrli so v Ljubljani od 26. do 31. avgusta: Repanšek Mihael, 53 let, gostilničar, Breg 18-1. žitnik Ivan, 80 let, zasebnik, Galjevica 1-1. Kolnik Ivan, 80 let, posestnik, Orlova ul. 11. Kosmač Hel., roj. Povše, 73 let, vdova poštn. poduradnika Franca, Vidovdanska c. 9. Plevnik Franc. 51 let, dTžarvni uslužbenec. B!eiweisova c. 1-pr. Ladiha Valentin. 32 let, žel. uradni«, Beethovnova ulica €-1. Bežek Meta, roj. Jezeršek, 63 let. žena dvornega svetnika v pok., Trdinova ulica 2-1. Šinkovec Mihaela, roj. Klander, 73 let, žena viš. sod. ofic. v pok., Tyrševa cesta 6-pr. Jarc Terezija, sestra Jakundlna, 34 let, usmiljen. ka, Slomškova ulica 20. _ V ljubljanski
bolnici so umrli: Jager Andrej, 56 let, delavec. Ižanska cesta 30. spruk Franc, pol leta, sin posestnika, Cerklje. Erbežalk Terezija, 56 let, delavka, Karlovska cesta 16.
Korene Ela, 2 in pol leta, hči posestnika, MačKovec 8. Deisinger Herman, 51 let, vpok. zasebni uradnik, Meatni trg 10. škrjanc Emil, 5 mesecev, sin vozov, preglednika, Moste, P redov i če va ul. 11.
—lj Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani (akcijski odbor), sklicuje v sredo 6. t. m. ob S. uri popoldne članski sestanek v dvorani restavracije pri >Levu« v Ljubljani, Gospo-svetska cesta, številna udeležba zaželjena.
—lj Iz ribarskega društva. Claai športne sekcije Ribarskega društva v Ljubljani, ki
reflektirajo na lov belih rib v izdatni vodi v bli/ini Ljubljane, naj se zglase ob torkih in petkih po 18. uri v društvenem lokalu Ribarske knjižice naj prineao s seboj.
—Jj Najdena zlata verižica, V kopališču OUZD se je 10. avgusta nasla damska zlata verižica z obeskom. Dama. ki Je verižico pozabila v kopališču, se naj zglasi v ekonoma/tu urada na Miklošičevi cesti št. 20 na delavnik med 8. in 12. uro.
Vsa Ljubljana na velesejmu
Včeraj je bilo vreme kot nalašč za velesejem, kar se je
tudi poznalo pri obisku
Ljubljana, 4. septembra. Zdaj pa zopet praznujemo in se radujemo, rajamo in trgujemo. Vse je zopet dobro, zopet smo na pravi poti optimizma, ki nam še najbolj pristoja; in kaj še hočete več, niti lepih besed ni treba, dovolj je, če povemo, da imamo zopet velesejem. Včerajšnji dan amo povsm posvetili vele-sejmu, kar nedvomno zasluži ter bi ne mogli drugače lepše praznovati nedelje. Na kopanje smo pozabili, kot da se letos sploh nihče ni kopal. Kopalna sezona je splavala čez noč po vodi in blatu. Vremenarji so včeraj izredno imenitno »vižali« vreme, ker je zjutraj tako prijetno deževalo. Nihče ni mogel pri najboljši in ne pri najslabši volji odriniti iz Ljubljane. In četudi bi bilo vreme najlepše, bi se ne spodobilo, da bi kdo zapustil mesto, ko je tako imenitno doma. Pač pa je dež zadržal tudi deželane, da niso mogli začeti romati v Ljubljano zgodaj.
Vse prislovice ne drže, ne stare, pa tudi ne najnovejše. Tako tudi ni povsem točno, kar pravi naša pri slovi ca, da je v Ljubljani vedno ob velesejmu dež. Včeraj
se je namreč napravilo po jutranjih rosicah najlepše vreme. 2e opoldne je bil velesejem dobro obiskan, popoldne se je pa začelo preseljevanje narodov ter se je vele-sejmišče kmalu napolnilo kot ob najboljših časih. Ljudje so takorekoč zavohali, da je letošnja velesejemska prireditev nekaj izrednega. Prepričali so se, da ob tej priliki Časopisje ni pretiravalo — o velesejmu še ni nikdar, o drugih zadevah pa mora — nego da je povedalo še mnogo premalo.
Kako velik je paviljon I in kako ogromna je veterinarska razstava, so se prepričali obiskovalci šele na velesejmu, ko so se doslovno izgubili na razstavi ter so pozabili na čas. Lj'idje so izredno željni znanja in SO mnogi tako vneto študirali na veterinarski razstavi modele, slike in okostja, da niso pozabili niti prešteti pasjih reber in žabjih živcev. Mnogi tudi natančno vedo, koliko glav te ali one živine odpade pri nas na 100 prebivalcev, čudili so se, da v statistiki niso upoštevani osli. štiri-nogatih oslov je pri nas res zelo malo, da jih ne moremo razdeliti niti na stotinke na 100 prebivalcev. Razumljivo je, da so se nekateri križali v oddelku, kjer so razstavljeni živalski spački. Dve ženski sta se resno pogovarjali da je bilo vse to živini »zacoprano« in da je treba zelo paziti, da ne pride živim preblizu »copernica«. V oddelku, ki so ga vrli veterinarji posvetili mazačem. da niso ostali takorekoč nikomur nič dolžni, so razstavljene v vitrini tudi voščene figure, kakršne izročajo kmetje v okolici Zagreba cerkvi, da bi ozdravila živini al* pa da bi se tudi ženska rešila kakšnih bolečin. Nekatere ženske so se križale tudi pred tem! podobicali in ena je dejala, zakaj to ni razstavljeno na misijonski razstavi med neštetimi maliki. Ker smo baš pri misijonski razstavi, moramo omeniti, da je zelo zanimiva in da je bil vCeraj tudi na nji naval. Na nji je dovolj tolmačev ženskega spola, ki vljudno razlože vsakemu, kaj pomenijo eksotični
predmetL Skoraj iz vsega poganskega sveta so na razstavi razni izdelki, slike, okraski, ma'iki, molitveni mlini, modelčki noš, kitajski žensici čeveljčki, kitajski porcelan slike neštetih indijskih bogov itd. Na razstavi ti tudi zelo radi postrežejo z lepimi spominčki ali odpustki ter te opomnijo na nje, če se sam ne spomniš, da si vprav dolžan darovati za zamorčke, za Kitajce, Bengalce itd. Kmečko dekle je vprašalo razlagalko, kaj pomenijo tiste Čudne lesene lutke. Povedala ji je, da so to hišni maliki, ki jih imajo divjaki v vsaki hiši. Dekle je takoj razumelo: >Ja, tako, kot imamo pri nas križe:«
Na razstavi »Slovenska cerkev« je vse tako svečano, vendar so se v nekoliko mračnem paviljonu (muzejska svetloba) zadrževali kmetje in meščani delj časa. V moderni kapeli je nekatere prevzel celo pobožen strah in ena ženska je pokleknila pred oltar. Popolnoma drugačno razpoloženje se je pa oolaščalo ljudi v drugi polovici paviljona H, kjer je prav za prav vinska razstava, čeprav je razstavljeno še toliko lepega. Seveda je bila tu najhujša gneča, če že moramo pripisati kateremu paviljonu prednost v tem pogledu. Naval je bil v vseh paviljonih, kar je zopet dokazalo, da so velesejmske prireditve za nas živa potreba. Ob tej priliki pridejo na velesejmu vsi na svoj račun, poslovni in nežno čuteči ljudje, pa tudi umetniške narave. Za poetično navdrJinjene in one, ki ne gledajo v vsem trgovine, navdušuje razstava krasnih dalij neštetih najlepših vrst. Toliko in takšne lepote skrivajo sicer naši mestni vrtovi! Cvetje je razstavljeno v keramičnih vazah tovarne »Dekor«. Tako se druži najlepša umetnost vrtnarjeva z umetnostjo teh krasnih vaz. Pod pristre-škom paviljona G je razstavi dalij priključen tudi vzorec mestnega vrta ob hiši z bazenčkom in vodnimi rastlinami. Tla so tlakovana z lepimi vezanimi marmornatimi ploščami (Toman), prostor pa še krase lončnice. Očituje se vmietniški okus v aranžmaju. Hvalisanja ni treba, saj poznate ravnatelja g, Lapa po njegovih delih, ki je spremenil ves tivolski park v cvetlično polje,
Ne moremo se muditi v vsakem paviljonu tako dolgo, kot so se obiskovalci, ter z njimi občudovati vsega po vrsti. Da je v paviljonu F in E mnogo lepega, ni treba omenjati še posebej. Tam kraljujejo predvsem mizarji, ki so razstavili skoraj vsi orehovo pohištvo (orehovina Je velika moda) ustaljenih, elegantnih oblik. Nkiea ne opaziš več eksperimentiranja in pretiravanja, vendar pa očituje lepo pohištvo tudi iznajdljivost naših mizarjev.
Posebna posebnost med posebnostmi je skavtska razstava. Skavtizem je pri nas še marsikomu skrit v mistično meglo. Kaj in kakšni so skavti, kakšen pomen in namen ima njihovo gibanje in izživljanje v prirodi in družbi, dovolj jasno in zgovorno kaže razstava v napol odprtem paviljonu ob paviljonu K s šotori v ospredju. Tu je kompletno, vzorno skavtsko taborišče, pod pristreškom je pa nakup: čena ogromna literatura in drugi materijal.
Gospodinjska razstava je ob drevoredu, kamor pridejo ljudje navadno nazadnje, ko so že utrujeni in ko se posvečajo prijetni strani volesejma. Vendar je bil naval tudi na tej razstavi. Med obiskovalkami je bilo tudi precej moških, ki so morali priznati hočeš nočeš, da so ee gospodinje sijajno izkazale na razstavi. Ta in oni je vzdihnil: >Da bi se vsaj tako tudi vedno doma!« Saj veste, da možje niso nikdar zadovoljni z gospodinjami, česar pa seveda ne upajo priznati.
Ko smo si ogledali gospodinjsko razstavo, si lahko mislite, da nas Je že zalotila noč. Kako smo izčrpali nedeljski program, vam je pa itak znano, ker ste sodelovali.
Danes nepreklicno zadnjikrat
ob 4. hi& La Vi 10 zvečer
Lilian Harvev
Caričiiia podveza
MAX>Y CHRISTIANS
CON RAD VEEDVT Opereta največjega razkošja! Najnovejši Paramountov ZVOČNI TEDNIK!
Elitni kino Matica
Telet on 2124
Iz Novega mesta
— Od Iikofa v bolnico. V bolnico Usmiljenih bratov so pripeljali v ponedeljek ia Starega trga pri Trebnjem težko poškodo vanega brezposelnega rudarja Lavrinca Jožeta, doma iz Vač pri Litiji. Mož, ki je bil delj časa zaposlen kot rudar v Nemčiji, se je moral pred kratkim vrniti v domovino, kjer pa ni mogel dobiti zaposlenja. Pot ga je zanesla tudi v Stari trg, kjer ga je vzel v delo pos. Gognjavec. Pri slednjem je bil zaposlen tudi neki kolar, ki je popravlja1 gospodarsko orodje, tako tudi vozove. Lavrinc je bil kolarju dodeljen kot pomožna moč. Ker sta glavno delo opravila predzadnjo soboto, sta imela v nedeljo, kot je na deželi* navada, likof. Pri dobri jedači in pijači sta se pa sprla m stepla. Kolar je pričel bežati, Lavrinc pa je tekel za njim. Gospodar Gognjavec se je takoj postavil na kolarjevo stran. Vzel je močan kol, s katerim je Lavrinca tako zdelal, da se je onesvestil. V bolnici so ugotovili, da ima mož  poleg  razbite  glave  polomljenih tudi
več reber na desni strani.
— Ekskurzija poljedelske šole, V pon< deljek je napravila poset kmetijski šoli na Grm srednja kmetijska šola v Bukovem. Gojenci so si pod vodstvom svojega profesorja ing. agr g. J. Dimitrijeviča ogledali vse objekte grmske šole, kakor tudi kulture, ki jih goji šola na svojem obširnem posestvu. Gostom je bil tolmač prof. grmske kmetijske šole g Fran Malasek, ki je gojence seznanil tudi s praktičnim delom in raznovrstnimi stroji. Pokazal jim jc tudi vse šolske znamenitosti, kakor zoološki in fizikalni kabinet, ki sta posebno bogata. Gostje so bila « posetom prav zadovoljni in kar niso mogli prehval;ti lepot naših krajev. Po ogledu zavoda so odpotovali nazaj v moravsko banovino.
— Jernejev sejem V torek smo imeli Jernejev sejem, ki je bilo na njem izredno mnogo živine. Na živinsko sejmišče je bilo postavljenih 10?1 glav goved«, 40 konj in 905 prašičev. Kupčija je bila osredotočena na živinskem sejmišču, kjer je vladala velika kupčijska in mešetarska živahnost. Goveja živina se je prodajala od Din 3 do 4.50 z kg. prašiči za klanje od Din 7 do 8.50. za rejo od Din 300 do 300. Na drugem delu 3e]m&, kjer so bile postavljene stojnice z različnim blagom, le vladalo mrtvilo.
ŠEPET O UMETNOSTI
— Tu gre očlvidno za pomoto Kon certni program obsedi 18 točk, k^n certna dvorana ima i a samo en Izho, za silo.
»SLOVENSKI NAROD«, An 4. septembre 1933
•tor. ;01
102
Ore siroti
Rom*«
— Ah, prav je, da tako ravnate z
menoj, — je dejaJ Picard ponižno; _
gospod, kar izvolite ohladiti svojo jezo na moji glavi. Pravico imate seznaniti svojo nogo z mojo zadnico; in še ne bom deležen tega, kar zaslužim ...
Vitez mu je posegel v besedo:
— Je Henrika prispela?
— Ne, gospod... ne. oh ne, ne vem, gospod vitez!
— No, nikar se tako ne tTesi in povej mi, kaj si mi prišel povedat.
—Saj to je tisto, gospod; čakal sem, da prispo vozovi; bila sta dva ...
— Dalje ... dalje ...
— Kakor jaz, gospod, ko sem čakal, da zagledam vašo ljubljeno... HoteJ sem poklekniti pred njo in ji povedati vse lepe besede, kar mi jih je zaupal moj gospod za njo... Toda ostrmel sem. videč...
— Kaj?... Kaj si videl?
— Da drage gospodične Henrike ni v nobenem vozu.
Roger je poslušal do teh besed mirno, tu je pa naenkrat bruhnila njegova jeza na dan.
Picard je pa ponavljal venomer:
— Po pravici se jezite name, gospod vitez; pretepite me, ubijte me, če vam bo to kaj pomagalo.
— Tvoj mir me požene v obup, mrcina!... Ne mojem verjeti, da si zdaj pri zdravi pameti... Mar ne veva, da je grof de Linieres obsodil Hen-riko Gerardovo v izgnanstvo na Loaii-siano?
— Da, gospod!
— Mar nisem hotel sestati se tu z njo?
— Da, gospod.
— Kako mi torej moreš zatrjevati, da je ni med izgnankami. ki so nocoj prispele?
— Saj baš to mi ne gre v glavo. Ni je bilo med izgnankami, pa je vendar trdila, da je med nvimi. Trdila je... ali bolje rečeno, neka ženska je zatrjevala, da se piše Henrika Gerardova.
— Neka ženska!... Druga, praviš?
— Da, gospod vitez.
— O, tej tajni moram priti do dna. Vzel je klobuk in stopil k vratom.
— Kam ste se pa namenili tako pozno? — je vprašal Picard.
— K poveljniku pristanišča.
—Saj gotovo že spi, gospod vitez.
— Sa vendar ne morem ostati tu v smrtni nevarnosti ki si me spravi: v njo...
Razvnel se je in nadaljeval:
— Če Henrika ni zapustila Pariza, kakor praviš, ne sineva niti ure več ostati v Havm; in čim se o tem prepričava, kreneva zopet na pot.
Istega mnenja je bil Picard.
Toda, kakor je domneval, mesto je bilo že pogreznjeno v spanje. Morala »ta počakati.
Naslednjega dne zgodaj zjutraj je odšel Roger k poveljniku pristanišča, ki je potrdil, da sta vozova z obsojenkami že prispela, in mu povedal, da odpotuuejo, čim nastopi oseka.
Roger je prosil, naj mu poveljnik dovoli prisostvovati vkrcanju obsojenk na ladjo. Poveljinik je ustregel njegovi želji in vitez de Vaudrey je odšel s Picardom na obalo, da bi počakala na prihod izgnank.
Izgnanke so kmalu prispele; spremljala jih je množica radovednežev, ki jih je vso pot zasmehovala in žaMila.
Videč te nesrečnice se Roger ni mogel ubraniti globokega sočutja.
Toda misel na Henrik o ga je zadržala na mestu, odkoder bi mogel vi-
deti mimoidoče izgnanke.
Nesrečnice so se ustavile pred poveljnikom pristanišča. Klicanje po imenu naj bi prišlo na vrsto tik pred odhodom.
Z enim pogledom je objel Roger vso vrsto izgnank in mogel se je prepričati, da Henrike ni bilo med njimi.
Seržant jih je začel klicati po imenu.
Ko je prišel do imena Henrike Ge-rardove, je vitez zadrhtel. Njegov pogled se je ustavil na ženski, ki je odgovorila: — Tu! To sem jaz!
In obrnil se je k Picardu, ki je osuplo zrl pred se.
— Si slišal? — je vprašal tiho.
— Da, gospod, da!... To je skrivnost, ki sem vam snoči pravil o nji...
— Ln ki ji pridem takoj do dna. Videč, da je vitez razmeroma miren, se je tudi Picard zopet ojunačil.
— Da, da, — je dejal, — tej skrivnosti prideva do dna. Vkrcava se s temi nesrečni ca mi na krov in tam ...
— Najprej moram prositi poveljnika pristanišča, da nama dovoli vkrcati se.
Poveljnik je ustregel želji plemiča, ki se mu je predstavil kot nečak pariškega policijskega ravnatelja. Vitez in Picard sta se odpeljala s čolnom pristaniškega častnika k ladji.
Komaj sta stopila na krov. so se pripeljale v dveh čolnih izgnanke.
Trenutki vkrcavanja so bili za nesrečnice najtežji.
Ko je stopila na krov Marjana, je vitez de Vaudrev prosil kapitana, naj mu dovoli spregovoriti nekaj besed s to iz-gnanko, češ. da se zelo zanima za njo.
—Saj niste prvi, — je dejal poveljnik vitezu, — ki se zanima za to nesrečnice; evo, tu je pismo, ki so mi ga prav kar prinesli od policijskega direktorja ... Gospod grof de Linieres mi priporoča Henriko Gerardovo v posebno pozornost. Paziti moram, da je ne bodo njene družice nadlegovale, in po potrebi naj ji dam posebno ko-mornico na ladjo, če bi ne mogla prenašati družbe vlačbg in zločink.
... Vidite, gospod, — je pripomnil poveljnik. — da ie deležno to dekle zelo visoke naklonjenosti... Poleg tega imam pismo policijskega ravnatelja za poveljnika Louisiane in gotove se ne motim, če vas zagotovim, da se Henriki Gerardovi v izgnanstvu ne bo godilo tako slabo, kakor drugim iz-gnankam.
Po teh besedah se je vitezu tem bolj mudilo spregovoriti z Marjano.
Ogovoril je Marjano z vestjo, da ima dovoljenje ostati z ndo v ozadju krova do trenutka, ko bo že vse pripravljeno za odhod.
Marjana se je priklonila in odšla z mladim gospodom. Picard je stopal za njima.
Slutila je. da govori z njo mož, ki je bil Henrikim zaščitnik, mož, ki je bila njegova ljubezen kriva vseh nesreč, kar jih je poslala nemila usoda ubogi Henriki.
Uganila je, kaj ji bo povedal. BMa je pripravljena premagati svoje razburjenje.
Najprej je pripovedovala z vedno večjim razburjenjem o srečanju z dvema dekletoma na Pont Neufu zvečer po prihodu normandskega poštnega voza.
V kratkem je povedala, kai ie bila pred srečanjem s sirotama, ki sta jo potolažili in ji po svojih najboljših močeh priskočili na pomoč.
Potem je govorila o slepi, ki jo je videla od daleč, kako jo je vodila Frochardka. Pravila je, kako io je obšla groza pri misli, koliko bo morala sirota pretrpeti v družini usmrčenega morilca.
Grozen umor mlade žene
V enem kovčegu so našli njen trap, v dragem pa noge
la glavo
V Košicah so v soboto odkrili grozen zločin. Po prihodu brzoviaka iz Prage so odklopili košiške vagone ki jih postavili na stranski tir. Ko so železniški uslužbenci pregledovan vagone, so našJi v enem tik stranišča rjav usnjen kovčeg. Železničar je mislil, da ga je pozabil kak potnik in hotel ga je vzeti s police. Kovčeg je bil pa nekam čudno težak in železničar je takoj pomislil, da utegne biti v njem meso. Poklical je tovariše, ki so mu pomagali odnesti kovčeg v prometno pisarno, kjer je opozoril uradnika, da je kovčeg izredno težak. #
Kovčeg so odprli m takoj pod rjavim ovojnim papirjem
so našli človeško roko. Naprej niso več iskali, temveč so takoj poklicali policijo, ki je kovčeg natančno preiskala. V ovojnem papirju in v starih železniških tiskovinah ter v platnu zavit so našli trup mlajše ženske brez glave bi nos. Kmalu je prispela na kolodvor tudi sodna komisija, ki je pregledala trup. Ugotovila je, da gre za mlado ženo slepe postave, staro okrog 30 let. V levi del prs je bila nesrečnica
z nožem sedemkrat zabodena. Glava in noge so ji bile z ostrim nožem odrezane. Vse kaže, da je morilec mesar, ali pa da dobro pozna anatomijo. Ženska je morala biti umorjena v sredo ali v četrtek.
Policija je preiskala tudi vagon, kjer so našli kovčeg, in zaslišala železničarje. Sprevodnik vagona, kjer SO
kovčeg našli, je povedal, da je bil do-
tični kupe ves čas prazen, le nekaj postaj se je peljala neka družina. Pozneje sta vstopila dva šolarja. Preiskava bo znatno olajšana, ker so truplo tako hitro našli. Vest o odkritju groznega zločina je vzbudila med prebivalstvom Košic razumljivo razburjenje.
V Bratislavi so pa našli v soboto zjutraj v osebnem vagonu v kovčegu
ženske noge in žensko glavo,
zavito v časopisni papir. Gre za noge m glavo 27 do 30 letne ženske. Poleg tega so našli v kovčegu nekaj perila z monogramom K. Ker so našli tudi v Košicah platno z m onog r a mom K, de jasno, da gre za nose in gilavo v Košicah najdenega trupa. Policija je zaslišala železničarje, ki so spremljan' osebni vlak iz Brna v Bratislavo, železničarji so izpovedali, da niso videli nikogar vstopiti v vlak s kovčegom, kakršnega so našUi v Bratislavi. Kovčeg je bil prevezan z novim terrmo-modrim jermenom.
Poiicija je takoj mobilizirala ves svoj aparat, toda o morilcu zaenkrat ni duha ne sluha. Bratislavska policija domneva, da je bil umor izvršen v Pragi. Najbrž je odnesel morilec en kovčeg na VVilsonov kolodvor in ga spravil v vagon, potem je pa odšel na Masarvkov kolodvor in spravil v vagon drugi kovčeg, sam je pa ostal v Pragi. Njegova žrtev je bila po vseh znakih sodeč inteligentna ženska lepe postave. Preiskava bo znatno olajšana, čim ugotove, kdo ie žrtev krvoločnega zločinca. Oba kovčega so detektivi v soboto zvečer odpeljali v Prago.
De Pinedo mrtev
Italijani so izgubili enega svojih najboljših letalcev. Markiz Francesco de Pinedo se je v soboto dopoldne ubil v New Yorku, ko je hotel poleteti v Bagdad, da bi prekosil v daljinskem poletu francoska letalca Codosa in Rossiia. Letalo je drselo po letališču
dobrih 600 m, ko se je naenkrat zazdelo, da Pinedo ne more več obvladati močno obteženega aeroplana. V naslednjem hipu se je letalo zaletelo v nasip ob letališču. Kljub temu je pa drselo še naprej proti hangerju, toda naenkrat se je z vso silo   zaletelo v
ograjo in se vnelo. Gledalci so slišali krike nesrečnega letalca in prestrašili so se tako, da ni nihče niti poskusil priskočiti mu na pomoč. Sicer bi mu pa itak ne mogel pomagati, ker ie letalo gorelo tako, da bi se mu ne mogli približati. Ko so se končno mogli približati letalu, so našli slavnega letalca že mrtvega pod ostanki letala; njegovo truplo je bilo tako obžgano, da ga ni bilo mogoče spoznati. De Pinedo je hotel očividno zbežati iz gorečega letala, pa ni mogel.
De Pinedo je bil rojen leta 1890. Proslavi se je leta 1925 s svojim poletom na progi Rim—Meibourne—Tokio, leta 1927 pa s svojim poletom okrog sveta. Za svoje zasluge na polju letalstva je bil imenovan za šefa letalskega generalnega štaba. Svojo vojaško karijero ie bil začel pri mornarici. Kot korvetni kapitan in poveljnik male križarke »Archiined« je pa odšel k letalstvu, kjer se ie odlikoval z drznimi poleti. Leta 1925 je poletel iz Rima v Meibourne in Tokio ter nazaj v Rim. Za to progo je rabil 360 letalskih ur in letel je s povprečno hitrostjo 153 km na uro. Leta 1927 je letel iz Sardinije preko Afrike. Južne in Severne Amerike, Azorov in Lisabone v Rim. V severoameriškem mestecu Phonixu so mu zlobneži zažgali letalo »Santa Maria«, pa so mu iz Genove poslali takoj drugo letalo. Leta 1929 je izstopil iz aktivne službe in dodeljen ie bil letalskemu ministrstvu.
Domišljavost
Zagovornik obišče svojega klijenta v ječi in mu prigovarja: Še enkrat vam pravim če se boste dostojno vedli, ■lahko ...
— lahko postanem ravnatelj jetniš-nice?
Ječa v krasnem gradu
Ječa francoskega mesteca Monteli-mara je zadnje čase predmet srditih političnih sporov, ki imajo kaj čudno ozadje. Po francoski revoluciji so preuredili krasen renesančni grad Athemar v Montelimaru v ječo, ne da bi se grad zunaj ali znotiraj kaj izpremenil. Tako je imelo mestece Monteiimar najlepšo ječo na svetu. Edini gost v tem gradu-ječi je bil do zadnjega Jugosloven Ivan Raveiok, ki je delal pokoro za tatvino. Samo zaradi njega so grad vzdrževali, zaradi njega je stanoval v gradu jetniški ravnatelj in odgovarjajoče število jetniškega osobja.
V okolici Montelimare ni bilo nobenih zločincev, če pa so bili, se roka pravice ni potrudila, da bi jih spravil pod ključ. Čeprav je bil Raveiok taKo rekoč gospodar gradu ali vsaj najvaž-nejtši mož v njem, vendar je te dni pobegnil in tako je izgubila ječa pravico do obstoja. Na to edinstveno ječo na svetu je opozoril zgovorni domačin nekega pariškega novinarja, ki se >e mudil v mestecu na počitnicah. Novinar je brž izračunal, da stane ječa državo vsak mesec 58.000 frankov in da se bodo stroški za vzdrževanje še povečali, ker dobi ravnateljeva rodbina prirastek. Pariški tisk piše zdaj o raz-metavanju državnega denarja._
Iz Trbovelj
— Samomor. V petek si Je na podstrešju svojega stanovanja končala življenje 4 en a rudniškega kola rja Škrabaj-j a. Ko e*-je moz vrnil popoldne z dela. Je odšel po opravkih .k sosedu. Revež niti slutil ni, da 8i bo med njegovo odsotnostjo toono&la 2ana življenje. Ko se Je vtmU, Je nasei hidna vrata zaprta, kJtfu-č p*, na oknu. K« lene v spodnjih prostorih ni našel, je se! na podfltreSje. kjer jo Je nafled mrtvo. Nesrečnica se je obesila na okenaki za&lop
ki, med visenjem pa »e je rrvloa odtavala, vemdar  pa že prepozno, ker je bila
smrt že nastopila. Pokojnica, ki Je bila do bra žena, je ka'uUa zadnje čase bade zne ke duševnih motenj m Je nedvomno v tre nutml zmedenosti tovmftila samomor.
— Zopet nove dajstve delavstva. Zara dj težke gospodarske krize Je delavstvo te ttaik  docela izčrpano,    zadnje čase pa se odrejajo vedno  nove    daj a/tre,    ki    krOiJ*' zaslužke delavstva. ZviSujejo se prispevk za pokojninsko lin bolniško blagajno, pa tudi za razne podporne fonde.   Tudi mi se prMrufcujemo mnenju  JeseniAke^a dopip nLka  načaga   lista, da naj  bi  se  vsi pod parni  fondi  za    omiljen je brezposelnost) združili v en fond in da bi se vse dajatve stekale v ono blagajno, kar bi nedfvomno imelo za  reševanj«  brezposelnega p robi e m a  večji  učinek,  nego  sedanje razkroje ne akcije. V ostalem pa so nafti rnanj^a-posleni delavci s Številnimi družinami, ki napravijo mesečino komaj po 11 do 12 delavnikov, mnogo revnejši, nego oni brez. poseini, ki žive bodisi od kuhinj za brezposelne ali pa od drusgih podpor, a nimajo družin.
— >8kovenaki Narod«    postaja med našim delovnim ljudstvom vedno bolj pri-IJutoljen.  To  dokazuje  »talno naraSoamje naročnikov, ki se je v zadnjih treh mesecih že podvojilo. »Slovenski Narod« je za govvcmik interesov malega človeka, to je delavca, nameščenca, obrtnika, trgovca i«n sploh vseh slojev delovnega ljudstva. Liat pa poeveoa tudi primerno pate jo vsem perečim socijalnim, gospodarskim    in kulturnim problemom nase dol me   ter poro ča O  vseh  dogodkih  in  vprašanjih s po trebno točnostjo in objektivnostjo. Sta-hno naraSoanJe   naročnikov   in   prijateljev dovolj jasno dokazuje, da postaja >Slovenski Narod« v rudarskih revirjih pobornik ln teresov   delovnega  ljudstva,  kateremu je nujno potreben kot glasnik socijalne pra Tičnosti.
Glavno je denar.
Mati črta prvo pismo sina vojaka, ki se je šele pri vojakih naučil pisati.
— No, ta je pa dobra, komaj se je naučil pisati, že mi piše, naj mu pošljem denar.
PLAKATE
TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE. ČASOPISE. DIPLOME, REVIJE. VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE. SREČKE. KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČ, BARVNI TISK. PISMA RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA VAŽNA NILA IN VABILA
H
O* CA
O
os
KATALOGE
HI
Ka} prodati!
Oglašujte v >Slovenskem Narodu«. — Beseda Din 0.50.
DVA PLETILNA STROJA
dobro ohranjena, ugodno naprodaj proti takojšnjemu plačilu. — Ogleda se lahko vsak dan od 14. do 15. ure: Hrade-ckega cesta St. 34.
GOZDNI ROG
>Waldhorn<r naprodaj. - Oskrb-ništvo Bokalce, p. Vič pri Ljubljani. 3494
SKOBELNI STROJ
naprodaj. — Grom, mizar, Logatec. 3499
ŽENSKO KOLO dobro uporabno,  naprodaj za Din 350.-. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3503
SPALNICA iz mehkega lesa, malo rabljena, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3506
N
ARODNA IISKARNA
LJUBLJANA    K N A F L. J K V A   (LICA &
T
RIBIČI POZOR!
Splitano palico in dve špici, skoro novo, takoj poceni prodam. — Bohoričeva 33, levo.
NDKMftN
AKO PRODAJAŠ ALI
KUPIŠ NEPREMIČNINO oglasnj v »Slovenskemu Naroda«. — Beseda samo Din 0.50.
3440
PEKARIJO
na Gorenjskem oddam v najem. — Noč, Slov. Javornik. 3496
HIŠA Z GOSTILNO
v Zagrebu naprodaj za 320.000 dinarjev. — Agentura Ornega. Zagreb, Hica 10. Telefon 77-16.
3498
AMERIKA DOMA!
Prodam zelo dobro idočo TRGOVINO z mešanim blagom in deželnimi pridelki v eni naj-imovitejših in najlepših vasi Dravskega polja. — Hiša z inventarjem in zemljiščem 80.000 dinarjev, samo zaradi bolezni. — Informacije daje: Združenje trgovcev, Ptujska gora. 3504
STANOVABlV
DIJAŠKA STANOVANJA
oglašujte v >Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50.
S-SOBNO STANOVANJE komfortno, oddam za november v Pražakovi ulici 10. 3456
DVA SOLIDNA GOSPODA
sprejmem v lepo, solnčno sobo z zajtrkom. — Naslov v upravi >Solv. Naroda«. 3501
SLUzet
Kdor išče službo,
naj oglašuje v »Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50
SPREJMEM ŽAGARJA
oženjenega, za nov venecijanski jarm na 4 liste in krožno žago; vešč mora biti vseh popravil in se razumeti na lesno manipulacijo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nova žaga 3475«.
TRG. POMOĆNIK "~
dobi mesto. — Ponudbe: Bela Kelemen, Čakovec. 3497
ZJVAU
LOVSKA PSIGA poentarica, se je zatekla. Ista sliši na ime »Almac. Je bele barve po hrbtu in glavi ima rjave lise. Kje se je ista videla, oziroma kje se nahaja, naj se sporoči proti nagradi na: Matija Perko, mizarstvo, Ljubljana VII. 3502
POUK
STROJEPISNI POUK
Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do V->8. ure zvečer. Začetek 5. septembra. — šolnina znižana. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta it. 15. 3441
RABLJENO JUTO
za embalažo, kupi Pišler, Vrhnika, 3480
VRATA IN OKNO
za trgovino kupi Engeiman, Šmartno v Tuhinju.
8495
DVE DIJAKINJI
sprejmem v popolno oskrbo v blizini gimnazije na Poljanah. Dobra domača hrana, zdravo in zračno stanovanje ter strogo nadzorstvo. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3507
1353021
A K O KUPUJEŠ
Oglašuj v »Slovenskem Narodu«. Beseda Din 0.50. 3500
A
Sv
Modna konfekcija
Najboljši nakup
PKESRER LJUBLJANA Petra centa 14. 11/T
Na obroke!
Na hranilne knjižice! POHIŠTVO Dobi se samo pri nas. Orehove šperane
spalnice črešnjeve spalnice šperane spalnice pleskane spalnice omare postelje
kuhinjske oprave kuhinjske kredence
Sprejemamo vsa naročila ln popravila po konkurenčni ceni. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVU »SAVA«, LJubljana, Kolodvorska 18   Miklošičeva 6 Telefon 2780
Din 7.000.-» 4.800.-3.000.-1.800.-400.-200.-850.-450.-
ZNAJTI SE JE TREBA VTEM TEŽKEM ČASU Mi nudimo vsakomur priliko, da zasluži — Kdor noče delati. Uredite si domačo pletarno, ker mi damo vsakomur posla, a .(ikupimo gotovo pleteno blago. Prejo za pletenje dobavljamo in pose oej honoriramo pletenje, tcar dokazujejo mnoge zahvalnice ljudij, ki sc na ta način našli zaposlenja in zaslužka. Z zaupanjem zahtevajte brezplačne prospekte od tt Domače pletarske industrije Josip Tomažič, Maribor, Krekova 16.
B5-I
Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek «— Za opravo in mseratnl del Usta: Oton Christof — Vsi v LJubljani