232. številka.
Ljubljana, v četrtek 9. oktobra 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejcrnan za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom raCuna se za vso leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Še enkrat Gleispachova desna roka.
S Štajerskega, 7. oktobra. I
Ko sem Vam poslal zadnjič v porabo članek pod gorenjim naslovom, ni se mi niti sanjalo, da bi utegnil ta zapasti konfiskaciji. Zatorej sem debelo pogledal, ko vidim nekaj dni pozneje črno na belem tiskan cel moj prvotni članek.
Omenil sem v dotičnem članku med drugim čisto milo, kako malo se deželno-sodni predsednik celovški, gospod Ulle-pitsch pl. Krainfels pobriga, da bi ugodil tudi Slovencem po potrebi pred sodiščem in da bi sploh gledal na to, da bi se pravica delila tako Slovencem kakor Nemcem enakomerno v njihovem domačem jeziku. Rekel sem, da manjka pri celovškem dež. sodišču slovenščine zmožnih uradnikov in da je njegov prednik g. pl. Mvlius za to bolje poskrbel, ker je bil mož na svojem mestu in se je vedno odločno zavzemal za to, kar je za dobro in potrebno spoznal. To je vse istina, in od tega, kar sem tam rekel, ne preklicem ne pičice.
Ne bodem pa izgubljal o tem več besedij. Sedanjega celovškega gospoda deželno-sodnega predsednika poznam še dobro iz Celja in ne čudim se, ako je mož vsled raznih nezgod danes docela potrt in za službovanje v resnici nesposoben. O tem sem se sam prepričal letos. Preživel sem namreč v poletju nekoliko časa na Koroškem, deloma na Klopinskem in deloma na Vrbskem jezeru ter sem ta čas prav pridno porabil tudi v proučevanje tamošnjih res žalostnih razmer. Prepričal sem se, da se skoro nikjer na Koroškem ne obravnava s Slovenci slovenski in da ga ni sodišča, kjer bi se upal sodnik sestaviti za slovensko stranko tudi slovenski zapisnik. Tolmači, in to še kakšni, da se pred njimi morajo človeku ježiti lasje in da si mislijo prepirajoče se
Glaviški vasovalec.
Spisal Milanov.
»Je-je-jii hu hu«, oglasil se je nekdo tam v dolini, lepo, čisto in polno je donel njegov glas po dobravi . . .
Na Glavici je tedaj že vse spalo, le na trati pod košatim orehom za znamenjem so bili čuti še človeški glasovi. Čed-nikov Martin in Preiesnikov Lojze — ne-razdružljiva prijatelja — sta še kramljala v prijetnem nočnem hladu.
»Ta pa zna, ta«.
»Kdo bi bil neki?«
»Lipovcev Jožek že ni, on vriska drugače; Čmrljev Tone tudi ne, on ne uka tako visoko, nekdo drug mora biti«.
»Najbrž kak mladič, ki se je šele spomnil, da je lepo, če človek včasi malo Povasuje. Haha!«
»Prav res.«
Mesec je polagoma priplaval na obzorje; motno-rmena obla, na eni strani že Precej odjedena, je osvetlila toplo poletno
noč.
»Še eno pipico bi ga, pa sem mehur doma pozabil; ali imaš ti kaj listja pri sebi?«
»Ne vem, sile ne bo; no, dno se že Pokrije.«
stranke ali njihov pravni zastopnik, da nimajo pred seboj —nei zobraženegamoža, kakor bi se za poštene ljudi spodobilo, pač pa popolnoma propalo eksistenco, pred katero je treba zapeti žep, so glavne osebe, ki se šopirijo na stroške strank pred sodišči. In gospodje sodniki roke križem drže ter se siromakom Slovencem posme hujejo, ako kak tak revež nazadnje ne ve, kaj se je z njim storilo in po završeni obravnavi popraša po izidu, ker ne ve, da se ga je že obsodilo po nemški za več dni ali tednov v zapor. Ne bodem omenjal, koliko krivic se godi Slovencem v tem oziru, ker se ne nastavlja po slovenskih krajih jezika zmožnih uradnikov vsaj za največjo potrebo. In kdo pa ima za to skrbeti? Ali ne v prvi vrsti predsednik deželnega sodišča, ki mora vsaj svoj delokrog umeti in položaj poznati? Na Koroškem v tem oziru ni bilo prej nikdar tako slabo, nego je sedaj, in ne bode boljše, dokler se razmere ne bodo korenito predrugačile.
Imel sem pa pri celovškem deželnem sodišču že nekaterekrati opravka kot pravni zastopnik, a prepričal sem se vedno, da je tam z ozirom na razmerje slovenskih strank v resnici premalo uradnikov, ki bi mogli povsem ----trezati zahtevam, ki se- stavijo v nje. — Predno sem pa zapustil letošnje poletje lepo koroško deželo, da se povrnem iz počitnic zopet na svoj dom, imel sem priliko udeležiti se začetkom meseca septembra neke porotne obravnave v Celovcu, kateri je predsedoval slučajno sam dež. sodnije predsednik, g. pl. Ullepitsch, ki pa je name napravil vtis jako bolehnega človeka. Pokašljaval je mož v enomer, držal se popolnoma sključeno in govoril je docela tiho, skoro nerazumno. Reči moram, da se mi je smilil in da je dotična obravnava name in tudi na drugo občinstvo napravila mučen vtisek. Poslušalci so se dolgočasili, porotniki so zevali, okoli zelene mize sedeči gospodje pa so menda sanjali sanje pravičnega, ker držali  so  se  vsi tako,
»Oh, dosti, še več ko preveč, saj no coj ne mislim vasovati.«
»Pa je vendar tako lepa noč, tako rdečkasto sveti naša luč nocoj.«
»Naj le sveti, naj, nocoj ne vasujem.«
»Kaj ti pa je pravzaprav, da si kar na mah ob vse veselje?«
»I, kaj? — Nič!«
»Oho, tako se pa ne greva! Moraš mi povedati, tako zlepa me že ne odpraviš.« »Kako si siten.«
»Nič siten, samo povedati moraš.«
»Če hočem«.
»No, če hočeš, seveda.«
»Veš, z mojo sva se nekaj sporekla.«
»A tako?«
»Saj ni bilo nič takega. Tisti rožmarin, ki senči in zakriva njeno okence, sem bil sinoči prav po nerodnosti prevrnil. Ne vem, kako sem se zadel; kar začujem »tresk« in posodica se je razletela na sto koscev. Hitro sem jo moral odkuriti, ker se je bil stari zbudil. No, in ko sem danes napajal konje, prala je moja Nežika na perilišču, pa grdo se je držala.«
»Ali si kaj huda, Nežica?« pravim ji.
»Saj sem lahko«, se odreže kratko in pere dalje.
»Rožmarin se pač ne bo posušil, če je zdrknil z okna«, pripomnim ji.
»Nikar ne kali vode, kdo bo pa pral? Kar se pa tiče rožmarina, ti pa povem, da
kakor kaki zgrevani grešniki. Zdelo se mi je, kakor če bi bili sami obtoženi in se bali pred končno sodbo. Kot obtoženi so bili Slovenci in obravnava se je vršila — nemški s tolmačem, ki je pa tolmačil tako, da me ga je bilo sram poslušati. Mislil sem si, da so to razmere, ki so nezdrave, in greh bi bil, ako bi se kaj takega zamolčalo.
Iz svoje prakse pa bi lehko še marsikaj druzega zanimivega povedal, kar pa si raje prihranim za kako drugo priliko. Čudimo se ako se godijo krivice priprostim ljudem, ki si dostikrat ne morejo nič pomagati, če tudi vedo, da se jim je storila krivica. Jaz si svoj čas nekega ukrepa celovškega sodišča nisem hotel dati dopasti ter sem se proti temu postopanju v določenem roku pritožil na nadsodišče v Gradcu, a opravil pa nisem ničesar. Vrana vrani ne izkljuje oči. Odgovorilo se mi je na kratko tole: »Es diene Ihnen hiermit zur Kenntnis, dass in Angelegenheit Ihrer Beschwerde das Nothige veranlasst wor-den ist«. Kaj se je ukrenilo, ne izve nikdo, najmanj pa pritožitelj sam. Vem le toliko, da se ne izboljša nikdar kaj, ampak gre vse navadno zopet po starem tiru. dalje, in krivic, ki se gode strankam ter njihovim pravnim zastopnikom, ne bode z lepo konca.
Sedaj pa vprašam, zakaj ne bi smel najti koroški Slovenec pri uradih svojih pravic? Pravile so se mi čudne stvari, kako se postopa s Slovenci na primer pri Dobrlovaškem in Velikovškem sodišču in kako se ljudje, ki imajo tam opravila, mučijo z nerazumljivim jim nemškim jezikom. Kdor ne zna, in torej ne more govoriti nemški, se ga smatra za nagajivca in mora dostikrat čuti od nemških uradnikov prav trpke besede, če ne še psovke. Celo z zaporom se jim grozi in to dostikrat najbolj poštenim kmetom in posestnikom. In naši ljudje se ne upajo na plan; oni se boje in vse psovke raje pogoltnejo, nego da bi se pritožili proti takemu neotesanemu postopanju.
se nemara še prime, toda nič več nočem, da bi hodil pod moje okno. Ne zmanjka se fantov, pa ne tako neokretnih in nerodnih kakor si ti! Ropot je zbudil očeta in ne vem, če so mi verjeli, ko sem jim pravila, da je maček prevrnil cvetlični lonček.«
Jezilo me je, ker se je pobahala, da lahko dobi fantov, kolikor jih hoče, poleg tega pa mi je bila ravno ta njena samo-pohvala všeč, saj je še maral ne bi, ko ne bi ugajala tudi drugim. Malo se nasmehnem pa rečem:
»Nežica, se boš že še spremislila.«
»Ne bom se ne.«
»Jaz pa vem, da se boš.«
»Pojdi, pojdi, vidiš, kako konji kopajo in vodo kale.«
»Pa, z Bogom.«
Videl sem, da se je nasmehnila, a rekla ni ničesar.«
»Ali je to vse?« »Vse. a
»Prava reč! Kolikrat sem prišel jaz s svojo navskriž, pa sva se vselej zopet zbogala. Jaz bi na tvojem mestu še nocoj šel trkat.«
»Jaz pa ne.«
»Beži, beži, kaj boš jezo kuhal.« »Ne grem, nalašč ne grem.« »Saj s tem sam sebi nagajaš.« »Naj.« —
Da pa teh krivic ne bode konec, hoče se poskrbeti, da pride na podpredsedniško mesto k celovškemu dež. sodišču še eno zlo več, to je graškega Gleis-pacha desna roka, njegov »Personal Referent« Feldner iz Gradca, na katerega opozoriti sem se drznil v zadnjem svojem članku širše občinstvo, ker je to javna tajnost, a se pri nas na Spod. Štajerskem in menda tudi že na Koroškem v sodnih krogih kot gotova stvar precej resno razpravlja. O tem možu sem že zadnjič povedal nekoliko svojih mislij; čudom čuditi bi se pa moral vsak, kdor razmere bolje pozna, ako bi se to domnevanje tudi res obistinilo. Vzemimo slučaj, da bi bil graški Feldner res določen za to mesto, potem si dovoljujem le vprašati, kaj bi v tem slučaju storili s starejšimi in sposobnejšimi gospodi pri celovškem dež. sodišču, ki so osiveli v sodni praksi, dočim po službenih letih še dokaj mladi g. Feldner v kazenskih in pravdnih zadevah sploh niti potrebno podkovan ni, ker se je največ časa svojega službovanja bavil ponajveč le s personalnimi referati ter se za justico nikdar ni posebno veliko brigal. Vprašam le, ali bi bilo v tem slučaju mogoče, zapostaviti šele pred kratkim za Celovec imenovanega, tudi slovenščine zmožnega nadsvetnika pl. Fladunga, kamor je bil premeščen iz Celja, kjer je bil tako pri Nemcih, kakor tudi pri Slovencih priljubljen in poznat kot toleranten tovariš ! Pa "recimo, da je ta gospod že določen za kako drugo mesto, je pri celovškem sodišču še nekoliko drugih, ki so, kakor mi letošnji šematizem kaže, stareji od gra-škega Feldnerja in za isto mesto tudi sposobnejši, ker razmere že poznajo in bi bilo slabo znamenje, ako bi se jih hotelo v takih slučajih prezirati. Omenim naj le samo deželno-sodnega svetnika gospoda Schwentnerja, ki mije osebno znan še iz Celja, je izvrsten jurist ter neutrud-ljiv proučevalec sodnih in kazenskih zadev ter je tudi zmožen pravilnega slovenskega jezika. Ker pa ima koroška dežela jedno
»Ali ti še gori?«
»Ne, pravkar mi je ugasnilo, nO, grem pa domov . . .«
»Je-je ju hu hu«, zavriskal je zopet nekdo prav blizu.
Prijatelja pod orehom je čudno zbodlo to predrzno, skoro izzivajoče vriskanje.
»Zdaj menda še ne greš spat? Počakaj, bova vsaj videla, kdo hodi ponoči v našo vas.«
»Zdaj seveda ne grem.«
»Malo bi ga bilo dobro potipati, da bo vedel, kaj smo mi, fantje z Glavice. Še vsakemu smo posvetili, pa da temu ne bi?« Rekši stopi k plotu in odkrhne kratek, grčav krepelec. »Ta bo ravno prav«.
»Ps st«.
Po globoko zajedeni kolovozni poti, ki vodi iz doline na Glavico, jo je prima-hal vitek mladenič srednje postave in nekako pražnje oblečen. Na glavi mu je sedel klobuk s širokimi krajevci in okrog pleč je imel suknjo samo ogrnjeno. Mesec, ki je bil nekaj časa skrit za oblakom, pokukal je zopet na zemljo in osvetlil njegovo lepo, gladko obličje. Ker je bil že v vasi, pomaknil si je krajevec bolj na oči, in tiho je izginil v senci. Miadeničev ni bil opazil.
»Ali ga naj podkrepelim?« vprašal je Lojze šepetajo.
»Ne, pusti ga.«
tretjino prebivalcev Slovencev, bi bilo le pravično, ako bi se skrbelo za to, da je podpredsednik dež. sodišča v Celovcu zmožen tudi jezika tega dela koroških prebivalcev deželanov.
Narodnost in socializem.
u.
Politično, nravno, gospodarsko življenje posameznika je omejeno po mejah narodnosti, najsi tudi kateri njih stremi do skrajnih mej človeštva. Narod stvarja, liki zračni tlak, moraličen, vedno delujoč, mogočen pritisk, brez kojega se posameznik pokvari in moralično hira. Vsi načrti, namere in stremljenja računajo nevede z narodnostnimi mejami in z narodnostnim tlakom, in kozmopolitizem, kot pomanjkanje narodnostnih lastnosti, obstoji komaj v poedinih osebah. Kozmopolite se delajo pogosto ljudje, katerih se drži baš pečat najbolj vidnih narodnostnih znakov.
Narodnost je zgodovinska kategorija. Stare kategorije družine, debla, plemena se tukaj stopijo v višjo skupnost, ki se jači ter raste v ognju skupne zgodovine, težav in nevarnosti, ki grozijo enako-dobno vsem članom. Telesna skupnost postane tukaj duševna enota. Vzajemnost milijonov src in duš se bori v teku zgodovine za vedno določnejšim izrazom. Najvišja umetnost tekmuje v tem, da bi našla in se oprijela najtajnejših gibljajev narodnostnega duha, katerega je povsod najti, ki se pojavlja v stoterih napravah, tudi v takih, ki so tujega izvora. Ravno tako je takozvana kultura — torišče med visoko umetnostjo in sirovim vsakdanjim življenjem, ki obsega celokupnout tisočerih zboljšanj, olepšanj in popolnitev, ki pomenjajo v življenju posameznika pogosto vse, prešinjena z duhom skupnosti naroda. In kot krono poslopja nahajamo povsod voljo narodov za samodoločbe, razširjenja in svobodo. Vsak narod se mora prej ali slej otresti okov tuje vlade, sicer ne bo nikdar popolen. Vidimo tudi pred seboj delovati mogočne sile, ki so zgradile v 19. stoletju toliko narodnih držav; vidimo tudi, da so v narodnem boju uporniki delovali s kralji in ministri v isti smeri. Sicer so bili pri tem skoraj vedno tepeni, toda nazaj niso več mogli. Združena Italija, Nemč-ja, Srbija i. t. d. sicer niso raj za dotične narode, iste so tudi le deloma to, kar imenujemo narodne države, toda združitev prejšnjih razkosanosti je bila prava zgodovinska potreba in se je morala izvršiti kot predpogoj nadaljnemu razvoju.
Mar naj bo ideja narodne države samo za gotove narodnosti potrebna in pametna? Ali naj eni določujejo svobodno o sebi, dočim morajo ostati drugi podložni tuji volji? Ali naj bodo zgodovinske potrebe, zakoni razvoja za ene obvezni, za druge pa brezveljavni ?
»Kdo pa je bil?« »Ko bi ga poznal.«
»čeden je, kakor jelka raven in hodi kakor srnca; prav zal dečko je«
»Vrzi krepelec strani, pa pojdi, greva za njim, rad bi vedel, kje ime svoj go-lobnjak «
»Jaz grem k svoji Mici, ni zlodej, da bi ga tamkaj zasačil; dobro se mu ne bi godilo!«
»Hm, jaz pa bom od daleč pazil na Nežkino okno, klicat je pa ne grem.« »Lahko noč.« »Lahko noč.«
Tiho je bilo na Glavici. Še celo psa tam v dolini, ki sta nekaj časa drug drugemu hripavo odgovarjala, sta umolknila. Samo kobilica je v vrhu stare črešnje škr tala in cvrčala, dokler tudi nje ni spanec premagal. Mesec je bil zašel za hribom in gostejši mrak je nastal.
Lojze je dolgo molče sedel na skla-dalnici in stražil Nežkino okno, toda nikogar ni bilo blizu. Polagoma pa se ga je lotil spanec in naslonil se je na bukovo klado ter sladko zaspal . . .
»Ali ga ne slišiš, zaspanec zaspani ?«
In zopet se je glasil znani: »Jeje-jii-hu hu«
Lojze je poskočil, pomel si oči in zagledal svojega tovariša pred seboj.
»Lepo stražiš, lepo«, ponorčeval se je poredno. »Ti si mi pravi!«
»Saj ni nič.«
Zgodovina ne pozna kulturnih narodov, katerim naj bi bil najvažnejši stadij za razvoj vsled kake slepe določbe že v naprej odvzet za celo bodočnost. V krepkem življenju naroda naj najde vsako gibanje po skupnosti in vsaka sposobnost po razvoju posameznika najlažji in brez-naporni odmev. Jezik, skupni narodov zaklad, naj se spopolni in deferencira, da zna izraziti grom jeze, kakor tudi nežnost. Tako pa je mogoče kaj takega samo ob sebi umevnega doseči n. pr. v kulturni državi Prusiji, ker je vse šolstvo poljskega naroda nemško, kjer se male otročiče kaznuje, ako zahtevajo v materinem jeziku spisane knjige, ko ven dar niti v vrstah naše stranke ne sodijo marsikateri tako ostro germanizacijo, ker dopuste Poljakom se udeleževati nemške kulture.
Le v naši kapitalistični družbi, kjer marsikdo sodi pač proletarca kot dodatek k strojem in kot predmet izrabljevanju, ne pa kot misleče in čuteče bitje, kjer vzgaja država vso moško mladež na dvoriščih vojašnic leta in leta v absolutni poslušnosti, le pod to vlado »narodne« buržoazije je mogoče, da se kateremu narodu oropa lastni jezik ter se mu vsili tuji jezik in to vse v imenu kulture, ki se na ta način posili in zataji! Socialistični svetovni nazori ne poznajo »kulture«, za koje uresničenje je potreben rop materinega jezika! Ne pozna svobode tam, kjer se celi narodi podjarmijo in tlačijo, ne pozna lastne sreče, ki bi se zlagala z usodo drugega. Socialni demo-kratje, ki pridigujejo boj razredni vladi, ne smejo odobravati prepoved materinega jezika, odrekanja pravice za samo določbo, tlačenje katerekoli narodne kulture. Ako je bila narodnostna država boržuazije mogoča le vsled »krvi in železa«, le s podjarmljenjem »dednega sovražnika«, je pa svobodni narod kot ideal socijalnih demokratov mogoč le tam, kjer ne bo dednega sovražnika, kjer so uničeni sledovi prejšnjega prelivanja krvi, kjer je narodnostno sovraštvo oslabljeno in nezavestno. Stara resnica je, da škoduje tlačenje tlačene in tlačitelje. Mogočna Anglija boleha na Ircih, Rusija na Poljakih in Fincih, in velikanski narod Amerikancev se peha za »črnim vprašanjem.«
V LJubljani, 9. oktobra. K položaju.
Ogrski ministrski predsednik pl. Szell je bil včeraj zjutraj poldrugo uro pri cesarju v avdijenci inje bržčas pojasnjeval, da ne more odnehati za las. Popoldan pa je sprejel cesar Goluchovskega in pl. Koerberja, ki je tudi mnenja, da mora ostati na vsak način na svojem stališču ter bi bila vsaka popustljivost na škodo Avstriji. Situvacija je torej ostala neizpremenjena; načrt za carinski tarif je gotov in  sedaj   si  tisti  zaman belijo
»Seveda pri tvoji ni bil, toda vasoval je pa vendarle v naši vasi, vpričo nas in mi še celo ne vemo, kje. Veš kaj, jutri ga moramo dobiti v roke; zvečer se fantje zberemo in razpostavimo in tiček je naš.«
»Dobro. Zdi se mi, da na Ovčjem brdu dan zvoni, kaj, ko bi se zaspalo eno uro?«
»Ne bo napačno; prej pa še zavri skam, da bo vedel oni iz doline, da še čujemo. In obrnil se je proti severu in zaukal glasno.
Mladi vasovalec pa ni hotel ostati na dolgu in oglasil se mu je s svojim čistim, donečim glasom: »Je-je-ju-hu-hu«.
»čakaj, čakaj, saj jutri osovrej ne boš ukal; mi te naučimo kozjih molitvic«, zagrozil je ponočnjak in izginil za vrtmi.
* *
Ko se je bil storil mrak, začeli so se počasi shajati glaviški fantje tam pod lipo na koncu vasi.
»Fantje glaviški«, ogovori jih Čedni-kov Martin, »glaviško cvetje cvete samo za nas in glaviška dekleta so tudi samo naša; nihče nima pravice do njih, ali ne?«
»Nihče«, je zašumelo med poslušalci.
»In vendar se je nekdo predrznil sinoči priti k našemu dekletu v vas. Nekdo, pravim, ker se ne ve, ne kdo, ne kje je cvetje trgal. Toda resnica je, da je vasoval — z Lojzetom sva ga videla — in naša nocojšnja naloga je, da ga dobimo v pest. Ta tuji usiljenec dela gotovo komu izmed nas tu zbranih škodo, ker jaz si
možgane z vprašanjem radi česa so se ustavila pogajanja prav tikoma pred koncem. Položaj je jako kritičen, vendar menijo politični krogi, da se bodo začela v kratkem vendarle zopet nova pogajanja glede nagodbe, dasi je Szell včeraj odpotoval z Dunaja, ne da bi se sešel s Koer-berjem, kar je dokaz, da doslej še niti Koerber niti Szell nista pri volji izpre-meniti svojih pozicij. Včeraj zvečer je govoril ogrski ministrski predsednik takoj po prihodu v Budimpešto v klubu liberalne stranke, katere člani so se zbrali v velikem številu in so silno težko pričakovali Szella. Toda ta ni ničesar omenil o svoji avdijenci ter o nagodbi, iz česar je tudi možno sklepati, da vladi še nista izrekli zadnje besede, kajti, ako bi Szell ne pričakoval novih pogajanj, porabil bi bil gotovo prvo priliko ter pojasnil stranki svoje postopanje, navel motive, ki so ga silili v to in bi pozval svojo stranko, naj se organizuje za politični boj, ki mora slediti mpovoljnemu izidu nagodbe. Vsekakor se za sedaj še ni bati katastrofe.
Glavna zapreka pri nagodbenem pogajanju.
Iz Budimpešte se poroča, da je glavna točka, preko katere se nikakor ne more doseči nagodba, delež Ogrske na skupnem državnem dolgu. Kakor znano, se je Ogrska leta 1867. branila iz državnopravnih vzrokov, prevzeti del takratnega državnega dolga Avstrije, pač pa se je i/rekla, da je pripravljena prispevati del k vsakoletnemu plačevanju obresti v znesku 30 milijonov gld. Ta znesek je plačevala Ogrska dosedaj vsako leto. Dasi se je pa leta 1868. z upeljavo rentnega davka znižala obrestna mera skupnega državnega dolga od 5 na 4-2<>/0, ni bila Ogrska deležna tega zlajšanja. Sedaj se namerava z rentno konverzijo to obrestno mero še bolj znižati, in sicer od 4 2 na 4%« Ogrski finančni minister Lukacs vsled tega zahteva, da se v tem slučaju zniža prispevek Ogrske k obrestovanju skupnega državnega dolga od letnih 30 na 24 milijonov gld., dočim vztraja avstrijski finančni minister pri tem, da se za slučaj konverzije popusti ogrski prispevek samo od 30 na 28 8 milijonov goldinarjev.
Nemci o Čehih.
Bližajoče se deželnozborske volitve dajejo nemškim in češkim poslancem priliko izrekati svoja mnenja o dveh najbolj perečih vprašanjih avstro-ogrske države, namreč glede nagodbe z Ogrsko in glede češko-nemške sprave. Poslanec dr. Zdenko Schiicker, ki je nedavno govoril v Postoloprtah, je trdil, da si ne dajo Nemci od Cehov s kljubovanjem ničesar izsiliti ter na noben način ne odstopijo od svojih zahtev, kakor so: nemški drž. jezik in narodna omejitev na Češkem. Razkačeni gledajo Nemci, kaj je vlada vse (?) privolila   in   obljubila,  kako se
kar misliti ne morem, da bi hodil vasovat iz druge vasi k dekletu, ki bi bilo še prosto in ne bi imelo že domačega fanta. To pa veste, da vse, kolikor je čednih in brhkih, govore z nami, za drugimi se pa tudi on metal ne bo.« »Res je.«
»Najbolje je torej, da tička ujamemo in mu peruti nekoliko postrižemo. Nihče pa mu naj ne stori ničesar zalega, kajti sodili ga bomo tukaj skupno, bo vsaj kaj smeha «
»Tako je«
»Vi trije stražite torej za mejo do Zavrlove hruške, pa ne govorite preveč glasno, ti Lojze boš z menoj bolj sredi vasi, da sva lahko precej pri rokah, vidva pa, Matija in Janez, se zleknita na trato ob studencu . . . Tako! Kar vas je še, va-sujte pri svojih ljubicah, čepruv ni sobota, ali pa drugim prepustite te svoje pravice. Komur pride v roke, naj da znamenje in naj rahlo zažvižga. Vsa stvar pa se mora vršiti mirno in brez nepotrebnega trušča. Zdaj torej veste, kako in kaj.« —
»Vem?, vemo«, in tiho so se razšli fantje glaviški na določena mesta.
Dobrovoljčev pastir še ni nikdar tako ponosno stopal kakor nocoj. Kedar se je prej prikazal ponoči na vasi, nadrevili so ga spat, nocoj pa prvič ne in to ga je tako razvnelo, da bi bil najrajši objel cel svet ter ga pritisnil na svoje srce.
(Konec prih.)
mnoŽe Čehi v nemških okrajih, kako se uradništvo na češkem počasi počehuje, kako ustreza vsem kulturnim potrebam cehov na škodo — Nemcev. A tega Nemci nadalje ne morejo več trpeti, zato na kako spravo ni možno misliti, dokler bodo vladale na češkem take razmere. Tako dr. Schtlcker. Tudi moravski poslanec baron d' El vert je dejal na shodu v Brru, da Nemci nikdar ne smejo ugoditi zahtevam cehov ter privoliti, da bi se jim dal notranji uradni jezik in češko vseučilišče v Brnu, kajti s tem bi bila eksistenci Nemcev na Moravskem odrezana korenina. Pač slaba je ta eksistenca, ako jo more ena sama univerza uničiti! S tem samo priznavajo Nemci, da je njih živelj na Češkem in Moravskem slaboten ter se vzdržuje le tako dolgo, dokler ga goje s krvjo cehov. Nemci zlorabljajo v svoje politične namene obstrukcijo, s katero groze čehi, češ, da bodo škodovali tako najobčutnejše ne Nemcem, temveč vsej državi, gospodarskim interesom vseh avstrijskih narodov. Tako zavračajo Nemci vso krivdo na Čehe, ki zahtevajo le — svoje. Češki poslanec R y b a je dejal v nedeljo na shodu v Schweinfurtu, da se bliža za Čehe kritičen trenotek. Potrpežljivost Čehov je presegla vse meje; dr. Ryba sicer ni človek, kateremu bi bila obstrukcija igrača in zabava, toda v državi kjer preganjajo one, ki se potezajo za eksistenco nje same, za njene interese, dočim negujejo one, katerim je država deveta briga, ki se navdušujejo za tuje cesarstvo, v taki državi mora biti pač dovoljeno posluževati se tudi najslabših sredstev.
Nemški cesar in visokošolski profesorji.
Odkar ima cesar Viljem dva sinova na vseučilišču, se zanima, seveda le bolj zunanje, tudi za te najvišje zavode človeške omike. Pri tem mu pa ni po volji, da učitelji njegovih sinov ne kažejo napram njemu tiste hlapčevske devotnosti, kakršne je vajen na pr. pri svojih dvor-janikih. Nedavno je pri pojedini, katero so priredili visokošolski profesorji v Strass-burgu, brez vsakega povoda pristopil k rektorju z vprašanjem: »Povejte mi, zakaj so vseučiliščni profesorji tako niče-merni?« Rektor je odgovoril: »Veličanstvo, profesorji se sami smatrajo za najbolj poklicane in najplemenitejše zastopnike znanstva na Nemškem in oni pač vedo, da imajo plemenito nalogo podajati mladini znanosti.« Cesar je odgovoril: »Morebiti se najde sredstvo, s katerim bi se dala ničemernost profesorjev odvaditi.« Izgovoril je ter jezno odšel. Gotovo je, da bi bil rektor na to čudno cesarjevo zvedavost čisto drugače odgovoril, ako bi se ne bal paragrafa o — razžaljenem Veličanstvu.
Najnovejše politične vesti. Državni zbor se skliče s cesarskim patentom v današnji »Wiener Zeitung« na dan 16. t. m. Tako je sklenil včeraj ministrski svet. Najprej se bo izdelal dnevni red, potem se začne prvo branje tiskovnega zakona. Finančni minister bo državni proračun predložil v prvi seji. — V ogrski nagodbi upata oba ministrska predsednika doseči sporazumljenje v sledečih točkah: 1. Badeni-Banffvjeva nagodba obdrži veljavo do konca 1904. 2 Pogodbe s tujimi državami se na tihem podaljšajo do konca 1904. Odpoved teh pogodb se izvrši tedaj šele do 31. decembra 1903, namesto letos. 3 Nova nagodba stopi v veljavo 1. janu-varja 1905 ter bo segala do 31. decembra 1912. — Burski generali vendar ne pridejo k nemškemu cesarju v avdi-jenco, ker se nočejo po cesarjevi želji dati vpeljati od angleškega poslanika. Pričakujejo temveč, da jih cesar k sebi pokliče.
— 39 macedonskih ustašev so turške čete blizu Jenidže zajele, ne da bi bil počil kak strel. — Prodaja danskih naselbin vZahodnji Indiji Združenim državam je dognana stvar. Kupnina znaša> 20 milijonov kron. Kralj se je dolgo upiral, toda večina v parlamentu se je odločila za prodajo. — Nemškemu državnemu zboru se predloži v bodočem zasedanju tudi vojaška penzijska novela. — Kmetski pun ti na Ruskem so se zopet pojavili v Poltavi.
— Sedem  malih   železnic v za-
MT Dalje v prilogi. "^Ml
pađni Srbiji bo gradila neka angleška družba. — Ogrski poljedelski minister Daranvi bo moral napraviti prostor grofu Štefanu Tiszi. — Zvišanje tovornih tarifov na ogrskih državnih železnicah se izvrši z 1. januvarjem 1903 za 5%. Izvzeto bo le žito, moka in drva. — Sestanek nemškega cesarja, agleškega kralja in francoskega predsednika se napoveduje za 11. novembra t. 1. Cannesu.
Skrivnost življenja.
Dolgost življenja našega je kratka, Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noC in dan so groba vrata, Al' dn.va ne pove nobena pratka.
Prešeren.
Nad vsem našim delovanjem in ne-hanjem, nad našo radostjo in žalostjo, nad nadejami in nad obupanjem plava — an gelj smrti in polni človeška srca vsak dan z novim strahom. Kakor pred tisoč in tisoč leti, tako pretresa človeštvo tudi danes strah pred smrtjo. Naj so se tudi naše duševne zmožnosti znamenito povečale, naj je postalo tudi naše znanje večje, nego je bilo kdaj poprej — naše oči vendar ne morejo pogledati v temno kraljestvo onkraj groba in vzlic vsem pesi mistiškim strujam se oklepamo življenja na tej zemlji z vso strastjo in je srna tramo za največji užitek. In kolikor bolj kdo ljubi življenje, toliko bolj obžaluje, da je njega dolgost tako kratka in da udari prej ali pozneje — zadnja ura.
Kdor se spomni, da pojde pod zemljo, tistemu postane tesno pri srcu, naj živi v razkošju in v izobilju, ali naj se potika po votlinah in bori z neznan skimi težavami; naj si bode filozof ali pesnik, ali siromak na duhu. Od najnež nejše mladosti nas straši smrt in konec temu strahu je šele tedaj, ko se ločimo od življenja.
Neumrljivost duše, ki je premnogim ljudem največja tolažba in opora, nima za isto toliko drugih ljudij nikakega pomena. A tudi tiste, ki goreče verujejo v neumrljivost duše, popadajo dostikrat težki dvomi in se skoro nikdar ne rav najo po tem svojem prepričanju. To vi dimo posebno pri duhovnikih. Vedno in vedno oznanjajo, da to življenje ni nič vredno, da čakajo neumrljivo dušo v nebesih neskončne radosti, a vendar se ravno ti duhovniki strahopetno tresejo pred smrtjo in uganjajo največje smeš nosti, da si podaljšajo to življenje.
Toda pustimo vprašanje o umrlji vosti duše in pomudimo se rajše pri vprašanju, je-li res človeško telo stvar brez trajnosti in brez vrednosti za gospo darstvo narave in ni li morda, kakor trdi Jean Finot, nekaka pramoč, ki se sicer premeni, kateri pa ni nikdar konec, kakor naravi ne.
Strah pred smrtjo izvira odtod, ker nihče ne ve, kaj je po smrti. In ta strah goje ne samo reveži na duhu, nego tudi iilozofi in umetniki, veroizpovedanja in duhovniki, a vzlic temu je ta strah morda le samo sad zapeljanega človeškega mišljenja in ni smrt druzega nič, kakor začetek nove dobe življenja. Vera v neumrljivost duše izgubiva čedalje več zagovornikov, vera v neumrljivost telesa dobivavedno več zagovornikov, saj je že sv. Avguštin povdarjal, da je človeško telo ravno tako božje stvarstvo, kakor duša. I.
Leta 1245. je vzbujal posebno pozornost človek, ki je trdil, da ima sigurno sredstvo, s katerim se da človeško življenje podaljšati za več stoletij. Sam o sebi je pripovedoval, da je videl koncil v Parizu, ki se je vršil 1. 362. in da je prisostvoval krstu Klodvikovemu.
O tem možu nam poroča Roger Bacon in pripominja, da more jamčiti, da je ta čudoviti mož živel 3 00 let.
Neka, v Turinu 1. 1613. izdana knjižica pripoveduje, da je tedaj v vasi Goa živel mož, ki je bil star 400 let, a vzlic tej starosti bil zdrav in trden.
Ohranjena so tudi sporočila o drugih možeh, ki so bili v 17. stoletju stari po 200 do 300 let.
So-li ta poročila zanesljiva? Kdo ve? Nekaj pa je, česar ni prezreti. Ljudje so se vedno, v vseh časih in v vseh deželah zanimali za posebno stare ljudi. Iz strahu pred smrtjo so skušali posneti iz življenja starcev, kako bi mogli svoje lastno prebivanje na tej zemlji podaljšati. Kakor upa vsak vojak, da tudi doseže tisto maršal sko palico, ki jo nosi v telečjaku, tako želi vsak človek, da bi dosegel največji rekord v dolgožitju. Od tod zanimanje za tiste, ki so učakali visoko starost.
Že biblija je zaznamovala, da je rajni Metuzalem dosegel čestitljivo sta rost. Stari rimski pisatelji so kar naj vest-nejše zapisovali vse slučaje izrednega dolgožitja, kar je posebno značilno zaradi tega, ker se je tedaj kult smrti posebno negoval.
Ako pregledamo te rimske pisatelje, »poznamo, da so se tedaj dosti pogostoma
primerili slučaji, da bo ljudje dosegli starost nad sto let.
Tudi »življenje svetnikov« priča, da je bila med cerkvenimi očaki mnogim sojena izredna starost. Sveti Simeon, Ma rijin netjak, je v starosti 107 let storil mučeniško smrt, sv. Narcis je dosegel starost 165 let, sv. Anton 105 let, puščav nik Pavel pa 113 let. Prvi etiopski Škot, častitljivi Albuna, je živel nad 150 let in verodostojna poročila javljajo, da je že marsikateri, na gori Atos živeči menih učakal svoj 150. rojstni dan.
Vzlic vsemu zanimaju za one ljudi, ki so prestopili »skrajno mejo človeškega življenja«, pa ni še nihče poskusil ustvariti znanost o dolgožitju. Vedno so ljudje samo občudovali sive lase onih, ki so dosegli visoko starost in iz njih zaje mali upanje, da jih čaka podobna usoda — v obče pa je veljalo in velja tudi še dandanes mnenje, da človek ne more živeti nad sto let.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9 oktobra.
— Osebne vesti. Kapelnik v cerkvi Sv. Lovrenca na Dunaju, bivši vodja »Glasbene Matice« g. dr. .1 osip Ć e r i n, je poslal knjižniški uradnik na dunajskem konsorvatoriju. — V Novem mestu se naseli g. dr. vitez Payer.
— Deželnozborske volitve na Štajerskem.   »Slovenec« postaja zani miv.  Zdaj strelja tja na Štajersko kar se da, v šenklavškem farovžu pa govore, da bodo pri volitvah »pošteno« mešali in da bodo vse poskusili, da strmoglavijo neljube jim k a n d i d a te. In kake novice se zdaj izvedo iz »Slovenca«! Cesar doslej še slutili nismo, to nam je zdaj razkril »Sloveneca.   Po »Slovencu« so ti štajerski slovenski odvetniki sami liberalci in celo nekaj političnih društev je v liberalnih  rokah.   To  je za   nas popolnoma novo, toliko bolj, ker se ne moremo pohvaliti, da bi se bili ti štajerski odvetniki kdaj izkazali kot liberalci. Nasprotno, delali so vedno le v klerikalnem smislu in naši stranki in našemu listu vrgli marsikako poleno pod noge. Zdaj pa jih »Slovenec« kar nakrat proglaša za liberalce — prav tako kakor svoj čas očeta Svetca in sedanjega goriškega spokorje-nega dr. Gregorčiča.  Vidi se, kakor bi se p r i p r a v 1 j a 1 n a Š t a j e r s kem tisti preobrat, kakor se je izvršil na Kranjskem. Nam se dozdeva, da »Slo-venčevo« zabavljanje ni samo izraz jeze, da  prefekta   Korošca  ni  med kandidati, nego  naznanilo,  da bodo začeli klerikalci nastopati na svojo roko. Kar se je zadnja leta godilo na Spodnjem Štajerskem, je očitno kazalo, da se pri pravlja klerikalizem na ločitev, da hoče razbiti tisto »slogo«, ki so jo »liberalni odvetniki« vzdrževali z največjimi   intelektualnimi  in materialnimi žrtvami. Posvetno razumništvo ni storilo ničesar proti temu in ni poskrbelo o pravem času, da mu klerikalstvo ne zrase čez glavo. Če smemo verjeti govoricam v ljubljanskih duhovniških krogih, učakalo bode slovensko posvetno razumništvo na Štajerskem pri bližajočih se volitvah veliko presenečenje, ki pa bo po naši sodbi imelo ta dobri vspeh, da slovensko razumništvo ne bo več kakor doslej tlake delalo klerikalizmu, nego svoje moči posvetilo delu za pravi blagor slovenskega naroda.
— Shod na Jezici. »Slovenec« |o poročal, da se je vršil v nedeljo na Jezici »velevažen« shod, namreč shod strokovnega društva tobačne tovarne. Kako »velevažen« je bil ta shod, je spoznati iz števila udeležencev. Zbralo se je 45, čitaj petinštirideset ude-ležnikov in tem je potem zmešani filozof dr. Krek razkladal svojo zmešano mo drost.
— Klerikalna omika. V nedeljo, ko so odhajali novinci k vojakom, so ze-monski fantje, sami vneti klerikalci, na trnovskem kolodvoru napadli železniško osebje ter je začeli pretepati. Pobili so nebroj šip in opustošili vse, kar jim je prišlo pod roke. Šestnajst teh katoliških junakov je že v zaporu v Ilirski Bistrici. Čuditi se temu ni. Klerikalizem poživinja ljudstvo in kamor na Kranjskem pogledamo, povsod vidimo, da so ljudje bolj surovi, kolikor bolj so katoliški.
— »Dolenjske novice" prinašajo zadnji čas »Poročilo iz kitajskih milijonov«, ki je vrhunec neumnosti. Ne žrtev
iz Evrope, marveč palic bi morali poslati boksarjem, da pošteno naženejo vsiljivce, ki prihajajo tje iz daljne tujine, da delajo dražbe med domačini ter hočejo preme-niti tisočletne šege in običaje, vkorenin-jene tako, da jih more (premeniti le tok časa in njega naravni vplivi. V zadnjih »Dolenjskih Novicah« tudi čitamo, da so dobile od neke osebe 60 K za dva Kitaj-čka, katera misijonar P. Babtista kupi. Uredništvo se tistemu slovenskemu bedaku že zahvaljuje v imenu obeh kupljenih Kitajčkov !!! — Ali ni to vrhunec prismojenosti? Radi bi poznali tistega bedaka, ki je dal 30 gld., da kupuje dva Kitajčka! — Ubogo slovensko ljudstvo, kako te vodijo za nos klerikalni sleparji!
— Družba sv. Cirila in Me toda je imela svojo 140. vodstveno sejo dne 25. septembra 1902 v družbenih pro štorih »Narodnega doma«. — Navzočni Tomo Zupan (prvomestnik), Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpred sednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Dragotin Žagar. V zmislu § 18. družbinih pravil se je kot svetovalec udeležil seje dr. Frančišek Stor. Prvomestnik Tomo Zupan je sejo otvoril ob 3. uri popoldne z običajnim pozdravom. Blagajnik je izkazal 27 379 53 K dohodkov, 24.06121 K troškov; torej 3 318 32 K prebitka za dobo od 1. januvarja do 25. septembra t. 1. Ko so se rešile došle vloge in sprejeli razni nasveti o družbenih šolskih zavodih, zaključil je prvomestnik sejo ob */, 6. uri popoldne.
— Občni zbor damskoga in moškega pevskega zbora ,,Glasbene Matice" v Ljubljani sta se
vršila v soboto, dne 4. t. m., damski ob 6. uri zvečer v »Glasbeni Matici«, moški pa ob 8. uri zvečer v steklenem salonu restavracije Auerjevih dedičev. Oba občna zbora sta bila mnogobrojno obiskana in sta si izvolila sledeča odbora: 1. Damski odbor: načelnica gospa Ferjančič Ju lija, načelnice namestnica Srnec Bo-žena, tajnica gdč. Veršec Ela, blagaj ničarka gospa Šubic Jadviga, odbor-nice gdč. učiteljice Dev Mira, Pleško Ema, Skaberne Minka in gdč. Nolli Avgusta, Krejči M i c i k a in F i s e h e r Marija. 2. Moški zbor: načelnik g. prof. Stritof Anton, načelnika namestnik g. učitelj Razinger Anton, tajnik g. ces. kr. praktikant tobačne tovarne Krsnik Janko, tajnika namestnik gosp. profesor Sič Albert, blagajnik g. L o z ar Pavel, blagajnika namestnik g. ces. kr. računski revident Petrovčič Anton, arhivar g. knjigovodja banke »Slavije« Globočnik Ciril, odbornika gg. uradnik banke »Slavijo« štamcar Avgust in magistratni kancelist Završan Ivan. Zborovodja obema zboroma g. profesor Hubad Matej, zborovodje namestnik gosp. učitelj Gorjup Pavel. Preglednika gg. ces. kr. računski oficijal Tavses Fran in c. kr računski asistent Juh Josip. Na novo organizovan pevski zbor šteje 127 članov, med temi je v damskem oddelku 65, v moškem 62 članov.
— Prodaja hmelja. V okolici Celja se je pridelalo letos okrog 14.000 stotov hmelja, ki se je že razprodal. V začetku se je prodajal po 50 do 65 kron za 50 kg. Končne cene pa so narastle na 100 K vsled tega, ker je bila na Angleškem in v Ameriki slaba letina.
— Požar. Dne 23. m. m. je pogorelo v Potočki vasi v Zadrečki dolini 12 poslopij. Škode je okrog 20 000 K.
— Socialno-demokratni kan-didatje za koroški dež. zbor. V splošnem volilnem razredu so postavili socialni demokratje na Koroškem sledeče kandidate: Fr. Pressien za okraje Celovec Velikovec-Št. Vid-Volšperk; Arnold Riese, urednik »Volkswille«, za okraj Beljak-Borovlje; S c h a t z m a i e r"za Špital-Šmohor-Feldkirchen. Klerikalci še vedno niso postavili svojih kandidatov.
— Otvoritev železnice Ajdovščina - Gorica. Piše se nam: Prvega tega meseca izročila se je ta železnica javnemu prometu s primerno slovesnostjo. Pri vožnji prvega vlaka zmanjkalo je stroju dvakrat premoga. Prvikrat priskočil je s premogom na pomoč postajenačelnik, drugikrat so ga nekaj kilogramov kupili v sosedni vasi. Daljavo 27 km iz Ajdovščine v Gorioo prevozi vlak v 1 uri 40 minut. Na slovensko nemško tiskanem voznem redu je ta daljava zaznameno-
vana s 34 km. A če po vzroku te razlike prašaš, ti povedo, da so to parni kilometri. Tistim, ki tega izraza ne razumejo, bodi povedano, da vlak rabi za prevoz daljave 27 km para za daljavo 34 km.
— Samomor v uradu- V torek predpoludne okolo 10. ure se je o. kr. finančni revident g. D. Paternost v svojem uradu v poslopju finančne direkcije v Trstu ustrelil vglavo in se pogodil tako dobro, da je ostal v hipu mrtev. Njegovi tovariši zatrjajo baje, da je že več časa govoril, da se hoče usmrtiti. Ko je imel izvršiti grozni čin, si je držal zrcalo v večo gotovost, da se dobro pogodi. To bi kazalo, kako trden sklep je bil v njem. Seveda je ta dogodek izzval veliko razburjenje med uradniki vseh oddelkov. Pokojnik je bil v najlepši moški dobi — utegnil je imeti nekaj nad 30 let — ter je zapustil vdovo in dva otročiča. Pokojnik je bil mnogo znan v naših narodnih krogih. V svoji nežni mladosti vzgojen popolnoma italijanski, se je pozneje priučil svojemu materinemu jeziku, da je tudi v navadnih razgovorih govoril tako pravilno slovenščino, kakor le malokdo med Slovenci.
— Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu septembru.
V primeri s prejšnjim mesecem je došlo v tem mesecu dobro tretjino več oglasil, tako pri delojemalcih, kakor pri delodajalcih, vsled tega je bilo v isti meri tudi mnogo voč služb oddanih. V primeri z lanskim letom jednacega meseca, je tudi v letošnjem posredovanje splošno za nekoliko boljše. Pri moškem delu je bilo oddanih nekaj trgovskih in gostilniških uslužbencev, največ pa^za prometno obrt. Pri ženskem delu je bilo največ posredovanja s hišnimi in gostilniškimi posli, poleg teh je dobilo službe nekaj trgovskih prodajalk in poslov za kmetsko delo. Vajencem so bila ponuđena mesta za ključavničarski in kavarniški obrt ter trgovino. Posredovanje z stanovanji je bilo jako živahno, posebno z dijaškimi, oddano je bilo nekaj letnih stanovanj. Kakor običajno se je posredovanje tudi v tem mescu nanašalo največ za mesto. Unajna naročila je bilo mogoče le deloma rešiti. Službe dobe takoj 1 stav* beni ključar, 1 mizar, 1 točaj, 1 prodajalka kruha, 1 trafikantinja, več računajočih natakaric za ven, 2 gostilniški kuharici in drugi posli. Vajenci za trgovine, kavarno in ključavničarja. Službe iščejo: 1 vrtnar, 1 izprašan kurilec, 2 kočijaža, 2 skladiščnika, več trgovskih prodajalk, 1 graščinski sluga. Oddati je več dijaških stanovanj. V najem se iščejo razna stanovanja.
— Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 631 konj in volov, 265 krav in 64 telet. Skupaj 960 glav. Kupčija je bila posebno za govejo živino živahna. Kupci so prišli iz Morave, Koroškega in z druzih krajev.
— Kokoši kradla. Mariji Kozja-kovi, zasebnici v Dalmatinovih ulicah št. 11, je bila v noči od 7. na 8. t. m. iz drvarnice ukradena kokoš, Mariji Cerarjovi, stanujoči ravnotam, je v isti noči bil vzet petelin in Uršuli Kosovi, ravnotam, je zmanjkalo šest piščet. Danes zjutraj je policija prijela brezposelno Marijo Repan« šekovo, katera je včeraj prodajala po mestu jedno kokoš in se hvalila, da jih je že trideset prodala. Policija je dognala, da je bila kokoš, katero je Repanšek prodajala, ukradena Mariji Kozjakovi. Repanšek je končno tatvino tudi priznala, zato pa jo je policija tudi vtaknila v zapor. Najbrž je Repanšek že več kokošjih tatvin izvršila v mestu.
— Na električni cestni želez, niei je bil včeraj popoludne na Dunajski cesti oviran promet. Hlapec Blaž Kadino je vozil z obtovorjenim vozom po tiru železnice in je prišlo jedno kolo med relse in se strlo. Dokler se ni voz odstranil, so morali ljudje z jednega električnega voza presedati v drugega.
— Tatvina. Zidarju Ivanu Deluki je bila iz barake pri Zupančičevi opekarni ukradena sivopisana suknja. Sumljiva sta tatvine dva leska delavca, ki sta izstopila iz dela in se odpeljala domov.
— Mlad tat. Osemletni deček I. H. je ukradel včeraj popoludne v Paurovi prodajalnici na Sv. Petra cesti št. 50 iz miznice 5 kron in je zbežal. Ujeli so g«
pri sv. Petra cerkvi in našli pri njem tudi ukraden denar.
— Z voza padel je včeral popol dne na Pokopališki cesti Dovčev hlapec Ivan Selan, ko je vozil gramoz. Spahnil si je desno nogo.   Prepeljali so ga v de želno bolnico.
— Izgubljene reči. Jernej Uršič, posestnik na Igu št. 40, je izgubil v mestu denarnico z majhno svoto denarja. — V Lattermanovem drevoredu je bil izgubljen zlat za 20 kron.
— Tedenski izkaz o zdravstvo nem stanju mestne občine ljubljanske od 28. septembra do 4 oktobra 1902. Število novorojencev 17 (=25 24°/00), mrtvorojenci 3, umrlih 16 (=23-76 <7o0), mej njimi jih je umrlo za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 2, za različnimi boleznimi 10. Med njimi so bili tujci 3 (=18 7°/0), iz zavodov 7 (=43 7%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za vra-tico 4 osebe. _
* Najnovejše novice. Dva p urnika sta skupaj trčila blizu Bre mena. Nemški parnik »Kronprinz \Vil-helm« se je vsled megle zadel tako močno v angleški parnik »Robert Ingham«, da se je zadnji potopil. Razun dveh mož se je cela posadka rešila. — »Kaznovana« vojaška zdravnika. Vojaška zdravnika v Rokicanu, dr. Eisenschimmel in dr. Krieglstein, ki sta tako mučila rezer vista Rausa, da je umrl, sta za kazen — premeščena k drugim polkom — Zakaj seje podrl »Campanile« v Benetkah? Pri odstranjenju podrtin so našli, da je bilo stolpovo zidovje na nekaterih mestih izdolbeno in celo predrto, da se je povečalo stanovanje čuvaju ter se za isto preskrbela ventilacija. — (Jin blaznika. V Kis-Szent-Petru je zblaznel mizar Mi-kulac, letal z nabasanim revolverjem po ulicah ter streljal na vsakega, ki ga je srečal. Ustrelil je enega trgovca in dva kmeta. — Ekspresni vlak Berolin-Budimpešta-Carigrad se je opustil.
* Pogreb Zole je bil veličasten. Vse ceste, ki vodijo na pokopališče, so zasedli že dopoldne gardisti in redarji, deloma peš, deloma na konjih. A ni se bilo bati toliko izgredov kot kake nesreče' v gnječi. Kajti ljudi se je nabralo uprav ogromno. Še dopoldne se je vrstil proti hiši žalosti voz za vozom, vsi prenapolnjeni z venci in šopki. Ob eni se je začel premikati velikanski pogreb in 20 minut pozneje so bili prvi na pokopališču. Na prej je šel oddelek redarjev, za njim več voz krasnih vencev iz raznih dežel in potem mrtvaški voz, poleg katerega so šli minister Chomie, Ilalevv, Drevfus, Hermant, piBa telj Mirbeau, Labori, Picquart, založnik Charpentier ter še nešteto prijateljev in znancev, ki so dobili k pogrebu posebna vabila, delegacije različnih delavskih dru štev, veliko število žurnalistov, delavcev i. t. d. Pogreba se je udeležilo približno 20.000 oseb. Gledalcev je bilo pa kakih 80.000. Stali so mirno in dostojno drug poleg druzega ter so se odkrili, ko so peljali krsto mimo njih. Le pri uhodu na pokopališče je nastala včasih gnječa iu prepir. Predno so položili krsto v grob nico, je govoril naučni minister C h a u -m i e ter za njim pisatelj A n a t o 1 e France. Oba sta proslavljala Zolo kot nenadomestljivega oznanjevalca resnice in pravice, kot zagovornika revežev in za puščenih. Ko je bila krsta že v grobnici, so korakali vsi udeleženci mimo nje, klicali Zoli besede slovesa in polagali nanje vence, ki so tvorili naposled 5 m visoko piramido. Ljudje so se potem dovolj mirno razšli; nekateri so aklamirali Laborija in Picauarta in Jauresa ter jim klicali »živeli«, nasprotnike je bilo pa le malo čuti. Redarstvo je vendar zaprlo 6 oseb, od katerih je pa štiri kmalu zopet izpustilo.
' Koliko je Poljakov? Profesor Czerkawski je sestavil za historijsko filozofski oddelek krakovske akademije sledečo statistiko: Koncem leta 19CJ je bilo vsega skupaj 21 milijonov Poljakov: v Aziji 93.000, v Ameriki 1 milijon 500000, v Evropi 19 in pol milijona, k Čemur bi se moglo prišteti še 8 milijonov zadov, ki iive med Poljaki in se priznavajo za Poljake. V Evropi so razdeljeni Poljaki takole: v Ruski Poljeki (brez Zidov) 7,650 000, V ostali Ruski 4,705.000, v Nemčiji 3,600.000, v Avstro Ogrski 3,600.000, drugod po Evropi nekaj čez 50.000.
* Princ zoper klerikalizem. Duhovnik princ Maks Saksonski je na shodu »ljudskega društva za katoliško Nemčijo« v Štutgartu pozival, da se njegovi Člani odpovejo vseh teženj po politični moči.
* Katoliško šolsko društvo v Avstriji ima letos nad 50 tisoč članov. Dohodkov je imelo doslej 283 829 K, stroškov 275 873 K. — Zato nemško društvo se berači tudi po Kranjskem.
* Priziv na naučno ministrstvo na Avstrijskem, ki so ga vložili dunajski Cehi, ker je bila o\ržena njih grožnja za češke šole na Dunaju, je pod-
pisalo 3032 starišev za 5177 svojih otrok. Priziv je napisan na 213 polah papirja. ' Grozna obiteljska tragedija.
Na Dunaju ja lastnik gostilne »Zum grii-nen Baum«, Ivan Forchtgott, ustrelil 6. t. m. zjutraj svojo ženo, tri otroke in potem še samega sebe. Forchtgott je bil prej inžoner in arhitekt; pozneje je začel gostilno, ki je pa slabo uspevala, ker bivši arhitekt sam ni ničesar razumel o gospodarstvu in ga tudi žena ni hotela podpirati, češ, da je vzela inženerja, ne pa gostilničarja. Ko je prevzel Forchtgott gostilno je imel še 150000 K premoženja v denarjih. V nekaj letih ni pošel le ta denar, nesrečnež je celo zabredel v dolgove, tako da si ni nikakor vedel pomagati 5. t m. je bil izredno dobre volje, igral je svojim gostom na glasovir »zadnji valček« kakor se je izrazil sam. Šel je na to še v kavarno in se vrnil šele proti jutru Ljudje so ga videli stati zamišljenega dolgo pri oknu. Potem je položil revolver na sence speče soproge in jo ustrelil, ne da bi se žena prej kaj zbudila; tako je usmrtil tudi svoje tri otroke ter naposled z dvema revolverjema še sebe. Forchtgott je im*l poravnati v ponedeljek več računov, a imel je jedva toliko, da je plačal posle. Njegovo stanje je bilo obupno, hotel je rešiti rodbino in sebe bede ker ni imel poguma živeti.
* Pod oknom. Fotografije in razglednice so povzročile že mnogo jeze in žalosti. Te dni je tožil neki dunajski zakonec fotografa, ki je dal napraviti razglednico po sliki, na kateri se vidita ob oknu stoječa deklica in v okno se spe-njajoČ mladenič. Deklica pa je bila Du najčanova žena! Dunajčan je takoj vohal nezvestobo, zakonsko sramoto, prešestvo i. t. d. Dognalo pa se je, da je dejanje slike le lingirano in igrano. DunajČanka je še kot dekle izpolnila fotografu uslugo, da se je dala slikati v takem položaju. Obravnava se je preložila, da se dožene vsa resnica.
' Morala v Budimpešti. »Mugvar Szo« je ostro napadel policijskega šefa Rudnava, ker je odredil, da morajo imeti tudi skrivne prostitutke »zdravniške certifikate«. List pravi, daje Rudnav oskrunil svetost familije, da je ubil moralo i. t. d. Ali v Budimpešti je prostitucija zašla tudi v boljše kroge in žene in dekleta boljših rodbin služijo denar skrivaj z nesram nostjo. V javnosti velespoštovane dame so skrivaj vlačuge, znane gospe, ki se vedejo navidezno veledostojno in katerih zvestoba je celo soprogom vzvišena nad vsaki dvom, se bavijo s prostitucijo. Rudnay pa je ukazal postopati najstrožje tudi proti najfinejšim privatnim prostitutkam. Vse morajo imeti zdravniške certifikate. Primerilo se je že več škandalov, da so možje našli pri ženi tak certifikat. Policija pa ima tudi fotografije »milostivih« prostitutk.
' Koliko je Nemcev v Evropi.
Po novejšem ljudskem štetju živi Nemcev v Nemčiji 52113.159, v Avstriji 8,662 000, na Ogrskem 2.133,181, v Bosni in Hercegovini 30 000, v Švici 2,083 000, Luksen-burgu 200 000, Belgiji 3,420,000, na Nizo zemskem 5,094 800, Francoskem 500 000, Danskem 50 000, Švedskem 5.000, Norveškem 2 000, Angleškem 100 000, Ruskem 2 001.740, Rumunskem '50 000. Srbskem 6.400, Bolgarskem 3.600. "Turškem 15.000, Grškem 1.000, v Italiji 50.000, Španiji 3000, na Portugalskem 1600, tedaj skupno 76 536 000.
' Moč muh nadkriljuje moč levov. Na prvi pogled je to čudna trdi tev, a istinita. Sloviti naravoslovec Linne je nekoč dejal: »Muhe razplojajo tako hitro svoj požrešni zarod, da more troje muh prej požreti mrtvega konja nego lev! To je treba razumeti tako, da v krajšem času, nego bi mogel požreti lev konjsko mrho, uničijo jo milijoni mušje zalege, ki se je izlegla iz zaroda samo treh muh. Zarod ene muhe more vzrasti v letu na 25 milijonov. Ker pa vsaka muha požre na dan 1 gram hrane, zadošča ves zarod ene same muhe, da požre na dan nad tri stote jedil.
* Zakonski par novega človeštva". V Parizu je proglasil nedavno »kongres novega človeštva« I9letnega mla deniča, krojaškega pomočnika in l5ietno deklico kot zakonski par. »Najvišji svet« tega kongresa tvori 5—6 belolasih starcev ter nekaj dam misterijoznega vedenja To društvo se bavi s problemom, kako bi bilo možno združiti vse kulturno prebivalstvo na svetu v en sam bratski narod, kateremu bi predsedoval »svetovni senat«; iz tega senata bi se izvolilo potem »mi nistrstvo človeštva«, ki bi imelo skrbeti za hrano, stanovanje in obleko vseh ljudi. Zaročenca sta morala priseči pred tem »najvišjim svetom« drug drugemu večno zvestobo, dobila sta častni znak svoje poroke in pa pergamentno listino, ki pravi med drugim tudi, da velja za oba spola isti zakon ter ista morala. Nato je govorila anarhistinja Reville in naposled je prijela neka druga stara dama novoporo-čenko za roko in ji je zapela dolgo romanco, v kateri meni, da mora biti žena napram možu popustljiva, radi česar se je unel z anarhistinjo hud prepir, čudna sekta!
* Dvoboj generala z urednikom. Časnikarska polemika v listu »Gau-lois« je bila vzrok, da se je v ponedeljek mečeval general Partin, kabinetni načelnik v vojnem ministrstvu, z urednikom lista »Gaulois«, Polonaisom. General je bil ranjen na roki.
■ šest tednov zapora na žalitev dečka. V Elbingu na Nemškem je bil obsojen neki najemnik mlekarne radi žalitve — princa Joakima, najmlaj šega zarojenca Viljema II., na 6 tednov zapora. Državni pravdnik je predlagal celo 6 mesecev. Bizantinska zloraba pa ragrafa o žalitvi članov cesarskega rodu na Nemškem obuja že po vsem svetu senzacijo.
* Nova repatica. Pri sozvezdju Kasiopeje je možno videti sedaj z daljnogledom novo repato zvezdo, ki je bila objavljena pretekli rnesec. Vsak dan je večja, prihodnji mesec jo bomo mogli gledati brez daljnogleda.
' Mesec mrkne 16 oktobra, in sicer popolnoma. Začetek mrknenja bo ob 5 uri 14 min. zjutraj, konec ob 7. uri 42 min. Pri nas bo videti mrk le deloma, kajti sf'lnce izhaja že ob 6. uri 42 min. Popolno mrknenje se bo videlo v Atlan tiškem oceanu in v Ameriki.
* Raj na zemlji je vsled soglasnih ve^tij vseh potovalcev po Aziji na otoku Koh-Changu, ki je v kitajskem morju ter je pod sijamsko oblastjo. Prebivalci hodijo tam brez obleke, kajti pri ugodno toplem vremenu, ki vlada ondi, je obleka brezpotrebna. Na obrežju je možno nabrati velike množine ostrig, v gozdu je vse polno ptičev in živalij, raz dreves pa visi najokusnejše sadje. Ljudstvo živi rajski lepo, dasi mu ni treba niti z mazincem ganiti, in tudi v istini ne dela ničesar ter se bavi samo z jedjo, s pijačo, plesom in z igro. Edina nadlega tega rajskega otoka je množina os, ko marjev in enakega mrčesa, ki nadleguje prebivalce raja.
Društva.
— Tukajšnja skupina društva avstr. železničnih uradnikov sklicuje za prihodnjo nedeljo ob 4 ur; popoldne v Lorberjev hotel »južni kolodvor« shod južno-železničnih uradnikov. Na dnevnem redu so važna stanovska vprašanja in volitev delegatov za shod vseh južno-železničnih uradnikov, koji se vrši dne 19. t. m. v Brucku (Bruck a/d M ur.)
— Odbor pevskega društva „Ljubljane" opozarja vse člane pevce in dotične gospice, katere so se blagovolile odzvati vabilu za sodelovanje na trgatvi, da se zbiramo v nedeljo zvečer ob 1/27. uri v društveni sobi v »Narodnem domu«. Določeni čas skupnega sestanka velja tudi za dotične gospodične in gospode izven Ljubljane (iz Radoljice i. dr), kateri so se v zadnjem času zglasili, da žele kot vinčarji sodelovati na vinski trgatvi. Objednem naznanja odbor slavnemu občinstvu, da so se vabila zaradi neljubih zaprek zakasnela z dostavljenjem in da vsled ogromnega dela ne bode mogoče pri najbolji volji, da bi se ista razposlala tako, kakor je želeti, zatorej prosi uljudno, da mu prizadeti krogi blagovolijo oprostiti.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" naznanja gospodom društvenim pevcem, da se ta teden pevske vaje ne vršijo. Prihodnja pevska vaja bode toraj v sredo dne 15. t. m. ob na vadni uri.
Književnost
— „Stara Kranjska". Ravnokar so izšli zvezki 10, 11 in 12 teh znamenitih slik akademičnega slikarja Konrada Greleja. K vsaki sliki je preskrbel besedilo P. pl. Radics. 10. zvezek ima slike: »Grad Bled«, »Cerkev sv. Petra nad Begunjami«, »Boj s Turki pri Sisku« in »Grad Stara Loka«. 11. zvezek: »Mestna hiša v Ljubljani«, »Grad Soteska«, »Utr jena cerkev na Sv. gori« in »Fužine v Železniki«. 12. zvezek: »Notranjščina kapelice sv. Jurja na ljubljanskem gradu«, »Grad Mokronog«, »Portal hiše dr. K. Anačiča v Ljubljani« in »Cerkev Črngrob od znotraj«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 9. oktobra. Ministrski svet je imel včeraj sejo, v kateri je bilo sklenjeno, povabiti zastopnike vseh strank na konference k ministrskemu predsedniku. Te konference se začno 14. t. m. Povabilo dobe klubovi načelniki. Korber bo sprejel izjave teh zastopnikov, sicer pa se zatrjuje, da ima že pripravljen načrt za rešitev češko-nemškega problema.
Dunaj 9. oktobra. Uradna „Wie-ner Zeitung" prijavlja danes cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se
sklicuje državni zbor na dan 16. oktobra. Dnevni red prve seje poslanske zbornice obsega tri točke: 1.) Prvo čitanje novega tiskovnega zakona 2) Poročilo o reviziji gospodarskih in pridob-ninskih zadrug. 3) Poročilo legiti-macijskega odseka o dveh volitvah. Vpisovanje govornikov bo v četrtek.
Praga 9. oktobra. „Nar. Listy" opozarjajo Korberja, da sa gre pri predstojećih konferencah za reme-duro pred 3 leti češkemu narodu storjene krivice in za nič drugega, Za izid teh konferenc je odgovoren Koerber.
Budimpešta 9. oktobra Tudi v današnji seji poslanske zbornice so bili škandali. Kossuth je prijemal ministrskega predsednika Szella in rekel, da mu njegova stranka ne bo več prizanašala. Szell je odgovoril, da tudi ne rtll-iktuje na Kossuthovo prizana-sanjo. Ko je predsednik grof Apponvi izjavil, da seje iz lastnega nagiba udeležil Kossuthove slavnosti in položil na Kcssuthov grob venec, mu je opozicija priredila o v a c i j o, ministrskega predsednika Szćlla pa je insultirala, Posl. B a r t a je rekel, da je bila opozicija včeraj tiha le vsled silnega začudenja nad nesramnostjo, s katero je S^ell delal razliko med zvestobo cesarju in spoštovanjem Kossutha.
Pariz 9. oktobra. „Matin" poroča, da je general frančiškanov, pater Flemming, njegovemu uredniku rekel, da so katoliški redovi zaslužili, da jih je francoska vlada zatrla, ker so le zbirali denar in se vtikali v posvetne reči.
Pariz 9. oktobra. Osrednje vodstvo premogarske organizacije je obelodanilo oklic, s katerim poživlja pre-mogarje, naj še danes začno štrajk. Ponekod so premogarji že opustili delo.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 7. oktobra 1903.
3knpni državni dolg v notah   .   .  .   . It 0 80
Skupni državni dolg v srebra .... ICO 60
Avstrijska zlata renta....... 120 46
Avstrijska kronska ronta        .... 99 9f>
Ogrska zlata renta 4°/0 ....... 120 05
Ogrska kronska ranta 4°/0 ..... 97 75
Avstro-ogreke bančne delnice .... 1B85—
Ki editne deicice......... 88175
London visiA.......... 259 4u
Nemški državni bankovci za 100 mark 116 97'/»
20 mark   .  .  ;......... 2341
20 frankov........... 19U6
Italijanski bankovci ........ 95 —
C kr. cekini........... 1130
Žitne cene v Budimpešti
dne 9. oktobra 1902. Termin.
Pšenica za oktober .   .   .  .   za 50 kg  K   7 24 „       „ april 1903   ...    „ 50 „    . 732
Rž „ oktober....., 50 „    .6 45
Koruza   „ maj 19U3.   .   .   .   „ 50 „    „   6 61 Oves      „ oktober .   .   .   .   „ 60 „    . 693 Efektiv. 5 vinarjev višji.
v cpbvih bolne orroks i 1357  14J4l^?.*V^^:nR'3 aEl 1
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melonsine nstnam zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno napo iz ust. 1 stekleniea z navodom f H.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. ===== Edina zaloga. _ Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, niedicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih
VOd 1. t. tt. (619-32)
Deželna lekarna Milana Leustek-a
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožeiovega jubil. mostu.
Spominjajte s« dijaška In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. oktobra: Ludmila Gasparič, zašel •-niča, 78 let, Franca Jožefa cesta št. 3, srčna vodenica in ostarelost.
Dne 7. oktobra: Anton Teran, zasebnik, 83 let, Dleiweisova cesta št. 19, kap.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 7. Dr. pr. 1205.
V četrtek, 9. oktobra 1902.
Tretjič v sezoni:
Večni mornar.
(Der fliegende Holliinder.) RomantiCna opera v 3 dejanjih. Spisal in uglasbil Rikard Wagner.   Poslovenil A. Štritof. Kapelnik Hilarij BeniSek.   Režiser E Aschenbrenner.
B igaJBKa te odpre ob ?. on. — ZtfeUl ob '/,». ari. — Kun« p) 10. on.
Pri prsostavt sodeluje orkester si. c. In lir, peli, polka Leopold H. ti 2h
Prihodnja predstava bode v soboto, 11. oktobra.
Mateoroiogieno poročilo.
		Stanje	£9			31
	Čas opazovanja	baro-, metra	IS	Vetrovi	Nebo	Is U
O		v mm.	žl			
9. uvečer  736 0
736 7 360
7. zjntraj 2. popol
98
48 15 7
brezvetr.
bL jjvzh. sr. jjvzh.
jasno
megla oblačno
Srednia včerajšnja tomperatara 11'8°, nor-mala: 1170.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega so-žalja ob smrti ljubljenega strica in svaka, gospoda
Josipa Zupančiča
c. kr. davkarja v p. in imejitelja zlatega zaslužnega križca b krono
izrekajo vsem sorodnikom in prijateljem, darovalcem prelepih vencev, g. Pavčiču in pevcem za njih ganljivo petje in vsem onim, ki so blagega ranjkega spremili do groba, posebno c. kr. uradništvu in tukajšnemu gasilnemu društvu, najtoplejšo zahvalo (2464)
žalujoči ostali.
Velke Lašče, 6. oktobra 1902.
0
Izšla Je brošura:
bstrukcija
v deželnem zboru
ter se dobiva
v „Jtarodni tiskarni" v £jubljani.
Cena SO vin., po pesti 94 vin., lOO komadov lO kron.
Tovarniška zaloga
sna
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje (1042-24) renomiranih
Dirkopp - koles
in
VVaffenrader,
Jf a j novejša]
deiatT
ročna dela
izdelana,   pričeta  in   predtiskana;
svilo, prejo, volno
za  vezanje,  pletenje  in kvačkanje
priporoča (2324—2)
JR^. HITI
Iijubljana ^ Pred škofijo štev. 20. ^ predttekajrtja^^^^jj
s #
*f
Preobleke. S^'^<
Popravila.
L. Mikusch
tovarna dežnikov
Ljubljana. Mestni trg.
Zahvala.
2 veselice slov- trgovskega društva „jy(erkur" mi je toliko p. n. dam in p. n. gospodov poslalo pozdrave, da se ne morem vsem pismeno zahvaliti; 3ato se tem potom vsem najod^rito-srčne je zahvaljujem.
V Radovljici, dne 8. oktobra 1902. (2472) Jvan JY(urnik
(2315-8)
redivo, suhe gobe, vsakovrstno žito in sadje ter vse deželne pridelke
g^T kupuje ~i®s&
finion 3{oletic
trgovec v Celju.
U najem lahko oddam
uec 5l^ladi5C
t Lescah st. 3,
pripravna za trgovce z deželnimi pridelki, osobito sedaj ob priliki zgradbe železnice. Prodajal pa bi tudi za trgovce proti proviziji jaz sam. (2421—2)
Ponudbe naj se pošljejo
Antonu Maver-ju
depoziterju v Lescah.
Bottger-ja podganška smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, stropa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni »pri Mariji pomagaj" mi. I.eu«lrk-a in v lekarni l bal d
pl. Trnkoezy-Ja v LJubljani.
Z uspehom podgansie smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2208—6) JL. Kres, mlekarija.
V Lattermannovem drevoredu.
Le kratek čas!
Razstava velikanskega
morskega kita
največje dojilke na Svetu
21 metrov dolgega, 355 stotov težkega, vlovljenega na norveškem obrežju med Špicbergi in Medvedjim otokom dne 1. avgusta 1900. — Prepariran je tako, da nima nobenega duba.
Posebna razstava obsega 25 raznih morskih rib iz morske globočine.
Pojasnila o lovu morskega volka s harpunami in topovi se dajejo vedno.
Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin.
Otvorjeno vttak dan od detetih zjutrrj do devetih zvečer.
(2452—3)
Z velespoštovanjem
ravnateljstvo,
Gld, Nedosežno
6po   svoji   lepoti in natančnosti so moje pristne švicarske
briljantne črne jeklene
Savonnet - remontoir • ure, dvojnato krite s trojnimi briljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, točnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bliščečo fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, Krščansk* trriu.   Ustanorljeni 1. 1860. obod in konica BO iz
pristnega double-zlata.   Te ure so vsled 8veje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi.
Cena ae «avltjem gld. G.—.
Briljant-črne-jeklene damske ure, odprte, v jako fini izpeljavi, gld. 7'—. M. tem uram primerne KitMpoMke in damske verlžlee Iz doube-ziata  z obeskom gld. l-.»€».
Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3-—. Pristna 8ilberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gl. 5-—. Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se denar vrne, zatorej ni rizike.
na Dunaju, I., Postgasse st. 2 c.
|Velik iluBtrovan cenik ur, verižic, prstanov itd gratis in franko. (1283—19)
Cm. kr. avstrijski
državne železnici.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod ls Ljubljana juž. kol. Proga čes Trbiž. Cb 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Fiaczensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno č6z Selzthal v anssea. Solnograd, čez Kleln-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. un 5 ji zjutraj obobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzsn&feste. Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na- Dunaj. — Ob 11. 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne o&obni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno fiez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zel! ob jezeru. Inomost Bregenc, Curih, Oenuvo, Pariz, čez Klein-Reifliug v Steyr, Line, Budejevice; Placn. Mcrijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Prog* V Novo mesto in v Scčavja. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, oh 7 uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Priaoi V Ljubljano juž. kol. Ircfiji i: Trolia. Ob 3. uri 2 • m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Isl, Aussee, Lju-bro Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb. Marij;..e vare. Plzen, Bude jevice, Solnograd, Line, Stejr Pariz, Oenevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Oastein Ljubno. Celovec, Št. Mohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Progi is Novega mesta in Kooavja. Osobm vlaki: Ob ti. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mest j, Kočevja m o t S. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri s& m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kairoiks Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob i L uri 6 ni dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Naznanilo.
-iiHSg>n--
P. n.
Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost.
V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—21)
Belježim z odličnim spoštovanjem
posestnik vinogradov Jaška na Hrvatskom.
4 pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (2466) Zaloga čevljev
Jungvvirth
Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
2449-2
Edina zaloga na Kranjskem:
lekarna Pieeoli
„Pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta.
v Zeleznafo vino	LEKARJA Pieeoli-ja v LJubljani. Dobiva se vkftamah
a^* krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe	
Pollltereku h tek len lest vel J u * 14.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar C^altrljel Pieeoli v IJubljanl točno, ako se mu pošlje (1507)     znesek po postnem povzetja.       2 (8)
Išče se gospica
poštna in brzojavna upraviteljica
za 3 ali 4 mesece.   Vstop  1. ali 15. nov. Kje? pove upravništro »Slov. Nar.«.
meb{0YaDžl1 mesečnih sob
s posebnim vhodom odda UV. Ig-lio, trgovec s papirjem
Mestni trj? mt. 11. (2447—2)
Dve lepi sobi
kuhinja, kabinet, jedilna shramba, z uporabo kuhinje za pranje, se da za november v najem.
Natančneje na Dunajski cesti
St. 60. (2465—1)
Uradnik išče
meblovano sobo
s separatnim vhodom takoj ali s 1. novembrom t. I. (2460—2) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Prodajalka
izurjena v trgovini špecerijskega blaga, slovenskega in nemškega jezika zmožna, želi sprameniti svoje dosedanje mesto. (2470-1) Naslov pove upravništvo »Slov.^Nar.«.
Vse vrste
vrvi, štrange.ujzde, špago, vrvi
za transmisjone, počivalne mreže (Hangemaiten) in sploh vso pletenino dobite
tfcsr najcenejše ~SSq
v vrvarni (2363—4)
J. 1*. JMamič-a
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 33 na debelo in na drobno!!
Pridne
hlapce h konjem
išče
parna žaga v Hornvvaldu
♦ « posta Kočevje. ■ ♦
Hlapci morajo znati vlačiti plohe iz gozda. Plača 30 in 32 gld. na mesec in po zaslužku tudi doklada. Oženjeni imajo prednost. (2446—2)
Velika zaloga
telovadnih čevljev
s kaučuk podplati za dijake.
Cenat od št. 34 do 37  .  .  .  .  H. is«
za moške „ „ 43 „ 46 . . . . „ «-30 kakor   tudi   velika   izbera ffnmaNtili
fialoš iz najboljših ruskih, angleških in avstrijskih tovarn.
Za dečke in deklice od št. 29 do 34 14 9.90.
Za gospe in gospođe majnižje ^ ^   # cene.
Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstna komodne čevlje iz usnja in klobučevine.
Ivan Klovdils 12365-5) Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10-14.
Neslišano! Čudovito!! 400 komadov za 4 marke.
1 prekrasna, zajamčeno dobro idoča eleg. ura, gre 24 ur, z verižico, eno leto se pismeno jamči. 1 pat. računarski stroj „Patenta", ki sam izračuni najtežavnejše naloge. 1 double-garnitura ovratnih in naprsnih gumbov, garant. 30°, o zlata. 1 prakt. niklasto žepno pisalo.
1 P. garant, pristen srebrn kaveljček, prekrasen. D. Uhani. 1 krasno žepno toaletno zrcalce v etui. 20 komadov predmetov za dopisovanje.
2 para eleg. močnih čevljev, 1 par za dame, in 1 par za gospode, oboje po napovedani meri, 1 pristen srebrn prstan in 1 pristna srebrna igla za kravato, vse c. kr. puncirano in v ognju pozlačeno, in Se 300 predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni, kot pridatek gratis. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se
denar naprej pošlje razpošiljalna tvrdka
W. Buchbinder, Krakov št.
(2467)  Za neugajajoče se vrne denar.
Iščejo se gospodje
ki žele dobro domačo hrano za primerno ceno. — Sveže se kuha tudi ob 2. uri popoludne, ako se zglasita saj dva
gospoda.
Poizvedbe v hiši Gorupove ulice
St. 4, pritličje (desno). (2474—4)
«Svež, prekajen 247:;4 enski losos se dobi v trgovini deltkates
fin\. Stacul v Ejubljani.
Učenca
iz boljše rodbine sprejme takoj v
modno trgovino (2442—2)
J. S. Benedikt, tjubljana.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. II
priporoča svojo veliko zalogo
otročjih kostumov
iz lodna in ševiiota itd.
kakor tudi
oblek, havelokoY in površnikov
za ,.2400—3)
Ipai "mm- gospode in dečke po najnižjih cenah.
■
Takoj prodam ali dam v najem
svojo prenovljeno
hišo „na Kanalu"
pri Lukovici, v kateri je gostilna in strojarija z vso opravo vred, pod zelo ugodnimi pogoji.
Ker stoji hiša ob državni cesti in ima nekaj zemljišča, je zelo pripravna tudi sa druge obrti.
(2469-i)       L. Mlakar v Lukovici.
za vodovodne cevi pri Logatcu se izroči pogodnikom (akordantom).
Prosilci za to delo naj se zglasć pri
(1088) Ant. uunz-u (47)
tovarnarju za vodovode v Moravskih Graničari (Mahrisch-VVeisskirchen), Moravsko.
Kdor potuje v
Gorico
priporoča se mu nova
kavarna Central
na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prejšnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov ; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, čistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah.
(2475—1)
roda se tafeo3
v Ljubljani na Bregu. Čisti donesek 5%- Izplačati je 10.000 K, drugo ostane na hiši.
Več se izve pri g. J. Bahovc-u
na Št. Jakobskem trgu. (2328—3)
Spretnega
stenografa
in izurjenega 2468
odvetniškega pisarja
sprejmeta v službo s 1. novembrom t. 1.
dr. Abram in dr. Ribar v Trstu, via S. Spiridione št. 3.
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika0 8.
Str. 229.
Vsebina
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Krlž-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. ,1832-29)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
norimberške stroke se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe je nasloviti: Poštni predal 67, Ljubljana. (2451—2)
Kupim
majhen in pripraven, že rabljen, a vendar dobro ohranjen
koleselj za
Ponudbe pod: J. V., pošta Borovnica, poste restante. (2455—2)
Klauer-jev
naravni  rastlinski  liker, izvrstnega vpliva na želodec (415-195)
se dobi pristen edino le iz glavne zaloge
Edmund Kavčić-a
tt Xjj-u.t>lje.r5.i.
slovenski
skladni koledari
za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke 2390—2)
Ivana Bonača v Ljubljani.
Cena je vzlic okusni izdelavi zelo nizka,
santo 30 vin. s pošto 90 vin. več. Prekupci dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot novoletno darilo in se brezplačno utisne njihova firma.
Da ne bude, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim g. naročnike, da se i iin preje oglase, ker se bode na take v prvi .vrsti pri razpošiljatvi oziralo. ~^Ji
Razpis tajnikove službe.
Podpisano županstvo razpisuje službo
občinskega tajnika
z letno plačo 900 kron in primernim stanovanjem. — Prošnje z dokazili zmožnosti za to službo je vložiti pri podpisanem do konca t. m. Zahteva se znanje sloven
ščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi.
Županstvo v Kanalu
dne 8. oktobra 1902.
(2471—1) M. Zega, župan.
Ob pričetku zimske sezone
priporočam p. n. občinstvu
svojo bogato zalogo popolnoma suhih drv v meter dolgih polenih ali razžagane in razsekane, ravno tako premog, lesno oglje, stavbni in rezbarski les, dolomit, pesek in sipo, sloveči velenjski brikets
najboljša, najcenejša in najsnažnejša kurjava za peči, ognjišča in industrijo,
brez prahu in nesnage, v lepi obliki. (2397-4)       Edino razprodajo za vso Kranjsko ima
TTQlXX&< Tei"U,siX.QEV Dunajska cesta 47.
IDo^ler gpa, "bo zalogpi I —*mm Pristen
pelinkovec
™       (Wermut-vino) liter po 80 Ilv. ima
klestili trg »*.
Zunanja naročila m<& ar** izvrše.
2385-5)
Feliks Toman
n
B
a i
si
Prosim, g, kolesarji, blagovolile čilali!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka fJStyria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine,
kakor tudi za pneumatike.
PriporoCam se z velespoStovanjem
(114-74)
trgovec in urar na Mestnem trgu.
kamnoseški mojster
ana, Resljeva cesta st. 30.
]%Tajwet»ja zaloga izdelanih
nagrobnih spomenikov
in najbogatejša Izbera č-rnih
■*»• piramid, obeliskov io nagrobnih križev
od najlepšega švedskega granita ln InbradorJ«.
Lastni izdelek.   #   Najnižje cene. (2301—6) Priznano najnatančnejše izdelovanje cerkveno umetnih in monumentalnih kamnoseških proizvodov.
Stavbena dela vsake vrste. Plošče za pohištvo od raznega marmorja.
I. -1 .. L-
Ć«5nilt § 5Yfjlat>ee
JLjubij cena, JLingarjeve ulice
priporočata $launemtj cbčinstuu 5ueje lepe
zaloga raznovrstnega blaga
za
(2274 - 3)
jesensko in zimsko
Cene JCZOHO. m>*e-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
KA
251709
11