IZDAJA ZA GORIŠKO IHT BENEČIJO PRIMORSKI DNEVHIK , -------------GLASILO • Stev. 188 (2184) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione ln abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 3. avgusta 1952 Cena 25 lir madžarske oblasti izvajajo iEjttcid nad jugoslovansko manjšino l^CHO # — iUta porabskih Slovencev in pripi^ve za množično deportacijo prebi- ® avanji - Podaljšan trgovski sporazum med Jugoslavijo in Italijo - Poto-ugos ovanskih novinarjev v inozemstvo in obiski tujih novinarjev v Jugoslaviji Dašega ^Pisnika) ^»ske^n’-2- ~~ P° vestih iz site obiat(- ravl,'aj0 m2džar-portacrir ’ "CVe mn°žiine d«-3užnih ifenjem ^ * ,‘ ske- s priiprav-rasr« me^a t01 j ■ S° Mčeli že 0°Hciia v rI 0 Je madžarska naj sejtlv debila nalog, oseb, * . 1 spisek nezaželenih siavije’ p f^^atizerjev Jugo- Drve tfeM0rtsa,eJiv-Vesteh bodo te rfni se b°do za- okreg is? zac**!e v Baranji *>v. Prebiv»iIZ/n’ večinoma Zi- ! st»lnein strah?, B?,ranje živi cak». ktoi thu ln “emočno vičenie v' slovencem gro Usarja !' , ocojSnja «Borbai> fJem zvezi s temi ravna- oblastiih cblasti’ a'a «>a- i j^«S‘v'i'POrabijajo pr°“ ^'inistično „1 . “anjšinam CePrav ^ genocidn0 metodo. I inoztmstv„VSltu!!stičai birojt ls‘h' ki veiia ^eni 0 pred' V Zv®zi z v JuBcslaviji t,ut« za ?enjav° inozemske £■*■* se v in°-mtiio Vest? ^ 0 pa v Trstu MCgote z-’,m 7 Ju«csl2.vijj ni a Ecdiagj' tPhn}ati tuJ« valute. 5?*» turi« Vesti mrlcsi ino-.'UtO v Trst menjujejo tujo j^c.shjVa u za dinarje. Po tUu° »nnsšaj P^Pisih tujci vain, ‘° v Jugoslavijo ‘ni> OctrPK„V ne<>menjeni kolibi' Dretl04„ - je samo- da j0 meJ° Prijavijo f -^rebno h , kJ®r dobe za to ere&i il0- na podlagi ^žru^^-njajo denar v *■ Prj Pntnju.f^,^~rodne ban' ^njalniroh JAT’ ^mejnih lih. pJ!’ca^ ® Jedilnih vago-t(,risti 1* a 'allko inozemski 509 dins,rLmeso. v Jusosla^ijo •fin. ' ^ v bankovcih do 50 *S£tvte bUa v zunanjem Beogradu izvrše-I? P'sem mt<* FLRJ »ost s ^ati— ■ °- trgovini in ^koi 0 sode,°|vanju ^•Jšata rtblagcvni izmenjavi letcs b tonca 1952. leta,. J^kih \nvfn skupin Jugoslo-vv«ško n r;|ev obiskalo pačijo, 'seu nsko’ Zahodno - tn° tudi R1J0’ ZDA in ver' Vzhojj PrV;' države m ver Bližnjega v ‘ va skup^J“’SiriJo i« Egipt, v 1,0 25 * sedmih novina.r-^ko'^; odpotovala na > septemh m ko bo v za' - večja skupina ^>la vkJb "dinarjev od-,,>5kih ^ ' Hkrati bo več t^iivijo ovmarjev obiskalo Vk,,n torek prisP« v ^fev'ki h„ 3 turSkih novi-hj,. biv»niemmed dvajsetdnev-Jugoslaviji o-DiJ^Je. S,n5'lZa8reb in dru-Jev tefiorinr prispe sku-*v. "odnonemških novinar- neka-aCijah Ju Bo P resa C'0«* ratf^ “!feci Prenetola ital V ^lb,m natte v Ku- S>*i*t *mjl’ Albanski kom- k> ^tlTz delavcem'da Nov *,r<»ck sti tIa Tv rafir*riji n.v1 stfoii l iz Jugoslavije«. 0ic. jtvan|p h1 Pogrebni za Ln6'" rafinCrije- bi ljJSke zvej«. i! prispeti iz So-^Lda ^ Pred' 8a Vlra Jav S®S0Br,sJan^- '[Cj Je več smodnika. . _ dskih žrtev. morda častnikom glavnega sta- splošno 24-urno stavko v znak na uspelo izgladiiti nasprotja glede člena 52, ki se nanašg ra vojne ujetnike .in glede člena 60, ki zadeva priporočila vladam glede razgovorov po zaključenem premirju. Dcdal pa je ,da so kljub zavezniškim na. porom obravnavali le vprašanja, ki nimajo neposredne zveze z glavnim problemom t. j. z izmenjavo vojnih ujetnikov. Jutri se bodb ponovno pri. čele plenarne s«je obeh delegacij _ vendar bodo imeli zvezni častniki še naprej sveje se. stanke. Glasnik 8. armade je danes zjutraj izjavil, da s0 kitajske in severnokorejske izgube od 22. do 27. julija dosegle naslednje številke: 675 mrtvih, 669 ranjenih in 12 ujetnikov. Kakor poroča a.gencija ((Nova Kitajska#, je namestnik zunanjega ministra pekinške vlade sestavil oster protest zara. di britanskih ukrepov proti kitajskim letalom v Hong Kongu. Letala in drugo premoženje, ki je bilo zaplenjeno im predano neki ameriški družbi; je po zatrjevanju kitajskega ministra pripadalo dvema letalskima družbama Ljudske Kitajske. * * * TOKIO, — Radio Peking je včeraj zagotavljal, da pesta, ja vojn,a na Koreji America, nom vse predraga. Radio je citiral vojaško porodilo, objavljeno včeraj v Peking;^ in izjavil: 1. sile Združenih narodov so od 26. junija 1951 da 15. junija letos izgubile 325.479 mož, od te-g£ 129.945 Američanov. 185.885 Južnokorejcev’ in 9.649 drugih narodnosti. 2. V letošnjem letu je bilo uničenih ali poškodovanih 9.922 ameri-ških letal. 3. ZDA porabijo na Koreji nad 975.000 ton raznejga materiala vsak mesec in so za vojno na Koreji potrošili rjaid milijard! dolarjev. Poročilo, ki ga je razširil radio Peking, ■% zaključuje s trditvijo, da se bodo Američani znašli v doka;' slabšem, položaju, aiko se bo vojna, na Koreji nadaljevala. Splošna stavka v Belgiji BRUSELJ, 2 — elgijski od. bor generalne konfederacije dela je za 9, avgust proglasil protesta proti dveletnemu vojaškemu službovanju. Do te odločitve so privedle številne stavke v zadnjih dneh po vsej državi in zlasti v Liegeu, kjer obratujejo industrijske tovarne. Poleg tega je omenjeni odbor, ki se je sestal v Liegeu, sprejel resolucijo, v kateri izreka solidarnost s sinovi delav. skega razreda, ki jih drži pod orožjem pristranska zakonodaja« Resolucija nadalje obsoja belgijsko vlado, ki vsiljuje daljši vojaški rok, nego je v veljavi v sosednih državah. Socialistična stranka se je pridružila protestu generalne konfederacije dela, napada belgijsko vlado in zahteva, naj ta. koj izpusti vojake, ki so bili zaprti zaradi nedavnih incidentov po vojašnicah. Jutri bo v Liegeu množična manifesta- cija proti «24 mesecem škega službovanja*. voja- Mednarodna konferenca Rdečega križa TORONTO, 2. — Na mednarodU ni konferenci Rdečega križa v Torontu je bila na predlog Sovjetske zveze sprejeta resolucija, ki zahteva izločitev atomskega orožja, odnosno postavitev tega orožja izven zaKons. Pri tem je nadvse zanimivo dejstvo, da ie prišlo do glasovanja šele potem, ko je bila resolucija na predflog britanske vlade popravljena na način, da je SZ glasovala proti. Pač zato, ker zahteva britanski popravek, naj se zadeva z atomskim orožjen^ vokviri v splošno razorožitev. * * * Po spopadih so Kitajci ustavili dovoz živil v Macao, kjer so se cene življenjskim potrebščinam zaradi tega ukrepa podvojile. Predsednik Truman ratificiral pogodbene sporazume z Nemčijo Acheson je odpotoval na Havajske otoke, kjer se bo udeležil konference sveta zunanjih ministrov tihomorskega pakta WASHlNGTON, 2. — Predsednik Truman je podpisal danes odlok o ratifikaciji pogodbenih sporazumov z zahodno-nemško vlado. Kongres je ratificiral sporazume že prejšnji mesec, vendar postane ratifikacija veljiv-na šele s predsednikovim podpisom. Tako so ZDA prva država, ki je ratificirala bonnske sporazume. Ratifikacija je bila izvršena včeraj tudi v Angliji, vendar tam še manjKa formal. nost podpisa. Po podpisu odloka o ratifikaciji, ki ga je Truman izvršil v Kansas Cityju, kjer je na počitnicah, je izjavil, da pomeni ((ratifikacija ten dokumentov zadnjega v dolgi vrsti naporov, ki naj privedejo do trajnih prijateljskih odnosov med Nemčijo in ZDA», in «nov korak k varnosti zahodne Evrope in severnega Atlantika«. Acheson, ki ga je okvara na letalu včeraj zadržala v Den-weru, je danes odpotoval v Ho-| nolulu, kjer bo se bo v ponedeljek začela seja sveta ministrov tihomorskega pakta, ki združuje Avstralijo, Novo Ze-landjo in ZDA in ki predvideva skupno obrambo v primeru oboroženega napada. O namenih te konference se v političnih krogih mnenja deljena, Večinoma pa menijo, da bo Acheson poskušal razširiti krog držav, ki so vključene v pakt. Tu bi prišla v poštev edi. nole Japonska> vendar Acheson gotovo ne bo imel lahkega posla, da bi prepričal Avstralijo in Novo Zelandijo, naj sprejmeta v pakt prav tisto Japonsko, proti kateri je bil pakt pravzaprav sklenjen. Doslej Avstralci niso hoteli pripustiti v pakt niti Filipinov. služujoč se lahkega orožja. Ranjenih je bilo dvainajst jetnikov, med temi je bil menda eden zadet smrtno. Mir je bil vzpostavljen v jetnišnici šest ur po uporu. Upor v jetnišnici MONTREAL, 2. — Nekaj sto zapornikov jetnišnice v Bor-deauxu je preteklo noč premagalo paznike, toda policija, kit je posredovala, je vzpostavila red^ po- Egiptovska vlada imenovala začasni namestniški svet Vafdistična stranka je molče sprejela poraz - Notranje gibanje za «čiščenje» v vafdu ogroža glavnega tajnika stranke Serag el Dina - Ameriški veleposlanik pri Maherju KAIRO, 2. — Egiptovska vla. | sqpisi, ki so prej ognjevito zsr da je danes imenovaila začasni namestrsiški svet, ki bo opravljal kraljevske funkcije, dokler ne bo parlament, ki ga pa je treba šele izvoliti, izbral stalineg.a namestništva. Za ra-mestn.ke so bil; imenovani Ab« del Moneirii, bratranec bivšega kralja Faruka, Bahietidin Ba-rakat, bivši minister in bivši predsednik državne kontrole računov, in polkovnik Rašad Mehanna, ki je bil nedavno imenovan za ministra za pro-m>st. VfKfdistična stranka se je u. klonila skietpu državnega sveta, da lahko začasno namestni,-štvo imenuje vlada in da, ni treb^ sklicati parlamenta, ki je bil razpuščen. Vafidistiftni ča- stopali stališče svoje stranke in as zavzemali za ponovno sklicanje razspušičeme&a parlamen. ta, v katerem so krneli vafdisti dveitretjinsko večino, so se danes vzdržali vsake kritike slčle. pa državnega svei-a Po zahtevi generala Nagiba vsem strankam, naj izvedejo v svojih vrstah epuracijo, je skupina članov vafdistične stranke sklenila zahtevati od1 predsednika vafda, Mustafe el Na. hasa (tako se zidaj plebejsko imenuje Nahas paša odkar so odpravili naslova «paša» in «bej»), naj ustanovi komisijo, kii naj razišče obtožbe proti nekaterim članom stranke, in naj dokončno sklepa samo v spo- GONELLA IZSILJUJE MANJŠE ZAVEZNIKE V diskusiji o volilnem zakonu za bližnje parlamentarne volitve v Italiji se vse bolj jasno kažejo nedemokratične kleroiašistične težnje demokristjanov in Vatikana Pristanu^rS'tk'm v al' ft^raio Janišeu Va.lona ek-Je v< Prostaed0niJi 50 tfanes X > velikega na. S* 'Juduva /i'^ makwton- eborni ena — ob- ks S;e-vstak ® make- Tup- ,0“,5tV2» Proti ^U ^bii Cw>trailna pro- {VI Kruševu, sredi-biibl *51!! ’ 50 P^d 49 leti s s>. lunri0 makedonsko re-Sml j? Proslavljali rl akadem.jami, pre- %t('li^imuUiami’ kulturno-in ' ‘"SPortnimi prire-^ raarSI-£ organi, švicarske študent- ^ in '^^izacUe^* š!utfen‘-S.^otov’ifa Sl^svicarske"0 mladinsko ak- nt°v «er^i?dine skupina *“srebške univerze. B. B. 0Vna pogajanja na Koreji Na zasedanju Mir ^Eeha, p pomembne. Ih J(- smeruJi ^'j^u seje CVille 1zjav i^lkovnlk s'"^ Ud V teku Je bil vse* •h,hŽen s^'ra^iih, “"'‘b sej ^ 'Zmeri, ,i Sl*de sed-Vjjj tka Za devetih členov ^ ^ 4aSerrJrje- Sonmer- aztl upanje. da bo (Od našega dopisnika) RIM, 2. — V letoviškem kraju Canazei je politični tajnik demokristjanske stranke Go-nella govoril ob otvoritvi poletnih tečajev demokristjanske politične šole. Njegov govor pa ni bil toliko namenjen tečajni, kom kot trem manjšim sredinskim strankam, ki jih demokristjani ne morejo prav pripraviti, da bi sprejele ta]c načrt volilnega zakona za uprav, ne volitve, ki bi zagotovil demokristjanom neovirano in nekontrolirano oblast. Novi volilni zakon že dalj časa razburja politične duhove v Italiji. Na parlamentarnih volitvah 18 aprila 1948 se je demokristjanom nepričakovano nasmehnila sreča: dobili so toliko glasov, da so si zagotovili absolutno večino v parlamentu. S tem se je začela doba absolutne demokristjanske vladavine, v kateri so bili predstavniki manjših sredinskih strank v vladi samo še koristen okras in nič več; zaradi tega so tudi iz vlade izstopili najprej liberalci, nato tudi socialni demokrati in le republi. kanci so ostali še vedno zvesti De Gasperiju, da so lahko obdržali svojega Pacciardija kot obrambnega ministra. Od leta 1948 do danes so se razmere spet precej spremie-nile, bolje rečeno, nenormalni položaj, ki je leta 1948 prinesel demokristjanom nenormalno večino, se noče veg ponoviti. Zadnje upravne volitve so pokazale padec demokristjanskih glasov na kolikor toliko normalno mero; brez pomoči manjših strank demokristjani ne morejo več dobiti absolutne večine na volitvah. Težave se začenjajo z demokristjansko željo, da kljub temu spremenjenemu odnosu sl sami ohranijo absolutno oblast v deželi. «Ohranitev formule 18. aprila« ki jo demokristjani tako radi’ ponavljajo, ne pomeni nič drugega kot ohranitev absolutne oblasti klerikalne stranke, ki si jo je pridobila v izrednih o-koliščinah v aprilu 1948, Ce bi se volitve prihodnje le. I nih okrožjih (kandidat, ki v to izvršile po volilnem zakonu, svojem okrožju dobi največ ki je zdaj v veljavi, bi skupina Štirih stranjj (demokristjani, republikanci, socialni demokrati iA liberalci) sicer gotovo o-hranila večino, toda absolutna večina demokristjanov bi šla po gobe. Od tod izvirajo razni načrti za spremembo volilnega zakona, ki bi se naj prilagodil Volilnemu zakonu za občinske volitve in torej slonel na načelu «apparentamenta« in ((nagrade večini«. Samo da demokristjanom dvetretjinska večina, ki jo predvideva zakon za upravne volitve, ni dovolj. Zagotovila bi sicer neovirano vlado demokristjanom in njihovim zaveznikom, ne bi pa o-mogočila klerikalcem absolutne večine. Zaradi tega se demokristjani zavzemajo za tričetrtinsko večino mandatov, ki naj bi bila dodeljena stranki ali skupini strank, ki na volitvah dobi relativno večino. Ker lahko demokristjani v taboru sredinskih stran^ računajo na več kot dve tretjini glasov, bi se s tem izpolnila njihova želja in z absolutno demokrist-jansko večino v parlamentu bi se Italija še bolj odločno u-smerila proti klerofašistični diktaturi. Odpor manjših strank proti demokristjanskim načrtom je razumljiv, vendar ni bil doslej kdo ve kako 'odločno izražen. Republikanci so pripravljeni popustiti demokristjanski želji po «nagradi večini« in diskutirajo samo o odstotkih Podobno tudi liberalci. Socialni demokrati so razdeljeni. Desnica Saragat . Simonini se udinja demokristjanom, Romita brez posebnega prepričanja brani proporcionalno razdeljevanje mandatov in le skrajna social-nodemokratična levica (Codi-gnola-Greppi) stoji na stališču odločne obrambe proporcionalnega sistema. V ta okvir se uvršča današnji govor demokristjanskega političnega tajnika Gonelle, ki je začel z odkritim izsiljevanjem manjših partnerjev. Pogrel je idejo volitev po volil- glasov, je izvoljen, brez naknadnega razdeljevanja mandatov po proporcionalnem sistemu), ki se je zadnji čas že tu in tam oglašala v demo-kristjanskem taboru. Volitve po okrožjih pomenijo smrt manjših strank. Borba bi se praktično omejila na demokristjane in kominformiste; po. ostril bi se torej tisti dualizem, ki italijanski vladi v notranji, še bolj pa v zunanji politiki; ta. ko prija. Demokristjanski namen je jasen. Govor političnega tajnika Gonelle je izsiljevalski opo. min trem manjšim, sredinskim strankam: ali vnaprej pristane, t.; na naše neomejeno gospo-stvo, ali pa vas obsodimo na smrt. Demokristjanske totalitaristične namene, ki jim ostale stranke služijo sam0 za .brezpomembno «demakratičnc» dekoracijo, je s klasično jezuitsko zavrtostjo izrazil Gonella v stavku: «Ostale stranke centra so dejanske, čeprav omeje, ne sile v javnem mnenju, in volilni sistem mera jamčiti’ zastopstvo V parlamentu tem silam, ki pa, morajo s svoje strani priznati večjo odgovornost, ki pripada demokristjanom«, Gonella je omenil tudi drugo možnost, verjetno kot kompromisno rešitev, ki bi jo demokristjani radi dosegli «appa. rentamento« go večjih volilnih okrožjih, seveda z »nagrado ve. Sini«, pri čemer bi kakšna drobtinica odpadla tudi na li. beralce, sociaine demokrate in republikance. Ni pa preciziral večinskega kvocienta, ki bi v tem primeru pripadal zmage.viti skupini. Zdi se, da se italijansko politično življenje čedalje bplj orientira y klerofašistično smer prof. Gedde. Mlačni odpor sredinskih strank — ki so na drugi strani demokristjanom krva. vo potrebne — ne daje slutiti, da bi demokristjani naleteli na svoji poti na resnejšo oviro. Vsaj dokler stoje stvari kot danes. Vatikan pa si mane roke. A. P. razumu z vafdi^r^no parla-mesntamo skupino. Gonilna sila te vafdistične skupine je bivši zunanji minister Šalah el Din. Skupina zahteva odstranitev Fuada Serag el Dina, bivšega »ministra ta finance in za^notranie zadeve. Kratke vesti MACAO, 2. — Portugalske kolonialne čete so zaprle cesto proti Kitajski in ustavljajo vse avtomobile 300 m pred kitajsko mejo, kjer je v preteklih dneh prišlo do spopadov. Vlada v Macaou ni še dala pojasnil v zvezi z razvojem pogajanj s Kitajci, toda levičarski list «New Evening Post«, ki izhaja v Hongkongu, trdi, da so Kitajci zahtevali izpolnitev dveh pogojev, preden b.i Kitajska ponovno dovolila vzpostavitev trgovskih in komunikacijsikih vezi s Kitajsko, in sicer: oblasti v Macaou naj prevzamejo vso odgovornost za incidente in piača-jo primerno odškodnino; obmejni stražarji naj se umaknejo za zaporo. ★ SPRINGFIELD, 2. — Demokratični kandidat Adiai Stevenson je poveril vodstvo volilne kampanje za predsedniške volitve v novembru bivšemu predsedniku Združenja ameriške demokratične akcije Wilsonu Wyattu. ★ SANTIAGO, 2. — Stavka čilenr skih železniških uslužbencev, ki so zahtevali povišanje plač, se je danes zaključila. Stavkajoči so se davi vrnili na delo. AMAN, 2. — Jordanska vlada je naprosila egiptovsko vlado, naj določi arhiteikta, ki bo sodeloval pri izdelavi načrtov za obnovo Kristusovega groba v Jeruzalemu. * MOSKVA, 2. — Sovjetski hribolazci so postavili spomenik Stalinu na vrhu 3.600 m visoke gore v Kavkazu. ★ LONDON, 2. — Agencija ((Nova Kitajska« poroča, da je kitajski učitelj našel način, po katerem se je mojoče v šestih urah naučiti pravil za pisanje zamotanih kitajskih znakov. * NEVV YORK, 2. — Bolgarija je protestirala pri OZN zaradi nedavnih incidentov na bolgarsko-grški meji, do katerih je prišlo med obiskom generala Ridgwaya v Grčiji. V protestu je rečeno, da so bili ti incidenti izzvani po nalogu vrhovnega poveljnika SHA-PE, in sicer zato, da bi postavili v nevarnost mir na Balkanu. SALZBURG, 2. — Hči predsednika ZDA Margaret Truman je prišla danes v Salzburg, kjer bo ostala okrog teden dni in se udeležila glasbenega festivala. * HONGKONG, 2. — Angleški listi javljajo, da se je v Kitajskem morju, severnozapadno od Filipinskih otokov iz morja nenadno prikazal otok in da ga nameravajo angleške oblasti proglasiti za britansko ozemlje. S Filipinov bodo Jutri odpotovali tja novinarji in foto3ra.fi filipinskega letalstva, da ugotovijo s točnostjo kraj, kjer se je otok prikazal in s tem morebitno pravico Filipinov nad to kopnino. ★ GRENOBLE, 3' . — Na 3985 m visokero Aile Froide je izginilo še&t hribolazcev. Dve reševalni skupini se trudita, da bj našli sledi za njimi. Osmana Moharrama, bivšega ministra za javna dela, in Ab-dela Latifa Mahmuda, bivšega ministra za kmetijstvo, ki so vsi osumljeni, da so si kot ministri prislužili preveč denarja. Vafdistični «epuratorji» za-j iitevajo nadalje, naj se v vaf-dističini stranki ustanovi me-j sto podpredsednika, ki naj bi bilo poverjeno Aliju Zaki el Arabiju, bivšemu predsedniku senata, zahtevajo tudi, naj Serag el Din odstopi kot glavni tajnik stranke in naj to mesto prevzame Šalah el Din. Zdi pa se, da Nahas ni pripravljen žrtvovati Serag el Dina in da ni izključen kompromis z qe-puratorsko« skupino. General Nagib je izjavil, da nov egiptovski režim ni «ne fa. Šističen, ne komunističen«, tem. več ogibanje za gospodarski in socialni preporod egiptovskega ljudstva v okviru ustavne monarhije«, Vlada je danes prepovedala vladnim funkcionarjem hazardne igre. Ameriški veleposlanik Jefferson Caffery je danes obiskal ministrskega predsednika Maherja in angleškega velepo. slanika Stevensona. 80 let norveškega kralja OSLO, 2. — Norveški kralj Haakon bo jutri slavil 80. obletnico rojstva. Z vseh strani mu pošiljajo cvetje in darila. Jutrišnji proslavi bosta prisostvovala tudi edimburški in kentski vojvoda, ki bosta z letalom prišla, iz Helsinkov. Naš tedenski pregled Z vseli strani poročajo o letečih ploščah FORLI’, 2. — Okrog 23.30 v noči na petek so opazili nad mestom Forll letečo ploščo. Po zatrjevanju dveh žensk se je plošča vrtela okrog svoje osi s strahovito naglico, napredovala po sunkih in puščala za seboj mlečno svetlobo. Prebivalci majhnega mesteca v državi New York pa so včeraj opazovali kar deset teh skrivnostnih letečih predmetov. Cim so se pojavili na nebu, se je dvignilo več reakcijskih letal, vendar jih niso mogli dohiteti. O pojavu letečih krožnikov prihaja prvič vest tudi iz To. kia. Tam jih niso opazovale le številne osebe, marveč govori o letečih ploščah tudi meteorološki urad, ki zagotavlja, da se je snoči ob 21.20 prikazal nad mestom leteči krožnik s svetlikajočim se repom. Pojav je trajal nekaj sekund in meteorološki zavod trdi, da pri iera ni mogoče govoriti o utrinkih ali repaticah. Končno javljajo p podobnem pojavu tudi iz Ankare. Opazovalci trdijo, da so plošče letele nad Burso pri Ca rigradu v viširi okrog, 5000 metrov in z brzino nad 3000 km. Srednji vzhod je še vedno najbolj zanimiva. točka mednarodnega političinega dogajanja, čeprav je tudi Evropa te dni opozorila na dve svpji stari ra. ni: na francosko-nemška nasprotja (tokrat izražena v pasarskem vprašanju, zaradi katerega ima Schumanov načrt taiko težak porod) in na kronične gospodarske težave, ki jih obrambni ukrepi pred so-vjetsko napadalnostjo še bolj stopnjujejo: Na Srednjem vzhodu se zdi, da se težišče dogodkov premika proti Iranu, kjer utegnemo doživeti še marsikakšno presenečenje, Pa tudi Tunizija se spet oglaša. Izgonu kralja Faruka iz E-gipta (te dni je bilo objavljeno pismo, s katerim je Nagib zahteval od debelega kralja, naj odstopi, in ki z zavidanja vredno kombinacijo odkritosti in vljudnosti po. ve, kaj si mjska misli o svojem vladarju) je kmalu sledila zaostritev krize med perzijskim šahom in vlado. Zaenkrat se je ta kriza končala s krepko omejitvijo šahovih pravic — odslej bo smel šah govoriti simo s tistim, ki mu Mosadek to dovoli — in z verjetnim odhodom nekaterih članov šahove družine v inozemstvo. Ce je rta to že konec, je težka uganiti. Mosadek namreč ni v zavidanja vrednem položaju. Glavna udarna sila njegove male revo. lucije, s katero je izrinil Suita. Prerivanja med Nagibom in vafdisti o načinu postavitve kraljevskega namestništva, ki za kuliso juridičnih disertacij precej vidno razkrivajo politično borbo za oblast, dokazujejo, da je tudi vafd tujec v vojaškem gibanju, ki je vrglo Faruka in obljublja neusmiljeno borbo proti korupciji, V vafdistični tezi, da je kraljeva abdikacija (ustava je nanvreč ne predvideva) enakovredna kraljevi smrti, «ker v obeh prim rih ostane prestKA nezaseden«, se skriva želja po izkoriščanju glavne mpči vafdistične stran, ke — dvetretjinske večiMe v razpuščenem parlamentu —, ki bi omogočila stranki Nahas paše važno, če že ne spet dominantno vlogo v notranjem živ. Ijenju dežele. Za primer kraljeve smrti določa namreč ustava, da je treba v desetih dneh sklicati parlament, pa čeprav je bil medtem razupščen, Ta r,a videz juridični spor se je končal z Nagibovo zmago. Državni svet je sklenil, da je kraljev odstop izjemen pri. mer, za katerega ni treba upo. rabiti ustavnih določil za kraljevo smrt. Ta sklep je omog» čil imenovanje, ne izvolitev za. časnega namestništva. Zelo verjetno je, da se bo spor med Nagibovim gibanjem in med vafdisitično stranko zaostril, čeprav to na videz morda ne bo vidno. Vafdisti računajo. da bi na novih volitvah spet dobili znatno večino Ta Nagib v Egiptu. „ taiko, vrni se v Rusijo I LONDON, 2 — Devetnajstletni Keith Gibson je bil včeraj obsojen na plačilo kazni v višini p?t funtov šterlingov, ker je zaklical novemu ruskemu veleslaniku Grciniku, naj se vrne v Rusijo, medtem ko se je ta peljal v avtomobilu mimo njega. Mladenič, ki je pred dvema tednoma z,aklical «Ridgway> vrni se domovi«, pa je pijača! še enkrat toliko. * * * MONTREAL, '). — Ameriški koneul je izjavil, da je od časa, ko je Truman predložil zakon o obvezni vojaški službi, ((izginilo* 2000 ameriških državljanov, nastanjenih v Montrealu. Italijani kupujejo iranski petrolej Poročila govorijo o pogodbah za 20 milijonov ton petroleja LONDON, 2. — Rimski dopi. snik «Finacial Timesa« javlja, da je še ena italijanska družba podpisala pogodbo o dobavi pe. troleja z novoustanovljeno i-ransko petrolejsko družbo. Pogodba predvideva nabavo 20 milijonov ton petroleja, plač. ljivega v dolarjih. Prva petrolejska ladja bo v kratkem odplula v Perzijo. Medtem pa je že v pogajanjih tudi tretja italijanska družba z iransko vlado in sicer «Ital-Iran». Kakor poročajo iz Teherana, so dvorski krogi demantirali vesti, češ da šah ne bo mogel več sprejemati tujih diplomatov brez dovoljenja predsednika ministrskega sveta. Nadalje se je izvedelo, da je šah snoči sprejel ministrskega predsed. nika Mosadeka, s katerim se je zadržal nad tri ure. Londonski uradni krogi so mnenja, da bi sprememba vlade v Perziji lahko spravila Mo. sadeka iz slepe ulice, v kateri se je znašel. Kompromis med obema državama, trdijo ti krogi, je možen, ker se angleška vlada ne upira nacionalizaciji petrolejske industrije, do če. sar je prišlo lani. Gre za kom- promis, ki naj bi zagotovil o-bema državama del zaslužka, kar bi bilo vsekakor bolje kakor nič Pokol karabinjerjev Nasioip Somalijcev proti italijanskim oblastem RIM, 2. — Tiskovni urad ita. lijanskega zunanjega ministrstva javlja: Med obiskom somalijskega generalnega tajnika v Cisimaju je nad sto demonstrantov nastopilo prati oblastem m skušalo s silo naskočiti sedež uradov. Karabinjerji m agenti somalijske policije so skušali demonstrante razgnati, toda ti sq jih izolirali in napadli. Smrtno zadeti z noži so padli tri je karabinjerji, medtem ko je bilo dvanajst ranjenih, med temi en karabinjer in en karabinjerski častnik. Med demonstranti ni bilo nobenega ranjenca. Podvzetj s0 bili takoj vsi ukrepi, da bi aretirali krivce, toda ti so se zatekli v bližnje gozdiče. Položaj, pravi poročilo, je popolnoma pod nadzorstvom oblasti. neha, prisilil šaha h kapitulaciji in po nekaj dneh spet pri. šel na oblast, je bilo ljudstvo, predvsem večina kronično izstradanega teheranskega prebivalstva. V nasprotju z Nagi-bom, ki je svoj udar izvedel z vojsko in se kot vrhovni po. veljnik lahko tudi v bodoče nasloni nanjo, Mosadek nima tako gotove opore. Čeprav so teheranske manifestacije potekale v znamenju borbe za Mosadeka in čeprav uživa Mosadek vso podporo ljudstva pri svoji politiki v petrolejskem sporu in prav zaradi nje, je vendar osnovno gibalo ljudskih množic v Iranu sedanji neznosni družbeni in materialni položaj ogromne večine prebivalstva. Tega pa M o-sad ek, eden izmed najbogatejših perzijskih fevdalcev in zastopnik njihovih interesov, ne zna vrt ne more rešiti, če hkrati ne podpiše smrtne obsodbe sebi in svojemu razredu. Danes se Mosadek rešuje pred nezavednim pritiskom ljudstva z dejstvom, da Anglija preprečuje prodajo iranskega petroleja in da torej nacionalizacija naftnih vrelcev še ni dala rezultatov. Toda jutri? Gotovo je namreč, da se položaj iranskega ljudstva ne bo prav nič izboljšal, tudi če bedo v državno blagajno začeli pri. tekati milijoni od prodaje petroleja — dokler ne bo korenitih socialnih sprememb, dokler ne bo razbita fevdalna lupina, ki danes duši deželo. Res pa je, da bo nacionalizacija petrolejske industrije prej ali slej k temu pripomogla, ker bo nujno preusmerila temelje iranskega gospodarstva. Prav zaradi tega pa šahov položaj v Iranu ni kdo ve kaj trden. Ne ogroža ga toliko ljud. stvo kljub odločnim izrazom proti monarhistične g a razpoloženja med zadnjimi manifestacijami — kot fevdalni sloj, ki bo morda kmalu potreboval grešnega kozla v nadomestilo za družbene reforme, ki jih razmere v deželi taiko kričeče zahtevajo. Ker pa igra ni omejena samo na notranje iranske sile — po-leg skritega rovarjenja raznih tujih obveščevalnih služb jg tu predvsem stranka Tudeh, ka. tere politika je precej odkrito prosovjetska in ki služi Moskvi kot močan vzvod na perzijske množice — obeta razvoj še obi-I-o zanimivih — a žal morda tudi nevarnih — dogodkov. V Egiptu se ]e položaj razvidoma že precej razčistil. Točno ozadje dogodkov bi seveda lahko osvetlila samo po. drobna analiza pohožaja, vendar se kaže precej jasno ’ da se je z Nagibom in njegovim krogom pojavila na površju nova sila, ki daje položaju v deželi novo lice. SMOKIAK! V Kako bi prišel noter! Kako bi prišel ven! račun bi tudi bil popolnoma točen, ko ne bi bilo zadnjih dogodkov. Zdaj pa sg utegne na volitvah nenadoma pojaviti i&a nova sila, ki je izvršila državni udar: Nagib sam ali kakršno koli gibanje v njegovem imenu. Tu pa postane izid volitev dokaj negotov; čim dlje se zavleče čas volitev in čim globlje bo poseglo preganjanje ko. rupcije — ki ne bo moglo iti mimo vafdističnih vrhov, če hoče biti dosledno — tem več je možnosti, da se Nagibove pozicije ubrd.ijp, vafdisti pa kompromitirajo. Nagibovo pri-zadievanja, da se ustavna kriza reši na način, kot je bila rešitev tudi izvršena, daje slutiti, da se nekaj takega verjetno tudi pripravlja. Preprosta zamenjava Faruka in njegovega kroga z vafdisti ne bi pomenila nobene bistvene spremembe v notranjem življenju Egipta; pomenila bi samo zmago ene konkurenčne skupine korit ar jev nad drugo. Vendar poskuša vafd rešiti, kar se rešiti da. Zaradi tega sta tudi Nahas in Serg el Oin, ki sta uživala počitnice v Švici, sklenila, da se takoj vrneta v Egipt. Ko bi jima padlo v gla. vo, da bi se šla emigracijo, bi verjetno vafdu kot stranki en. krat za vselej odklenkalo. Zaradi notranjepolitičnih vprašanj je zunanja politika t) Egiptu stopila nekam v ozadje. Je to znak, da se hoče Nagib resno posvetiti «čiščenju» v deželi in bi zaradi tega rad, da mu zunanjepolitični računi ne vzamejo preveč časa in obenem ne odvračajo pozornosti javnega mnenja — stvar, ki se Je je doslej egiptovska gospoda le prerada posluževala. Nagibovo gibanje imenujejo tu in tam «mladi Egiptu. Ne le zaradi tega se vsiljuje primer, java z «mlado Turčijo», katere končni rezultat je bil Kemalov udar kmalu, po prvi svetovni vojni, ki je pomenil tudi začetek konca stare, fevdalne Turčije. Toda Kemalovo gibanje še prešibko kot družbena sila v polfevdalni turški družbi — sc je izrodilo v vedno bolj odvratno diktaturo, ki se je končala šele pred dvema leto. nxa, ko so medtem nove druž. ben« sile v Turčiji toliko dozorele, da se jim ni treba več vzdrževati na oblasti z golo silo. Je Precejšnja sličnost notranjih razmer v farukovskem E. giptu in v predkemalovski Tur. iiji napoved za bodočnost? Težko je danes o tem izreči zanesljivo sodbo, posebno še, ker je treba računati tudi s poseganjem zunanjih činiteljev, zunanjepolitični položaj na Srednjem vzhodu pa se je od takrat le precej spremenil. * * * Za zaključek še besedo, dve o karabinjerjih, ki te dni (dokaj pozno pravzaprav J neslavno zapuščajo Eritrejo, v Soma. liji, kamor so se spet začasno vrnili, pa prebivalstvo na do-kaj nedvoumen način dokazuje njihovo priljubljenost- Pri Svetu za varu štvo OZN pa se kopičijo pritožbe domačinov pro. ti ravnanju italijanske ((zaupne« uprave, ki se obnaša, kot da ji nikoli več ne bo treba pobrati šila in kopita. Pri tem je tehnika zelo podobna tisti, ki jo dan za dnem spoznavamo v Trstu. KajU tudi nas bi hoteli osrečiti s karabinjerji, Hvala lepa! t, c. IUK ju' ” Dan«, oedelja 3. avgusta Lidija, Mirača Sonce vzide ob 4.UU z?1tonI „na 19.31. Dolžina dneva 14.41. Lu vzide ob 18.10 m zatone ob M Jutri, ponedeljek 4. avgusta Dominik Ljubičica O izboljše^Hlnili delih ua Prevalu O konzorciju za izbolj-ševalna dela , na Prevalu, ki bi lahko postal žitnica Brd, če bi ga meja ne odtrgala od vinorodnih briških gričev in bi ga seveda izsušili, že dalj časa krožijo razne govorice. Te govorice prav gotovo niso brez podlage, kar lahko sklepamo iz dejstva, da je ministrstvo za javna dela poslalo posebnega komisarja, ki je že uvedel preiskavo, zakaj so prenehali z izboljševalnimi in izsuševalnimi deli ter bo pogledal tudi, kako so upravljali z ljudskim denarjem Konzorcij za izboljšanje Prevala je namreč neke vrste splošna ljudska ustanova, ker so se vanj združili vsi mali, srednji in veliki kmetje, ki imajo zemljo na tem področju. Kmetje zadružniki že več let plačujejo redne prispevke za izboljševalna dela na njihovih njivah. Omenjeni prispevek, ki je sorazmeren s površino močvirnatega zemljišča posameznika, uprava konzorcija izterja od kmetov zadružnikov v rednih obrokih, in sicer skupno z davki. Toda sedaj po tolikih letih, ko so kmetje vplačali že precejšnje vsote, s katerimi bi uprava konzorcija morala končati z izboljševalnimi deli in so upravičeno že delali načrte, kako bodo izboljšano močvirnato zemljo lahko posejali s pšenico in koruzo, prihajajo na dan neverjetne stvari. Pravijo, da je iz blagajne konzorcija kar izginila večja vsota denarja Pred časom je uprava konzorcija odpustila neko uradnico, ne da bi kdo vedel zakaj. Pravijo, da je delovni center prenehal z deiom pred določenim rokom, ker je poleg denarja zmanjkala tudi večja količina živil, namenjenih delovnemu centru. Vladni komisar se o preiskavi doslej še ni izrazil. Pravijo, da bodo vso stvar kar se bo dalo prikrili, ker da imajo prste vmes zelo spoštovane osebnosti iz Krmina. Toda ljudje pričakujejo pojasnili ker hočejo vedeti vam je šel njihov denar in od komisarja zahtevajo, naj izvede temeljito preiskavo in postavi krivce pred odgovornost za njihova deianja. Zn melioracijo gradiščanskega polja Na zadnji seji pokrajinskega sveta so izglasovali resolucijo, v kateri pokrajinski svet zahteva, da vladne oblasti takoj ukrenejo vse potrebno za čimprejšnjo izvedbo melioracijskih del na krmin-sko-gradiščanskem polju. Kot znano je postopek za izvedbo tega načrta doživel zastoj, ker je električna družba SELVEG prelomila pogodbo, po kateri bi morala za izkoriščanje napeljane vode za proizvajanje elektrike opraviti za pol milijarde lir dela Od pogodbe, ki jo je sklenila s konzorcijem za melioracijo pa je odstopila zato. ker ji je tržaška ECA odrekla posojilo v znesku ene milijarde lir, ki ga ji je obljubila za protiuslugo, da bi SELVEG oskrbovala Tržaško ozemlje s potrebnim električnim tokom. V resoluciji so zahtevo utemeljili z izjavo, da predstavlja izboljšanje krminsko-gra-diščanskega polja edino rešitev propadajočega goriškega gospodarstva, ki ga kriza industrijskih podjetij in trgovine, naraščajoča brezposelnost in prisotnost številnih beguncev. čedalje bolj šibijo. Borba proti loti Poleg suše je največji so-vražni^ našega kmeta toča, ki pobere vsako leto za približno 20 milijonov lir pridelkov na Goriškem. Rakete proti toči so se dobro obnesle. Toda proti to H je na 20 tisoč ha obdelane zemlje na Goriškem, ki je izpostavljena nevihtam in toči, zavarovano komaj 500 ha. V o-kolici Krmina. kjer so si preskrbeli aparate, ki zaznamujejo prihod toče in so kmetje pravočasno spustili rakete v grozeče oblake, se je boj proti toči prav dobro obnesel. Upamo, da bodo oblasti po teh u-spešnih poskusih dale pobudo ih kmetom pomagale, da bodo v svojo korist in korist celotnega gospodarstva obvarovali pridelke pred točo. Kamion v obcestni jarek GORICA, 2. — Na glavni ce. st, Vicem - Gorica se je pri Moji ponesrečil s kamionom 53-letni Cicolalla Sebastjan iz Ul. Čampi 11. Sebastjan se je zjutraj odpravil z doma, ker je m^ral peljati večjo količino vina in likerjev v Krmin. V bližini Moše p« je iz neznanih razlogov zgubil popolno kontrolo nad vozilom in zavozil v obcestni jarek. Pri nesreči fi je Cicalalla lažje ranil desno roko in baje pretresel tudi možgane. Pridržali &o ga V bol. nici Brigata Pavia kjer se bo moral zdraviti približno 1 teden, če ne nastanejo kakšne komplikacije. OGORČENI PROTESTI PROTI ZATVORITV1 OTROŠKE KOLONIJE V UKVAH Šovinističnega preganjanja in rasne mržnje mora biti konec Telegram pokrajinskega svetnika DFS, tovariša Viljema Nanuta, predsedniku italijanske vlade - Da bo tudi mednarodna javnost o tem obveščena GORICA, 2. — Vč-sraj smo poročali, da je videmska pr e. fektura ukazala zapreti slovensko otroško kolonijo v Ukvah v Kanalski dolini, ne da bi pri tem navedla tehtne razloge, ki bi Lahko opravičili to dejanje. Zaradi tega je pokrajinski svetovalec DFS tov.' Nanut Viljem poslal v R>m naslednjo protestno brzojavko: Predsedniku vlade on. D« Gssperiju Rim počitniške kolonije v Ukv ah Gorice in okolice Po nalogu Protestiram proti zatvoritvi za revne slovenske otroke iz prefekta iz Vidma z odlokom NR 39732 - SAN od 6. julija 1952 in zahtevam, da se ta odlok prekliče. Nanut Viljem pokrajinski svetovalec Gorica Zveza slovenskih prosvetni h društev v Italiji pa je naslovila na tukajšnjo in mednarodno javnost naslednji: PROTEST Zveza slovenskih prosvetnih društev v Italiji ogorčeno protestira proti odloku videmske prefekture, ki je očividno zgolj iz političnih, do slovenske nttrodne manjšine v Italiji sovražnih nagibov, ukazala zapreti otroško počitniško kolonijo v Ukvah, katero je organizirala naša Dijaška Matica za slaven, ske obroke Goriškega; z vsem gnusom obsojamo to nečloveško dejanje šovinističnih napetežev proti naši ned0lžni in zdravja ter svežega planinskega zraka potrebni ded; ta odlok videmskih oblasti je nov diskriminacijski ukrep proti naši manjšini, ki ga 7ie more upravičiti nobeno opravičilo ali pretveza, ugotavljamo, da so oblasti že prej. odklonile pošiljanje naših otrok v kolonije v Sloveniji in bedo otroci mzrali sedaj ostati d^ma, ker di~ugih planinskih kolonij Slovenci pod Italijo nimamo; zato zahtevamo, da central rte oblasti v Rimu in njim pod. rejeni organi v naših obmejnih krajih prenehajo s takim šovinističnim preganjanjem, Ki je znak rasne mržnje in genocida. Z S P D Kakor smo že včeraj omeni. H, je Dijaška Matica iz Gorice letos že tretje Jeto organizirala počitniško kolonijo v K.anal.-ki dolini za slovenske otroke Goriškega. To ni bilo lahko in je zvezano z velikimi žrtvami, saj je bil namen te ustanove nuditi nekaj tednov počitnic v zdravem gorskem zraku predvsem otrokom, ki so brez staršev, ki živijo v revščini in v slabih stanovanjih ter so- take okrepitve najbolj potrebni. Da je bila ta kolonija rfes dobro organizirana, nam priča- izjava pokrajinskega zdravnika iz, Vidma, ki jo je lani podrobno pregledal in izjavil, da spada med najbolje urejene ustanove te vrste. Tudi letos je izjavil, da je že dal svoj pristanek za kolonijo kar se tiče higienskih in zdravstvenih predpisov. Se bolj konkretno je ugotovil dobrodejni vpliv ukvanske kolonije goriški zdravnik, ki je pregledal prvo izmeno deklic po njihovem povratku v Gorico in ugotovil, da so se vse zdravstveno zelo okrepile in pridobile tudi na teži po 2 do 3 kilograme, čeprav so bile tam samo osemnajst dni. Kljub temu in kljub dejstvu, da so po zdravniških izjavah mnoge italijanske kolonije slab-š-? urejene in oskrbovane kot je bila kolonija Dijaške Matice, (saj poročajo časopisi, da je bilo na pr. v počitniški koloniji ACLI pri Cerviji Ravenni pred kratkim zastrupljenih kar 100 otrok zaradi pokvarjene hrane) p? videmske oblasti niso smatrale za potrebno dovoliti njeno delovanje tudi letos, čeprav niso potrošile zanjo niti ene lire, ampak so imeli v Kanalski dolini od nje še koristi. Morda si pa g. prefekt in njegovi videmski pomagači mislijo, da bomo tudi goriški Slovenci potrpeli krivice in molčali, kot oni iz Beneške Slovenije, nad katerimi že tako dolgo delajo najhujše raznarodovalne eksperimente? Ne, goriški Slovenci ne bomo molčali, ampak bomo dvignili svoj glas in protestirali tako glasno, da nas ne bodo slišali samo v Rimu ampak tudi kje drugje, ker se zavedamo, da so minili časi fevdalnih valptov, ki so z biči krotili brezpravno rajo. Prihod dečkov iz kolonije v Ukvah GORICA, 2. — Vsem staršem dečkov, ki so v počitniški koloniji v Ukvsh, sporočamo, da se bedo njihovi otroci zaradi ukinitve kolonije vrnili v Gorico v torek 5. avgusta ob 17. uri. Starši naj jih počakajo v D;ja<škem domu v Ul. Mon tesarilo 42. KRATKE VESTI Iz beneških vas! Tajpaua Pretekli teden se je prijavilo videmski zdravniški komisiji 13 mladih delavcev iz naše občine, da bi bili pregledani in potem poslani na delo v Avstralijo in sicer v Novo Kaledonijo. Tu je namreč neki rud. nik železa zaprosil po pokrajinskem uradu za delo več delovnih moči iz naše dežele. Prijavilo se je 13 delavcev in pri pregledu je zdravniška komisija potrdila le 4 in sicer 2 mladeniča iz Tajpane in 2 iz Prosnida. Drugih 9 delavcev je bilo zavrnjenih, ker njih fizično stanje baje ne odgovarja predpisom, kajti v rudnikih železa potrebujejo močnih in krepkih mož Delavci so se obvezali, s posebno pogodbo, da bodo delali v tem rudniku za dobo treh let. Odpotovali bodo bržkone drugi teden. Grmek Zdi se, da je Kmetijsko nad-zcrništvo nakazalo 2 milijona lir za gradnjo ceste, ki bo vezaja dolino z sorskimi vasicami na desni strani Kozice. Od' Lese bo nova cesta služila, vasem bo končala. Neka druga cesta pa naj bi vezala gorski vasici Kczre in PoiHah. Za to cesto pravijo, da je Kmetijsko nad-zcrništvo odobrilo 700.000 lir. Novi cesti bost^ omogočili prebivalcem teh krajev' prevoz raznih potrebščin in poljskih pridelkov. /O Krostovje Huberta Skaunika so peljali v čedadsko bolnico zaradi možganskega pretresa, ki ga e dobil pri delu. Siaunik je delal v rabeljskem rudniku kot rudar Pri delu mu je njegov tovariš nehote povzročil z rudniško pištolo, ki deluje na zračni pritisk, hud možganski pretres Bolj natančno povedano: ponesrečeni delavec je bil zadet v glavo z močnim zračnim pihom, ki ga je spustila omenjena priprava. Skaunik se ni takoj prijavil zdravniku, ter ni trenutno čutil hudih bolečin. Toda par dni potem, ko ;.e prišel na dom v Krostovje na oddih, ga je hudo začela boleti glava. Domači so klicali občin, skega zdravnika in ta ga je poslal takoj v bolnišnico, kjer so ga sprejeli in ugotovili, da ima možganski pretres, Ker Skau- Grmek, Bridia in Platac, kjer se j nik ni prijavil te nesreče ta- Truplo upokojenca v Ul. Leoni GORICA. 2. — Nekateri deč-! ki iz Ul. Leoni so včeraj zvečer pri igranju naleteli na truplo neznanca Ul. Leoni. Malo nato je nq kraj najdbe privo. zil rešilni avto Zelenega križa, da bi pomagal neznancu, toda zaman. Pripeljali So ga v bolnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da je roož umri pred nskaj trenutki zaradi srene kapi. Policija je začela 'poizvedovati in ugotovila, da gre za 76-letnega upokojenca Oresta Lantierija iz Ul. Leoni 76, Starček je šel tudi včeraj kot običajno na sprehod ob nasipu, mmm Pogled z višine na Beloreška jezera. pa je bil to njegov zadnji sprehod. Padel ie s hruške GORICA. 2. — Rešilni avto Zelenega križa je danes zjutraj pripeljal v meštno bolnico Bri-jgata Pavia 11-letn.ega Julijana Burmča iz Ločnika, ki se je bil ponesrečil pri pobiranju hrušk Deček ie *el ž& zgodaj zjutraj s košaro ria hrbtu nabirat hruške. Splezal je na drevo in se .na.slonil na neko. vejo, ki se je zlomila pod njegovo-težo. Na dečkovo .ječanje ie takoj pritekla njegova mati, ki je obvestila avto Zelenega križa, ki ga je pripeljal v bolnišnico Xu mu obvezali in razkužili ploiioko rano na levem kolenu m števiine rane po nogah. Ozdravel bo v enem tednu Dražba v Doberdobu DOBERDOB, 2. -- Doberdob-ska občina je z oglasom, ki je objavljen na občinski razglasni deski, razpisala dražbo za prodajo 12 kanadskih topol, ki rastejo ob izvirku doberdobske-ga jezera Dražba bo dne 6. t, m. ob 10. uri v občinskem taj. ništvu. Pogodbene pogoje za nakup topol si vsakdo lahko ogleda v občinskem tajništvu. Z oglasom na občinski razglasni deski je doberdobska občina nadalje razpisala javni zakup za nabiranje in prodajo starega železa iz zapuščenega vojnega materiala. Zakup bo oddan 6. t.m. ob 10. uri v občinskem tajništvu Pogodbene po. goje za zakup si interesenti lahko ogledajo v občinskem tajništvu. Protest podeželja proti londonskim skiepom Izvajanje londonskih sklepov in prihod rimskih imperialističnih emisarjev sta zelo o-gorčila ljudstvo na Tržaškem ozemlju, zlasti pa Slovence. Ljudstvo je dalo doslej duška temu ogorčenju s številnimi protestnimi resolucijami. Včeraj pa so se po raznih naših vaseh pojavili napisi: «Nočemo rimskih emisarjev!». nNočemo Italije!», «Smrt fašizmu — Svobodo narodu!« Take napise smo med drugim videli v Gropudi, Padričah, Bazovici, Dolini, Sempolaju in drugod, Prav tako je ljudstvo po vaseh v znak protesta izobesilo slovenske za. stave s peterokrako zvezdo, pod katerimi se je v narodnoosvobodilni vojni borilo in zmagalo ter se osvobodilo italijanskih fašistov in imperialistov. S to akcijo je ljudstvo naših vasi jasno povedalo, da ne mara niti rimskih emisarjev, ki naj bi spravili potihoma Italijo skozi okno, potem ko smo jo izgnali skozi vrata, niti imperialistične Italije same, ter da ne bo nikoli priznalo krivičnih londonskih sklepov. LOTERIJA VENEZIA 34 31 9 20 30 fihenze 59 78 28 21 25 TORINO 68 76 16 78 54 MILANO 17 :r, 75 62 74 Palermo 51 11 71 65 21 ROMA 8 90 2 10 86 GENOVA 46 48 40 67 58 BARI 5 18 1 21 57 NAPOLI 61 19 39 58 12 CAGLIARI 22 29 59 35 33 RADIO JUGOSLOVANSKE CONE STO BO DANES OB 20.30 PRENAŠAL KONCERT »TAMBURICE m IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO „Žetev“ v piranskih solinah rekordna kljub elementarni nezgodi V povojnih letih je proizvodnja soli v coni B 25% višja kot za časa Avstro Ogrske in 55% višja kot pod Italijo PIRAN, 2. — Danes se je začela v Ulcinju konferenca predstavnikov vseh morskih solin Jugoslavije, kateri prisostvujejo tudi delegati šolarjev iz Pirana. Na konferenci bodo razpravljali o koordinaciji dela med solinami, delegati si bodo izmenjali izkušnje ter se pogovorili o novih cenah soli, o razdelitvi področij prodaje ter o gradnji osrednjih skladišč' za sol. Piranski šolarji so letos že presegli svoj proizvodni načrt, ki znaša 25.000 ton soli, kljub zadnjim vremenskim neprili. kam, ko jim je poplava odnesla nad 1000 ton soli, ki je bila zložena na kupih poleg solnih bazenov Zadnji vihar je Solarjem pokvaril tudi več ba. zenov ter je odkril upravno poslopje in poškodoval skladišče. Ce bi ne bilo te vremenske katastrofe, bi šolarji do danes pridelali že nad 27.000 ton soli. Vendar šolarji kljub temu računajo, da bodo letos visoko presegli proizvodni plan. Odlično kaže letos tudi kvaliteta soli, deloma zato, ker so dobro uredili bazene, ki so bili močno poškodovani zaradi jesenske poplave, ko je zaradi visoke plime morje vdrlo čez jezove deloma pa ker so u-vedli v pogodbah s šolarji posebne postavke za kvaliteto. Zanimivo je, da je od leta 1945 proizvodnja soli stalno rasla. Danes solinarji visoko presegajo proizvodnjo iz dobe avstro-ogrske monarhije in tudi pridelajo ve{ kot pod fašistično Italijo, čeprav je bilo prej pri solinah zaposlenih več ljudi. Po poročilu avstro-ogr-skega inšpektorja za soline ing. Arbeserja, je znašala povprečna proizvodnja soli v piranskih solinah v tistih časih 25.000 ton letno, pod Italijo je bila povprečna proizvodnja 18.000 ton, od leta 1945 do leta 1951 pa pridelajo šolarji povprečno 31.360 ton soli na leto. kar je 25 odst. več kot pod Avstrijo in za celih 55 odst. več kot za časa gospodovanja Italije pri nas. V tem letu bodo solinarji tudi poskušali s temnim barvanjem vode v bazenih, da bodo tako pospešili njeno izparevanje, ker temna barva bolj pri. vlači sončne žarke Ce bodo po. skusi uspeli se bo proizvodnja soli še povečala. Or. ŠKEIIK odgovarja dr. BRDRKtl OGHELETTU Prejeli smo: Gospod dr. Branko Agneletto TRST VI. S. Lazzaro št. 17 V Tvojem popravku pod naslovom «Javnosti v vednost», ki je bil objavljen v tedniku «De)nokracija» od 25 julija 1952.. trdiš med drugim pod točko 1. to le: «Ne odgovarja resnici, da bi bil jaz kdaj koli nagovarjal dr. Škrka, da kandidira na kakršno koli mesto v občinski upravi občine Devin-Na-brežina, ali sploh, da kandidira na LSS». Gornja Tvoja trditev ne odgovarja resnici, kar bi jaz z lahkoto javno dokazal. Ker pa ne želim o tem vprašanju začenjati polenti. ke po časopisih, Ti predlagam, da mi daš priložnost, da dokažem neresničnost 7'vojih trditev pred častnim razsodiščem. Izjavljam že sedaj, da bom sprejel izrek tega razsodišča, nai bo kakršen koli. Ce sprejemaš "loj predlog, izvoli mi to sporočiti tekom osmih dni. V Trstu, dne 2. avg. 1952. S spoštovanjem dr. Joie Skerk Ta odgovor se nanaša na »Popravek« dr. B. Agneletta, ki ga je poslal v objavo našemu dnevniku in v katerem on (dr. B. Agneletto) zavra, ča trditev, da bi nagovarjal dr. J. Skerka, naj prevzame kandidaturo na Listi slovenske skupnosti za mesto podžupana v nabrezinski občini oz. za katerokoli drugo mesto v ožjem občinskem odboru. V našem listu smo na omenjeni «Popravek« dr. B. Agneletta izčrpno odgovorili 27. julija, pričujoči odgovor samega dr. J. Skfrka pa naš odgovor dopolnjuje tako. da je netočnost dr. B. Agneletto-vih navedb ponovno potrjena. Nov hotel v Umagu UMAG, 2. — V Umagu so iz. robili svojemu namenu nov hotel oBeograd«. ki je eden najmodernejših ob Jadranu Hotel, ki razpolaga s 36 sobami, je bil dan na razpolago Zavo. du za socialno zavarovanje ter bo služil bolnikom. CE SE ŽENSKE PREPIRAJO ZARADI POLITIKE Vrgla se je skozi okno in hudo poškodovala GORICA. 2. —■ Med stanovalci v hiši štev. 21 v Raštelu se je danes zjutraj na vse zgodaj vnel hud političen prepir. Go-apodinje so se kar iz okna v okno širokoustile s svojimi po iitlčniliv! naapti in gostobesedno dokazovale njihovo pravilnost. Pri te-m so jih'od časa do časa podprli tudi možje in sprva živahna politična diskusija se je kaj kmalu spremenila v nizkoten prepir zabeljen z grobimi psovkami in iznaša, njem starih grehov. Pri tein so gospodinje švigale s sovražnimi in grozečimi pogledi na po-‘ 1 Mične nasprotnice t?r je vse kabalo, ria se bodo vse kaj lema. lu z dejanji pomerile na »kupnem dvorišču. Toda neki stanovalec, ki mu ,ie bilo zadosti neckusrssga vreščanja je stopil na bližnjo kvesturo in zaprosil, n.aj policija pomiri napeto ozračj-s. Glas o prihodu policije se je kaj kmalu raznesel med prepirajoče in 56-letna Štefanija Feresir* vd. Princi, ki je baje načela pre. pir. se je iz strahu pred agenti javne varnosti vrgla im dvorišče skozu okno svojega stanovanje v drugem nadstropju in s svojim dejanjem globoko pretresla vse sostanovalce in policiste, ki so bili pravkar stopili na dvorišče. Zensko so z rešilnim avtom Zelenega križa popeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, d:a si je pri padcu zlomila nekaj reber iri si poškodovala notranje organe. O njenem zdravstvenem stanju se še niso izrazili. Mancino Vito in gospodinja Schollberger Lavran, mehanik Polimeni Santo in uradnica Trušnovec Jožica mehanik Kovačič Marjan in gospodinja Klajšček Justina, mizar Kočevar Emil in gospodinja Mor-san Matilda, trgovski zastopnik Beltrami Jožef in učiteljica Boem Lidija, mehanik D’0-svaldo Hubald in trgovska pomočnica Bresciani Bruna, a-gent policije Branco Alfonz in gospodinja Degano Nela. koj rudniškemu zdravniku, zavarovalnica mu ne prizna, da se je ponesrečil pri delu v rud. niku. Delavec res ni prijavil tega dogodka, ker ga ji takrat samo nekoliko bolela glava ir. posledice so se pokazaie šel» potem, ko je prišel domov. Zavarovalnica bi morala to upoštevati. ker pravi znaki možganskega pretresa se dostikrat pojavijo šele čez par dni. Mislimo, da bi bilo dobolj, da bi tisti tovariš, ki mu je povzročil nesrečo, pričal kako se je to zgodilo. Zaenkrat se mora ponesrečeni delavec zdraviti na lastne stroške. Zdravje mu gre k sreči na bolje, toda za delo v rudniku ne bo tako kmalu sposoben. Št. Lenari Zv'ide!i smo, da namerava kupiti italijanski trust (dta-lce. menti« iz Bergama tovarno cementa, ki je v naši občini in je last neke tvrdke in Padove. Ta trust, ki ima v svojih rokah monopol 70 odstotkov proizvodnje cementa v vsej Italiji, ima tovarno cementa tudi v Čedadu, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji in namerava kupiti tovarno cementa v St. Lenartu, bi eliminiral tekmeca, sedanjega lastnika, saj nam je znano d,a jo bo (dtalcementi« takoj ko pride v njegove roke, kratkomalo zaprl in teko bedo odpuščeni vsi delavci, ki so zaposleni v St. Lenartu. Mašera pri Sovodnjah Zvedeli smo, da b" prišla ob pričetku tega šolskega leta v našo vas učit učiteljica iz Be- netk gdč. Eda Ria. Naši ljudje so ^ zelo začudili ko so zvedeli, da bo prišla v našo gorsko vas učiteljic^ iz tako oddaljene, ga mesta, saj je vendar v naši občini toliko učiteljkih moči. ki že več let zaman čakajo na zaip-slitev. Zakaj so torej študirali, mar za opravljanje kmečkih del, kakor se to do- gaja PTi nas, potem ko so nji- hovi starši toliko žrtvovali za njih šolanje? Zadnja pot Vinka Vodopivca GORICA, 2. — Pretekli'-če-1 bližnjih in daljnih vasi Gcri- Nezavestna se je zgrudila na tla GORICA, 2. — Danes zju. traj je *la 70-letna gospodinja Deli Katarin^ iz Svetogorske ulice y mesto po opravkih. Pot jo je privedla tudi v bližino stolne cerkve. Tu se je ženski nenadoma zavrtelo pred očmi in je padla nezavestna na tla. Mimoidoči s0 poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečeno žensko pripeljal v bolnico k Rdeči hiši, kjer so ji nudili potrebno pomoč. I trtek je ogromna množica ljudi spremila k zadnjemu počitku župnika Vinka Vodopivca, ki je bil znan vteprvsod zaradi njegove glasbene dejavnosti. Uglasbil je nešteo pesmi, cerkvenih m narodnih. Ni ga bi. lo zbe-ra na goriškem, ki ne bi bil vsaj enkrat zapel njegevo pesem. Bil je dober prijatelj vt:em; k njemu so prihajali znanci iz meh strmi, predvsem pa Gcri-čani. Mnogo pesmi je uglasbil nn izrecno željo prijateljev. Mnogo partizanskih koračnic je njegovo delo. Prav zato, ker je bil ljudski duhovnik in čislan vsepovsot, sn prihiteli ljudje z vseh struni, da se po&love od svejega glasbenega voditelja. Pogrebna svečanost je' za.ee-la popoldne ob 16.30 ko so mu v farni cerkvi zadnfikmt zapeli združeni inešani zbori z Goriškega Nato pa mu je t ilouo zapel prek nepisarir da, bi bil to Hecjih kopali nf n vseh I d,J.° okio? prhe u001 se P°-fiaj0 lično hi, aJ' Pa ob|P-i’,sakDalL& hišico. kjer doled. neo prodaja sla- Nši 2aha[al v3”*'11 ^ na> lU- V naspmt; Sv- Niko,a-kopališči, kw s tržaškimi 5eSa kot zidr^, "■ v.idU dru-fa utesnjena v Je še vo_ £n6m Pr« J Plc!° odmer-^a2ena- se tu ti • plavalnega Pl'osti narav 3, P°cutiš v Pred teboj sp’ nekai metrov moriSe «zProstira od- lajaj0 J«maK^teTO ko ob-lran.i vihagrtd!- "a dru§i "evje ter ln £etJeti, da č -To ne moreš ve?a in v 2ew onstran niz-«rbta Pristanih PokoPanega ijy°jim Vrtnil0 .velemesto ndl, ^a- Bow?° aVim tokom ?dhaJal verin ]e Prihajal in ,bll° tudftsam’ kakor je 1 viS0ta«ko. LelaH lVljenje l ? Pogrezni! Je d° poloti" «35iv razgretem S!labii°.tako. Ta-> nedeljiv, d?bra z Gil-tV‘“ s tramvLi se odpe-sm Ve* na Opčine S ^ in P°ldan stikala po V r** °u* srn v^P^oIdem "^^ne 1 ajtli in ®ldan likala po Pa * • sen°žetih v l-awa P«Ktor utrujena'po- ■ i* ■■ *«. s„a b'!o tako nf nede* Prsi ^ od -» ’ y ip^ ce,.em Pa sta8^nJe Pomladi Si- različn-u k?r sK ’ Bor wnl ir Tat ebo zoper"'1110' s. bol-i rSLPa je 5aSnUc za . se ko je ^>olj Pa 1p ranilo. |porninjg Soris S„‘;S stvar ^Prav sp ^ to^n° l%^hl a b> se%3e.Pr*«>°-; »S oi ’ da ter se ip 7n ■ &Ba =eSPb0hb-rČ ne p°: ittj.^0 s® bl b>la iz zlata. kaf°' da jem“ ,'e zdelo za ti m^iskav^f -0 »opoldne r<4i21' kjer ®'a zJ°"ni pro-tedaj Tone c vdR' pravni Gnjf® vrelo' v JBorisu je t)o»a,‘lda nekoč edel ie- da S^ep j.2« Tonejctm L.P°sl Som.1*.9«. da si1, bl1 pa « sedat l2bna iz a1a le Popol-Bor1 tobli sami ter da ; \*k j' s katerim nani' na ifenV na,Jrte ,a v)®, si izde-pw - za bodoče živ- iioj„ r1 Pride >n riki sta g" POt ,ale To-GilrtPornišIjiia Sama Puhlost jiHna ^hkon«tavlja se vtač5 0,1 a " >n kra- S, -2a|jt*bljenenC° n,iesa ^ st! 3e bilo P°?lede. >n j* se tako hifJ to VZr°k, 2bliža ?r> ni J^° sporekla Vž?le; Ja’ kakor ^ Ve'"’ iskal Ori ,?aPravii ]e do tedai tif ;lakrat . tol^ltajši s ^'1 Boris ved- ? Sf 1 • Takole v a). čas., Je0 Priba ial *** kVal sonce V-Sv- Nik^> 5a Je » s« je fpp zrak in ?ritoLSt°Pii v rl^a naveličal, C|h in koncu ? raoiio na Jjslco £1Vu PoMu^i0b ražnji- >S*tš* "10 i? ?l,ie b;ioesia,a lpta- Spr-a4 3,0 do 1C:I »>«do. da tak? ,ri Giirii razdora k l^\& k^ ■ O nri\ l,do I,. rt mpf1 Ae. da P- ‘.‘udi# je jVfl.Prav, je ^inej08*810- 00,1 in Pri Ha)kou,a slikVb^i?Bi1a Pred ^''.Poprej živo kot J' 4 5*»omo»l ^ ie k * v. nar c,i korat nia|o dekli-jHi^vraciie°’ °d njega. „ H l!lavskn i Pnl'aiali koraenicc, ki ^iltj^i v ttst_ ?meriti nje-® l tlJ^te casp. ko sta kJ*U Nw,Sa|«..v Bazovici h! 0 v>i 51’^tno kram-JeSa t^kn ^m in je 'M i. " v «o svetlo okroa ()\/1 /luni J _ bilo' njeo !T"1"ie'n v7w Svetlo oki : ?0vl duši, da ^rko^Sn kot hi bil . >2 C f j m ! U - I ferit‘>vWbs,1’i»kot bil' ve* i fa l. samih sončnih ‘ Vja "dar sta sc co- V,akadar sta sc i i 'n.ko -,e privila ! It tlipr, Prižel svoja SuWllnJ; ko' bi ho-■ 6o Žfl| Kak0 le bltiem T‘°-! ra2dr, ]li z nosova iL%i> c®.ena sama- iji n?elala- vpdno bolj |k> ti'.Prizorih' °^mi 50 r^ati ,aku Rri Hot na film- |& m b\ J č*1 let ie »d •ih Zivljčnia?elrv tem ^a’ I i? vDit° Preit«' Vse dneve j k i> >al Ste,?u,a ’ sešteval II Se ie vrt ke‘ ob nede-li^V, 1 brC2 da.J.al leni oto Ib b- na DrilSli i" «b^t- |f. V° se va\u sedaj tu-A h 'i ie hn na vročem Sh 'i"! 7«i° takrat res hC|Vzela Ton8! ni Gi,da lHi, a rada? M*^a' «p sla »U9? žal. da^rda ii ie P« -K,«on na tihi Se skrega-fi*S den,Pri^l TamPSU: dU po- k h.^S h K^Uge kratil k utey> Vfc*al- ko^ln,2«n, da bi ; i Iv °n' Sutfl, da zeQ^»o, ko bi ila in uc kina," °e sprla? * sedn Pote,m P°" Qaj imela prav Jubilej pevca gorišKih Brd takole živahno dekletce, kot je onole; ali pa bi bil deček, lep kodrolašček, ki bi ga je-niai s seboj in bi se igral z njim ter se čudil njegovi radovednosti. V Borisu je vstajalo spo-znanje. da je njegovo sedanje življenje pusto in brez vsakega cilja. Ali se splača garati v pisarni ves teden, da potem preživotari nedeljo na tak način in da začne v ponedeljek _yedn0 znova tisto eno-hcno življenje delovnega avtomata, brez vsakega veselja in zadoščenja? Ce pa bi imel ženo, s katero bi se imela rada, potem bi bilo seveda drugače. Delal bi za družino in življenje bi dobilo svoj pomen. Sina bi vzgojit tako, da bi se dvignil iznad vsakdanjega življenja proti višjim ciljem, proti tistim smotrom življenja, ki človeka poplemenitijo in mu dajo zavest, oiz Gradnik se je rodil v Medani v Brdih 3. avgusta 1882, se šolal doma in v Gorici, nato pa je dovršil pravne nau!re na Dunaju, kjer je doktoriral. Služboval je pri sodišču v Gorici, v Pulju in znova v Gorici. V začetku prve svetovne vojne ga je Avstrija zaprla z očetom in bratom. Nekaj časa je bil sodnik v Cerk- nem. Od 1. 1920 do 1922 je bil prideljen zunanjemu ministrstvu v Beogradu. Potem je bil daljšo dobo sodni svetnik v Ljubljani, nato pri ka-sacijskem sodišču v Beogradu. Tu ga je zajela druga svetovna vojna. Pozneje so ga v Zagrebu preganjali ustaši. Po osvoboditvi Brd se je za nekaj časa vrnil v Me dano. Zdaj živi v pokoju v Ljubljani, kjer še zmeraj ustvarja in prevaja. Gradnikov pesniški lik raste ob njegovih knjigah. Gradnik si je priboril eno prvih mest v zgodovini slovenske lirike. Kakor so v Gregorčičevih pesmih zajete lepote Soške in Vipavske doline, tako se v Gradnikovih stihih zrcalijo posebnosti in čari goriških Brd. Fašizem se je lotil s svojimi raznarodovalnimi nakanami prav posebno Gradnikove ožje domovine, da uniči za vselej njen slovenski značaj. A prav v tej dobi je Gradnik s svojimi zbirkami poudaril ta slovenski značaj zapadnih Brd in dvignil slovenstvu na zapadu spomenik, ki ga butanje tujih valov ne omaja. Ze prva zbirka ((Padajoče zvezde« (1916 in 1923) je zasijala v slovenski javnosti kot žareč snop svetlih utrinkov. Ze tedaj je Gradnikova ljubezen objemala ljudi ir( dežele in razpela svoj lok nad ožjo in širšo domovino. I-. trpljenja in tragičnega pojmovanja človeških usod ie pognala 1922 «Pot bolesti«. Se globlje je segla v skrivnostne človeške globine 1926 zbirka «De profundis«. Kot umetnik se Gradnik često odmika v svoje jasne samote, da v njih nastreže sebi in svojim bralcem novih imm mm Alojz Gradnik oto svoji sedemdesetletnici. pesniških dragotin, kakor pričajo 1932 njegove «Jasne Samote«. V mogočne sile sveta in življenja se poglablja 1938 z ((Večnimi studenci«. Človek in priroda, življenje in smrt, ljubezen in prodiranje v skrivnosti stvarstva, kmet in njegovo delo na rodni grudi odsevajo v krepkem izrazu 1940 iz «ZIatih lestev«. Premišljevanje o ugankah strasti in iz nje izvirajočih življenjskih pojavov je rodilo stroge sonete in druge izklesane kitice v obeh zbirkah »Pojoča kri« in «Pesmi o Maji« iz leta 1944. Poleg svojega izvirnega dela se je Gradnik vselej posvečal prevajanju iz bližnjih in daljnih tujih slovstev, kjer je izbiral po svojem umetniškem nagnjenju in se- znanil Slovence z mnogimi svetovnimi avtorji in deli. Zelo številni so njegovi prevodi iz italijanščine. Pomembna je njegova ((Italijanska lirika« (1940), prav tako pa tudi «Moderna španska lirika« (1943). Iz francoščine smo dobili Rodenba-chovo «Mrtvo mesto«. Vse življenje je rad prevajal iz srbščine. V prevodih poznajo Gradnikove pesmi Cehi, Nemci, Francozi in Italijani. V Gradnikovih zbirkah ni vse zmeraj lahko in na mah razumljivo, vse pa zasluži, da se z ljubeznijo, poglabljamo v njegovo umetnost in množimo ob njem tudi svoje notranje bogastvo. Gradnikovo ime ima lep in poln zvok. A. BUDAL Za čitateije 20 čitalnic, 266 študijskih sob, 255 po-sefoniH sob z a znanstveno in raziskovalno osebje Zaradi ogromnih virov, sijajne organizacije in velikanskega prometa je ameriška Kongresna knjižnica v Wa-shingtonu prava narodna knjižnica Združenih držav, ki iz leta v leto postaja večje središče ameriškega kulturnega življenja. Poleg tega je ta 152 let stara kulturna ustanova ena največjih., a hkrati najmodernejše urejenih . knjižnic na svetu, ki rie hrani le najbolj dragocene spomenike mlade ameriške preteklosti, ampak si je doslej pridobila tudi nekatere najdragocenejše zaklade starih knjižnih kul- tur evropskih in narodov. Kongresna knjžnica v Wa-shingtonu predstavlja del parlamentarnih ustanov v‘ade Združenih držav. Ustanovili so jo leta 1800 z namenom, da bi skrbela za tiste knjige, ki jih potrebujejo člani kongresa. Hkrati s_ prebivalstvom pa je naraščala tudi knjižnica, ki je sčasoma bila na razpolago vsem slojem ■prebivalstva. Dvoje knjižničnih poslopij se razprostirata na približno 36 oralih zazidane površine; police za knjige so dolge 414 milj in čitatelji imajo na razpolago 20 čitainic. Poleg tega azijskih, J thanaela Greenea in Johna Paula Jonesa pa do današnjih časov. Te zbirke kažejo vo.jašJ i° ie v0" dila demokratska stranka po končani drugi svetovni vojni. Od naših smernic nas ne bodo odvrnili nobeni poskusi potvarjanja zgodovine preteklih let. Odločno bomo korakali naprej v našem pozitivnem delu za mir. Demokratsko vodstvo je podpiralo ZN, Združene države so postale v času demokratske uprave članica te organizacije. S politiko ojače-vanja ZN bomo nadaljevali. Napadalec je bil zavrnjen na Južni Koreji. Koreja je enkrat za vselej dokazala, da se bodo ZN uprli napadu. Se nadalje se bomo trudili doseči pošteno in resnično mirno ureditev na Koreji v skladu z načeli listine ZN. Naša država je ojačila svojo obrambo proti grožnji sovjetskega napada. Demokratska stranka se bo še nadalje nedvoumno zavzemala za močne obrambne sile te države, na kopnem, na morju in v zraku. Se nadalje bomo podpirali razvoj vojaških in civilnih obrambnih sil, ki so potrebne za našo narodno varnost Odklanjamo mnenje defetistov, da ne zmoremo izdatkov, ki so potrebni za našo obrambo. Imamo polno zaupanje v načelnike glavnih stanov, polno vero v spretnost in hrabrost naših oboroženih sil. Odklanjamo smešno mnenje tistih, ki trdijo, da se ZDA lahko same postavijo v bran napadalcem. To bi bil mnogo dražji in mnogo nevarnejši način zagotavljanja varnosti. Naš narod potrebuje močne zaveznike po vsem svetu, ki bodo prispevali k skupni obrambi z vso svojo močjo. Njihova moč se bo pridružila naši v obrambi svobode. Trumanova doktrina, organizacija obrambe zahodne poloble v Rio de Janeiro, Marshallov načrt leta 1948, atlantska pogodba leta 1949, program četrte točke, odpor proti komunističnemu napadu na Koreji, pacifiške varnostne pogodbe leta 1951 in sedanji programi medseboj- ne varnosti — vse to so mejniki ameriškega napredka v mobiliziranju sil svobodnega sveta za ohranitev miru. Mi podpiramo gospodarsko in politično enotnost svobodne Evrope in naraščajočo solidarnost narodov Severnoatlantske skupnosti. Pozdravljamo Schumanov načrt in Evropsko obrambno skupnost. kakor doslej bomo te načrte podpirali še naprej. Pozdravl jamo Nemško zvezno republiko v družbi svobodnih narodov, odločeni smo vztrajati na tem, da ostane Nemčija svobodna in (Nadaljevanje na 5. strani) Ker se vaščani (jusarji in nejusarji) glede pogojev za solastništvo niso mogli sporazumeti, je prevzela občina v upravo borov gozd na Sedlu. Okupator ga je med zadnjo vojno sicer močno opustošil, vendar ima precej lepa debla. Nekaj od teh je pokvarila zadnja zima in občina jih je posekala. Se vedno velja in bo tudi veljala stara resnica, da med dvema prepirljivcema le tretji pobira. Naša kraška trma in veljavnost sta v več primerih koristni. a največkrat pa škodljiv pojav. Strpnost in popustljivost bi največkrat zelo zalegli. Vsekakor moramo skrbeti, da ne samo ohranimo, temveč še izboljšamo nasad in ne dopustimo, da postane ta kos zemlje pusta in kamenita goličava. Naša šolska stavba j'e šla za letos po vodi, in naša mladina bo morala z novim šolskim letom v stare katakombe, Za koliko ča-sa? Ali bomo še dolgo prosjačili in poslušali ob-ljube za to, kar nam priti-ce? Je dovolj žalostno in za solsko upravo sramotno, da se interes tako velikega šolskega okoliša (4 vasi) s tako lahkoto prezira. V nedeljo je bil izlet v Veliki do', kjer so praznovali sv. Jakoba. Odšlo je tudi precej Sempolajčev, ki so se vrnili dobre volje in polnimi culami. Ne morejo prehvaliti dobrega kratkega pršuta in velikodolskega terana. Te dni ni takšne nervoze kot prej, ker nas je ohladil v začetku tedna izdaten dež, ki je dohro namočil tla in napolnil vodnjake. Pač pa so živinorejci zelo zaskrbljeni, ker je bila skrajno slaba košnja in si ne morejo nabaviti krme, ker ni_ sredstev in nima Furlanija krme za prodajo. Suša je prizadela tudi njo-Cena govedu je zelo padla. Na eni strani brez krme, na drugi nizka cena živini — to je velik udarec, ki ga kmetje ne bodo tako lahko prenesli. Naša vas bo skoro imela novo hišno številko. V 2av-lah si je zgradil skromno, a lično hišico sin mizarja Trampuža. Mladenič bi lahko služil za zgled skrbnost^, vztrajnost; in zdrave težnje za osamosvojitvijo v mejah možnosti, torej onih vrlin, ki so danes bolj redek pojav. SvOječasno je ((Primorski dnevnik« že opozoril na nevarnost, ki preti vozilom na stičišču praprotske in naše ceste, in priporočal. naj se postavi na tem mestu tabla z opozorilom. 2e v teh par mesecih, odkar je pričel, po tej cesti promet, bi bilo skoro prišlo že dvakrat do nesreče. Nujno je treba nekaj ukreniti, da si ne bomo kasneje delali očitkov in da ne bom0 ((zvonili po toči«. PREČNIK Po tolikih majhnih rosah je končno v tem tednu (v ponedeljek, torek) namočilo zemljo tako močno, da je dobila svoj delež tudi trta in to prvič v tem letu. Dež je prišel sicer pozno, a trti je še vedno koristen in jesenskim posevkom zelo dobrodošel. Letos smo v veliki zadregi za krmo, zato smo toliko bolj navezan; na pašo. Za izdatno pašo pa je treba dosti vlage. Tod so stalno vojaške vaje in skozi vas neprestano drvijo težki tanki. Ker je pod potjo napeljan vodovod, so zaradi velike teže pred dnevi v nižini med gornjim in dolnjim delom vasi cevi ob spoju popustile in puščale velike količine vode: Zato jo dobivamo mi in sosednje vasi manjše količine. To nas je v suši, ko gre za 3—4-krat več vode, precej prizadelo. O škodi, ki jo imamo zaradi neprestanih vojaških vaj na zemljiščih, pa ne govorimo, ker se je o tem pisalo iz drugih vasi. Cudi nas le, da ni mogoče najti načina, ki bi upošteval želje prebivalstva in da je zaradi izrednih lastnosti k r a š k e zemlje vsakdo prisiljen ravnati z njo obzirno. Ob pogledu na (Nadaljevanje na 4. strani) Shakespeare: „Kcmee in Julija (Nadaljevanje z 'i. strani) se igralec še ni povsem otresel igralskega «krča», — je bil vendarle kot celota blesteč in osvajajoč Romeo. Zlasti v intimnih scenah z Julijo, ki so bi. le lr.ed najlepsimi v uprizoritvi, je pokazal tudi smisel za intimno igro, pri čemer se Jfc sprostil in otresel sleherne krčevitosti. Drugi krog, krog Julijinih o-zirbma Romeovih sorodnikov in prijateljev, je dal nekaj izredno močnih karakternih kreacij. Eno izmed najlepših šekspir-skih mest, Mercutijevo pripovedovanje p vilinski Mabi, kraljici sanj, je našlo v Jožku Lu-kešu, ki je Mercutija igral, inteligentnega in tenkoslušnega interprete. Njegov Mercutio je bii mnegoličen in razgiban karakteren lik z lepimi psiholo. škimi domisleki. Stane Raztresen je postavil Tybalta vsega iz enega kova. Lik, kakršnega še nisem videl pri tem igralcu: mračen, pri-strasten, izzivalen in vojaško trd, kot ga zahteva ta izredna šekspirska figura Kreacija, ki ji morami priznati izredno ostro karakterno izdelanost in enotno izvedbo. V razvoju mladega Julija Guština pomeni njegov Benvo-lio vsekakor lepo napredovanje. Bil je na zunaj eleganten in prožen, a ves lik je ogrevala človeška toplota, ki se izraža skozi njegov žametno božajoči glas. Karakterna ženska vloga Julijine dojilje je dala Emi Starčevi priložnost za oblikovanje močne in svojevrstne stvaritve, ki se je kot komedijski kon.’ trast pravilno odbijala od sveti le, tragične podobe Julije, s čimer je bila pravilno izražena ena izmed tipičnih šekspirskih umetniških čarovnij. Kot iz brona izklesan je bii Rada Nakrsta brat Lorenzo, poln šegave modrosti in človeške Privlačnosti. Starje obeh tragičnih ljubimcev je predstavljal kvartet, v katerem je dala Nada Gabri-jelčičcva pravo aristokratsko podobo grofice Capuletove. Ca. puleta je igral Mcdest Sancin s svojo priznano veščino. To-fle tone je ubral Ernest Zega kot Monteg, medtem ko se je Leli Nakrstova pokazala kot grofica Mpntegova z ustrezajo, čim nastopom. Med številnimi drugimi manjšimi vlogami naj omenim impozantnega kneza Escalusa Ljudevita Crnoborija, prikupnega. morda maleg preneznat-nega grofa Parisa Silvija Kobala, humorno karakterističnega Petra Josipa Fišerja, karakterno prav dobri) pogodenega Samsona Antona Požarja, kdaj živahnega, kdaj mcrd§ nekam premedlega Baltazarja Srečka Koširja, izrazito pojav0 lekar-ja Belizarja Sancina, dalje Zvezdana Likarja, Marjana Marsiča, Lojzeta Starca in prav ljubkega Parisovega črnega pa-Ža — Teo Starčevo. V nadaljnjih vlogah je nasto. pil. malone ves ostali ansambel poleg- številnih drugih sodelujočih. Za izredno močan uspeh, ki ga je potrdilo občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem, pa gre poleg vsem navedenim zasluga tudi tehničnemu in drugemu pomožnemu osebju, ki je poka. zalo vzorno pripravljenost in organizacijo, U piri zorite v «Romea in Julije« pomeni novo etapo v razvoju našega gledališča. Pričakujemo, da bo odslej ostal Shakespeare stalno na repertoarju SNG, ki je pokazalo, da je zanj pripravljeno in dozorelo VLADIMIR BARTOL fid Mhti tlb Mt4i (Nadaljevanje s 3. strani) naše ograde in njive, obdane s skalami, marsikdo misli, da niso vredne posebne pažnje, in vendar je tb vse, kar imamo in kar nas preživlja. Svoječasno smo že poročali, kako je z našo mladino: je brez poklica, brez potrebne splošne in strokovne izobrazbe ter primerne zaposlitve. Njen položaj ni rožnat in starši kot tudi ona sama vidijo, da vodi ta pot v slepo ulico, ah v bodočnost brez jamstva za dostojen obstanek. O tem bi morali razmišljati bolj resno in preudarno ter poslušati trezno besedo razsodnih in izkušenih ljudi. Predzadnji petek se je ponesreči! z motornim vozilom Zidarič Stanko. Zaradi hudih poškodb bo moral ležati nekaj tednov v bolnici. Želimo, da bi čimprej okreval. Kot po ostalih vaseh, razsaja tudi pri nas oslovski kaišelj, čeprav v bolj mili obliki. j TRNOV/CA j Spet je bil v našem borovem gozdu požar, ki je uničil nekaj kupov borovih debel. Vzrok isti kot zadnjič: zažigalne bombe. O-penski gasilci, ki so s svojega opazovališča opazili požar, so prihiteli takoj na mesto in tudi vojaštvo je pomagalo pri gašenju. 22. t. m. zvečer je ob mali plohi treščilo v električno napeljavo in pokvarilo števca v Skerkovi hiši (v Bajti). Hujšega ni bilo. Po tednu dni je spet deževalo in zemljo enkrat pošteno namočilo. V nedeljo smo obhajali opasilo — sv. Marije Magdalene. Držimo se lepe stare navade medsebojnih obiskov na dan cerkvenega shoda. S svojo žlahto in prijatelji se utrdijo stare vezi in menjajo misli o tem in onem. Dobra volja zavlada v hišah vsaj za nekaj ur. Tudi letos je bilo tako, le neznosna vročina nam je jemala sapo. Ce bi bilo deževalo namesto v ponedeljek in torek par dni prej in bi nas ne tarile razne skrbi, bi bilo boljše razpoloženje. tijin n m liiuiin m m 11 m n i n m .i > ii u, HM %Mwm wmr mm wmmm w//////////m liillllllllllllllllllllllllllli:!llllllllllll|l|illllllllllllllllllllllllllll|ll|l!lllllllllll||llllll!lll||l|||llllllllllllllllllllllllllll!lllllll.imi||l||ll|i:il!|!l||||||||i||i Kmetovalec ir avgustu če, \xeleA, nat* ie dolg* POLJEDELSTVO: V tem mesecu nadaljujemo z mlačvo. Kdor ni že ob žetvi odbral najlepšega klasja Za seme, naj to stori sedaj, ko mlati. Najlepše klasje naj omlati posebej. očisti zrnje in shrani seme posebej. Le od zdravega, zrelega, klenega, polnega in težkega zrna lahko pričakujemo dober pridelek. Podobno kakor žito odbiraj tudi razna druga semena. Kdor ni še posejal, naj se podviza, da ne bo prepozno. Za setev rdeče detelje je najprimernejši čas mesec avgust. Na njivi kopljemo krompir. Letos se ni bati, da bomo spravili pod streho vlažen krompir. Pač pa ga bomo vseeno hranili na suhem prostoru in v nepre-velikih kupih. Tam, kjer sadijo po krompirju zelje, je že izkopan. Ce njiva ni posebno dobra. jo pognojimo z nitratom, da se bo zelje hitreje in lepše razvilo. Tudi repi lahko pognojimo z nitratom, če nismo dali krompirju dovolj gnoja. Kalcijevega nitrata potrebujemo 1 kg na 100 kv. m. Ni treba še posebej pripominjati, da moramo ob taki suši, kot je letos, zelje in repo zalivati. Cinkvantin naj ima vedno zrahljano zemljo, da se bo hi-reje razvijal. Ker ima od setve do zorenja le kratko dobo, zahteva dobro gnojeno zemljo. Vsak kg nitrata se nam dobro izplača. ŽIVINOREJA. Gnoj naj izgine iz hleva vsak dan, okna naj ne bodo zamašena, gnojnica naj se ne zbira v hlevu, ako hočeš imeti zdravo in lepo uspevajočo živino. Pri krmi pazi na to, da ne bo pirišla živina razgreta k jaslim. Sveže krom-pirjevice tudi ne dajaj živini, ako se hočeš izogniti napenjanju. Ob veliki vročini ne spuščaj živine na pašo niti z njo ne vozi , in ne delaj. Razgrete živali napajaj šele potem, ko so se popolnoma ohladile. Kdo. še ni cepil proti rdečici, naj ne odlaša. Prav tako naj dajo gospodinje cepiti kokoši proti da-vici, VINOGRADNIŠTVO. Škropilnico bomo za letos lahko že očistili in jo shranili za prihodnje leto. Ne bomo pa še odložili žveplalnika, kajti vsaj še enkrat bomo prašili grozde z žveplom, kateremu pa bomo dodali 20 do 30% prahu «Caf-f&ro», ker je prav v tem času nevarno, da naipadeta grozde strupena rosa in pa grozdna plesen. Škropilnico shranimo v kleti, če ni prevtlažoa. V suhem prostoru je tudi ne sune. nas na Krasu, pa bomo izbrali vrste, ki so zgodne in malo-listne in zato tudi bolj odporne proti suši, na primer čin-kvantin in njemu sorodne vrste. Kako ga sejemo? Pitnik skoraj vedno sledi žitu, sejemo ga pa lahko tudi na preorano njivo stare večne detelje, ko smo prvič že pokosili. Kadar sejemo za žitom, or-jimo takoj po žetvi ter potem sejmo, kajti seme bo po dotiku z vlago, ki se je ohranila pod strniščem, takoj vzklilo. Pitnik zahteva dobro in globoko oranje in je to tem bolje, čim bolj suša škoduje zemlji. Pitnik zahteva dober hlevskj gnoj, ki mu dodamo fosfornih gnojil (4 do 5 stotov superfos-fata na ha) in kalijevih (1.5 stota kalijeve soli na ha). Ni slabo, če v prvi rastni dobi pomagamo rastlinam tudi z dušičnimi gnojili. Navadno rabimo 150 kg kalcijevega nitrata na ha. Dušična gnojila pa tudi lahko uspešno nadomestimo 2 gnojnico. Za seme uporabimo 100 do 130 kg koruze na ha, kar pa je odvisno od načina setve. Seveda bomo uporabili več semena, ako sejemo z roko, kakor pa s sejalnim strojem. Koristno se je pokazalo tudi valjanje, ki ga lahiko opravimo po setvi, da se zrnje zemlje bolj prime. Ako sejemo koruzo s stro- jem, je to koristno tudi zato, ker pozneje koruzo lahko okopljemo, kar rastlinam zelo koristi. Z okopavanjem odstranimo prvič ves plevel, drugič pa se vrhna skorja zemlje zrahlja in zemlja ostane sveža. Pitnik kosimo, ko se na storžu začne tvoriti zrnje. Samo po sebi je razumljivo, da bomo kosili prej, če imamo namen pokladati zeleno koruzo živini v svežem stanju. Naj se nam ne zgodi, da ibi kosili, ko bi bila že dozorela. Kako ga kisamo? Zeleno krmo najbolj koristno uporabimo, ako je insilirana in zato bi morala vsaka kmetija imeti svoj silos. Na majhnih kmetijah bi v ta namen prav dobro odgovarjale navadne cementirane, ob vogalih zaokrožene jame. Kot smo že omenili, je za in-silacijo najbolj pripravna koruza, ko je ta primerno zrela, ko namreč zrnje ni več mlačno. I Preden pa zeleno koruzo in-siliramo, jo zrežemo. V ta namen uporabljamo zlasti na velikih kmetijah slamoreznice s sesalnimi cevmi, po katerih gre zelena rezanica naravnost v silos. Na majhnih kmetijah pa uporabljamo navadne ročne slamoreznice ali pa slamoreznice na električni pogon. Zelena koruza je zelo primerna za insilažo tudi z drugimi zelenimi ostanki, ki jih je vedno na kmetiji, kot so. razno listje, trave, ki so rasle Po koruznih njivah, ovsena in pšenična slama itd. Tem pri-meskom odstopi zelena koruza svojo rastlinsko vodo, ki se je napila in tako omogoča vsestransko fermentacijo. Pri krmljenju z insilirano krmo pa moramo biti previdni, posebno pri kravah molznicah, kajti prevelike množine povzročajo, da dobi mleko neprijeten okus in duh. i mn mn hi ii m ii m ii n lini i n m m 1111 n > umili i m n um-m n mn in ii Hlinili KAKO GOSPODARIJO IN KMETUJEJO DRUGOD PO SVETU feprert lilijsta v'' Od polovice prejšnjega stoletja dalje izvaža Velika Britanija industrijske izdelke, medtem ko je prehrana njenega prebivalstva še nedavno bila pretežno odvisna od uvoza. Po zadnji svetovni vojni pa se položaj- v tem oziru spreminja. Dežele, ki so prej uvažale hrano v Anglijo, sedaj vedno bolj same potrošijo pridelke doma, tako da jim vedno manj preostaja za izvoz. To ima resne posledice za angleško narodno gospodarstvo, kajti prebivalstvo Velike Britanije je danes številnejše kot koli poprej. Da temu odpomorejo, pospešujejo v Angliji kmetijstvo s tem, da povečajo kar se da donosnost orne zemlje, in da spreminjajo močvirno ali pusto zemljo v njive, travnike in sočne pašnike. Večji del te zanemarjene zemlje predstavljajo ledine, za katere se v prejšnjih časih ne bi izplačalo žrtvovati truda, toda sodobni znanstveni napredek dela v tem oziru «ču-deže», o čemer nas prepričajo številni uspehi. Najboljši primer za to je posestvo lorda Iveagha v Elvedenu v grofiji Suffolk v vzhodni Angliji. Ta kmetija meri okoli 2.000 hektarov. Njena zemlja je bila zelo slaba, večinoma vresi-šča, ostalo gozdovi, kjer so se trumoma pasli zajci. Toda pod peskovito površino je bil apnenec, kar je dalo lordu Iveaghu pobudo za poskus, da s sodobnim kmetovanjem spremeni to ogromno ledino v plodno zem. ljo zlasti, ker so tam prej bile njive, ki so jih pa opustili Predvsem je nabavil živino, da s hlevskim gnojem izboljša zemljo. Ker pa je bila zemlja tako pusta, da ni rasla niti NEKAJ O AJDI Ajdo sejemo navadno po požetem žitu — strnišču. Vemo, da žito zemljo izrabi in zato moramo ajdii gnojiti, ako hočemo, da bomo imeli dober pridelek. S čim ajdi gnojimo? Ajda ima od setve do žetve le kratko dobo na razpolago da napravi seme, ker je v približno sto dneh posejana in že požeta. Umevno je, da mora omenjenih sito dni dobro izrabiti in v tej dobi izčrpati iz zemlje vse, kar potrebuje za tvorbo slame in zrnja. Znano nam je tudi, da mora hlevski gnoj, posebno ko ni dobro zrel, prebiti v zemlji dailjšo dobo, preden se toliko spremeni, da je pripraven za hrano rastlinskim koreninicam, Slab gnoj ne more dati ajdi ničesar, kajti takrat, ko bi bil gnoj za ajdo uporabljiv, bi morala ajda že zaključiti dobo svojega življenja. Posledica gnojenja s hlevskim gnojem je, da nam ajda počasi zori in jo jeseni še zeleno ujame jesensko deževje ali celo mraz. Zato foi moral vsak kmetovalec. ki seje ajdo, skrbno paziti, da je ne seje na sveži gnoj. Ce že hoče rabiti za gnojenje ajde umetna gnojila, naj pognoji izdatno z domačim hlevskim gnojem oni rastlini, ki očisti njivo pred ajdo. Tej rastlini pa moramo dobro pognojiti, da ostane v njivi še dovolj redilnih snovi za ajdo. Ako pa tega nismo storili, moramo gnojiti z umetnimi gnojili, od katerih prihajajo v poštev predvsem naslednja: 1. Superfosfat s 15 do 17 odst. kisline, ki je v vodi zelo lahko topljiva, ki je koreninicam ajde takoj na razpolago. Za vsakih 1000. kv. m. površine vzamemo 50 kg superfosfata. 2. Kalijeve soli rabimo za isto površino do 10 kg. 3. Lahko potrosimo tudi 10 kg žvepleruokislega amoniaka. Dušik bi mogli tudi dati v obliki kalcijevega nitrata, vendar pa je žveplenokisli amoniak boljši. ker deluje enakomerno in daljšo dobo kot lahko raz-topljiv kalcijev nitrat. Vsa tri navedena umetna gnojila podorjemo vsaj nekaj dni prej, kot pa sejemo ajdo. Podorati moramo tudi, ako rabimo samo eno umetno gnojilo, recimo superfosfat, katerega priporočamo vsem kmetovalcem, ki bodo sejali ajdo. trava za pašo, je sklenil, da seje lucerno, ki s svojimi globokimi koreninami prodira v zemljo in je istočasno prvovrstna krma za živino. Kot je znano, je lucerna zelo odporna proti suši in črpa iz zraka dušik, ki gnoji zemljo, ko jo preorjejo. Uspehi tega gnojenja se pokažejo po štirih, petih letih. Z živinorejo in lucerno je lord Iveagh v 20 letih spremenil najbolj pusto zemljo, kar je pozna Anglija, v vzoo no veleposestvo. Zanemarjene nj-ive je popolnoma obnovil in 1.214 hektarov vresišča je spremenil v prvovrstno rodovitno zemljo, tako da je danes EIveden najvzornejša kmetija zaradi svojih plodnih njiv, kjer pridelujejo v velikih količinah žitarice, sladkorno pe-so, mleko in dobavljajo prvovrstne mesne izdelke. Da se rodovitnost te kmetije ne bi spet zmanjšala, je lord Iveagh po številnih poskusih uvedel kolobarjenje setev in primerno gnojenje zemlje. Seveda je prej dal točno kemično pregledati zemljo, da ugotovi potrebe po apnencu, fosfatih in pepeliki. Nato je z njene površine odstranil vse ovire kot nepotrebna drevesa, grmičevje in slično s posebnimi stroji, na kar je zemljo globoko preoral in tako zakopal v zemljo preostalo vres-j-e, žoltovino in praprot, kolikor jih niso že poprej sežgali. Sele potem je začel redno obdelovati zemljo. Dvakrat je dal sejati koruzo. da zrahlja zemljo, ki jo je potem dobro gnojil za lucerno. V ta namen je uredil velike ograde za živino in ovce, ki so se pasle na režnih poljih, ali so sejali volčji bob in slično. Po štirih letih so lahko sejali lucerno, ki je v prvem letu niso kosili niti se tam ni pasla živina. Potem so lucerno skozi štiri ali pet let kosili trikrat na leto za seno ali jo spravili v silose. Živina pa se čim dalje pase, da čimbolj izkoristijo živinski gnoj za izboljšanje zemlje. Zato jo molzejo med pašo na kraju samem in prevažajo mleko v posebnih posodah. Deteljišča lucerne potem pre-orajo. Tako dobiva zemlja ves živinski gnoj in dušik, ki ga je listje lucerne nakopičilo iz zraka. Sedaj je zemlja prikladna za žitarice in sladkorno repo, dokler se ne začne znova kolobarjenje. Temu načinu menjanja Setve se mora zahvaliti kmetija v Elvedenu za dobre žetve. Sedaj se ni treba več bati, da bodo že po dveh žetvah morali opustiti njive kot prej, ko so morali že po drugi žetvi čakati vsaj deset let, da se izčrpana zemlja spet obnovi. JUl'I jUde- I*BPA Ljuba Juca! Ko te dni na Finskem mala olimpiada se končuje, v širnem svetu se velika olimpiada nadaljuje. Za v Ameriki se daljni maratonski tek začel, kdo bo prvi kot predsednik srečno v Washington prispil, Eisenhouoer krepko vodi in velja kot favorit; toda mnenje je, da tudi moglo bi drugače bif. Kot ekvilibrist tam v Rimu Gasperi se producira; na politični on žici akrobatsko balansira. Mal’ težišče zdaj na desno, mal’ potem na levo jemlje, A kot palica balančna služi naše mu ozemlje. Stalin pa je telovadec, drog njegov je «mir na svetu»; na tem drogu gori, doli punca i; večnem se poletu. Včasih pa na konja skoči, prime krepko ga za grivo: «Hi, konjiček moj kitajski, bistagar na ofenzivo!» Rakoši in Pieck in Gottivald se potijo prav presneto: Proti Kremlju nastopili so politično štafeto. Mesto palčice v štafeti glavo vsak prenaša svojo; sam bog ve, kam bo zletela, ko konča štafetno hojo. Na Madžarskem gospodarski nogomet je monopol. Prav obilni tam so «goli», kajti vsak je bos in gol! Paukerca je v hitrem teku za oblast podlegla kmalu: Sapo reva je zgubila in izpadla v polfinalu. Zviti Franco se na Španskem v reki dolarski zabava in s počasnimi zamahi tisoč metrov hrbtno plava, Ce pojemajo mu sile, kliče koj ta duša vrla: «Hej! Pomagaj, stric dolarski, voda sega mi do grla!a Faruk P“ v vladarski"^ zdaj ostavko je p0^lj z ljubicami v inoztf trening bo nadalje”®- Mosadek plavai J* a za vodo ni mv. mt ‘ Petrolej r-u eUmen^ v «p( trolpolui) j® v Churchill pa uči čisto nov, V stiskanju paso» . so prav čeden ie P S tem, jaz mislim’ ' neomajno je da na svetu je vse^ in da vse gre kot * Na političnem, neil" 1 jasno je. oblakov * ptički pojejo veseV srnti sonce zlato se Da bi zaskrbljeni torej res povoda nt’ ker povsod se ternl.fj zdrav in resen iP° oec M Mihec: Ali si oP^ ciganov je sedaj v ^ ovirano krožijo P° nadlegujejo ljudi * ^ njem. Tu bi obl^ morala kaj ukreni ■ , Jakec: Pameten . hec, in ne raJjMtf® smo od leta Trstu navajeni na med if Šolski uspehi. f s tihim obžalo^^ei čajo, da so končuj : tržaških srednj® (fetji neugodni. Le v***ravil: jak je uspešno «' etjt lostni izpit, na ne jeti® lah celo .samo vsS ,u ^ jak. Listi trdijo, & pred uganko. j, Med vrstmi: da lahko rešiti. jt i vinistični listi na) v 'i spomnijo nemir0"'' njem marcu, ko so ^ vali dolge knjigah, ne pa 1 ulicah! sveto pismo 0 Kapitan: Kam n« mo ladjo, veliČan5'’”^ Faruk: Tja Prot* rivieri. Tam bomo topisemske polne lonce. ZENA - ZDRAVJE - DOM Kako vkuhavamo sadje Sadje vkuhavamo v tako imenovanih »patentnih kozarcih«, to so prozorne steklene posode valjaste oblike in različne višine, ki se ravna po velikosti kozarcev, ki držijo več kot pol litra, največkrat po 1 liter. Vrat patentnih kozarcev je zelo širok, da sadje laže vlagamo in da notranjost kozarcev laže čistimo. Navadno ima vrat pri kozarcih vseh velikosti enak premer, tako da se ravno stekleni pokrovi prilegajo različnim kozarcem. Prav tako se prilegajo vsem kozarcem tudi gumijasti obročki, katere vlagamo pred vkuhavanjem med gornji rob kozarcev in pokrov v poseben žlebiček v robu kozarca. Patentni kozarci za vkuhava- nje sadja imajo to prednost, da omogočajo vkuhavanje sadja tudi brez sladkorja, oziroma brez kisa, alkohola, soli in drugih sredstev, ki jih je treba pri drugih načinih konserviranja dodajati sadju in zelenjavi. V patentnih kozarcih se ohrani sadje perdrvsem zato, ker tesno se prilegajoči in z gumijastim obročkom neprodušno zadelani vrat kozarca ne propušča zraka v notranjost kozarca, zato pa tudi ni glivic, ki povzročajo vrenje, oziroma kisanje. Glivice pa, ki so v sadju že ob P MODNI POMENKI i MODERNAOBUTEV m Res ni prav, da govorimo le o oblekah. Saj vemo, da postane najpreprostejša obleka elegantna, ako jt dodamo prvovrstne čevlje torbico, klobuk itd. A najvažnejši so čevlji. Poletni modeli so nam po večini znani, omenili bomo le še en modelček (3). Ta oblika je zelo moderna ter se izdelava v vseh barvah, od bele do zlate. Lepa visoka peta najde oporo v treh poprečnih paso- vih, od teh je srednji poševen, druga dva pa ravna. V zgodnji jeseni nam bo služil lahek športni čevelj (1), ki je izveden v dveh kosih, s šivom v sredi spredaj. Iz tega šiva izhaja enostranski jezik, ki je privezan z usnjeno pentljo. Tudi pentlja je cela usnjena. Za popoldne ali večer izberimo elegantno obutev. Lep primer vidimo v čevlju (2.). ki je sicer enostaven, črn; edini okras je zavita proga iz črnega laka. Tenka pentlja zaključuje ta lepi okras. K isti vrsti čevljev pripada model št. 4. Stranski deli tesno objemajo nogo. Sprednji del krasijo drobni robčki. Novost letolnjlh čevljev je v tem, da so mnogi izvedeni v dveh barvah. Uveljavlja se z veliko silo rjava barva, kot med oblekami, tako med čevlji. Tudi naslednji model (5.) je izveden v temno in svetlo rjavi barvi. Srednji svetli del ie nadrobno preboden s pikcami ter zavezan s tenkim usnjenim trakom. Opomnimo še na tisto obliko čevlja, ki je vedno v modi. To je preprost izrezan čevelj, zaokrožen in gladek. Kadar kupujemo take čevlje, moramo prav posebno paziti na obliko izreza in višino pete, ker pač ne pristaja vse za vsako nogo. SONJA MIKULETIC-PALME vlaganju, uničimo s tem, da v1 kozarce vloženo sadje segrevamo (vkuhavamo) določen čas in pri določeni toploti. Navadni kozarci za vlaganje. Pri vkuhavanju sadja itd. v navadnih kozarcih, to je, v kozarcih, ki jih pokrijemo le s pergamentnim papirjem, katerega močno privežemo okoli vratu kozarcev, ne moremo nikoli z gotovositjio trditi, da smo zabramili zraku in glivicam dostop v notranjost kozarcev. Zato moramo pri vlaganju v take posode dodati sadju, oziroma zelenjavi takih sredstev in tolikšno količino, da glivice v njih ne morejo živeti. Taka sredstva so na primer močna sladkorna raztopina, hud kis, močno žganje, solna raztopina itd. Ce dodamo te raztopine, vkuhavanje ni bistvene važnosti in ga včasih, na pr. pri vlaganju kumar, fižola itd. v kis, sploh opustimo. Vse naštete raztopine pa spremenijo vloženemu sadju, oziroma zelenjavi, okus. Zato uporabljamo na primer močno sladkorno raztopino le za nekatere mezge, v kis vlagamo na primer le kumare, stročji fižol itd. ter nalijemo vrh kisa še plast olja, ker še bolj gotovo ubrani razvoj glivic v vloženem kozarcu. Sadje in zelenjavo, vloženo s takimi raztopinami v navadne kozarce brez patentnih pokrovov, moramo hraniti na suhem in hladnem prostoru, ker se sicer prej ali slej pokvarijo, medtem ko v patentne kozarce vložene stvari lahko hranimo kjer koli, tudi v vlažni kleti. Ker imajo ravne pokrove, jih lahko nalagamo drugega vrh drugega, ako nam primanjkuje prostora. Priprave za vlaganje. Iz vseh naštetih razlogov je vkuhavanje v patentnih kozarcih — posebno pri sadju — skoraj povsem izpodrinilo druge načine. Kakor je sicer to delo enostavno, je vendar treba paziti na mnoge malenkosti, od katerih je odvisen uspeh vkuhava-nja. Na najvažnejše bomo opozorili. Predvsem moramo paziti, da so vsi patentni kozarci celi, to je, da nimajo kake razpoke, da morda rob kozarca ali pa pokrova ni okrušen, da sta rob kozarca in pokrova gladko brušena in da se tesno prilegata Tudi gumijasti obroček mora biti, tudi jeklena vzmet dovolj močna in prožna ne sme manjkati, ki med vkuhavanjem pritiska pokrov k robu kozarca. Kozarce in pokrove moramo pred vkuhavanjem temeljito o-čistiti, najbolje prekuhati, pri tem pa moramo paziti, da ne vlivamo na pr. vroče vode v mrzi« kozarce ali pa da ne polagamo kozarcev v mrzlo vodo ali na mrzlo, kajti v takih primerih kozarci kaj radi popokajo. Tudi velik kozarec, v katerega bomo pri vkuhavanju vlagali kozarce (za t.o je dober vsak večji kozarec); moramo temeljito očistiti, na dno pa položiti leseno rešeto ali pa vsaj plast papirja, na katero postavljamo kozarce, ki bi na golem dnu lahko pri vkuhavanju razpokali. Posebno skrbno moramo pred vkuhanjem umiti tudi gumijaste obročke, in sicer v topli vodi, kateri pridamo nekoliko sode, nato pa jih izplaknitl v mrzili vodi. Da mora biti tudi sadje, ki ga nameravamo vložiti, snažno in zdravo, pač ni treba poudarjati. Ce nameravamo sadje pri vkuhavanju sladkati, raztopimo določeno količino sladkorja, ki je lahko poljubna na pr. od 10 do 70 dkg na 1 liter vode, v čisti vodi na neprerazgretem štedilniku ter med topljenjem posnemamo nesnago, oziroma pene, ki se morda zbirajo na povriju. Sladkorne raztopine, oziroma vode potrebujemo približno eno tretjino litra za vsak liter vsebine kozarcev. Ce sadja ne mislimo sladkati, si pripravimo ustrezno količino čiste prekuhane vode. Shranjevanje. Po vkuhavanju postavimo kozarce z vkuhanim sadjem za nekaj dni na vidno mesto v topel prostor, kjer jih vsak dan pregledujemo, da li pokrovi trdno zapirajo. Ce je namreč še kaj živih glivic v kozarcih, se začnejo v toplem prostoru hitro razmnoževati. In — pokrov v nekaj dneh odstopi. V takem primeru moramo vkuhavanje seveda ponoviti. Ce pa ostanejo pokrovi trdno zaprti, je to znak, da je vkuhavanje uspelo in lahko kozarce shranimo v stalno shrambo, kamor koli, na jbol j e y hladno, temno in suho klet. Vzmeti potrebujemo pri kozarcih samo med vkuhavanjem; imeti jih moramo torej v zalogi vsaj toliko, kolikor kozarcev vkuhavamo hkrati. Ponavljamo, da ne smemo odstraniti vzmeti s pokrovov, preden niso kozarci docela ohlajeni! Kaj naj vlagamo? Vkuhamo lahko vse vrste sadja, ki ga pri- delamo doma, od višenj pa do marelic. Sedaj je prav primeren čas za vkuhavanje marelic, k> nam pri vkuhavanju dajo prav okusen in dišeč kompot. Marelice za vkuhavanje, ki ne smejo biti prezrele, olupimo in navadno tudi razpolovimo. Lupiti jih je laže. če jih prej polijemo s kropom. Da olupljene marelice ne porjavijo, jih je treba sproti polagati v hladno vodo, kateri smo pridali nekoliko citronove kisline ali pa soli. Ko so vsi plodovi olupljeni, jih vložimo v čisto posodo ter jih polijemo s pripravljeno sladkorno raztopino, v kateri jih pustimo čez noč. Naslednji dan posodo z marelicami segrejemo, i>oberemo marelice iz nje, jih vložimo v kozarce ter zalijemo s svežo sladkorno raztopino ali pa s čisto vodo. Sladkorna raztopina, v kateri so biile marelice namočene, je namreč postala kalna in ni za vlaganje. S takim postopkom dosežemo tudi, da se marelice med vkuhavanjem ne dvignejo v kozarcih. Ce pridamo v vsak kozarec nekaj jedrc iz mareličnih koščic okus in vonj kompota še izboljšamo. Marelice vkuhavamo 20 minut pri 90 stop. C, Na isti način kot marelice vlagamo tudi breskve! MIŠJI PLES Buc se oblizuje, Muci namiguje, ves žari od sreče. Brž obleče črne škrice, črne hlače dopetače, a nožiče vtakne tanke v prave pravcate opanke. Muca pa ko turška bula v čipke je obraz zavila, mehke čižmice obula, da bi oetre kremplje skrila. Bus natakne turški fes — pa jo mahneta na ples. Kadar so se zbrali gosti, — (bilo jih je menda dosti) - se ko veter privrtel Buc je s spremljevalko, vajeno plesalko, in je ples pričel: samo šviga, teka, miga, veka, cvidi, da te smeh jposili' ’ S A ko jutro zazori, mladih mišk nikjer več ni. PISMO IZ KOLONIJE M aš prihodi t TrŽ^ Končno smo le dospeli vlljice blagodejnega dežja. Tržič. Trudno so žaškripala ko- Ko so se otroci le nekoliko lesa vagonov in kmalu nato se umirili, jih je uprava kolonije je iz vlaka vsul ves pisan dro- lepo pozdravila in jim želela biž, ki je že tako nestrpno ča-1 prijetnih in vedrih počitnic ter kal, da se med gričevjem in jim podala šop rdečih nagelj- gorami prikaže kolonija. Mrko so se ozirale planine na novodošle, megla jim je že pokrivala strme vrhove. Naši malčki so nemo strmeli v novo okolico, v nove neznane obraze mimoidočih, ozirali so se proti nebu, da bi se izmed oblakov vendarle utrgal sončni žarek in toplo ožaril to jesensko sliko sredi vročega poletja. Komaj so odložili prtljago na kamion, so še čutili olajša-n: in brezs-krbnejši. Zbeganost jih je popustila in najraje bi se bili kar sedaj pridružili tr-žiškiim pionirčkom, ki so jili od strani radovedno opazovali. Stekli bi z njimi čez travnike in loge, potočke, gozdiče, strme bregove — vse to bi zajel tržaški otrok; tako željno so požirale otroške oči z gozdovi poraščene planine in sive mehke oblake, ki so mirno zibali kap- nov. Nato so krenili. Pot se je vila počasi, nekoliko navkreber. Ob njej se je tu in tam blestela med drevjem lična gorenjska kmečka hiša. Iz njenih oken so se vsipali slapovi dišečih nageljnov. Se malo in za ovinkom se je prikazala na gričku velika dvonadstropna vila — tržiški grad. Droban, od saj zamazan obrazek se je razširil v nalsmeh: «Kolonija!» Otroci so zastrmeli v veliko rumeno stavbo s težkimi železnimi naoknicami v zahajajočem soncu blesteča okna. park z belimi stezicami, negovanimi drevesi in gredicami ter v zelen gozdič, ki se je širil za par-kom. . Po topli večerji so otroci polegli vsak v svojo posteljico. Sladke sanje so jih zazibale ter jiih ponesle na svo)1 mamici, k očku... Tiho je šumela rf bi se pogovarjala ^ ki je lahno šepet8Jijlf uspavanko in razž3^ kELEKTRONSKI5^ UREJA CESTNI g V Denverju so 1 $ napravili poskus z skim stražnikom«, J* zali s semaforji in “ ja promet po m#'11. Zamotani avtoma*s,vi ?! uravnavajo eiektroDs„j<< ni, ki dobivajo iz * s fj električnim pritisko%ji5,;. križišč poročila o 1,1 (V', mobilov, ki čakajo ''V,-«možgani» hitro pr?‘ j« L kateri strani križ>sC večji, in nemudoma -f) ‘t maforju, da signalni P, pot» proti tisti stra . p-večja potreba. S te1® j e '■ zelo pospeši, napraV3^^ re pri izbiri smel'1 t3 semafor deluje na največjo naglico. ■ Letos še z rešilnim čolnom in smehom in b sotrami, drugo leto pa že s rez pomoči. ZA BISTRE IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItnll,llllll,,,lll,lin,>t>>llH>ll>,>ll,>,l>tl,,,,l,,,l,llll>,,l,lllllltllll'l|l'lll|l1'mtllll,fllll,llf,ll> BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. zlatnik, edi-nica; 2. naselje, veznik; 3. egiptovsko božanstvo, kratica za trdo snov, pritrdilnica, predlog; 4. žensko ime, športna skupina moško ime; 5. moško ime, važen življenjski organ, Verdijeva opera; 6. ki rad dela, 7. števnik, naslonjalo; 8. kraj na Primorskem; 9 čebeun samec, termin, žensko ime; 10. urejenost, slovenski igralec, mlečni izdelek; 11. veznik, ploskovna mera, del voza, osebni zaimek; 12. predlog, fizkulturna panoga, 13. Puccinijeva opera. obolenje. NAVPIČNO: a) pisalna potrebščina, sorodnik; b) moško ime, neniška reka: c) latinski veznik, ploskovna mera, predlog, predlog; č) dragocena tekočina, oklic, umetnost (lat.); d) odrski prikazi, junak opere Ero iz onega sveta, ukana; e) eksotični ptič; f: gorska cvetica, žila; g) sprevod; h) žensko ime, vrsta pesnitve (množ.), diplomatski dopis; i) ruska reka, električna struja, izraz pri tenisu, j: kazalni zaimek, osebni zaimek, dva enaka soglasnika, predlog (srbohr.) k) del hiše, oddelek športnikov donet.), ranocelnik, mesto v Franciji; REŠITEV; VODORAVNO: Othelo — gri. va; 2. Ika, omelo, era; 3) la, planica, as; 4. slak, Nada; 6. capa, ata, umor; 6. avizo, stepa; 7. ar, Donat, re; 8. slana, olika; 9. Fala, koc, ukaz; 10. Arno, moka; 11. Ra, tesnoba, ej; 12. Ana, oteka, Ida; 13. obr. ni, idila; Tli«V NAVPIČNO: ■> c) j), b) Oka, AvalaV rala, ab; č) P *' ort1® *», 1 la, oda, neon; e). l) en, tango, ne. enbati h ki; h) raca, sto, ,iK9> / Luka; j) ve Am #str»' ara, opeka, Eda, Pri gradnji vinodoIškega kombinata v Hrvatskem Primorju naselje med smrekovimi gozdovi - Tri tedne dela in razvedrila je prehitro minilo 'S, Tržiški »c Zvečer ' vseh brisad se zberejo vsak dan, poseD- Dlešejo. o. . n®se*iem, kjer tekmujejo v športu, pojejo, Prijatelji]; 7 J n f1rnsc'ona,ne brigade« So se v tem času spo li. vez,zcmfwv ®c'slovansko nilsdii.no in vsi so bili najboljši v*z ki if n->ri ,wp hrtil tcv®riši. Le težko se bodo loči- ala med njimi, ))pa bo cstajSa. — Tržaški bri-gadniki pred naseljeni .~*^Ubili sm° našim mladin- ceDl trptio -rmia( iih bomo nVZtSke brigade> da do končali ^nf1’ preden bo* ljubo sm! , ■ m' Sv0jo ob' »iihovega truda11" Zadni' dan Preživeli t veselja smo 11 , .kraSne ur* z Pt0sOl J* °dpotovala na v>nodokve ° v l° Pri §radnj' ^°‘skega kombinata v za- ledju Hrvatskega Primorja Tržaška brigada. Pisma, ki so nam jih poslali v prvem tednu naši mladinci, so nam že povedala, da so srečno prispeli na kraj ter takoj z navdušenjem pričeli z delom. Po asfaltirani cesti z Reke do Bakra smo zavili na levo v Hrvatsko Primorje. Na kri- i\ mi .Angleška ”‘‘a »mo,i;;-u^K naidane, je 2?ni*iiVLlilr'jena v k°- ata-da'k ČTanko■ Od 1937. 9,,nu * raznimi nalo- n^a< Cha^teljlCa in ™s-b|!a ario«e Haldane, je ■nje o. Dartu^ * Tazn P?~°V.a.la P° Fran- dru'ln Kitajski. Na. zvezi :potovanju PO re Pb°. Povratki, Je ■ sPre0leda!n *i'Žirafe vTSala razme- Piie 0n,nii«o j” l°n^?tskj sf > J? ne\iavnJ ■ aJ ta renska melišča ^'Priljubljeno-„.«i. med ruskim na- ~eka> silno -k ** s^rit i**> ChZt sUnn "usu še vedno n0 , ?lte Halrilant^nega’ pi*e ■,Jn^dim °ne- Se poseb- en, ki vsi sa- ‘cafr^06"« P°s/aii 'pevci, igral-U~ Ijuk'~ ~alct in sPloh he sploh že-se gle- w . PoSe \ koznietiin„ Wjln,n nofla~ n„' 0 lahko ».. • ?Tedstva — »U„^ečega nJ(I, )ci tli že- & odrskT?a-]a' ^da " - n°' do Tto.t ■ Znt0 ni •a^skislVa..^edaliič(! f iuianiepoliicnep H [inpMjjjn N ®° 2edinio ■m trutlu za svr,k bofno , ^a Nemčije, in v°?nih na!PUstili nekdaj jo J]°dne Ev°rCl°v Sredn3e Kre^,daj pori kl trpi' ska , ]a Potem . ‘mnoštvom ian.-. e*a ur i ko -,e Sovjet-). eJse oblif.K6 “'*a najsve-TeherlU1be', ^ jih je da- Z«S?*U’ Yalti in Pots- tfo^^Ujein '6j0 dr^ave se triM v °bsodh- U8im naro' '"'tu a,r°dnegal ‘,°domora kot 040. kot ,, zl°cina tako v doltavMi0^”'' Strašna SW^' Dri a^^lJeJo sovjetsko CNfiPft v katyn-»Ovj^točil' f ricakujemo, da Sie*>4 iLK81i’ ko b° ob- Mih da Poljskt' in ‘«fiS>šk‘h ri”1]1 sovjetskih tni dS.Žav' med ka-arsk^ r <-e^oslovaške, ^e uAlbaniie TUnfi|e’ lolgu‘ «av n Lat vlil’ ,L,tve. B-ston-Sovi v Aziii U- dru8ih dr-brjfi ts.kim L so zdaJ Pod dr< VDm' in da »osfele svoU>aVe lahko spet daf: sv0b,J^ , tQ v skup-Uji^vali i,? h narodov. Na-Aiv, °vite Povečali bomo «ko,TIke» ki3 je “Glasa žlezno , 3 ProdrcJ° bi, j0 OnHi Z;,veso in pri-pa|stvy ,.„armlJenemu pre- dai^fam nato° upanje-” SrJj J° nnH? omenja na- n->ega v?fUj° državam tn„5OVoroin oda. Izraelu in ^ braSom reŠUev spo,a 2ii‘' vami n ln arabskimi it, ko' p?Pulnja >žn° A- ^.r^okraciin .z^usni kamen p0i ‘n obljublja na-liplarlu za I! ,1?diii 'n Ha-Va?)s e ravni 5*jšanje živ-lla n°sti n ’• Glede skupne "tikB^^vanln'' j obliub' sUa z prijateljskeelan P radijska igra. Lep uspeh pred zaključkom olimpijskih iger Dve srebrni medalji jugoslovanskim tekmovalcem KINO V TBSTI Vaterpolisti so v zadnji tekmi odpravili Italijo s 3-1 - Nogometaši izgubili po enakovredni igri proti Madžarski _-010-0)-Jugoslovanski napad je igral premalo odločno - Vaterpolisti drugi z istim številom točk kot * ' zmagovalci TUDI DRUGIČ NI USPELO MADŽARSKA: Grosits, Buzansky, Lantos, Bozsik, Ločam t Zakarias, Hidegkuti, Kocsis, Palotas, Puskas, Tibor. JUGOSLAVIJA: Beara, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Ognjanov, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec. SODNIK: Ellis (Velika Britanija). Stranska sodnika: Ahlner (Švedska) in Nyberk (Finska). BELE2KE: Vreme idealno za igro, temperatura 18 do 20 stopinj Na olimpijskem stadionu se je zbralo skoraj 60.000 gledalcev. Madžari igrajo v belih majicah, Jugoslovani v sinjih. Zreb je naklonjen Jugoslaviji, začetni udarec ima torej Madžarska. (Naše poročilo) Do 4. minute obe moštvi igrata skrajno previdno in šele tedaj izvedejo Jugoslovani prvi napad, Madžari odgovorijo: Puskas je spravil v igro Palota-sa, čigar strel je Beara sigurno ulovil. V 7. minuti je po akciji cele napadalne vrste streljal Zebec, vendar v steber. Minuto kasneje Mitič pošlje žogo mimo gola, takoj nato pa tudi Bobek zastrelja svojo priliko Počasi prihajajo Madžari na dan s hitrostjo, Jugoslovanom pa ploskajo zaradi lepih kom binacij, ki pa žal ne dajo rezultata V 11. minuti je Crnkovič nepravilno zaustavil Boszi-ka na meji kazenskega prosto, ra. Kazen je streljal Puskas in Beara je vnovič rešil veliko nevarnost. Igra postaja uravnovešena. V 19. minuti je zaradi neprostovoljnega trčenja s Szi-borjem Crnkovič za nekaj minut zapustil igrišče. Lahko rečemo, da igrata obe enajstorici po načelu: rajši brani gol kot bi ga zabil. V. 22. minuti dosežejo Jugoslovani prvi kot, ki pa ne prinese rezultata. Do konca tekme bo sta-nje v kotih 6:2 v korist jugoslovanske reprezentance. Nekako okoli 30. minute je Kocsis zapravil eno najugodnejših priložnosti Streljal je iz razdalje 10 metrov, a je Beara s sijajnim refleksom predvidel smer žoge in ubranil. V 37. minuti je Crnkovič zopet ostro startal na Kocsisa. Bilo je en meter v notranjosti kazenskega prostora. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, kar je nedvomno bila prehuda kazen. Puskas je vzel zalet in ostro streljal desno od vratarja. Bea. ra je elastično poletel v zrak in odbil žogo za nekaj cm izven bele črte ter jo v drugem skoku dokončno ujel. Buren aplavz občinstva Od tega trenutka pa do konca polčasa Jugoslovani ostro napadajo, toda efektne poteze se nehajo pri nasprotnikovih branilcih. Prva jugoslovanska vrsta mnogo preveč okleva. Buzanskg in Lantos pa uspeš, no uporabljata staro madžarsko specialiteto: vsakikrot, ko je na vidiku jugoslovanski napadalni igralec z žogo, Madžari enostavno tečejo od svojega gola proti sredini in redno se zgodi, da je pri tem kak nasprotnik v off-sideu. Ob žvižgu sodnika je stanje v golih še vedno 0-0. Jugoslovani so napadali več časa, a tudi manj nevarno. Beara je ubranil nekaj zelo težkih žog in postal na mah «Benjamin» finskega občinstva, ki je tvori, lo večino gledalcev. Igra prve. ga dela ni bila preveč dobra, kar smo tudi pričakovali. Preveč važna je bila ta tekma, da igralci ne bi bili nervozni. V vsaki enajstorici je bilo po nekaj igralcev, ki so hoteli ure- diti vrste, a niso naleteli na preveliko razumevanje pri svo. jih tovariših. Pri začetku drugega polčasa je na stadionu skoraj 70.000 gledalcev. Palotas je diagonalno streljal, žoga se je dotaknila mreže, toda z zunanje strani. Usnje se neprestano seli od enega do drugega gola. Jugoslovani so imeli v tem času ne. kaj možnosti za dosego gola. V 25. minuti so skoraj vsi splavit) bili na madžarski polovici, ko je Kocsis poslal dolgo žogo pred gol. Nanjo je startal Puskas, ki je izkoristil Horvatov padec, za njegovim hrbtom pa še Čajkovski. Madžar je bil hitrejši. Napravil je nekaj korakov in streljal v prazen gol kajti Beara mu je nekaj sekund prej šel nasproti. Jugoslovani niso reagirali kot je občinstvo pričakovalo Imeli smo vtis, da se je Čajkovski čutil odgovornega za gol ter je izgubil glavo. Madžarski napadi so postajali pogostejši. V 28. minuti je Puskas, najboljši mož na igrišču, prizemno streljal, a Beara je bil na mestu in odbil žogo v kot. Madžari so še pojnčili svoj pritisk in v tem času prikazali tudi najboljšo igro. Jugoslovanski branilci so imeli mnogo de. la, ki so mu bili le s tčžavo kos. Sest minut pred kcmcem so «plavi» začeli z zadnjim na. padom, Čajkovski je zaigral o-fenzivno in kmalu se je v madžarskem kozenskem prostoru prerivalo kar osem Jugoslovanov. Madžari so se branili mir. no brez vsakega nereda. Dve minuti pred koncem tek. me je v protinapadu nastala gneča pred jugoslovanskim golom. Zoga je prišla do Tiborja, od njega v mrežo. 2-0. S tem je bila tekma za Jugoslavijo izgubljena in poslednji dve minuti sta potekli brez omembe vrednih pote?. Po tekmi je bila razdelitev medalj. Madžari so osvojili zlato, Jugoslovani kot že pred štirimi leti v Londonu srebrne, Švedi bronasto. Popravni izpit čez štiri leta! KLAUS ULLMAN Komentar: pred madžarskim golom, toda njih napadi so bili mnogo mainj nevarni od nasprotnika. vih. Pri dolgih predložkih ozadja so napadalci le redko dohiteli žogo. Imeli smo obču tek, da so utrujeni. Jugoslavija je po našem zapravila olimpijsko zmago v. nesrečnih zad njih minutah tekme proti SZ. Odigrala je eno naporno tekmo več kot Madžari in povrh vsega imela še nevarnejše nasprotnike. To se je danes poznalo. V jugoslovanskem moštvu je Beara nadvse dobro opravil svoje delo. Zadovoljil je Stankovič, Cmovič pa je bil preoster. Horvat je dobr0 držal srednjega napadalca, Boškov in Čajkovski pa obe zvezi nekako do 20. minute drugega polčasa Madžari so tedaj v ofenzivi vnesli v jugoslovansko obrambo zmešnjavo. V napadu se je igralo pretežno preko leve strani. Ognjahcv je bil zlasti v prvem polčasu nepravičeno zapostavljen. Vseh pet napadalcev je igralo premehko, kar se ne bi smelo zgoditi proti močnim in rutiniranim branilcem Madžarske. Bobek je v 16. minuti eno celo minuto uspel obdržati žogo proti trem, štirim nasprotnikom in jo je nato tu. di zmagovito pripeljal iz gneče ob veselju in zabavi napolnjenega stadiona. Puskas je bil danes v izredni formi. Režiral je akcije kot Čajkovski na drugi stražil igrišča. Zelo je bil aktiven tudi Kocsis. Ko so madžarski napadalci v drugi polovici drugega polčasa prišli do besede, so se vsi izkazali za zelo prodorne in nSvame. Srebrna medalja ni neuspeh. Na tem turnirju je ugled jugoslovanskega nogometa samo narastel in mu današnji poraz ni škodoval, ker madžarska zmaga nikakor ni plod 90-mi-rtutrae nadmoči ali celo boljše kvalitete igre. JOHN STILVVELL Odločil je kol (Naš« poročilo) HELSINKI, 2. — Jugoslavija je premagala v vaterpolu Italijo in s tem zasedla drugo mesto na olimpijskem turnirju z istim številom točk kot Maidža-ri, toda slabšim količnikom golov. Italijani, ki so sami sebe imeli za velike in edine favorite, so tako dobili še eno lekcijo modernega, premičnega vaterpola. Začetek tekme je hiter in v 5. minuti Kurtini dvakrat zaporedoma strelja v vratnico. V 9. minuti desno krilo Italija De Sansuane dobi predležek, a strelja brez posebnega prepri- DRZAVE: 1. ZDA 610, 2. SZ 553, 3. Madžarska 308, 4. Švedska 265, 5. Nemčija 165, 6. Finska 162, 7. Italija 158, 8. Francija 146, 9. CSR 113, 10. Anglija 105, 11. Avstralija 97, 12. Švica 9, 13. Japonska 71, 14. Juž. Afrika 67, 15. Danska 58, 16. Argentina 55, 17. Norveška 54, 18. Holandska 44, 19. Iran 40, 20. Jamajka 39, 21. Belgija 37, 22. Turčija 36, 23. Romunija 31, 24. Kaineda 30, 25. Poljska 26, 26. Brazilija 24, 27. Avstrija 23, 28. Egipt in Jugoslavija 22, 30. Nova Zelandija 19, 31. Indija in Luksemburg 17 itd. Čanja. Vratar Kovačič je presenečen in pustj žogo v mrežo. V zadnjem trenutku jo je hotel odbiti z glavo: bilo je prepozno. Jugoslavija v protinapadu. Kurtini je v 15. minuti zadel notranjo stran stebra, žoga pa se je odbila nato v igrišče. Po še neka) neizkoriščenih priložnostih se je polčas končal s prednostjo Italije. V drugem delu so Jugoslova- ni zaigrali resno. V 2. minuti je Iv0 Kurtini iz razdalje treh metrov izenačil. Sledilo je devet minut jugoslovanske premoči. Tedaj je hitro levo krilo Beško Vuksanovič podal srednjemu napadalcu Ježiču. Ta je vcdii žego 15 metrov rn jo nato ostro poslal v mrežo nad glavo vratarja Ganzina. Iz gneče pred italijanskim golom je tri minute pozneje Kurtini dosegel tretji gol. Igra je postala trda. Jugoslovani so hoteli na vsak način izboljšati količnik golov, ki bi jim morda dodelil celo zlato medaljo, Italijani pa so hoteli ohraniti ponižujoči poraz v mejah dostojnosti. Visok poraz je bi( za njih ponižujoč iz enega samega razloga: tisk je dan na dan razlagal nepremagljivost Italije, ki je živela tudi na, tem področju od slave prednikov (zlata medalja v Londonu). V 11. minuti je španski sodnik Batalle izključil zaradi medsebojnega izkazovanja ljubezni vostj Areno in Vuksanoviča, dve minuti kasneje pa še srednjega napadalca Mennellija. Rezultat se ni spremenil j„ z vsa. ko minuto se je manjšala možnost Jugoslovanov na zlato medaljo. nekaj pred koncem tekme, preostali madžarski gol pa je delo branilca Gyarmatija iz štiri-metrovke. Madžarsko moštvo je zabilo več golov kot od dveh tekem « Holansko utrujeni Jugoslovani ter osvojilo zlato medaljo. ERNESTO BARCELLA KONČNA LESTVICA Madžarska 3 2 1 0 13 4 5 Jugoslavija 3 2 1 0 9 5 5 Italija 3 1 0 2 8 14 2 ZDA 3 0 0 3 6 13 0 V tekmah za nadaljnja mesta je Holandska premagala Španijo s 7-1, medtem ko sta Igrali SZ in Belgija neodločeno 3-3. Belgija ima boljši količnik golov. Končni plasma; 5. Holandska, 6. Belgija, 7. SZ, 8. Španija REZULTATI: ExceIsior. 15.15: »Branitelj Mani le», W. Beery. Nazionale, 16.30: «Njegovo veličanstvo se poroči«, j. Povvell. Filodrammatico. 16.30: »Ponare- jevalci«, F. Giacchettl. Arcobaleno. 14.30: «Kri v Ca sablanci*, L. Ulbrich, M. Holst. Atra Rojan. 16.30: »Bil je on... da, da», W. Chiari, I. Barzizza. Alabarda. 15.00: «Prišel je uglaševale«, T. Lees, L. dii Leo. Aurora. 15,00: »Kadar trčijo svetovi*. Ariston. 16.00: «Ukročene Arna zomke», J. Leslie, J. Craig. Garibaldi. 15.00: »Mehiški zaliv*, J. Garfield. P. Neal. Ideale. 15.00: »Kraljica morskih roparjev*, j. Peters, Impero. Zaprto zaradi počitnic. Italia. 1500: »Njegova ženska* M. Prešle, J. Garfield. Moderno. 17.00: «Zdravnik in deklica*, G. Ford, C. Coburn. Savona. 14.00: «Barkleyevi z Broadwaya», G. Bogers. Viale. Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto. 15.30: «Ljudje», M. Brand. T. VVright. Azzurro. 14.00: »Neulovljivi Primula Rossa», D. Niven. Belvedere. 16.30: »Zastrupljene strelice*, F. Tucker. A. Maia. Marconi. 14.30: »Tomahavk — bojna sekira*, V. Heflin. Massimo. 14,30: «Angel med množico*, L. Beghi, U. Spadaro. Novo cine. 14.30: «Zmagali smo*, W. Chiari, P. Stoppa Odeon. 14.00: «Serifova hčerka*, A. Baxter. Radio. 16.00: «Cestitke... in mnogo dečkov*, D. Scala, A. Tieri. Venezla. 16.00: «Dolina močnih*, F. Tone, P. Moran. MADŽARSKA - ZDA 4:0 Madžari so zlahka odpravili ZDA, odkritje letošnjega turnirja. Zopet se je odlikoval srednji napadalec Istvan Szi-vos, ki je zabil tri gole, vse tri na isti način, z nenadnim strelom iz obrata Dosegel je tako gol v l„ v 17. minuti ter HELSINKI, 2. — ZDA je o- svojila zlato medaljo v košarki z zmago nad SZ. Rezultat 36-25 (17-15). Američani so zaigrali dobro šele proti koncu tekme. Ako se to ne bi zgodilo, bi lahko prisostvovali velikemu presenečenju. K0HN0 ZMAGOVALEC NA 1500 po trdi borbi proti Hašizumn Japonci v plavanju niso bili nevarni konkurenti Američanom - Poraz Kleina na 200 m prsno je presenečenje KOLESARSTVO Cestna dirka: 1. NOYELLE (Belg.), 2. Gron-delaers (Belg.), 3. Ziegler (Nemč.), 4. Victor (Belg.) Bruni (Ital.), 6. Zucconelli (Italija). PLAVANJE: 200 M PRSNO Finale: 1. DAVIES (Avstral.) 2:34.4 (olimpijski rekord), 2. Stass-ferth (ZDA) 2:34.7, 3. Klein (Nemč.) 2:35.9, 4. Hiramaya (Jap.) 2:37.4, 5. Kajikawa (Ja-pon.) 2:38.6, 6. Nagasavva (Ja-pon.) 2:39.1. 1500 M PROSTO Finale: 1; KONNO (ZDA) 18:30.0 (novi olimpijski rekord), 2. Ha- šizume (Jap.) 18:41.4, 3. Oka-moto (Braz.) 18:51.3, 4. MoLane (ZDA) 18:51.5, 5. Bernardo (Franc.) 18:59.1, 6. Kitamura (Jap.) 19:00.4. 400 M PROSTO (ženske) Finale: 1. VALERIA GYENGE (Madžarska) 5:12.1 (olimpijski rekord), 2. Eva Novak (Madž.) 5:13.7, 3. Kawamoto (ZDA) 5:14.6, 4. Green (ZDA) 5:16.5, 5. Ragnhild Andersen (Danska) 5:16.9, 6, Eva Szekely (Madž.) 5:17.9. Jugoslavija je torej zgubila drugo priložnost, da osvoji olimpijsko zmago v nogometu. Tokrat ji je bila mnogo bliže kot v Londonu proti Švedski, kajti danes moremo reči, da poraz ni docela zaslužen. Ako bi ravno morali izbrati zmagovalca, bi to bila madžarska enajstorica, vendar bi tekmi bolj odgovarjal neodločen rezultat. igra je bila nervozna in kar je čudno, tudi brez velike požrtvovalnosti, ki bi jo pričakovali v borbi za zlato medaljo. Jugoslovani so bili več (Naše poročilo) HELSINKI, 2. — John Da-vies iz Avstralije je presenetil z zmago na 200 m prsno. S časom 2:34.4 je postavil tudi nov olimpijski rekord, ki je za 2 sek. in 4 desetinke boljši od prejšnjega. Tega je dosegel A-meričan Gerald Holan. Do 170 m so kandidati za prvo mesto bili v isti vrsti. Vsi trije Japonci so navidezno imeli lepe šanse. Prvi je začel finiš Avstralec, dorasel mu je bil edino Američan Stassforth, medtem ko je svetovni prvak Klein v zadnji metrih zaostal. Njegovo tretje mesto je neugodno presenečenje, kakor tudi plasma Japoncev. Največ zanimanja pa je vzbujal finale na 1500 m. Takoj po prvem obratu je Konno prevzel vodstvo, sledil mu je Ha'izume. Pri 100 m je Konno bil še vedno na vodstvu z neznatnim naskokom pred McLanom in Okamoto. Vsi ostali se ogorčeno borijo, da ne bi zgubili stika s prvimi z izjemo Avstralca Marshalla, ki je dopotoval na olimpiado v zelo slabi formi. Cas na 100 m 1:Q7.0. Pri 200 m Hašizume vodi pred Konnom v 2:18.8 Japonec prvi obrne pri 300 ni v 3:31.1 in pri 400 m s časom 4:44.6. Stanje pri 500 m; Japonec 5:59.6, dva metra za njim 19-letni Havajec, pet metrov za tem pa McLane, Duncan in Kitamura. Bernardo in Marshall nista več resna nasprotnika. Hašizuma vodi še pri 800 m, kjer mu sodniki izmerijo nov svetovni rekord 9:36.8 (stari 9:44.4) Konno zasleduje vztraj no in pri 900 m ima le še dva metra zaostanka. V borbi za prvo mesto je ostala samo ta dvojica, kajti Okamoto ima že 30 m zaostanka. Pri 1100 m Konno nenadoma prične s sprintom, ki spravi na noge vse gledalce. Dvojica istočasno obrne pri 1200 m s časom 14:46.7. Pri 1300 m vodi nezadržni Konno z 2 m naskoka, katerega v nadaljnjih I0Q m podvoji. Na cilju je Konno nabral 20 m prednosti nad Ha. šizumom. Tretji je Okamoto 10 m za Japoncem in nekaj cm pred McLanom. Na progi 400 m ženske nad-moč Madžark. Zmagala je Valerija Gyenge pred rojakinjo Novakovo. DANIEL F. GILMORE SKOKI S STOLPA (ženske) Finale: L PATRICIA MCCORMICK (ZDA) 79.37, 2. Myers (ZDA) 71.63, 3. Irwyn (ZDA) 70.49, 4. Pelissard (Franc.) 69.08, 5. Phyllis Long (Angl.) 63.19, 6. Tatjana Vereina (SZ) 61.09. EKONOMSKA SREDNJA SOLA V LJUBLJANI še sprejema prijave za vpis v I. letnik 1952-53. Prošnje je treba kolko-kovati z din 30 in jim priložiti rojstnj list in zadnje šolsko spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji. Ravnateljstvo vabi zlasti primorsko mladino. Za socialno šibke možnost prehrane in stanovanja v internatu. POLETNI KINO Arena dei flori. 20.00: «Vražja plavolaska*, B. Hutton. Garibaldi. 21,00: «Meh iški zaliv*, J. Garfield, P. Nesi. Ginnatica. 20.00: «Dva mornarja In deklica*, F. Sinatra, G. Kelly. Pončana. 20.15: «Mademoiselle du Barry», G Kelly, R. Skelton. Rojan. 20.00: «Ziegfield follies*, E. IVilliams, K. Grayson. Sv. Ivan. 20.30: «Gospa z reke*, Y. De Carlo. Pattinaggio. 20.45: «Stromboli», I. Berman. 15.40 Slovenske, indijanske in črnske pesnvi. 16,00 Honore de Balzac: Lepa Imperija, radijska igra. 16.45 Promenadni koncert. 18.15 Polke in valčki. 18.30 Igra godiba na pihala. 19.00 Poročila. 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 20.00 Richard VVagner: Tristano iz Izolda, I. dejanje. 21.00 Spored priljubljenih zvokov. 22.00 Poročita. 17.30 Plesna čajanka. 1925 P«* da orkestrov. 20.00 j| Pesmi, ki so vsakomur ljudM-Operni koncert. 23.15 Porotna* JlIGObLOVAKbKK CONE TBSTA 254,6 m ali 1178 kc PONEDELEK, 4. avgusta 1952 6.45 Kaj je danes novega — pogovor z ženo. 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila. 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Domači zvoki. 14.20 Ob Soči in Zili. 18.15 Narodne pesmi. 18.30 Lahko glasbo izvajajo razni solisti. 19,15 Poročila. 21.00 Slušna igra: Georg Sand «Ma'la Fadette*. 22.00 Večerni koncert. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. 1 K M T II. 306,1 m alt 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Popoldanki koncert . 14.00 Poročila. 14.15 Lahke melodije. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Koncert sopranistke Dovvning. 18,35 Prokofjev: Koncert za violino št. l. 19.15 Priljubljene melodije 19.45 Poročila. 20.00 Stavki iz slavnih koncertov. 20.30 Športna kronika. 20.40 Lahke melodije. 21.45 Dvorakovi Slovanski plesi. 22.00 VVagner: Tristan in izolda 2. dej. 23.15 Poročila. r ic M T I. 11.30 Simfonična glasba. 13.00 Poročila. 14.25 Iz znanih open. * I, O V EN I J a 327,1 m, 202,1 rn, 212,4 ID 12.00 Poje Komorni zbor R**1 Ljubljana. 12.30 Poročila. >;• Operni koncert. 14.30 Iz operet. 18.30 Pojo slovenski^ ri. 20.20 Simfonični koncert w dia Ljubljana. 22.00 Poročila. t r Moto Guzzk EKONOMIČNA LAHJJJ MOTORNA K01.ES«! GALLETT0 160, 4 PRESTA® AIRONE 250 normalna-Sp«* ASTORE5OO-FALCONE-SP0I' MOTORNI TOVORNIK J5t PREVHNUIVl \; "MONDIALPISTON’ bati za motorje avtomobi^ motornih koles, MEHAN1ŠKA DELAVN^ za vsa popravila CREMASCOl1 TRST - UL. FABI0 SEVE«018 TELEFON 89-03 RADIO JVGOfitEOVASSKE C O Si E T It S TA 254,6 m alt 1178 kc NEDELJA, 3. avgusta 1952 7.45 Koledar. 8.00 Poročila 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Najlepše pravljice «Romanje naše Jerice*. 13.00 Promenadni koncert. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.30 Domači1 zvoki. 17.00 Z mikrofonom med našinv ljudstvom: Nova Gorica, mesto ob meji. 18.25 Pesmi našega juga, izvaja narodni ansambel jz Beograda. 18.45 Igra orkester Ketelbey .19.15 Poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 2330 Zadnja poročila. TK8T II. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Domač: odmevi, 10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa. 11.30 Oddaja za naj-mlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 15.00 Rahmaninov: Trije simfonični plesi, 16.00 Slovenske pesmi 17.00 Malo za šalo — malo zares. 18.30 Komorna glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Reportaža in pozdravi otrok iz mladinske kolonije v Saležu. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Bruch: Koncert za violino št. 1. 21.40 VVagner: Tristan in Izolda, 1. dej. 23.15 Poročila. TRMI i. 8.15 Poročila. 8.45 Veseli zvoki. 10.00 Prenos maše. 13.00 Poročila. 13.40 Plesna glaba. 15.00 «24 srečnih yc», veseloigra v 3 dej. 17.00 Lahka glasba. 17.30 Simfonični koncert. 19.00 Poročilo z olimpia-de. 20.00 Poročila. 21.00 Revija. Kdor uporablja prqo*] svetuje piiigpi KOMPLETNE INSTALACIJE od 12.000 lir dalj® PKODAJALCI STA VSEM TERITOKl^ h I. O V E \1 J A 327.1 m 202.1 m 212.4 m 10.00 Dopoldanski popularni koncert del slovenskih avtorjev. 11.30 Igra orkester Radia Ljubljana. 12.00 Oddaja za beneške Slovence. 12.15 Slovenske narodne Pesmi.. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Pogovor s poslušalci! 15.10 Zabavna glasba. Kopališče Prijetna obala, bufet, izvrstna kuhinj1 izborna vina, vveckcnds, penzioni različ igre in zabave, ob sobotah in 'nedelj1" koncert ODHOD PARNIKOV : Ob delavnikih: 9.50, 11.00, 12.30, 18-1 ,30 iz Trsta iz Sv. Nikolaja Ob nedeljah in praznikih: n 8., 9., 10., 11., 12.. 13., I4,2 iz Trsta 18.00, Al., JI it,s * .< 18.45, 19.15, 2«1 iz Sv. Nikolaja AVTOBUS: Ob sobotah: iz Škofij ................ 15.30, iz Sv. Nikolaja ..... 19.00, Ob nedeljah: iz Škofij . . . 10., 12., 14., 16., 20.30, 21“ iz Sv. Nikolaja . 11., 13., 15., 20., 21., 2 18.00, 21-jJj 20.00, 21-°° Cena za odrasle: obojestranska vožnja in kopanje 2?° lir. - Cena za otroke: obojestranska vožnja in k°PanlC 100 lir. - Fakultativna cena 300 lir, za konsum. b°°' VLV.VMAVVSVVNSVAVV.VMVA^-V.VAV.-.V.V.-.V.V.-.V.V.VAVA1 Chatleb Ojidimh 49. Prevedel prid. dr. Fr. Bradač «Prav dobro,» je rekel gospod Pickwick: «zdaj pa k stvari, zavoljo katere sem poslal po vas! > «Prou, prou, gspud,» ga je prekinil Sam; «kar vn s tem, kokr je reku oče utroke, k je pugoutmi sold.* «Najprej bi rad vedel,* je nadaljeval gospod Pickwick, »ali ste morda iz kakršnegakoli vzroka nezadovoljni s svojim sedanjim položajem?* »Preden odguvarim na tu prašajme,* je odgovoril Sam, «b rad vedu, al m čete kakšnega bulšga prkumenderat?* Zarek blage dobrohotnosti se je svetil na obrazu gospoda Plckwicka, ko je rekel: «Sem tako na pol odločen, da bi vas sam sprejel v službo.* «Tku?» je rekel Sam. Gospod Pickwick je pokimal. «Lo>n?» je vprašal Sam. »Dvanajst funtov na leto,* je odgovoril gospod Pickvviok. »Ubleka?* »Dve.* »Stregli mi boste it* potovali z menoj in temile gospodi. Sprejmete službo?* »Mende ja, je rekel krepko Sam; »in če m bo ubleka sam za poluvica tku prou, kokr m je ta služba, se m bo imeniten pudala.* »Spričevala seveda lahko prinesete?* je rekel gospod Pick-wick. «Kar se tega tiče, se že morte ubrnt na krčmarica od Beuga jelena, gspud,* je odgovoril Sam. «Ali morete že danes nastopiti službo?* «Prec se vržem u vaš livrč, če je prpraulen,* je rekel Sam, strašno vesel. «Pridite danes zvečer ob osmih,* je rekel gospod Pickwick; »in če bodo moje poizvedbe zadovoljitve, oskrbim U vrejo takoj*. Razen enega samega majhnega pregreska, ki ga je na pol zakrivila služkinja, je vedenje Samovo docela brezhibno; zato je gospod Plckwlck sklenil z njim pogodbo ter je peljal svojega novega služabnika z naglo odločnostjo, ki je bila značilna ne samo za javno, temveč tudi za privatno življenje izrednega moža, takoj k trgovcu z obleko; in še ne posebno pozno zvečer 1e imel Sam Weller siv suknjič z gumbom P. C. (Pickwick Club), črn klobuk s kokardo, progast telovnik mesne barve, svetle hlače in dokolenice ter vse druge potrebščine. «Zdej b pa še sam rad vedu,* je rekel izpremenjeni mož, ko je stopil drugo Jutro na zunanji prostor Catansvvillske poštne kočije, »al sm pedentar, louc, al portir. Tak sin, kokr de sa me sflikal iz vseh teh. Nej bo, kokr če; dost bom vidu, pa mal delu; in tu je vse strašn dobr; zatu živ j a Pikvlkuci!* TRINAJSTO POGLAVJE Nekaj o Catanswillii — o tamošnjih strankah — in o volitvi poslanca parlamenta za to staro, lojalno in patriotitno mestece. Odkrito maramo priznati, da nismo dotlej, ko smo se poglobili v množico papirjev Kluba Pickwickovcev. nikoli Culi o Catanswillu; in prav tako odkritosrčno priznavamo, da smo zaman iskali dokazov o resničnem obstoju kraja tega imena. Ker pa smemo in moramo popolnoma zaupati podatkom gospoda Pickwicka in ker se ne upamo postaviti svojih lastnih domnev proti zapiskom velikega moža, se nismo mogli premagati, da se ne bi posvetovali z vsemi avtoritetami, ki so merodajne v tej stvari. Pregledali smo vsa imena v krajepisnih tabelah A do C, toda imena Catanswille nismo našli; z naj večjo vestnostjo smo pregledali tudi vsak kotiček na specialnih kar-tah naših grofij, ki so jih izdali v prospeh ljudstva naši čili za-omiki, toda ves naš trud je bil brez uspeha. Mislimo torej, da lahko domnevamo, da Je gospod Plckwick, ker se je bal, da se ne bi kam zaletel, ir* ker-je bil vedno takten, kakor pričajo vsi, ki so ga poznali, zapisal izmišljeno ime na mesto pravega. V tem nas je podkrepila sicer sama po sebi neznatna, a tu upoštevanja vredna okolnost: v beležnici gospoda Pickvvicka je n^eč pripomba, da se je s svojimi prijatelji vozil na norwi-ški dlligenci (poštni voz); ta pripomba pa je prečrtana In ko-ma« čitljiva, tako da je očitno, da je hotel gospod Pickwick prikriti celo smer, v kateri leži omenjeni trg Catamsvville. Zato ne bomo ugibali in nadaljujemo svojo povest, zadovoljni z njeno vsebino. se do krvi borili proti novi luči; če so Modri predlagali, izkoplje Se drug vodnjak na glavni cesti, so se dvignil kakor en mož proti temu blaznemu početju. Bile so rumene prodajalne, rumene in modre gostilne in celo v m modra in rumena stran. n Lahko si mislimo, kako važno in potrebno je bilo, imeli ti mogočni stranki svoje izvoljene organe in zastoP^Ji' Izhajala sta torej dva časopisa «Catanswillski Ust* in sivi liska^Neodvisnost.* «List» se je boril za modra načel3, Meščani Catanswilla so bili, kakor prebivalci mnogih drugih malih mest, silno domišljavi, in vsi brez Izjeme so se čutili v zavesti svoje pomembnosti dolžne, z dušo in telesom držati z eno obeh velikih, mestece razdvajajočih strank — Modrih in Rumenih —. Modri niso zamujali nobene priložnosti, da se ne bi izstavili proti Rumenim; in Rumeni so gotovo izrabili vsako priložnost, da so govorili proti Modrini, tako da ni bilo nikoli brez sporov m prepirov, kadar so se sešli Modri in Rumeni na trgih, v gostilnah ali na javnih zborovanjih. Seveda se je vse, kar se je v Catansvvlllu govorilo in godilo, izkoriščalo v strankarske namene. Ce so Rumeni predlagali, naj se na trgu postavijo nove laterne, so prirejali Modri javna zborovanja in so odvisnost* pa je bila odločno rumene barve. Oba sta bi13 adi! stno Pisana. Kako čudoviti uvodni članki, kako pogumni »Na« ničvredni kolega, Catansw. List* — ali ^ nesramnl in strahopetni dnevnik. Neodvisnost \\ »Svinjarije, lažnive, smešne, ostudne Neodvisnosti »Obrekljivi Catansvv. List, ki za njegovo nesramnost & r lost jezik nima Izraza —» ’ Te in sto podobnih vznemirljivih napadov ste našli v x j9li kah vsake številke obeh časopisov, in pri meščanih so ; najvetje veselje in največje ogorčenje. n£)stl Gospod P!ckwick sl je bil po svoji običajni bistroiin^t izbral prav posebno srečen trenutek za svojo pot v Tak boj se ni še nikoli bojeval. Visoko spoštovani Samu*} ^ i> key iz Slumke Halla je bil kandidat Modrih in Horatio Pizkin Lodgea blizu Catanswilla se je dal svojim prlja jts1’ pregovoriti, da je prestopil na stran Rumenih. »List* 3f c (\r 6wlllske volivce opozarjal, da gledajo nanje ne samo oči ^ je, temveč vsega civiliziranega sveta; in »Neodvisnost* J® Z/ft stno zahtevala, da je treba izvedeti, ali so Catanswlllc« ^ je, za kakršne so se zmerom smatrali, ali nič drugega k<3 *■», hlapčevsko orodje, nevredni imena Angležev in blag°s’° cfQ> bode. Od pamtiveka še ni bilo mesto tako razburjeno- J ^ (Nadaljevanje sJe G1*yriLuredn'k BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, III nad. - Telefon Stev. a.i-aua i? alh *,^_P<>!tn,Lpre<3:Ll 80'i, .— UBRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 . 12 ir* od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski’ 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm Širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel 11-32. - Rokopis! se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Poštni tekoči račun za STO Ltubltana Tyrševa 34 • tel četrtletna »00 polletna 5700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: izvod I0,mesečno 31° . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Jugos,av,Agenda d^aT.čnega .noževega ^ . 2001 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaskrca tiska D.ZO.Z. • ^