Ul. številka. Ljubljana, v torek 17. maja 1898. XXXL leto. Ishtja Tuk dan irelert in mil nelthe in prani k«, ter velja po polti prejem an aa avttro-ogerak • detel* hi f«e leto 15 gld., ta pol leta 8 gld, ta četrt leta 4 gld., sa jeden HMeec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljeno hrte poeiljar.ja na dom aa vae leto 13 gld., ta Četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jed tu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po K " na oieeee, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tuje detelt toliko veo, kolikor poitnina anala. — Na narocbt, brez istodobne vpoSiljatve naroćnine, ae ne ozira. Za oinanila placnjt at od Itimtopne pttit-Trate po 6 kr., ce te oznanilo jedenkrat tanka, po f> kr., Ce u dvakrat, in po 4 kr., fce se trikrat ali večkrat tiaka. 0 kr, Dopiti Daj t« iavolft frankovat. — Uokopiai te nt vračajo. — Oradniitvo to nprivailt? o ie na Kongresnem trga at l J. Opravniltva naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, otnanila, t. j vat* adrainiatrativne stvari. Telefon 61. 34. Slovensko uradovanje pri sodiščih. Po mnogoletnem težkem boja smo dosegli, da jo na Kranjskem vsaj pri sodiščih prišlo do veljava načelo, da je s slovenskimi strankami slovenski aradovati in da je v slovenskem jesika pitane vloge reševati v tem istem jeziku Razmere pri sodiščih sicer tudi poslej Ae niso bile v jezikovnem ozira take, da bi mogli biti ž njimi zadovoljni, a zadostovale so vsaj za silo, vsaj toliko, da jo bilo možno brez posebnih bojev čakati boljših časov. V zadnjem časa pa se čedalje jasneje kaže, da hoče sodna nprava utesniti slovensko uradovanje, nas opleniti jednega dela pristoječih in priznanih nam pravic, ter polagoma zopet iztisniti slovenščino iz njenih pozicij V to svrho se zlorablja novi civilnopravdni rod. 2» opetovano um o govorili o tem, kako graško višje deielno sodišče postopa s slovenskimi rekurzi in apslacijami, da namreč izdaje na te slov*nske vloge nemške rešitve, a vzlic vsem protestom nadaljnje graiko sodišče s svojim počenjanjem. Po prejšnjem sodnem redu je višje sodšče graiko pošiljalo svoje odločbe v nemškem jeziku na prve instance, katere so te odločbe prelagale. Tako js bilo preskrbljeno, da so slovenske stranke dobi* vale rešitve na reknrze in apelacije v slovenskem jesika, četadi samo v prevoda. Te prakse ne opasti popolnoma po razupitega Waserja tradicijah delu I joče graiko višje sodišče niti sedaj, dasi morajo prva instance po § 2154 opravilnika vse višje-•odne odločbe dostavljati strankam brez vsacega pristavka, ker morajo stranke dobivati tiste in take odločbe v roke, kskoršne je izdala druga instanca. Ker je torej zaukazano, da se morajo odločbe druge instance nespremenjene in torej tudi neprevedene na kak drugi jezik dostavljati strankam, bi bila dolžnost drage instance, da že ona poskrbi, da dobe stranke rešitve višjesodnih odločb v tistem jeziku, v katerem so bile sestavljene njih vloge, to pa toliko bolj, ker na sebi dosti neliberalne jezikovno naredbe, a katerimi se je zankazala slovenska rešitev slovenskih vlog, do danes še niso odpravljene. Vzlic vsem ugovorom ne neha višje sodišče izdajati na slovenske vloge nemške razsodbe in ee te nemške razsodbe dostavljajo slovenskim strankam. Znanih nam je več tacih slučajev. Omenimo naj samo jednega, ker se je zaključil z jako značilno rešitvijo. Slovenski odvetnik je vložil pri deželnem sodišči ljubljanskem tožbo v slovenskem jesika, na katero je dobil slovensko rešitev. Proti rešitvi vložil je rekurz na višje sodišče v Gradci. Rekurz je bil pisan slovenski, a odločba višjega sodišča, katera se mu je dostavila, je bila v nemškem jezika. Odvetnik se je proti temu pritožil na pravosodno miniaterstvo in zahteval, naj naroči graškemu višjemu sodišča, da mora na slovenske vloge izdajati slovenske rešitve. To pritožbo je ministarstvo tešilo s tem, tada je odredilo, kar se je po poizvedbah izkazalo kot potrebno«: ljubljansko sodišče ,P» je dotičnega odvetnika obvestilo o tem v — nemškem jeziku, prav kakor da se je iz podane pritožbe hotelo norčevati. Ta slučaj priča, da ne skaša samo draga instanca vsiljevati strankam nemške odločbe, ampak da bo tudi že prve instance začele tako delati. Da, prišli smo že tako daleč, da izdajajo prve instance na slovenske vloge nemške rešitve. Tak slučaj se je primeril v Kočevju. To sodišče je na slovenski oglas tirjatve izdalo odločbo z dne 22. ftbruvarja t. I., št. A 51/98/1 v nemškem jeziku. Dotični odvetnik je bil tako energičen, da se je pritožil na ministerstvo. Novomeško okrožno sodišče mu je dostavilo rešitev te pritožbe v slovenskem jeiku. Naši odvetniki bi labko te slučaje izdatno pomnožili in navedli bi lahko še drngib dokazov, kp.ko nadležno se slovenskim straokam usdjuje nemščina. Državno pravdništvo ljubljansko razpošilja v konkurznih stvareh tudi slovenskim strankam le samonemške mFragebogne". Tem najnovejšim poskusom sodnih oblaste?, atesniti slovensko uradovanje koder se da, se mora slovensko občinstvo in se morajo zlasti slovenski odvetniki odločno upreti toliko odločnejše, ker naša državoozborska delegacija ali nič ne stori, ali pa nič upliva nima. Ne pozabimo nikdar, da naša država še vedno ni to, ker se imenuje pravno državo I T Ljubi|anl, 17. maja. Delegacijska odseka za zunanja dela. Avstrijski in ogerski del. odstk za zunanja dela sta se te dni bavila s proračunom in ekspozejem pn fa Goluchovrskega. Oba odseka sta izrekla zim. ministru popolno zaupanje glede njegove politike in njegovih političnih sredstev. Že v tem odseku pa so povdarjali nekateri govorniki z vso odločnostjo, da bodo proti vojnemn kreditu 30 milijonov, katere zahteva vojni minister Kriegsbammer. Grof Golu-chc>wski je na to odgovarj.il. da je na Balkanu in v orijenta sicer mir, a vojni požar more nastati kar Čez noč, in nato mora biti Avstro Ogerska pripravljena. Nagodba in položaj Banffjjeve vlade. Ogerska vlada je izjavila, da je zadovoljna, da se nagodbeni provizorij za jedno leto podaljša, ako se avstrijska vlada obveže, da izvrši nekatere najvažnejše točke pogodbe z cvstro-ogereko banko tudi na podlagi § 14. — „Nar. Listom" se iz Budimpešte pore Ča, da se je endi položaj jako poslabšal. Vsa opozicija pod vodstvom Apponvja grozi, da zavrne drugi nagodbeni program ter da bode vrgla Banffy-jevo ministerstvo z obstrukcijo po dunajskem kopitu. Italijani v Švici. V kantonu T e s s i n je sedaj zbirališče radikalnih elementov v Švici živečih Italijanov. Tu se zbirajo z beguni iz Italije. Švicarska vlada uvideva nevarnost tega zbiranja, zato bode begune izgnala. Na meji pa je vojaštvo, ki bode vse begune zaprlo, in s tem bode dosežen mir. Socijalisti in republikanci hočejo v Luganu izdajati nov list „Italia Nuova" kot nadomestilo zatrtega milanskega .Topolo-. Odern&tvo Židov z žit m. Ker se cene žita že nekaj mesecev strahovito dvigajo, zasledujejo a-daj povsod v Evropi z veliko skrbjo izpremembe na kurznih tabelah produkt ni h borz. Draginja, ki je povzročila v Italiji in v Španiji cele ustanke in revolucijo, se pokazuje tudi že v Avstriji in čutimo jo tudi že doma. A dočim dolže socijalisti in republikanci vlade, da so krive draginje radi visokih carin, dokaznje ,Deut. Volksblatt", da so krivi gorostasnih žitnih cen le židovski špeknlantje, ki so pokupili že do decembra minolega leta ogromne mase žita, da delajo sedaj ko je dovoz iz Amerike nemogoč, velikanske kupčije. Na čeln teh oderuških špekulantov stoji večkratni milijonar Levi, Jožef Leiter v Chicagu, ki si pridobi s to borzno igro ogromne svoto. Protiburševske demonstracije pred sodiščem. (Konec.) Priča stotnik Lndovik ReinJI je slišal 20. fe-bruvarja kr Sanja v Vegovih nlicah in videl, da za-fllednje kacih 30 oseb nekega mladeniča. Ker se mu je zdelo da bode mladenič omagal, ker so ga tepli, se je vstopil mej drhal in mej preganjanca. Tolpa se je nato ustavila, mladenič pa je nekam ušel. (Napadenec jo bil naslednja priča.) Priča Stoklinger, jurist, „Karnijolec", pripoveduje, da so njega in nekatere tovariše pri vhodu v Hdšerjevih ul cah napadli ljudje s kepami in kameni. Zalo se je končno umaknil v prodajalno Zupana; na pra._"i pa gt je M lave a palico udaril. Zupan je stopil iz prodajaln'ce ter skuhal ljudstvo pomiriti, a zaman. Ko so huNli vrata zapreti, so se demonstrant]« upirali v vrata, da so pokala. Stoklinger je vsled krika in vika nazadnje sam skoči 1 ven kjer so mu zbili z glave klobuk in ga tepli. A ušel je Klobok je dobil nazaj. P red s. Kje va* je udaril Milavc? Stoklinger: Ko sem stopil v Zupanovo prodajalmco. P r e d s.: K .--j so pa vpili vaši napadalci ? Stoklinger: Vpili so: Imeti ga moramo. Ven mora! M i lave: Ponavljam, da sem bil od Stoklin-gerja tako d*lee, da ga sploh nisem mogel udariti, ča bi ga bil tudi hotel. Stoklinger je pa sam zamahnil s palco in jaz sem mu le pariral. Dr. Tavčar: Priča, prvič ste dejali, da ste bili večkrat udarjeni, danes pravite, da ste bili le jedenkrat udarjeni. Dr. Poček: Priča, Erbežoik je tožen, daje kričal: „Vun mora, sicer bomo ,šajbe4 pobili!" Ali je res tako vpil? Stoklinger: Cal sem samo; Vun mora! Dr. Poček: Dejali ste, da ste svojega napadalca čakali, bobeč ga pozneje spoznati, pred Re-cherjevo klin, a Milavc stanuje na Žabjaku ! Stokinger: Ker mi je ntkdo povedal, da moj napadalec v Recherjevi hiši stanuje in da je osmošolte. Župan Hribar. P red 8 • Kak vtisk je napravila na vas vsa demonstracija 20 ftbruvarja V Priča župan Hribar: Na lice mesta sem prišel okoli polu 12, ker mi je bilo naznanjeno, da se v „ Zvezd i11 nekaj pripravlja. A v „Zvesdi* takrat še ni bilo mnogo ljudij. Pred kazino pa je bila cesta precej polna. Zato sera ukazal redarjem, naj »e ondi cesta izprazni. To se j« zgodilo. Občinstvo je demonstrovalo le za barijeratni. Glede vtiska pa moram reči, da niso boteli m R-ihbachom, ko se ini je prbližal. Na j njegov nagovor sem mu rekel : „l'mtito me v miru; z wian nimam ni<" t h:i r g< > v o i i t i ! j S e*-r sem ga se parkrat videl, ko je tekal •*ieni t>-r tja Pred.".: Ali ste z obtoženimi d.jaki prej Vaj c NH vali ? Zupan: Ivo sun bil pri đe2 pređseđnfitvtt, mi je skscelenca baron ll^in pokazal li»t-k s pozivom v tZvezdo*« 0 nameravanem shodu un m bilo dotlej n č mano Ilekel i< m predsedniku, da odgovornost za rrd p «-v/.ameiu ni zanj jamčim. S'cer pa bom proiil žandurrmrj .ili vojaštva. Nato s» m Vprašal po telefonu komisarja I\»dg »rška, če kaj ^e o trni. Cv P m ru bKI, tla se nameravajo đenabnštracijtl rndi prepovedi igra: ,Neniškl ne znajo". — DrOj|0 jutro p« slal sem po visokošolca Kanda*eta in ga prosil, naj vpliva, da sh dunou-stracij ne udeleže slovenski akademiki Kaudare mi je b&ljnbil za svojo bsebo, da ne pbjde nikamor, za diuge pa ji' jMin-'il le za fdučaj, da jih bo dobil. V jZveadi* sam gledal za ftkadem ki, a nisem vi lel Bobe nega. Predi.: Ali ste čuli, da akademiki nameravajo demonstracije? Zupan: Ne. To sp mi ni povedalo niti pri vlad\ ti ti pri pnlitiji. Š-de dr-igo jutro so mi povedali, da BO Itirl visbkoaolbe prijeli. Dr. P»rc: Ali ni prišla k žuoan-»tvu neka deputacija visokošolcali3ča. Takrat je Rasherger utekel. Toda v tružico se vso zimo ni nabralo več, kakor par krajcarjev. — Razbergerja 80 videli čestokrat hoditi po pokopališču. Tudi cvetlice je kral. Oče sam je trikrat prosil, naj ga zapro. Otrok — priea. Priča Zebro, deček, je vidni, ko so Nemci „friseu kazali. N»kdo mu je ponudil krono, če vrže kepo, a tedaj je prišel redar. Videl je burže jezike kazati. P red s. : Kaj so rekli ljudje, ki so to videli ? Zebre: Nujem ničesar videl io slišal. Drž. pravdnik Pajk: Kje si bil, predno si prišel v .Zvezdo"? Zebra: Pri .Lahu". Tam sem slišal, da bodo | šli Slovenci nad Nemce. Preda.: Ali je bil kdo izmej teh tukaj ondi ? Zebre: Od teh nobeden. MI ul'a J Mavc. Priča Šnalec (redar) pripoveduje, da je dobil klobuk vStokliogerja pri Mavcu. Mavc je r-Zel, da je kiobuk našel, ter ga je dal nazaj. Šmalec je klobuk Sroklmgeiju vrnil. Dr. Poček: Kje s'e izvedeli, da ga ima Mavec ? Smalec: Povedal mi je to 6 leten deček. Glud;) Mi lavi-a (dodatek/. Uerzog: Ko je hotel M davi: v BZvezdo" tem um to branil Nato nae je Milavc vprašal, zakaj da ne sme ter me vprašal za številko. Milavc: Iv dar tlerzog meje brez vzroka suval, zato sum pogledal njegovo številko, da se pr tožim. odko.i listki. Poklioe so priča Iv. Špmdler, poslovodja tiskarne v Celju It. Krisper je proti »aprieegi g.Špindlerja, ker je listke tiskal, toraj je vsaj tooko deuionstracij deiašea> kakor tisti, ki so liutke deiili. Dri« j>ravd. Pajk: Naj ae vsaj zasliši! Dr. Sušteršić *e pridruži dr. K:išperju. Dr, Krisper: luto predlagam glede priče S ichsa. Drž. pravd. Pajk: Zakrivila sta lo prestopek proti tiNk. zakunu. Dr. Ivrispei: Morda je b 1 g. fc> ichs v zvezi z ljubljanskimi demonstrant ! Naj ga pos avi drl, pravdnk na zatožno kl>)p! Z ito protoatujem, da bi se Sachfl Baslišal. Sodile« je kleoilo na podlagi sj-a 170., da so za-dišita ohe priči, a da ae De ^apnsežeta. Pred s.: V sm-slu ij-a loU. vas poživljam, da povejte, ali lioč-t« izpovedati ali ne, Spindler: Da, hočem. Pred s: Ali poznate te listke? Spindler: Da. I8i tebruvarja jih je v Celju naročil znan mi jur st, «-eš, U* namerava ueko I pustno šalo. Zato sem jih dal v delo. lličuua je ; bilo 5 gld. O deuiouatr.ic-jah sem izvedel ae - lt> • pozneje. Priča Henrik Sachs, strojevodja tiskarne v Cnljn, izjavi, da bo KO/ord. Pove isto, kar Sp n dl-r Tiskalo ss je ok di 50UO listk v. Čuduo 86 u u je zd lo, da se naroči kaj kakega, a vedel n1, čemu b ido. Naročnik sam uiu je reke', da priredi neko šalo. S tem so bile zisli^ane vse priče. Predsednik pozove zap s.nkarja, avukul anta dr. Hribarja, naj prečita vladno ovadb j. Se zgodi. i'otem se prašita sprifievalo toaii jtdj.skega žu-panstva gl»--de optoienoa Iv. Modi ca. tiprič-ivaJo župana trdi, da je Mode prej)'rljivec in spletkar. Spričevalo obč. odbora s podpisom 11 cbčinekti tvetnikov tomišelj ke občine pa pravi: Podpisani odborniki toojtiieljeke občine izjavljamo, da proti g. Janezu filodicu, visoko.solc i, tu ni nič slabega znanega. Gosp. Janez Modic je tri z"n, miroijanen in uijulen t-r je raradi teh svojih l.itn.sM mej preb valci občno priljubljen in spoštovan. — V Brestu, dn* lu. maja lotiš. Nato se prečitajo župaosta spričevala o vedenju obtoženih visokočolcev Spričevala so vseskozi jako ugodna Končno sa prečitajo še poročila o začetnih in končnih demonstracijah, katera so prinesli „Slovenski Narod", „S'.ovenec-' in »Slovenski Li^.t1*. Predsednik naznani, da -so nadaljuje obravnava v nedeljo ob 0. dopoldne. * * * Nedeljska obravnava se je zopet začola ob polu 10 dopoludno. Najprej je govoril javni tožite! j, državni pravdnik Pajk: Demonstracijo same na sebi — pravi obt.ožitelj — niso po za konih kažnjive. A te demonstracija, ki so se vršilo 20 ftbruvarja so prepovedane. V dokaz tega moramo vedeti najprej vzrok in namen teh demonstracij. .Spočetka ho še sami velikošolci hoteli z grožnjo prisiliti nemške dijake, da o Hožo svojo trakove in kape. A ker sami niso mogli doseči tega, so se zatekli najprej k županu, kateremu so izročili spomenico. A tudi to ni imelo uspeha. Potem so poklicali na pomoč krščansko-eocij dno d«la/stvo, ki je na Viču sklenilo resolucijo, ki oblasti poživlja, naj se prutove frankfurtarice nositi. Ker tudi to ni pomagalo, so sledile 20 februvarja dopoludno javne demonstracije v „Zve,zdia in drugod Te de monsl racije so bile obrnjene oči vidno najbolj in skoraj le proti nemškim buršem Sploh je znano da so burši dopoludne v Kazini; zato so bile dopoludno demonstracije v „Zvezdi". Sicer demonstracije cd začetka res niso bile nevarne. Iz tega pa n kakor ni sklepati, da sklicalci t. j. Štefe in drugi nit?o imeli namena, provzročiti nevarne demonstracije. Da so bile potem res nevarne, dokazujejo dvignjene pabce, pesti in leteči kamni, zlasti pa razni grozilni klici. Iz tega izhaja, da so imeli de-nmn.Ht rantje namen silo dehti in buršem čepice in trakove s silo vzeti. Gospod župan je sam povedal da je porabil ves upljiv, da ni ljudstvo prekoračilo meje; som in tja je hodil, miril, a množica je rinila vedno dalje. Res, da ni naskočila kazine, a iz tega še ne sledi, da ni imela namena, naskočiti jo. Dijaštvo se demonstracij baje ni udeležilo. A kažnjivo je vendarle, kajti zakon pravi: če kdo k takim dejanjem napeljava, če tudi se dejanj sam ne udeleži, je vsaj po § 305. kažnjiv. Da ao obtoženci za bodoče izgreda vedeli sledi iz besed Miklavca, Kosca i.dr. Pri „Labu" so ljudje govorili: Jutri bomo šli v „Zvezdo" in bomo Nemce nabili. Torej je res, di bo obtoženci že naiprej vedeli, da hočejo Slovenci bnrše prisiliti, da se umaknejo ali z grožnjo nanje vplivati, da cdlože svoje znake. Imenovani obtoženci so torej za demonstracije agitirali in hujskali. Nato je dokazoval državni pravdnik, da je bil kolovodja vseh demonstracij obtoženec Štefe, da je Miki a v c hujskal in agitiral za izgrede, da je Zargi poživljal k nankoku kazine ter se ustavljal redarjem, da je Kosec vabil ljudi k izgredom proti buršem, da je Luknar listke delil, da so 4 velikošolci trosili listke in zgrešili prestopek proti tiskovnemu zakonu, da je bd Mittermaver re-n i te n ten. da je žugal redarjem ter jih talil, da te je Cankar vtikal v redarje^o službo, di je Jer i na kriv javue sile, da je kriv Krhežnik javnega ni-silstva in hujskanja k napadu kazine, d t je Mavc kradoma odnesel n.ijd m klobuk, da s> je Milavc vtikal v redarjevo službo in napadel birša Stotfk liogerja — itd, sploh je zaova utemeljeval z izjavami prič, zlasti s pričevanjem redarjev prič-^ Itazber-gerja, Kosa in drug h vee točke svoje obtožnice ter predlagal: vinoko sodišče izr-'oi o vseh obtožencih — da so krivi. Nhto so začeli govoriti gospodje zagovorniki. Dr. Iv. Tavčar zastopa dve osebi, ki sta bili pri vseh demv>nstracijah m »lo vdeežoii; zato prepušča splošna izvajanja kolegom. J dno pa lahki povdarja: da je obširna obtožba po 2lnevni dolgovezni obravnavi skoro v nič zlezla. Vsi »tvar je bila že od početka a Ino pretirana in malo premišljena. V dokazilo navaja govornik le dopis dežel, vlade, v katerem je hudo očitanje proti členu odvetniškega stanu, dr. Kušarju Sad dolge preiskale proti njemu je bil ta. da se jo do^inlo, di ni ničesar zakrivil. Iu vendor je drž. pravdništvo pustilo čitati ta vladni dopis v vaej celo'i! Govornik mora torej v imenu pravice in v itn mu dr Kušarj^ proti takemu poč-tju drž. pravdnik t Pajka slovesno ogovarjati! Zagovarj iti m ra govornik gg. Lavnča in Milavca. Govoril bode povsem mirno, ker se mu z li to najumestuejše. G. Lavrič je toŽMii na podlagi § 305., ker jo baje spodbujal k nepostavnemu dejanja. Drž. pravdnik trdi, da se je dokazalo, da je Livrič trosil listke i'i tla je agitiral za demonstracijo. Recimo, d» je to dokazano, k^t pa n\ manjka za g 303 vendarle vsaka ob,e-ktivna podlaga. § 305 je p< »rablj i v proti dotičuiku, kt je agitir.tl za dejanje, ki je po zakonu prepovedano Ag tacija je kažnjiva t-daj, ako si je do-tičnik v sve^i, da dela za repostavno dejanje io ako tudi pozvanci vedo, da so po t van i za nekaj nepostavnega. Sodišče dalje uvažuj, da je listek p-stavno dopustljiv, ker ne ob priče so potrdile, da so bile demonstracije s početka nedolžne ter da so šele radi kazinske proti demonstracije postale hujše. Po izvedencih se je konstatiralo, da je bila s početka demonstracija dopustna in šele radi vedenja kazinskeg« občinstva jo postala resnejša. Zi slučaje ki ao se pripetili vsled vedenja kazinotov, ne morejo biti odgovorni sklicatelj i, šo manj pa za vedenje nekaterih elementov, ki so se priklatili v „Zvezdo". § 305 nimi torej nobene objektivno podlage. Man|ka pi tudi subjektivna podlaga. V«e pri'e so namreč soglasno izjavile, da se slovenski akademiki niso ud-dožili sploh nič demonstracij v „Zvezdi", da v „Zvezdiu sploh ni bilo visokošolca, kajti že prej so sklenili, da se jih ne udeleže. — Proti juristu Lavriču iu kolegom se navaja, da so ob 1/^12« ponoči dobili listke ondi, koder ho šli. Konstatirano pa jo tudi, da so počeli, iz gostilne grede, šale, da ho „delali cigarete" in bili prav dijaško glasni. Ce pa hočem listke trositi tnko, da bodo imeli uspeha, storil bom to skrivoma, a ne bom klical policaja in z g asnim govorjenjem sam Bebe izdajal. Očitno jo torej, da niso obtoženi dijaki z 1 m t ki v nobeni zvezi, nego da so delali z listki le slabe šale, ka-koršne so ob taki uri mej veselimi dijaki običajne. Citirani paragraf nima torej tudi subjektivne podlage. Ako bi nameravali obtoženci listke resno lepiti, bi jih s slino ne bili lepili ! Oni torej listkov niso razširjevali, ne lepili, ampak kakor rečeno, so le burke zbijali z listki, katere so našli, in katerih je bilo povsod dovolj. To so trdili pri obravnavi vsi obtoženci. Dokazalo se jim ni, da so govorili neresnico, torej je njihova izpoved do cela resnična. Lavrič se naj torej vsake krivde oprostil — G. Milavc je tožen na podlagi § 314. Izpoved redarja Dalje v prilogi. Priloga „Blovenskemr Narodn" St. 111, dnž 17. maja 1898. se strinja p va m z izpove Ibi obtoženca: Milavc je ogovarjal redarju, ker ga ni pustil v „Zvezdo". Dognalo ae je, da vstop v „Zvezdo* ni bil prepo ved tn posameznim osebam, nego le trumam. Redar torej res ni imel vzroka zavračati Mi laven. Redar pa ga gotovo ni zavračal z mehkimi rokavicami, ampak prav verjetno je, da ga je nagovoril bolj ostro, in zategadel ga je zavrnil Milavc, zahtevajoč pojasnila. Pojasnila pa človek vender sme prositi ! Da se Milavc pri tem ni žaljivo vedel, je priznal celo državni pravdnik sam. O kakem vmešavanju ali zj*b:anjenju uradnega 2:na tu ne more biti go vira, ker je imel redar le z Milavcem opravka. Mdavc je pa tudi po § 411. nekaznjiv. Dokazano ni, da je Stoklingerja udaril. Citirani § bi bil po-rabljiv sploh samo takrat, ako bi udarec pustil vidne sledove. Će bi se bilo to zgodilo, bi poiskal Stoklinger vsaj 2 do 3 zdravnike, da mu narede spričevalo Ker se to ni zg dilo, gotovo ni pustil udarec niti najmanjšega nasledka. Torej je § 411 tudi tedaj izključen, ako je Milavc Stoklingerja tudi res udaril. Pač pa bi mogel Stoklinger tožiti Mi-lavca na podlagi § 496., to je radi žaljenja časti. Ker pa ni Stoklinger tožil, je Milavc v vsakem oziru nekriv. Notar Plantan, ki je zagovarjal Ardigala, Luknarja in Kosca, je dokazal, da se je šlo 20. febr. le za postavno demonstracijo in le za manifestacijo slovenskega značaja Ljubljane. Če so je pozneje stvar resnejše razvila, ne more zato nihče reči, da so prišli demonstrantje v „Zvezdoa z namenom, da naskočijo kazino. Ako bi bili kaj takega na meravali, bi bili to prav lahko storili, ker bi jih ne mogel nihče ustavljati, če so se primerili neka eri obžalovanja vredni slučaji, ni-o krivi tega sklicatelji, ampak slabi elementi, kakor "mi se prilepijo pri vsaki taki priliki. Da je prišlo do raz-burienja, so krivi le burši, ki so se slovenske pesni pojočim in „Živela slov. Ljubljana!" kličočim ljudem spakovali itd. Da bi hoteli ljudje m.skočit i kazino, je trdil samo priča Schireiger, a še ta je pri obravnavi besedo nnaskočuiu naglo preklical. Obtož. Kosec nima nobene politične barve, kaj je kazina, o tem nima pojma. Kako naj zakrivi tak človek političen delikt?! Luknar je res delil listke povsem nedolžne vsebine, a brez zlega nam. na ; listki ne obsegajo prav nič kaznjivega. Ar d i ga I je najbolj priprost človek, ki je v svoji pijanosti zašel slučajno mej demonstrante. Zašel je tja iz radovedne, sti — bil neroden, vinjen, mož se je parkrat umaknil, v cel sneg pa ni hotel. To je bil po vod, da je bil aretiran. Drugi so delali isto, a niso bili aretirani. Le njega je bv. Hermandad prijela pod pazduho. Ali pa je čin Ardigala res § 233 k. z.? Jako dvomim. Po § 233. se trtba zavedati, da je dejan,e kažnjivo Od kod pa naj vinjeni preprostež ve, da se relarjem mora umakniti, odkod naj ve več, kakor cvet ljubljanske nemške inteligence ki se ni hotela umakniti niti na prošnjo župana (zahtevati ne pa prositi bi bil moral župan!), niti na ukaze redarjev? Oni pa niso na zatožni klopi, le Ardig «1 sedi tu. Naj se torej vsi trije oproste"! Dr. V. Krisper, ki je zagovarjal Stefeta in Jeriča, je dejal: Da so se demonstracije res dogodile, tega ne taji nihče, a obravnava je dokazala, da je podoba obtožbe, kakor jo je naslikal državni pravdnik, neresnična, pretirana in z najčrnejšim Črnilom izvršena. Pretirana obtožba je morala že mej obravnavo kapitulirati v jednom slučaju (Inocente), in to je značilno. V politiko se bo vtikal govornik samo toliko, kolikor ga k temu izziva obtožnica. Govormk konstatira, da se je izkaz do, da so bili pri demonstracijah razne vrste ljudje: demonstrantje iz namena (moj temi Štefa) — radovedneži — in maroderji, ki so postopali na svojo pest. Izkazalo pa se je zlasti to, da slovenskih akademikov, katerim se očita aranžiranje vseh demonstracij, pri izgredih ni bilo. Vzrok demonstracij je bila nezadovoljnost slovenskega občinstva, ker so nekateri zanikali slovenski značaj Ljubljane, in da se je obračala ta nezadovoljnost zlasti proti buršem, je timljivo, saj ao baš ti delali najbolj s spojim vedenjem in s svojimi znaki proti slovenskemu značaju Ljubljane. Tega pa v Ljubljani nismo vajeni, da bi nam iz kazine nule kazali! Da je torej spočetka postavno dopustna demonstracija prekoračila meje, tega so krivi le kazinotje in pa ž-ome njeni maroderji; za te Štefe ne more biti odgovoren, če bi bil tudi res kolovodja in jeden sklica teljev demonstrantov. To pa ni dokazano, ampak nasprotno: nvril je, protestiral, da se nastopa s silo ter se vedel mirno in dostojno. Nuj se torej Stefeta oprosti, ali pa vsaj mdo sodi! — Da se obtož. Jerič ni hotel odstraniti od ograje, je tudi krivo kuzinsko občinstvo, kajti prav slabi izgled to mogočne gospode ga je pohujšal, da je mi-hl : Ako oni gospodje nočejo strani, ako oni ne ubogajo niti župana, niti redarjev, zakaj bi moral baš jaz od tu, kjer moram po domenku čakati prijatelja?I Ako je obtožen Jerič, bi se morale obtožiti tudi kazinska gospoda; a ker je ona prosta, naj se oprosti tudi Jerič, priprost m ž! Dr. Iv. Šustcrsič, ki je zagovarjal Mitter-maverja in Miklavca, je najprej povdarjal, da se je nagradil proti obtožencem cel arzenal, da se je spravil cel aparat v akcijo, a efekt je sila malenkost* n. Izkazala so je vsa ničevost obtožnice, ki je brez pum- tne podlage. Zato pa govornik prav slo Vesno protestira proti tako lahkotnemu ulaganju obtožb, proti tako forsirane mu ovajanju poštenih ljulij. Kakšen je dokazni materijal? Drž pravdništvo je poslalo v boj dve klasični priči: Rasherger j a, — ki je bil že 2Škrat kaznovan, pred katerim ni niti denarna truž ca pod sv. razpelom varna iu kaerega oče je že sam prosil, naj za božjo voljo d fiuitivno zapro sina, ki mu dela le žalost in sramoto, — in Kosa, ki je skril v gostilni nož v žep ter ga vrnil šele potem, ko ga je krčmarica oklofutala. Take so obioževalne priče! Govornik dokazuje — kakor že predgovorniki — da so bile demonstracije postavne, da se z listki ni agitiralo zi kaj zlega, da torej § 30.") proti ob tožencema ne velja. Glede Miklavca je slabo izpovedal razen razupitega Rasbergerja le še kavarn ar Lekan, ki je zagrizen socijaldemokrat in strasten sovražnik kršč. socijalistov. Redarji niso mogli glede Miklavčevega vedenja v „ Zvezdi" pred kazino ničesar slabega dokazati; ako je hotel mož v restavracijo na vrček piva, ni to nič zlega, ampak povsem naravno, saj je znana veseljaška in dobro-voljska narava Miklavca. če bi bil nameraval ne nevarni Miklavc res kaj nasilnega, bi se bil vedel čisto drugače. — Glede Mittermaverja se ni dokazalo, da je .letel" za redarji, in če bi bil, ni to nič kaznjivega, ker ni hujakai niti se sam upiral. Da bi bil vpil: „Oprostimo ga!' tudi ni dokazano, kajti redar je izpovedal, da je slišal pač „ono štimo", ne pa izrecno Mittermaverja. Kar se tiče piiklop-ljen,a nove obtožbe radi žaljenja redarjev, se je je domislil drž. pravdnik po zakonu dokaj prekasno ! Naj se torej obtoženca vsake krivde osvobodita 1 Dr. Fr. Tekavčič, ki je zagovarjal Žargija in Cankarja, je pred vsem po vdani, da ima vsa ob tožba politično tendenco. Daai se mu radi tega vsiljuje marsikatera trpka beseda, se bode vendar vzdržal v mejah stvarnosti. Zargijo se podtika političen delikt. A kakšnega političnega mišljecja je mož? Najprej je bil socijalni demokrat, potem krščanski secijalist, zdaj pa ni nič. Mož nima torej nobenega političnega prepričanja, saj je jako priprost d. lav. c. ki ne zri i niti brati niti pisati. Politični motivi ga torej uiso privedli v .Zvezdo1* ; mej demonstrante je zašel, hodtč po svoji navadni poti, le sluča|no. Ker je bil še pijan, je kravaliral, ker je videl tudi druge kravalirati. V uj-ga besedah pa ni možno najti nobene resne namere, najmanj pa kazino naskočiti. V besedah »Živijo Slovenci I" „Pereat Nemci I* ni nobenega hujskanja k nepo-etavnemu dejanju. Ko je bil aretiran, so bile demonstracije še prav „harmlos", torej o kakem na skoku ni bilo niti govora. Rudarjem, ki ao ga gnali, se ni ustavljal, ampak je sel takoj in rad. Ako pa je bil razburjen, ni čudno, saj je videl, kako bnrši ljudem, torej tudi njemu, osle kažejo ! in drugo, in resnico je govoril reksi: „Rurši naj grrdo proč, potem bo mir!" Glede Cankarja je ! tožba takisto čisto neutemeljena. Oč.ta se mu, da J je za redarji „letel", a hujsiial ni in tudi sam ui ( storil ničesar uejmstavnega. Le slučajno je bil tam, iz radovednosti. Ko je zamahuil redar s sabljo nad ! njim, je postal od strahu trd, in zato ni Čudno, ' da se ni umaknil. Nedolžno vprašanje, s katerim j se je obrnil do blizu brez posla stoječega redarja, j pa tudi ni kažnjivo, saj s tem svojim vprašanjem se ni utikal v njega službo, a tudi preprečil ni ni-! česar uradnega. Cankar je torej nedolžen, zato naj I se oprosti. Dr. M. Pire, ki je zagovarjal akademike: Bončarja, Klandra in Modica, pravi, da je segel ! drž. pravdnik v svoji obtožbi precej nazaj, naj ' zato stori isto tudi on. G. župan je povedal, da so mu i..ro ili akademiki mirno resolucijo, s katero i ho protestirali proti nečuvenomu izzivanju burš.-v ' ter izjavili, da se sami no udeleže nob ni h demonstracij. Slovenski akademiki so se torej že s po.'etka prav možato vedli, a burši so postopali agresivno, [ da, celo napram slovanskim damam so se vedli jako neolikano. Nemški bursi so sedeč v svoji I „kneipi* pri piva, slovenskemu ljudstvu, skozi i okno osle, jezike i. dr. kazali ter tako provzročili • prav vse izgrede v n Zvezdi". Konstatiram torej j pred vsem velikanski razloček v vedenju slovenskih j in nemških akademikov! Možato postopanje slo-j venskih dijakov n.kakor torej ne opravičuje suma, da so hoteli hnjakati, kakor trdijo nezanesljivo priče — redarji, ki so bili tiste dni razburjeni in so hoteli zapisati na rovaš slovenskim akademikom vse. Glede akademikov jo pa konstatirano le to, da so imeli 19. februvarja po noči obligaten di.aški krok, na katerem so zbijali svoje šale. Da bi trosili lietke, ni dokazano, saj je priča Kržan sam povedal, da je na poti, koder so prišli akademiki, pied njimi listke že dvakrat pobirali Glede listka pri Ničmanu pa jako dvomim, da bi ga bil 'mogel videti ob polu 1. pon či redar iz daljavo 15 korakov. Da bi bili listke atresali iz žepov, se ni dokazalo ; da so se našli pred Trnkozcyjevo lekarno, je pa morda le slučaj. Sicer pa se glede listkov strinja govornik povsem s predgovorniki. Povdarja pa: če bi bili dijaki aranžerji demonstracij, bi se jih bili tudi udeležili, jih vodili ali vsaj nadzirali. A dokazano je, da ni bilo nikogar blizu! Recimo pa, da so venderie uprizorili demonstracije, zato še vedno ni-o kažnjivi, kajti demonstracije so zakonito dovoljene. Kar ho je končno zgodilo, zato naj odgovarjajo drugi elementi in pa — kazina t Sicer pa demonstracije ves čas niso bile nevarne, kajti eic'r bi burši ne popivali mirno svojo pot ti koma okna in kazinski gostje bi ne bili stali pred hišo t Naj se torej akademiki oproste! Dr. Fr. Papež, ki je branil Jerino in Er-bežnika, je povdarjal, da je obtožba proti obema klijentoma sila pretirana. Jerina je prišel s polja v mesto, izpil nekaj vina tor malo vinjen domov gred > rasel v „Zvezdj", kjer so ga suvali sem in tja. Mož se je umikal in umikal, a ko so redarji zahtevali, naj gre čisto proč, tega ni storil. Ko so ga aretirali, ni imel palic, nego je bil miren. Naj se toraj oprosti. — Glede Erbežnika povdarja zagovornik, da tisti prizor pred Zupanovo prodajalno ni bil tako opasen, saj se ni bal demonstrantov nihče razon otrok, kar je Zupan potrdil. Er-bežnik je bil že s preiskovalnim zaporom dovelj kaznovan, zato se naj oprosti ali vsaj milo sodi I S tem so bili zag jvori — ob polu 1. pop. — končani. ♦ * Razsodba V glavnih potezah smo razsodbo, katero je prečital predsednik, dež. sod. svetn. Martin a k, že prijavili. Popolnoma oproščenih je bilo 10 za-tožeucev in 1 mej obravnavo ; obsojenih pa 7, in sicer 4 zaradi vs- h obdolžitev drž, pravdnika, 3 pa le deloma. Razlogi tej razsodbi so bili nastopni: Objektivne podlage pregrešku § 305 k. z. (spodbujanje ali zapeljavaoje k ne n ravnim ali po zakonih prepovedanim dejanjem) sploh ni moglo sodišče najti v dejanjih obtožencev, ki niso imeli namena, kakor jim ga pripisuje obtožba, kateri namen torej ni istinit. Po pričah, ki so najmerodaj-nejše, to so: župan Hribar, c. kr. pol. nadkomisar W r a 18 c k o, meatui pol. komisar Podgoršek, c. kr. ciioijal Schvveiger in m nozi h druzih demonstracija, vsaj iz početka, nikakor ni naredila utiša, da bi demonstrantje hoteli učiniti kaka nezakonita dejanja, ali celo naskočiti kazino, nasprotno, vršilo se je vse mirno, dostojno, in razburjenost se je pričenjala Še le pozneje, ko so se nemški dijaki v kazini obnašali tako, kakor je po raznih pričah po* trjeno, da so osle kazali itd. Ce bi ljudstvo imelo res namen naskočiti kazino, bi, po izpovedbi prič, malobrojni stražniki tega nikakor ne bili mogli zabraniti, a zgodilo se ni nič tacega. Glede pregreška § 305 torej odpade pri vseh obtožencih objektivna podlaga. Kar se tiče subjektivne krivde, pa je glede § 305 tudi ni najti pri prvem zatožencu Iv. Stefe-tn. Kakor je več prič povedalo, je nastopal Štefe poni.rljivo, hotel je ljudstvo odpraviti skozi Selen-burgove ulice, rekcč: „Tu smo dokončali"; obnašal se je dobto.no iu ni hujskal, da celo velel: »Miri Ne tako!", ko se je ubilo prvo okno. Glede § 314 (neopravičeno vtikanje v redarjev službeno opravilo) je sicer le tolmačil županovo povelje, a vtikal se je vendar neopravičeno vmes in zakr>vd prestopek po § 314. lstttako po § 312, ker je razžalii redarja z besedami : „Tacega surovega ravnanja naše ljudstvo ni vajeno". Kazen se mu določi, ker še ni bil kaz-novaa, na 10 gld. globe v kor st mestnim ubogim, ev«-ntuvalno na 2 dni zapora. Oprosti pa se nadalje obtožba po §§ 27L> in 2SO, (pregreška r a buke in pomaganja pri isti ali zoperstavljanja). Ivan Miklavc se oprosti vseh obdolženih dejanj, ker manjka objektivne, a tudi subjektivne podlage. Listki so bili le lokalnega pomena in tisk. zakon prepoveduje le prilepovati jih. Proti izpovedbi kavarnarja Lekan a sta izpovedbi 2 drugih tudi zaprist ženih prič, ki sta nasprotni; mogoče je torej, da je Lekan slišal koga druzega izustiti inkrimi-novane besede. Tudi pred kazino in v kazini se je Miklavc obnašal mirno, kar potrdi več prič, in je izpoved jedne pnče, ki je morda Miklavca napačno razumela, nezanesljiva. Sodišče torej ni imelo pre-verjeuja o krivdi obtoženca, in zato ga je moralo oprostiti. Jern j Žargi je kriv pregreška § 305, ali v drugem smislu, kakor pravi zatožba On je govoril hujskajoče in se s tem storil krivega. Olajšujoče je. da je bil razburjen, da je oče 4 otrok, zato se obsodi samo na 14 dui zapora s postom vsak teden. Anton Kosec se je moral oprostiti, ker ni objektivno, a tudi ne subjektivno dokazana njegova knvda. Priča Kos ni verojetna, dalje je govoril Kosec le pogojno: nČe bo kateri Nemcev kaj rekel itd." Anton Luknar in visokošolci K. Klander, Anton Lavrič, Anton Bon čar in Ivan Modic so se cprottili pregieška § 305 in prestopka § 23 ti-dv zakoua, ker niti objektivno niti subjektivno ni podlage. Glede poslednjih 4 visokošolcev ni nobene zveze najti z demonstracijami, ker so visokošolci dali nekaj dni prej županu Hribarju zagotovilo, da se bodo zdržali vseh daljnih demonstracij, in res tudi nobenega visokofoloa ui bilo v Zvezdi v nedeljo. Res je dal sicer jurist Logar tiskati omenjene listke, a nobenega dokaz« ni za to, da bi bili 4 obtoženci akademiki z njim v kaki zvezi. Ena priča je sicer izreala, in bi bilo dokazano, da je mej dvema obtožencev jednemu padlo nekaj listkov na tla, a ni se moglo dokazati, k d o je bil, in ni se torej mogel obsoditi. M Mittermaver se je moral oprostiti pregreška § 280 (pomaganje pri rabuki), ker je samo letel za stražniki, ko so aretirali nekoga, a ni storil ničesar druzega, istotako se oprosti prestopka § 314., kr je inkriminirane b-sede govoril sam zase, a ne proti stražnikoma, ki jih nista čula. Jak A rdi ga! je kriv pregreSka § 233.. ker ni ubogal straše, olajša Ino je, da je bil vinjen, torej se obsodi le na 3 dni zapora. Drag. Cankar se oprosti obeh dejanj, pregreška § 280. (pomaganje pri rabnki) in prestopka § 314. (vmešavanje v službeno delovanje redarjev). Tudi on je samo letel za množico, a upil je proti drugemu redarju, sli bolje rečeno samo vprašal ga je: jeli smel prvi redar potegniti sabljo? Torej ni nikakor se zagrešil v smislu kaz. zak Iv. Jerič je kriv pregreška § 283., ker ni ubogal straže, kar je sam priznal, krivda njegova je torej objektivno in subjektivno dokazana — ob težujočih okolnosti ni, zato se obaoJi le na 3 lni zapora. Jan. Jerina se je moral oprostiti hadodel stva § 81., ker njegova krivda ni dokazana. S palico ni ničesar storil, palice pozneje ni imel, sodišče torej ni preverjeno, je h omenjeno palico splob imel ali ne. Ko ga je redar sukal iu vrtd, je morda res prijel J. redarja za prsi, a ni se zoperstavljal, torej se mn ne more prisojati hodoben nam^n, ka kor ga zahteva § 8 i. (dejansko silovito lotenje proti redarju.) Jan. Erbežnik je kriv hudodelstva § 98. (javna po*ilnost) lit. a (ako se komu sda dela in lit. b (ako se komu žuga, da je po pravic« v strahu), ker je pred zaprto Zupanovo prodajalnico razsajal in grozd tako, da so se vsi bal, kar je san pri znal — in hotel s silo do zaprtega Soicklingerja. Bil je že na teden dni obsojen, ker je pri aretiranju povedal drugo ime. Olajševalno je, da je priznal in da je že dalj časa v preiskovalnem zaporu, obsodi se torej na 6 tednov ječe. Fr. Milavc se oprosti prestopka § 431. (proti varnosti života) in tndi event prestopka po predlogu dri. pravdnika (poskus) ni moglo sodišče najti v njegovem dejanji; doprinesel bi bd le razžalitev na časti, zarad česar pa bi bil moral tožiti Si dok« linger sum, česar pa ni stord. Kriv pa je Milavc prestopka § 312, ker je ustno razžahl stražo m se obsodi na globo 5 gld., eventuvalno 2 l ur zap ra. Nace Mavc kriv tp prestopka $ 460. (tatvine), ker je najde Stockhngerjevi klobuk odnesel. Obtožilno je, da je bil že kaznovan, zato se obsodi na 14 dni zapora. Da je bd I nočen te že mej obravnavo oproščen, smo že povedali, (zaradi nbitega okna v kazini). Vsi obeojeni so nada'je obsojeni v povrnite/ pravdnih stro kov. Firma A It man, ki ceni Škodo ubit'h stekel na 100—150 gld., se je zavrnila, ker se pravi storilec ni našel in tudi škoda ni natanko označena. Erbežnik, ki je še vedno v preiskovalnem zaporu, je izjavil, da kazen takoj nasfopi. Ostali obHOjeni se na opombo predsednika d. n. svetn. Martinaka, da imajo glede odmerjene kazni rok 3 dni za eventnvelne pritožbe niso izjavili, istotako tudi drž. pravdnik Pajk ne. Dnevne vesti. V Ljubljani. 17 maja. — i "Nadškof Miflsia) je včeraj lapuatil naše mesto in deželo Kranj "ko. Slovo je bilo povsem hladno'fiojalno. Najboljša ilustracija ugleda in simpatij, katere je nadškof Mn-ia už val v Ljubljani, je preklaverna serenada, katera se mu je skrivaj in na tihem priredila predvčerajšnjim zvečer Pri se-renadi je sodelovalo kršč.-socijal. pevsko društvece ^Zvon", najneznatnejSe vseh ljubljanskih pevskih društev in nekaj fantičev društva rokodelskih pomočnikov. Prireditelji serenadi niso povabili nobenega druzega društva, dobro vedoč, da bi so no beno ne odzvalo, in so sploh storili vse, da aere,-nade ni nihče videl. Včeraj je prišlo na kolodvor nekaj oficijalnih oseb in nekaj radovednega občinstva, a tudi tu se je pokazalo, kako malo žalujejo ljudje po cdislem pastirju. Povedali smo to, da bodo vedeli bralci, koliko je resnice v poročilih o „ftlovAsnem" odhodu nadškofa Missie. — f.Zaveze slovenskih učiteljskih dru štev*) X glavna skupščina bo letos v Ljubljani dne 8. in 4 avgusta. — (Telefonična zveza z Dunajem) je danes pretrgana. Kdaj se zopet otvori, nam ob sklepu lista še ni znano. — (Narodna Čitalnica v Ljubljani) priredi izlet na Šmarjetno goro v četrtek dne 19 t. m. Odhod ob 11, uri 50 minut dop; ludne s kolodvora južne železnice. Odbor vabi k obilni udeležbi. — (Klub slovenskih bici k listo v „ Ljub ljana" i priredi v nedeljo, dne 5. junija 1808. 1. 11. narodno dirko. Vzpored slavnosti. V soboto, dne 4. junija: Pričakovanje gostov pri vlakih Ob 8. uri zvečer: PrijateljHki sestanek v spodnji kavarni „Na rodnega doma". V nedeljo dne 5. junija : Sestanek v hotelu BLI<.yd" ob 9 uri dopoludne Točno ob 3 uri popoludne pnčetek dirke. Ob 8. uri zvečer koncert in razdelitev nagrad na vrtu „ Narodnega doma" odnosno v .Sokolovi" telovadnici Vstop nina 30 kr. za osebo, 15 kr. za člane narodnih kolesarskih društev. Pri dirki in koncertu svira vojaška godba slavnega c. in kr. p- špolka II., kralj Belgijcev, fitev. 27. Vzpored dirke. Dolžina dirkališča 400 matrov. Dirka juniorov: 1000 m = 2l/t kroga. Otvorjena za vse vozače, kat ri na dirka Kila še niso dobili 1. nagrade. Vloga 3 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 25, 15 in 10 kron. 11 Dirka gostov: 2000 m = 5 krogov. Otvor jena za vse vozače, kateri niso dani kakega I j u b -Ijanskeg i kolesarskega društva. Vloga 4 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 40, 25 in 15 kron. III. Glavna dirka: 400 m = 100 krogiv. Otvorjena za vse vozače. Vloga G kron. Nagrad-*: Častna darila v vrednosti 80, 50 in 30 kron. Vodiču, ki vodi največ krogov, častno darilo v vrednosti 20 kron. IV. Dirka seniorov: 2000 >n = 5 krogov. Otvorjena za vse vozače, kateri so prekoračili 30. leto. Za -htevajo se cestna kolesa. Vloga 3 krone. Nagrade: I., 11 in Ul. častni znak V. Dirka na jedno angleško miljo: 1009 m = 4 krogi 9 metrov. Otvorjena za vse vozače na vsek vrstah dvokolnc z jednun sedlom. Vloga 3 krone Nagrada : 1., H. in III. častni znak, odnosno juniorjem častna darila. Vi. Vožnja na tandem.h in na kolesih z več sedli: 3000 M = 7L/9 krogov. Otvorjena za vse vozače Vloga za osebo 3 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 30 oziroma 20 kron za osebo. Vil. H»n dikap: 3000 m = 7l/a krogov. Otvor jen za vse vozače. Vloga 4 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 50, 40 in 30 kron. — Prijave in pismena vprašanja Daj sh pošljejo blagajniku g. Fr. Gom baču. Zaključek prijav dne 2. junija ob 10. uri zvečer. Na pozneje došle prijave in na prijave brez vlog se ne ozira. Klubova p sarna je v „Narodnem domu" poleg spodnje kavarne. Tam se p .izvedu tudi vse inf»rmacije. Ol 6 do 8. ure si dobe odborniki na dirkališču. Brzojavi: Souvan — Ljubljana. — (Izlet pevskega zbora „Glaeb Matice") je privabd v nedeljo mnogo pevcev in pevk ter prijateljev društva v prijazni Podutik, kjer so bili pri Miklavu, kolikor možno, dobro postreženi Moški, zbor je zapel pod vodstvom g. Čeri na več zborov na občno zadovoljnost, mladina pa se je zabavala z raznimi igrami in s plesom pri zvokih harmonike do mraka — (Tatvina) Mestna policija prijela je včeraj nekega salezijanakegi odjojenca, kateri je svojemu podporniku in dobrotniku, katehetu Iv. S , pri ka ten-m je tudi stanoval in imel hrano, ukradel dve snknj«, vredni 36 gld. in hlače vredne 2 gld. — Velika tar.vina zgodila se je? v škodo kavarnarja iu gostilničarja Josipa Kramarja v Bahovčevi basi na nekdanjem Ce-kofovem zemljišči. Delavci, zidarji m tesarji, ki so delali v hiši, kradli so Josipu Kramarju skozi odprto kletno okno steklenice z raznimi likerji in opojnimi pijačami. Dosedaj pogreša Josip Kramar najmanj 40 steklenic, katere so imele vrt-d.osr, HO —100 gl l Tatovi so dobival steklenice iz kleti na ti način, da so na drog pri vezali vrvico in naredili zanjko, katero so zadrgnili kakor hitro so jo nataknili na vrat steklenice. Delavce pa je baje napeljala k tatvini žena nekega poštnega sluge. Dosedaj je policija zaprla 9 oseb. katere so vse sumnjive, da so kradle liker. — i Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestno občine ljubljanske^ od 8. do i 4. maja kaže, daje bilo novo rojencev 14 (ss30*79•/•♦) mrtvorojenca 2, uarlih 17 (= 2;Y24 %„), mej njimi jih je umrlo za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrt.vouda 3, za različnimi boleznimi 6. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=29 4°/o'» iz zavodov 11 (=64 7%). — (Tatvina) V Zg. Šiški je bilo 29. aprda ukradeno poteetu ku in opeka^u Jakobu Matjanu iz njegove op-karne železa v vrednosti 150 gld. Orožn ki «o po marljivem poizvedovanju dognali, da sta tatvino izvršila Jar.ez Oven iz Podutika in Jan z Završok iz Bre/.ovic«. Oba sta bila te dni v Sp. Sliki prijeta in odvedena k sod šču v Ljubljano. — (Požar) V Kozarj h v ljubljanski okolici je dne 11. t, m. ponoči začelo goreti v hiši posestnika Josipa Lolinarja. Ogenj je upepelil hišo, skedenj in kozolec ter prouzročil škode 400 gld. Domneva se, da je neznan zločinec ogenj nalašč zanetil. — CZa Prešernov spomenik.) Iz Litij« se nam piše: Dn« 8. t m. so sklende Litijske Sio venku napraviti kegljanje na dobitke v korist Pre šernovem spomeniku. Isto s> pr.čne 2G t. m. ob štirih popoludne v gostilni g. 1. Oblaka, ter konča 2G julija t 1 ob šestih zvečer. Vabijo se k tem keglanju vne domače rodoljubke in tiste, ki bi ta čas prišle v prijazno Litijo. — (.Zagorski Sokol") priredi v nedeljo dne 22 maja pri lepem vre me u u izb t na Izlak*, Odhod ob n. un dopoldan. — (Nesreča na železnici.) Dne 18. t. m. je poštni vlak mej Savo in Zagorjem povozil nekega neznanega tujca, bržčas delavca ali ,van-drovca". Stri mu je glavo, tako da je mož obležal mrtev na lici nesreče. Tujec j« bil siromašno oble. en. Dokumentov ni imel pri seb>, denarja pa samo 35 kr. (V svarilo slovenskim rojakom) Pod tem zaglavjem nam piše rojak iti Amerike: Mej Slovenci in Hrvati v Ameriki ag tirajo gotovi ljudje za ustanovitev kolonije v državi Kolorado. Najbrž delajo ti ljudje tudi na Kranjskem zi to naselbino. Svarim vse rodoljube, naj se nikar ne dajo izvabiti na to naselbino, ker je to la sleparija a le Jeram. Kakor mej vsakim narodom, tako je tudi mej Slovenci in Hrvati nekaj ljudij, ki so pripravljeni po Jeramovem vzgledu ocgmiti svoje rojake, a pred takimi ljudmi je treba vsi poštenjake svariti. Ka-toliški duhovni so, seveda ne s hudobnim namenom, podpirali J«-ramo. o podjetje in tako spravili veliko Slovencev v nesrečo; naj postopajo vsaj sedaj pošteno. — (Celjsko mestno gospodarstvo.) Celjski mestni zastop je sezidal mesrno klavnico. Ko je bila zgradba dovršena, poslal je dva obč. svetnika na popotovanje da pogledata, kako so klavnice drugod zidane. Moža sta si ogledala več klavnic in sta spoznala, da je celjska klavnica popolnoma popačena, iu obč. svet je na podlagi njiju poročila tudi že sklenil, klavnico prezidati in preurediti. To bo seveda veljalo lope krajcarje. Ćud ni ljudje, ti celjski mestni očetje! Vsak člov>-k, ki ima količkaj soli v glavi, si vender prej ogleda vzorce in potem se loti dela, Celjani pa delo najprej izvrše, p >tom pa ogledujejo vzorce in z novimi troski popravljajo, kar so zgradili. — (Laska sola v Pod gori) Vsled sklepa, da se opusti nepotrebna laška šola v Podgori pri Gorici — kateri sklep pa vladi seveda ni bil po volji — ho je začelo komisijoneluo preiskovati, koliko je v resnici laških otrok v tej vasi. Komi-sija je uaštela le 23 za šolo godnih laških otrok. Mej temi so samo trije domačini, drugi po večini iz Italije. Dokazovalo se je tudi, da je laška učiteljica kar sama podpisovala imena ljudij, ki za htevajo laško šolo, ne da bi bdi dottčoiki za to vedeli. To je mogla storici, ker je vedela, da se laškim agitatorjem vse spregleda. — (Hajdi na Kubo!) Trije gimnazijci III. razreda, sinovi odličnejših slovenskih rodovin, so jo pop hal1 dne 12 t. m. iz Gorice v Videm, vzevši seboj okoli 150 gld potnim«, znamenom podati se na Kubo ali kam drugam v Ameriko Iz Vidma so pisali roditeljem , naj jih nikar ne pričakujejo pred desetimi leti nazaj. Bati se je, da so padli v roke znanemu agentu za izseljevanje v Vidmu in v ujeg >vo pomočjo bi zuali res v Ameriko priti. — (Imenovanje) Nadučitelj voditelj Matej Kante, okrajni šolski nadzornik v Sežani je imenovan učiteliem na c. kr. vaduici v Gorici. — (Hrvatski koturaški klub „Slovjen") priredi dne 19. t. m. dirko v Zagrebu, na katero )o „klub slovenskih biciklistov Ljubljana* prav prijazno povabil. Ker naibtža ne pojd« nihče od nas dirkat doli (naši dirkači so še premalo trenirani), pozivljejo *e klubovi členi, da se vsaj kot deputacija popeljejo v hrvatsko stolico. Kedor namerava posetiti to bratsko slavnost — bodisi s kolesom, bodisi z železnico — javi naj se radi skupnega odhoda pri gospodu Ivu Devčiču, mag. pharm. v Ljubljani, * (Leto 3000) Znani italijanski pisatelj Mantegazza je dovršil pred kratkim s oj spis „L' anno 3000", v katerem popisuje natanko politične razmere, kakorsno bodo baje vladale 1. 3000 po vsem svetu. Tako meni Mantegazza, da se bodo vse države sveta zjedinile, in njih politično glavno mesto bo A idrapolis, ki leži ob vznožju Himalaje. V tem mestu, kamor se bodo ljudje vozili po zrakoplovih, se bodo zbrali vsako leto za jednu mesec delegatje različnih ljudstev, da razpravljajo najvažnejša vprašanja. Volilno pravico za te delegate bodo imele I. 3000 tudi ženske. O vojski se bode takrat govorilo kakor o kaki barbarski napravi izza davno preteklih časih. — O blaženo I. 300OI * (Alkohol v Belgiji.) Statistika izza leta 1896. poroča, da ima Belgija, katera šteje 6,250000 ji.ebiv.doev, 197 906 gostdnio. Vsako leto pa poto-čijo 70 milijonov litrov alkoholskih pijač t« r izdajo tako nad 4000 milijonov frankov zi pijačo. Vsled vživanja prevel ke množice alkohola umrjo vsako leto do 20.000 ljudij. * (Nov nos.) Odslej bodo možno nosove krajšati in manjšati. Nedavno j* namreč dr. Jacques Josip operiral nek-ga go.sp da vt-ddcanski nos, kateri je delal svojemu lastniku toliko preglavice, da bi bil radi njega postal že skoro umobolen. Bil mu je namreč prevelik in pregrd. No, umnemu zdravniku se jo posrečilo nos znatno zmanjšati ter mu dati lepšo obliko, česar je njega nositelj seveda nepopieno vesel. * (Izvanreden običaj.) V indobritanski vazalni državi Ilunpuru, kateri na čelu stoji knez, v'adajo čudni običaji. Neki list v li >mbayu piše: Knezu se jo rodila hčerka, vsled teg* vlala po vsi zemlji veliko veselje. Kidi tega radostnega dognd-Ijaja je vsakemu državnemu uradniku teden dnij plača — ustavljena. Darila i Za Preširnov spomenik doposlal je odboru gospod Fran Kališ ter, veleposestnik v Trstu, prispevek 20 0 gld. Plemenitemu darovalcu, ki se je prvi s tako izdatnim zneskom odzval odboro-vemu oklicu, bodi izrečena najtoplejša zahvala. Nadejamo se pa tudi, da bodo gospodu Kalistru jed- ti ako vsi Slovenci zavedali 86, kaj smo dolžni PreSirnovemu opominu ob stoletnici pesnikovega rojstva. J* in Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 17. maja. „Frankfurter Zeitung" včeraj objavila tajno pogodbo mei Avstrijo Rusijo, sklenjeno meseca aprila 1. L Po ti pogodbi sta si obe državi razdelili Balkan v dve interesni sferi v svrho, ohraniti mir in status quo. V avstrijsko interesno sfero bi po tej, do 1. maja 1 902. 1. veljavni pogodbi spadale Sibija, Macedonija in Albanija, ostali dt l Balkana pa bi spadal v rusko interesno sfero. Obe državi sta vezani, varovati mir, in je vsak kontrahent dolžan, pot« m ko se je z drugim Itontrahcntom dogovoril, intervenirati v svoji sferi z < boro^eno silo Nemčiji se je cela pogodba naznanila. Italiji pa se je odstavek glede Albanije zamolčal. Ta vest je v političnih in liiiaiičnih krogih t budila silno senzacijo. Minister zunanjih del grof Q o I u c h o w -s k i je izjavil, da je ta pogodba smešna izmišljotina. Dunaj 17. maja. Apokrifna tajna pogodba mej Avstrijo in Rosi}o, katero je « be-lodamla „b'/ankf. X'g.M, je bd« te dni ponu dena nek*mu tnkavjćnjemfl tedniku, kateri pa je ni brtel priobčit'. Dunaj 17. maja. Znana princezinja Ko burška je postavljena pod knratelo. Sofiiii 17. maja. Bolgarska vlada je grofu Goluchovvskeniu, sporo ću * sojo zahvalo za pojashttb, katero je v svojim okspozeju dal o razmerab v Makedoniji iu v Bolgarski. Petrograd 17 mVja, „Novosti" do kazujijo, da Čtlii nimajo v>roka, smatrati letos svoje stališče v delegacjah za težje, kakor je bilo lani, češ, raxn?erje mej Avstrijo in Rusijo je jako ugodno. Rim 17. mula. Listi javljajo, da hoče vlada razglasiti ibsidco stanje v Palermo^ v M* s ni in v Katanjji. R m 17. ttlBJa. Soc-demokratski posla nee Pese« ti ze tri dni ir zapustil parlamenta. Pred p ari a me n to m čakajo nanj detektivi noć in dan. Milan 17. maja. Včeraj je vojaška ob last dala aretirati 71 odličnih socialističnih in republikanskih voditelja*« Doslej ie razpuščenih 112 društev, časnikov pa je 30 ustavljenih. Madrid 17. maja. Kraljica-regentinja je sprejela demisijo ministerstva in naročila Ssgasti, naj sestavi novo vlado. London 17. maja. Zjedinjene države so opustile namen, p( s-ati pa Kubo večjo armado. London 17 maja. Irila: Katarina Vavpotič, kaiftarjeva hči, ID meircur, vodi-nira tik ris k i h votlin, posestnik, 0»> let, črevocni k:itar. — Ivan Glilia. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 8U6°9 m. St;wije g V Cau opa- baro- g > Bovanja metra s 2 j v mm. -Z S 9. zvečer ' 735 3 1-1 7. ijatraj . 88 \ 10*3 IG 17. Vetrovi si. szah. si. sv/.h. Nebo jami o jasno .a a C 5 I_! 00 fc. popoL 7;jm :i 21 o p. m. jug dal. obL Ces,kr avstrijske flft državne železnice. Srednja včerajfinja temperatura 16*4 , ch l'W* nad normaloui. da« 17. maja lo98 Snu pni državni dolp v i "tah..... Stupni držas-ni dolg v srebra . . . Avstrijska rb'tn rent*...... A/btnjska kronska renta 4° „ .... O^erbKH »Irtta renta 4°/„...... Ogerska kronska renta 4°/0 .... Av^tro-tgerske bančne del.ice , , , K editne delnice........ L i'idoti vista.......... Ninski drž. bankovci za hJO mark . -i) mark........... t 1 frankov.......... Italijanski bankovci....... C kr. cekini.......... Dne" IG maja l'n drtavae srečke iz 1. 1H.r>4 po 2f>0 gld DtiaVM srečke in 1. 1864 po 100 gld. Dttnava r^g. srečke &0;,, po 10'> gld. čemlj. obe. avstr. 4'/«°/« zl'jti zivst. listi *vkcije anglo-avitr, banke po 2<.K) gld. . Ljubljanske srečke........ Hudolfovo srečke po 10 gld......27 Kreditne srečke po 100 gld...... 200) I'ramway-drust. velj. 17" I gld. a. v. . . . 511* Papirnati rubclj.......... 1 101 *ld !J5 kr. 101 • h:> 121 n 10 ■ Ml n 70 120 n 00 t % « «10 t — ■ 120 BO 5B n 97' * ■ U n 78 t n 56 t 44 n 12' j ■ 5 a 66 160 gld. _ kr IStS • — 1 li9 n f>0 f 98 n 70 T irn. r t 2-' r> 7f> n Tažnim pirem javljamo, da je nas* nepozabna toproga, oziroma mati iu sestra gospa Zofija rojena v Starem trgu pri Ložu, v najlepši dobi življenja, v 21. letu, po dolgi m mučni bolezni, previđana B svetimi zakramenti za nmirajofte, d*nes ob 1 |9. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode dne 18 t. m. ob 3, nri popoln dno iz hiSe žalosti, Kindermanngasse tt. 3t<, na ii ni ralno pokopaliičs. Bajnoo priporočamo v molitev in blag spomin, Gradec, dnč 16. maja 1898. Bffakso Kovač, soprog. — Zofija, hčerka. — Kari Kovao, brat (777; ^'%*%r*^:y< «j\,V V'liv-ft Izvod iz voznega reda valjavaa od dna 1. maja 1808. lota. Odttod I« I.|iiblJ*iie juž. kol. Proirn »e* TrblA. Ob 12. nri f> m. po nofii osobni vlak v Trbiž, Beliak Celoveo, Franzenfeste, Ljnbno; cee Selzthal v Ansse, Sobior^rad; če« KleinReifling v Sbyr. Line, na Onnaj via A.nstetten. — Ob 7. tiri 5 m. /jutraj oaobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno. Dunaj; Cez Selzthal v Soino-grad; č«»z KleinReifling v Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Pragi, Lipsko, Cez Amstetten na Dunaj, — Oli 11. uri 50 m. dopoludue osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sulithal, Dunaj. — Oh 4. uri 2 m. popolndne osonni vlak v Trbiž B.djak, Celoveo, Lmbno; tez Sel/.thal v Solnoijrad, L-mr -Gasteht, Zeli ob je/.eru. tnomost, Bregenc, Curih, Genevo l'.n-i*,; čez Kleni-Reirlinf; v Steyr, Line, Bndejeviee, PlMnj Mi-rijine vare, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago. Lit. •ko. Dnnaj via Amstetten. — Ob 7 nri 16 min. zvečer oiohui lak v Lesc; Dled. — Proisa % Wor«» lite«*« 1* v Ko-e««v|e. MeSani vlati: Ob 6. ari 15 m. zjutraj, ob 12. uri fb m. popolndno, ob 6. uri u . zvečer — ■•rilioil v I.ftittljano j. k. l*ro«£t Ii Trt>l*.M. Ob 5. nrf ti m. zjutraj oaobrn \lak z Dnnail via Amstetten, \r. [AaikogOi Pra^e, PratiOOrih varov, Kari' vih vaiov, Beba, Marijinih varov, 1'lznja Ilnrlcj«*vir, Solt o ^rada, Linca. Steyra, Ausoeea, Ljui)!ui,Cel vta, Bibaka. Prantonsfetta. — Ob 7. nn r»"i min. tjutraj OB*ibni vlak iz I,"sic Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopnii-.idne osohuj vlak z Dniaja via Amstetten, Karlovih varov. Ib-ba. Marijini h var«iv Plsaja, Budejevic, Solnogr:*da, !. ca, BleyrH. Pariza, Henevi Cunha, Bregenca. In omenita, Ze Ha oh jezeru, Leud Gasteinu bjabna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri f^7 m. popeli dne osobni vl.ik z Dunaja, Ljubna, Sebatbala, lieijaka Ctl<»vca, Fraii'.ensfeste, Pon tabla — Ob 9. uri K m sveiN- otohni vi >.k z Dnoajo, bipska, Prago. FtviP.civili varOv, Karlovih vmrOV, H lia, M injin h vainv. l'l/.ii;a, BodiSJevic, binca Ljubna, Beljaka. ColoVOO PoBtaJbla. — l'r«»i{i* I#. Kovet;ii ui«'*t» in Is K...i»|»». MeUiii vlaki: < )li H. un li> m. zjutraj, ob 2. uri 32 BI, popoln Ine in cb H. uri m. zvečer. — Oillio«! iz I.Juu-ljjMii«* d k » K nisi ii 11«. 01 'i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri B m. popoludne, oli rj. uri F» r in ob 10. uri 95 min. zvečer, p« sletlnji vlak samo oli ruileljuli in praznikih ■- I*riIio«l v L|ubliaaiO d. k i*. Knutuiftta. Ofc 6. un Btt m. zjutraj, ot ll uri ri m dopoludne, ob 6. ur 1 m in ob it. uri 6» min. zvečer., poslednji vlnk samo ob nebljah in oraznikih. (17—111} najmočnejša naravna, arsen in železo s> d^itijoca mineralna voda prlporoOovaaa od prvih međiolnakih avtoritet pri : anemiji, lilorosi, poltnih. živčnih in ženskili boleznih, malariji itd. zdrad genje iip«>n»M | a Me nkord celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Južno Tirolsko, po T.ija vnlMU^aiiNk« /''leziilce, P , ure oddaljeno ođ Tridenta, iiiine..itiia, *. .'.m*. parita ltOfl«l|, p«>p«>Iu«i i. .1 r<» v I \ >i* .e k nirtlo fodttg elelttrotea*Apl|a, taaaaaiA) BtliHiiiua ^Siiuia*«!iuu. Visina oađ morjein 535 metrov, prekrasna lega, za&Citeua od vetrov, difiefi, Buh zr.ik, ln-^z vseca prahu stalna tem.>e-ratnra 18 dn -'2 stopinj, 2RdraviiiM«*e prve vrsta z obširnim lepim parke.m prekran-n razged na dolomite, joo sob za tuj c. nbedoN. alnice in brane sobe, zdiaviski lalon, PfiV-sod e le k tri ona razs-etljava, zdraviaka godba, lavrn-tennia, Sea&uata loorobajalifi a. lepi izleti. St?zo,ia maj-oktober. Prolpekte in pojasnila daje Uopaii^uo ravaiataljal\«» v Konorgnn, (741*—2J mm 9 -iiV •.. r i i I f odpravi v 7 dneli popolnoma (^66-17) lir. C li rl* J o iV~i\ izborni, neškodljivi Ambra-crčmc jedino po tO V O učinkujoče sredstvo proti pepam in za oleptanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklrnuah po tO novČ. ima ua prodaj .Ion. >inir-|u lekarna v Ijjnl>l|»ii»i. I i > iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOQ» ftOOOOi Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Oralu, limite, loptate, nioiiitf, krampe, tile, vsakovrstne »»ur, pile, lonci (železoliti in ]do8Č6-viuasti\ naisrottiii krlil, različna miaartika, te- MMrakHf kljnčtavttl-1'iii'nUh, kovaNka itt iiNiiptrnka orotljt«. ŠliMliliiikl. pni. kovanu in aaljauo še« lezu. vsakovrstno Itn-ItinJNko oro«l|e, ko-vhu|m Kit okna, vrnit« In eele kise. /.elrziti-Nke al ne ta oboke, Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena (603 —15) popolna razprodaja. vsakovrstne železnine po tovarniških conah ► Najlepša prilika gosp. trgovcem vsakovrstno boleznino najceneje Bi naroditi. železarija, Mestni trg1 št. 9/10. eenienl, Niorje za Nirope. )lmi< uit i it «lri»«, vsakovrstne tekt-nice, vsakovrstna plo-Mčcviiim iitealuKaHtu, pHkfiiuilMln, liakreiiH, chi Icaatag '»«'«»* enni in p mi iikaua. Tniuilie aa votlo iu Kuojuico; Mvetillte ta vozove; ra/,lična bovan)a ta kočij«. Ii.1 jtičttliiicc. me- •Intcattte kljuke, I>anae In zapavlte, pletene omare iu pipe zn pivo itd itd. itd. 5185 U a prodaj je dobro ohranjen pripraven tndi za goptilne na deželi. — VeS pove Josl|» KrHmnr. ka var nar T Ljubljani, Dunajska cesta St. 5. (th — i) v lepem kraju na Gorenjskem se daje v najem ali na račun. Kje? pove upravn^tvo „Slov. Nar.*. (757—?) Kompanjon za k u prijo z mešanim blagom na dežali me lace z vlopo 2—3000 gld Delavna moč. — Ponudb« pod ,Strokovnjak" na upravniitvo »Slovenskoga Naroda". (761—3) Lep prostor za stavbo hiš v lKEarlaboru 10 minut izvpn mesta proti Vindenau. ki meri 2 orali 786 sežnjHV, sa proda po nizki ceni. Več pove Jak. Erlac. sodar pri Jož. Rothll V Razvanju (Rothwe>n) pri Mariboru. (775—2) Gostilna „pr! raku" v LJubljani, Krakovski nasip št. 4. Tu se dobć vsak dan »veži 03" ralsci "SO Tndi se oddajajo ilvl raki na dom v Ljubljani in na deželo, komati po |U do 18 kr. Dalje točim pristna dolenjska vina in vedno sveže Koslorjovo pivo. Itvrttna kuhinja. Senčnat vrt. Lep salon, pripraven za male družbe. Z odličnim spoštovanjem (M7_4) »T. ^*pi 15*:*M"« gostilničar! a. Zanimajte se vendar za izborni domači isdelek, aa liker la kranjskih planinskih aal&M, ki ae »ne (W9r-2Sl) „Triglav". Izdeljnjn ga J Klauer v IJubljanl Ta liker se mora radi sv. je čistoče in nepre-koaljivo zdravilske^a učinka na prebavnost naj-tnpleje priporočati ter kot okrepcilo ne sme manjkati v nobeni hiši. Dobiti je v lekarnah gg M. Mardetaotala,-ger-Ja in TJ. p - - Trnkuoxy-Ja, kakor tudi v veČini deltkateanih m špecerijskih prodajalnio. Mlad mož, bivši večletni patoVAloC in aamoatojoi tra;ovec9 želi vaprejeti službo potovalca ali kaj jodaakega. Ponudbe pod ,,l*otovalcc" na nprav-niotvo „Slov. Naroda". (722—3) Prodaja vina. Imam v kleti pristno Istersko črno ln belo Tino od 16 do 26 kr. liter, postavljeno na kolodvor drža*ne železnico Dlgnano. Mali vzorčki oe ne pošiljajo. A. M. Pujman, Dignano, (:>h1j s) Istra., Mlada zakonska iolita kako dobro jcoiUlIiio, trgovino ali kaj dražega naš račun prevzeti s malo kavcijo ali pa za li i «111 k M ali kako drugo službo nastopiti. Naslov pod 4«K« «!• M«4* na upravnistvo wSlovenskega Naroda". (730—3) Dne 1. avgusta t. I. bo v moji hiši 1 stanovanje Henrik Kenda Mestni trg št. 17. vovo i y Latermanovem drevoredu. Hovo 1 Od nedelje 15. maja naprej vsak dan (7*4—1) svetovnoslavno gledališče učenih psov. Srti konkurenca. Non plui ultra! Zatre* klavir Igrajoči purirlf ki igra iz opere „Marta" napev ..Zadnja roža" in 20 drugih najbolje dresiranih miniatur psov. Znižane cene prostorov: Zakli. sedež »10 kr. I. prostor 40 kr. II. prostor SO kr. Stojisfe 15 kr. Otroci in dijaki na sediacih polovico, tave ao vsak «l»a oh 4.« O. la H. uri »večer. Živeči človečki tr-vij*! Imenovani ftlvaee uganja«. Isti so se oajzadnje predstavljali € meneče v v Bndimprfitanski razstavi in jih je i.bcudovala najvisj* gospoda. Vstopnina 20 kr. Vauk dan od tt. are sjatraj d« 9. ure aveeer. Elbora je za viakogar nepojmljiva zagonetka v svoji spominski vednosti. 1'red V® v Več kakor 1000 najlepših oz orceo svilenega blaga pošljem čast. damam radoooljno na izbero na dom* Z odličnim ve/espoitovanjem Menrik Menda (w-o Ljubljana, Mestni trg 17. J l8g|«»ISiWM!gHMI58lgtgiaSE Razglas. Zgradba okrožne bolnišnice v Postojini oddala ao bode potom zmanj Sevalne dražbe katera ae bode vršila dne 25. majnika 1898. leta, dopoludno ob 10. url v občinski pitami v Postojini. Obris in prevdarek b-žita v občinski pisarni v Pontojini v pregled. StroSki prora/nnjtni so na lit.iaOO tfMl, Pismenim ponudbam jo priložiti 10% varščino. Stavb ni p- goji ae bodo naznanili pr»t prićetkom dražbe. Zdravstveno okrožje v Postojini dne 25. aprila 1896. (786 — 1) Načelnik: VUM. V najolegantnejsi opremi s umetniško prilogo iz- 44 Smotra za moderno književnost in umetnost. Sodelujejo prvaki hrvatske, slovenske in srbska književnosti. Cena za četrt leta 2 gld. Za dijake 1 gld. 25 kr. Posamezne številke 40 kr. Naroćbe vzprejemajo vse knjigarne, poštni uradi ln Uprava: Wien, IX., Tiirkenstrasse 23, II., 2,19, tk^T Prva številka vHukeniu na ogled. HM L "" " '" _ ' 1,_____________J lzd.ijato'j m odgovorni urednik: Josip No 11 Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.