59. Številka.
Ljubljana, t torek 13. marca 1900
XXXIII. leto.
♦m
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo ipoSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. — „Narodna Tiskarna- telefon št. 85.
Državni zbor.
(Škedenjski poštni pečatnik. — Rekrutni zakon. — Premogarski štrajk. — Vojna v Južni Afriki in Avstrija.)
V včerajšnji seji je tržaški magistratni poslanec dr. Ho rt i s interpeliral vlado, zakaj je na poštnem pečatniku za slovenski Skedenj dala napraviti tudi slovensko imenovanje tega kraja Hortis je radi fega seveda skrajno ogorčen.
*
* *
Razprava o rekrutnem zakonu bo, ker so Čehi opustili okstrakcijo, seveda hitro končana. Govorili so včeraj Herzmanskv, Berks, Okunie\vski, Scheicher, Tschernigg, Pogačnik in En gel, na kar se je debata zaključila.
Generalni govornik pro dr. Schiicker je trdil, da bodo glasovali nemški liberalci za rekrutni zakon, ker je armada zaščitnik državni misli. S tem pa nočejo vladi izreči zaupanja Tarnal je potem, da Avstrija že ni več velesila, da je prišla ob vso veljavo in opravičeval svojo stranko, ker je svoj čas proti temu istemu zakonu obstruirala, češ, da je to delala iz obupanja radi jezikovnih naredeb. Končno je izjavil, da Nemci ne trpe, da bi se brez ozira na spravne konference Čehom kake koncesije dale.
Generalni   govornik contra,   dr. He-rold je po daljši polemiki s predgovorniki izrekel, da bodo Čehi glasovali proti zakonu. Zahteval je, da armada ne sme biti nekaj posebnega v državi, nego da se mora čutiti kot del naroda.   V armadi se pri slovanskih   polkih   nameščajo oficirji, ki znajo komaj nekaj besed polkovega jezika. (Hofica:   Nekaj psovk!)   Kako naj ima častnik kaj ugleda, če govori tako,  da bi se tacega jezika sramoval zadnji hlapec? V tem, ko se hoče pri nas nekako uveljaviti nemški armadni jezik, je na Ogerskem do voljeno občevati z armado v madjarskem jeziku. Vlada išče sredstev, da bi napravila v državi mir, ali razmere se premene samo, če omogoči zagotoviti narodno in socialno jednakost,   če se vrne Češki nje državnopravna avtonomija, ponehali bodo boji v osrednjem parlamentu.   Pred vsem pa se mora dati Čehom zadoščenje za storjeno jim krivico.
LISTEK.
V krempljih satana.
Ruski napisal Jurij Kazi-Bek. (Konec.) IV.
Bil je čas molitve, a Safar se še vedno ni vrnil. Zopet prijazna vsled smrti devojke, ki bi jima bila skoraj postala osodna, sta odšla Gazi in Bulat iskat Safarja. Srečala sta jezdeca, a ta jima ni mogel ničesar povedati o prijatelju. Ko sta prišla k goram, sta naletela na človeške stopinje. Spoznala sta, da so Safarjeve. In res sta ga našla tam.
V.
„Da, da," je govoril Safar, „če hočeta tekmovati z menoj, preplezajta ta prepad.'1 „Kako to?"
„Dajte mi pasove od kindžalov in mečev; potegnemo jih preko prepada; naj tedaj skoči Bulat na ono stran in naj lam priveze dva konca, midva pa ptiveževa druga dva konca na tej strani11
„In kaj potem?" je vprašal Gazi s smehljajem, kakor se  je  zdelo Safarja.
Na vrsto sta potem prišla poročevalca manjšine Do ležal, ki je govoril skoro dve uri, in dr. Lan g, na kar se je
razprava pretrgala.
* * *
Kratka, a burna razprava se je razvila, ko ja baron Dipauli kot načelnik socialno-političnega odseka prosil, naj se podaljša določeni rok za poročilo o raznih predlogih glede premogarskega štrajka, Češ, da odsek do 13. t. m. ne more končati svojih posvetovanj. Pritrjevalno je govoril dr. Kramar, dočim je Wolf ostro napadal odsek, češ, da hoče vso zadevo za vleči. Ministrski predsednik Korber je naznanil, da pride vlada po Veliki noči s predlogom, ki se bo oziral na vse interese, kar jih prihaja v poštev. Tudi ta razprava
se bo še nadaljevala.
* *
*
Koncem seje je ministrski predsednik Korber odgovoril na interpelacijo glede očitanega kršenja nevtralnosti. Pojasnil je, da so na Ogrskem privatne osebe kupovale za Angleško in opravičeval, kako to, da so iz vojaškega skladišča v Brnu bila poslana Angležem sedla, iz vojaškega zavoda v W611ersdorfu pa patrone, dočim je firma Skoda v Plznu izdelovala za Angleže topove. Končal je z zatrdilom, da vlada ni ničesar storila ali opustila, s čimur bi bila grešila pnti nevtralnosti.
W o 1 f je dejal, da simpatizuje z Buri vsa Avstrija izvzemši vojnega ministra in BNeue Freie Presse". Odgovor KSrberjev ga ni zadovoljil, sicer pa se splošno sodi, da kršenju nevtralnosti ni kriva vlada ali minister zunanjih del, nego specialno vojni minister.
Wolf je potem nadaljeval: „V novej šem času so prišle k temu stvari, na pr. v „Times" objavljena in v židovski „Information" ponatisnjena izjava, ki izhaja baje od najvišje stoječega moža v državi, in v kateri se tisti avstrijski državljani, ki imajo simpatije za Bure, kvalificirajo na način, katerega absolutno ni treba prenašati. Tudi se je z najvišjega mesta izrekla želja, da naj se opusti pomožna ekspedicija Rudečega križa, mej tem ko se pošiljajo konji, sedla, bombe in granate in morda še druge reči, o katerih ničesar ne vemo".
Bulat je skočil na drugo stran in tamkaj privezal jermena.
„Kaj sedaj?!" je kriknil Safar. Pri tem se mu je streslo srce. „Njiju usoda se tedaj takoj odloči; kaj naj storim?1'
Lejla je tvoja! Hitro! mu je šepetal isti glas kakor prvič.
„No, glejta, prijatelja! Ti, Gazi, zlezeš s te strani na ono, in ti, Bulat, z one na to, in kdor bode prej na nasprotni strani, ta dobi!"
Prijatelja sta se prijela za jermena in visela nad propadom. Safar pa je hitro pre-rezal s svojim kindžalom pasove.
Dva srce pretresajoča krika sta za-zvenela, in v trenotku je bilo vse zopet tiho. Prebledeli Safar je stal nad brezdnom in krčevito stiskal kindžalov ročaj. Poginila sta! Za vedno je oproščen tekmecev. Toda zakaj nima njegova duša pokoja? Naenkrat je bilo slišati stokanje in ozval se je glas kakor iz propada:
„Safar, Safar, kaj si storil ? Umoril si naju! Allah naj ti tega ne odpusti! Midva ti ne odpustiva. Povsodi, kamor pojdeš, pojdeva za teboj. Ubil si naju, a midva ti ostaneva stara prijatelja!"
Safarja je obšel strah.
Wolf je predlagal, naj se o odgovoru ministrskega predsednika otvori debata, kateri predlog je bil pa odklonjen.
Kutnogorske epistole.
(Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) (Dalje.) XV.
Nikdo bi si niti ne mislil, kako sta si podobna duhovski in vojaški stan. Jedno največjih podobnostij je to, da sta se oba stanoya že davno ločila od svojega prvot nega namena in poklica. Vojska bi imela prav za prav nalogo braniti zemljo in narod proti nasilju, varovati pravico proti samovolji, navadno pa straži despotične vlade proti narodom in pomaga čestokrat kršiti ljudske pravice. Poklic duhovščine pa je omikati, razsvetljevati ljudstvo, razširjevati med njim načela prave svobode, bratstva, oblaževati ljudstvo in voditi je do večne sreče; toda v istini je postala duhovščina neka pos> bna vrsta aristokracije, in če hočemo resnico govoriti, lahko rečemo, da bi verniki lažje izhajali brez duhovnikov, ko duhovniki brez vernikov, in da torej niso prav za prav duhovnik i r a d i 1 j u d s t v a ampak ljudstvo radi duhovnikov. Temu je vzrok dejstvo, da se duhovščina ravno tako zlorablja od hijerarhije kakor vojaštvo od posvetnega absolutizma, popolnoma v sebične namene, in celibat je eno najimenitnejših sredstev za to.
Ona stranka, katera se obrača proti svobodi in pravu narodov, katera hoče držati ljudstva v temi in nevednosti, se tudi v tem smislu odkrito izraža o svojem orodju — duhovščini in vojaštvu. Da je ta stranka najmočnejša v katoliških in sicer v romansko-katoliških deželah in da med temi prednjači bankrotirana Španija, razume se samo po sebi. Kot dokaz naj navedem odlomek iz govora španskega aristokrata, državnega poslanca dona Kortesa, markij a de Valdegamas. Ljudje božji, odprite svoja ušesa in poslušajte:
„Vsakoršna prava civilizacija vznikne iz krščanstva; to se more razumeti v tem
„Ne boj se!" mu je šepetal notranji glas. Mrtva sta že in nikdar več ne vsta-neta. Pojdi in pobrigaj se za Lejlo. Sreča čaka na te!"
Safar se je hitro spustil v tek. Noge so mu omahovale, roke so se mu tresle. Doma je našel ostanke obeda. Z vso težo telesa se je zvalil na tla.
„Pojdi, pobrigaj se za Lejlo!" mu je zopet šepetal oni glas. S tresočimi rokami se je pričel Safar oblačiti in se napravil k nevesti.
Stari Ibrahim je džigita sprejel hladno.
„Prišel sem, Ibrahim, da bi te prosil za tvojo hčer. Daj mi jo za ženo," je rekel.
Začudil, a tudi bal se je Safar, ko je starec takoj dovolil in odvedel džigata v hčerin oddelek.
Z ljubeznivim smehljajem je pozdravila Lejla mladeniča. Tiha ljubezen je žarela v njenih očeh, in žarek pokoja je posvetil v razburjeno njegovo notranje.
Pal je krasotici pred noge. VI.
Jedna sama okolnost je vznemirjala Safarja: da nikdo na vpraša po njegovih dveh prijateljih, katera so bili vsi navajeni vedno videti z njim.  čudil se je temu, in
oziru, da se cela civilizacija na haja le v okrilju krščanstva; izventega okrilja ni civilizacije, temveč sama surovost, in pred krščanstvom ni živel na svetu niti eden civilizovan narod. Niti eden, gospoda, kajti naroda grški in rimski nista bila civilizovana, bila sta le omikana, kar je pa seveda vse nekaj drugega. Omika je le površni lesk civilizacije. Krščanstvo civilizuje svet; ci-vilizovalo ga je na tri načine; s tem da je proglasilo gosposko za nedotakljivo (1), pokorščino za sveto, zatajevanje samega sebe in požrtvovalnost ali bolje rečeno ljube-zenza božjo lastnost. Tako je krščanstvo c i v i 1 i z o v a 1 o narqde. Sedaj pa — in v tem tiči rešitev te naloge — sedaj so izginili v naših časih ideje svete pokorščine do nedotakljivega absolutizma (!!) in pobožne požrtvovalnosti iz človeške družbe, dobijo se le še v cerkvi, kjer se kliče Bog pravičnosti in usmiljenosti in v vojaškem taboru, kjer se kliče Bog moči in Bog vojne podpodobo slave.
Ker cerkev in vojska edini ohranjujeta nedotakljivi absolutizem,
sveto pokorščino in pobožno ljubezen radi tega sta dandanašnja zastopnika evropske omike (!!!). Ne vem, gospoda, ste-li pozorovali kdaj tako kakor jaz podobnosti in celo enakosti dveh oseb, kateri sta na prvi pogled tako različni, namreč podobnosti med duhovnikom in vojakom: ne duhovnik ne vojak ne živi sebi, ne za svojo družino ; oba vidita svojo slavo le v zatajevanju samega sebe in v požrtvovalnosti. Naloga vojakova je, da brani neodvisnost posvetne družbe, naloga duhovnikova, da brani neodvisnost verske družbe. Duhovnik je dolžan umreti, dati svoje življenje za svoje ovčice po vzgledu dobrega pastirja; vojak je dolžan kot dober brat dati svoje življenje za brate Če se ozrete na trdo življenje (!) duhovščine, zagledate v duhovskom stanu pravo vojaško službo in to je tudi v resnici (!!); če upošte
niti tedaj ni imel miru, ko je Lejla postala njegova soproga. Nemogoče mu je bilo pozabiti smrt prijateljev, dasi se je trudil na vso moč. Njiju glas mu je še vedno zvenel v ušesih. Po noči ga je dušil strah. Često je skočil s postelje, zbežal iz sobe ter se potikal po avlu in njegovi okolici. Življenje mu je postalo neznosno breme. Nemogoče mu je bilo živeti v samoti, v družbi pa se mu je zdelo, da vsi vedo za njegov zločin.
Tako je bilo njegovo življenje do časa, ko mu je srečna Lejla povedala, da postane mati. Tedaj se ga je polastila radost.
„Usmili se me, vsemogočni Allah! Naj ne trpi otrok toliko muk kakor jaz! Odpusti mi moj greh!"
Spremenil se je tako, da ga ni bilo mogoče poznati; postaral se je in njegove moči so se izgubile.
S strahom je pričakoval srečnega tre-notka. Nekega dne pa je zazvenel iz sobe Lejlin krik, toda ne jeden — nego dva. Nestrpno je pričakoval, da mu žena dovoli vstopiti.
Strašen krik se je izvil Safarja iz ust, ko je zagledal novorojenca.  Bila sta dva:
varno svetost vojaške službe, zagledamo v vojaškem stanu pravo svečeništvo (II). Kaj bi bilo s svetom, s civilizacijo, z Evropo, če ne bi bilo duhovnikov in vojakov (!!!)■•
Slišali ste jo torej, dobri ljudje!!
Stari Rimljani in Grki niso bili tedaj civilizovani in zakaj? Ker niso smatrali gosposke za nedotakljivo, pokorščine za sveto, ker niso poznali zatajevanja samega sebe in požrtvovalnosti. Psi starih Grkov in Rimljanov so bili pač brez dvoma civilizovani, ker so imeli gotovo one lastnosti, katere so potrebne k civilizaciji! Izborni kristjani! Nič drugega, nič boljšega niso torej našli v krščanstvu kakor to pokorščino, požrtvovalnost in neomejen „respekt" yi<dd g o -s p o s k o ! Po tem receptu so torej najbolj civilizovani narodi Kitajci, Mongoli, Zamorci, Lamaiti itd., a najmanj civilizovani Belgijci, Švicarji, Angleži in prebivalci Severne Amerike! Ha, ha, vsaka gosposka hoče torej biti nedotakljiva, a svojih podložnikov ne smatra ravno za tako nedotakljive. — In ta krasna podobnost med d uh o vni k o m i n vojakom, zares imenitno. — Torej samo duhovniki in vojaki imajo glavne zasluge za civilizacijo, a vsi drugi so ničle ali pa prav blizu ničle! To smo nesrečneži, to smo bedaki vsi drugi, ker nočemo vstopiti ne v duhovski, ne v vojaški stan!
(Dalje prih.)
V LJubljani, 13 marca.
Madjarski list o Madjarih.
„Esti Ujsag" je te dni razpravljal dogodke poslednjih tednov v madjarskem javnem življenju ter zaključil svoje tožbe tako-le: Žalostne razmere! Kjerkoli popre-skamo po našem javnem življenju, povsod najdemo gnilobo, ki širi nezdrav, smrdeč duh. Pa kaj naj storimo? Kje je Mojzes, ki bi ta narod, čegar politična morala je zrela za propast, poslal za štirideset letvpuščavo? Priti morajo novi možje, nove generacije, ki se ob žalostnih naukih minolosti in se danjosti vzgoje v službi domovine za po steno politično moralo! „Esti Ujs&g" je povedal samo to, kar je avstrijskim narodom o Madjarih že davno znano. Vendar pa ima ta gnili, nemoralni, politično nepošteni narod v naši državi toliko moč in veljavo! To pač dokazuje, kako nezdrave razmere vladajo v Avstro-Ogrski.
Francosko ministrstvo v nevarnosti. Kabinet Waldeck Rousseau ima zopet težko stališče. Reakcionarni, nacionalistični in klerikalni sovražniki vlade so skušali vreči vlado z raznimi interpelacijami. Proračunski odsek je sklenil sprejeti v finančni zakon vse na dnevnem redu nahajajoče se fiskalične reforme, ki so se v razpravi pri senatu ter bodo izzvale v zbornici obširne debate ter tako zavlekle dovršitev budgeta za 1900. Ta manever mora spraviti vlado v največjo stisko. Baje se strinjajo s tem tudi radikalci, ki bi imeli radi med raz-
oba dečka; z grozo je spoznal v njih svoja prijatelja. Otroka sta stegovala roke proti njemu in brbljala nekaj v nerazumljivem jeziku. Safaru se je zdelo, da pada v brez-danjo propast. Še od daleč je videl z očmi, polnimi groze, lica svojih prijateljev . . .
Toda naenkrat je začul znan glas in čutil, kako ga je zgrabila močna roka.
„Safar! Safar! Zbudi se! To sva midva, tvoja prijatelja!"
Težko je Safar odprl oči. Tonil je v hladnem potu, ki mu je v potokih kapal po licih. Ležal je kraj brezdna . . .
Končno je odprl oči popolnoma in opazil, na kakem nevarnem kraju je ležal. Hitro je vstal.
„Gazi! Bulat! Prijatelja moja!" je za-klical. „Vidva živita!"
In temni vzdihi mizgorskega džigita so zadoneli v pustih gorah.
„0 vsemogočni, milostni Allah! Ti si me obvaroval! Poslal si mi težko pre-skušnjo!"
Med tem je opazil, kako se mu prijatelja čudita.
„Saj si ves siv!" je končno zaklical Bulat, in Safar jima je natančno pri po ve doval svoje sanje.
Objeli so se in si prisegli večno prijateljstvo.
stavo drugo ministrstvo in tudi socialisti. Vlada namerava zasedanje zbornice odgoditi, kar ni večini poslancev prav. Vlada je torej pragu krize.
. Vojna v Južni Afriki. Med tem, ko se ugiblje, ali bodo Angleži stavili Burom take mirovne pogoje, da jih bo možno Krugerju in Stevnu sprejeti, se boji nadaljujejo z nezmanjšano energijo. Pri Drietfonteinu so Buri Angleže sila iznenadili. Angleži so namreč mislili, da je okolica prazna sovražnika, a Bori so jih nenadoma zgrabili ter jim zlasti s svojim izvrstnim topničarstvom prizadeli hude izgube. Parkrat so zašli Angleži celo med dva ognja Buri so zavrnili opetovano angleške poskuse, da bi jih prijelo angleško konjeništvo in pešaki na konjih od zadaj. Topovi so streljali s čudovito gotovostjo, končno pa so se umaknili v popolnem redu. Angleži so imeli jako slabe informacije in prav ponesrečen načrt. Listi trdijo, da se pozna, da ni bilo v bitki lorda Kitchenerja ter je bil stari lord Roberts sam. Buri so se iz Angležev naravnost norčevali ter jih s heliografom varali, da so se približali hribu, kjer so stale burske čete. Sploh je vladala med Angleži v tej bitki velika zmešnjava. Londonski listi skušajo neuspeh Angležev prikriti s tem, da pripovedujejo, da so se morali Buri umakniti. Toda Buri se umikajo sedaj po svojem načrtu, ker je določeno, da se polagoma umaknejo do meje ob reki Vaal. Tudi v Natalu so imeli Angleži smolo. Pri Pommervju so namreč 9. t. m. prijeli Bure, a so se morali umakniti. V Kaplandiji so imeli Angleži opraviti že z vstaši. Bojevali so se že v torek ves dan ter se morali končno v sredo umakniti v Britstovvn. Vstaši so zasedli Priesko. Ob vshodnji meji reke Oranje pa so vstaši baje zopet odložili orožje in ga izročili Angležem s 70.000 patronami. General Jou-bert, o katarem pišejo londonski listi, da je moral odložiti vrhovno poveljništvo ter ga prepustiti Bothi, organizuje sedaj v Transvaalu reservno armado. Buri torej nikakor niso še izgubili poguma in vse vesti o brezupnosti Kriigerja in Stevna so neresnične. Ta dva predsednika burskih republik sploh nista ponudila miru, nego sta le vprašala, pod kakšnimi pogoji bi se mogla prenehati vojna. Angleži bi se radi vsekakor prej polastili Bloemfonteina, da bi mogli staviti potem tem večje zahteve. Neodvisnosti pa se Buri ne odpovedo še tako kmalu.
Prešernova slavnost na Dunaju.
(Dalje.)
Ko sem v sredo popoludne prišel v Ronacherjevo prostorno dvorano, zastavljeno z dolgimi vrstnmi stolov, sedež pri sedežu, me je obhajala na skrivnem bojazen, ali se bo napolnil zvečer ves ta veliki prostor z občinstvom. Ta skrb me je imela kmalu miniti. — Vrtnar je dekoriral dvorano. V ozadju odra raed lovorom in eksotičnim rastlinjem je bil povzdignjen novi kip slav-Ijenca, mojstrsko delo našega samostojno ustvarjajočega Repiča. O kipu samem bo sodilo slovensko občinstvo samo v kratkem, (če ga bo dobilo pred oči; od strani sem namreč izvedel, da so rodoljubi, ki si žele Prešerna pod svojo streho — redko sejani po naši mili domovini!) ko se razpošlje naročnikom. Lepe oči našega pesnika-prvaka so zrle kakor vedno, z globoko zatoplje-nostjo predse, okrog usten mu je bil za spoznanje razlit oni mehki Prešernovski smehljaj, za katerim molči neutolažljiva disonanca, o kateri misliš, da bo vsak čas zavladala črez celo lice.
Razven Repičevega kipa je krasila prostore še doprsna slika Prešernova, prišedša ravnokar izpod kista nadarjenega slovenskega slikarja Markovida, ki je okrasil tudi povabila in programe slavnosti s Prešernovima slikama. Glede na kratko dobo, v kateri je g. Markovid izvršil vse te slike, se mora reči, da ima mladi slovenski umetnik momente prave umetniške invencije, s katerimi ve tudi gospodariti
Kmalu se je pričela polniti dvorana. Med prvimi je prišel visoki protektor slavnosti, Nj. svetlost Jan grof Harrach. Ekse-lenca minister Rezek se je opravičil po svojem tajniku s smrtjo bratovo. Počastil je slavnost g. dvorni svetnik J agi d, gosp. sekcijski svetnik GloboČnik pl. Sorodol-ski, g. dvorni svetnik P loj in prišli so v
mnogobrojnom števila češki poslanci: En-gel, Kramaf, grof Deym, Stranskv, čelakovskv, Hofica, Skala, Spin-dler itd.... Skoro polnoštevilno so se vde-ležili slavlja poslanci iz .Krščansko slov. zveze": Barwinsky, Ferjančič s soprogo, Gregorčič, Krek, Kušar, La-ginja, Pogačnik, Povše, Pfeifer, Suklje, Spinčič", Žitnikitd. . . . Češko društvo umetnic je poslalo iz Prage svojo zastopnico, Slovencem zlasti naklonjeno pisateljico češko Gabrijelo Preissovo. Izmed visokih dam naj omenim še g. A pri kozo v o iz Rusije, nekdanjo izdajateljico ruskega filozofskega Usta BVoprosy po filoso-fiji i psihologiji". Videli smo odličnega ga-liškega duhovnika Lune viča, privatnega docenta pl. Rešetarja, dr. Murka, prof. Primožiča, urednika Pukla in Pod-gornika, srbskega duhovnika Mi s i d a in odvetnika Ko s i da. Rusko kolonijo so zastopali gospodje: Preobraženskij, R y -škov, Schvvarz in štipendist peterburšfce univerze Jastrebov s soprogami. Mnogoštevilno se je vdeležilo slavnosti slovansko dijaštvo. Zagrebški akademiki so poslali gg. Brežana in Čvrljugo kot zastopnika hrvatskih akademikov na slavnost. Krepki postavi v slikoviti gali hrvatskih akade mikov sta vzbujali zanimanje in pozornost. Zastopano je bilo srbsko dijaštvo po predsedniku in mnogih členih „Zore". Hrvatski „Zvonimir" je sodeloval, istotako češki „Akademicky Spolek" in ruska „Bukovina". Poljaki so poslali na slavlje jednajst členov „Ogniska" in Malorusi tri ude „Siči". In corpore se je udeležilo slavnosti tudi „Slo vensko katoliško akad. društvo ,Danica'" na Dunaju.
Dvorana se je napolnila do posle Injega kotička. Prazničnost in svečanost je odsevala z vseh obrazov. Črez vso veleodlično družbo pa je zrl z odra naš Prešeren, ka kor da bi hotel ponoviti še jedenkrat svoje krasne verze:
„Bog živi ves slovenski svet, Brate vse, Kar nas je Sinov sloveče matere !u
katerim je postavil prof. Korš v naporni-nanem pismu vsklik: „Kako bivši Slovani ne slavili pesnika, ki je to rekel!
*
Slavnost je otvoril gospod predsednik Prešernovega komiteja, phil. Vodnik in pozdravil navzoče občinstvo. Nato je nastopil slavnostni govornik, cand. phil. Rajko Slavec. V vznesenih, premišljenih in jedrnatih besedah je osvetlil pomen Prešerna v naši literaturi in zlasti v njega razmerju do sodobnih slovanskih mož.
Izmed nastopajočih umetnikov in umetnic je pozdravilo občinstvo zlasti našega Navala z najtoplejšimi simpatijami. Njegov nastop je bil v resnici „piece de resi-stence" celega programa. G. Naval je pel najlepšo Prešernovo pesem „ Nezakonska mati" z milobnim svojim glasom tako globoko čuvstveno, njegova interpretacija je bila tako izvirna in dovršena, da je sledil frene-tičen aplavz glasovom njegovega zvonkega grla.
Pianistinja gospica Kovačevideva nam je znana že z lanske Puškinske slav nosti. Požrtvovalnost velesimpatične Hrvatice moramo tembolj občudovati, čim večja umetnica postaja iz nje od dne do dne. Njeno igro krasi čudovita spretnost in sijajno izražanje. Poleg tega je gospica Kova-čevid jako prikupna prikazen na koncertnem odru.
Da je dobro znani virtuoz na gosli, g. J era j očaral občinstvo s svojo igro, nam menda ni treba še posebej povdarjati. Njegova občudovanja vredna tehnika, pod katero, rekel bi, oživi mrtvi instrument, pripovedujoč nam krasne, še neslišane reči iz pravljične dežele glasbe, je občeznana. V zvokih njegovih gosli jc zvenela sedaj poezija slovesa, potem zibajoča godba, kakor spomin iz plesne dvorane ali z vožnje po jezera, ki nas je zazibala naposled v sen umetniškega uživanja in naslajanja. Umetnik, kakor tudi njegova sestra, spremljajoča ga na klavirju, sta žela zasluženo pohvalo.
„Zvonimirje vi" tamburaši so si k lanskim na Puškinskem slavju pridobljenim lavorikam pridobili na Prešernovem večeru novih priznanj. Udarjali so inteimezzo iz .Ksenije" in Zajc-Tudorjevo .Sljepac Marko" s tako preciznostjo, da smo se čudili, kako more tako malobrojen zbor doseči toliko učinkov in spraviti toliko lepih strani komadov do veljave. Nežen v petja in slikovit
v nastopu je bil ženski zbor, krepak mešani zbor .Slovanskega pevskega društva". Pozabiti pa ne smemo tudi fino izvežbanega, vselej sigurnega zbora „Slovenije", ki je pod spretnim vodstvom neumornega dirigenta Kozine s finim nijansiranjem interpretiral Prešernovo „Luna sije" in „Strunam". Vo-laričeva pesem: „Slovenski svet, ti si krasan!" je pomenljivo, dostojno in svečano završila slavnost.
Del občinstva se je razšel, ostali pa so se pri slovanskih melodijah vojaške godbe še dolgo v noč zabavali v prosti, jako živahni zabavi. Komite je bil poskrbel, da so se gorka čuvstva, s katerimi je napolnila slavnost zbrano publiko, tudi sporočila križem slovanskega sveta. Dal je bil napraviti nalašč za ta večer kot spomin na Prešernovo slavnost razglednice s Prešernovo sliko in napisom .Največ sveta otrokom sUši slave". Te in Bonačeve razglednice »Kranjska narodna noša" (50 komadov teh umetniških razglednic je bil g. Bonač podaril komiteju) so se skoro razgrabile in prinesle kakih 30 gid. dobička.
Slavnost je vsestransko krasno uspela, znamenje, da je ideja, ki se je sprožila in pričela oživotvarjati lani, izvršljiva in potrebna, da ostane med slovanskim dijaštvom-„Slovenija" je lahko ponosna na svoje uspehe. Pridobilo si je novih simpatij. Ves arange-ment je pričal o spretnosti komiteja, čigar duša je bilo poleg „Slovenije" rusko društvo „Bukovina", kateremu bodi izrečeno na tem mestu zasluženo priznanje.
(Konec prih.)
Dnevne ves u
V Ljubljani, 13. marca.
— Ljubljanski ulični napisi. Ministrstvo je dovolilo, da ostanejo samoslovenske ulične tablice toliko časa nabite, da o tozadevni pritožbi razsodi upravno sodišče.
— Častno občanstvo. Občinski odbor v Šent Vidu nad Vipavo je v svoji seji dne 11. marca t. 1. izvolil v priznanje zaslug za častne občane gospode Ivana Božiča, de želnega poslanca in posestnika v Podragi, drja. Ivana Tavčarja, odvetnika in deželnega odbornika v Ljubljani, in Vaclava Goli a, c. kr. gozdnega nadsvetnika v Ljubljani. Vhi trije so bili izvoljeni soglasno.
— Klerikalna sodrga pri koritu. To se je začel zopet klerikalni direndaj! Povodom bližajočih se občinskih volitev ljubljanskih zlezli so iz svojih brlogov vsi znani klerikalni, nikdar žejni (!) hlapčoni z zabuh-Ijimi ali pa bledimi obrazi in jezuvitskimi nosovi, ter strašijo po predmestnih gostil nah. Pridno prirejajo shodek za shodkom, in še pridnejše pijo. Žal, da nimajo prave sreče s svojimi lovi na volilce. Večinoma so sami med seboj, ker se jih izogibljajo tudi najpriprostejši volilci. Te dni zapustil je neki obrtnik, hoteč se po trudapolnem delu na večer nekoliko okrepčati, nejevoljno svojo navadno gostilno, kjer je bil isti večer tak shodek in prišel je v sosednjo. Ondi pravil je, da ga je bilo naravnost strah klerikalnih priganjačev. Pripovedoval je, kako znajo ti plačani priganjači sladko govoriti, in ako njih medene besede ne zale-žejo, kako nadlegujejo potem mirne goste s svojimi zabavljicami. Dostavil je: — „Sedaj sem šele spoznal, da je imel pasar Kregar prav, ko je krščansko-socialce nekoč tako primerno krstil z znanim nemško slovenskim izrazom" in končno še dodal: „Meni se le čudno vidi, da so se lansko leto dva do-htarja in pa gospod Pollak s takimi ljudmi pajdaših in ž njimi vred na ledini razsajali". Ni nam treba posebej omenjati, da tako popivanje mnogo novcev velja. Poroča se nam pa, da so postali naši krčmarji vsled slabe skušnje z Mico Kovačevo previdnejši. Neki gostilničar je zatrjeval, da bo sicer dal klerikalcem jedil in pijače, kolikor bodo hoteli, toda samo — s predplačo. ker nima časa se potem pri sodniji ž njimi puliti. No, to ne bo klerikalcem težko storiti, saj menda še ni potresnega sklada konec. In čenedrugače, morali bodo klerikalni prvaki radi ali neradi začeti svoje mošnje olajševati, kakor je to dr.Šusteršič pri zadnjih volitvah našim pristašem privoščil.
— „Izgubljeni Bog". Tudi drugi natis te povesti je popolnoma razprodan. . Vsega skupaj se je že razprodalo 3000 izvodov in še vedno se oglaša toliko naročil, da se tiska sedaj tretji natis. Ta izide tekom pri-
hodnjih dni in prosimo vse tiste, ki so se oglasili, naj blagovolijo malo potrpeti. Izvod velja 20 vin., s poŠto 23 vin. Po poštnem povzetju se knjižica ne razpošilja. Kdor jo noče dobiti, naj pošlje 23 vin.
— Kupčija s spovednimi listki. Tudi v Polhovem gradcu se je ustanovila taka deviška in devičarska družba, kakršnih imamo že vse polno v deželi. V soboto pride sam škof v Polhov gradeč blagoslovit to družbo. Tudi spovedoval bo škof te device in devičarje. Kar nam pa nikakor ne ugaja, je način, kako se ljudje silijo h pristopu tej bratovščini. Razglašeno je bilo slovesno, da ne dobi spovednega listka, kdor izmed fantov in deklet ne pristopi bratovščini. Očitno je, da se gre tu za tiste groše, ki jih morajo plačevati člani. Nam se zdi tak terorizem, taka zloraba cerkvenih naprav skrajno nemoralna, in ne vidimo v njej nič druzega kakor navadno kupčijo po Tetzlovem uzoru.
— Občinske, oziroma deželnozbor-ske volitve v Trstu. Progresova stranka je v nedeljo priredila volilni shod, na katerem je sklenila, da prepusti brez boja četrti volilni razred takozvani laški demokratični stranki, v ostalih volilnih razredih pa da postavi svoje kandidate. Z ozirom na te volitve se je tudi oglasila tista karikatura kmetijske družbe, ki se zove „So-cieta Agraria" in je v nedeljo priredila svoj občni zbor. Predsednik Burgstaller je društvo hvalil na vse pretege, mej tem ko je tajnik Zaratin zdihoval, da družba nima zadosti podpore od strani kompetentnih faktorjev, da bi mogla razgnati „oblake predsodkov in obskurantizma".
— Izpred sodišča. Učitelj Fr. Jaklič iz Dobrepolj. znani klerikalni hujskač in konsumnik, je pred kratkim v družbi dveh kaplanov prišel v Ljubljano in se nastanil pri „Lloydu". Po kakih opravkih je prišel, nam ni znano, a bržčas je imel posebnih vzrokov, da je hotel prikriti svoje bivanje v Ljubljani. V to svrho ni v zglasilni list vpisal pravega svojega imena, nego se zglasil kot „Franc Svedre". S tem je učitelj Jaklič storil prestopek v smislu § 302 lit. e) kazenskega zakona in je bil danes pri ljubljanskem okrajnem sodišču radi lažnjivega zglašenja obsojen na globo 5 gld., oziroma 24 ur zapora.
— Slovensko gledališče. Ker je danes gospodična Carneri še hripava, izostane predstava „Norme" in poje se nocoj zadnjikrat v sezoni Smetanova priljubljena opera „Prodana nevesta". Nocojšnjo operno predstavo omogočila je pridnost naše izvrstne subretke gospe Polakove, katera je v zadnjem hipu tudi vlogo Agate prevzela, katero je dosedaj pela gdč. Biten-čeva, katera pa zaradi bolezni danes tudi nastopiti ne more. Ker je predstava „Prodane neveste" nocoj zadnja in mogoče, da se tudi v prihodnji sezoni s temi letošnjimi izvrstnimi močmi ne bo več ponovila tako hitro, upamo, da občinstvo tudi današnjo nadomestilno predstavo rado voljno vsprejme.
— Prešernov spomenik v Ljubljani. Kakor se nam poroča, je tvrdka Kleinmayr & Bamberg, ki je nedavno izdala ilustro-vano krasotno izdajo Prešernovih poezij, za to knjigo prirejene krasne originalne ilustracije slikarja Karpelusa poklonila odboru za Prešernov spomenik. Te ilustracije izloženo bodo od jutri naprej poleg osnutkov za Prešernov spomenik v dvorani „Mestnega doma" ter se bodo po zaključku izložbe prodale v prid projekto-vanemu spomeniku. Obisk zanimive izložbe je jako živahen.
— Jour-fixe slovenskega umetniškega društva. Jutri, v sredo ob polu 9. zvečer priredi to društvo na čast gledališkim umetnicam in umetnikom, ki zapuste v kratkem Ljubljano, val eto z jako zanimivim in bogatim vsporedom-Gostje dobrodošli!
— „Slovensko planinsko društvo" ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 14. t. m. (ne 15., kakor je bilo pomotoma naznanjeno) v restavraciji „Nar. domar. Začetek ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, dopolnilna volitev enega odbornika in slučajnosti. Z občnim zborom je združeno predavanje društvenega načelnika gosp. prof. Orožna.
— Lex Heinze v Novem mestu. Ha-bent sua fata libelli — to velja tudi o umetniški razglednici akademičnega slikarja Vavpotiča. Ta krasna razglednica, ki ilu
struje tako poetično znan sonet dr. Prešerna, se je. morala vsled visokega ukaza okrajnega glavarstva umakniti iz izložbenega okna trgovca Oblaka v Novem mestu, da bi se ondotne pobožne duše, ne pohujševale nad golimi prsmi — angel j a! Včeraj pa smo dobili tako razglednico, na kateri je tisti nemoralni angel j že primerno oblečen. Na svojih pohujšljivih prsih ima namreč angelj sedaj prilepljen kosec rude čega oblata, ki je s paralelnimi črtami prav .umetniško" kariran. Tako je sedaj angelj tak, da sme celo pred oči vsake — gospe. Mi ne vemo, ali je na ta način popravil angelja gosp. Oblak sam, ki je znan univerzalen genij, ali pa je ravnal po navodilih novomeških najvišjih krogov. Vsekakor pa se stvar priporoča, tudi za cerkve, kjer se vendar nahaja tu in tam kaka slabo oblečena svetnica. Vivat secjuens!
— Reorganizacija služb državnih živinozdravnikov. Te dni predložila je vlada državnemu zboru načrt postavi, s katero se urejajo službe in plače državnim živinozdravnikom. Po tem načrtu se uvrščajo živinozdravniki službujoči pri okrajnih glavarstvih v X. in IX. činovni razred z naslovom c. kr. okrajni živinozdravnik in c. kr. okrajni višji živinozdravnik. Veterinami nadzorniki pri namestmštvih se uvrščajo v VIII, deželni živinozdravniki pa v VIL, oziroma VI. činovni razred z naslovom deželni veterinami referent. Predstojnik veterinarnega oddelka pri ministrstvu za notranje stvari uvršča se v VI„ oziroma V. razred z naslovom ministerialni veterinami referent. Službe veterinamih konci-pistov se oruste. S tem se bodo zboljšale službene razmere državnih živinozdravnikov, ki so bili doslej po krivici zapostavljeni ter kljub njih naporni in odgovorni službi med vsemi akademiško naobraženimi državnimi uradniki najslabše plačani. Že limo le, da se ta postava čim preje odobri in uveljavi.
— Bodimo dosledni. Iz Postojne se nam piše: Kakor je obče znano, obstoji v Postojni za jamske namene godba, katero oskrbuje takozvano godbeno društvo. Do sedaj smo imeli s kapelniki naše godbe velikanski križ, tako da godba ni napredovala. Pred kratkim časom pa je bil imenovan nov kapelnik, kateri je celo stvar pošteno vzel v roko, tako da se že sedaj lahko reče, da bodemo gotovo in to v kratkem imeli dobro civilno godbo. Veselimo se tega že vsi, žalibog da nam naše veselje vendarle nekaj kvari. Godbeno društvo je poslalo stare instrumente v popravo, naročilo pa ob enem tudi nekaj novih in drugih manjših godbenih potrebščin. In kje so se te reči iz slovenske Po
stojne naročile?--—  „Aus dem Eger
lande". Kolikor nam je znano, so še drugod dobre, slovanske tvrdke za god-bene potrebščine na sveti — in jih v Eger
-Jandu pač ni treba iskati. Ne gre nam v glavo, kako more tak korak storiti slovensko godbeno društvo v sedanjih časih! Vemo, da je v Postojni dosti takih rodo-jlubov, ki bi bili lahko v tem smislu na društvo vplivali. Takih „malenkostij" po naših mislih ni prezirati in to tem manj, če premislimo, da se prispevke členov — domačih ljudij — pri godbenem društvu — ne vpisujejo v „blagajniško knjigo", ampak — kakor v Egerlandu — v .Cassabuch". Lepe razmere! Daj Bog, da se kmalu pre-drugačijo!!! — ž —
— Občni zbor kluba dolenjskih bi-ciklistov vršil se bode dne 18. marca t. L ob 1. uri popoldne in v slučaji nesklepčnosti ob 2. uri popoldne v gostilni gosp. Jakaca v Novem mestu. Dnevni red: I. Poročilo predsednikovo. H. Poročilo tajnikovo. III. Poročilo blagajnikovo. IV. Poročilo revizorjev. V. Volitev novega odbora. VI. Volitev revizorjev. VII. Slučajnosti.
— Mlada tatica. 131etna Katarina Prešeren iz Radomelj v kamniškem okraju je te dni na pošti v Radomljah iz neke nezaklenjene omare ukradla srebrno žensko uro z verižico v vrednosti 40 kron in 50 kron denarja. Dekletce je priznalo, da je ukradeno uro in denar izročilo svoji materi, ki jo je bila napeljala k tatvini. Brezvestno mater so izročili sodišču.
— Ogenj v dimniku. V hiši štev. 21 na Dolenjski cesti je včeraj zvečer neka delavka zakurila na ognjišču ravno pod dimnikom tako, da so se vnele saje Ogenj so domači pogasili, še prodno so prišli gasilci. Nastal bi bil lahko velik ogenj, ker
sta v višini dimnika dve majhni okni, ki peljeta v podstrešje Auerjeve pivovarne, kjer je nakopičenih mnogo suhih plev.
— Perilo prodajala sta včeraj popo-ludne dva postopača po Vodmatu. Jednega postopača je policija prijela, drugi je ušel.
— Krava v „Zveidi". Včeraj popo ludne je prignal neki hlapec po Kongresnem trga kravo, katera se mu je s puntal a in ga vrgla na tla, sama pa jo je pobrisala v .Zvezdo" in je dirjala nara\nost proti kazini. Hlapec jo je vbral za njo in jo je še ujel pred vhodom v kazinsko restavracijo.
— Pes vgriznil je dve leti starega Leopolda Kerna v Cegnarjevih ulicah št. 13.
— Zgubljene stvari. Igralka nemškega gledališča je zgubila včeraj na potu pod Ti voli zlato žensko uro. — Kuharica Katarina Dolenc je zgubila danes na poti od Poljanske ceste do Mestnega trga denarnico z jednim desetakom in z jedno krono.
— Navdušen prijatelj Burov je neki ljubljanski trgovski pomočnik, ki je poslal predsedniku transvaalske republike Kriigerju razglednico iz Ljubljane z napisom „Heil den Buren".
— Med Bure se mislita podati dva trgovska pomočnika iz neke tukajšnje večje trgovine, da bi tamkaj pričela trgovino z avstrijskimi izdelki. Mnogo sreče!
— Na cesti se je včeraj zvečer vsled slabosti zgrudil neki diurnist na tla. Poklicali so zdravnika in prepeljali oslabelega moža pod streho. Dotičnik je prišel šele pred tremi dnevi v Ljubljano.
— Pet srajc je imel na sebi Mihael Kostrevc iz Rateža na Dolenjskem, kateri je hotel pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti pobegniti v Ameriko. Denar je imel na treh mestih v najspodnji srajci zašit.
— Svinec sta ukradla mestna delavca Ivan Mandič in Ivan Štrukelj iz vodovodne shrambe na Dunajski cesti na prostoru stare bolnice. Bila sta zasačena, ko sta nesla svi nec prodajat.
— Požar v gozdu. V gozdu „Svibenj" pri Litiji je nastal te dni ogenj, ki se je precej hitro razširil n bil je iz težka udu-šen. Domneva se, da je nastal po iskrah, ki so prišle iz lokomotive tovornega vlaka.
* Ženin — nadvojvodinje Štefanije.
Grof Elemer Lonyay je bil rojen 1. 1863, svoje juridične študije je dovršil na budim-peštanskem vseučilišču ter se posvetil di-plomatični karieri, ki ga je dovedla skoraj na vse evropske dvore. Sedaj je legacijski svetnik v dispoziciji. Pred nekaterimi leti se je seznanil s Štefanijo, menda v Londonu ali v Laksenburgii. Štefanija se je zaljubila v grofa, ki ji je ljubezen vračal. Dopisovala sta si redno vsak dan. Na poroko pa nista mogla misliti, ker jima je bilo na poti več ovir. Grot Lonyay je bil protestant, a je prestopil v katoliško vero. Materialne razmere so tudi urejene. Grof Lonyay ima 50.000 gld. letnih dohodkov, Štefanija pa 100.000 gld. na leto. Za vsakega otroka, ki ga dobita, se je zavezal cesar plačati 4000 gld. na leto. Naslov Štefanije bode poslej „Kraljevska visokost". Medene tedne bodeta preživela na rodnem gradu Olaszu v zemplinskem komitatu. Park okoli gradu so olepšali in postavili v grad novo pohišje. Grofova mati, rojena Vilma pl. Pazmandy, se umakne menda v Požun.
* ,,Hamlet" in veliki knez Konstantin Konstantinović. Te dni so imeli na carskem dvoru imenitno predstavo „Hamleta". Naslovno vlogo je igral namreč veliki knez Konstantin Konstant*novic, ki je žaloigro sam prevedel na ruski jezik. Prevajalec je predsednik peterburške akademije znanosti. Predstave se je vdeležil car s carico in 300 dvornikov. Predstava je trajala od 7. ure zvečer do 2. ure zjutraj.
* 900.000 kron za konja. Minoli četrtek so prodali v Londonu na javni dražbi imenitnega tekača in zmagalca Flying Foxa za 900000 kron. Pred desetimi leti je bil prodan zmagalec v dirkanju Ormonde za 30 000 funtov v Južno Ameriko, v Avstro-Ogrski pa se je plačala največja svota za konja Matchbora, namreč 18000 fantov. Flying-Fox je najdražji konj na svetu.
* Roparji. V Repcze-Szt. Gyorgyju so trije roparji napadli trgovca Liecntensteina in njegovo ženo v prodajalnici. Ubili so trgovca, ženo smrtno ranili ter izpraznili blagajnico.
* Parnik se je potopil. Na poti od Antverp v Brazilijo sta se trčila škotski
parnik .Cuvier" in neki neznan angleški parnik. .Cuvier" se je potopil s kapitanom in 14 mornarji vred. Angleži so ušli, ne da bi reševali, in ne da bi se količkaj brigali za nesrečo .Cnvierja"._
Književnost
— „Učiteljski Tovariš". Štev. 8. ima nastopno vsebino: Razni nadaljevalni učni tečaji. — Poslednja misel. — Zmes. — Kritiški glasovi. — Dopisi. — Društveni vest-nik. — Književnost in umetnost. — Vest-nik. — Duševna kultura na Kavkazu. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
— Nove knjige. Knjigarna Lavoslava Schwentnerja izda še pred Veliko nočjo troje slovenskih izvirnih del: Pesmi umrlega Karola Ketteja, kakor jih je uredil g. A. Aškerc, „Pisanice", pesmi za slovensko mladino, zložil Oton Zupančič in I. zvezek Zbranih spisov Janka Kersnika. Vse tri knjige izidejo v mo-dernoelegantni obliki in na izvrstnem papirju. Genialnost pokojnega Ketteja se pokaže v najkrasnejši luči s to zbirko pesmij, ki obsega epske in lirske poezije ter več ciklov sonetov. Gotovo bode ta zbirka po svoji pesniški vrednosti med prvimi slovenskimi pesniškimi zbirkami zadnjih let. Priljubljenost Otona Zupančiča kot pesnika je med občinstvom, zanimajočim se za izvirno slovstvo, največja, zato bodo nedvomno tudi njegove „Pisanice" razveselile vsakega če-stilca Zupančičeve narodne Muze. Prvak med slovenskimi novelisti, Janko Kersnik, je že davno zaslužil, da izidejo njegovi spisi zbrani v lepih knjigah. Tako bodo Slovenci šele spoznali, kolik mojster je bil Kersnik v pripovedovanju. Zanimanje za vse tri knjige je že danes veliko ter se je oglasilo pri založniku že precej naročnikov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 13. marca. Poslanska zbornica je danes dognala razpravo o re-krutnem zakonu. Načrt je bil sprejet v drugem in tretjem branju. Potem se je začela debata o premogarskem štrajku. Ta utegne zadobiti velike dimenzije, zlasti ker je došla danes vest, da je v Mostu na Češkem prišlo mej premo -garji in orožniki do krvavega boja. Vzrok je bil neki ta, da se premogarjem neki zneski iz bratovskih skladnic niso izplačali. Ta vest, o kateri se bo še danes v parlamentu govorilo, doslej še ni potrjena. Seja traja še.
Dunaj 13. marca. Poslanska zbornica bo imela v petek zadnjo sejo pred velikonočnimi prazniki.
London 13. marca. Od bitke pri Drielfonteinu maršira Roberts brez prestanka na Bloemfontein. Včeraj je ko-njištvo naletelo na 12 000 mož broječo armado Burov, ki zavzema jako močne pozicije Te dominiraj o pot v Bloemfontein, do katerega ima angleška armada samo še 15 milj. Roberts se je Burom umaknil in obšel njih pozicije.
London 13. marca. General French je minolo noč zasedel dva važna griča, ki dominirata Bloemfontein.
London 13. marca. Iz Kolesberga se poroča, da so Buri razstrelili most čez reko Oranje.
London 13. marca. V Lorenzo Marquezu so bili aretirani štirji nemški častniki, namenjeni k Burom.
London 13. marca. Iz Durbana se javlja, da je transvaalska vlada naprosila Nemčijo, naj bi ta posredovala mej južnoafriškima republikama in mej Angleško. Nemčija je posredovanje odklonila, češ, da jo južnoafriška vojna nič ne briga.
Bruselj 13. marca. Transvaalski poslanik razglaša, da Kriiger in Stejn nista prosila direktno miru, pač pa da posreduje neka druga država.
Darila.
Uredništva našegalista sta poslala: Za družbo sv. Cirila In Metoda: G. Ivan Novak v Krškem 2 K, skupilo predstave okro-čenega medveda na otroški veselici z geslom: .Medved, pleši, pleši, v korist naši deci"! Živio!
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Peter M a y r v Kranju 10 K (že izkazanih v št. 56, poslanih 2. marca t. L namesto venca na krsto umrle pospe Marije Belarjeve v Ljubljani). Svoto smo izročili blagajniku učit. društva g. J. Dimniku, ki hvaležno potrjuje sprejem. Živio darovalec l
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljšo sredstvo =
za hitro odpravo kurjih očes, trda kože Itd.
StekleniCicafz rabimim navodom 26 kr.
Dobiva se v (9—11)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
M. aLeiistck-a v IJ ubijani.
Spominjajte se dijaike In ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 8. marca: Ana Potrato, gostija, 82 let, Poljanska cesta št. 10, ostarelost,
Dne- 9. marca: Cecilija PogaCnik, Creljarjeva hči, 4 mes., KonjuSne ulice št. 13, življenska slabost.
Dne 10. marca: Helena Jereb, kamnosekova hCi, 10 mes., Emonska cesta št. 17, jetika. — Fran Novak, Crevljar, 27 let, Križevniške ulice št.
8 jetika. — Marija Švan, posestnica, £d let, Barvarska steza št. 5, vnetje sapnika.
Dne 12. marca: Marija Sterniša, mestnega redarja vdova, 68 let, Stari trg št. 13, omehcenje možgah.
V hiralnici: Dne 9. marca: Jožef Škerl, gostaC, 80 let, ostarelost.
Dne" 12. marca: Terezija Pajsar, gostija, 81 let ostarelost.
V deželni bolnici: Dne 8. marca: Jakob Bezlaj, 66 let, kap. — Jakob Papler, gostač, 51 let, prisad.
Dne 9. marca: Jera Majnik, kajžerjeva hči,
9 let, vnetje sopil.
Meteorologično poročilo.
Višina n»d morjem 306-2 m. Srednji »radni tlak 736-0 mm.
Štanjel g O
Čas opa- baro- j t-
z o vanj a j metra j a «
i v mm. _3
Vetrovi
Ntrbo
S*
12 13
9. zvečer 7421     6*5 brezvetr.;, jasno
7. zjutraj 2. popol.
7392 — 12 bL sever j megla 7332    13-5 si. jzahodi oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 61°, nor male: 30°.
ID-o-zia/js^a, borza
dne 13. marca 1900.
t
Potrtim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata in svaka, gospođa
Friderika Schvvarz-a
hotelijor-ja
po silno kratki slabosti, prejemši svete zakramente za umirajoče, včeraj ob Vi7. uri zvečer, v 61. letu svoje starosti, k sebi v boljše življenje poklicati.
Truplo dražega pokojnika bo v torek, dne* 13. marca, ob 6. uri popoludne na tukajšnjem pokopališču k večnemu počitku položeno.
Svete maše za dušo ranjcega se bodo brale v mnogih cerkvah.
Predragi pokojnik bodi priporočen v molitev in blag spomin!
Rudolfovo, dne 12. marca 1900.
(513) Žalujoči ostali.
Skupni državni dolg v notah ... 99
Skkpni državni dolg v srebru ... 99
Avstrijska zlata renta...... 98
Avstrijska kronska renta 4°/0   ... 99
Ogrska zlata renta 4°/„...... 97
Ogrska kronska renta 4°/0  .... 93
Av8tro-ogreke bančne delnice .   .  . 128
Kreditne delnice........ 235
London vista......... 242
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118
20 mark........... 23
20 frankov.......... 19
Italijanski bankovci....... 90
C. kr. cekini.......... 11
K
30 h 15 „ 35 „ 45 „ 15 . 65 . 25 „ 40 „ 90 „ 50 „ 65 „ 29 „ 15 „ 38 m
T7"e6 sto
hrastovih stebrov
za ograje je na prodaj. (494-2) Cesta na Rudolfom železnico št. 5.
Angleške doge
5 mesecev stare, pristne rase, krasni eksem-plari, sive, se prodajo pri (509—i)
Ognjevita Kosyeku
gostilna „pri Kankertu", v Šiški št. 20.
Spreten izielo?alec ifla
za vzgnano na pol belo votlo steklo, za soparna stekla, sladkorne zajce in medicinsko steklo se išče proti visoki plači. aV  Potnina se odškoduje. (492-2)
Tovarna za steklo 61eiwitz (Pruska Slezija).
Učenec
iz dobre hiše se takoj vsprejme pri •J. O. Praunseiss-u
trgovina s špecerijami in delikatesami na Glavnem trgu št. 19. (510)
Podpisani javlja, da se bodo
dne 3. aprila 1900 dopoludne ob 9, uri
in v poznejših dneh v občinski pisarni v Borovnici potom prostovoljne javne dražbe razprodajala Lorenc Verbičevim dedičem lastna zemljišča in sicer: njive, travniki in pašniki in razven tega več tisoč komadov stoječega gojzdnega drevja t. j. lioj in smrek.
Natančneja pojasnila in tudi vpogled v dražbene pogoje daje c. kr. okrajno sodišče na Vrhniki, Josip Verbič v Bistri, Franc Verbič v Borovnici in
Dr. Josip Furlan
(506—1) odvetnik v Ljubljani.
Ilustrovanih cenikov
ne razpošiljam, ker na tak način izbiranje ni pravo. Nečem delati reklame z lepo ilustriranimi katalogi, temveč pošiljam raje najmodernejše in najcenejše blago na izber.
Angleško skladišče oblek
-v Ljubljani, na oglu sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
Ravnokar dofila
velikanska zaloga za spomladno in letno sezono oblek za gospode in dečke in otroških kostumov, specialitete, kakor tudi zadnja novost, haute noveaute damskih konfekcij
ws« !»*» ^atlovito nizkih to
Največja izber pristno angleškega in francoskega blaga za naročila po mari, ki se na Dunaju izvršujejo najfineje, najelegantneje in najhitreje.
Prosim velečastito občinstvo, da si ogleda velikansko zalogo blaga in oblek.
Z velespoStovan j em
(488-2) Oroslet^r Berz^a/tOTrič-
C«, kr. lutrijski jff držani Htanlct.
Izvod iz voznega reda
L aktobra 19—. lata.
Ookod Is IduMjaa« jo*, kol Proga, ftai Trati. Ob 12. uri 5 m. po aoCi oaoboi vlak v Trbii, Beljak, Celovec, FraoseiMfeste, Ljubno; tei Selzthal v Auflne, Solnograd; Cez Klein - Reifiing v Stejr, v Line, na Dunaj via Am&tetteo. — Ob 7. uri 5 m. nutraj osobni vlak v Trbiž, Pontatel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Solno-graa, ces Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak ▼ Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, fes Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Tuomost, Bregenc, Carili, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga, v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri -A m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano jut. kol. Proaja Is Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via AmBtetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteiua, Ljubna, Celovca Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Vovega mesta in Kočevja. Otobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. - Odhod iz ZOnblJaoe drž. kol. v Kamnih, Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri ; 0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. zvečer. (4)
Pri okrajni hranilnici v Slovenjem-
gradci je nadomestiti službo
z začasno mesečno plačo 70 K.
Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, ter izurjenost v dotičnem pisarničnem poslovanju.
Vstop 1. ali 15. aprila 1900.
Prošnje je vložiti do
20. sušca 1900.
Ravnateljstvo ob. hranilnice t Slcvenjemgrftdc:
8 sušca 1900
(493 -2)
Sprejme se v tukajšnjo prodajalnioo z galanterijskim in norimberškim blagom
vajenec
ki ima veselje do kupčije in je zmožen slovenskega in nemškega jezika ter zadostne šolske izobraženosti. (607—1>
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda".
Ključar za struženje železa
(Eisendreher) so isčo.
(490—2)
Več se izve v uradni pisarni c. kr. tabačne glavne tovarne v Ljubljani.
Za špecerijsko trgovino na Štajerskem se išče
pomočnik
ne izpod 25 let star, vešč obeh deželnih jezikov, z dobrimi priporočili. Vstopiti bi mogel že o Veliki noči.
Ponudbe na upravništvo ,,Slov. Nar." pod ,,A. J. P.". (5u-1)
Lepo telo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
L. IVIačeli «£ Go.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-ih)
Glavni zastopnik
za Kranjsko in za slovenske dele sosednjih dežel s sedežem v Ljubljani
se takoj išče za staro, najbolje poslujočo domačo zavarovalnico za življenje
proti stalni plači, potnim stroškom in pro viziji.
Prosilci, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pismu zmožni, naj pošljejo svoje ponudbe pod (496—3)
začetnik
upravništvu »Slovenskega Naroda".
T7"3-"bilo. Južnoštajersko hmeljarsko društvo
priredi svoje
glavno zborovanje
dne 18. sušca 1900. leta ob 3. uri popoludne
v dvorani Hauseniiichlerjeve gostilne v Žalci
4) Volitev društvenega vodstva
5) Nasveti.
s sledečim vsporedom:
1. )  Poročilo o društvenem delovanju.
2. ) Letni račun.
3. ) Vpisovanje novih udov.
Žalec, dne 11. sušca 1900. (508)
Za vodstvo Južrioštajerskega hmeljarskega društva v Žalci:
Predsednik: Tajnik: Dr. Bergmann. Anton Petriček. ^
^■a^-g^a^aagaOaaa^aE^a^^
Naznanilo.
Podpisani usoja si naznanjati, da je dne 1. sušca 1900
otvoril svojo
notarsko pisarno
v Mokronogu
in sicer v hiši gospoda Petra Strela, kjer se nahaja c. kr. okrajna sodnija.
V Mokronogu, dne 5. sušca 1900.
Makso Koser
(B12-D c. kr. notar.
c
c-€-c-C
c-
;c-
*-
*-c~
m-
m m
p-
w
0^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
T lastnina in tisk a Narodne Tiskarne".