Stev, 29,
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
Urtdi-.iftvo: Liica Sv. Frančiška Asiškcga št. 20, L nadstr. — Vsi dor' i r-ij sc pc iljajo trcdniftvi li*ta. Nefrankirana pisma se ne
? prejemajo in rckopisi se ne vračajo.	_
zdaiatdl In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj
Žs2 .Edinosti". — Tisk tiskarne '^^S^TSJ^Tm omejenim poroštvom v Trstv. ulica Sv. Fran«5r:a Asiškega SL
Telefon uredn:itva in uprave Stev. 11-57.
ra ročnina inaša: Za celo icto.......K
7i poi ....................
za tri tresete........ .........
Za nedeljsko izdajo za celo leto........
za pc! leta	..........™
. dnm 17, februarja 115,
VEČERNA
Letnik II.
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 via
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev OgUse sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnfns ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asi&ega it 20, — Po&nohranilnlčnl račun št 841.652.
Z rallio-rusKesc Uollščo.
BtROLIN, 17. (Kor.) Uradno se poroča:
V devetdnevni poziimki bilki v Mazurah je bila ruska deseta armada vržena preko meje in uničevalno pobita, ko je bila skoro popolnoma obkoljena. Krvave izruče sovražnika so bile zelo velike. Število vietmkov iznaša gotovo nad petdeset tisoč mož. Nad 40 topov in šestdeset strojnih pušk je pid o v naše roke iri plenili smo nepreglednega materijala.
BEROLIN 16. (Kor) Wofova pisarna ja*«a: Glavni vojni stan dn^ IS. februarja
1915.:	.
V evetdnevni pozimski bitki v Mazurah je ; na Je eta ruski armada, ki je obstojala iz r.aimanje !l pehotnih in več kavalerij kih divizij, ne 'e \ržcna iz utrjenih pozicij j /.hodno cd Mazurskih jezer, ampak tudi preko me e, in končno popolnoma poražena. Le ostanki so se mogli rešiti v gozdove ,-zhodno od Suvalkega in Avgustova, kjer so iim zasledovalci za petami
število ujetnikov še ni ugo ovijeno, vendar presega gotovo 50.000 mož. Nad 40 lorov in 60 strojnih pušk in nepregednega materijala je padlo v naše roke.
Njegovo veličanstvo cesar je prisostvoval odločilnim bojem notri v sredi bojne črte* Zmago so izvojevale stare vzhodne čete m pa m ajši za it naloge pritegnem oddelki, ki so se pokazali enakovredne s svojimi s a oiikušenimi kameradi. Vspehi čet ob pre-nagovanu najtežjih vremenskih in komunikacijskih težav, ob marših, nadaljevanih po dn<-i in po noči, ob bojih proti žilavemu soviiž iku, so vzvišeni nad vsako hvalo.
Operacije je vodil znano mojstrski general Hindenburg, a Izvajala sta jih na sijajen način generalni polkovnik Elchhorn in general p r hote BeIlow
piše: „Če bi postal položaj Rusov nevaren, preidejo brezdvomno zavezniki na zapadu v energično ofenzivo, da zmanjšajo nemški pritisk na rusko fronto. Sicer pa je izven vsakega dvoma, da odpošiljajo Rusi sedaj na fronto velikanska ojačenja. Istočasno dobivamo nepre. stano tudi veika ojačenja od Angiije-Najbllžja bodočnost bo pokazala, kje nameravajo pričeli zavezniki novo veliko akcijo.
JlnsteiKa dolnja ziiorniriL
LONDON, 16. (Kor.) V svojem govoru v včerajšnji seji dolnje zbornice je Liovd I Geori e izjavil nadalje: Skupni izdatki zaveznikov v letu 1915, ne bodo mnogo zaostajali za 2000 milijonov. Angleški de'ež vtegne biti za 100 do 150 milijonov večji ne^o znesek, ki ga ima Izdati kaka druga velesila. Zavezniki se bore proti vsej militarični sili Nemčije z manje nego tretjino svojih lastnih moči.
Govornik je povdarjal učinek odprave prodaje alkohola v Rusiji.
Prcnml prevoza ireki Hemflje.
BEROLIN 16. (Kor) „Reichsanzeiger" objavlja pooblaščenje, dano državnemu kancela-rju od zveznega sveta, da prepove uvoz in prevoz zemeljskih pri. elkov in obrtnih izdelkov iz sovražnih dežel preko mej Nemčije ter da ukrene potrebne odredbe za izredbo te prepovedi.
Na podlagi tega pooblaščenja sevn?.i»alj-njem razglasu prepoveduje uvoz in prevoz zemeljskih pridelkov in obrtnih izdelkov iz Francije in Velike Britanije, kakor tudi iz kolonijalnih in zaščitnih ozemelj teh dveh dežel preko mejo Nemčije. Razglas navaja posamezno dotične izdelke.
GrsRo-turJkl spor.
ATENE, 16. (Kor ) „Agence d'Athenes« poroča: Grški poslanik v Carigradu je razpravljal v soboto z velikim vezrjem o podrobnostih iz.edbe zahtevanega zadoščenja. Proti 1. uri zjutraj je veliki vezir vnovič sporočil poslaniku, da je Porta pi ipravljena, dati zadoščenje Ker pa izvedba zahteva novega roka, in je Panas iz lastne inicijative stavil rok 24 ur, je izjavil, da ne privoli več v nikako podaljšanje roka ter je zapustil Carigrad.
Vendar pa odhod poslanika ne izključuje prijateljske poravnave tega dogodka, ako se Porta požuri z izvedbo dvakrat ustmeno in pismeno obljubljtnega zadoščenja.
BEROLIN, 16. (Kor.) Wotffov urad poroča iz Lvka:
Važen oddelek zimske bitke v Mazunp tvorijo boji v in okolo Lyka, ki je dajal R' som trdno oporišče. Našim četam se je posrećilo, da so pred očmi najvišjega vojnega gospoda dne 14. t. m. vrgli sovražnika iz gegovi h pozicij okolo mesta.
Cm so zmagovalci stopili v mesto, je došcl tudi cesar in je našel tam na glavni ulici in na trgu pole^ številnih ruskih vjet-n'kov dele 11. domobranske divizije in 2. peh tne divizije, iziasti pa s slavo ovenčani vzhodno-pruski fizilirski polk grof Rocn št. 33.
Na trgu, med razstreljtnimi hišami in močno poškodovano cerkvijo, se je odigral znanun:t in ganljiv prizor, ki ostane vsem očividcem v neizbrisnem spominu. Vcjščaki, ki so se ravnokar težko borili, obliti s krvjo, so se gneOi radostno okolo cesarja, ki je nagovcril mnoge z meštva in vse častnike. Kmalu so zazveneli vznosni zvoki narodne himne in potem .Deutschland, Deutsch-tend iiber alles" iz mnogo tisočev grl. Vsi zidovi in okna razstreljenih hiš so bili zasedeni po vojakih, ki so hoteli videti svojega cesar'a.
Pri vh jdu mesta je srečal monarh še dva končro došla ba aljona pomorjanskega gre-nadir^kega polka št. 2 z razstreljeno zastavo. Čete so se postavile ob strani ceste v četerokot, v čegar sredo je stopil cesar, izreče svojim hrabrim grenadirjem zahvalo in pripoznanje.
Cesar je rekel, da so v njih stavljeno zaupale sijajno tpravičili ter se pokazali vredne s vej ih prednikov, ki so leta 1870, kakor pred 100 leti v istem mišljenju z neomajno hrabrostjo in zastavljajoč vso svojo možko silo branili domovino pred sovražnikom. Gotov je, da s skupno vojn siio ne odnehajo pobijati sovražnika, kjer se pokaže, dokler ne bo popolnoma poražen.
Gr meč se je pridružil polk poveljniko-vemu .hura" v zrak obnovljene prisege zvestobe do smrti najvišjemu vojnemu gospodu.
Vojni načrti trlpleentente.
KOPENHAGEN, 16. (Cenz.) Vojaški so-trudnik lista .Times' polkovnik Mande,
V ledu zfljefe nngleikc in jonske ledje v Kitajskih voSsii.
LONDON, 16. (Kor.) „Exciiange Telegraph Company* poroča iz Pekinga z dne 15. t. m. Po semkaj došlih poročilih, je več ćti-gk*škili in japonskh ladij popolnoma obda-nhod ltdovja in se nikakor ne morejo p: e-biti do zali »a Pečiii Ladje so za p; osile brezžičnim potom za provijant.
Neka japonska križarka iz Port Aiiurjase je zaman skusala p ibližati ladjam.
Zaplenjeni parmk ,,WMniinaM.
LONDON, 16. (Kor.) Reuterjeva pisarna poroča iz Washingtona: Državni departe-ment je odposlal ameiikanskemu veleposlaniku v Londonu dokaz lastnikov paznika „VVilhelmina", da tovori obstoje izključno iz živi', določenih za nekomfcatente, da torej ni pourejen zap'enjenju. Državni departement je naložil veleposlaniku, naj ta dokaz predloži engležkemu vnanjemu uradu.
Samoumor dr. Veiicsa.
DUNAJ, 15. (Kor.) Orijentalist dr. Anton Velics je včeraj v blaznosti skočil s tretjega nadstropja neke hiše in je bil takoj mrtev.
Samomor voditelja totalizacije.
BUDIMPEŠTA. 15. (Ogrska brzojavna pisarna). Voditelj totalizaterja budimpeštanskoga društva dirk, Arpad Gero, se ie danes vrgel iz drugega nadstropja in je ostal mrtev na tlaku.
Izgnan španski poslanik.
MADRID, 14. (Agence Havas.) V senatu je prečital ministrski predsednik Dato neko pismo generala Caranza, s katerim odreja ta poslednji izgon španskega poslanika v Meksiki, ker je dajal svojo zaščito Angelu de Caso, ki ga meksikanska sodišča kazensko preganjajo. Caranza izjavlja, da to kazensko preganjanje ni nikaka žalitev španskega naroda ali španske vlade. Meksikanska vlada da je bila prisiljena v tako postopanje in zato fnora tudi ukreniti odredbe proti španskemu poslaniku, ker je posegel v vladarske pravice Mehike.
Koze na Dunaju.
DUNAJ, 15. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča:
Od 7. do 13. t. m. jih je na Dunaju obolelo 98 za kozami, od teh je bilo 5 slučajev pri vojaških osebah, dva pri tujcih.
Od izb/uha vojne sem je bilo na Dunaju 715 slučajev koz. Od teh 154 s smrtnim izidom.

Pilile Družba sv. Orila ia Mgfofia!
nemški in avstrijski poslanik v Perziji.
CARIGRAD, 16. (Kor.) Poslanika Avstro-Ogrske in Nemčije, grof Logliotetti in princ Reiss sta odpotovala v Teheran.
Odkop od vojaške službe v Turčija
CARIGRAD, 15. (Kor.) Zbornica je po-t m nujnosti sprejela zakon, ki izvežbanim in neizvežbanim nemuselmanom, kakor tudi g -tovim kategorijam neizvežbanih muzelma nov, do vol, uje odkup od vojaške službe za čas sedanje mobilizacije teritorijalne armade proti plačilu vojaške takse 44 funtov.
Kemiki vojn! ujetniki na poti v Nemčija.
ROTTERDAM, 16. (Kor.) „Nieuw Rotter-< amsehe Courant" poroča iz Vlissingena: Popoludne pri akujejo kakih 100 ranjenih nemških vojnih ujetnikov iz Anglije, ki jih ima ena kolona Rdečega križa, in pa mornariško osebje odpraviti v vlak, v katerem bodo nadaljevali pot v Nemčijo.
Povrotek Belgijcev iz HngHje.
AMSTERDAM, 16. (Kor.) Iz Haaga poročajo: Mnogi na Angleškem, posebno pa v Londonu nahajajoči se Belgijci se hočejo, z ozirom na nemške odredbe, pred četrtkom povrniti na Hoiandsko in v Belgijo.
Žitni trg.
DUNAJ, 15. (Kor.) O kaki promembni trgovini ni bilo danes ničesar zapaziti, vendar pa je treba omeniti, da je bilo po postranskih pridelkih več povprašanja kot ponudnikov. Vreme lepo.
ličfre iz volne.
Osramotena občina. Te dni kažejo po vsej Nemčiji s prstom na neko nemško občino, da, gredo celo tako daleč, da jo imenujejo naravnost sovražnico Nemčije. Kakor je znano, je namreč nemška vlada odredila popis žita po vsej državi in vsak državljan je moral napovedati, koliko žita ima v zalogi. Vsak posameznik in tudi vse občine so storile svojo dolžnost, samo občina Plastau ue. Ta občina jc namreč uradno javila, da ima v zalogi vsega skupaj 39 stotov zmlete in 89 stotov ne-zmlete rži. Revizija pa je pokazala, da je občina uradno lagala, ker je v rcsnici imela 356 metrskih stotov zmlete in 1100 stotov nezmiete rži. To se je razglasilo uradno po vsej Nemčiji in je bila tako občina postavljena na sramotni oder.
Za invalide v armadi. Kakor se poroča, je ogrski ministrski predsednik, grof 1 i-sza, predložil na nekem posvetovanju o preskrbi vojaških pohabljencev, zanimive statistične podatke. Ko so bili sestavljeni dotični podatki, se je nahajalo v budimpeštanskih bolnišnicah 21.680 ranjencev. Od teh jih je smatrati 810 za pohabljence. 28o ranjencem manjka po ena noga, 29 desna, 31 leva roka, ostalih 471 je pohabljenih več ali manj. Kljub temu se lahko že sedaj konstatira, da bo 350 teh pohabljencev počasi zmožnih za delo. V ta namen se ustanovi v Budimpešti po dunajskem vzoru šola za invalide.
300 nemških parlamentarcev na bojišču. Nič manj kakor 300 nemških parlamentarcev se nahaja na vzhodnem oziroma zapadnem bojišču. To je precejšnje število, če se pomisli, da ima Nemčija v celoti 1800 izvoljenih parlamentarcev. Na čelu je državni zbor, ki je poslal v vojno 70 poslancev med njimi več zelo uglednih. Tudi pruska zbornica je precej močno udeležena na vojni in sicer je poslala v voino 65 poslancev, med njimi 35 konservativcev, 10 prostih konservatistov, 10 centruma-šev, 15 narodnih liberalcev in enega naprednjaka. Enako razmerje je pri saški, virtemberški in badenski zbornici. Baden-ski poslanec NVagner je že padel na bojišču. Tudi več alzaških poslancev je pod orožjem, dva alzaško-lotarinška poslanca sta. kakor znano, uskočila v francoski tabor.	. , ....
Sveto pismo o vojnih ujetnikih. V svetem pismu se nahaja tudi interesantno mesto o postopanju z vojnimi ujetniki. V knjigi kraljev 11. 6. 21—23, se nahaja stavek: »Izraelski kralj je vprašal Ehza, ko jih (ujetnike) je videl: »Oče, ali naj jih ubijem? In on (prorok) je odgovoril: Ne ubij jih! Ali imaš morda navado, da pobijaš "one, ki si jih ujel z mečem in lokom? Postavi pred nje jedila in pijače, naj jedo in pijejo, potem jih pa izroči zopet njihovim gospodarjem. Priredil jiin je zato (kralj)
veliko pojedino, jim dal jesti in piti, nakar jih je odpustil in so se vrnili domov.s
Angleška vojaška pravila. Angleški vojaki, ki so se udeležili v Aziji in Afriki ra-j znih ekspedičij proti domačinom, so prišli j v sedanji boj s precejšnjimi izkušnjami. Angleški časopisi prinašajo razna navodila starejših oficirjev mlajšim. »V šotoru mora imeti vojak,« pravi knjiga »Navodilo za novince,« »vedno pri sebi luč. Radi tega naj si napravi v kak drog šotora zarezo, kjer naj postavi potem luč. Će manjkajo vilice, si lahko pomaga človek z žicami. Važno je, da se napravi ogenj hitro, kar se zgodi lahko v petih minutah. Postaviti je treba kako vejo poševno v zemljo. Na vrhu se pritrdi kaka posoda ali pa vojaška steklenica. Nato sc zažge suho listje in dračje in tako še skuha jed. Mož ima tako dobro kosilo, če se hoče ohraniti jed toplo, se mora zavili vojaško steklenico v slamo. Cesto postanejo škal-liicc z vžigalicami \ lažne. Da se temu od-pomore, naj se jih drgne ob suknjo in vtakne potem za nekaj časa v lase. nakar postanejo zopet uporabne. In če pride ploha in če prihaja dež skozi plahto? V tem slučaju je treba plahto na enem kraju pretrgati, da dobi voda izhod v eno smer. Pri dolgih pohodih postanejo mnogokrat stopala boleča. V tem slučaju jc treba cunje pogosto menjati in namazati nogo z milom. Vsakdo naj ima, zaključuje knjiga, vedno pri sebi sanitetni zabojček, ki ga dobi pri vsakem drožistu in ki mu služi za »prvo pomoč . Na vsak način pa je tre-. , ba imeti vsaj po en komad platna, lepiža in olia.
Pod častno besedo izpuščeni francoski vojni ujetnik se je vrnil v ujetništvo. V
Berlinu se je nahajal med raznimi fr;mco-. skimi vojnimi ujetniki tudi neki vojak, ki I je dobil obvestilo, da mu leži žena na smrtni postelji. Prosil je za dovoljenje, da bi jo smet obiskati. S cesarjevim dovoljenjem je bilo res ugodeno njegovi prošnji pod častno besedo, da sc vrne v ujetništvo. Francoski vojak se jc sedaj res vrnil v ujetništvo.
Sestanek na boj«eni polju. „Budapešti Hirlap" prinaša intervvievv z nekim m'adim zagrebško m odvetnik m, ki je bil zastavonoša nekega zagrebškega polka in je bil ranjen na Črnem vrhu v Frb'ji. Častnik je pripovedoval o boju na Črnem vrhu sledeče: „Trikrat smo izvršili bajonetni naskok in piizrati moram, da so se boiili Si bi naravnost čudovito. Dvakrat so nas vrgli nazaj in so strahovito pustošili v nr.ših vrstah. Pri tretjem našem naskoku so padli skoro vsi naši častniki. Toda počasi smo le prodrli, ker smo vedn ) zamašili vrzeli z novimi vrstami. Vedeli smo, da naše kroglje ne morejo dosti škodovati srbskim za kopom in da je mogoče napraviti izhod le z bajonetom, Na posameznosti se ne morem spominjati. Vem le, da je bilo strahovito klanje. Ko smo se tretjikrat približali srbskim pozicijam, so nas pozdravili Srbi s strašnim ngnjem. Nismo mogli naprej in smo se vrgli na zemljo. Bil sem prepričan, da se ne moremo vrniti, ker bi nas srbske puške kar pokosile. Skrili smo se v gozd, ki se je raztezal notri do srbskih pozicij in napadli Srbe vnovič. V trenotku se je razvila strahovita borba. Pred seboj opazim srbskega častnika in se spustim takrj ž njim v boj. Sam ne vem, kako je prišlo do tega, da se nisva niti zmenila za sab je. Menda sva oba v preveliki razburjenosti pozabila na sabije in se radi tega spopadla z rokami. On je bil močnejši in me je podrl, toda jaz sem ga potegnil s seboj. Teh trenutkov ne pozabim nikdar. Nadijevala sva boj na tleh. Ljudje so gazili preko naju. Spoznal sem, da me zapušča močin davil šem se strašno, ker me je Srb tiščal za vrat. Desna roka mi je padla in moja prava sreča je bila, da sem se nehote dotaknil svojega samokresa, ki mi je visel ob strani. Izpalil sem v Srba, ki se je zgrudil mrtev na t a. Pozn ?ie so mi voiaki poved ii, da so naši
Mim politične uesii.
Kako se brzojavlja »z Pariza v Petro-
grad. »Frankfurter Zeitung« posnema po pariški »Illustration«: Poleg brezžičnega brzojavljanja, ki pa ni varno pred mdi-skretnostjo nemških postaj za brezžični brzojav, imata francoska in angleška diplomacija še pet poti, po katerih morete
Stran U.
»VEČERNA EDINOST- št. 29.
V Trstu, dne 17. februvarja 1915.
brzojavno občevati s Petrogradom. Najvažnejša proga gre preko Danske. Dva pomorska kablja vezeta Calais s Fanoe na Danskem severomorskem obrežju. Odtod gredo brzojavke po navadni progi do Fridericije ob Malem Beitu. odtam po kablu v Libavo. V zadnjem času pa so nemške ladje prerezale ta kabeL Brzojavke gredo zato sedaj iz Fanoe v Skagen, najsevernejšo točko Danske. Odtod se uporablja kabel do Gotteborga, odtamkai po švedski nadzemski progi do Griesleham-ma, potem po kablu čez Baltiško morje v Nvstadt na Finskem. Večina teh prog je last nordijske brzojavne družbe. — Druga pot je po progah Casternske brzojavne družbe v Marsilji preko Bone in Malte na Grško, odtod po suhem preko Grške, Srbije in Romunske do ruske meje. — Tretja proga je mnogo daljša in gre po Sredozemskem morju, Rdečem morju. Indijskem oceanu in preko vse azijske celine in to preko Marsilje-Bone, Malte, Aleksan-drije, Sueza, Adena, Bombaj a, Indije, Be-JuJžistana in Perzije do nove ruske postaje Džulfe v ruskem Kavkazu. Ta pot je precej varna pred nemško in turško nevarnostjo. »Frankfurter Zeitung pripominja, da je bila ta proga po turških operacijah v Aserbcjdžanu pretrgana. — Ko bi bila pretrgana tudi ta proga, je potem še četrta. Ta proga gre preko Marsilje, Bone. Malte, AIcksandrijc, Sueza. Adcna, Bombaya. Madrasa. Singapore, Honkonga, Šangaja v Naljenaki in odtod v Vladivo-stok. Iz Vladivostoka gre potem po suhem v Petrograd. — Ko bi bila pretrgana tudi ta proga, ostaja še zadnja, okoli vsega svtta. Brzojav bi šel iz Bresta po kablu francoske kabelske družbe v Ne\v-york. po suhem potem v San Fracisco, odtam po kablu družbe Comercia! Pacific na Sand\\ iške otoke, potem preko otokov j Midway in Guam na Japonsko, odtam pa j v Vladivostok, odkoder prispe potem brez j zaprek v Petrograd.
Koliko časa bo trajala vojna. *Newyork ; American« se je obrnil na nekatere diplo-( mate in druge odiičnjake, da izjavijo, kako dolgo bo po njihovem mišljenju trajala sedanja vojna. Sedaj priobčuje list nekatere odgovore. — Nemški poslanik v \Ya-sliingtonu, grof tkrnstorii je odgovoril zelo zavito, naravnost pitijski. Rekel je: *Ce bi rekel, da bo vojna trajala še dolgo, bi se zak'iučevalo iz moje izjave, da je Nemčija želela, da pride do vojne. Ce pa rečem. da bo vojna trajala le še malo Časa, potem bi se mislilo, da Nemčija hrepeni po miru. Zato se ne morem izražati, r.e da bi se bal. da se iz moje izjave porode nesporazurnljenja. — Avstro-ogrski poslanik v \Vashingtonu. dr. Dumba, je rekel tako-Ie: »Moj položaj mi, žal. brani, da bi se izrazil o tem vprašanju. Rad pa uporabljam priliko, da vam povem, kako me zadovoljujejo dogodki i na vzhodnem i na zahodnem bojišču. Iz teh dogodkov črpam upanje, da se vojna konča ugodno. Žal se čas miru. kakor se zdi, še ne približuje. — Bivši predsednik francoske republike Loubet se je izrazil zelo kratko: »Nikakega dvoma ni, da ententa napreduje na potu zmage.< — Hanmitaux, bivši francoski minister zunanjih stvari: »Sovražnik je izčrpan. Cim trdovratneje naskakuje, tem večje izgube ima; in ne bo se pa mo- j gel upirati demoralizaciji, ki jo povzroči v njegovih vrstah lakota. Zmaga Rusije, j Angleške in Francoske je popolnoma za- i gotovljena.« — Končno je povedal s\oje mnenje še general Bonna!, nekdanji član francoskega generalnega štaba: Rekel je: »Vojna bo trajala še dolgo, ker je Nemčija ponosna na svoj vojaški materijal in nemška vojaška stranka se ne bo mogla sprijazniti s fiaskom svojega načrta. Zato bodo
raviti. toda ni
na
Bolgarsko ?nce Tel.
£j P P
ij n
: v! imel! se veiiKo ( Ta dosežejo svoj c ;!:evanje inozemr^ jen-. Iz Sofije javljajo: „A_ " poroča: Vlada je poslsla v na nji ;n tv m v SM ji okrožirco, v kateri o-na močni pritok inozemskih državna Bol: arsfco, ki se žele nasel'ti boui na starem, bori na novem ozemlju kraljestva, — Sedaj pa preplavljajo ravno ti ozemlji Bolgari, irgnar.i iz Makedonije, vzhodne Tra-cije in Male Azije, kakor tudi iz sosednjih deže'. Oblasti morejo le s te?avo skrbeti za ■astanjanje teh izgnancev, tako, da jih je sedaj izdatno Število brez dela in se jih mora vzdrževati na drža. ne stroške, dokler se ne dokči njihova usoda.
Ob takem stan'u stvari bi priseljevanje inozemcev iz Turčije izzvalo nepremag'jive težave. Ker ne more zanemarjati življenskih interesov svojih lastnih sorojakov, se čuti vbda prisiljeno, da ne bo več dopušča'a, da bi se inozemski podaniki, izgn ni iz Turčije, prisede vali v kraljestvo.
Iz reda jezuvilov. Iz Rima javlja Agen-zia Stefnni, da je generalna kongregacija reda je z u vi to v potrdila dosedanje azisttnte xa Italfj , Anglijo. Francjo in Špansko ter jc se sedar.jegi provincijala Nizozemske i-men. vala azist.ntom za Neme jo. Dela kongregacije se razt.gnejo do Velikenoči.
Domače mil
Darujte prazne steklenice mineralnih voJa! Avstrijska družba „Rdečega križa" Je ob hi I-j vre ni podpori od strani uprav vre'cev v Avstio-Ogrski uverl* akcijo, da
bo bof il iiace, vojne sanitetne zivode, sanitetna postije in saniietne vlake Rdečega
nih steklenic mineralnih voda, ne pa steklenice piva in vina. Posebno se obrača zvezno vodstvo do vseh lekarničarjev, mi-rodil ni carjev, kavarnarjev in trgovin z delf-katesami s prošnjo, naj svoje zaloge ra rabljenih steklenicah mineralnih voda vsake vrste dado na razpolago avstrijski družbi Rdečega križa v omenjeni namen.
Uživanje alkoholičnih pijač na vojaških transportih. Vojno ministrstvo je izdalo vsem poveljnikom že ezniških prog naredbo, ki pri vseh vojaških transportih v železniškem obratu prepoveduje uživanje alkoholnih pijač. Z malimi izjemami naj se dajajo vojakom le mineralne voc*e sadne limonade, brezalkoholne pijače, mleko itd.
Pridržanje najstarejših letnikov v črno-vojni službi. Na različna vprašanja je ces. kr. ministrstvo za domobranstvo odredilo, da črnovojniki (1872), ki bi pri normalnih razmerah že izstopili iz črnovojne dolžnosti, ostanejo do končane vojne črnovojniki, in sicer neglede na to, da so najmlajši letniki (1896) po pričetku mobilizacije stopili v čr-novojno dolžnost.
Na bojnem polju padlim slovenskim vojakom je posvečen 8. sešitek „Svetovne vojske", ki je izšel te dni. 70 životopisov je zbranih v tem sešitku. To niso suhoparni životopisi, posejani s številkami in lepimi besedami o padlih junakih, temveč polni življenja so ti životopisi. Življenja iz bojnega polja in odmevov od domačih poljan junakov. Sedemdeset ih je: vsi junaki 1 Častniki, kmetje, uradn ki in obrtniki — cvet naših vrst. Vsi navdušeni za domovino, vsi junaški in polni zaupanja v Boga. Le berite te životopise in spoznali bodete srca naših mladen cev in mož. Pltme ita srca, ki se prelila kri za dom vino. Med životopise so vpletena seminija pisma padlih vojakov, tako. da je vsa stvav Še bolj zanimiva. Srečna je bila misel uredništva, da je začelo na ta n^čin zbirati spomine na naše junake. To je sešitek, ki se čita lahko tudi mladini v šolah, ker junaštva in pleme-iiosj src teh junakov niso nič manjša kot so junaštva mnogih, ki se stavijo mladini za zgled. Delo toplo priporočamo. . Svetovna vojska- se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Naročn.ki imajo pravico do znižane cene K 1.— za veliki zemljevid vseh evropskih bojišč (za naročnike bo veljal ta zemljev d s poštnino K 2 60). Naročniki si po znižani ceni tudi lahko omislijo krasno bogato opremljeno knjigo „Vojska na Balkanu", ki velja za naročnike „Svetovne voj -ke" samo K 3 — (mesto K 6 60). Naroča se tudi v knjigarni Jaka Stoke v Trstu.
Poljedelski minister poljedelcem. Minister za peljeJelstvo se obrača do poljedelcev Avstr je z oklicem, v katerem naglasa, da je od leteš ijega ^pomladnega dtla več odvisno, nego v letih miru. Pripravljenost vojske in zaupanje državljanov sta odvisna od pridelka poljedelcev. Pred vsem je potrebno, da nobena ped zemlje ne ostane ne obdelana. Pred vsemi naj se sade rastline ki neposredno služijo človeški prehrani. Minister navaja vrsto zemeljskih produktov, ki naj se sade v prvi vrsti, kakor: pšenica, rž it t. Opozarja na pravo negovan'e domačih vrtov na deželi ter naglaša, da je spričo velikih tuzemskih zalog sladkorja priporočat«, da se sajenje sladkorne pese znatno omeji. Minister priporoča štedljivost s semenjem, dobro obd lovanj^ polja, redko setev in krepko gnojenje. Rastline, ki jih labi živina za krmo, naj se sade le v tisti meri, ki odgovarja številu živine. Posvečena pozornost naj se obrača nadalje oljn m in prejnim rastlinam, potem saj n;u poletnih pletenin n poletnega latia, konoplje in lanu.
. Brejp ačno prevažanje daril za vojake
na bojnem po>ju. katere zbira in razdeluje c. i kr. vojno ministrstvo, vojno oskrbni urad ra Di n t;u ali vojno obskrbni urad v ministrstvu kr. ogrs e deželne brambe. — S takojšno veljavnostjo do preklica, nadalje pa do 31. julija 1915 se dovoli na vseh od c. kr. avstr. držav ih železnic obratovanih tirni1: in ozkotirn h preg za v naslednjem naštete \rste blaga brezplačno prevažanje pod naslednjimi pogoji :
1. Ta ugodnost velja: A. Pri nabiralni službi c. i. kr. vojnega ministrstva, v vojno oskrbni urad na Duniju: a) za spodnjo in vrhn * obleko vsake vrste; b) za tobak vsake vrste, vino, č< kolado in kanaite (slad-koreke); c) vsako drugo bi;g) ki je prikladno za osebno up rabo za vojake na bojnem polju. Blago, ki očividno ni prikladno za osebno uporabo za vojake na bojnem polju, je izključiti od brezplačnega prevažanja. B. Pri nabiralni službi vojno oskrbnega urada v ministrstvu kralj, ogrske deželne brambe. a) za sprdnjo in vrhno obleko vsake vrste; b) tobak vsake vrste, vino, čokolado in kandite (siadkorčke). 2. ( značbi vsebine v voznih listih mora biti pripi an že pri oddaji pristavek: „Darila za vojake na bojnem polju-. 3. Ugodnost velja pri nabiralni službi c. i. kr. vojnega ministrstva vojno oskrbni urad na Dunaju le za naslet'n-e navedene pošiljalne relacije. Ce odda darovakc (društvo, odbor, posamezna oseba) pošiljatev na kako |.o:lružnico, ki je za radaljno pošiljanje neugodno ležeče n. pr. darovalce v Trstu odda darove na podružnico v Znojmu), tedaj mora pošiljalna
postaja odkleniti brezplačno prevažanje in priporočiti darovalcu, ter odda dar na vsako drugo, ugodn jše ležečo podružnico. 4. Ugodnost velja pri nabiralni službi vojno oskrbnega uraga v ministrstvu kr. ogrske deželne brambe le za pošiljatve zasebnikov na vojno oskrbni urad v ministrstvu kralj, ogrske deželne brambe v Budimpešti ter za pošiljatve tega vojno oskrbnega urada na kako c. i. kr. etapno poveljstvo. 5. Predujmi in povzetja po dohodu niso dovoljena pri izrabi te ugodnosti. Končno se pripominja, da je dovoljeno brezplačno prevažanje tako razumeti, da tudi niso računati tarifarične postranske pristojbine izvzemši skladiščino. I. Kot centralni urad za nabiralno službo posluje c. i. kr. vojno ministrstvo, vojno oskrbni urad na Dunaju. Za podtočje c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu pridejo v pošte/ za nabiranje sledeče podružnice : V Gorici: nabirališče vojno oskrbn ga urada za naturalna darila; v Gorici: nabira lišče vojoo oskrbnega urada za naturalna darila v slovenskem okrožju. V Celovcu: nabirališče vojno oskrbnega urada za naturalna darila. V Ljubljani: nabirališče vojno oskrbnega urada za naturalna darila. V Beljaku : nabirališče vojno oskrbne urada za naturalna darila. II. Razpošiljanje naturalnih daril je urejeno kakor ' sledi: 1. Darila za vojake na bojnem polju naj pošiljajo darovalci na bližnjo, za nadalje pošiljanje ugodno ležečo nabiralno podružnico. 2. Večje pošiljatve naj naznanijo darovalci, predno jih odpošljejo, c. i. kr. vojnem ministrstvu, vojn> oskrbni urad na Dunaju. Na podlagi teh obvestil bo poslal vojno oskrbni urad darovalcem v svrho direktne odp šiljatve uradno izgotovljene vozne Ifcte v katerih mora biti napisano c. i. kr. vojno ministrstvo, vojno oskrbni urad na Dunaju kot pošiljatelj in kako c. i. kr. etapno poveljstvo kot prejemnik. Svoječasno z veljavnostjo do 1. februvarja 1915 razglašene duločbe za brezplačno prevažanje daril na Rdeči križ veljajo še nadalje do preklica, najkasneje pa do 31. julija 1U15. Podrobna pojasni a dajejo postaje.
i a a essaszsi s s eicL^sEe g e naon; a ■ kova
ure prodala j;
NGIIeri
najuglednejša in r.ajsta- k rejSa prodaja!niča ur v £ Trstu, ulica S. Antonio n (vogal ulice S. Nicolo) ■
Velika izbera §
verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur 5 vsake vrste I. t. d.
Ustanovljena I.
1. u. ■
1819. g ■ ■ MnJ
finali
s Dobroznana mirodilnica
Sv. Cmmmu \
Sv, Ivan - Trst - blizo Kar. doma
IfeSik izbor barv
=^=K»evSak itd^
Zaloga za Trst in okolico redilnega ke* In odrasle
ter fsifsrntja apna in tttttja praSka n iivaiL - TcMer 83.

Sičro-Sfrsp. Sarsapariijae
oompoa.
Čutilo krvi. 6t«k!enica K 3 60 in 7 90.
Sidro-Liniinent.
Nadomestilo za 6idro PaIr.-Expeller.
8oIc6l»e olajiujoic marilo ci prehlajenje. reumati*am,
trganje po ndib, itd. Steklenica K -.80. 1 40. 2,—
jxmammmmnm*:tMa fHM—anm^t—
Sidro - žvepleno - mazilo.
Zelo olajšujoče pri li&aju, 4o 1 nllti teka, lt>) Lon£jk K 1.—,
fr" Dobi sa skoro v vsaki apoteki ali pa dire
» Dr. Richter-ievi »poteki „pri zlitem \m
Praga I, EUzabethstrasae 5
Dneunik „Edinost" u Trstu
je izdal in založil nasledoje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROfA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii IS. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roinan. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'rn rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
bdi na primorska tovarna
dvokoles .TRIBUNA" Gorica. TržaSka ul. 29 prej pivovarna Ooriup). Zaloga dvokoles. Šivalnih in kmetijskih strojcv.gra-mofonov, orkestrom, itd.
F. BA7JEL
Gorica, Stolna u!. 2—I Plačuje se na obroke. Ceniki franko.
Dr. PI€N!K
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATERINA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecijallst za kožne In vodne (spolne) bolezni: 1 lM>—1 in 7—7Yn
TISKARNA
■EDINOSTI
Telef. 11-57 TRST Ttlt'-11""
ul. sv. Frančiška As. 20
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-
inice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
fž; ^intimi Trst
uiUe B ;:vGcJere 49 : TR&OciiMA USNJA s
vi-eh vrst, črnih in barva-nili ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin 7a čevljarje in sedlarje ^Specijaliteta: pođpet-111 nik „PALMA" !! !
UM
zaloga stauMnsRega Mrljala. Tovarna eemeMnih plošč in ml
TRST, Camro s. Giacamo 11 in V. Concortfia 1
cerkve Sv. Jakoba)
V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne.	Postrežba točna.
Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrenie)
Zašoga usfa'ojealh kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
zm sedlarje.
Umstno-fotografični atelje!
Trst. uiica đel Rivo št. 42 (pritličje) Trst
♦♦♦♦
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.

I
Trst, uL M RIuo

Odlikovana pekarna in sladšćičarna
PLOMBgPJ^JE"
IZDIRA&Sii
ulica Istituto šiv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in fsstno i'iplcaio na razstavi v Fi^ica
Peč j se fia in navaden kruh tri krut na dan. I/.bera sladčic, vina v st< k'on;c:tb. pn ; ečericev bi cott nI) konfekturo itd. Sprejema naročila za poroke in k<£že ter vsako\i.»tno psei-jo ter po-streže tudi na dom. - ZMERNE CEH?.
0 h V\ V ' r- irv-' 1 fef
IJ
Z63CZ3R&V HIK
m kok:. zcr:
UUC£ CASEEi^a, BS.
Specijalist za sifiHstične in kožne bolezni H
U % Sma svej	% i •
♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro It. 17,1. % |
- - - • -g
u
❖	=====	Diana)	-
♦	o
Za cerkvijo Sv. A.nto..a novega. Sprejema od 12. do 1: ia od C do 7 poj
ZALOGA POHIŠTVA
Giacomo Macerata
se je preselila
v ulico Sati Giovanni šiv. 7,
Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH.
Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA.
Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink % litra. ISTRSKO vino po 24 st. */4 i. - PRISTNI TERAN po 32 st. J/4 1.
MIMO! MM (Pisna km

*r za, uporabljajo; prazne f to: ralrih vod1, brezplačno preskrbovala z tni-n.rair.o vodo, ki je velikega pcir.&na izlasti z ozirom na tam \lad;j če nevarnosti epidemij. V ta n^ni-n se je us'^n >vila na Dana.u (IV. Gasthaas^tras e) posebna oskrbovalna centrala, ki zbira vse darovane steklenice. Posrečenje te akcije je edvi ro v p,vi vrsti od tega, da se je udeleži vse i>reb.\ahtvo Avstiiie s rr^Duščaaiem uraz-
l 1 » HR^pMATrmr** -;•	T?, ^ssgnii
u :3timm in
CB
iBB
Z J IIC£
9f
p* 9 B	regislrovana zsdiri'g^ z omsisnim poroištvom
TRS? - Piazza deSla Cssci ms štv. 2, i. nac?. - t s: (v Isstni palači) vhcd t^o glavnih stop^i^al^.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 V« % na menice po 6°/» na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakeg-a, če tudi ni ucl ia jih obrestuje po
4 '|4 °|o "
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentnl davek plačuje zavod sam. - Vlagaj se lahko po eno krono. - ODDAJA
domaČe nabiralnike (hranilne puSsce).
Poštno hranilnični račun lb 004.	T KG E FON št. (JoJ
Ima varnostno celico (sufe deposit?) za shrambo vredno-1-nili listin, dokumentov m raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, ure j-, no po najnovejšem načiuu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih cersaSi. STANJE VLOG NAD Id MSU'CNOV KROM. Uradne uie: cd 9 da 12 dopoil in cd 3 da 5 popold. Iiplatuja u vsak fchvnik ob eradnih urah
raTiii
III
ETa"i¥i
lai su
III II!
ili bij