D C jubilant, 1. aprila 1936 Ponovno protestiramo! f Ves čas po vojni je naše kinetsko ljudstvo i vso svojo vztrajnostjo tirjalo, da dobi po zgledih drugih stanov svoje stanovsko javnopravno zastopstvo. To svojo zahtevo je ponavljalo na neštevilnih shodih in sestankih. Svojo zahtevo je javljalo v neštevilnih resolucijah oblastem in od njih nestrpno pričakovalo, da uresničijo njegove želje. Politični zastopniki kmetskega ljudstva so dobivali nalog, da morajo svoj politični vpliv zastaviti za to njegovo zahtevo Stanovska organizacija kmetskega ljudstva »Kmetska zveza« je imela od začetka v svojem programu to zahtevo kot eno najnujnejših ni najvažnejših točk svojega programa. Oni, ki so se pulili pri raznih volitvah za zaupanje kmetskega ljudstva, so jim lepo govorili o kmetijskih zbornicah in obljubljali pri tem, d.i bodo kmetu kmetske zbornice priborili. l epe so bile te besede, ampak prazne ravno pri onih. ki so zanesli razpor s proslulo Samostojno kinetsko stranko v kmetske vrste.. Leta in leta so imeli kmetijsko ministrstvo v rokah, v katerega področje spadajo in od katerega je tudi zaviselo uresničenje kmetijskih zbornic. Ko so imeli ti ljudje oblast, so šli molče preko te življenske potrebe kmetskega ljudstva. Edini, ki so sc borili za razne kmečke zbornice in so se tudi takoj lotili tega težkega vprašanja, ko jim je bila dana možnost za uzakonjenje, je bila Kmečka zveza in pa poslanci, ki so bili s pomočjo Kmečke zveze izvoljeni. Ne izdamo nobene skrivnosti, če obnovimo iz zgodovine zakonska Predloga za ustanovitev Kmečkih zbornic, ki ju je pripravil bivši kmetijski minister dr t rane Kulovec I. 1924 in I 1927. Samo nekaj mesecev jc tedaj imela bivša SLS kmetijsko ministrstvo v rokah in v tem kratkem času je pripravila moderne predloge za zakon o kmečkih zbornicah. Ni njena krivda, če zakon ni bil !e zbornice, če porabimo finančni zakon iti Potom finančnega zakona izposlujemo jioobla- ' stilo kmetijskega ministra, da izda zakon o kmetijskih zbornicah. To stvar jc smatrala Kmečka zveza za tako važno, da je odšel v njenem imenu h kmetijskemu ministslvu član načelstva in mu predložil amandman o kmetijskih zbornicah, ki se naj uzakoni v finančnem zakonu. Kmetijski minister je amandman sprejel in narodna skupščina je to pooblastilo kmetskemu ministrstvu izpo-slovala. Sedaj smo pa doživeli nezaslišano dejstvo, da je ravno iz slovenskih liberalnih vrst izšel napad na to življenjsko zahtevo našega kmetskega ljudstva, Ko smo smatrali borbo za kmetsko zbornico za končano, so upropastili v senatu zakonsko pooblastilo za kmetijske zbornice v glavnem slovenski senatorji. Kmetsko ljudstvo protestira proti temu političnemu na sil j it na življenjske interese kmetskega ljudstva Ne dopušča, da bi se kdorkoli igral z našimi življenjskimi interesi. Kmetsko ljudstvo, po konci! Ne trpimo več, da bi vsi stanovi, pa i< štejejo tudi samo 50 članov v banovini, imel svojo stanovsko javnopravno zastopstvo, nan pa, ki nas je milijone, iz malenkostnih kapri< to jemlje. Ponovno protestiramo! tega nočem: trpeti in ne bomo trpeli! Kmetsko ljudstvo, stopaj v vrste in marš; raj v boj! Ne dajte se več izigravati od polit' kov, za katerimi ue stoji nihče, razen nji senca! Ljudje, ki se tipajo govoriti o nasilju Te dni so slovenski fašisti iti pofovci nSpcll vse sile, da bi po svojih zastopnikih v senatu, Marušiču, Kramerju in Piiclju, zrušili sedanjo vlado, ki se z nečloveškimi napori bori za ozdravitev naših razdrapanih razmer, v katere smo zašli po krivdi diktatorskih režimov, pri katerih so slovenski liberalci odločilno sodelovali. Pri proračunski razpravi v senatu so ves boj proti vladi vodili očividno slovenski senatorji. V senatu so zastopniki slovenskega liberalizma privlekli na dan vse stare kanone, s katerimi so že clavno nekdaj streljali na klerikalce. Zopet so de-vali klerikalnega zmaja iz kože, zopet so videli politiko v rkvi in njenih organizacijah, zopet so blatih naše zaslužne može s sivolasim nadškofom Jcgličein vred, zopet so psovali in zmerjali po svoji stari navadi. Toda, tega mi našim naprednjakom niti zamerimo nc. Nekaj pa je, na kar mi ue moremo in ne smemo molčati, ako slišimo tako govoriti vodje slovenskega liberalizma: Oni si šc danes laste Prcdpravico, da so edini pravi Jugoslovani ter mečejo v protidržav-ne vrste ogromno množico slovenskega ljudstva. lil oni, kot edini državotvorni element v Sloveniji, trpe — po njihovih izjavah — sedaj strašno preganjanje od ljudi, ki so sovražniki države. Gospod senator Puceij je nedavno v senatu tako milo javkal, da bi ta 'iii oni, ki o naših razmerah ni dovolj poučen, mislil, da so slovenski naprednjakarjt pod seda. . lado večji reveži, kakor so bili včasih kt ir ui pod turškimi agami. Naj bij takega govorjenja "'j. Ono ople-tanje naših liberalcev o državiiii protidržav-nili Slovencih naj enkrat za vsele. i. Že večkrat smo v našem listu zapisali, v taka delitev Slovencev — zločinska! Res ji i so Maruši?!, Kranierji iu Puclji v zadnjih lui vse poskusili, da bi v Slovencih ubili ljubezen do dr- žave, pa se jim to ni posrečilo. Vemo, da so svo jo danes polomljeno in pozabljeno stranko JNt istovetili z državo. Vemo, da so proglasili z; protidržavnega vsakogar, ki se je upal po svoji misliti in ki se je upal upreti (emu ali onemu po deželskemu liberalnemu magnatu. Zaradi inalen kostnih policijskih prestopkov in zaradi podlih lažljivih denuncijacij so stotine Slovencev se dele po ječah kot sovražniki države. Pa nam ljubezni do države niso ubili, mi jo danes lju bitno enako goreče, oni pa danes vse |K>skušajo, da bi jo oslabili. Politična strast in osebno sa moljubje jim je več, kakor pa dobrobit države in naroda. In še nekaj! Nismo mogli verjeti svojim očem, ko smo čitali, da so se zastopniki sloven skega liberalizma v senatu pritoževali nad poli tičnim nasiljem v Sloveniji. Čujtc in strmite! No sitelji režimov najhujšega nasilja v naši dežel; se pritožujejo zaradi tega, ker sedanja vlada po pravlja krivice, ki 50 jih oni naredili. To imenujejo oni nasilje. Ponavljamo ponovno, dn v vsem času, odkar vlada sedanja vlada, ni bil zarad političnega prepričanja v Sloveniji nihče mega njan. Nihče ni prisiljen spremeniti svoje prepri čanje. Zdrav razum pa narekuje, da ima vsako poštena vlada pravico in dolžnost, da kaznujt uradnike, ki so očividno kršili zakon in da po pravi poštenim uradnikom krivice, ki so se jim zgodile iz političnega 111 verskega sovraštva Učitelj Pečeh mrtev Kakor glasen protest na javkanje g. senatorja Puclja se je v Vel. Laščah, domovini g. senatorja, zgodil slučaj, ki kaže dovolj nazorno, kakšne krivice je delala poštenim slovenskim uradnikom proslula JNS. Gre tu za 46-letnega učitelja Franca Pečka. zaslužnega in plemenitega učitelja, ki je vse svo je sile posvetil dobri vzgoji dcce in napredku Vel. Lašč. Pokojni Petek je bil poštenjak skozi iu skozi. Ravno tako pa tudi delaven. Bil je dalje časa predsednik, tajnik in blagajnik električne zadruge. Dne 15. oktobra 1933 so bile v Vel. Laščah občinske volitve. Pueljev kandidat je bit tedaj Hočevar, njegov protikandidat pa g. Jelene. Pe-ček tedaj ni mogel glasovati za Hočevarja zaradi nekih nastopov pri električni zadrugi in pa zaradi tega ne, ker pokojni Peček z Hočevarjem ni mogel deliti istega svetouiega nazora. In tnko jc oddal Peček svoj glas za Hočevarjevega protikandidata Jelenca. Kazen za predrznost To, da si učitelj v Pucljevem kraljestvu upa oddati svoj glas proti Pucljevemu kandidatu, je bila leta 1033 nezaslišana drznost. To je moral takoj čutiti Peček: Bolehen, kakor je bil, je mo ral OHO km daleč v nek samoten kraj, oddaljen 00 Km od najbližje železniške postaje. Peček je bil, kakor rečeno, bolehen in je rabil zdravnika. Zdravnik pa je bil od njegovega novega službenega mesta oddaljen več ur pešhoje. Poleg tega so bile razmere, v katere je moral pokojni Peček, zanj obupne; že na poti mu je zaradi silnega mraza postalo večkrat slabo, v Belgradu, kjer je bilo 10 stopinj pod ničlo, pa mu jc teklo izpod kože. V' pregnanstvo je prispel težko bolan. Tam pa se jc njegovo pravo ir. cilje šele začelo. Imel je skromno sobico, hrana, kakršno imajo tam, je biia za težko bolnega Pečka absolutno neprikladna in si je zato na štedilniku podobni pripravi pekel sam krompir in pripravljal sočivje, kar je bilo v glavnem njegov^ hrana, Ko je prispela tja doii letos marca njegova žena, ga je našla v mali sobici ležati na slami, Vsega iznemoglega in v skrajni nesnagi. Ljudje si sploh niso upali prestopiti praga njegove sobe, ker so se bali, da najdejo svojega učitelja mrtvega. Bil je prepuščen sam sebi, bil pa je seveda za vsako samopomoč nesposoben. Tako je hiral in čakal, da se najde kdo, ki bo popravil krivico, ki so mu jo prizadejali politični nasprotniki. Pudjeva hčerka v Vel. Lašče iz Vri. Lašč ni bil odposlan samo Peček, marvef tudi drugi učitelji, ki tedaj vsemogočnim kmetijcem in njihovemu nekronanemu kralju niso bili všeč. Kmalu pa se je videl tudi namen njihovih premestitev: V Vel. Laščah sta se pojavila na učiteljskih mestih — hčerka gospoda ministra Puclja in njen takratni zaročenec jn sedanji mož. Medtem pa, ko je Peček ležal na smrt bolan v pregnanstvu, intrige proti njemu v Velikih Laščah še vedno niso prenehale. Bile so na delu še tajne sile, ki so na pr. preprečile, da Pečkova žena ni dobila obvestila o težki Pečkovi bolezni, dalje pa tudi Pečtk sploh ni dobival pošte, ki mu je bila namenjena. Značilno je, da se je dekret, s katerim je bil premeščen nazaj v Vel. Lašče, večkrat izgubil in ga je Peček dobil dolgo potem, ko jc bil dekret podpisan. Ko ga je dobil v roke, pa Kmečka zveza slovenskim kmetom Zadovoljni ste !a, kadar dabrc in pet«! kupite) Radi lega se zglasite pri nakupa blaga za ženske in moške obleke ln drugih potrebščin svilnatih rut in šerp pri mmn ieSNIK* LJUBLJANA Lingarjeva ulica k Tam bodete dobro in pošten® postrežeiii Da bi se naša akcija za primerne živinske cene čim bolj razširita, ter da bi bik) delo enotno in uspeli trajeu, |*>ši!ja Kmečka zveza svojim organizacijam po deželi sledeča navodila: V vsakem kraju, kjer se prirejajo sejmi, naj ,e v sv rito reguliranja živinskih cen izvoli poseben odbor, v katerega naj vstopijo kmetje iz celega okoliša, kateremu je sejem namenjen. Izmed članov tega odbora naj se izvoli komisija (n. Pr. treh mož), ki bo ob priliki sejma ocenjevala živino pri vhodu na sejmišče. Ako ima sejmišče več vhodov, naj se izvoli za vsak vltod po ena komisija. Drugi člani odbora više nadzorstvo na sej-! mišču, kjer vzpodbujajo ljudi k slogi in nadzirajo, da se prodajo po cenah, ki jih je določila ! komisija. Ostali gredo na važnejše dogonske ee-! ste in poučujejo ljudi o cenah, ki so za ta dan določene, predvsem pa gledajo, da prekupci iti mešetarji ne nakupujejo pred dogonom na sejmišče. Dobro je tudi, če odbor naprosi oblastva. da kontrolirajo prekupce, če imajo vsi pravilne obrtne liste. Slehernemu, ki nima pravilnega obrtnega lista, jc zabrailiti vsako poseganje v kupčije. Sejem naj se ob uri, ki jo odbor določi, (najbolje ob 12) brezpogojno zaključi, to sc pravi, po tej uri naj nikdo ničesar več nc prodaja. Po sejmu naj ima odbor sejo, kjer naj ugotovi, kakšen je bil uspeh, t. j., koliko so bile določene cene primerne, v koliko so se kršile določbe komisije itd. Na podlagi teh ugotovitev naj sc izdelajo smernice za prihodnji sejem. Ob-enem je treba določiti zaupnika, ki bo o vsem takoj poročal Kmečki zvezi v Ljubljani. Na naslov tega zaupnika bo tudi Kmečka zveza pošiljala svoja navodila. Sploh bo kmečka zveza skušala v bodoče tedensko ali vsaj štirinajstdnevno izdajati poro-čila o položaju na živinskih tržiščih. Da pa bodo ta poročila točna in popolna, je potrebno, da krajevni ip okrajni sejniski odbori zvezo sproti obveščajo. I sto tako naj Predsedniki krajevnih sejmskih odborov pouče člane odbora o dobljenih poročilih in navodilih vselej pred začetkom sejma. Ker je to izključno gospodarska akcija, namenjena le obrambi gospodarskih interesov našega kmeta, lahko krajevni odbori pritegnejo slehernega, ki ima dobro voljo sodelovati, 6 lil iskega mošta, 31.69 lil piva, 4.41 hI špirita in 7.18 hI žganja. Ce računamo vino, vinski mošt in pivo po 10 Din liter, da to velikansko vsoto 533.090 Din. Ker leži občina v tujskopro-metnem kraju, odbfjmo na tujce polovico te vsote, pa nam ostane še vedno čeden znesek 266.845 Din. Ce prištejemo k tej vsoti še znesek za špirit in za žganje, ki se baje točita po 40 ozir. po 25 Din za liter, naraste vsota na znesek 278.385 Din. Zanimivo bi bilo dognati še to, koliko se v dotični občini pokadi. Poglejmo pa še druge številke I V to občino spadajo tri župnije. Družba sv, Mohorja je v istem letu štela v teh Ireh župnijah 154 članov. Vsakdanjih »Slovencev« je bilo na- ročenih 20. ponedeljkovih pa 5, »Domoljub« je imel istotani H03 naročnike, 'Bogoljub pa 1'24. Naročnina na vse te stvari je znašal« 22.470 Din. Za nadaljne račune pa vzemite doma ali I v šoli svinčnik v roke, pa na podlagi teh podatkov preračunajte, koliko več gre zu nepotrebno pijačo, kakor pn za potrebno in koristno izobrazbo srca in duha Ne bila bi napačna misel, naj bi finančna kontrola smela takele podatke pošiljati našim šolani, kjer bi naše učfteljstvo nu podlagi resničnih in ni? izmišljenih številk odkrivalo šolski mladini to odprto in vedno bolj krvavečo rano unšega narodnega zdravja! Potem se pa še dobe ljudje, ki si upaj« govoriti: Največ prihranim, če se odpovem časopisju.« Številke govore čisto drugače... je bila njegova bolezen.že taka, da ni bilo več rešitve... Sedanji režim popravlja krivice, lako je moral predvsem zaradi učiteijstva samega pie-staviti Pucijevo hčerko in njenega moža na zetov dom v 5 km oddaljeno Karlovico, da je s tem lahko prestavil nazaj v Vel. Lašče učitelje, ki so morali napraviti v Vel. Laščah prostor Pucljevemu zetu in hčerki. Krivica popravljena — «s prepozno! Usoda je naklonila končno tudi Pečku možnost, da se povrne v svoj domači kraj. Dne 21. t. m. sta Pečkova žena in njegova sestra odpravili Pečka, skrajno razbolelega, iz Prnja-vora. In 22. t. m. ponoči je prišel Peček zopet v svoj domači kraj. To ni bil vesel prihod marveč tako prihod, kakor vsa pot, ki je bila eno samo trpljenje: iz vlaka so ga morali prenesti tn položiti v postelj. Le pet dni je užival domačnost kraja in po petih dneh je 27 marca ob dveh zjutraj izdihnil svojo blago dušo kot žrtev brez primerne politično-strankarske posi-rovelosti. V nedeljo so nesrečno žrtev političnega nasilja v Vel. Laščah položili v grob. Tisoči prebivalstva so ga spremili na zadnji poti, Ob grobu smo lahko videli, kako ceni slovensko ljudstvo učitelja, ki je vzrasel iz ljudstva, ostal ljudstvu zvest in sc ves žrtvoval zanj. Tako gredo žrtve nasilja v prezgodnje grobove. Pred par meseci velika trpinka Angela Hafnerjeva, sedaj pa Peček. Ljudje, ki imajo te žrtve na vesti, pa krife danes o nasilju. Da jih ni sram. Če bi jim sedanja vlada jermene rezala s hrbtov, bi morali molčati, v zavesti, koliko gorja so oni našemu narodu naredili. Hinavsko zavijanje oči pa slovensko ljudstvo z gnusom odklanja. Nimate legitimacije, da se pritožujetc, gospodje! Naši vladi želimo, da bi bila odločna p" popravljanju krivic. Njeno obzirnost in natančnost ima marsikdo za slabost. Pri nas v Sloveniji že davno niso vse kriviec popravljene. iSchichtov RADIO Stojmo Vrlo si se držalo doliro krščansko ljudstvo v težkih letih prejšnjega režima! Čast posehno vsem onim možem iu funtom, ki ste v teh letih Irpeli! In teh ni bilo malo. Zlato se preskuša v ognju, človek pa v trpljenju. Takrat človek pokaže, ali je veja, s katero se da opletati, ali hrast, iii se ne upogne; ali je cunja ali jc skala; mevža ali mož, strahopetec ali značaj. Da je v teli letih toliko naših možakov raje trpelo kakor se vdalo, raje na-dhiikom kljubovalo kakor svoje prepričanje skrilo in zatajilo, ta značajnost nas veseli, ta zasluži javno priznanje in zalivalo. To sem želel povedati. Pa še nekaj že dolgo čutim potrebo povedati. Kaj neki takega? Spovedu! se bom javno svojih -grehov:, — če so bili res grehi. Napisal sem bil, ko sem bil še med našimi izseljenci na Vestfalskem, knjigo z naslovom: Mir vam, Slovenci!« V tisti rotim Slovence, naj vendar napravijo že enkrat konec strašni medsebojni vojski, ki se bije na Slovenskem že 70 let. Vedno sem stal sredi tega boja, a vedno ine je ta boj, ta medsebojna vojska rojakov, bolela. Tako majhen narod, od močnejših sosedov prezirali in zatiran, pa med seboj tako razdvojen, razprt, razklan, da je žalost. Ali je tega treba?! Iz tujega sveta se ta domači boj vidi Se bolj nepotreben, neumen, grd. — Ze prej pa sem napisal knjižico »Zločin nad domovino«, kjer sem nasprotnikom temeljito vest izprašal, »jih grehe očital, pokazal in dokazal, imenoval >zločin nad domovino«, njih početje, da "spravljajo tako sovraštvo med lastnim narodom, in jih rotil pri ljubezni do lastnega rodu, da naj s tem nehajo! Pri nas je volja za mir, če je tudi pri njih, pa bo vojske konec, trikrat sem jih nato v »Slovencu« pozival, n«i mi na to odgovore, — u tisti, ki no ostanejo nikomur dolžni nobene besede, če jo le ziniti morejo, niso odgovorili nobene besedice. Molčali so kot miška v luknji. Ugnal sem l"'. A spreobrnil jih — nisem! Greh zoper svetega Duha! »Spoznani krščanski resnici 9e ustavljati!« Resnico so imeli tako dokaza- irdno! no, da ji ugovarjati niso mogli, — sprejeti pa je niso hoteli. Ostali so trdovratni v svoji hudobiji. Tedaj pa sem rekel: Na ta način ni šlo; poskusimo zlepa! Lepa beseda najde lepo mesto. Morda pojde na ta način. Bilo je to takrat, ko so bile razpuščene vse stranke, ko je bil proglašen politični mir po celi državi, in smo mislili, da je to --"sno mišljeno. Takrat sem si rekel: zdajle je čas, da se ta mir tudi v srcih poglobil -- A kmalu se je začelo kazati, kako je bilo to mišljeno: »mir« napraviti na ta način, da nas odrinejo, pohodijo, udušijo. Ko bi bil to vedel, bi tega ne bi) šel pisat. Storil sem pa še en korak več, Napisal .sem dva članka za takoimenovani »Kmetski list«. Zakaj? Zagotavljalo se mi je od neke strani z vso prepričevalnostjo, da >kmetijci« spoštujejo vero, | ia jim gre za kmeta in samo za kmeta, in kako da bi bilo lepo in potrebno, če bi bili kmetje edini in bili z vsemi močmi kot en mož za pravice svojega trpečega stanu. Za kmeta, o, za kmeta bi pa rad kaj storil, če bi se le dalo storiti! Če bi se mogli kmetje na stebrih krščanstva združiti, bi bilo lepo. Poskusimo, če imajo res dobro voljo! In napisal sem dva članka, kjer sem poudarjal svojo ljubezen do kmeta in kako bi bilo potrebno, da bi bili kmetje res edini. Kaj ste rekli na to? Da sem tudi jaz ušel med liberalce?! Ali ste se kuj pohujševali nad tem? ... Mogoče! Potom vam moram pa povedali, da so se njega dni pohujševali tudi nad Kristusom, češ: glej ga, s cestninarji in grešniki se pajdaši in je! Delal sem ne kot politik, ampak kot duhovnik. O Kristusu se bere, — prerokovano je bilo o lijem: .»Na-lomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil.« To hoče reči: Dokler je v človeku Se kuka iskra dobrega, poskusi jo rar-pihati, morda se da iz nje še napraviti ogenj, ali: če je lonec, ubit, nikar ga kar ne razbij, poskusi ga zvezali, morebiti bo še držal! Isti Jezus je tudi rekel, da bolni potrebujejo zdravnika, ne zdravi; da je prišel iskat kar je zgubljenega. To je bilo takrat meni pred očmi. Ali zdaj razumete? Za duhovnika je lepo in veselo, če more kakemu slepcu oči odpreti, kakega zmotenca na pravo pol spraviti. Če bi jih pa mogel naeukrat več zajeti, bi bil pa to kar obilen ribji lov. Kdo bi si ga ne želel?! Toda — toda — celo sam Jezus je takih grešnikov malo spreobrnil. Znan nam je samo Levi, ki se je spreobrnil v sv. Matevža. Volja je bila dobra, žetev pa mala. Celo tisti, ki jih je Jezus ozdravil, so na veliki petek s farizeji vred kričali: Križaj ga! Tudi moja volja je bila dobra, — seveda pa ni rodila ... Nauk iz te zgodbe si hočemo posneti prihodnjič. J. K. Mamica, ua z menoj.. Najlepša dolžnost matere je vzgoja otrok. Prav tako pa mora skrbeti, da je tudi njih perilo vodno čisto. Ali je pa potrebno, da se moči ure in ure in s tem zanemarja svoje otroke? Nikakor ne — kajti danes ima S c h i c h t o v R a d i o n, ki brez truda opere perilo. In kako preprosto je to: najprej raztopi R a d i o n v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. KAJ JE NOVEGA osebne vesti___ d Za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja je imenovan g. Ivan Oman, župnik v ameriškem Clevelandu. Čestitamo! d 70 let je dopolnil Mihelič Franc, trgovec v Dubravi-Zavrču. d 60 let jc dopolnil dne 27. marca pape-žki nuncij v Belgradu g. Ilernienegild Pelle-grinetti. domače novice d Nadškof dr. Jeglič se je pripeljal te dni v Kočevje, kjer je dobra tretjina kočevskega dijaštva na praznik 25. marca stopila pod Marijin prapor. Gospod nadškof je v -svojem nagovora bodril mlade koligreganiste in kongre-ganistinje, naj vztrajajo zlasti v današnjih dneli posirovelosti in protikatoliškega gibanja na poti čednosti in kreposti, ki so si jo izbrali. V zaupanju na svojo nebeško Mater naj se junaško zoperstavljajo grozeči komu-nistično-boljševiški nevarnosti in naj neustrašeno gredo mimo podivjanih zgledov današnjega časa. d Za -Mi službenih mest pogodbenih do-hodarstvenih paznikov v Ljubljani je vložilo prošnje nič manj kot 2000 oseb. Bodo skoraj vse prošnje odbite, zakaj uslišanih bo od 2000 prošenj samo 2 odstotka. Beda Slovenije je res prikipela do tega, da bo kmalu vsa Slovenija en sam tabor prosilcev za službo. d Želja je hrepenenje po nečem. Mi vam }o izpolnimo. Prinašamo trenčkote za dame, gospode in mladino, najboljše kakovosti, najnovejšega kroja, najnižje cene. Ogled pri nas je že iz koristi neobhodno potreben. T i v a r obleke. d Nova železniška postaja ob kamniški progi Podboršt je bila te dni slovesno otvor-jena. Občina Ježica je dobila s tem svojo tretjo postajo. d Zagrebški prekupčevalce Tržek je ubil ua sejmu v Ivaničgradu zaupnika j Gospodarske sloge«, uglednega kmetovalca Vraneša. d Pokret »Gospodarske sloge« se je razširil tudi na dalmatinske ribiče, ki pa hočejo poleg tega s pomočjo ribarskih zadrug izločiti vse posrednike. d K boju za višje cene živini. V »Trgovskem listu« čitamo: »Pokret Gospodarske sloge je naletel že na prve težkoče in tako so se na primer organizirali kupci v Novem Sadu ter tudi s svoje strani predpisali cene, po katerih bodo plačevali živino. Ker kmetje niso hoteli po teh cenah prodajati, ni bila sklenjena nobena kupčija. Sedaj piše tudi dr. Maček v '-Gospodarski slogij o težavah, ki jih bo morala premagati Gospodarska sloga, da doseže svoj cilj. Pravilno pravi dr. Maček, da ne more imeti trajnega uspeha, če se prisili samo domačega mesarja na višje plačilo cene živini. Prava cena živine se doseže le z izvozom. Izvoz pa je nemogoč, kadar je na domačem I rgu cena živine višja, kakor pa so to-časne izvozne cene. Zato treba delati tudi na to. da se zmanjšajo cene za one izdelke, ki jih potrebuje in kupuje kmetovalec.« d Izvoz sena bo v kratkem zopel dovoljen. Kmetijsko ministrstvo je že stavilo pred-liielni predlog. d Trošarina na gumaste čevlje. V sporazumu s trgovci, obrtniki in zlasti ua zahtevo opančarjev je povišala valjevska občina trošarino na gumaste podplate od 100 na 400 Din za 100 kg. Od enega para gumaste obutve se bo pobirala trošarina od 25 do 50 Din, od para gumastih opank pa od 5 do 25 Din. --Dokler bo večina naroda za Bafo. bo hoj proti njemu težak. d Dve novi meščanski šoli dobi Slovenija: eno v Mariboru, že II. deško meščansko, in drugo v Zagorju ob Savi. d Temeljni kamen za novo cerkev Matere božje Lurške v Zagrebu so položili 25. marca 1. I. Blagoslovil ga je nadškof dr. Bauer. B««ansBHBBfflsaaBaflRB»MBissBSBsaHR» Iteiiiiiilfl šiniti JE NAŠ CENENI POPOLDNEVNIK. KI GA SVOJIM ČITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI >SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB LJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. d Cene sladkorju naj zniža država z znižanjem držHvne trošarine. Pri nas je sladkor tako silno drag predvsem zaradi tako visoke državne trošarine, ki znaša za kilogram sladkorja v kockah 8.05 Din, za kilogram kristalnega sladkorja pa 7.50 Din. Ker je tvorniška cena sladkorja le 3—4 Din, znaša torej državna trošarina na sladkor celih 200 odstot. vrednosti blaga! Posledica tega je tudi, da smo mi glede draginje sladkorja na drugem mestu na svetu in da nas v tem pogledu prekaša samo še Italija. Zaradi tako pretirano visoke trošarine sladkorja je pa tudi potrošnja sladkorja padla pri nas ko v nobeni drugi državi. Le še v Albaniji se porabi sladkorja manj ko pri nas. Posledica tega silnega nazadovanja potrošnje sladkorja je, da prej zelo dobička-nosne sladkorne tvornice izkazujejo sedaj izgubo. d Nad mesnico so se spravili. V Rad vanju pri Mariboru je bil izvršen drzen vlom v mesnico mesarja Mihaela Medveda. Zlikovci so prekopali zid z železnim drogom ter napravili pol metra široko odprtino, skozi katero so se splazili v notranjost. Odnesli so 135 kg sveže slanine, 6 prekajenih šunk, klobase in 490 din gotovine. Skupno so povzročili 3500 din Škode. Ker zakriva mesnico visoka živa meja, so v njenem varstvu brezskrbno kopali zid. d Palačo Delniške družbe ob Miklošičevi cesti v Ljubljani je kupil Pokojninski fond nameščencev Kreditnega zavoda ,.a trgovino m industrijo v Prešernovi ulici za 2,650.000 Din. Palačo je zgradil tiskar in graščak na Impolci pn Brežicah Otmar Bamberg star ra je bil že od 1. 187«. lastnik hiše št. 13 v Kolodvorski ulici, I, kateri je spadala zemljiška skupina tja do Miklošičeve ceste Po prevratu je bila nekaj časa Bambergova tiskarna pod sekvestroni,. pozneje pa so j0 cionalizirali«. Lota 1929. 4. septembra pa je Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani kupila od Otmarja Bamberga palačo in tiskarno i vsemi stroji in inventarjem za 4,550.000 Din. d Ako hočete biti postreženi ■/. dobrim blagom in po najnižji ceni, potem kupite le v inanufakturai trgovini Kmečki magaiin LJubljana, Krekov trg 10. d Moderno ljudsko kopališče na špjej Med ljubljansko mestno občini; iu tesarskim mojstrom g. Francem Malrtincem sklenjena j kupna pogodba je bila 11. marca podpisana, j Za občino je pogodbo podpisal župan dr. Juro Adlešič. Ze 25. junija 1934 je občinski svet skleni! nakup Martinčevega zemljišča na Spi. ; ci, ki obstoja iz dveh parcel, in sicer št. 272 v izmeri 2788 nr s poslopji in malo hišo iu i iz št, 25/4'vrta v izuieri 270 mJ k. o. Karlovško j predmestje. Nakup je finančno ministrstvo ! odobrilo 3 julija 1935. Kupnina je bila do-govorjeua ua 764.SCO Diu, od katerih odpade na stavbe 205.382. ostanek na zemljo. Na Špici zgrade moderno ljudsko kopališče d Cenejša vožnja za praznike. Za velikonočne praznike uvede generalno ravnateljstvo državnih železnic dva ljudska izletniška vlaka, in sicer iz Zagreba na Sušak in nazaj in iz Zagreba v Split in nazaj. Odhod iz Zagreba bo 11 aprila zvečer, s Sušaka in iz Splita pa sc vlak vrne 13. aprila zvečer. Cena izletniškega vlaka Zagreb-Sušak in nazaj znaša v II, razredu 114 din, v III. razredu 76 din, iz Zagreba v Split in nazaj v II. razredu 213 din, v UI razredu 1-16 din Potniki s področja zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva imajo 50% popust za priključek \ Zagreb. d. Lastnikom hranilnih knjiži«. Ogibajte se sumljivih brezposelnih pohajačev, ki pc cestah, v gostilnah in drugod lovijo v svoje mreže in izvabljajo od njih hranilne knjižice jio smešno nizkih cenah, ali po pretiran« visokih cenah na obroke. Veliko vlagateljev je bilo že oškodovanih ua ta način, ker so zaupali svoje hranilne knjižice brezposelnim priganjačetn in sedaj zaman čakajo na denar, i d Za Bato, 39 narodnih poslancev je poslalo notranjemu in finančnemu ministru pi' smo, v katerem navajajo, da se dan za dnem : vrše protestni shodi proti Bati, da pobijajo izložbe Batinih prodajalni« itd Vse to gibanje proti Bati podpira in financira Batina konkurenca. Poslanci prosijo notranjega in finančnega ministra, naj z odločnim nastopom nare-; dita konec leniu terorju. iz ceairolB« *fnarR«' LlHMianl bodo Mid,»oijiii Vaše pivce najboli! d Steklenica z živim modrasom. Službujoči stražnik na Koprivniškem mostu v Celju je našel pri Rudarski šoli v papir zavito steklenico. V za maše ni steklenici je našel živega modrasa, kar je za ta letni čas gotovo redkost-j Kdo si je dovolil tako neumestno šalo, ki1» j lahko postala usodna, dosedaj ni bilo mog<$ ! ugotoviti. Modrasa so izročili prirodopia" , zbirki na Rudarski šoli v Celju. d Kredit za nastavitve brezposelnih in'1" ligentov je v part. 1. poz. 2 »Bednostnega skl* da*, v banovinskem proračunu za leto 1936-3' določen na 650.000 din. Tega zneska ne » mogoče povišati. Z ozirom na okolnost, da i potreba za nameščenje brezposelnih in'6": I gen to v znašala v minulih letih skoro šti večji znesek, je bilo treba za novo proračunsko leto izbrati od sedaj nameščenih brezposelnih intellgentov komaj Četrti del. Vsled tega tudi ni možno računati na sprejemanje novih prosilcev. — Prosimo gospoda bana, naj izvrši "drog pregled dosedanjih podpiranoev, da bo mogoče dati podporo tudi tistim, ki so doslej iz znanih vzrokov brezuspešno prosili pomoči. d Pe 9 jajec za S din so prodajale te dni kmetice v Mariboru. d Nemški državljani, ki šive r Jugoslaviji, so se udeležili nemških parlamentarnih volitev. Poseben parnik jih je prepeljal iz Splita na odprto morje in potem so na parni-lui volili. Od 354 oddanih glasov je dobil Hitler 810; štirje glasovi so bili neveljavni. d lu vendar je doma najboljše. Lansko jesen je odšio v Nemčijo večje število kočevskih krošnjarjev, ki so tam hodili po mestih in ponujali slaščice kakor pri nas. Oblečeni so bili v svoje narodne noše ter so zase delali veliko zanimanje. Spočetka so imeli lepe uspehe, pozneje pa je zanimanje zanje padlo, vendar so primerno čez zimo še dobro zaslužili, toda nastale so težave, kako bi spravili svoj dobiček čez mejo. Ta mora namreč iti po gotovem dogovoru med državama in seveda morajo kočevski krošnjarji dolgo časa čakati, preden Nemčija nakaže njihov denar v našo državo. V Nemčiji pa so še druge denarne težave. Hočevarjem se prihodnjo dobo ne bo več splačalo hodili v Nemčijo, tako trdijo sami, ker nič ne zaslužijo. Vseh Hočevarjev s potnimi listi in dovoljenji nemške vlade je lani odšlo v Nemčijo 274. d BinkoSino romanje na Trsa!, združeno z izletom po morju nn prekrasni otok Rab, ne na Krk, kakor drugo leta, bo letos pod tako ugodnimi pogoji, da se ga bo lahko vsakdo udeležil. Piedno se odločite, zahtevajte obširna pojasnila, ki jih posije »Sveta vojska« vsakomur brezplačno. Sporočite po dopisnici svoj naslov pisarni »j?o božjem svetu«, Ljubljana, Scnipclrska vojašnica. IZ DOMAČE POLITIKE d V 7 občinah so se vršile preteklo nedelj« občinske volitve. V Studencih pri Mariboru je dobila lista Lojza Kaloha 890 glasov, Šreiberjeva lista pa 149 glasov. Alojzij Kaloh je podal izjavo, da njegova lista ni socialistična. ker je na njej izvoljenih tudi več izrazitih pristašev Jug. rad. zajednice. V Vitanju pri Konjicah je zmagala združena opozicija. \ ostalih petih občinah je zmaga Jug. rad. zajednice prav lepa. V Radvanju je dobila naša lista 290 glasov, nasprotna socialistična »pa 198. V Dobrni je bila samo naša lista in so »/-voljeni vsi naši kandidati Tako tudi v Iha-"in in v St. Vidu nad Ljubljano, ki je dal Jug. Iad- zajed niči 615 glasov in vseh 24 odbornikov. Zelo se je postavil tudi St. Jernej na Dolenjskem, kjer sta bili dve listi. Jug. rad. zajednica je v boju z združeno opozicijo priučila 652 glasov in 22 odbornikov. Nasprotniki so si prisvojili 195 glasov in 2 odbornika, tdeležba več kot 70 odstotna. d Kakor lani, tako tudi letos otvorimo prvega aprila n«š oddelek za cencjšs obleke, I ri neverjetno nizki ceni so obleke prvovrstne kakovosti, Vhod v ta oddelek je iz Prešernove ul- na dvorišču — Ti v ar obleke. <1 I>»v»!j je »tfaiioranja! Večina Ijubljan-vseučmščnikov bi se rada posvetila tiče-8 *e ne more, ker peščica komunistov, j'i!> 1'ksistov in raznih pofovcerv preprečuj« vsa->" delo « kričanjem fn z drugltn nasiljem, oživljamo oblast, da rogoviležem odločno stopi na prste iu varuje akademsko svobodo pred ljudmi, ki o svobodi krlče, aami so pa njeni največji sovražniki. Markskomunieti naj gredo tulit in razgrajat v sovjetski raj, pofov-ci pa tudi vedo, kje jo njih pravi dom. d Od slovenskih senatorjev sta glasovala, »a vlado, torej tudi za ustanovitev kmetijskih zbornic samo dr. KoroSec iu dr. Oregorin. d Popolnoma pravilno! Časopis »Otadžbi-na< nastopa proti temu. ker dovoljujejo tujcem zlasti Zidom, da prevzemajo jugoslovanska imena in pod njimi skrivajo svoje pravo poreklo. Prevzemajo celo imena naših narodnih junakov. Tujci naj se pišejo s svojim pravim imenom, da bo vsak vedel, da ima opraviti s tujcem. SEOVEJS/EC II VCStlMl KOVINSKI KATOLIŠKI dnivnik. me v mm katoliške AKCIJE. STANS NA MISSC 28 DIM. PIŠITE, DA VAM PO$USJQ NEKAJ fTEVIlK RRSmA&iO OGLED. NASLOV: »SLOtfSNEC«, UV8DANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA. ■}i«HaiesaBtaeflii8SXPe%iesEiBssRiastt-zdu na Humu pri Celju. Prizadeti .so posestniki Veselak iz Levca, Skorjam- m Piani n*-šok iz Kostnice. d Obleka mu je igorola ua teb sit. Nevarna nesreča se je pripetila v stanovanju delavca Antona Kegla v Mariboru. Keglova žena je ribala kuhinjo in je pokrila tla s papirjem iil starimi vrečami. Naslednje jutro je skužald zakuriti v Štedilniku, pa je iskra odletela na tla in se je papir z vrečami vnel. Na njen krik je mož skočil iz postelje ter začel gasiti. Pri tem pa se mu je vnela spodnja obleka ler uiti' zgorela na telesu. Zadobil jo zelo hude opek*, line ter so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. d Dame imajo okus, mi z njimi tekmujemo. Prinašamo najlepše pomladanska plašče, modeli Dunaj in Pariš. Ogled je prost; presenečeni boste z okusno izdelavo. T i v a r obleke. d Pri podiranju lesa ponesrečil. Dne 13. marca se je pri podi ran ju lesa pouesrečil ugledni posestnik Janez Gabrič, doma iz Dobrove, župnija Rajhanburg. Nogo v kolku mu je drevo popolnoma zdrobilo, spodnji dei drobovja na več mestih raztrgalo. Ponesrečene« so odpeljali v bolnišnico v Brežice, kjer se je moral podvreči vet težkim operacijam. Vest o hudi nesreči tega moža je bolestno odjeknila po vsej župnija, Še bolj pa sedajo ko je prišlo iz bolnišnice obvestilo, da je Gabrič za hudimi poškodbami umrl. Pokojnik je bil 28 ključar cerkve sv. Pavla ter dolgoletni župan bivše občine Brezje. d Ko je pregledoval staro pištolo. Znani Alojz Vesenjak 15-letni sin posestnika v Mo-škanjcah, je pregledoval staro pištolo, ki jo je podedoval po svojem že pred 12 leti umrlem očetu. Ko je tako gledal z desnim očesom v cev, ae je orožje nenadoma sprožilo in ga je izstrelek zadel v desno oko. Krogla je predrla tudi možgane in izstopila na tilniku iz lobanje. Fant se je s krikom zgrudil in nekaj trenutkov pozneje izdihnil. d V šali je pomeril. Znano je, da mladina v Sloveniji nima nikjer toliko orožja kakor v kočevskem okraju. Tako je imel revolver tudi 15-le!ni posestnikov sin Jože Ite-bolj iz Haglerjev pri Kočevski Kaki. V nedeljo se je Rebolj igra! z revolverjem vpričo 18-letnega posestnikovega sina Ivana Wittna. Rebolj je v šali pomeri! na Wittna, tisti trenutek pa se je revolver sproži! in krogla je zadela mlajšega dečka v vrat. Prvo pomoč je ranjencu nudil zdravnik v Kočevju, nato je odredi! prevoz ranjenca v ljubljansko bolnišnico. d Našli so truplo Marije Stuzzijeve. Dno 20, decembra lani je skočila na fiplci v Ljubljani v Gruberjev prekop Marija Stuzzijeva, žena zobotehnikii iz Kamnika. Od tedaj njenega trupla niso mogli najti. \i«d trni časom so iz Ljubljanice In Save potegnili več utopljenk, toda pri vsaki se je izkazalo, da gre za druge ženske, ne pa zn Stnzzljevo. Oni dan so ljudje opaziti blizu Fužin moleti iz vode, in sicer na mestu, kjer je posebno globoka, V čuden predmet. podoben drevesu, na katerem so viseie strgane cunje. V pravilni domnevi, da -re najbrž za človeško truplo, so ljudje o najdbi obvestili orožnike, ki so truplo takoj potegnili vode. 0 najdbi je bila obveščena ljubljanska pi licija, ki je zopet obvestila sorodnike pogrešane Stuzzijeve. V Vevče je odšel tast p< ki jniee g. Viktor Stuzzi. ki .-tanu.it v Ljubljani. S seboj je imel vz< rec blaga, i/ katerega je bila napravljena jopica poko.inice. Truplo so dali crožniki prem sti v mrtvašnic., k D. M. v Polju, kjer si ga je ogledal g. Stuzzi. Truplo je zaradi dolgega ležnnjn v vodi zel i razpadlo, vendar pa je tast pokoinice po vzorcu blaga nedvomno spoznal v njej snaho Marijo. d Očka in mamica! R-bimo obleke, sedanje so bile lepe in trajne. Saj se dobijo že od t>0 Din naprej, mornarske pa že od 90 Din \ si očke in niair.ice kupujejo obleke za njihove Ijublien-ce vsled dobre kakovosti in nizke cene pri T i v a r obleke d 2 smrtni nesreči ua zagrebškem tramvaju. Pi.J tramvaj je padla \ neki zagrebški ulici oti letna Regina Nojbergcr. .le umrla v bolnišnici na poškodbi. — Uav notam jc preminul trgovec Jakob \'ajs. Pred smrtjo je v bolnišnici izjavil, da se je nehote zaletel vanj v neki ulici mladenič in ga tako pahnil pod tramvaj. d Kazne nezgode. V Mali Račni je konj pritisnil '23 letnega posestnika Aloj/j.;a Nov-Ijana s tako silo ob zid, da si je Novljan zlomil desno roko. — V Moravčah je padel s kolesa in si zlomil levo roko 17 letni mlitiar-ski vajenec Anton Meserko. - Na Kofcali se je ponesrečil prof. dr. Erik Kline iz Ljubljane. Padel je čez neki jarek iu si zlomil levo nogo. — V Ljubljani je padla v neki jarek .11 Iclna šivi ja rila Dranarjeva in si zlomila levo nogo. — Na ljubljanskem glavnem kolodvoru jc stopila z vlaka 17 letna dijakinja Boža lireclje-va. ki se z Rakeka vozi v ljubljansko šolo. Na -topnicah pa se je spotaknila, da je padla in si zl'-mila desno nego. — 2o letnemu Ferdinandu Kramerju v Melju pri Mariboru so se splašili konji in voz ga je priti-nil s tako močjo ob zid. da je obležal s strtim prsnim košem. — Siissinger Marija, 2$» letna gostilni čarka v Sv. Juriju ob .i. ž. je padla z voza in si zlomila n ko. — Korošec Anton. 69 letni zidar iz 1'odvrha pri Mraslovčeh, je padel in si j zlomil nogo. — a> lt-tn.i delavec Franc K>;želj I iz šmartnega je bil zaposlen na žagi Remec & Oo. na Duplici. Med delom ga je zgrabila eir-kularka in mu zdrobila desno roko. — V ne-deijo TJ. marca je povosil tovorni avto v Celju V nedeljo je iir.el g minister dr. Krek dva /elo lepo obiskana shoda v Trebniem in v Ribnici na Dolenjskem. Na obeh shodih je ji minister gri Radečah ter si pri padcu /lomil nogo NOVI GROBOVI d Vse žaluje... V (iušialiju jc umrl posestnik Luka Ki Inik. — V Stranjah so pokopali Krnila Vilfana. — \ Mrežicah so djali v gro!) ,\iio Poljanšck. vdovo pekovskega mojstra in posestnika. V Mariboru je zapustil solzil" dolino poveljnik kaznilniških paznikov v pok. Ivan Slergar. Pri Sv. Lenartu v SI. goricah je na veke zatisnil oči posestnik Kari Aubl. \' Mengšu so položili v grob Ano snion roj. Šiška, sestro ljubljanskega stolnega kanonika. V Pobrcžju pri Mariboru so pokopali Antona Bauerlela, hišnega posestnika. — Na mestnem pokopališču v Mariboru so poli Žili v grobiliro učiteljico v pok. Kratijo Škerl. V (»obrežju pri Mariboru so pokopali Ivano Kocbek. — Na Viču so djali v grob Franjo Milina. — V Vel. Laščah je zapustil solzno dolino učitelj in kapetan v rezervi Franc Peeek. nova smrtna žrtev zloglas- nega režima Jugoslovanske nacionalne stranke. — V Zubnici pri Skofji Loki je odšla v blaženo večnost dobrotnim cerkve in revežev Marija Kuralt. — \' Novem Olju je umrl 68 letni upok. strelni mojster pri TPI) Karel Sa-lesin. \ lioh. liistrici je odšla h (iosp.du po večno plačilo Marija Penič, soproga |ie-ki \skegn mojstra. V Ljubljani so umrli: Antonija Hertliška roj. Boniič. soproga ljubljanskega zdravnika Marica Špornova. Frančiška Ljubič. Marija Jeras roj. Kos. Marija šlofe. 1'avla Sere, bančni uradnik v pok. Jernej Pinler. zasebnica Ivana Prek roj Bizo-vičar. davčni upravitelj v pok. Ivan Knez. uradni slu^a Fran Pogačnik, blagajn ičarka Ana Pavlin in zasebni uradnik Leon Mernik. — Naj počivajo v miru! d Koroški zdravnik dr. Karel Pernik i*1 umrl le dni v starosti (>(> let. Zapustil je vse i svoje premoženje za kulturne namene koro-| škili Slovencev. n Prošnja vojnim dobrovoljcem. Oni v.ijoi dobioMilji-i. ki se spominjajo Gostišč Kuri« rodom i/, črnega vrlin nad Idrijo ter kaj v"1 vedo o njem in posebno o njegovem dolirfr voljsivu se naprošajo, ila to javijo Okrajni organizaciji vojnih dobrovol jcev v 1 jiililjaii^ RAZGLED Abesmsko-Uaiijanskea vojna Abesinski poslanik v Parizu Volde Manam je poslal tajništvu Društva narodov v ženevo izjavo svoje vlade. Abesinski poslanik pravi v tej izjavi med drugim naslednje: *V času, ko si ves svet prizadeva, da zajamči aiir, abesinska vlada ponovno ugotavlja Društvu narodov, da je Abesinija žrtev napada, ki so ga obsodili člani Društva narodov in je treba to vprašanje postaviti na dnevni red zasedanja. Italija ne vodi samo napadalno vojno, ampak v nasprotju z vsemi mednarodnimi obveznostmi kakor po načrtu uničuje vse mednarodne poljske bolnišnice, ki so prišle v Abesinijo, da pomagajo ranjencem. Dosedaj se je to zgodilo angleški, švedski in egiptovski bolnišnici in bolnišnici abesinskega Rdečega križa, pri čemer so trpeli tudi ranjenci, ki so se nahajali v teh bolnišnicah. Čeprav je Italija članica Društva narodov, se ne drži obveznosti, ki jih je z vstopom sprejela. Italija uporablja strupene pline, kolje žene, otroke in starčke in ruši cerkve in svete kraje. Trdno odločena, da branita nezavisnost in nedotakljivost abesinskega ozemlja, se vlada in narod abesinski bore žc več mesecev proti napadalcu s polnim zaupanjem v pravico in načela Društva narodov. Abcs.i\otjiiik uiiglešk.i. nn ),. in-ihi/i-mskciii morju, .itlmiial I ishri je bi! upokojen. Na sliki vidimo, kako ( i,,«ja i/ Aleksandri je »a krom auglefke admiralske ladje ;Qneen Klisaheih«. Strokovna zveza poVedeljstsega delavca ustanovljena V nedeljo, 29. marca je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Strokovne zveze poljedelskega delavstva. Tov. M- Valint je (»udaril, v kako težkem položaju živi pri nas [oljedetsko delavstvo, ki je »skoro nezaSfileno in uživa mnogo manj ugodnosti kot i -»t a 1 e stroke delavstva Poljsko delavstvo nima — razen viničarjev — v Sloveniji nikake strokovne organizacije. V ostali državi pa obstoja neka marksistična organizacija za poljske ilelavee le v Vojvodini. Ustanovitev nove strokovne zveze je torej upravičena. •Strokovna zveza poljedelskega delavstva stoji nn krščanskem svetovnem nazoru. Po pravilih je izrecno nestrankarska. Pri tem ji služijo v pomoč posebni okrožni odbori. Namenjena je poljedelskemu delavstvu vseh strok. Hoče ga izobraževati Največji parnik svata »Kraljic« Marija« j« ,(„; jj, t«»t neke »JuSleške družbe popolcoju« gotova zapustila ladjedelnico I .Hi, i, m ima 80.000 ton viebin« ščititi njegove koristi in mil priboriti vse socialne pravice. Zveza bo dajala poleg tega članstvu pravne nasvete podpore, | je omejila Ip 1111 viničarje. Zato občni zbor SZPD z obžalovanjem jemlje na znanje, da je bilo osnovanje za poljedelsko delavstvo prepotrebne organizacije ie ponovno napadeno. Od starih strokovničarjev bi namreč pričakovali vsaj toliko stvarnosti, da bi pozdravili voljo za pomoč, kmečkemu delavstvu, ker jc za slednje glavno, da sploh pride do svojih pravic. Občni zbor zagotavlja, ita bo nova zveza skušala ščititi koristi poljedelskega delavstva hod« po ravnih potih krščanske strokovne organizacije, javnost pa prosi, da sprejema njena stremljenja » blagohotnostjo !or razumevanjem. Pri delu r.a dvig ročnega poljedelskega delavstva nam Bog pomagaj ! Občni zbor je bil zaključen « pozivom poljskemu delavstvu, da se oprime svoje organizacije. P»; žrtvoval nejši zaupniki, kakor tudi posamezniki naj Se Javljajo nn naslov društva: Ljubljana, TyrSev» cesta 29-1. * Moravže. Ker bo drugi teden v Moravčah njenj, čuti Kmečka zveza kot prava zastopnica Slovenskega kmeta, dolžna opozoriti vse preklale« živine, da bodo brezpogojno držali ccne *>' pm n« sledeč; viJini. . vrgta 5 Di!!, II. vrd« « J0 Dm in III. vrata 4 Din. Nihče naj ne prod«« pod to ceno! Drug drugega oitozoriie na ta sW«P Kmečke zveze. V slogi je moči Kmečka zveza » Moravče bo dala na vaeh dobodih v Moravče «»u bit« plakate, ki bodo prodajalce živin, »požari«« na določene cene iivini. Kmet. pomagaj «• »»"" s To in ono iz Korotana. Zvezni prezi-dent Miklas je odlikoval prevzv. knezoškofa dr. Adama Hefterja z velikim križem avstrijskega reda. — V maju pridejo v promet novci v vrednosti 2 šilingov s sliko princa Evgena. — Nek upokojen poštni uradnik v Celovcu je nedavno zadel v mali loteriji 18.000 šilingov. Od veselja je znorel in so ga oddali v norišnico. — Pri Šmartnu ob Celovcu je požar, povzročen bržkone zaradi neprevidnega ravnanja s cigareto, uničil gozda v obsegu 3000 kv. metrov. — Pogorelo je gospodarsko poslopje posestniku Sturmu na Rudi. — 45 letnega Lekša Gratzeja iz Vacelne vesi pri Vov-brah so domači fantje zaradi Ijubosumnja pretepli in mu z leseno cokljo prebili lobanjo — 74 letni Florijan Kropfitsch iz Mlinar pri Be- i Ijaku se je na skednju smrtno ponesreči. — Na drž. meji na Jezerskem so ustrelil: dri tihotapca, Franca in Janeza Meglica lt Lomi domovih ffii&isisfeiras občanom in volilcem ■ V nedelji), dne 5. Aprila se vrše občinske. CEelihe zn občino Ribnico, združeno iz občin ■jbnicu-lrg in Hibniea-okoiicu. Vsi veste, kilo E. Iiil tako nenaravno razkosal občine, nc v ■orisi občanom, ampak samo v korist ribniškim Ks-nrjeni, ki jim je pri tem škodljivem delu S niogoi no in brezobzirno roko pomagal seda-Rji senator 1'iieelj in bivši okr. iiučelnik Pla-K, neblugcgu spomina, ki stu delala meje ■brinnni po volilnih imenikih, češ la va« mora Ia . m tja. da ne dobe občine v roke »proti-■ržavai klerikalci«, ampak JNS. Kar je vse raz-■idno i/ aKtov in zapiskov. Ni jim bilo za ko-Bjst občanov ne Zu krajevne potrebe ia prilike, Inipuk samo za oblast, šele naš minister dr. Korošec je mogel popravili lo nenaravno in Škodljivo razmejitev v vašo korist. I \ si se še spominjate div janja ob vseh pre-irklil: volitvah od nI runi JNS-arjev. Vsi veste, lako so ilenuiicirali in zapirali in kaznovali ■uijioštcnejše ljudi. Vsi veste, koliko gostilen ie bih) zaprtih po cele mesece brez razloga, Bar jc prineslo občini ogromno škodo. Vsi kroš-ijarji \cste. kako so vam odrekali potne liste lot • nezanesljivim elementom.,, du si po celo Sno niste smeli služiti vsakdanjega kruha Vsi geste, kako ste morali moledovati in ponižujoče lli-čepla/iti pred oblasti željnimi mogotci, ki Ic uprav uživali vuše |«)iiižunje, če ste hoteli ■obiti dovoljenje zu krosujarjenje. Ime Arko-iogai bo ostalo »ejiozabljeno. Vsi veste, kako 1» se delile podpore in živila za stradajoče in Brezposelne, ki niso dobili ničesar, ako pred Irali mogotca niso molili JNS-urske vere. tločim |t- Iiil« /a bogate posestnike vsega dovolj De-pvti. tega ne pozabite! Vsi veste kako je sejanji uški župan ob svoji nasilni izvolitvi go-guril raz okno občinskega doma: jVsi. ki ste ■p volili, boste dobivali inojo pomoč!« To je Imvira, ki se pozabiti ne sme! j lakih nianir mora bili konec! JN.S režim je Ikviiliran. nastopil je režim JRZ. vlada pošte-iosti \ oliki, ne bojte se nobenih groženj, kako nasilje od strani mogotcev mora biti I .................——pta—■ i —iin kaznovano. Volitve so svobodne, zu kar vam jamči nas notranji minister dr. Korošec, kateremu na dan volitev izkažimo vse zaupanje. Ae volimo osebe, ampak stranko JRZ. Kdor povrne staro nasilje, naj voli za isto JKZ Zato v nedeljo oddajte vsi svobodoljubni volilci svoje glasove zu listo JRZ, katere nosilec je g. Ouic Davorin!. Netmrem požar Minuli torek ponoči je uničil strašen požar vsa gospodarska poslopja posestnika Jožeta 1 c ve a iz Male Loke pri št. Lovrencu. Ker je začelo goreti naenkrat na obeh koncih skednja, je gotovo, ,ja jc bil ogenj podtaknjen. Zgorel jc skedenj, 2 šupi in stale, vse pod eno streho, trije svinjaki, drvarnica in sušilnica. Zgorela je tudi vsa živini, 6 glav, in sicer'par volov, vrednih "SOOO Din, 2 kravi vredni 3000 dinarjev, en junec in ena telica, redna okoli 5000 Din. škode ima samo pri živini 11.000 Din. Zgorel je tudi pes, ki je bil priklenjen na verigi. ker zaradi strašne vročine ni bilo mogoče nič rešiti. Rešili so edinole štiri prasce. Zgorela sta tudi dva vozova, slamoreznica. plug in vse kmečko orodje. V skednju pa je bilo tudi šc okoli 5000 kg sena in slame, in kup škopc. Nu pomoč so prišla štiri gos. društva, ki so rešila vsaj hišo iu omejila požar, če bi sc bila vnela bližnja poslopja, bi pogorela prav vsa vas, ker so hiše skoraj vse skupaj. Pogorele*.- je bil zavarovan za vse, s hišo vred, ki je pa ostala, za ti) Din. toda kaj jc lo pri škodi, katere ima morda do 100.(100 Din. Iz raznih kmjew> Stranje. Na praznik Mariiisiega oznanjenja smo pokopali v Stranjah abs. elektrotehnika iz Ljubljane, Vilfan Emilo. Dne 25. febr. je odšel v planine na smučanje, na Veliki planini je izgrcšil pravo pol v snegu omagal in dne 22. morca so g« našli mrfvegn. — Na sredposfrio nedeljo je bilo pri Sv Primožu toliko romarjev, kakor jih je r—-■,'.......—- -^..--j—,,, ...mi-,-.-,,,...... ,, ■ bila cerkev vajena gledali nekdanje dni in čase. Seveda je bilo ludi vreme romanju navsomoč naklonjeno m prijazno. — Te dni smo brali v nekem ljubljanskem listu javno obtožbo, kako neuljudno se obnaša strnnjska šolska mladino do tujcev Nič nc tajimo: nekaj izrodhov ie povsod iri tudi najboljša šola jih nc more zatreti Zlasti še, ker tudi nekateri laki ljudje ki s(- hočejo prištevati med turiste, sumi nc piihajujo med nas kot dostojni in olikani ljudje Kakšno seme li ljudje sejejo, tako pa potem poganja in raste Mislimo ria liste iz-rodke med turisti, ki s svojo nagoto, z divjim tuljenjem, katerega provzroča preobili alkohol, pa tudi s svojimi nedostojnimi opazkami zlasti do oseb ženskega spola - še celo šolske deklice niso vselej varne pred tako neotesanostjo najnižje vrste: ti ljudje kvarijo noše ljudi in radi takih ljudi trpe potem vsi resni turisti in lujci, pa tudi noša doraščajoča mladina Ne saino šola, tudi naša mesto so dolžna prinašati na deželo oliko in izobrazbo, če hočemo kdaj ljudstvo dvigniti do res dostojnega vednja. — Prihodnji romarski shod pri Sv. Primožu bo na drugo nedeljo po Veliki noči, letos dne 26. aprila. Leskovec pri Krškem. Praznik Mar. oznanjenja jc bil pri nas lep dan. Imeli smo namreč prav posrečeno materinsko proslavo. Nastopilo je kar 54 oseb na odru Vsi pa so svoje vloge dobro rešili Režiser pač m imel ravno lahke naloge. Občinstva se je zbralo več kot za dve polni dvorani. Zalo je bila cela prireditev ob pol 5 pop. takoi ponovljena za vse, ki so med prvo predstavo čakali zunaj. Vidimo, da so tovrstne prireditve zelo poučne, vzgojne ter obenem razvedrilne Vransko. Osemdesetletnico obhaja te dni Franc Skrabcr bivši posestnik in mlinar v Pro-pročah. Rodil se je 2. aprila leta 1356 in ie skozi svojo življensko dobo doživel med dobrim tudi inarsikako bridkost Pred tremi leli mu je umrl« niegova zakonska družica, kateri je bil dober moi in svojim otrokom skrben oče. Živela in delala sta neumorno, ter si s trudom svojih rok pridobila lepo posestvo in ustanovila prijeten dom. Jubilant je znan kot dober in pošten mož, zato je tudi povsod priljubljen. Več desetletij jc naročnik »Domoljuba* in zvest pristaš bivše SLS. Zeto mu kličemo vsi: Se na mnoga letni« Slovenci v Zagrebu. Konec marca smo, od-nosno v začetku aprila, pa moramo podati nekoliko obračuna, kaj smo storili v preteklem mesecu. Dne 1. marca smo imeli zanimivo pre- I oči so se smehljale, tiste njene zagonetne globoke temne oči, ki so ostale vedno mlade in čudovito lepe, čeprav jc lelo oslabelo. Ce je le za hipec dvignila glavo, je videlo nasprotnico, ki je hitela, da sc ji je izpod prstov kar penilo bleskctaioča se preja ter se motala po belem produ. Babica je šc in še poganiala kolovrat. Ni sc bolela vdati Njeni stari prsti so sc gibali kakor urne tipke, hitela je in hitela. Zdaj je samo še vedela, da živi in do hoče živeti Mahoma ji ie prišlo, da jc tckina s Torko samo zvijača, de jo hoče divjo predica samo prekaniti in da tekmuje zdaj z njo za življenje, ki ji pač mora kmalu ugos-niti saj jc ona, babica res zelo stara. Da, toda zo življenje sc hoče borili do zadnjega diha, vztrajati mora, po čeprav bo zmagana. Torka naj si tegobno prisluži svojo zmago, naj se le bori na vso moč! In spomnila sc jc vseh borb v svojem živ« tjenju C, koliko sc jc morala borili! Zdaj je zaslutila, da je lo njen zadnji boj, da si zdaj sama še daljša tenko nitko živ|jcnio. ki sc ji bo takoj pretrgalo, kakot hilro preneha, kajti Torka bo pristopila k nji, da bo morala skoprneti v tem mraku od same lihe groze. Tcdoj ie nekaj počilo. Starka se je plašno ozrla nu Ha in zadrge-toln: pred njo ie ležalo polomljeno vrctence Obupana ie vzdihniia: »Zdaj je vse končano!« Pogledalo jc skozi okno in videla, da je tudi Torka nehala prešli Dobro jo je cula, ko je za-sikala: »Zmagala sem! Kako si moglo tekmovati t. menoj, s Torko, z najboljšo prediljo?« Starka jc potisnila kolovrat od sebe in si za* krila obraz z rokoma: »Skrivai si mi prelomila vretence, ti zlobnical Nevidno si sc naredilo in prcgrizla si ga s svojimi tenkimi ostrimi zobmi!« Torka ie milčal« v Pečeh Spisal Oustav Strniša Nadaljevani« Premišljevala ie božične praznike. Daleč na-ii ii ic Jcgn! spomin. Kako so bili vsi lepi in rivnostni, polni nedolžnega veselja, svete za-mknienosli in otroške preproste vere v skriviš! rojstva božjega tu božič zo božičem sc jc porajal pred njo. ilrmela jc pred sc in se smehljala. V tem premišljevanju se ie nepričakovano pomnila na Torko in šepnilo: »Nocoj jc po," ne bol Prazniki trkajo na dver 1 iurkn ic pogsnka in zlobna je, zato se boji teh 'lagoslovlicnih dni!« Vendar jc Torka prišla. Počasi se je prika-12 meglene nejasnosti in že je sedela na rn i' i 9m,a ic roko' zatrepelal ie zasneženi innicek in oživel obsejan od mesečine sc je orememl v zlati kolovrat. In Torka je zeprcdla. Mirna jc bila in mrko sc i/irnt« čez reko Babica je strmela vanjo in Ih „; °5a?lla' do ima smaragdno zelene oči, ki )h "'Videla še nikoli. skrivnostna predica je irenutno prenehala in ci ? v babičino okno. inčni, i ic.'° V|dcla in čakala kaj bo. Tedaj jc ir! os,er fl|as- k' ie kar reznil skozi ' »Tekmuivaj ~apisWI vdcr skozi P°ll(nicc: SJ^« »"i tekmuje? Ona, ki stoji že z obema l.oZ,w,<'[0bn' -nQ> se kosa ' najboljšo prediljo, ijcno 2 ■ f !" |e vedi>° bala, saj je poznal«; arnosti? m Zl0l5°' Zdoi "°i 5* '»Postavlja he- f,? ?' 'Pel rekla: rekosH« mPr*.dit.a scm WW »kord otrok -ir v krSt n j i'?'^"fl0' In: borim se rpdo, lo "'"I |ekmu|einl. Kaj če bi poskusila? Toda ne, nc! ZningVila me bo in rnc zmlelo v svoji divji razbrzdanosli v sončni prah!« Tiho jc obsedela »Tckmujvo!« jc sikniie Torka silncje in za-škrlala z ostrimi belimi zobmi, da je vse na okoli zaječalo in zaškripalo Babica ie spel oklevalo: »Kaj pn, če bi vendarle poskusila? In če zmagam? Zlato povesmo mi mora dali, tisto čudovito povesmo preje, ki ima moč, da preje nikjer ne zmanjka kamor ga položišl« Torka ic še vedno čakola, kakor uvericna, da se bo starka odločila za tekmovanje. Babica je pripravil« kolovrat in sc hipoma drzno zasmcjala. Sama ni vedela kdaj je prikimala Torki, da je pripravljena Naslcnji hip se jc že pokcsala in se prestrašila: »Moj Bog, kaj vendar počenjaml Stara sem in otročja poslojam! Vročina me kuha in sama ne vem, kaj delam. Prenaglila sem se, da prenaglila!« Torka se ni več brigala za njeno mrmranje in opravičevanje, globoko sc ic nagnila nod svoj kolovrat in že je kolo zabrnelo Babico jc nekaj stisnilo za srce. Toda vse ic bilo prepozno! Zdaj ni več mogla preudarjati, nc oklevali, kajti delati je bilo treba, mislili je morala nn borbo, na slroholno tekmo, no zmago in poraz, ki ji lahko prinese tudi smrt. 2e je zadrdrai njen kolovrat. Spet je bilo mlada in drzna predica, spef je predla kakor nekdaj, svojo srečo jc predla. Pesem njene mladosti ji je zabrnela iz kolovrata, radostno in prešerna melodija zadovoljnosli in dela, spev ljubezni in nežnega hrepenenja. Vmes je lajinstveno zvenelo in cingljalo, kakor bi sc oglašalo vse lepo in pozabljeno, vse, ker jc doživljala med vršenjem kolovrata, ki jo jc spremljalo vse življenje. In hitela je iti vsa srečno prisluškovala. Na obrazu se ji jc pojovi'o rdečica, čutila jc, da ji je vzvalovala kri kakor nekdaj. Roke i.o ji bile mirne, misli josne in čiste. Nič ni bilo trudno ne prestrašena I Vse lo jo j« minilo. Noon jc krepko poganjala kolovrat. davanje s skioptičnimi slikami.o Dunaju (predaval S. I' r.l; h. marca pa šr zanimivejše. je govoril o svojih uspehih in doživljajih v r p. Vi/.jak S. J. Takih pri- Bensaliji misijonar r. . redite v ni ljudem nikdar dovolj. 15. marca je Dramatični odsek Slomškovega prosv. društva nastopil z lepo igro »Sveti Vidi, ki jc res primerna za postni čas. Igralci so storili, kolikor sc jc dalo v teli razmerah in dobro pokazali trpljenje in zmage prvih kristjanov. Le škoda, da je lep popoldan marsikoga zvabil v Tuškanac namesto v Jcronimsko dvorano. Tudi sv. Jožefa, ki v Zagrebu ni praznik, smo praznovali pri sv. Itoku. V nedeljo, dne 22. marcu pa je predaval o ribah in ribolovu študent g. Simončič Anton. O drugem pa še drugič. Ljutomer, Dn« 29. marca »mc izročili nsateri zemlji ob velikem spremstvu zelo ugledno posest-oico Ivano Sumenjak, staro 84 let. Rajna jc bila svoj čas gospodinja pri pok. župniku g. Petru Skuhali, prleškemu pesniku. Za svojo ivesto delo j« podedovala posestvo v mestu. katero je skrbno varovala do svoje visoke starosti, Pokoinica ie bila verna, poštena, varčna, miroljubna, milosrčna soseda. Vsi, posebno pa reveži, jo bodo silno pogrešali. Naj ji cveto na grobu najlepše rože, ki jih j« v življenju tako skrbno negovala. Naj v miru počival 1 z naših društev Šmartin v Tuhinju. Prosvetno društvo v Smartinu v Tuhinju uprizori na cvetno nedeljo ob treh popoldne v proslavo materinskega dneva Meškov božičen misterij »Henrik gobovi vitez«. Igra je za materinski dan posebno primerna. kdor hoče videti res nekaj lepega, naj pride k uprizoritvi. Ribno pri Bledo. Na prazuik Mnr. Oznanjenja je priredilo prosv. društvo predstavo, ki ima dva dela. Prvi del petje, drugi dei igra. Oba dela sta se izvajala zelo dobro. Po veliki noči bo pa nastopilo delo, pa tudi več naših fantov bo odšlo v vojake, da ne bo mogoča nobena prireditev. Sneberje-Zndcbrova. Dramatični odsek prosvetnega društva uprizori v nedeljo. ">. aprila ob 4 popoldne v Pevskem domu dratn« v "( dejanjih »Deseti brat«. (ežica: Na cvetno nedeljo po popoldanski službi božji in n« veliki četrtek ob pol 9 zvečer bo v našem prosvetnem domu film: »Kristusovo Babica se je pckiižala in spet pogledala na prod. Strahotna prcdilsa se je d- -'-nila. Kolovrat je zgini! v njeni senci, ki je rasi« in rasla vedno višie. Starica je odrevenela: .Svcln Polona, moja zaščihucal Vedno sem molila k tebi, pomagaj mi to težko uro, ne pozabi me! In ti svetnica barbaro, ki si pomočnica za zadnjo uro, usliši rnel Pomagaita mi, pomagajtal« Hoiela je vstati, a ni mogia. Občepela jc ns stol« sključena v dve gube in mirno čakala. Pri oknu se je prikazala Torka, sklonila se je tako nizko, da je lahko pogledala babici v obraz. tSarka ni več drhtela, strah ji jc prešel v nekako corattvdosl, tiho jc piemikala ustnice m molila, samo molila. In ko je lako molila, je čutila, d« strah popušča. Mirno je zrla v okno, kjer sla pobliskavali zeleni očesi divje ptediije, ki jo je hotela spremeniti v prah. Ze ie dolga koščena toka segla skozi nitko okence. Babico se ni ganila. Nova neznana moč se je pojavila v nji. Torka je zginila. Bolna starica se jc oddahnila Naslednji hip je spoznala, da sc ji bliža smrt, da se ji Irga duša od telesa, da sc poslavlja od vsega kar tod živi hi odhaja v prostraiisivo sproščena in rešena vsega zeniskega Se se je spomnila na svojega sina. Poklicala 90 je, a to je bila njeno duša, ki ga je prirvaln M! glasu ni bilo več čuli. Zc sledeči lup jo je obšlo nekaj omamnega. In videla je. kako je oživela slika svete Apolonije, viseča nad njeno posteljo Svetnica je stopila živ« in prosojna iz okvira in »e nagnila nad ženico. ftabica je začutila omamljivi duh po kadilu po čudnem sloju in opojni toploti. Nasmehnila se! ie in sklonila glavo. Tedaj je njena duša zaplavala twd mlinom, se dvignila v višave in zapustila siaro zgubano truplo. Nekaj ie v zraku zalebdelo in zotrcDetalo T' življenje, trpljenje in smrt.. Upamo, da se boste tel lepi priliki polnoštevilno odzvali. Hrusti«. Prosvetno društvo uprizori oa cvetno nedeljo ob 3 popoldne v Društvenem domu r. Bobnarjevo žaloigro s petjem v petdi "» dveh slikah. Vljudno vabljeni. Dol pri Ljubljani. Pretresljivo vopio dramo: »A njega ni...«, uprizori oaže prosvetno društvo v nedeljo dne 5. aprila ob 3 pojjoldns v društvenem domu. Obiščite na»l Vodice. Mlekarska zadruga ima svoj _ redni letni občni zlior za leto 1935 dne 5, aprila ob 3 popoldne v lastni hiši z običajnim dnevnim redom. Člani zadruge vljudno vabljeni. Cerklje. Prosvetno društvo ponovi v nedeljo, dne 5. aprila lepo velikonočno igro v obliki pasi-jona: začetek ob pol štirih popoldne. Ker so to redke prilike na kmetih, vabimo, d» tx igre v čim večjem številu udeležite. 7.* po velikinoči smo pa pripravili že drugo igro domačega pisatelja Jožeta Vombergarja »Vodo«, katero uprizorimo najbrž že na belo nedeljo. nenjem, ki jc živo odmevalo med niivnmi in * gubilo v bližnji hosti. ... Ko so se vozili skozi živo steno zlatega m Mri olroko kar vriskata Deček sc sicer še nji ® vedel izpremembe, poč pn mata Angelca, W bila lako razigrano, dn jc hotelo kar sko"" voza in letati med klasjem. . i, Oče jc za nekaj časa ustavil voz in otroM ^ šla z materjo po poljski slezi proti posestvu, je stalo na ravnini blizu podnižne cerkve. Vsi so bili živahni in veseli, dn se um radost kar zrcalila nn obrazil. -v, Stara cerkvica jc vstajala častitljiva m sin* med težkim žilom kakor bi se zahetelo v z steno valovje zlate pšenice in obstalo v vw Konica cerkve je vabeče sijala m ie zamenjala 1. zlato zvezdo, ki je ponoči zgre Pol m se zakesnela na nebesni modrini , V hiši je prebival najemnik, star pw> kmel. Ko jih zaoledat, se mu ie čelo zamre Nekam negotovo so begnile po vseh njegove ■< dre mirne oči Izseljenski kotiček Nad 350.000 slovenskih sinov in hčera je da--s odrezanih od domače grude. Daleč lo — m islriin oceanov ustvarjajo žilave slovenske roke ichrinc, ki naj služijo blagostanju in napredku Enih narodov. Naša lepa mala slovenska zemlja 'a pretesna, da bi mogla dati vsem svojim ilrokom dovolj prostora in možnost zaželjenib |jvlicniskih pogojev. V težnji za poštenim delom h zaslužkom je bil naš človek prisiljen iskali si L tulili narodih in v daljnih zemljah svojo drugo lomovino. In vendar domovina je samo enal Niči 1» posvečene misli slovenskega izseljenca, ko v llobokili rovih odkriva zaklade zemlje, o njej sanja delavec med brnenjem jeklenih tovarniških Ihojcv, menih poli in livad nc more pozabiti naš dovulec, ki ga jc usoda zanesla na neizmerne [nicnškc farme. Ljubezen do rodne grude jc ona »rirodna spona, ki gre preko vseh razdalj tei Izdržujc m krepi v našem izseljencu narodno zajest in vero v srečno bodočnost njegove domo-pil<" Kol dobra in skrbna mati Slovenija nc sme jjkdur pozabili svojih sinov in hčera, ki so /daj lu/.treseni po širnem svelu. Večkrat se jih mora Iponinih in večjo .požnjo m skrb bi morah vsi neti /a to našo rodno kri, ki jo zdaj pije mr/la |niiiio. In naši izseljenci nam bodo za to veliko lomovinsko ljubezen hvaležni; v njihovih srcih se jio ljubezen do nas in domovine ojačila in poglo-silu. Saj če pomislimo, da so v tujini prepuščeni |niinm sebi, v mnogih krajih nimajo svojih šol, društev, nc slišno naše lepe besede in pesmi, potem kr inormno čuditi, da so nuni po tolikih letih ostali pr zveslj iu da še vedno hrepene po domovini Delo, ki ga opravljajo noši izseljenci po suhem svciu, ni lahko, toda Slovenci se ga niso islrašili Zarili so se kot črvi pod zemljo v rudnike; tam garali kol živina, si služili kiuh in podpirali domovino. Nešteto slovenskih domov so rešili pro-iadii Vsako leto so nam pošiljali milijarde dihurjev in še celo zdai, ko je gospodarska kriza Injcla ves svel so nam od I l')30 —1955. poslali I5H,043.91/97 din. Krvavo prislužen je bil to denar, »a so ua kljub temu radi izročili domovini, ker jo lubijo kol pravi sinovi in hčere. Mnogo si je domovina opomogla s tem denarjem in vendar je kliub Iciiiii ori nas tako malo razumevanja /n Prošnji- m želje naših izseljencev ; včasi čisto po-labljcni umirajo v tujini Zadnja leta jc gospodarska stiska /elo hudo udarila ludi naše iz- seljenci!; spravila jih je ob delo iu kruli in denar. Cesto sc zgodi, da nam luiina vroča naše sinove m hčere duševno in telesno uničene brez vseli življenjskih sredstev. Noše najboljše delavne moči nam jc vzida tujina, zdaj nam jih pa strte in i/-mozgane vrača. Mnogi naši izseljenci, ki so se i/, življenjskih potreb izselili, se /daj z žalostnim srcem obračajo v domovino m prosijo naše pomoči. Mi smo n,i lako.testo gluhi /.i njihovi: prošnje m potrebe! In vendar so iii.m oni poslali že mnogo, mnogo miljard dinarjev. Treba ie, da jim ludi mi vračamo ljubezen za ljubezen. Cas je že in sicer skrajni, da se streznimo m priskočimo našim izseljencem na pomoč, da nuni nc utonejo v tujem morju. N.iiboli uspešno jim moremo pomagali s tem. ee podpiramo Rafaelovo družbo v Ljubljani, ki se nesebično žrtvuje za naše izseljence Kolikim je že pomagala v \seli ozirili, bi mogli povedali le naši ljudje v tujini. Njihova insina, ki kar dežujejo dan /a dnem v pisarno Rafaelove družbe, med našimi i/selienci in s tem je dan tudi resen opomin domovini, naj / vsemi močmi pomaga in podpira to družbo, ki jc. edina v Sloveniji in mora skrbeti /a 350.000 izseljencev. Pristopajmo k Rafaelovi družbi! Letna članarina znaša le tO din. Naročimo se pa ludi na njeno glasilo: Izseljenski vestnik Rafael, ki prinaša poročila o življenju in delu naših ljudi z vseh delov sveta. Pišite še danes poni na naslov: Uprava Izseljenskega vestnike Rafaela, Ljubljana, Tyr$eva cesta 52. Za vse leto slane samo 12 din. V vsaki slovenski družini v domovini in tuiini bi ga morali imeti naročenega in ga tudi citati. * Vest o uradni namestitvi izseljenskega učitelja v Fronciji g. lankoviča jc tlita prenaglena. Rafaelova družba ie bila res obveščena od verodostojne strani, da jc omenjeni gospod prišel do svoiili pravic. V zadnjem času pa je prejela nasprotno poročilo, da namreč zadeva še vedno leži nerešena v Relgradil. S io vestjo sc strinja gnusni napad nekega očeta brez otrok na naše duhovnike in učitelja v Franciji. Napad je priobčilo znano glasilo Save/o Jugoslovanskih rudnika v Franciji »Glas«. Požrtvovalni gospodje, ki se trudijo pomagati našim izseljencem v lujini so omenjenemu dopisniku lista Glas« s nekaki pribajači«. No pa o tem nočemo !u govoriti, saj bo šc prilika. Mi hočemo samo ugotoviti, da jc dopisnik »Glasa« glede Jankovičeve namestitve omenil, da so hruške v cvetju a da najbrž ne bodo dozorele. Teh odkritih besed smo veseli in bomo zadevo nekoliko natančneje preiskali. Iz občinske pisarne Cigansko vprašanje. Pomlad je spet prišla v deželo, pa nam je prinesla zopet ribane- Banska Uprava je /.<■ ponovno izdala navodila, pn še vedno ni vse v redu s cigani. tako da so marsikateremu našemu kraju cigani v veliko nadlego. V smislu razpisov banske uprave morajo biti vsi cigani domačini nastanjeni v odrejenem kraju in morajo biti pristojni v eni tukajšnjih ob,'in. Onim. ki ho pripadajo nobeni občini, mora oldast odrediti slutili) bivališče iu poskrbeti, da si pridobe domovi nstvo. Delati je na to, da se cigani sklenjeno naseljujejo. (iradnje ciganskih hiš in kolib oziroma postavljanje šotorov v gozdovih in skritih krajih, se ne smedopuščati. Občine morajo sestaviti se-znanie vseli v dotični občini bivajočih ciganov, j,a naj ho njihovo domovinstvo že dognano ali ne. En seznam pridrži občimi za svojo porabo, prepis pa predloži okrajnemu nnčelslvu in orožniški postaji. Brez nujnega razloga se ciganu ne sme dopustiti, o kakem drugem zakonu. Najtočneje «p morajo izvrševati predpisi o izdaji živinskih potnih listov za živino, ki jo imajo cigani, posebno za njihove konje Orožniki. ki nalete na cigane z živino, jih morajo kontrolirati. ali imajo potrebne živinske |>oti)<> ii«te in ali živina ni ukradena ali očividno Inilna na nalezljivih boleznih- Ciganski konji naj se iz veterinar-sko-policijskih ozirov ne dopuščajo na sejmišča. Ne dopušča se jim imeti psov, ker so jim nepotrebni, a jih tudi naučijo, da ž lajanjem zarjajo na prihod orožnikov, .iti pa jih dr,-sirajo za lov na divjačino Listnica .uredništva Jesenice. Dopis ie brez podpisa, zato ga ne moremo objaviti. — Obširnih dopisov- o podrobnem delu v n&Sih društvih na sploš.-io željo naJih naročnikov nc priobčujemo. Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) Pred sumim glediščem je bilo dosti hrupa. 11 "»prodajali nekateri prodajalci s< de/ne Manile. drugi voščene tablice s programom iger. [oprt drugi so ponujali niirašiajoč' mimžici di-""<" pevico, sadje in pijačo l'oiasi. počasi!« s,, opozarjali i,a vratih -tinljcni pretorijunei. Toda malokdo se zme-11 'a roko postave. Ljudstvo, ki zaradi rn/like n«il seiintorskiin in viteškim stanom »i imelo milni,, sedežev v nmfiteatru in je hotelo za-[<•"11 IIm nižje prostore, si jih je meiulo tako-kuc priboriti. Močni komolci, tudi pesti in po-' J'dniega sužnja, ki ga ima svoboden meščan, 'ločevali, ne pn prednost. Brezobzirno divja piiiuzica: klene: grožnje, kriki boleti, klici gro-• _prezir||u zasmeli nad poškodbami in žulit- {rli"j''i| k'i s Peklenskim hrupom, ki je sk,l kmalu i ze eno uro. Pretorijunei so pro-...... zapustili in prepustili lju Istvo šalil,. M ".""!" J"' v"odili zn senatorje Ml fcnpri'jje šlo vse mirno in redilo Inifiii','','^"1"," ir vls'a vo/ s kipi rimskih liili;,.. K'.lk"1' s -uhanii cesarjev odličnih družin IU.-,,,:, '•" Kl"v.dijcev Bistroumni Cezar modri (lina -I"naski (.ermanik velikodušna \gri-fciui s. , I"',:'Kodaj umorjeni Blitanik Zlati o bili , V"",1.' "Jihove glave. Vozovi, na katerih It ST L-.V ■'t* hili obdani ml -večeniškil, • ""lih zastopniki so nosili bele vlečli>-iihv l julo s stopil ju jočim navdušen jem. kolikor bolj je prihajala povorka v areno. Posebno gornje vrste sedežev so dale duška svojemu veselju. Pred tednom tako strogo kaznovano ljudstvo je danes molilo in iztegov.ilo svoje ro-kj' proti morilcu«, kot bi ga bolelo povzdigniti v nebes«: bilo mu je iskreno hvaležno kot bi g« ne bilo nikdar preklinjalo. Publij je šel s svojim spremstvom krog in krog arene ob zidu, ki je ločil areno od sena-torskih sedežev. Malomarno, d« / nekakim porogljivim nasmehom se je poklonil ua vse strani in sprejemni poklone s hladno vljudnostjo ari-i slokrnta, ki omalovažuje priznanje preprostega ljudstva. Ko je bil pohod končan, je stopil / voz. in se podili v svojo nad srednjimi vrati urejeno ložo. Tu je našel svoje bližnje sorodnike: Marka z Livijo Fabijo. Tulijo Kornelijo in Mučijo. \ sedel se je n« škrlatno blazino med Muči jo in Marka. 'Takoj nato je bilo slišati i/ vitobtine arene votlo bobnenje, poiloliuo oddaljenemu grmenju. Rimsko občinstvo je |«)znalo mojstrsko delo gledališčnili strojevodij. Molče in ■■ zadrževanjem sape, je pričakovalo novo i/nenndenjc. Hrup se je znova ponovil in nastopni Irenotek je nastala nn tleh arene odprtina iz katere se je prikazal ogromen hlod. Ta je hitro rastri v višino in ko je molel nad najvišje sedeže, se je razvila iz njega ogromna kron«. Na njenih vejah sc je zibalo nek a j ducatov dečkov v belih tunikah, ki so iz košaric, ki so visele na vejicah, obsipavali občinstvo s figami, dateljni, oranžami in sladkarijami. N« tisoče rok je sprejemalo darove novega pretorju, na tisoče gluv sc je sklanjalo čez železne ograje pri sedežih' tako da ie boljše plemstvo s strahom gledalo, da se ne bi železni drogi pot težo podali Toda drevo je že zgrnilo svojo krono in polagoma popolnoma iziginilo v globini. /. močnim udarom so se zaprla tla arene. Iz železnih kleti pod sedeži je skočila gruča zainnrčkov in popravila z grab-Ijiini razkopanu tla arene Zopet je nastala tišina, kajti ravnokar so se odprla srebrna vrata cesarske lože in na pragu se je pozavil dvorni maršal. Celokupno občinstvo je vstalo in uprlo svoje pogled■• v ložo, katere, škrlatne stene so bile posute z zlttimi zvezdami. Naenkrat se jc, iz vil iz mnogotisoč grl en sum klic: Av.e cezar! Pozdravljen, cesar!« Klic je šel čez obzidje amfiteatra in -cesar...' je odmevuio čez rimski Foiem od Platin« nazaj. .Mark A vrel i j jc stopil v škrlatnem plašču z zlatim vencem okrog čela prav do ograje lože in se zahvalil z glavo in roko. Za njim je prišel Lucij \or. čegar zbadljivo smehljanje je delovalo nalezljivo lia najvišje vrste sedežev in iz- Stran 220.--------------------------- PE-------- hodu, Cedorair je vrata zaklenil in podprl d, ni mogel nihče notri Tudi posredovanje iod M W 4"» 4 W ^ O — --nilskega predsednika ni zaleglo. Kot ,zrok ---------------------.. i 'dejanja navaja Cedomir postopanje stražniki češ, da ga neče z ostalimi kaznjenci vzeti m delo na vrt okrožnega sodiSča. Cedomiru M dali rok za premislek, po katerem bodo vraU razbili in Čedomira čisto gotovo ugnali v koiji rok. — Ko to pišemo, so puntarju pač ž« prij|j dn iivetta in mu nekoliko ohladili Dri»vr/^n 1..: Velike poplave v Ameriki Resno so narasle vode v nekaterih predelih Združenih držav Amerike. Posebno sta bili ogroženi državi Konektikat in Njujork. Nad 570.000 po poplavi prizadetih ljudi je vložilo prošnjo na ameriški Rdeči križ za pomoč. Državni predsednik Ruzvelt je odobril kredit 45 milijonov dolarjev, kot prvi obrok večj« vsote za pomoč poptavljencem. Po zadnjih poročilih vse reke v poplavljenih krajih upadajo, razen reke Ohajo, ki še narašča. V Hartfordu, glavnem me3tu zvezne države Konektikat, je življenje vsled strašnega opustošenja po poplavi zelo otežkočeno. Ljudie stradajo in je prišlo do neredov. Guverner je proglasi! obsedno stanje. V Hartford je državna oblast odposlala v pomoč policiji 2000 vojakov. Zelo nevaren položaj je ustvarila poplava tudi v zvezni drŽ8vi Masačusets, Guverner te države je imenoval neko ugledno osebo za komisarja pri razdelitvi življenjskih potrebščin gladnemu prebivalstvu. Komisarju je dal diktatorsko oblast na omenjenem področju. Brezbožna vzgoja vodi v komunizem Sarajevski kateheti so na posebni skup-tčini razpravljali o vzrokih širjenja komunistične misli po srednjih šolah in o sredstvih, s katerimi bi se širjenje te misli moglo ustaviti. Splošno so bili mnenja, da v naše šolske prostore čimdalje bolj zahaja materialistični duh. Prinašajo ga deloma otroci sami od doma ali z ulice, zlasti pa iz kina. Veliko vlogo igra tudi kriminalni tisk, največjo pa vsekakor nekateri učitelji oziroma profesorji, ki odkrito nastopajo proti verouku in ki poučujejo njim zaupano mladino v popolnoma materialističnem duhu. Kateheti so zahtevali, da prosvetne oblasti preprečijo v šoli vsako protiversko delo, da se šolski učbeniki natančno ocenijo, da naj bo dijaško čtivo visoke nravnostne vrednosti in da mora biti vsaka šola opremljena z zadostnim materialom (skioptičnimi aparati, diapozitivi, filmi), ki naj podpira prosvetno delo šole, zabrani pa naj se obiskovanje izven-žolskih kinov, kriminalni tisk in podrobno opisovanje zločinov pa naj se popolnoma zatre. To delo naj prevzamejo posebni časopisi, ki bodo dostopni samo pravnikom Katehetje »o izdali odločno spomenico. Sklenili to tudi, da bodo posebno grobe slučsie, ki so kršili zgoraj navedena načela, preiskali in material poslali najvišjim verskim oblastem, ki naj dajo podvig za načrtno protiakcijo. Jeiniško celico te premenjal Cedomir Milkovič iz vasi Crkvine v okraju | Kruševac je bil pred tedni obsojen na 20 let težke ječe, ker je za nagrado 2500 Din ubil j s strelom iz puške spečega Milosava Stojko-viča iz Gaglova. Cedomir, ki so mu odkazali zapor pri okrožnem sodišču v Krusevcu, je napravil te i dni v »kehioc velik direndaj. Ko so kaznjenci izSli na večerni sprehod na dvorišče, je Cedomir uporabil priliko in se zmuznil v največjo sobo v kruševski ječi, kier ie bivalo 15 kaznjencev, ki pa so bili tisti trenutek na spre- 1"" — — «--------- — i-------* e»>- m priiij do živega in mu nekoliko ohladili prevročo kri Vi7 larovžev $e vlomil Na avstrijskem Koroškem je bil obsoja znani ropar Franc Pfeifer na 12 let težkeji zapora. Zločinec ima na vesti nič manj ko K vlomov, ropov in tatvin. Med drugim je pokradel 17 koroških farovžev, Pteifer je rojen na Gornjem Štajerskem in je po poklicu krojač. Doslej je presedel v zaporu 12 let. Potes jc vlomil v župnišče v Paternijonu, Tiplu pri Sokav v Volčnici, v Zabrdi, v Mohličjh u Skocijanu, v Slovenskem Smihelu ln na Peč-niči, kjer je odnesel iz farovža 200 šilingov i denarju. V župnUču v Borljah pri Žili je odnese! 1900 S v denarju in 250 S v blagu. Ni vesti ima tudi rope v (arovžih v Melvičeh, Sr. Lorencu, Grafendorfu, St. Petru na Vaiinjah. drugič v Slovenjem Smihelu in v Kazazah. Pri vlomu na Pečnici je pustil za farovžem svoj novi revolver. Ko pa ga je junaški orožni! Peter Dulnig zasačil v neki noči pri Klopi«-skem jezeru, je imel že zopet nov samokm Vsega skupaj je nakradel ta falot v denarja in blagu 15.000 S. Dragocenosti je nosil svoj« pajdašem v Gradec. Peki, posnemajte! Brezplačno dobi iižolovo juho vsak, kdi kupi za en dinar kruha v pekarni Marka Bt-vandc v Nevesinju. Vsak dan okrog polri«, ko je juha kuhana, pred Bevandino pekara zvalo gromek smeh in ploskanje i. rokami. Za | njima so prišli v ložo: ravstina. so| roga Marka j Avrelija. Lucila njena hči in soproga njegovega adaptiranega brata Lucija Vera. kakor tudi najožje spremstvo cesarske hiše. Orkester jc igral koračnico in pričel se je nastop gladijutorjcv. Paroma so piiliajuli v areno. Prvi so prišli Samniti, ki so imeli tako velike ščite, du je bilo videti samo njihove glave '/.<> njimi so sli I račani z manjšimi ščiti, a daljšimi in ukrivljenimi sabljami. Dalje Sekutorci z zaprtimi šlemi. Nato Mirmiloni z. galskimi oklepi in na pol nugi Hecijarijci s svojimi mrežami in viličastimi sulicami. Poslednji so bili britijski vojni ujetniki ua vozeli. Med godbo «e je vmešavalo glasno in veselo žlobudranje glodalcev. Občudovali so močna in mišičasta telesa gla-lijator-jev, kakor tudi njihovo krasno in blestečo bojno opravo. Imeli so svilene tunike različnih barv, okrašene z vezenjem trakovi ali verižicami kot odlikovanju za prejšnje uspehe. Njihove čelade in šlemi so bili ozaljšani s pavovim in nojevim perjem, oklepi so se pa lesketali od zlata. Ob pogledu ua to množico, bi morali misliti, du hoče samo pokazati lepo bojno igro, ne pa, da je za tako mnoge od teh odbila z.ud-na ura. Vsak narod je moral dati meso od svojega mesa, kost od svoje kosti, da je bilo mogoče sestaviti to vojsko gladijatorjov Plavokodrusti Gerrcan je stopat tu poleg rujavega Galca, črni Nubijec poleg belega Slovana. Sever, jug, vzhod in zahod je moral poslati v Rim vojne ujetnike, da so se gospodarji sveta — ki so se po veliki večini izogibali bojnega polja — mogli naslajati iz udobnih sedežer nad krvjo in smrtnim bojem teh ljudi. Ječe so odprle svoje smrdljive luknje iri izbruhale nn smrt obsojene morilce, da zopet more, predrio nje same zadene smrtonosno jeklo. Igralnice in javne hiše so daie svoje pustolovce, zapravljiv« b brezčastne propalfcc. da si poiSčejo v areni slavo, žensko 5' naklonjenost in zlato. Marsikateri propadel potomec velikega rodu jc plačal svoje dolgove ali delal pokoro za svoje grehe v boju z. gladija-torji s svojo srčno krvjo. Ti ljudje različnih potomstev in različucgu stanu, prosti in neprosti. preprostega iu plemenitega pokolenja. sodnijsko označeni, ali tudi neoporečeni. bedni ali samo nesrečni, vsi telesno močni, srčni iu spretni — so rciio stopali skozi areno, čutili so nud seboj dih smrtnega angela. Vedeli so. da rimsko ljudstvo ne bo imelo usmiljenja pri pogledu na krvaveče rune m da ima navado samo zmagovalcem izkazovati svojo naklonjenost. Zavedali so se. da hodi morali neusmiljeno moriti, ako bodo boleli dobiti ne samo priznanje umpak tudi pravico živeti do drugih iger. S srepim pogledom so sc bližali cesarski loži. Pred gospodarjem gospodarjev svetu so obstali in klicali: >Avcte, Caesarcs Imperatorcs mori t uri vos sulutant!« Pozdravljeni, cesarji in vladarji! Smrti posvečeni vus pozdravljajo' Oba vladarja sta prikimala. Trobente so dale znamenje za začetek boja. Predstava se je pričela s splošnim bojem nu topo orožje, da razdraži živce glodalcev iu du spravi gladijatorje v pravo razpoloženje Ščit io udarjal na ščit, meč ob meč in zamolklo so odmevali oklepi, mreže Necijancev so žvižgale no zraku. Po cch areni so sc raztegnili gladijato ji v posamezne skupine in kazali pred občinstvo n SVOJO spretnost. Rimsko ljudstvo jc bilo tako zatopljeno v bojevanje, da so meščani večkrat sami vodil; boj s tcin, du so spietnejjSjm j„ :,„ urjenim al, novo izbranim ljubljencem klicali svoje nasvete Njihove navajene oči so k, „ spoznale v veliki gruči mojstre v borbi Otvoritveni boj so zelo pazno zasledovali Nad areno je žuborelo neprestano miniranje Začeli so staviti 1 Tedaj se je oglasila doneča tuba Godba jc utihnila, gladijatorji so se umaknil: pod oboke. izkusil ostrino mečev petih Sckutor|ev Po tretjem znamenju s tubo so -nlaj sc občinstvo jc pridrževalo sapo. Grel na tišina ji zavludula nad ogromnim proMnrnm k"i I" «! bilo živega bitju notri. Drugič je zudonela tuba. P"t 'sekutorjo'ii pet Rceijarijcev, katere je žreb prve določila boj nn življenje in smrt jc na-dopiln 1'iiMii* zapustil svoj sedež se podal doli v arene in pre- 1 / L' 11 w 11 Iialfiiui ■.>../!/>•> nnltlt Cniriiinrfilt oddaljeni gladiatorji stopili na sredo arene. Oikf ster je zaigral koračnico, občinstvo nu najvi*11' sedežih sc jc dvignilo in nagnilo čez že«'"' ograje, senatorji in vitezi so pu ostali /neuk"1 še mirni. Zopet je zadelo orožje ob orožje, sedal P'1 jasnejšim žvenketom. Sedaj ni bil« nobena!*" več. sedaj jo šlo za življenje in smrt. DevIM* rastlili. močnih, z mečem, sulico in bodalomoM' roženih mož se jc spopadlo. Napo1 u-iK jarijci kot napadalna vrsta so se tijili ns * kutorje. ki so sc branili s šlemi. pr"nmi f«1"1 in ščiti. Toda nez.uvarovani so imeli grozno — zahrbtno mrežo Ako se posreči -gibi Recijarijcu, ki ga nič ne oviro sprotniku čez glavo, in zaviti vanjo njego" 5J ke. tedni sc on smeje njegovemu orožju se to v zun jki mota, ga tiabode ua -»'ote vlle mu zada nato z bodalom smrtni udarne. .. V začetku ni bil bil posebno zanimiv, klor so Sekutorji držali sklenjeno vr«lol Hecijarijci niso mogli do živega. Občin«" ^ bilo mirno. Večkrat sM se zadnji umakni,1n, sicer vsokik.rnl malo nazaj, deloma o" ij 'jali Sekutorjc v boj, deloma da «>"1 'Vj. napad ojačiio. Pri uovein spopadu sc le g,-ujič posrečilo pretrgati vrsto Sokutorje* daj je začel Um mož z možem !<» '.' °i,,sočloveka. Poedini Sekutor se je umikaMj^ dom svojega napadalca s tem, da se j' .' |,j umaknil, čakajoč ugodnega trenutki) "" |llt. ga inogel za svojim ščitom doseči s sv»i"" 1 I i ,-itrobi trobenta in poziva siromake na kosilo. Unogi nezaposleni delavci in drugi revni me-iiani dobijo tako za en dinar skromno, a žalostno kosilo, zakaj juha je menda okusna in iobra. Bevanda pravi, da sedaj dvakrat več [ruha proda, kakor prej. Je torej tudi on pri-iel na svoj račun. Prišel sem, da me zaprete i Ubil sem človeka, pa sem prišel, da me aprete,« je rekel sodniku okrajnega sodišča v šanskem Mostu Branko" Kandič iz Budimlič Japre. Sodnik je ubijalca takoj zaslišal in se jrepričal o resničnosti njegovih besed. Branko e ubil svojega sorodnika Mirka Kandiča, s ka-lerim je igral karte v vaški gostilni. Branko e v končnem prepiru s kolom udaril Mirka o glavi in mu razbil lobanjo. Nesrečnik je mrl čez par ur. Ker ga ie pri volitvah strahovaI Zupan občine Farkaždina, po imenu* Sre-doje Lazič, je na dan volitev zaprl državnega uradnika Djordja Vukoviča. Sele ob 8 zvečer ga je spustil iz zapora in ga v spremstvu stražnika odvedel do kolodvorske postaje. Zaradi lega dejanja se je moral Sredoje Lazič te dni agovarjati pred. okrožnim sodiščem v Pan-tevu. Dobil je en mesec zapora in 2000 Din denarne kazni. Mila sodba zrn veteizda$alee Dne 24. marca 1936 je izreklo sodišče na Junaju razsodbo proti skupini avstrijskih so-:ialistov, ki so bili obtoženi veleizdaje. Kazni so innogo milejše, kakor se je splošno pričako- valo. Trinajst oseb je sploh oproščenih, drugi pa so obsojeni od 20 do 1 meseca zapora. Državni pravnik je izjavil, da se ne bo pritožil proti nizki kazni. Tudi branilci so z milo sodbo zadovoljni. Tako je največja dosedanja razprava proti nezakonitemu delovanju socialističnih agitatorjev v Avstriji končala nepričakovano pomirljivo. Mila obsodba predstavlja modro politično potezo. Govore, da si je za milo sodbo mnogo prizadevala tudi cerkvena oblast z avstrijskim kardinalom dr. Inicerjem na čelu. Krava fi> sneg u Dočim je bila letos pri nas zelo mila zima, je bilo v severni Ameriki drugače. Snežilo je na vse pretege in tudi hudega mraza ni manjkalo. V Ridgeway Mo. živeči kmet Albert Har-dtng je zelo vesel, ker je prišel zopet do svoje izgubljene krave, katero je pogrešal celih sedemnajst dni tekom hude zime. Sivka mu je ušla iz hleva na travnik, kjer sc je udomačila poleg velikega kupa sena, katerega je sneg popolnoma žamete!. Kravica je v tem stanju j mirno čakala rešitve in se hranila s senom, i namesto vode je pa uživala sneg, ležišče si je j naredila pa v kupu sena. Kmet je sivko odpeljal zopet v živinsko stajo. si (e smm postavil hišo Lansko leto je dovršil slepi Spanec Alva-rez Salaz iz Cordove svojo hišo. Mož je že od svojega osmega leta popolnoma slep. Hišo je gradil devet let in pri delu mu ni pomagal nihče razen njegove matere, ki je zdaj v šestdesetem letu. Hiša je tako vzorno sezidana, da so jo hodil! ijudje ogledovat še med delom. Slepemu zidarju so izrazili domačini svoje priznanje s tem, da so ss korporativno udeležili slavnosti, ki jo je priredil Salaz po dovršenih gradbenih delih. Mestni župan iz Cordove je izrekel vztrajnemu slepcu čestitke v imenu vseh občinarjev. Salaz se je županu zahvalil z ganljivimi besedami. Dejal je, da ga neizmerno veseli, da morejo vsi drugi videti podobo hiše, kakršno je nosi! v svoji duši še izza mladih let. DROBTME Gobavci so se uprli. Nedavno je 123 gobavcev zapustilo stanova!išče v romunskem Tisiiešči in zavzelo ^vas Isakeo, da hi tako protestirali proti slabi hrani v dotičnem zavodu. Prebivalci v Isakoo »o se gobavcev zelo bali iu so so zaprli v svoje hiše. da ne bi prišli v dotiko z nevarnimi gosti. Ko ie oblast gobavcem za trdno ob jobila izbo'jŠano hrano, so so gobavci vrniti v Tisilešči. Od kedaj jedo Vlm-mei surovo mesu. Neki francoski časopis trdi, da zavživajo Abesinci surovo meso že od 16. stoletja dalje, V tem stoletju se je abesineki cesar Klodijus bojeval z muslimanskim vojskovodjo Mohamedom Granjom. Boj je bil zelo krvav in vojaki rušo imeli nikdar oddiha. Ker niso imeli Abesinci časa, da bi meso skuhali, oziroma spekli, sp bili prisiljeni, da ga vživaio v surovem stanju in krvavo. Od tedaj poznajo Abesinci ta običaj. Trdokoži ; samomorilec. Audri Dimonte, kmet iz Sarola v Franciji je vsekakor mož trde kožo in še kaj. Neko noč se je najprej ustrelil v glavo, nato si je razparal trebuh s kuhinjskim nožem iu končno je vlii vase še veliko poreijo sirupa za miši. Pe še ni umrl trdo-glavee, ampak so mu zdravniki rešili življenje. Marsikoga pa že sam zbodljaj šivanke v prst spravi nu drugi svet. Z gramofonom zdravi. S pomočjo gramofona je začel zdraviti dunajski zdravnik dr. C. de Radvan,* ki je sedaj upravitelj neke londonske bolnišnice. Ta doktor se poslužuje gramofonskih plošč, ki proizvajajo blago, mirno godbo, pomirjajočo bolnike, ki trpe na živčnih boleznih. nespanju-in celo na iccljavosti. Ko so gramofonske plošče v tekli, bolnik leži v mračni sobi. do katere ne pride noben drugi glas. Tridelna cigareta. Za varčne kadilcc, ki so zadovoljni že s par dimi, je začela neka nemška tovarna izdelovati cigarete v treh delih. Med vsakim od ich treh delov se nahaja he- iTin. Recijarijec pa mu jc varno sledil ali tudi iiuskakoval. Pripognil sc je. da uide zamahom meča ali pn je po bliskovo pokleknil, da da svoji mre/i ugodnejši zamah. čim živahnejši; se je razvijal ta boj. s to-večjim zanimanjem mu je sledilo občin-s'-vo. \ začetku je padlo samo iz najvišjih vrst nekaj opazk in vzpodbujcvalnih klicev. Tedaj J'" nekdo /.»klical: Napadi od desne!« drugi: . '"»'M, tretji. .Vsekaj od zgoraj!« Vsuk hip !>n so se množili medklici. Končno pa je zatulilo ljudstvo: .Pograbi ga!... Doli / njim... 1 ,sp*aj.... .Nabodi ga!... Umori ga!« /aradi divjega kriku navdušeni ali razjarjen, so navalili glodijatori divje drug na dru-•gega, pot jnu je ii! s čela, oči so jim žarele . "'yj"n zverem, vroči glasovi so ee izvijali f f.™1.1. f!rl- In to besnost so vsi navzoči še oz? l c ati tudi vrste sedežev so se grete. Senatorji in vitezi s svojimi ženami in "cerami so vxvali ;.tn t— -----... i:..j št™ r iS° ^!lvali ist0 'ako kot priprosto ljud-i , Vy|° imperator Lucij Ver se je nagni! v»,i , krifn! mahal z rokami kot na- a,'cn plebejec. nt,- T 'ri"'B gledalci so ostali mirni v vse-" lnem nrušču. Mark Avrelij je sedel / obra-■ n. Obrnjenim proč' od arene in pisal svoje ! s>,„„|,f> kako bo Publij izpolnil an-la V anifitcntrn jc zagrinelo prvo veselje. »Ta je dobil!... Ta ima dosti!... Tu je lepo padel!... Veličasten udarec!« lako in podobno so izražali gledalci svoje navdušenje. Mlad germanski Recijarijec je ležal ua belem pesku. Meč Sekutorja ga je podrl na tla. Iz velike rane ua desni strani je vrela kri — milostnega udarca ni bilo treba ver Ploskanje z rokami je poplačalo zmagovalca in zahtevalo takoj nadaljevanje groznega plesa. Sekudorji so imeli sedaj premoč. Hitro so sledili sedaj veseli vzkliki, sedem ljudi so je valjalo na areni v lastni krvi. Samo še en Recijarijec je sta! nasproti dvem Sekutorjem. Vsi trije eo pogledali na občinstvo: morda je dosti grozovite igre. Morda jim bo od občinstva prizanešeno nadaljno klanje. Vsak ieli je svoje že storil. Da, visokorastli, širokopleči, močnoprsui Slovan, ki je tako milo uprl svoje plave oči, kot bi ne mogel več prenašati tujega gorja, je imel tri Sekutorje na svoji vesti. Dvignil je svojo glavo, vrgel svojo dolge plave lase naza j iu se ozr! z vprašujočim pogledom od desne na levo po gledalcih, pri čemer je njegov žalostni smeh dosti jasno prosil: Imejte usmiljenje z nami! Ni-ga za to učil njegov-oče ob Tisi jahati in sukati orožje, da razveseljuje s svojo močjo in spretnostjo le opi.-e. Moral bi bil "braniti slovansko grudo svojih prededov proti vpadom, a so ga rimski legijonarji na bojnem polju premagali, vkovali v verige in vlekli v Rim, da služi tam lenemu mestu kot merilno orodje. Tri sem umoril, naj bo dosti! — je govoril njegov mili pogled. Toda rimsko ljudstvo je veled tega pobesnelo. da se dela barbar, kot du je utrujen. Stvar takega psa je, da vesel umrje ter zabava s tem gospodarje sveta. To mora biti njegova zahvala za osrečujoče odlikovanje. Kajti samo najhrabrejže in najlepše vojne ujetnike so kupovali za gladijatorske šole. Pomehkuženo j in propadlo rimsko ljudstvo je hotelo videti v amtiteatru samo zdrave junake. Razjarjen nad odbijajočim vpitjem se je vrgel Slovan tako besno na bližnjega Seku-torja, da ga je vjel. Isti trenutek pa je dobil od drugega nasprotnika udarec z mečem po glavi. Ves okrvavljen je omahnil na eno koleno in dvigni! roko v znamenje, da prosi od občin-•itva milost ali nemilost. Dolžnost slehernega bi bila, čuvati življenje nesrečneža, nad čigar morilskim delom so se že nad eno uro naslajali. Toda rimsko ljudstvo ni poznalo nobene milosti za barbara, ki je bi! tako drzen, da si ga upa oropati veselja, kako umira tak orjak. Med novim divjim krikom so se stisnile pesti večtisočgtave množice s palcem obrnjenim k tlom — kar je pomenjalo, da mora premaganec umreti. Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Slovanski Recijarijec je j>o bliskovo vsial in zadal s svojimi vilami za njim stoječemu Seku-torju, predno se je ta zavedel, tako močan udarec z obema rokama po glavi, da mu jc upognil vizir, in tisti hip so bile vile tudi že v grlu padlega nasprotnika, ki se je prevrnil nazaj ua hrbet. Takoj nato se je obrnil z isto hitrostjo k prvemu napadalcu in mu porinil svoje bodalo v grlo. Začudeni »Ali!« je preletel ves amfiteater, čemur je sledilo gromovito ploskanje. Možje so mahali s svojimi togami, žene s svojimi pahljačami. Godba je zaigrala zmagoslavno koračnico. Zmagalcu se je približal Publijev suženj in mu izročil malo srebrno skodelico, ki je bila polna zlatnikov. {Dalj* prihodnjič.) Šmartno pod Šmarno goro. Pevsko in dramatično društvo »Zora« priredi v nedeljo 5. aprila ob 3 popoldne in oi> 8 zvečer pri gosp. Bohu v Smartncm igro v treh dejanjih »rri kapelici«. Vsi prijatelji lepega petja in poltene zabave vljudn' vabljeni Fi zgorljivu stena, ki gre skozi njo dim. Kadar -rokadiš prvi del cigarete, vržeš prof nezgor-jiv vmesni košček in nato nadaljuješ « kajenjem, kadili ti drago drugič in na isti način tudi tretjič. V Tunisu, v Afriki, rabijo za msžo avtomobilov naravno olivno olje, ker je druge vrste olje ondi predrago. Nekaj za vinske bratce. V madžarskem Kečke-metu se je nedavno vršila tekma, kdo bo popil največ vina. Tekmovalci so sedeli za veliko mizo, sredi sobe pa sta bila dva soda j>o hektoliter in pol najboljšega vina. Tekmovanje je trajalo štiri ure. Med pitjem so tekmovalci smeli prigrizovati drobno pecivo. Po dveh urah jc odpadlo žc nekaj tekmovalcev, po štirih jih je ostalo samo še deset — junakov Zmagovalec, ki je dobil nagrado, je spit skupno v štirih urah 6 in pol kvarla vina. Vsi tekmovalci skupaj - 45 — so spili 156 kvartov. Seve je bilo vino boljše vrste Žalostna usoda bivšega bojevnika. Francosko časopisje poroča te dni o žalostni usodi bivšega bojevnika v svetovni vojni Alberta Lckura. Temu so pozimi leta 1917. zmrznile noge, vendar so se hude posledice [»kazale sele 12 let pozneje iu so inu morali odrezati obe nogi. Tedaj je Lekur zahteval ml države invalidnino. ki mu je pa niso hoteli nakazati vec let. Nazadnje je zmagal. Nekega dne so mu sporočili, da dobi invalidnino za ves čas od 10«). leta dalje. Od veselja jc dobil Lekur srčni napad, ki je revežu prinesel smrt Postrežljivi cariniki dobe nagrade. Francoski odsek za pospeševanje turizma jc odredil nagrado 25.000 frankov. Denar bo odsek razdelil med tiste carinike, ki sc bodo po mnenju turistov posebno uslužljivo vedli napram njim. I udi železničarji, ki sc bodo odlikovali z Iju-l.c/ujivostjo in uslužnostjo proti potnikom prejmejo posebne nagrade, ki bodo vsakoletne. Dunajski cestni kralj Na Dunaju živi Oger, ki nosi častni naslov kralja dunajskih cest Bil je nekoč rekrui dunajske garnizije. Ker se je v labirintu dunajskih ulic in cest prečesto izgubil in ni nsšei svoje kasarne, se je učil vse ulice, koder je hodil, na pamet. Mož ima sijajen spomin in kmalu je poznal celo mesto v vseh njegovih kotičkih in cestah. Zanimal se je tudi za zgodovino posamezni cestnih imen in v tridesetleten, delu se mu je posrečilo, da je danes priznan kot najboljši pozna-vaielj Dunaja. Sedaj je izdal debelo knjigo Dunaju« in na 2000 straneh podal svoje rntn.it S* z nečim se ponaša: ob vsaki uri lahko nai-nir vfce opere, ki jih je podajalo dunajsko operno jrisat-lišče v zadnjih 40 letih. Mož ima pač tzreUeii spomin. »kaj o abe-tinnkih imenik. V {-.anu »edatjega spopada Italijanov in Abeaincev situ. ee čufeib abesinskih imen že navadili. Ne poznamo ps pomena abesinskih imen. Naj navedemo torej nekatera abesinska imena v njihovih pomenih. Moški nosijo kot krstna imena nazive Suženj Gospodov, Suženj sv. Janeza, Suženj sv. Jurija, Sin Marijin, Sin apostolov, Sin Mihaelov, Sin Jezusov, spet drugi moški nosijo imena ko! Osvojevalee, Sodnik, Princ. Dekleta se zovejo: Cvetličiea, Zlato moje, Prelepa si, Roža moja i. dr. Iz teh nenavadno lepih imen je razviden ves ponos in vsa nežnost abesinskih mater. Jajce ima glede beljakovine in maščobe isto vrednost kot ena dvajsetink? kg mesa ali ena eedminka do ene šestinke kg mleka. Starinske najdbe v Severni Rusiji. Sovjetsko odposlanstvo se je vrnilo po dolgih raziskovanjih t severnih krajih v Moskvo. Odposlanstvo je poskušalo z mnogimi izkopavanji na lunderskih (gozdnomočvirnih) tleh v severnih krajih Rusije. Ob tej priliki je odkrila dve predzgodovinski vasi iz kamene dobe, ki so stale druga na drugi Starejša spodnja vas poteka iz 4000 let pr. Kr. rojstvom, a druga iz 2000 let pr. Kr. rojstvom. V Tundri so našli tudi mnogo ohranjenih kosti, kakor tudi mnogo raznih ribiških potrebščin, strelic in drugih naprav za ribji lov. V zgornji vasi pa so našli tudi človeški okostnjak. Nemško mesto lovi -strahu«. Mesto Landeshut blizu Breslave v Nemčiji je razpisalo nagrade 50 mark za tistega, ki bo ujel »strahu«, ki zadnje ledne vznemirja mestno prebivalstvo. Vidi se ga da hodi ponoči po neki temni ccsti v bližini neke oolnišnioe. Dočim se nekateri smejejo tem govoricam, jih pa drugi vzamejo bolj resno in meščani se vsevprek obdolžujejo. Da napravi konec tem I sumničenjem, je bilo mesto prisiljeno, da razpiše nagrado za tistega, ki strašilo ujame. 32 dobro ctivo radio k. šmarnicc: Marijina božja pota v Kvropi. Tretia knjiga. Spisal Josip I.avtizar. V platno vezana knjiga stane bin. /,a ožil pi.a cl, (Ratečc-Planica). Ifc.he tudi * Jugoslovan k knjigarni v Ljubljani. Kakor sla prvi dve knjigi La v tfž arj e v i h S m a r 11 i c doživeli velik lahko trdimo, da ho uspeli doživela tudi tr< tja knjiga, v kateri pisatelj na njemu lasten naciu opisuje 11 božjih poti v naši domovini in po drugih deželah. Prepričam -ino. da bodo Las-tižarjeve šmarnice v večini župnij dnzile za šniarnično branje. Knjiga pa lina tudi sicer ; svojo vrednost. V njej jc polno lepili nu-li za ; vsak praznik Maj-ijin. Pisatelju moramo Loti j za prelepo knjigo re« hvaležni. / veseljem pri- , čakujemo tudi četrto knjigo, ki ni.....o ohljuli- l Ija za prihodnje leto. k Naš ponj (A.-2. panji. Opis in praktičen na-vod, kako čebelarimo v njem. pojasnjeno s 107 slikami med besedilom. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žnideršič. Ljubljana 1925, 134 strani, cena nevezani knjigi 35 Din. vezani 40 Din. Naroča «e v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo je sestavi! pisatelj na podlagi lastnih večletnih izkušeni in je namenjena predvsem onim, ki so v čebelarstvu napredovali in čc-belarijo. oziroma razvidijo iz. te razprave ugodnosti čebelarjenja v A.-Ž. panju. Splošno znane temeljne nauke ni sprejel v to knjigo, ker .so obdelani že v knjigi A. Janša-Fr. Rojina, Popolen nauk o čebelarstvo, ki ie izšla tudi v Jugoslovanski kniigarni in stane 24 Din. Čebelarjenje po ameriškem načinu zahteva velik panj. velika mera in to je prilagodil našim razmeram. Prinaša naiorvo opis in mere A.-Ž. panja na ta način, da jih lahko izvrši pozneje vsak mizar. Našteva dalje orodje in priprave kt je potrebno vsakemu naprednemu čebelarju pri opravljanju raznih del v paniu. Dalje o prevažanju čebel, preseljevanju čebel iz kranjičev na premično satje, pridobivanje medu iz satia. o postavljanju čebelnjakov .itd. Vse to pa na podlagi mnogih slik. da je tvarina dostoDna vsakemu k Pasiionske predstave v Narodnem gledališču v Ljubljani. Pasijonsko dramo »V času obiska-nja« — osem postaj o Jezusovem poslanstvu, ki jo je na oodlagi evangelija in tistega časa napisal član ljubljanske drame Edvard Gregorin — bodo uprizorili o velikonočnem času v dramskem gledališču. Predstave bodo: 5. aprila cvetno nedeljo ob 8 zvečer: 8. aprlia veliko sredo: 9. aprila veliki četrtek ob 8 zvečer: 10. aprila veliki petek; 12. aprila veliknočno nedeljo: 13. aprila velikonočni ponedeljek ob 3 popoldne. — Vsaka predstava traja 3 ure. Cene bodo globoko znižane od : 20 Din navzdol. Obisk teh veličastnih pasijonskib \ »redstav prav lepo priporočamo, kakor tudi odlično knjigo »V času obiskanja-, ki je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne To oomembno delo je prav primerno tudi za premišljevanje v Jezusovem nauku in odrešenju. Izvod stane, broširan 26 Din. vezan 38 Din. PROGRAM RADIO I JUIM.]ANL od 2. aprilu do 9. aprila 1936 Četrtek, 2. aprila: 12. Plošče - 12.45 Vremen sku napoved. poročila — 13 Napoved ča>„ 13 15 Plošče — 14 Vremensko poiočdo, borzni tc" čnu - 18 Radiiski orkester -- 18.40 Slovenščina Žil Slovence - 19 Napoved časa vremenska n,,'. poved, poročila - 19.30 Nac. ura - 20 Prenos iz Belgrada - '■'■2 Napoved časa, vremenska na poved - 22 15 Radijski ork. - Petek, 3. ,-|WI|a. It Šolska uta - 12 Plošče - 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13 Napoved času 13.15 p|0. jec — 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji I« Žensko uru - 18.20 Plošče - 18.40 O zeiii||j$kj knjigi - 19 Napoved časa, vremenska napoved pot oči hi - 1930 Nac. ura - 19.50 Plošče - 2010 klavir ni hormonu - 20.40 Plošče - 21 Dijaški zbor - 22 Napoved časa, vremenska napoved poročilu — Sobota, 4 aprila: 12 Plošče - 12.45 Vremensko napoved, poročila — 13 Napoved časa — 13.15 Plošče — 14 Vremenska napoved -18 Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Nupoved časa, vremenska napoved, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zunanji politični pregled - 20.15 Vražja krčma - 21.40 i)c-šitev nagradnih ugank — 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila — 22.15 Radijski orkester — Nedelja, 5. aprila: 8 Telovadba — 18.30 Na [in v cd časa, poročila — 8.45 Akademski pevski kvintet — 9.40 Postni govor — 10 Prenos cerkvene glasbe — 11.30 Velikonočne pravljice -12 Napoved časa, objava sporeda — 12.15 IJadn-ski orkester — 13.15 Plošče — 16 Solate kupu;- j niče — 16.20 Prenos koncerta iz Kranja - 18.20 ! Krst pri Savici — 19 Napoved časa, poročila - j 19.30 Nac. uro — 20 Večer angleške glasbe -21 Plošče — 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila — 22.15 Radiiski orkester. -Ponedeljek, 6. aprila: 12 Plošče 12.45 Vremenski j napoved poročila — 13 Napoved časa - I3.I5 j Radijski orkester — 14 Vrem. poročilo, borzni ft- j čaii — 18 Zdraviliška ura — 18.20 Sinfonična pes- ; nitev — 18.40 Kulturna kronika — 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročilo — 19.30 Nac. ura — 19.50 Glasbeno predavame — 20.10 Liszf: Krisius-oratorij (prenos iz. unionske dvorane). - 1 Torek, 7. aprila: It Šolska ura — 12 Plošče -12.45 Vremenska napoved - 13 Napoved časa-13.15 Plošče — 14 Vremensko poročilo, bor/ni tečaji — 18 Radijski orkester — 18.40 filozofija zadružnega gospodarstva — 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila — 19 30 Nac. nriv- § 20 Verdi: Reguicm — 22 Napoved čuso, viemrn- ? sku napoved, poročila —22.15 Radijski orster -- j Sreda, 8. aprila: 12 Plošče -- 12 45 Viemenska $ nupoved. poročila — 13 Napoved časa - 13.15 j Plošče — 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji - ' 18 Pnsionskn procesija v stari Ljubljani - 18.40 ' Slovenščina za Slovence — 19 Napoved časa, j vremenska napoved, poročilo — 19 30 Nac ura 20 Prenos iz I iublinnskc opere » • ' . "v; Si acm^ 1 k* Podoba sodobne Nemčije • i pogodbah bilo stroo?^cLV^!,0™ T™ fUti"-ko1 m,ivečit poniža"'e >e mir0^ i Nsstess • CeH10 ,voie jrdnjavc -moraH fr zob in kot laka prestav in'sto o ^"u^? £ & Marti ocfiar* sulic . saltu iIioiiuu vrabcu ali nie piosloi velja in tokrat Din r> Naročniki ..Domoljuba" plačajo «imo polovico »ko kupnjeio kmetijske po irebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iS£ejo noslov ozirom« obrtniki pomočnlkm aH oajeneev In narobe PrittgjMrt mate ftfltoč ie plažaje naprej. Isti posesfia mm jaft-; S na Kranjskem kujiim. kadilca iščem. Dobra-Naslov v upravi pod tfn ek, Podgorje Sv. štev- 4535. Jurij pri Celju. Cepljene Mi^™ modro franKinjo in žlablnino ima na prodaj trsnica Ferle Janko, Svibno p. Radeče pri Zidanern mostu. r j_„ Ioiam še vedno v ngg. jaiogi prvovrstne dalmatinske fige za žganjekuho po znižani ceio I. Oražeiu. Moste. Ljubljana S—55: ogromno ubiro moških ib e'i od 170 Din naprej, iierilo in vsa oblačila [io skrajno nizkih cenah. Presker, Sv. Petra cesta št. 14. prodam na Gorenjskem s posestvom, ali oddam v najem. Informacije daje Sešek, Medvode 16 Mo Mg Tem? zm< žno voditi gi spo. dinjstvo na kmetiji, sprejmem takoj. Nasmv v upravi pod štev. 434®. Kravo ti Z triifti moritafonske pasme kupim. LožarAugu&tin, Ljubljana, Rečna uL6, taii mlin {J™*™ metnem kraju. Naslov pove uprava D molju-ba pod štev. 4337. za kmečko delo sprejme m — Vič 26 (Ljubljana). s teletom prodam Filip Ja-komin, Brezovica št 36. se sprejme. Naslov v upravi Domoljuba pod Stev. 441«. Srnin-Biotop dobro ohranjen, na jirodaj in na ogled jiostavljen v Vodicah št. j 10, nad Ljub Ijano. VUPlinACt I Narodno igro »Janez z Vi-VCUilllal 1 sokega« (»Ljubavi cvet ie zamorjen«) dobite edinole pri meni, ker sem jo 24 VIII. 1935 odkupil in založil z vserni avtorjevimi »svicami in od tedaj je nima nihče drugi razpoši-jati in se te lastiti. Obenem Vas vljudno obveščam, oa se prva izdaja te igre s samomorom prepoveduje uprizarjati. Kar se pa tiče drugih iger, jih pa zaen-irat nimam v založbi. Vljudno se priporočam, »"g živil Ivan Mohor, Šenčur pri Kraaju ti. SJ, | Skulj Rudolf, tkalec, Udje, nazna-njam, da sem se stalno preselil »a Vrh št. 6, občina Zelimlje, ter te i« na-daljc »riporočam vsem cenjenim delodajalcem za dobro zdelavo domačega platna in cvilha. Vsi si želimo konca nepovoijnega stanja na denarnem trgu in iz lega irvirajoee gospodarske krize 1 Priznanje, Id ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! Pomagajmo si sami! Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, » domači največji denarni zavod, to je v Ljubljani, Preklic s katerim podpisani Anion Kasteiic is Dol. Podšutnberka >n tovariši preklicujeino žaljivke proti županu občine 7.ogrodec ler se mu zahvaljujemo, dn je odstopil od sodnega postopanja — Kastelic Anion in tovariši. obleke in Si Vile 58 Vam tMjdi — drž. uradniteai tudi na obroke #feSffi€ilBS«Ce m !0«tni|0. Ljubljana, Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze). Do preklica prodajalno blago deloma ludi na hranilne knjižice Slanic 2&dru£ne zveze. Ženske niso za vojake. P»/>a, ali bi mogli mamico vzeti k vojakom? — Kaj ti pride na misel! — Zakaj pa ne? — Ker morijo pri vojakih vsi ubogati. Moltevip mmmm #iMoŠflnn. Z. naio umetno esenco si lahko vsakdo x atani stroški pripravi izborno obstojno in zdtt»»o do«a«<> piiačo, ' Cena eni steklenici za :50 iitfev 20 Dia po pošti 35 Din, 2 steklenici po po požti 55 Din. — Prodaia sa.mo «Sr©«širIJt» KANC, Ljubljana židovske ulica in v Nebotičniku. Izlei v Kraljevico, Sušak in Trsa! priredijo Škofjeločani v Veliki noči z popolnoma novim avtobusom. Odhod iz Škofje Loke na velikonočno nedeljo zjutraj ob 7 uri, med potoma sc ustavijo v Veiikih Laščah, Kočevju, Dcinicah, Kraljeviči, Bakru in s'pejo no Trsat okrog 6 zvečer. V ponedeljek si ogledajo Sušak in ob 11 dopoldne se odpeljejo proti domu. Postanejo v Mrzli vodici, 5rodu na Kolpi in Ribnici, ter so v Škofji Loki do zadnjega gorenjskega vlaka. Omogočeno se je tedaj tudi Gorenjcem udeležit). Avlo inui 35 sedežev in se jih več ne bo sprejelo, zato pohitite z. prijavo in vplačilom 130 Din na naslov: Planina Lovro, Skofja Loka. kamgnrne, perilo in oblekh si nabavite po najnižji« ife J. OS yp, Llubllana. Perilo ia obleke se »vršujejo tudi po meri in as«jaov«jš: f&zoai. POSLOVALNICE: Stari trg 2, Pod Tranžo I, Kolodvorska 8. n Na feuumasfcš kmetijski Soli v št. Jfnrja pri Celju bo dne 20. in 21. aprila vrtnarski tečaj za učiteljice ter žene in dekleta meščanskih slojev. Dne 18. aprila je pa enoduevea zele;iijadarski tečaj zii kmetska dekleta. Uči-teljjfee, ki se nameravajo udeležiti dvodnevnega tečaja, aaj javijo to ueravi zavoda vsaj do 18. aprila, tla laliko preskrbimo preaočišče. £na črto * sviSčašScom tekts, kakor so ugotovili z nad vse občutljivo tehtnico, eno slotisoSnko grama. Veliki svetovni uspeh Planinka čaja, katerega uporablja na tisoče bolnikov ludi v inozemstvu, je zahvaliti njegovemu zdravilnemu svojstvu. Zdravilna zelišča, iz katerih je Planinka čaj sestavljen, se povečini nabirajo v jugoslovanskih planinah in to v tistem času, ko se nahajajo učinkovite zdravilne sestavine v rastlinah v največji meri, Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim ? Pri obolenju želodca, boleznih jeter ia žolča, obolenju in lenivosti črevesja, hemoroidih (mlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revraatikmu, g i h tu ia išijtsu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah zs časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri paapnenju žil larteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Da se ooseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa, se priporoča tudi adra vjjfi osebam, dft se tta spomlad pod v« J »jo 6 — 12 tedenskemu zdravljenju s rlanink« čajem. Boljša -u odpornejše zdravje, sveži izgled, n.oč in volja za življenje sc dosežejo s pomočjo Planinka kure. Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka č«i B.ihovec r.a Din 20' - RCg S. ,VJS>s6 ■^s^mm^m^smmsmmmmm legisir. zaaruga z neom. zavezo Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri NOVE VLOGE, vsak čas položljive, obrestuje po lit iili l§ §p§r§il m tirnice iz taline. kfcr bl¥« nad 350.30® niaiin rsjahov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima Zato je naj bolje, ako si lakoj naročite mesečnik ..Izseljenski vestnih Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še danes na naslov: Uprava IiselfeitsKeaa ifesMUa Rum«, Humana, lurseva 52 Hemoroidi (zlata žila) Vsled stalnega sedenja, zaprtosti, pritiska krvi v debelem črevesu, nadalje pri nosečnosti in bolezni maternice, se nabira kri v žilah debelega črevesa. Napravijo se trde, rudeče, bolne otekline, ki včasih lahko tudi krvave, a najpogostejših slučajih pa povzročajo močno srbcčico. Dnevno je treba popiti t skodelico Planinka čaja, da bode stolica vedno v redu Po vsakem iztrebljenju jc zatekla mesta dobro oprati z vodo, katera pa ne sme biti preveč hladna. Zdravljenje pospešujejo sedeče kopelji, lahka hrana, mnogo gibanja. Varovati se je prekomernega uživanja alkohola in mesa. Gospod, 43 let star, imel je bolne hemoroide, ki sa krvaveli. Po petih tednih je vsled mlačnih sedečih kopelji in vsled pospešene prebave s pomočjo Planinka čaja oteklina popolnoma splahnela in hemoroidi so bili ozdravljeni Reg. S. 529-36 Gotana Sakvasinfaa Buddha, ustanovitelj bu-Ihistov, je umrl leta 54'j pred Kr. r Kaj je disciplina? Če ti čebela leze po obrazu, ti fia čakaš in ugibaš, fe lo bo pičila Ce bi se stopil ves led v Grenlandiji in v arktičnih krajih, bi vode v oceanu tako narasle, da bi bila uničena vsa pristanišča Evroj>e. Milite vet ste premKllafe, ftte na) hup! klobuk »n čepico V najnovejših oMikah v veliki izbiri in najnižjih cenah nh dobite pri tvrdki Mirlo Bogata I. Ljubliana, Stari trg 14 Henrietta Hamilton v Boulder, Colo. v Ameriki, ima že 62 let staro popolnoma okamenelo oranžo. NAJCENEJŠI Otroški iz črnega ali rjavega usnia Vel. 20-25 Din 1| „ 26-28 Din |9"-„ 29-35 Din 29'- ČEVLJI ANT. KRISPER a>L,«LJi )!nBUAflK> HESTNI TRS Ž6 Ženski iz črnega ali rjavega usnja z usnjatira podplatom Din §5'- Iz črnega uli Vel. 30-35 Din 42"-podplatom „ 40-45 Din g9"" »Domoljub« stane 38 Prostor ene drobne e3\rsticeVi!1sen.'tncm d^stanc 10 Din. Nm-očnino° 'nserafn" i!?0^.sprclcmQ uredništvo »Domoljuba« Tel. Izda vatel.): Dr. Gretij Pečjak. - Urednik^ LS^ ?a tSffiS^1 "H ni