Slovenski dom
Pwls ■ cena • prezzo L 0.50
Ufo Vlil.
Schilftlsltar. urednik, redattore: Mitlro Javornik. — Herau»g«b»i, Izda* latall, editoi*: Ing Sodi*. — PUi l|ud(ks »likam«. la ljudsko tiskamo, o#i la Stampeda oopola'«: tole Kramail* — lluDUana KoDHa>|eva i.
— lei. 4001—4005. - Aoonnemem. naiočnln« abbonanngnto: L It.
Ljubljana, torek, dne 2. novembra 1943 - št. 246
2.795 Sowjetpanzer und 1.442 Flugzeuge im Oktober vernichtet
Weiterhin heftige Kampfe itn Siidteil der Ostfront — Durch* bruchsangriffe in Sliditalien abgewiesen — 30I.T00 BRT, ferner ein Kreuzer und I f Zerstorer im Oktober versenkt
Ang dem FBhrerhanptqnartler. 1. Nov. DNB. Das Oherkommando der \Vebrmaeht glbt bekannt:
Sfldlleb de* unteren DnJeper slnd hcftl-ge K Hm p f c mit durchgebroehenen Tellen schneller felndlleher VerbUnde Im Gange. Dureh kttbne FlankenstBsse bevregllcher deu-tseher Kampfgruppcn erlltten dle SowJet» dort empflndllehe Verluste.
Id der Seblaebt Im Dnjepr-Bogen maelit nnser Gegenangrlff vrelter gute Kortsehrlt-te. Starke Vorstflase des Felndes sUdwe«t-Ueh Dnjepropetrowsk and stldOstllch Kre-mentschug brachen Im Abwehrfeuer *u-aammen.
In der MItte des Ostfront besehrBnkte uteh' dle KampftStlgkelt ant Brtllche An-grlffe der 8owJeta In den blsberlgen Sehwer-punktabsebnltten. dle. zum Tell lm Gegen-atoaa, abgewleaen wurden.
Von der Front t»m Ilmenaee bta west-lleh Leningrad wlrd nnr lcbhafte belder* seltlge StoastrupptHtlgkelt gcmeldct.
Im Monet Oktober wurden an der Ost-front S7I5 Panter und 1443 Flugzeuge des Felndea vernichtet.
In SSdltallen wehrten nnsere Trnppen starke brltlseh-nordamerlkanlsehe Dureh-bruebsangrlffe belderaclta des Volturno ab. Sle bezlehen Jetat ivrtsehen der Itallenl-eehen Westk0ste nnd dem Mateae-Geblrge welter nordweatlleh gelegene Hlihenstellun.
gen. WHhrend der Felnd lm Volturno-Ab-ar.bnltt nachstless, folgte er unseren Bewc-guengen welter westllch nur zttgernd.
Elnzclnc brltlsche Flugzeuge flogen ant Tage ln dle besetzten Westgeblete und In der vergangenen Nacht naeh Nordwest-deutschland und warfen verstreut Bomben. Vler felndllche Flugzeuge vrurden abge-achossen.
Dle Lnftwaffe grlff ln der Naeht zum 1. November erneut Elnzelzlele lm Raum von London an.
Im Kampf gegen dle brltlsch-nordame-rlkanlschen Seeverblndungen versenkten Krlegsmarlne und Luftvraffe lm Monat Oktober 52 Handelsseblffe mit 301.70« BRT. 1» felndllche Handelssohlffe mit Ober 100.000 BRT wurden so sobwer beschKdglt, dass mit dem Untergang der melsten dleser Schlffo gereehnet werden kann. Ferner wurden 27 Handelsseblffe mit rund 170.000BRT be-sohSdtgt.
Im Kampf gegen dle felndllehen Flot-tenstreltkrilfte vernlehteten Krlegsmarlne und Luftwaffe clnen Kreuzer. elf ZerstOrer. zwel Bewacber und vler Scbnellboote. Fllnt Kreuzer, sleben ZerstOrer und zahlrelclie andere Krlcgsscblffselnhelten wurden so schwer heschlidlgt, dass aucb mit der Ver-nlchtung elnes Telles dleser Sclilffe ge-rechnet werden kann.
— II —
Prepričevalno zborovanje nemške narodno* socialistične stranke v Weimaru
JVeimar, 1. nov. DNB. Glavno mesto tu. rlnškega okrožja je doživelo dan prepričevalne bojne odločnosti ln mogočne izpovedi vere v Hitlerja. Ob veliki udeležbi prebivalstva je korakalo nad 11.000 članov narod-nosocialistične stranke pred okrožnim voditeljem, da bi s tem dokazalo evojo pripravljenost in vdanost. Dejstvo, da je v petem letu vojne možna taka manifestacija nemške moči in nezlomljive morale, daje tudi »ovrainiku pravilen odgovor na njegovo P*iizno agitacijo. Taki nastopi kaiejo z vso Jasnostjo, da je vedenje nemSkega naroda vV»5»j» ▼««mu sovražnikovemu nasilju še vedno zgledno. Slavnosti tega pomembnega
dne je zaključilo množično zborovanje, na katerem je govoril glavni opolnomočenec za uporabo delovne sile okrožni vodja Sauckel. Poudaril je. da Ima v tej vojni bojišče v ustvarjajoči domovini zalogo, s katero mora tudi sovražnik v vsakem primeru računati, Sovražnik je mislil, da bo nekoč pri poslednji odločitvi zmanjkalo Nemčiji vojakov ali pa delavcev. Uporaba nemške dejovne sile pa je omogočila preprečiti te sovražni, kovo upe. Današnji nastop in veliko ljudsko zborovanje sta vsem dokazali, da ni narodnosociallstlčna stranka izgubila prav nii svojega revolucionarnega zaleta.
Osvobodilna fronta daje avtonomijo primorskim Italijanom
>Sloveu*kl poročevalec« i dne 29. sep-tenjbr* 1843 prinaša naslednji razglas: Vrhovni plenum Osvobodilne fronto alo-venskega naroda Proglasi
1. Vrhovni Plenum Osvobodilno fronte slovenskega naroda izpolnjuje temeljno, is naravnih ln zgodovinskih pravlo Izhajajočo zahtevo slovenskega naroda, ter proglaša priključitev slovenskega Primorja svobodni in Združeni Sloveniji v svobodni in d®®0' kratičnl Jugoslaviji.
2. Italijanski narodni manjšini na pri" ključenem ozemlju Je zajamčena avtonomija. O izvedbi avtonomije bodo razpravljali po-
oblaščeni zastopniki slovenskega ln Italijan skega primorskega prebivalstva, kakor hitro bodo dovoljevale razmere.
Predsednik Izvršilnega Odbora Osvobodilne fronte: Josip Vidmar, 1. r.
Sekretar Izvršilnega Odbora Osvobodilno fronte: Boris Kidrič, 1. r.
Navzoči Avšlč, dr. Jože Jeras, bek. Prano Polič, Jože Svetek, dr. petič.
člani Plenuma: »general« Jakob Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Edvard Kardelj. Edvard KoC' Leskovšek, Franjo Lubej. Zoran Rus, Inž. Dušan Sernee, France Maks Snudcrl, dr. Lado V#v-
šigemieu o japonski zunanji politiki
Skupsn bol Vzhodne Azije proti anglo-ameriškemu nasilju
Tokio, 29. oktobra, dnb. (Vzhodnoazijska služba.) V Interpelacijski seji Japonske narodne skupščine Je podal zunanji minister Stgemlcu daljšo Izjavo o japonski zunanji politiki.
Označil Je sedanjo vojno kot Imperialistično vojno, ki sta 1° lzzva11 Anglija ln Amerika z namenom, da sl pridobita večino sveta za svoje kolonije. Angliji gre v tej vojni za ohranitev svojega Imperija, USA pa hočejo ustanoviti novo svetovno državo. 2e sedaj so razširile USA s spretnim izpre-minjanjem Monroejevega nauka svojo oblast dejansko na vso severno in Južno Ameriko. Severno Afriko imajo za potrebno oporišče svoje moči v Evropi. Potem si hočejo v Vzhodni Aziji spet osvojiti Filipi* ne, da bi jih spremenile v oporiSče za nadvlado nad vzhodno Azijo. SkuSale so doseči svoje Cilje s čim manjšo uporabo lastnih sil in z žrtvovanjem drugih narodov. Tudi Japonsko cesarstvo so hotele spremeniti v anglosaksonsko kolonijo, kakor »o to storile z drugimi deželami vzhodno Azije. Ker pa so slej ko prej nesposobne izvesti te svoje načrte z lastno močjo, so posegle k tradicionalni politiki izigravanla Azijcev Proti Azijcem. S svojimi političnimi spletkami so spodbodle Cungking k nadaljevanju vojne. Japonsko-kltajska politika hoče Vrniti Kitajsko Kitajcem, politika Anglo-»aksoncev pa je nasprotno le v praznih obljubah, ki jih dajejo Cungkingu. Po osvojitvi Filipinov so USA obljubljale Filipincem neodvisnost, Japonska pa Je bila tista, ki Je Filipincem neodvlsnot prinesla. Položaj Anglije v Indiji resno ogroža postavitev začasne čisto indijske vlade pod vodstvom Goaeja. Zato lahko računamo, da se bo Anglija spet zatekla k takim praznim ob-'Jubam, kakor Jih Je dala Cungkingu.
Poleg velike vzhodno azijske naloge Je ** Japonsko ta vojna tudi boj za obstanek. Ce bt Japonski in ostalim vzhodnoazijskim Narodom ne uspelo s skupnimi močmi ubranitt Vzhodno Azijo, ne bi samo Japonca prenehala biti velesila, temveč bi hkra-
2.795 sovjetskih oklepnikov in 1.442 letal v oktobru uničenih
Na južnem delu vzhodnega bojišča še vedno siloviti boji — V južni Italiji zavrnjeni napadalni poizkusi prodora — V oktobru potopljeno 301.700 ton, ena križarka in it rušilcev
FBhrerjev glavni stan, 1. nov. DNB. Vr-bovno poveljnlitvo oboroženih sil javlja:
Južno od spodnjega Dnjepra so T teku siloviti boji s prodornimi deli hitrih sovražnikovih oddelkov. Z drznimi bočnimi sunki premičnih nemSklh bojnih skupin so utrpeli Sovjeti na tem bojišču občutne Izgube.
V bitki ob Djeprovem kolena dobro napreduje naS protinapad. Močni sunki sovražnika jugozahodno od Dnjepropetrovska ln jugovzhodno od Kreuenioga so se zrušili ▼ obrambnem ognju.
V sredini vzhodnega bojliča se je bojno delovanje omejilo na krajevne sovjetske napade na dosedanjih težUClh, ki so pa bili deloma v protlsunku odbiti.
Z bojlSča od Ilmenskega jezera do zahodno od Leningrada javljajo le o obojestranskem delovanju napadalnih oddelkov.
V mesecu oktobru je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 2715 sovjetskih oklepnikov ln 1442 letal.
V južni Italiji so odbile naše čete močne anglo-amerlike napadalne poskuse prodora na obeh bregovih Volturna. NaSe čete so sedaj zasedle vlilnske postojanke, ležeče med Italijansko zahodno obalo ln dalje se-
verozahodno od gorovja Matese. Medtem ko je sovražnik na volturnskem odseku takoj prodrl za nami. je zahodno le obotavljaje se sledil naSIm premikanjem.
Posamezna angleSka letala so priletela podnevi nad zasedena zahodna ozemlja ln v pretekli noči nad severozahodno Nemč|jo ter razstreseno metala bombe. A tiri sovražna letala so bila sestreljena.
Letalstvo je ponovno napadlo v noči na t. november ' posamezne cilje na področju Londona.
V borbi proti anglo-amerlSklm pomorskim tvezam sta potopili vojna mornarica In letalstvo v mesecu oktobru 52 trgovskih ladij s 301.700 tonami, 11 sovražnih trgovskih ladij z nad 101.000 tonami je bilo tako hudopoškodovanlh. da lahko računamo s po-topltvljo večine teh ladij. Dalje je bilo poškodovanih 27 trgovskih ladij z okoli 170 tisoč tonami.
V borbi proti sovražnim pomorskim silam sta uničila vojna mornarica In letalstvo 1 križarko, 11 ruštleev, 2 stražnl ladji In 4 brze čolne, 5 križark, 7 rušilcev In Številne druge enote vojnih ladij so bile tako težko poškodovane, da se tudi lahko računa z uničenjem dela teh ladij.
tl Izgubili svojo samostojnost ln neodvisnost tudi vsi vzhodnoazijski narodi, Vzhodna Azija pa bi postala angloamerUSka kolonija. Japonska je ž« z dejanji dokazala svoje ylsoke vzore • tam, da Jo vrnila Kitajsko Kitajcem, po Angliji ugrabljen« tajske pokrajine dala Tajski nazaj, omogočile Filipinom in Burmi njihovo neodvisnost in podprla s svojo pomočjo indijsko osvobodilno gibanja.
USA so si le prej v dolgi vojni proti angleškemu nasilju priborile svojo samostojnost. Takrat so bile USA zmagovalec, ker so se Američani borili za svojo zemljo. Danes pa se bore vsi vzhodnoazjlski narodi strnjeno za svojo domovino proti angloameriškemu nasilju.
Srbske fronta proti boljševizmu
Beograd, 1. nov. DNB. v ovojem oklicu na srbski narod, ki pa jo objavil v listu »Novo vreme«, opozarja ministrski predsednik Milan Nodifi na nevarnosti komunizma i« v zvezi e tem označuje srbsko staliSCe. »Srbi,« pravi, »so protikomunisti in *cle ostati samo Srbi. Boljševizem nima nifi skupnega s srbskim duhom, niti ■ srbsko omiko. Srbski narod se bo z vsemi silami boril proti boljševizmu, da sl obrani rodbino, dom in vero svojih ofietov. Nepremagljiva nemška vojska bo skrbela, da bodo propadle najnovejde pustolovSMne in spletke Antrloamerikancev in bolj«5evikov. Danes je v Srbiji le ena fronta: namreft srbska fronta proti boljševizmu, ki se bo borila proti njemu do njegovega popolnega Izkoreninjenja.«
Življenje v Vatikanu običajno
Madrid« 2. nov. DNB. Dosedanji argentinski poslanik v Vatikanu Lobet, ki se zdaj vroča domov v Buenos Aires, je dal mod svojim bivanjem v Barceloni zastopniku špansko agen-
Anglija - večna nasprotnica evropske celine
Berlin, 26. oktobra. DNB. Tod naslovom »Celina in otok« prlnala »Berliner Borsen-Zeltung« vrsto člankov svojega sodelavca Viljema von Kriesa, v katerih se pisec bavi z »Anglijo in evropskim problemoma »Meti evropskimi narodi,« plic Krles, »Ima Anglija posebno Jasen, čeprav kar vražji pojem 0 Evropi. Anglež ima živo »evropsko zavest«. Tudi londonsko zunanje ministrstvo uganja že stoletja »evropsko politiko«. Pri tem pa ocenjujejo vse zveze s posameznimi državami na celini s stallSča celote. To celoto pa predstavlja skupnost vseh angleških interesov na evropski celini. Vrednost, ki jo ima kaka posamezna evropsko država za angleiko zunanjo politiko, se ocenjuje zgolj po uslugah, storjenih Angliji. Te pa vrednoti London vsakokrat drugače, ker stalno upoiteva sku. pen evropski položaj, Evropska raznolikost ni nikdar moptla razumeti angleSke evropske politike, ki ji j« glavno geslo »ravnotežje sil«. Pisatelj se nadalje podrobno bavi z razlogi tega političnega pojava in naglaiia njegovo nasprotje, namreč neraSkl evropski čut. »Evropa kot predstava in pojem«, nadaljuje Kries, »bi bila za Anglijo največja nevarnost. Evropski red Je poSast, ki navdaja sanje vsakega angleškega državnika, da, celo
povprečnega Angleža s strahom, ker se dobro zaveda, da bi le z nastankom BploSne evropske zavesti prenehalo angleiko prevladovanje. Kot Nemoi ln Evropejci stojimo v tej vojni morda prvič pred jasnim spoznanjem svoje evropske naloge, ki sega daleč čez okvir te vojne in ki mora streti angleiki »evropski monopol«. Ta je mogoč le zaradi tega, ker ima vsak Anglež v svoji politični zavesti pojem evropske enotnosti kot svoj angleiki politični problem, dočlm primanjkuje mnogim Evropejoem podobne zavesti. Samo angleški mogočniki vodijo danep zavedno »evropsko« politiko, ki pa hoče podjarmiti vso celino. Ce Holandec sodi, da jo več vre. den kot Flamec, in če se Ima Normandeo za pomembnejšega od Gastonoa, je to vse le Angležem v korist. Na žalost pa je res, da so v Evropi politična čustva često močnejčs kot pa zdrava politična pamet. In ker je tako, uspeva angleškim spletkarjem, da vedno znova zanetijo spore in vojne, ki večajo angleško bogastvo in moč. če bi se pa vsi evropski narodi skupno odločili ter Imail Anglijo za najvažnejši predmet svoje politike, hi bila ta vojna dobljena za vsako evropsko državo.«
Načela o nadaljnji uporebi delovnih sil v Nemčiji
Dunaj. 26. okt. DNB. V soboto se je s pomembno slavnostjo končalo zborovanje državne uprave za delo na Dunaju, kjer so obravnavali vsa vprašanja, ki so v zvezi z uporabo delovne sile v vojni in s poslovanjem državno uprave za delo. Zaključne seje so se udeležili tudi glavni opolnomočenec za delo pokrajinski vodja Sauckel, državni vodja von ScUirach ter mnoge vodilne strankarske, državne in vojaške osebnosti.
Po poročilih o osebnih vprašanjih, o notranjih zadevah upravo ter o nalogah državnega nadzorstva za uporabo delovne sile in urada za zaščito dela je govoril državni opolnomočenec Sauckel, ki je na-značil vodjem in sotrudnikom delavskih oblastev osnovne smernice, po katerih naj vodijo in varujejo delovne množice v do-
movini. Izrekel je prepričanje, da bo nemška uprava za delo, ki črpa smernice iz jiarodnosoclallstlčnega gibanja in ki rav. na po njegovih načelih, najboljša delav. ska in socialna uprava na svetu sploh.
Na zborovanju so bila določena osnovna načela glede zaposlitve nemškega in evropskega delavstva, sistema plač, o čim večji delovni storitvi, o zaposlitvi vseh sil ter organizacijskem ustroju. Po skrbnem premisleku in praktičnih preizkušnjah so bila ta načela sprejeta s splošnim odobravanjem, ker so koristna in odgovarjajo duhu narodnega socializma. Sauckel je vsem prisotnim naročil, naj se po njih ravnajo ln zaključil zborovanje z obljubo, da bo državna uprava za delo vedno la povsod Izpolnjevala svoje težke naloge.
Uspešni boji s tolovaji po balkanskih gorah
Berlin, 2. okt. DNB. V leiko dostopnih gorah na Balkanu so bili te dni končuni štirje večji nastopi proti komunističnim tolpam. Ko »o se te tolpe v odročnih dolinah in po gorah. visokih do 8300 m, pripravljali na prezimovanje, so jim planinski lovci zadali težke izgube, S pohodi ob žgoči dnevni vročini in ostrem zimskem mrszu *fe bilo potrebno hiteti, če »o hoteli po več tednov trujajočili bojih izslediti tolovaje v njihovih skrivališčih in jih uničiti. Pri tqn» jo bilo ubitih 28« tolovajev. K temu je treba prišteti še številne mrtve, ki jih na nepreglednem ozemlju nismo utegnili poiskati. Pri enem samem nastopu so zasegli planinski lovci tri topove, 31 strojnic in nad 100 iain. Poleg tega »o nemški vojski zaseg i 22 avtomobilov in važne poročovalsko priprave. Končno »o staknili poleg velikih množin naplenjenih živil tudi še eno pekarijo, poprav-Ijalnico orožja in popolnoma opremljeno bolnišnico tolovajev. Na nekem drugem kraju v Epirskem gorovju jim je uspelo s koncentričnim napadom obkoliti tolovaje in jih pognati
eije Cifra izjavo. Na vprašanje, ali je res, da je papeževa svoboda gibanja omejena, je poslanik odgovoril, ds se življonje v Vatikanu od njegovega nastopa poslaniikego niests v
1.	1941 ni niti najmanj spremenilo in da trditev, da je papež jetnik, niti ujalo ni resnična. Oskrba z živili, pošto, brzojav in radio kakor tudi duhovniški obredi v Vatikanu — vse to je ostalo popolnoma normalno, ko se je poslanik dno 26. oktobra poslovil od papeža, ki je bil v krogu vseh svojih kardinalov in škofov. Tudi življenje v Rimu, je daljo dejal poslanik, je normalno. Gledališča iu kinematografi so igrali kot vedno. Med prebivalstvom ni nobenih znakov kakšne vznemirjenosti,
v boj, V tem boju je obležalo na bojišču nad 200 mrtvih tolovajev, več sto pa jih je bilo ujetih. Mi smo izgubili le dva vojaka, 21 pa jib je bilo ranjenih. Med številnim plenom so bile poleg angleškega in ameriškega orožja tudi večje vsote v zlatnikih in ameriških dolarjih.
Nova vlada v Argentini
Buenos Aires, a. novembra. DNB. Nova Argentinska vlada je sestavljena takole: državni predsednik divizijski general Pedro Pablo llanurez, podpredsednik in vojni minister brlgadnl general Edemiro Favrell, zunanji minister general Ernest Oilbert, no, tranji minister general Luls Perlinger, prosvetni ln pravosodni minister Gustav Mar-tinez Ztvirja, mornariški minister kontraadmiral Benito Sueyro, poljedelski minister Diego Son. Člani vlade so nadalje stotnik Iticardo Vago ter pisatelja Hogo Wast in C. Ameglilno,
Angleški napad na pravice majhnih držav
Stockholm, l. nov. DNB. Konservativni angleški tednik »Obsorver« v svoji včerajšnji številki silovito napada pravice majhnih držav, da bi tudi po vojni živele kot samostojne države, pravi londonski dopisnik lista »Oagcns Nyheter«. »Observer« meni, da je obstoj majhnih narodov kot držav »sramoten iu nesodoben« in ne služi evropskemu miru.
Leta 1939. je Anglija z njej lasino hinavščino napovedala Nemčiji vojno in to baje v varstvo Poljske. Medtem ko so se tedaj ti vojni zločinci postavljali kot branilci majhnih držsv, bodo te kratko in malo odstranjene, potem ko so dale svoj krvni davek za vojne priganjače. Osporavajo jim celo pravico, da bi po vojni sploh živelo kot države,
»Slovenski dom“ -po novem
V okviru splošne preuieditvo slovenskega tiska |e bilo določeno, da bosta odslej v Ljubljani izhajala samo dva dnevnika namesto dosedanjih štirih. Zaradi tega bo »Slovenski dom« kot dnevnik izlol zadnjic danes, za naprej pa bo izhajal kot politični tednik, in sicer ob sobotah dopoldne v povečanem obsegu, za zdaj na osmih straneh tedanje oblike.
Smer našega lista kot političnega tednika bo tista, kakor jo pošten slovenski list dandanes edino moro imeti: protikomunistična, to Je slovenska v najglobljem in najbolj aktualnem smislu besede. Vsa prizadevanja »Slovenskega doma« v novi obliki bodo veljala enemu samemu cilju: duhovni in tvarni obnovi razdejane domovine. Ta cilj bomo skušali doseči z brezobzirnim razkrinkavanjem vsega gnilega, z iztrebljanjem ostankov komunizma, na) se skrivajo kjer koli, ter z Iskanjem vseh poti, po katerih se bo našemu ljud-
stvu dalo pomagati k miru, redu in pravici, to )e, Iz sedanjih krvavih dni, katere nam Je prinesel komunizem, • - - - - enoili.
do lepše bodoč
Vsa tisto, kar jo bilo doslej v listu dobrega in nam Je dan za dnem prinašalo več prijateljev in somišljenikov v našem boju, bomo ohranili ter Izpopolnili z novimi stvarmi, ki jih list kot dnevnik ni mogel prinašati. Vsem prijateljem bomo skušali v novi obliki nuditi več, kakor smo doslej. Razširili bomo krog sodelavcev tako. da bomo ■ stališča današnjih narodnih koristi lahko hitro in stvarno obravnavali vsa politična, kulturna, gospodarska In druiabna vprašanja, ki so pereča za slovensko skupnost in za naio bodočnost. Prepričani smo, da bo »Slovenski dom« kot tednik še late, bolj pretehtano in bolj smotrno sluiil svojemu namenu ter postal dom, to je duhovno ognjišče vseh poštenih slovenskih ljudi.
Vsem dosedanjim naročnikom in prijateljem, ki so s svojo zvestobo in simpatijami omogočili »Slovenskemu domu« tolik razmah in vpliv, kakor se je kazal zlasti poslednje čase, se najlepše zahvaljujemo ter jih prosimo, naj ostanejo listu In njegovim prizadevanjem zvesti še naprej, saj s tem sluiljo koristim svojega ljudstva.
Vsi stari naročniki bodo list prejemali še nadalje. Podrobnosti glede naročnine, cene in drugega pa bomo objavili v prvi številki »Slovenskega doma« kot tednika, v soboto, dno t. novembra.
Vesti 2. novembra
Julija letos so holjševlkl v Gorki ju in Tlflisu ustanovili posebne šole za bolj-šoviške uradnike, ki naj bi po vojni bili numcščenl po posameznih evropskih deželah, je objavil finski Ust »Usi Suomi«.
Neki Južnoameriški diplomat, ki je dalj
časa bival v Londonu, je podal zanimive izjave o dnevnem življeuju v Angliji. Pravi, da so Angleži v splošnem zelo pobiti zaradi grozečih nemških maščevalnih napadov, ker zlasti med bogataškimi krogi Je niso pozabili hudih dogodkov lota 1940 iu 1911.
V Cernovleah so ustrelili dva Juda, ki ata pobegnila iz poljskegu koncentracijskega taborišča, se potem skrivala ter vlamljala. Pozneje sta so preoblekla v policijska komisarja ter izsiljevala svojo narodnjake, zlasti tiste, ki so bili poljskega pokolenja. Pri njih so našli mnogo zlatnine, uukite, zlatnikov in drugih dragih reči.
Nemški strmoglave! so v bližini CMtelrospa v Egejskem morju napadli sovražni ladijski sprevod ter zadeli križarko in dva rušilca. Križarka se je takoj ustavila, eden od zadetih ruSiloev pa se je vnel ter v plamenih priplul v Caatelrosao.
Stalin daje navodila za »čistke« v severni Afriki, je ugotovil neki tnngorski list. Kaže, da hoče Moskva s posebnimi političnimi smernicami izigrali celo Da Gaullea.' To eo potrdili tudi pogovori i komunističnim prvakom Marlyjem, ki ■e je pravkar vruil iz sovjetske prestolnice.
V severni Ameriki je 500.000 dclavcev začelo stavkati. Delavci in njih voditelj John Lewis vztrajajo, naj jim zvišajo plačo. Pričakujejo, da bo Boosevelt nastopal z ostrimi ukrepi.
V Južni Italiji razsaja silna lakota in zaradi hudega pomanjkanja vode narašča število smrtnih žrtev v Nupoliju dan za dnem. Skoraj sleherni dun pokopljejo 330 ljudi, med njimi mnogo otrok.
Japonci so angleška In amerlSka posestva v vzhodni Aziji drugo za drugim zasegli ter zdaj izročajo vsa ta področja narodni kitajski vladi. Zato si je Japonska nu Kitajskem pridobila lep ugled.
V novem Italijanskem vojaškem zakonn bo za metropolitansko policijo pristojno notranje ministrstvo, za mejno policijo fiunnčuo ministrstvo, ra karabinjerje pa ministrstvo za narodno obrambo.
Angleški trgovinski urad je opozoril angleško žeustvo, naj bo previdno pri nakupovanju lepotilnih srodstev, češ da ja črni trg preplavljen z lepotlll, ki povzročajo huda kožna obolenja. Tihotapci so prodajali n. pr. živalsko mast kot kožno kremo, strupene burve pa kot lak za nohte.
S tras 2
»SLOVENSKI DOM«, Sne 2. novembra 1943.
Štev. 246.
Usoda tolovajskih brigad na Notranjskem
Med Rakitno in Blokami se je nateplo več banditskih brigad, ki ne vedo ne kod ne kam - Pot jim je od vseh strani zaprta
Borovnica, 2. novembra.
Ko so na notranjskih kratkih planotah okrog Borovnice in nad njo za kratko dobo prevladali rdeči tolovaji, se je iz ust vseh beguncev, ki bo se zatekali k domobrancem v 'Borovnico, slišalo, da se banditi pripravljajo od Hakitne pa do Cerknice na to, da jo bodo zagodli tudi Borovnici in si jo privoščili tako, da bo pomnila za zmeraj. V pijani napihnjenosti so grozili, da bodo »likvidirali« zadnjo trdno postojanko, ki jim je zapirala pot do posostl železnice in pre-važnega mostu. Kes se je ncknjkrat dogodilo. da so prišli do skrajnih hribskih in obrobnih postojank, katere so držali nemški vojaki ali domobranci, pa so vselej odnesli krvave glave in puščali v rokah branilcev mrtve, številne ujetnike in plen. Enkrat so s topom začeli tudi »bombardirati* borovniški most, toda poskus je klavrno pogorel, ker so vse Izstreljene granate zgrešile cilj in padle na njivo. ICdina škoda, ki so jo narodilte, je bilo podrto stranišče Bredi Bor rovnice. Poslej so se sem pa tja banditske patrole poskušale približati postojankam borovniške obrambe. Borovničani so dobili vtis, da se komunisti resnega nabada ne upajo tvegati in da je njihovo napadanje le otročje draženje.
V Rakitni so se pogosto gnetle cele banditske brigade in vzbujale vtis, da se pripravljajo na važen naskok. Toda vse skupaj se je končalo prav po predpustno: z nekaj naglimi in bliskovitimi sunki so nemški vojaki In domobranci podrezali tudi v to tolovajsko gnezdo in ga brez lastnih žrtev razgnali. Ponovila se je spet stara pesem. »Ljubljanska brigada« je bila enkrat te dobrote že deležna. Tolovajska »vojska« je zbežala brez glave, najprej seveda poveljstvo, kakor je to bilo tudi drugod, pustila plen in mrtve, napadalci pa so se vrnili z ujetniki in nemajhnim plenom. Nazadnje je zaradi stalnega napadanja postala Rakitna za bandite prevroča in so se vanjo spuščali le
Ljubljana
Koledar
Torek, t. llitopada: Verne duše; Vikto-rin, ikof in mučenec; Tobija, mučenec.
Sreda, J. tlstopada: Hubert, škof; Ida Togenburška, sveta žena; Flor, škof in muč.
Obvestila
Umrla je včeraj ob 3 popoldne £a. Ana Ilešič, žena vseučiliškega profesorja dr. Franca Ilešiča. Noj počiva v mirul Dan in uro pogreba bomo javili naknadno.
V petek, S. novembra, ob 7 bo v stolnici slovesna črna sv. maša za 17 žrtev, ki eo bili zločinsko pomorjeni po zločinskih komunističnih »sodnikih« v Kočevju 15. oktobra t. L
KUPITE TAKOJ
MO najlepšib knjig letošnjega leta •vetovno znani Walter ScottoT rgodovinski roman
»IVANHOE*
ki ga )e raložilo io izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. Broširana izdaja velja 35 lir, v polplatno vezana 45 lir, v celoplatno na najfinejšem papirju pa 80 lir. — — Naroča se V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«.
— Prijava stanovanjskih prostorov. V
smislu čl. 1 In 2 odredbe šefa pokrajinske uprave v Ljubljani o oddajanju stanovanj obvešča mestni stanovanjski urad vse ljubljanske hišne posestnike to in onstran zapore, da morajo prijaviti vsa stanovanja svojih hiš, zasedena in nezasedena, vključno lastna stanovanja, in sicer le na tiskflt-vlnah, ki so na razpolago na mestnem poglavarstvu. Mestni trg. št. 2-1., v sobi štev. 88, za ceno 0.30 L za polo. Točno izpolnjene polo morajo hišni lastniki vrniti temu uradu najkasneje do vštetega li. novembra. — Stanovanjski urad opozarja, da bo po potrebi točnost podatkov na licu mosta pregledal.
oprezno in s posameznimi patroloml. Ni ga bilo dneva, da ne bi v Borovnico prišli tolovajski ujetniki ali po nekaj prisilno mobiliziranih, ki so so izmuznili iz roparskih krempljev.
Sedaj je pa ozemlje rakltniške planote. Sv. Vid, Osredek, Otave, Zala. Iška, Krim, Mokero in Mačkovec, prizorišče zadnjega dejanja tolovajske glorije. Ko je nemška vojska začela odločno in načrtno čistiti Dolenjsko, so komunisti v velikih trumah začeli bežati v ta notranjski kot in se zbirati, da bi se potem prebili čez železnico in čez Pol-hovgrajsko dolomite na Gorenjsko. Tako so se med Krimom, Kureščkom, Rakitno in Sv. Vidom nateple štiri »brigade«, med njimi Tomšičeva, Ljubljanska ii. Loška, ki so le z največjim nasiljem držale med moštvom disciplino in so s pokolji in streljanjem prisilno mobiliziranih hotele preprečiti stalno uhajanje nesrečnikov, ki so bili proti svoji volji vtaknjeni v rdeče vrste.
, V sredo zvečer se je »Ljubljanska brigada« dvignila na pohod in se hotela preriniti proti polhovgrajskemu kotu. 2e v petek zjutraj se je vrnila spet na izhodišče in komuniBtl so pobiti pripovedovali, da jim je naklep spodletel, ker so od povBod obkoljeni in jih je na vsakem prebodu sprejela zaseda nemške vojske in domobrancev.
Uhajači, ki ee jih je večje število javilo r Borovnioi, pripovedujejo o strahotnem trpljonju, ki ga prestajajo vsi prisilni mo-
biliziranci ter novinci v tolovajski drhali. Po več dni sploh niso zaužili grižljaja, kadili so pa suho orehovo listje. Celo gornji plasti tolovajev, ki so se v začetku mastili s plenom in Be redili, je začela presti trda. Nikjer ni več kraja, ki bi ga mogli ople niti. Zato bo začeli že pred tednom klati mule, ki jih imajo s seboj za prenašanje težjega orožja in streliva. Tudi med stare bandite, ki so pomešani med novince zaradi nadzora, se je zanesel »trah ln bojazen, kaj bo. Raznesla se je žalostna novica, da so od vseh strani obkoljeni ln da se bo treba pripraviti na najhujše.
Borovnica se danes ne boji pohoda oboroženih tolovajev, temveč Be pripravlja na to, da bo priča zadnjemu dejanju tolovajske »osvoboditve«. Pripravlja Be, da bo v barake, ki so jih svoj čas postavili Italijani, dobila nove prebivalce, ki so po Dolenjskem in dolu Notranjske med jokom in stokom prebivalstva in med streljanjem nedolžnih prlnaSali »osvoboditev«. Borovnica bo živa priča zadnjega dejanja v usodi zločincev, ki so toliko gorja prinesli vsej domovini. Tolovaji nimajo miru niti minuto. Od vseh strani zijajo proti njim topovi in strojnice in zaman sl prizadevajo najti luknjo, skozi katero bi vdrli drugam. Obroč okrog njih je sklenjen. Gnezdo je razdrto, v najkrajšem času pa bo nastopil tudi trenutek, ko bo neusmiljena roka polovila tudi razbegie tiče.
Nove veroučne knjige
Naročite se na »SLOVENČEVO KNJIŽNICO«
ki vam bo v tretjem letniku nudila najboljša dela 15 narodov.
Naročite se laliko na 3f knjig letno ali pa na 21 knjig letno.
Bili so lepi prazniki vseh mrtvih
Kakor drugi jesenski meseci se je tudi november predstavil nam zemljanom s prav lepim vremenom. September in oktober sta zaznamovala prve dneve lepo in sončno vreme, pa tudi november je napravil letos izjemo, da niso ljudje hodili pod dežniki in romali na pokopališča ob dežju ali celo v snegu, kajti dostikrat se je žc primerilo, da je na 1, november zapadel sneg. Letos nam je 1. november prinesel hudo slano, jutranja temperatura je padla pod ničlo na —0.80 C. Toda barometer se je dvignil prav visoko, kar je bil znak, da bo lepo vreme če trajalo in se nekaj dni vzdržalo.
Žc zadnja oktobrska nedelja, ki je bila razmeroma topla in sončna, je privabila na glavno pokopališče pri Sv. Križu, kakor tudi na druga pokopališča ogromne množice ljudi, ki so se 7. globoko pobožnostjo in vdanostjo spominjali svojih ranjkih, staršev, bratov, sester znancev, prijateljev in dobrih mož. Vsi grobovi so bili letos bolj skromno okrašeni, kajti mnogi so rajši poklanjali manjše ali večje zneske v dobrodelne namene.
Uprava cestne železnice je, kakor je to žc običajno več let, tudi letos odredila, da se je promet pravilno usmerjal od vseh strani na pokopališče. In oba dva dneva £o bili ob popoldanskih urah pozno do večera, pa tudi že ob dopoldanskem času tramvajski vozovi vedno nabito polni. Kakor zatrjujejo, je tramvaj v nedeljo in na praznik prepeljal do 100.000 ljudi v vse smeri.
Se živeči bojevniki iz prve svetovne vojne, zlasti njih organizacija, so poskrbeli, da 60 bili grobovi bojevnikov primerno, tudi skromno okrašeni. Velik pa je bil obisk tudi grobov onih, ki so padli pod streli komunističnih zločincev. Na praznik popoldne so bile na pokopališču molitve in po cerkvah so se vrstile pobožnosti, kakor so v navadi na ta praznik. Zvečer so ljubljanski zvonovi vabili vernike k molitvi rožnega venca. Danes zjutraj pa so bile po cerkvah opravljene maše in molitve za verne duše.
Naročajte »Slovenski dom«!
Naročite »SLOVENČEV KOLEDAR«
takoj, dokler je še čas!
naročite ga pri na&em zastopniku v vafiem kraju ali pa naravnost pri upravi Slovenčevega koledarja, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
•» Dve novi številki slovenske poljudno znanstvene knjižnice »Svet« bosta obsegali dr. Kotnikovo izvirno delo »Slovenske starosvetnosti « in pa sila zanimivo knjigo Carnegija: Kako si pnooBimo prijateljev. Druga knjiga je že kot »Slovenčev« podlistek zbudila ogromno zanimanje. Splošua želja je bila, da tudi Slovenci dobimo to prekoristno delo v domačem jeziku. Zdaj se je želja izpolnila. Posebej pa opozarjamo na dr. Kotnikovo knjigo, v kateri bodo zbrane slovenske šege in navade. Knjiga Vo bogato ilustrirana. Naročito se takoj na Svet!
Državno gledališče
DRAMA.
ToreV, 2. nov.: zaprto.
Sreda, 3. nov.: ob 16.30: Potopljoni svet. — Red Sreda.
Cstrtek, 4. nov.: ob 16.30: Kavarnica. Red A. F*tck, 0. nov.: zaprto.
OPERA.
Torek, 2. nov.: ob 16.: Orfej in Evridika. — Red B.
Sreda, 3. nov.: ob 16 : Netopir. Red Prvi. Četrtek, 1. nov.: ob M.: Tiials. Red Četrtek. Petek, 5. nov.: zaprto.
Opera priprcwlja novo uprizorile v *Sne guroCUet pod muzikulnim vodstvom dirigenta N. Štritofa, v režiji R. Primožiča in ko roografijl P. Golovina. Naslovno vlogo bo pela K. Vidalijcvu, Lela — Golobova, Ku-pavo — Mlcjnlkova. Mizgirja ^ Popov. Ilešiča. Naj počiva v miru!
Zastrupljenje z gobami
Kronika letos zaznamuje že drugo zastrup-Ijcnje z gobami, ki je sicer končalo brez hujših posledic. V nedeljo okoli 21.26 je lfckarna Bakarčič pri Sv. Jukobii telefonično obvestila
reševalno postajo, da je Anton Ogrin, zasebni uradnik, stanujoč na Sv. Jakoba trgu v gostilni Vidmar, nevarno obolel, to najbrž na zastrup-Ijenju z gobami. Z reševalnim avtom so Ogrina hitro prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki takoj vse ukrenili, da je bil rešen pred zastrupljenjcm.
K tej nesreči naj omenimo, da je že več tednov na trgu najstrožja kontrola vseh na prodaj prinešenih gob. Lahko pa je mogoče, da kdo zaužije kako gobo, ki jo je kje nabral,
misleč, da je užitna, ali pa je bila neužitna pomešuna med užitne.
Na praznik včeraj dopoldne je kap zadela zascbnico Ano Dolinškovo, stanujočo v Man-dcleevi ulici. Prepeljuna je bila v bolnišnico na Vil. oddelek.
Vse vrste lesa
rezanega in tesanega
dobite v novootvorjenem skladišču
tvrdke »MARAD«
z. z o. j.
v Živinozdravniški ulici (za Cukrarnol
Ce se te dni mimogrede ozreš v knji-garnižke izložbe pod »šolske knjige«, tl nehote obstane oko na strnjeni vrsti modrih knjig nekoliko manjšega formata, kot so ostale. Ustaviš se, bereš: Verouk I, Verouk
II.... To so nove veroučne knjige za sred. nje in meščanske šole. Smatramo za svojo dolžnost, da javnost nanje vsaj kratko opozorimo.
Nove učne knjige so za verouk potrebne zaradi novega učnega načrta, ki ga je še v blvži Jugoslaviji odobrila cerkvena in državna oblaBt in ga morajo kateheti že tri leta izvajati. Ze lani sta zato Izšli dve novi veroučni knjigi: Verouk I in Verouk VI. Letos pa so kateheti poskrbeli še za ostale, kolikor jih po načrtu že potrebujejo; kajti načrt se uvaja v razrede postopoma in ga n. pr. v IV. in VIII. razredu še ne izvajajo.
Nove knjige izdajati v teh časih ni lahko, zlasti poceni ln dobre. Da bi bile knjige čim cenejše in bi manj donosne (t. j. višješolske) podprle tiste, ki se prej plačajo, je Katehetsko društvo samo vzelo nase breme založništva. Da bi pa bile dobre, sta se v okviru društva osnovala dva delovna odbora, eden za višješolske, drugi za nižje-šolske knjige. Skozi ta dva odbora mora iti vsak rokopis, ki se na mnogih sejah predeluje In Izboljšuje. Metoda dela je različna:	pri nekaterih knjigah pripravljajo
gradivo in pišejo kar vsi člani odbora (n. pr. I. in II.), pri drugih pa prevzame vodstvo eden, drugi pa mu pomagajo z nasveti in predlogi. Teko je vsaka knjiga plod vzajemnega dela, kar že samo po sebi daje verjetnost bolj kvalitotne izdelave. Stro. kovne kritike bodo prinesli strokovni listi, tu knjige le kratko označimo:
1. VEROUK I (Ambrožič-Oražem-Pav-lin). Knjiga je izšla že lani in je prestala že eno leto šolske preizkušnje. Vsebuje razlago krščanskih resnio in zapovedi, torej prvi in drugi del katekizma.
2. VEROUK II (Ambrožič.Oražem-Pav-lin). Ta knjiga je nova in tvori z Veroukom I vsebinsko enoto. Obravnava sredstva milosti (tretji del katekizma) in obenem vso liturgiko. Obširno snov so pisatelji primerno omejili, nazorno podali in metodično razdelili v lekcije z enotno zgradbo, ki naj učencem olajša učenje, pa tudi pomaga učno snov prenesti v življenje. Prav ta zgradba knjige je zanimiva in nova. Knjigo krase lične liturgične vinjetke (delo Sonje Vončlnove) povzete po knjigi p. Metoda Turnška (Leto božjih skrivnosti). Dalje so v knjigi tudi nekateri potrebni črteži in slike za ponazorilo pouka. Knjiga bo duhovnikom prišla prav tudi izven šole, pa tudi laikom more služiti kot solidna vodnica v osnovno poznanje cerkvene liturgije. Ceno 20 lir je za tako obsežno in okusno opromljeno knjigo izredno nizka.
3. VEROUK III (Priredil Kovačič P., sodelovala Oražem J. in Pavlin J.). Po novem načrtu se je v tretjo šolo zopet vrnila zgodovina božjega razodetja, kot smo jo obravnavali mi starejši. (Zdaj so bile več let te zgodbe v prvi in drugi šoli.) Nova knjiga vsebuje zgodovino božjega razodetja v SZ in polovico NZ (do obljube evharistije in lo&itvo od KlnaROfiCe>. Ostala NZ pride v četrto obenem s kratko zgodovino Cerkve in nauki za življonjo. Tudi tu 60 zgodbe porazdeljene v nčne enote, dodane so jim potrebne arheološke, zgodovinsko in dogmatične opombe tor na koncu vprašanja. Niso pa to zgolj zgodbe, nanizane v časovnem redu druga ža drugo, marveč skuša biti knjiga zares zgodovina božjega razodetja. Prav zato more biti knjiga tudi vsakemu inteligentu koristno obnavljanje bibličnega znanja. Ima tudi nekaj potrebnih slik in zemljevidov. Cona kot Verouk II.
G. Pevsneri
Swflldp im® imm
ib	——————
Pripravil je umor velikega kneza Sergija, sklepni zarote zoper Nikolaja II., najprej z generalom Kornllovlm spletkaril zoper rusko začasno vlado, potem pa generala prav tej vlad| prodal, delal ▼ vrstah angleške vohunske službe proti boljševlkom, na belem konju s polkovnikom Pllsudsklm Jezdil na Cclu poljskih legij v Jugovzhodno Rusijo, oznanjal sveto vojsko proti sovjetom, se vdal bolJSevlSklm oblastem ter Jim ovajal nasprotnike nove vladavine, sanjal o tem, da bi postal diktator mužlkov ln je svojo življenjsko pot končal tako, da so Je vrgel skozi okno Ječe v Moskvi, kjer je bil zaprt.«
Vse to Je docela resnično. Savlnkov je zares tak bil; saj tudi on ni bil drugega kakor poklicni revolucionar.
Komaj je Savlnkov prišel v Ženevo, je Mihaelu Gotzu, načolnlku osrednjega od' bora stranke povedal svoj trdni namen, da se bo udeleževal terorističnega delovanja, ker temu pripisuje odločilen pomen.
Gotz je Azevu najbrž govoril o mladem revolucionarju, ki je komaj dobro prišel iz prc-.gnanstva v Sibiriji, zakaj nekega dne je poglavar »bojnega odsekat docela nepričakovano obiskal Savinkova v sobi, katero je ta delil z nekim tovarišem.
Savinkov je bil ravno sam, ko je zagledal, da so se odprla vrata in se je na pragu prikazal »človek pri kakih tridesetih letih, zelo debelega, Širokega obraza, polnega in mirnega, ter >. kih, rjavih oči«. Tako to snidenje popisuje sam.
Neznanec, ki ga je tako na lepem obiskal, je bil Azev. Stisnil mu je roko, sedel ter začel govoriti malomarno in brez poudarkov, kakor je bila njegova navada.
Savlnkov ta yrvl razgovor popisuje v svojih spominih in pravi, da je Azev začel takole:
»Rekli so mi, da se hočete posvetiti terorističnemu udejstvovanju. Zakaj prav terorizmu?«
Savlnkov mu je ponovil tisto, kar je b i dejal ž.e Gotzn, in dejul, da hoče ubiti Plch-veja, kar je nameraval, kakor vemo, že Ger-šunl. Umor notranjega ministra se mu je za tedaj zdel najnujnejša naloga revolucionarjev.
Azev ga je poslušal s tistim svojim malo-brižniin obrazom in ni rekel niti besede.
Ko je Savinkov nehal, ga je vprašal:
»Ali imate kaj tovarišev?«
Savinkov jih je imel in mu je povedal imena treh izmed njih* med drugimi tudi ime Ivana Kaljajeva, ki je bil n,egov sošolec iz gimnazije. Temu fantu so rekli »pesnik« in se je tudi hotel posvetiti nasilništvu ter poklicnemu revolucionarstvu.
Azev je kakor po navadi pazljivo poslušal, kaj mu pripoveduje Savinkov, sam pa ni rekel ne bele ne'črne in je odšel. Vrnil se je še nekajkrat, toda ni bil nič bolj zgovoren kakor prvič.
Azev je tiste čase premišljal načrt, kako bi ubili notranjega ministra Plchveja. Težko bi bilo reči, iz kakšnih razlogov «e je bil odločil, da prevzame to nalogo. Morda se mu je zdelo	potrebno utrditi zaupanje,	ki	so ga to-
variši imeli do njega. Da bi to dosegel, je hotel pripraviti pravo mojstrovino. Tako bi se to zgodilo na mah in ne po kakih dolgih, težavnih prizadevanjih.
Po drugi strani pa bi mu bilo brezdelje zdaj, ko je bil poglavar »bojnega odseka«, lahko hudo Škodovalo. Potreboval je žrtev, ki bi s svojo krvjo podzidala podstavek, na ku-terem je med revolucionarji %tnl on, Evuo Azev. Usoda je hotela, da je žreb zadel prav Plehvcja.
A usoda n! storila tegn samo, ker je bil tako izbral že Geršuni, temveč	se	je	to mo-
ralo zgoditi še zaradi nečesa drugega. Azev je namreč vedel, da bi Plehvejcva smrt ne vznemirila in razburila prav nikogar v Rusiji, razen	seveda vladuih krogov. Tako	se	je s to
izbiro	hotel zavarovati tudi na	drugo	stran.
Rusko ljudstvo namreč Venceslava Pleliveja ni ravno ljubilo. Vedelo jc, da je to hladen,, zaprt, prizadeven in trd Človek. Glasovi, ki so krožili o njem, so ga dolžili vseh mogoč.h reči.
Ko je po dolgi in počasni uradni poti pri-, šel do oblasti, je uvedel kar najstrožji red, ker je nameraval z vso odločnostjo braniti carjevo oblast ln ker je hotel za vsako ceno preprečiti, da bi se rusko slovanstvo okužilo z novimi idejami.
Pobijol je delavska prevratniška gibanja, zatiral študentovske organizacije in razumniške revolucionarne krožke, branil pravoslavje, preganjal Jude in z železno roko dušil socialistične in nasilniške nastope.
Politika močne roke bi bila tedaj lahko
Rusijo rešila tistega, kar je prišlo pozneje, toda morale bi jo bile spremljati potrebne pre-osnove na gospodarskem in socialnem področju. Toda Plehve jc bil zaostal nazadnjak in jc zaradi tega bil docela nesposoben, da bi bil čutil, kakšne so stvarne in globoke potrebe ruskega naroda.
Zaradi tega je razumljivo, da so gn sovražili vsi, ki so si želeli dobe socialnih in gospodarskih obnov. Toda tudi v vludnih krogih so njegove načine obsojali.
Car pa mu je nusprotno poklanjal kar noj-večje zaupanje in v dvornih krogih je Plelive-jelo delo vzbujalo kar najbolj rožnute upe.
Toda povsod, kjer je bil le kak deluvski revolucionarni krožek ali študentovsko društvo, liberalna skupina ali gruča revolucionarjev, tam so ga sovražili in se borili proti njemu. Zatiranje študentovskih nemirov in delavskih demonstracij, zapiranja, zaplembe imetja in pregoni, vse to pu je sovruštvo do njega prignalo na vrhunec.
Tolovaji zakrivili požar
Borovnica, 31. oktobra.
Ne mine skoraj noč, da ne bi posamični banditi, ki so priplazijo do gozdnih obronkov in prvih hiš vasic, ki leže na pobočjih borovniškega hribovja, poskušali vznemirjati nemških in domobranskih straž s streljanjem in metanjom bomb. Odgovor branilcev seveda no izostane. Sroča je hotela, da med prebivolcl doslej šo ni t>'l° nobene žrtve teh prask in praskic, pač pa je bila povzročena kmetom gmotna škoda. V nedeljo zgodaj zjutraj se je iz Dražice oglasila strojnica, ki je sprožila močno pokanje. Ogonj jo obliznil tudi gospodarska poslopja posestnika Brenceta, da sta mu zgorela dva kozolca z vso krmo, senom, ko ruzo, poljedelskim orodjem, ranjen pa jo bil tudi en konj. Posestnik trpi veliko škodo, ki mu je ne bo nadomestil nihče. Za koneo koncev se da izid tega draženja izraziti lahko takole: branilci uiso imeli no bene škode, pač pa je bil slovenski kmet >osvobojen« dveh kozolcev, potrebne krme ln krasnega konja, kar je bilo vredno naj manj 35.000 lir. Krajevni nemški poveljnik je odredil, da bo dobil oškodovani posestnik enega izmed peterih konjev, ki so jih
3.	VEROUK VI (Spisal Jože Pogačnik, sodelovali:	Fajdiga,	Hanželič, Pavlin in
Slapar). Knjiga je izžla že lani in je i» skoraj razprodana. Preizkušnjo v žoli j« dobro prenesla in se je je tudi izven šole veliko prodalo. Obsega katoliško dogmatiki) in' je prvi poizkus1 nekakšne moderne dogi matike za laike pri nas. Pisana je prijetno in lahko kljub težki snovi. Priporočamo jo ponovno vsem izobražencem. Cena 20 lir.
1. VEROUK VII (Spisal Hanželič Rm dolf, sodelovali Fajdiga, Pogačnik, Pavlin in Slapar). To je med vsemi knjigami največja in izven šole najpomembnejša. Obravnava katoliško moralko. Prav ta knjig* nam je v tob časih zmede in >prcvrednote. nja vrednot« — kot pravijo — kar najbolj potrebna. Čeprav kateheti v šoli Liso primerne knjige že več let imeli, sc nam zdi, da je bila že bolj potrebna taka knjiga za izvenžolske »učence«. Vso moralko od osnovnih vprašanj o namenu življenja in splošnih moralnih principih do posameznih etičnih norm in zapovedi obravnava toplo žlvlifiijsko neposredno in — kar je najveS vrecno — z upoštevanjem vseh aktualnih moralnih zablod in oblo!. Sklicuje so ne samo na razodeti nauk Cerkvo in filozofijo marveč navaja tudi izreke in mnenja velikih mož, zlasti pisateljev in umetnikov sploh. To bo marsikoga še prej prijolo, čci prav teveda samo po aeiji ni tako močno kot nack Cerkve ali krščanskega modro-i slovja. Knjige ne moramo dovolj priporočiti vsej javnosti, zlasti pa -mlademu i/.o-braženstvn. Cena 28 lir je pri obsegu 213 strani nizka.
5. ZGODOVINA KATOLIŠKE CERKVE I. (Spisal Slapar Pavel, sodelovali Fajdiga. Hanželič, Tavlin in Pogačnik). Cerkvena, zgodovina se mora zdaj poučevati vzpored. no s svetno, to se pravi: stari vok v peti, srednji v šesti, novi v sedmi in najnovejši čas v osmi šoli. Dijaki so zdaj dobili Selo prvi snopič — za peto Solo. V njom je pregledno, pa temeljito podana zgodovina Cor-kve v grško-rimskem svetu. Za obnavljanje zgodovinskega znanja in za prave pogledo na prvo krščansko dobo bo knjižica dobrodošla tudi Izven šole, posebno zato, ker trenutno nimamo v slovenščini prav noben« cerkvene zgodovine; kajti vse, kar smo imeli, jc razprodano ali pa zelo nepopolno, fik®1 da pa jo, da je ravno Izdolava Zgodovin® zastala, saj bi — tako sklepamo iz ostali'1 knjig — menda moral iziti že tudi srednji in novi vek, ker bo izšlo že knjigo za šesto in sedmo. Pisatelja in odbor prosimo, naj čimprej izdelata tudi to. Ne bo prišlo prav samo v šoli, marveč tndt izven žolc.
Katohctskcmu društvu in vsem njegovim delovnim odborom moramo samo čestitati k tako velikemu pozitivnemu dela v sedanjih časih. Vsa javnost jo dolžna, da to delo podpro.
Knjige se dobe v vseh knjigarnah, v nekaj dneh bodo na razpolago tudi v platno vezani izvodi.
Alojziju Dežmanu v spomin
Priiel jo zadnji don v oktobru ... Z® vedno sl zatisnil oči ter odScl v vcču05t *
Bogu po plačilo.
Nihče ni mogel slutiti, niti Ti, da bodo krizanteme, ki so se pravkar razcvctele, tudi Tebi kinčale ' Tvoj prerani grob. Saj si bil
/
poln življenja, poln veselja do dela, ko sva se poslavljala predzadnjo nedeljo v oktobru »n nisva niti slutila, da jc bilo to najiuo snidenje	zadnje	na tej solzni zemlji.
Končal si svoje mlado življenje kot žrleV pri opravljanju dolžnosti, ki si jo sprejel prostovoljno. Nisi se ustrašil trpljenja, ki si g« bil v ne majhni meri deležen, ko si kot hraber in	zaveden	domobranec sledil klicu	svoje	do-
movine. Organiziral si vzorno postojanko do-m ob ra ncc v pri	Uj' h u _v. P niQ^» ki j®
s ieboj ~ izgubila hrabrega ter odločnega poveljnika. V Tebi ni bilo strahu, ne omahovanja! Z odločno besedo in hrabrim dejanjem si se boril za dve nujdražji svetinji: za narod in vero! Odločno si branil resnico pred lažjo-Neusmiljen si bil v borbi zanjo. Tvoje plačil0 pa	je bilo	— zaničevanje.
Umrlo jc Tvojo telo, Tvoj duh pa živil V duhu boš gledal dan, po katerem si tako srčno hrepenel, dan, ki si ga tako željno pri' čakoval, pa Ti ga ni bilo usojeno pričakati . • *
Naj Ti	bo lahka zemljica	slovenska,	Z5
katero si žrtvoval vse, celo najdražje, kar 9‘ imel — svoje mlado življenje.	Francelj.
patruljo v nedeljo uplenile tolovajem RakitnlSki planoti. Vsi domačini in pozo*' valcl razmer so prepričani, da te bedarij0 in zločinstva počenjajo po vsej verjetnost; domači terenci, ki kar besno, ker se jim nJ izpolnila želja, da bi jo Borovnici zagodi in priklicali nanjo uničenje in smrt. " primeri zločinskega igračkanja s kmetski«1 premoženjem 60 na dnevnem redu, dogodiJ0 se pa tudi primeri, da skušajo neznan01 sredi noči nagajati celo varnostnim žam. Zato bi bilo nadvse umestno, da bi d0 mobranci pretipali obisti tudi Borovnici skidali gnoj, ki ga ni malo.
   „„„„„„„    —
Kupujte knjige
edine slovenske poljudnoznanstvene
zbirke knjig
»S V E T«
Knjige dobite po vseh knjls«™«*